MARIBORSKI Cena 1 Din VEČERNIH Uredništvo in uprava! Maribor, Grajski trg 7 l Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri ' Velja mesečno prejcman v upravi ali po pošti 10 din. dostavljen na dom 12 din ' Oglasi po ceniku > Ogla-•© sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani ' Poštni ček. rac. št. 11.409 11 JUTRA £vian govori..« Pariz v siiaiu Med mnogimi drugimi pojavi nam je povojna doba dala tudi pojm »emigracija«, ki je sicer že zelo starega datuma in sega skoro v početke kulturne zgodovine. Elementarne nezgode, vojne, politična preganjanja itd. so pregnala mase v druge kraje, kjer jih je novo okolje prisililo na spremembo prvotnega življenja. Emigracija je prva pričala o učinkih okolja na človeka kot sprejemljivega in spremenljivega organizma in o dolgotrajni ohranitvi prirodne bistvenosti. A emigracija je tudi izpričala, kako velikega pomena je ona za dotično okolje, bilo v biološkem in drugih ozirih. — Zgodovina je dokazala, da so naseljenci za novo domovino nekako osveženje in odlično cepivo v vsakem pogledu socialnega izživljanja. Novo vznikle ideologije in politična pre ganjanja povojne dobe so izzvala armade izgnancev lastne in tuje narodnosti doti-čne države. Ti nesrečneži, ki imajo samo ta greh, da j'm ni lastno politično prepričanje dovolilo ukloniti se trenutni sili vladajočih, so bili pretežno prepuščeni samim sebi in svojim organizacijam. Le Nansenov urad in londonski komisarijat sta bili in sta še znatnejši organizaciji izven emigrantskih, ki skrbita tudi za materialno pomoč. A ta morda letos prenehata. Nedavno pa je Roosvelt sprožil inicija-tivo o organizaciji pomoči nemškim emigrantom (najbrž po prizadevanju židovskega elementa). Gre pred vsem za ustanovitev stalnega odbora za pomoč izgnan cem, katerih število se bo še povečalo z begunci iz Španije, Poljske itd. Podoba je, da bodo v ta problem vključili tudi druge begunce, ker se zanimajo zanj ugledne angleške, ameriške in druge osebnosti. V Angliji se za to zanimajo cerkev, diplomacija, vojaštvo in zahtevajo, da je treba to vprašanje rešiti na med narodni bazi. Konferenca je začela 9. t. m. v Avian le Baintt. Veliko razumevanje in simpatije za to akcijo so izrazile južnoameriške države. Delegat Kolumbije je obsojal politiko onih držav, katere so brutalno pregnale one ljudi, ki ne ugajajo »trenutnim« gospodom. Delegat države Peru je ostro protestiral proti taki politiki sovraštva. Zastopniki ostalih južnoameriških držav so izjavili, da so njih države pripravljene razširiti možnosti naselitve. Pododbor je sprejel 25 zastopnikov od 39 privatnih organizacij, ki so povdarili tragedijo teh izobčencev, ki jim more pomagati le hitra in izdatna mednarodna akcija. Roosevelt je brzojavil konferenci globo ko željo, da bi ta dosegla uspeh, ki bi imel globok pomen za velik del obupanega človeštva. Pred sklepom konference je poročal Malcolm, vodja samostojne komisije za nemško emigracijo, o delo vanju te organizacije in predočil tri naloge konference: 1. Ustvaritev možnosti naselitve. 2. Priprava emigrantov na nove življenjske pogoje. 3. Mobilizacija potrebnega kapitala. Ker je razpoložljivost večjega kolonizacijskega kompleksa trenutno neizvedljiva, se je govornik zavzel za politiko kontrolirane in redne postopne naselbine. O priliki te konference so mnogi priznani italijanski emigranti — Nitti, Sfor-za. Ferrero i. dr. — poslali Rooseveltu te legram, kjer se mu zahvaljujejo za to njegovo zanimanje in izražajo nado, da ne bodo v Evianu pozabili na neštete italijanske emigrante, zlasti še, ko bodo morali skoro zapustiti Francijo. Vprašanje je, če bodo olajšave, dovo- narodnega PARIZ, 14. julija. Sinoči so se pričele slovesnosti ob priliki 14. julija, francoskega narodnega praznika. Slovesnosti so zamišljene v obsegu, kakršnega Pariz že dolgo ne pomni. Letošnji narodni praznik tvori nekakšen uvod v slovesnosti obiska angleške kraljevske dvojice. Praznična slavja v Parizu bodo trajala v Parizu 8 dni. Sinoči so se pričele na vseh javnih prostorih, v mestnih parkih, pločnikih Itd. plesi ob zvokih godb, ki so trajali vso noč. Kavarne in restavracije so prestavile del svojega obratovanja na pločnike in ulice, tako, da je ponekod vo- ze- promet popolnoma ustavljen. Praznično razpoloženje bo trajalo do 18. t. m., nakar sledijo ogromne priprave za sprejem angleške kraljevske dvojice. PARIZ, 14. julija. Tukajšnji ameriški po slanik Bullitt se je razgovarjal včeraj z zunanj'— ‘strom Bonnelom. Razgovori so se nanašali na bližnji prihod ameriškega državnega tajnika za finančne zadevo Morgenthaua, ki prispe 23. t. m. v Pariz, kjer ostane tri dni, ki jih bo izpolnil z razgovori z merodajnimi francoskimi krogi. PMedu Mednarodna oii v Toki ha odpo VRŠILA SE BO V FINSKI PRESTOLNICI. TOKJO, 14. julija. Tukajšnji listi poročajo, da je japonska vlada sklenila, da se odpove mednarodna svetovna razstava v Tokiu, napovedana za leto 1940. Prav tako se odpoveduje svetovna olimplada, predvidena za avgust 1940. Te prireditve bi se lahko vršile le v primeru pravočasnega zaključka kitajske vojne. Mesto v Tokiju bo svetovna olimpijada 1940 v finski prestolnici Helsinki. Angleška vlada odklanja posojilo Kitaiski c! situaciji pov- '91 naraščanje proti-anglešk^ga razpoloženja na Daljnem vzho du. Anglija pa nima na—na ter interesa, da bi še h'" zaostri*- napetost na Dalj- LONDON, 14. julija. Diplomatični so-trudnik »Daily Telegrapha« doznava, da je angleška vlada zavrnila cityskim krogom dovoljenje posojila Kitajski v znesku 20 milijonov funtov šterlingov. V angleških vladnih krogih prevladuje stališče, F' bi takšen očiten izraz simpatije za Ki-t-' *-- v obliki materialne re v se- n- ->-•fcndu. To najnnvcj*- zadržanje An- glije daje -mtiti, da so v teku neki tajni dogovori z Japonsko, glede katerih pa podobnosti še niso znr-e. Zračni čarobnik na Alaski NEWYORK, 14. julija. Ameriški letalec H -ard 'T*ighes je pristal v Fairbanks na Alaski in je sporo“" da nadaljuje svoj c1 na St. Paul v Mlnnesotti. Na letal je vse v najlepšem redu. Pikniki za dr. Mačka Te dni so nekatera hrvatska društva v Ameriki priredila piknike z raznimi prireditvami. Del čistega dobička teh piknikov je namenjen v dar dr. V. Mačku. Joimano »Del. pol.« poroča v št. 65: »Kopališka uprava mariborskega otoka je predpisala, da morajo moški nositi dogle kopalni-ke, ženske pa ne smejo biti oblečene v moderne kopalne kostume. Ravnotako se ne smejo majhni nedolžni otroci kopati nagi, ker bi to menda vzbujalo pohujšanje. — Da bi pri nas le ne pričeli v tem posnemati Tirolcev, ki so v nekem kopališču nasuli razbito steklo v bazen, ter tako onemogočili kopanje v prekratkih in preveč izrezanih kopalnih kostumih.« Kalibre vseh vrst V št. 28 piše celjska »Nova doba« med dopisi iz Vojnika: »Da, krinko dol, vi črni klečeplazci, ki ste se oglasili v »Vojni-škem zvonu«, farnemu listu, kakor ga imenujete. Ali vam je težko, če so kmetski fantje in dekleta ob tekmi koscev raz stavili darila v izložbenem oknu posojilnice odnosno g. Pušnika, ki je vsem društvom naklonjen? Ali vam ne gre v račun tritisočglava množica, ki je ta dan prihitela v Vojnik? Farni list je torej začel borbo z našimi poštenimi farani. Da, krinko dol! Prav ste povedali. Pokažite se v pravi luči, tudi vi, ki lovite kaline za trgovino v »Vojniškem zvonu«! Posojilni-čna uprava rada ustreže vsem, kar je edino pravilno. Vas pa že itak poznamo, da ste željni nesmiselne borbe in da vam je edini interes strankarstvo, čeprav nastopate pod firmo raznih kmetskih, delav skih, fantovskih, dekliških, prosvetnih 'n gledaliških krožkov. Kalibre vseh vrst bi radi spravili v eno pištolo, a zelo dvomimo, da bo vžgalo!« Nobenega Nemca iz Poljske na breslavskih slovesnostih BERLIN, 14. julija. »Essener National-zeitung« poroča, da je poljsko notranje ministrstvo dovolilo mesto zaprošenih 1500 potnih listov za udeležence nemškega telovadnega praznika v Breslavi samo 300 potnih listov, čuje se, da se bodo nemški telovadci s Poljskega odpovedali tudi tem 300 potnim listom, tako da Poljska na omenjeni prireditvi ne bo zastopana. Ta postopek poljskega notra- Britanski ministri grozijo z ostavko Dunajske njega ministrstva je v zvezi z velikimi ovirami, ki so jih delala nemška oblastva poljskim Sokolom z nemškega področja, ki so hoteli na vsesokolskl zlet v Pragi pa niso mogli. Pač pa so češkoslovaška oblastva dovolila vseh 15.000 potnih listov za sudetske nemške telovadce in športnike, ki se bodo udeležili nemškega telovadnega praznika v Breslavi. PARIZ, 14. julija. »Figaro« poroča, da so trije člani britanske vlade obvestili ministrskega predsednika Chamberlaina, da bodo takoj podali demisijo, če bi britansko italijanski sporazum stopil preje v veljavo, predno bi bili izpolnjeni predpogoji, to je umik italijanskih prostovoljcev iz Španije. V zvezi s tem se navaja izjava predstavnika britanske vlade, da more stopiti britansko italijanski sporazum v veljavo samo tedaj, ko bo odbor za nevmešavanje v Londonu lahko ugoto vil, da je umik tujih prostovoljcev iz špa nije izveden že v toliki meri, da se obema taboroma v Španiji lahko prizna pravica vojskujoče se sile. 6000 Zidov v novem koncentracijskem taborišču LONDON, 14. julija. »Daily Tele-graph« poroča iz Berlina, da je bilo 1200 Židov aretiranih ob priliki zadnjih berlinskih racij ter odpravljenih v novo končen tracijsko taborišče Buchfahrt pri Wei- »Del. pol.« poroča v št. 65: »Na živilskem trgu v Ottakringu in v Floridsdorfu je prišlo do demonstracij gospodinj proti oderuškim prodajalcem, ki so proti vsem uradnim naredbam zviševali cene. V Floridsdorfu so se gospodinje v sprevodu po dale pred policijski komisarijat, kjer so klicale, naj stranka preganja oderuhe, ne pa samo jude vse vprek. Nekaj gospodinj so zaprli.« s/ Ce v srcu... »Naša misel« piše v št. 12—13: »S »katolištvom« je vprašanje še delikatnejše. Nekako vodilna misel omenjenega tabora je, da je bistvo katolicizma članstvo v raznih verskih organizacijah n. pr. kongregacijah, priseganje na pisanje t. im. »katoliških« listov, kakor sta n. pr. »Slovenec« in »Straža v viharju«, sodelovanje pri katoliških prosvetnih društvih in seveda pokorščina duhovščini tudi v svetnih zadevah; v političnih, socialnih, kulturnih. In tako se začenja med dija-štvom — klerikalizem. Brez dvoma doleti najhujše razočaranje človeka, ki pričakuje od tega tabora, ki monopolizira krščanstvo, nekaj več kakor od drugih. Študentje, ki se mu prištevajo, so namreč prav tako dobri in slabi, kakor v drugih marju. Policijska akcija v Berlinu se nadaljuje in polovijo vsak dan 50 do 60 Židov, ki jih potem spravijo v omenjeno j Oborih, a pridruži se često še tista ne-taborišče, ki naj prevzame v par mesecih iskrenost, neodkritosrčnost, ko fant, dekle do 6000 Židov. ljenje bivanja, zaposlitev, naturalizacija i. dr., ki bi ih dosegla italijanska emigracija, veljale le za emigrante ital. rodu, ali za vse politične emigrante. To vprašanje je važno za našo emigracijo. dosledno drugače govori kakor misli... Kaj pomagajo vsi zunanji kongregani-stovski znaki, če v srcu ni krščanstva? »Slovenski-katoliški« tabor se cepi na razne struje, ki so si prav za prav samo Ni sedem domovin, ne Sest, ne pet in tudi niso tri, je samo ena s krvjo in s smrtjo našo posvečena. A. Gradnik (Mrtvi zidarji). \ umnnHHaMnaHHUH Smotki ofaamik Naši pomorci in kolektivna pogodba. Splitsko ravnateljstvo pomorskega prometa se pogaja že delj časa s strokovnim združenjem naših pomorcev, ki zahtevajo čim prejšnjo sklenitev kolektivne pogodbe. Zvezni zastopniki pomorcev so na zadnjem sestanku sprožili vse svoje zahteve in želje, povdarjajoč, da gredo njihove težnje za tem, da se že na več konferencah razpravljana pereča vprašanja čim prej ugodno rešijo, ker bi biii sicer pomorci primorani poostriti svojo borbo do skrajno možnih mej. Od strani ravnateljstva pomorskega prometa na-glašajo, da so medtem v.\i tozadevni načrti in pravilniki že itak izdelani in se imajo urediti samo še nekatera viseča vprašanja med pomorci in lastniki parc-brodov. Ravnateljstvo apelira na svoje uslužbenstvo, da upošteva sedanje težke gospodarske prilike, ki so se pojavile zlasti v našem pomorskem prometu ter odsvetuje uslužbenstvu eventuelno stavko, ker bi ista povzročila lastnikom bro-dov veliko in nepopravljivo škodo. Lastniki brodov so pripravljeni, da se s pomorci še nadalje pogajajo in je bila te dni v Splitu že sklicana prva konferenca za sklepanje kolektivne pogodbe. Pogajanja potekajo ugodno ter kažejo lastniki brodov kakor tudi zastopniki pomorcev veliko pripravljenost, da se kolektivna pogodba čim prej sklene. Na naših parobrodih bo uveljavljen osemurni delovnik. Prometni minister je v sporazumu z ministrom soc. politike in narodnega zdravja predpisal nov pravilnik o delovnem času na pomorskih trgovskih ladjah. Urejen je efektivni delovni čas in to v okviru osemurnega delovnika. S to odredbo je naša država napravila velik korak naprej in je šla celo preko obvez, ki jih je prevzela v Ženevi. V novem pravilniku je točno določen delovni čas za vse vrste službe, dočim so za nadurno delo določene posebne nagrade. Uslužbenstvo naših parobrodov bo vršilo svojo službo v treh dnevnih izmenjavah. Istotako predvideva pravilnik za vsakega posameznega uslužbenca plačan letni dopust. Mezde vinogradniških delavcev rastejo. V južnih predelih naše države so se mezde vinogradniških delavcev v zadnjih tednih znatno dvignile. Ta dvig pa je samo prehodnega značaja in bodo mezde ob početku trgatve prav gotovo spet padle na prvotno stopnjo. Zadnje dni so dobivali nekateri delavci od 70 do 80 din dnevno, dočim so ženskim delovnim močem odrajtovali celo po 40 din. 1’ako visokih mezd v tamkajšnji okolici že dolgo ne pomnijo. Sedanje visoke mezde so v neposredni zvezi z porastom cen vinu, ki so se dvignile od 0.50 na 3.50 din po litru. V moravski banovini borba za minimalne mezde vse ostrejša. Pred dnevi je sklical ban moravske banovine posebno anketo, na kateri naj bi se uredile minimalne mezde za delavstvo rudniških podjetij. Zastopniki rudniških podjetij zatrjujejo, da bi eventualno povišanje dosedanjih mezd dovedlo ta podjetja v nevzdržen položaj, ker bi podjetja povišanih mezd ne zmogla. Na tej anketi je bilo govora tudi o mezdah ostalih podjetij vseh panog našega gospodarstva. Dočim so se zastopniki delavstva zavzemali za povišanje mezd, so zastopniki industrijskega udruženja to povišanje odločno odklonili, češ da sedanje stanje ni primerno za povišanje mezd. Temu predlogu se je pridružil tudi zastopnik tamkajšnjega trgovstva. Na ta način je bila konferenca, od katere je delavstvo mnogo pričakovalo, zaključena brez kateregakoli pozitivnega uspeha. v enem edini med seboj: da nasprotujejo z vso silo jugoslovenskim nacionalistom. Med marksističnim in klerikalnim taborom sploh ni jasne ločitve, kajti vmes nekje se vrte tako imenovani krščanski Stava Vasje Rim Sinoči je bil v Unionu poslovilni večer v čast našemu velemojstru Vasji Pircu, ki se te dni za stalno preseli v Ljubljano. Večer, ki ga je priredil Mariborski šahovski klub, katerega častni član je naš velemojster Vasja Pirc, je otvoril predsednik Mariborskega šahovskega kluba g. Rudolf G o 1 o u h, ki je v svojem govoru orisal odlike in zasluge šahovskega velemojstra g. Vasje Pirca za razvoj kraljevske igre v Mariboru. G. Golouh je naglašal, da se je g. Vasja Pirc po svojih lepih uspehih na šahovskih turnirjih v Lodzu, Noordwisku in Harzburgu uvrstil med desetero najboljših šahistov sveta, kar je v ponos ne samo našemu mestu, marveč vsej naši državi. Toplo občutene besede je zatem spregovoril taj nih Mariborskega šahovskega kluba g. prof. Sila, ki je izrazil prepričanje, da ne bo naš velemojster nikdar pozabil našega mesta, kjer je zrastel in kjer se je pričela njegova šahovska kariera. Gosp. prof. Sila se je v imenu MŠK zahvalil velemojstru Vasji Pircu za uspešno sodelovanje v klubu. Predgovornikoma se je v vznesenih besedah zahvalil g. Vasja Pirc, ki je nato predaval o svojih vtisih na mednarodnih šahovskih turnirjih v Noordwijku in Harzburgu. Predavanje je bilo zelo zanimivo in poučno ter so številni prijatelji kraljevske igre našemu šahovskemu velemojstru živahno aplav-dirali. Zatem je operni pevec g. Jarc odpel nekaj izbranih pesem, na klavirju pa ga je mojstrsko spremljal prof. gosp. Mirk. Bil je lep večer, ki bo ostal v spominu vsem navzočim. Vasji Pircu želimo na novem mestu bivanja čim vidnejšega uveljavljenja. škoslovaški juniorski prvak Drobny zrna gal nad Makom s 3:6. 6:1, 6:3. dočim je Punčec nastopil proti Budgeu. Zmagal ie Budge s 6:2, 6:3, Danes nastopita ameriška igralca Budge in Mako v Zagrebu. Na klubski etapni kolesarski dirki Ce-lje-Rogaška Slatina, ki jo je priredil preteklo nedeljo Klub slovenskih kolesarjev v Celju, je zmagal Oskar Žerjal (Edin-stvo) v skupnem času 3:41:33. Drugi je bil Jože Planinšek (Celje) v času 3:42:04, 3. Jože Gračner, 4. Godnič, 5. Fabjan in 6. Gregorič. UuttMiko, Jtd&žke Korže V., čigav je grunt. Izšla je te dni 47 strani obsegajoča knjižica pod gornjim naslovom, ki vsebuje znano kmečko komedijo v treh , dejanjih. Krstna predstava omenjene kmečke komedije je bila v ptujskem gledališču, uprizorili pa so jo tudi v mariborskem gledališču proti zaključku sezone. O komediji, ki je šla že preko številnih odrov, smo poročali obširneje ob krstni predstavi in mariborski uprizoritvi. Nove knjige Mladinske matice. Zopet tri lepa darila naši deci, tri lepe knjige, polne prijetnega, mičnega, privlačnega pripovedovanja. Dav'orin R a v 1 j e n je sijajno obdelal snov živalskih motivov v svoji dolgi, zanimivi in zabavni pesmi o prigodah »Grajskega vrabca«. H. Smrekarjeve slike to vseskozi posrečeno mladinsko delo učinkovito dopolnjujejo. — O s k a r H u d a 1 e s je prispeval »Zgodbe o bombažu«. V središču teh mičnih zgpd-bic je bombaž, ki odpirajo mladini pogled v nov svet človeškega snovanja, ki ga je pisatelj mladim čitateljem primaknil do čim dosegljivejše bližine. — V fevdalno dobo velikega trpljenja našega kmeta vodi mlade čitatelje in vnete bralce Venčeslav W i n k 1 e r s svojim »Hribče-vim Gregcem«. Mična povest vsebuje polno lepih, ganljivih prizorov, ki se bodo globoko vtisnili v duše mladih bralcev. Poslanstvo, ki ga vrši Mladinska matica s svojimi izdajami, zasluži iskreno priznanje naše kulturne javnosti. ■■HftHHl ■■■■■■■■ ■■M ■beSBHBBB Obračun sreskega cestnega odbora za proračunsko leto 1937-38 je razglašen. Lani je imel sreski cestni odbor dinarjev 3,138.262.06 dohodkov ter 2,731.843.39 din izdatkov. Preostanek znaša 406.418.67 din ki se je prenesel na novo proračunsko leto. Podrobnosti so vsem davkoplačevalcem na vpogled v pisarni cestnega odbora med uradnimi urami, kjer se lahko vlože tudi pritožbe zoper obračun najkasneje do 19. t. m. Prihodnja seja mestnega sveta bo nocoj ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so poročila pravnega in upravnega odbora ter ubožnega sveta. Uetžei Sokolsko društvo v Veržeju je lepo in učinkovito proslavilo 10-letnico svojega obstoja s sokolskim nastopom na telovadišču pred Hedžetovo trgovino. Zanosne so bile pozdravne besede staroste br. Kozarja. Sledili so še prisrčni in bodrilni govori okrajnega načelnika br. Stoparja, br. Nišelvicerja za prekm. sokol stvo ter domači prosvetar. Vse vaje 107 nastopajočih so žele topel aplavz. Le naprej. Župnika popikaie čebele do smrti V Eggu na Predarlskein so čebele župnika Pija Huberja, ko je delal pri čebelnjaku, tako popikale, da je še isti dan podlegel številnim usodnim pikom. Dvoumno. Gost hoče plačati, a natakar nima drobiža, da bi mu menjal tisočak. Zato pravi: ■ Boste pa jutri plačali.« Gost se pošali: »Kaj pa če do jutri umrem?« Natakar: »No, taka izguba pač ne b’ bila ..« Oboje. — Cuj, prijatelj, ali si se že oženil, ali pa si še vedno kuhaš sam? — Oboje. socialisti, ki se nagibljejo deloma na to, deloma na ono stran. Kakor setn rekel, si nas, si rrave edinosti ni, a vendar ni noben ta- povzpnejo njegovi Okna m svet Senzacionalen proces Brauchitsch Lond on, 13. julija. »News Chronicle« poroča o senzacionalnem procesu, ki ga vodi znani dirkač Manfred Brauchitsch, sorodnik vrhovnega poveljnika generala Brauchitscha, proti voditelju Hitlerjeve mladine Baldurju v. Schirachu. Zadeva, ki zbuja v nemških krogih ogromno pozornost, ima sledeče ozadje: Brauchitsch je imel pred nedavnim v svoji bavarski poletni hiši zbrano družbo. Eden od gostov je sporočil naslednjega dne Schirachu, da je izrekel Brauchitsch nekaj neprijaznih besed o Schirachovi soprogi. Preiskava je ugotovila, da ni Brauchitsch ničesar rekel. Ko pa sta se Schirachova gospa in Brauchitsch srečala na bavarski železniški postaji, je Schirachova prisolila Brauchitschu pred vsem občinstvom precej odmevno klofuto. Da opere svojo čast, je pozval Brauchitsch Schiracha k dvoboju s samokresi. Schi-rach pa mu je odgovoril, da se ne dvo-bojuje s takšnim človekom, kakor je Brauchitsch. Toda zadeve še ni bilo konec. Nasled- StitossUto aiBaaic Motociklistične dirke v Mariboru Baldwin v. Schirach: nja scena se je odigrala, kakor poroča navedeni list, v Berlinu. Brauchitsch si je ravno opomogel od hripe, ko se je pojavil B. v Schirach, ne da bi napovedal svoj obisk, v spremstvu 12 spremljevalcev v Brauchitschevem stanovanju in udaril Brauchitscha z jahalnim bičem po obrazu. Brauchitschevega brata, ki je priskočil bratu na pomoč, so podrli na tla. B. v. Schirach se je zatem odstranil s svojimi spremljevalci in je zaprl vrata. Brauchitsch je hotel Schiracha kazensko zasledovati, kar pa ni bilo mogoče, ker uživa B. v. Schirach kot član državnega zbora imuniteto. Radi tega so Brauchi-tschevi sprožili civilni proces, zahtevajoč poravnavo škode. Proces se je zaključil, ko je B. v. Schirach izrazil pripravljenost, da poravna vse stroške in škodo. Ni pa odstranjeno nerazpoloženje, ki je radi tega nastalo. »Nevvs Chronicle« pripominja, da se je vodil proces v največji tajnosti, da so pa navzlic temu prodrli utrinki o tej zanimivi aferi iz visoke nemške družbe v široke kroge nemškega prebivalstva. za državno prvenstvo Motociklistični šport se v zadnjih letih v Mariboru lepo razvija. Poleg tradicionalne pohorske motociklistične dirke, ki jo vsako leto prireja Motoklub »Pohorje« na novi pohorski cesti Reka - Pohorski dom, se je že precej udomačila motociklistična dirka na krožni progi Maribor -Kamnica - Maribor, ki io je že dve iet; zaporedoma z uspehom organiziral Motoklub Maribor. Na zadnji seji Saveza mo-toklubov kraljevine Jugoslavije v Zagrebu se je sprožila misel, da bi se tradicionalna'pohorska dirka letos proglasila za Navodilo za organiziranje mednarodnih športnih tekem in za dajanje izjav športnikov tujemu tisku je izdalo ministrstvo za telesno vzgojo naroda. Navodilo pravi: V zadnjem času je ministrstvo za telesno vzgojo naroda zapazilo, da po-edini športniki sodelujejo na raznih mednarodnih tekmah brez ozira na to, ali imajo pri tem upanje na častno borbo ali ne. Ker so nepotrebni porazi v inozemstvu zmanjšali ugled jugoslovenskega športa, opozarja ministrstvo vse športne organizacije, da bo v bodoče dovoljevalo udeležbo le na takih mednarodnih tekmah, pri katerih se more pričakovati lepa športna borba kakovostno izenačenih skupin. Podatki o stopnji in uspehih, ki jih dajejo jugoslovenska športna zastop- bor tako zagrizen, tako trmast, kakor klerikalni. »Vidini, da imaš prav, a jaz trdim svoje. Vem, da si sposoben, a ker tii- ničla«, do takih nesmislov pripadniki.c stva odnosno tekmovalci tujemu tisku, da bi s tem delali propagando za posamezne tekme, morajo biti strogo stvarni, da se s tem prepreči morebitno razočaranje, ki bi škodovalo ugledu jugosloven skega športa. Prošnje za pripustitev k mednarodnim tekmam je treba dostavljati s predhodnim odobrenjem merodajne športne zveze najdalje 14 dni pred določenim terminom. Poraz SK Železničarja v Subotici. Nogometna enajstorica SK Železničarja je preteklo nedeljo gostovala v Subotici, kjer je odigrala proti tamkajšnjemu ŽAK prijateljsko nogometno tekmo, ki se je končala z zmago ŽAKa v razmerju 3:1 (1:0). Revanžna tekma med obema nasprotnikoma bo v nedeljo 24. julija v Mariboru. ■ Nadaljnji velik uspeh jugoslovenskega tenisa. V Beogradu sta včeraj popoldne Punčec in Kukuljevič zmagala nad ameriško dvojico Budge-Mako v štirih setih 1 '6:2, 1:6, 7:5, 6:4. V ostalih igrah je Ce-1 se i prireditev za državno gorsko prvenstvo, motociklistična dirka na krožni progi Maribor - Kamnica - Maribor pa za cestno državno prvenstvo. Motoklub Maribor je predlog saveza akceptiral in tako bomo letos imeli priliko prisostvovati eni največjih športnih prireditev v, naši državi, tekmovanju za državno cestno prvenstvo. Prireditev, ki bo mednarodna, bo v nedeljo 7. avgusta. Teden dni pozneje pa bo mednarodna motociklistična dirka na novi pohorski cesti, ki jo priredi Motoklub »Pohorje«. at jokotiake Na Pesnico! Vneto prizadevni pesniški Sokoli se pod vodstvom svojega vzorno iniciativnega predsednika br, Srečka Kranjca pripravljajo za nedeljski nastop. Sokolski in nacionalni Maribor hoče podpreti pesniške Sokole v njihovem vzvišenem prizadevanju, da si v okviru Petrove petletke zgradijo svoj Sokolski dom. Čisti dobiček nedeljskega slavja pojde v prid fondu za gradnjo Sokolskega doma, ki ga hočejo požrtvovalni pesniški Sokoli imeti po streho že prihodnje leto. Po nastopu je veliko ljudsko in narodno slavje z veselico, pri kateri ne bo manjkalo ne petja, ne glasbe, ne dobre kapljice in tudi ne izbornega prigrizka. Sodeluje mariborska vojaška godba. Ob 3. popoldne vozi na Pesnico poseben vlak, vrnitev ob pol 18., 21., oziroma 22.30 uri. V nedeljo vsi s posebnim vlakom na Pesnico! NAŠIM NAROČNIKOM. Te dni smo razposlali cenjenim naročnikom opomine za dolžno naročnino. — Vljudno prosimo, da nam po priloženih položnicah nakažejo dolgujoče zneske. Onim, ki bi tega ne vpoštevall, sporočamo, da bomo nadaljnjo dostavo lista ukinili Uprava »VEČERNIKA«. Tovariški sestanek ob državni meji. V smislu zaobljube ob priliki proslave 35-letnice mature, da se bodo odtlej sestali vsako leto za obletnico mature, so se maturanti mariborske klasične gimnazije iz 1. 1901. sestali letos za 37. obletnico 11. t. m. zvečer na vrtu restavracije Gambri-nus in obujali prijetne in neprijetne spomine izza davnih dijaških let. V torek, 12. t. m. pa so izleteli v obmejno Svečino, kjer je tov. župnik Trinkaus v tamošnji farni cerkvi opravil tiho mašo za umrle tovariše. Nato so si ogledali tamošnjo na novo urejeno kmetijsko gospodinjsko šolo, katero jim je ljubeznivo razkazala č. mati prednica, ter gospodarska poslopja in naprave banovinskega posestva pod prijaznim vodstvom pomočnika upravnika g. Pihlerja. Njihovi pozornosti ni ušla tudi znamenita ogromna vinska klet. Po okusno in obilno prirejenem kosilu na verandi svečinskega vrlega narodnegc gostilničarja g. Arha so napravili tovariši v družbi z domačim župnikom č. g. ča-slom, g. Arhom in g. Pihlerjem izlet na Špičnik, kjer ’i znaten del tamošnjega sektorja naše severne državne meje ter imeli priliko se na svoje oči prepričati, kako »umetniško« je slavna razmejitvena komisija tudi tu, kakor mno gokje d-ugod, potegnila mejo. Na skrajni obmejni točki vrh Špičnika kmetuje vrli narodnjak g. Dreisiebner s svojo narodno zavedno rodbino, ki je moral ob priliki ra' ejitve napeti vse sile, da je ostal v Jugoslaviji. V prijetni družbi v njegovem lepem kmečkem domu, v živahnem razgovoru in ob veseli pesmi, so tovarišem le prehitro minule ure bivanja v prekrasnih krajih ob mejnikih Jugoslavije, ure, ki bodo vsem ostale v trajnem spominu. Vsem tovarišem, ki se vabilu niso odzvali, je lahko žal, da so ostali doma. Iz poštne službe. Napredovali so: Iz 9. v 8. položajno skupino Gregorič Franjo pri pošti Ljutomer, Volkar Alojzij pri pošti Celje. V 9. pol. skupino Caf Milan pri pošti Maribor, Jurjaševič Franc istotam. V 10. pol. skupino za pom. manipul. Sta-rašin Marija pri pošti Maribor. Zupanič Frančiška, zvaničnica 2. skup. k pošti Rajhenburg, Slanic Klara ter Smielovski Gizela k pošti Žalec, Stega Zvonislava Pri pošti Vojnik. Za uradniške pripravnike Jeraša Ivan pri pošti Maribor, istotam Voglar Bogomil, Bercelj Leopold pri pošti Tržič, Za urad. pripravnike poj? 45-1 C. z. Ježek Maksimiljan pri pošti bmart-ob Paki, Makarovič Ada pri pošti Zidani most Za zvaničnike prve skupine ^lorn Franc pri pošti Maribor 1. Peter F. prj Pošti Slovcnjgradec, Černezelj Anton Pri Pošti Ptuj. Za zvaničnike tretje skupine s periodičnim povišanjem: Koželj Anton ter Šupka Jožef pri pošti Celje, Kranjc Rudoli pri pošti Ptuj, Črnak Janko in Sobjak Kamila pri pošti Gor. Rad-sona, Kek Josip pri pošti Maribor 2, Vo-denov Anton pri pošti Radeče pri Zidanem mostu, Vogrinec Marjeta pri pošt" Moškanjci, Cvetic Marija pri pošti Prevalje, Škerl Ivan in Auernik Milek pri pošti Maribor 1, Bračun Zofija pri pošti Bre žice, Volk Amalija, pri pošti Ruše, Pavlovič Alojzija pri pošti Sv. Lenart v Slov. gor., Rupar Cirila pri pošti Meža, Rebec Iv. pri pošti Ptuj. Za služitelje 2. skup. Herceg Maks pri pošti Maribor 2, Prapotnik Anton pri pošti Št. Ilj v Slov. gor., Škof Vinko pri pošti Prevalje, Vobel Ivan pri pošti Krško, Sobočan Anton pri pošti Dol. Lendava, Preložnik Alojzij pri pošti Celje, Lokša Alojz pri pošti Apače. 1 Smrt blage žene. Na Meljski cesti 29 je preminila včeraj v častitljivi starosti 71 let, Anastazija Majcenova, mati znanega veleindustrijca Jožeta Majcna ter sestra g. Zinauerja, ravnatelja tuk. Ljudske samopomoči. Pokojnica je bila vzorna mamica ter zgledna žena, ki jo je odlikovalo plemenito srce, ki je bilo vse do zadnjega v neprestani brigi za druge svojce. Bila je blaga in dobrosrčna gospa, ki jo bodo ohranili v prijetnem spominu vsi, ki so jo poznali. Blagi gospe časten in trajen spomin, globoko užaloščeni družini naše najiskrenejše sožalje! Iz policijske službe. V višjo skupino sta napredovala policijska stražnika zvanič-nika Anton Črešnik in Leopold Plevnik, oba pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Občinstva glas. Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Sloviti Meljski hrib je delal svojčas nekemu gospodu velike skrbi. Sedaj pa nič sledu o kakšnem prizadevanju, da bi se meljskohribske muhe preprečile... Mar mislite, da ljudje takšne stvari pozabljajo.« — potem smo prejeli: »Lepe so naše ceste. Kdor bi rad vedel, caj je vožnja in kaj sunkovito guncanje, naj se zapelja kar mimo Bohove. Škandalozne cestne razmere.« — Iz vrst javnih nameščencev smo prejeli: »Od časa do časa prodirajo »širšo javnost glasovi o tem, da bi se uvrstil Maribor v prvi draginjski razred. Dobro vemo, kdaj so ti trenutki na obzorju ... Gospodje, menite li, da smo tepci...? O, ne, nismo. Bo že prišla prilika, ko bomo dokazali, da nismo. Izvršite obljube in pompozne napovedi, pa vam bomo verjeli.« — Pa še nekaj: »Prihajajo beloonogavičeni ljudje, ki ne razumejo našega jezika, trkajo na vrata in bi radi miloščine. Mladi belo-nogavičanci so ponekod celo predrzni. Mar ni merodajnikov, ki bi temu pojavu napravili konec?« Največ sreče prinesejo srečke, nabavljene pri »Putniku« Maribor. Žrebanje 5. razreda že od 11. avgusta do 7. septembra. Milijonski dobitki! Izlet v Mariazell je na splošno željo pre ložen na termin od 23. do 24. julija. Vožnja z luksuznim avtokarom in vizum le Din 200.—. Najugodnejša priložnost za poset slovitega Mariazell. Takojšne prijave pri Putniku Maribor - Celje - Ptuj. V Celovec (Vrbsko jezero) z Putniko-virn modernim avtokarom v nedeljo, dne 24. julija. Vožnja in vizum le Din 120.—. Prekrasen, užitkapoln izlet! Prijavite se takoj pri Putniku Maribor. Nocoj pri ugodnem vremenu koncert v mestnem parku od pol 9. do 10. ure. Igra vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. kapetana J i r a n k a. Na šahovskem brzoturnlrju v klubskih prostorih SK Železničarja, je od 13 udeležencev dosegel I. mesto Mohorčič (SK Zel.) z 10'A točkami. Sledijo R e i n s-b e r g e r (UJNŽB) z 9, Marotti (UJNŽB) in K o v a č (SK Zel.) z 8 itd. Javna borza dela v Mariboru išče 3 tesarje, 1 sladarja, ter 2 vzgojiteljici, 1 so-boslikarja, 1 varuško (izurjeno). Kaj bo Iz nas . . . Prejeli smo: »Po končani šolski dobi grem iskat mesta za učenje v kakršnikoli stroki. Pa sem doživet razočaranja. Ne da bi bil izbirčen. Vse delam, za vse sem pripravljen. Mojstri, do katerih sem stopil, so mi rek|i> da ne smejo vzeti učencev, četudi bi jih nujno potrebovali. Oškodovani so mojstri, pa tudi mi mladeniči, ki iščemo zaposlitve in pouka. Mar je čudno, če krene ta ali oni na pot pogube in sramote? Kaj bo iz nas? Ali ni bolje nespametne stvari odstraniti, kakor pa na stotine mladih ljudi v pogubo pehati? Mladenič.« 25 letnico mature so proslavili predvčerajšnjim abiturijenti mariborske klasične gimnazije iz leta 1913. K tej proslavi, ki je potekla v znamenju prisrčne tovariške povezanosti, so prispeli od 60 nekda-nih maturantov dotlej najmočnejšega razreda mariborske humanistične gimnazije dr. Beno Artauer, ravnaelj Hipotekarnega zavoda v Gradcu, Maks Brglez, železniški inšpektor v Mariboru, Josip Florjančič, postajni načelnik na Teznem, prof. Ivan Glaser, ravnatelj Študijske knji žnice v Mariboru, dr. Artur Hronowsky, zdravnik v Konjicah, Josip Krošl, banovin ski svetnik v Ljubljani, Franc Jerebič, ravnatelj mestnega avtobusnega podjetja v Mariboru, dr. Oskar Kaufmann, sanitetni svetnik v See\viesnu, inž. Robert Liebisch, ravnatelj v Koflachu, Franc Molan, župnik pri Sv. Bolfenku na Kogu, Vin ko Munda, župnik v Kamnici pri Mariboru, Alojzij Pirš, župnik v Dramljah, dr. Viljem Rimpler, odvetnik v Gradcu, Fr. Robič, kinogledališčni ravnatelj v Mariboru, dr. Igor Rudolf, sanitetni šef v Konjicah, dr. Edvard Schindler, sekcijski šef na Dunaju, dr. Miloš Vauhnik, odvetnik v Mariboru, Franc Volavšek, poštni inšp. v Mariboru, Ivan Verbajnšek, katehet v Dol. Lendavi, dr. Herman Worintz, štabni zdravnik v Logatcu, Matija Zadravec, župnik v Črenšovcih, Franc Zmasek, žel. svetnik v Ljubljani in Srečko Živko, žel. inšpektor v Mariboru. Proslavi 25 letnice mature so prisostvovali od nekdanjih vzgojiteljev ravnatelj dr. Tominšek, prof. dr. Anton Dolar in prof. Franc Otto. Od nekdanjih 60 sošolcev živi še 42, dočim jih je ostalih 18 padlo oziroma umrlo v svetovni vojni. Po maši zadušni-ci v spomin pokojnih šolskih tovarišev so se podali k Mariborski koči, kjer je bil skupen obed. Ravnatelj dr. Tominšek je naslovil na zbrane tople pozdravne besede. Zvečer je bil v prostorih Kino-bara slavnostni banket, na katerem so spregovorili dr. Vauhnik, ravnatelj dr. T o-m i n š e k, prof. dr. Dolar, šolski svetnik prof. Otto, odvetnik dr. R i m p 1 e r, ravnatelj R o b i č in poštni inšpektor V o-1 a v š e k. Nekdanji šolski tovariši so ostali še dolgo skupaj zbujajoč prijetne in neprijetne spomine iz šolskih let. Smrtna kosa. V Stražunski 15 na Pobrežju je umrla v 58 letu starosti Marija Šafarič, v splošni bolnišnici je preminul v 65 letu svoje dobe posestnik Franc Pušnik iz Zlatoličja. Žalujočim naše toplo sočutje! Opeharjeni trgovec. Mariborski trgovec Fridolin B i s c h o f je kupil od nekega 36-letnega Franca O. iz Mute vagon jesenovega lesa ter mu dal na račun 9395 dinarjev. Omenjeni kovač O. je les nakupil od posestnikov ter so kmetje les pripeljali na postajo Vuzenico, kjer bi moral les pre vzeti trgovec Fridolin Bischof. Ko pa je bil že ves vagon natovorjen in pripravljen za odvoz, so prišli na postajo kmetje, ki so O. prodali les, ter zahtevali plačilo. Dejali so, da ne pustijo preje odpeljati lesa, dokler ne dobijo denarja na roko. Trgovec Fridolin Bischof, meneč, da je O. kme toni les plačal, je zadevo prijavil orožnikom, ki so Franca O, radi suma prevare ovadili državnemu tožilstvu v Mariboru. Kaj izgubljajo Mariborčani. Seznam v mesecu juniju 1938 pri predstojništvu mestne policije v Mariboru oddanih in prijavljenih, najdenih predmetov: 1 listnica, 1 moške cajgaste hlače, 1 vojna motociklistična knjiga na ime Novak Janeza, robčki, očala, pes volčje pasme, slanina, zavoj z zdravili, 1 pes volčje pasme, zapestna moška ura, rojstni list na ime Ri-vec Franc, 1 moška ura, 1 moške spodnje hlače, 1 zapestna ura, t zlati prstan kamnom, l lovski pes, 1 ženska ročna tor bica, 1 ženska ročna torbica z denarjem, 1 usnjata denarnica, 1 ženski dežnik (star) 1 usnjata denarnica, 1 moški jopič, 1 ženski zlat prstan s kamnom, 1 zapestna ura, 1 usnjata denarnica z 22.— din, čopič, aktovka, zlati uhan, dokumenti na ime Haber Josipa. Dunajska vremenska napoved predvl deva za jutri petek 15. t. m. pretežno ja^ sno in toplo vreme. Modrijan in neumnež. Modrijan vidi neumneža, ki uči osla govoriti. »Ncrec,« mu pravi modrijan, »osel se ne bo od tebe nikoli naučil govora. Bolj še bi bilo, da se ti naučiš od njega molčanja ---« 1 Sargov KALODDNT proti zobnemu kamnu Jtoone vesti Britanski kralj Jurij VI. se počuti zopet zelo dobro. Sinova Franca Ferdinanda se nahajata v znanem koncentracijskem taborišču v Dachau. Konrad Henlein pripravlja baje splošno stavko po vsem ozemlju, kjer prebivajo sudetski Nemci. Češkoslovaški dijaki, ki so na potovanju po naši državi, so se poklonili na grobu kralja Ujedinitelja na Oplencu. Poljski zunanji minister Beck je prispel z letalom v Rigo. Windsorski vojvoda in vojvodinja križarita na jahti Guilsar po Sredozemskem morju. 0 Uh* m OM9H Leteče trdnjave Zastopniki ameriškega mornariškega ministra so podpisali te dni s tovarnami pogodbo o dobavi 98 bojnih letal in 16 vojnih ladij. 13 aeroplanov bo zgrajenih kot leteče trdnjave. To so moderna vele-etala, prave zračne oklopnice, oborožene s topovi velikega kalibra. Z dosedanjimi, ki jih že ima ameriška vlada na razpolago, bo teh zračnih trdnjav 52. Razen tega je naročila ameriška vlada še 78 bombarderskih in 7 lovskih letal. Istočasno je ameriško vojno ministrstvo objavilo podatke o stroških za oboroževanje v prvem polletju tekočega leta. Za 236 lovskih, 118 bombarderskih, 37 napadalnih, 35 izvidnlških, 35 prometnih in 95 bojnih letal je plačala Amerika 29 milijonov dolarjev. Pa tudi na morju se Amerika z vso vnemo oborožuje. V državnih ladjedelnicah grade tri nove podmornice, 3 pa gradi Elektric Boat Company. Te podmorince s tonažo po 1300 ton bodo veljale 30 milijonov dolarjev. Amerika gradi zdaj 73 vojnih ladij. Sto Bobanj v zaboju Delavci v Sidneyu so našli na povratku z dela na cesti v pristanišču zaboj, v njem pa človeške lobanje. Nastalo je razumljivo razburjenje in takoj so obvestili policijo, ki si pa ni znala pomagati, ker ni mogla ugotoviti, čemu je nekdo tako skrbno spravljal čoveške lobanje v zaboj. Ali je šlo za žrtve sadističnega morilca? Izvedenci so bili mnenja, da so stare lobanje okrog 50 let, odnosno da so tako dolgo ležale v zaboju. Zadevo je slednjič pojasnil neki meščan, ko se je javil, češ da je zaboj njegov. Njegov oče je proučeval človeške lobanje in prosil ga je, naj mu s potovanja pb Avstraliji pošlje čim več lobanj domačinov. Zaboj, v katerem je bilo 100 lobanj, se je izgubil in šele čez 30 let so ga slučajno našli. Ostane pa tajna, kako je prišel zaboj z lobanjami iz pristanišča na cesto. Policija domneva, da so ga najbrž ukradli tatovi, misleč da je v njem kaj dragocenega, ko so pa našli v njem človeške lobanje, so ga pustili na cesti. Podprimo nabiralno akcijo za gradnjo doma matičnega Sokola ■■■BBHIIHBaaEBIBgB podstarešlua inž. Bevc, ki je vodil ljubljansko Tuinim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je mirno v Gospoda zaspala naša zlata mati, stara mati, tašča, sestra, svakinja m teta, g-ospa Anastazija Majcen uiabnlca dne 13. julija previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb nepozabne pokojne bo v petek dne 15. julija ob 16. uri iz poko* pališča na Pobrežju na frančiškansko pokopališče v lastno grobnico. Sv. maša zadušnica se bo brala v frančiškanski baziliki v soboto dne 16. julija ob 8. uri. MARIBOR, BEOGRAD, dne 13. julija 1938. Joše Majcen sin, veleindustrijalec. Marija, poroč., Geč hči, posestnica in trgovka. Franjo Geč, kapetan v pok., zet. Gabriel Majcen, profesor v pok., svak. Friderik Zinauer, ravnatelj Ljudske samopomoči, brat. Marija Viher, vdova šolskega upravitelja, sestra. Ela Platels, veleposestnica, sestra in ostalo sorodstvo. Župni podstarešlua inž. Bevc, ki je vodil ljubljansko župo v Prago, se na ljub Ijanskem kolodvoru zahvaljuje za pozdrave, ki je v imenu doma ostalega sokolstva izrekel župni starešina dr. Pipenbacher. V sprevodu s kolodvora skozi mesto na telovadišče v Tivoliju sta med prvimi šle naši skolski vrsti, ki sta se v Pragi tako sijajno odrezali pri mednarodnih tekmah. fosflftdotskc (teffgfr# Kontrola sadja pri izvozu. Izdana je nova uredba, ki se nanaša na kontrolo kakovosti svežili sliv, grozdja, jabolk, hrušk, marelic, breskev, črešenj, malin, orehov, suhih sliv, jabolk in hrušk ter pekmeza iz sliv namenjenega za izvoz. Sveže namizno sadje, namenjeno za izvoz, bo moralo biti v zabojih, katerih tipe, dimenzije in težo, kakor tudi način pakiranja in tovorjenja v vagone, bo za vsako vrsto sadja predpisal trgovinski minister. Vsak zaboj bo moral imeti ozna čbo »Jugoslavija«. Z izvozom sadja se bodo mogle baviti le tvrdke, ki bodo registrirane pri »Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine«. Vsaka tvrdka, ki bo izvažala, bo morala imeti svoj znak, s katerim bodo označeni zaboji, v katerih bo sadje izvažalo. Kvalitetno kontrolo sadja bodo vršili posebni kontrolni organi, ki jih bodo imenovali bani. Način kontrole bo predpisal trgovinski minister s posebnim pravilnikom. Maksimiranje cen v gostilniških obratih. V »Službenih Novinah« je izšla uredba o razdelitvi gostinskih obratov in o določitvi najvišjih cen v teh obratih. Uredba deli hotele v štiri, penzione pav tri razrede. Za vsak razred je predpisano najmanjše udobje za poedini obrat, upoštevajoč pri tem naše posebne razmere. Klasifikacija se bo uradno izpeljala tako, da bodo smeli lastniki obratov označiti v prospektih in ostalem propagandnem materialu samo oni razred, v Razno KOVCEGI IN POTOVALNE TORBICE velika izbira pri M. Sterba-lu. 4354 Jugoslovanska hranilnica In posojilnica r. z. z o. z. v Mariboru, Kralja Petra trg 6 daje POSOJILA menična ali na vknjižbo proti vračanju v mesečnih obrokih ozir. po dogovoru ter sprejema vloge na knjižice in v tek. računu proti najugodnejšemu obrestovanju. 4321 katerem je uradna komisija obrat uvrstila. V turističnih krajih morajo vsi lastniki gostinskih obratov najkasneje do konca januarja vsakega leta poslati v odobritev nadrejenim oblastem osnutke svojih cenikov za prenočišče, jed in pijačo, in se bodo morali lastniki gostinskih obratov točno držati maksimiranih cenikov. Novo tekstilno tvornlco bodo gradili v Somboru. Oblastva se zadevna dovoljenja že izdala. Uredbo o omejitvi prenosa lastnine nepremičnin je izdal pravosodni minister v sporazumu z ministri za kmetijstvo, vojsko in mornarico ter notranje zadeve. V smislu nove uredbe se na področju apelacijskega sodišča v Ljubljani izpre-meni in izpopolni v naslednjem smislu: Na ozemlju vseh sreskih sodišč v območju okrožnih sodišč v Mariboru, Murski Soboti, Celju, Ljubljani in Novem mestu je dovoljen prenos lastnine nepremičnin na osnovi pravnih poslov med živimi samo po pristanko komisije za dovoljevanje prenosa lastnine nepremičnin. To velja tudi za primer, da se nepremičnine dajo v zakup za dobo preko 5 let. V primeru dvoma, da je prenos lastnine nepremičnin v nasprotju z interesi državne obrambe, bo komisija zahtevala od poveljnika divizijske oblasti, da poda svoje mnenje. Prlzad pričel odkupovati letošnjo pšenico. Z včerajšnjim dnem je pričel Pri-zad odkupovati letošnjo pšenico po določenih cenah in pogojih. Za vlačilsko ba- TKANINE ZA POHIŠTVO in zavese, gradi za madrace in rolete, dobavlia ugodno »Obnova«. F. Novak, Jurčičeva 6. 4305 Predno odpotujete ne pozabite kupiti KOVCEKE, NAHRBTNIKE kopalne torbice itd. pri Ivanu Kravosu. Aleksandrova 13. 3975 Posest POSESTVO. 17 ha, Z 00-STILNO staroznana In priljubljena izletniška točka v neposredni bližini Maribora se takoi odda v najem z živim In mrtvim inventarjem ter vsemi zgradbami. Resni, kavcije zmožni reflektantje naj pošlje jo svoje naslove pod »Sigurna bodočnost« na upravo lici., inv Kupim Prodam kompletno KUHINJSKO OPREMO in spalnico za din 1600.—. tudi posamezno kose. Aleksandrova c. 21, Košaki. 4331 Stanovanje KUPUJEM RDEČE VIŠNJE IN RIBISEL po najboljši osni. Adalbert Gu sel. Maribor, Aleksandrova cesta 39. 4352 Prodam TRISOBNO STANOVANJE oddam s 1. avgustom. Vprašati pri hišnici, Meljska 14. 4353 Gostilna Mautner. Radvanje, proda mlade pse BERNHARDINCE (samce). 4349 DVOSOBNO STANOVANJE oddam. Radvanjska c. 9 Ma ribor. 4351 Službo ISie STRUŽNICO v dobrem stanju prodam. — Ogledati pri Justinu Gustinčiču, Tattenbachova 14. 4356 PEKOVSKI POMOČNIK mlad, pošten zmožen, vsega pekovskega dela, išče službo Naslov v upravi. 4355 2gublieno Naprodaj KOMPLETNA SPALNICA in kuhinja za din 1200.—. Tat tenbachova 16-11. levo. 4347 DVIGALO ZA AVTO se je zgubilo na cesti Maribor—Ptuj. Najditelju ali ovaditelju plačam din 100-—• Križnič, Maribor, Dajnkova ul. 10. 4350 ČISTOKRVNA BERNHAR-DINKA stara dva meseca, naprodaj. Naslov v upravi. 4348 Mal’ položi dar domu na oltar! PRESELITEV Naznanjam cenjenim stranicam, da sem preselil krojaški salon .,OBNOVA“ iz Cvetlične ulice v Slovensko ulico št. 36 Se priporoča Joško Lešnik Ako hočeš imeti elegantno in lepo sešito obleko ali kostum, se potrudi h krojaču „Obnova'‘ v Slovensko 36 Lenka stotnik Jehlička. Nato se je podala ogromna množica na trg, kjer so se postavili ostrostrelci, mestna garda in študenti. V zraku je zaoril glasen vzklik, ko je novi blagoslovljeni prapor, na katerem sta žareli besedi »Sloga« in »Enakost« v zlatu, prvič zavihral nad glavami študentovske legije. Pri odprtem oknu sta stali Lenka in Elis. Obe sta vzhičeni prisostvovali slavnosti: resna, slavnostna tišina, skozi katero se je čul samo duhovnikov glas, in viharno ploskanje, vse ju je prevzelo. Godba je zagrmela in vse korporacije in vsa množica je krenila v sprevodu k piaristovski cerkvi, kjer naj maša in »Te Deum« zaključi slavnost. Elis je veselo gledala številne vrste filozofov, ki so ponosno z novim praporom korakale, Lenki pa je zažarelo oko, ko je vitek častnik pogledal v okno in s pogledom in smehljajem pozdravljal. Kako krepko je korakal, kako mu je pristo-jalo. * Gibanje javnega življenja se je krepilo dan za dnem. Iz Prage, osrčja, je prihajalo vznemirjenje v vse dele češkega kraljestva. Nagle, nepričakovane spremembe so se vršile čez noč, vedno novi dogodki, domači in zunanji, so prevzemali in razburjali vse sloje. Razpisane so namreč bile volitve v češki deželni zbor in v frankfurtski parlament, sledil je slavni manifest Palackega. In nato so se Čehi in Nemci, doslej složni, razšli, v Pragi se je pripetila marsikatera nerodnost in polomija. Uradi so izgubili moč in hudobni ljudje so izrabljali kratko dobo svobode. Šum valov je segel tudi v mirno lito-mišelsko mesto in vzvaloval tiho gladino. Gospod aktuar je obupaval. Ni več vzdihoval: hodil je na vaje, v urad, posedal doma in gledal priljubljeno sliko, samo kadar je prišel knjigovodja, mu je odleglo, ker se je lahko od srca pritožil in razodel. Gospa Roubinkova in njena prijateljica Rollerlca sta morali molčati. Z nobeno stvarjo nista soglašali, vse jim je bilo zoprno, toda nevarno je bilo razglašati takrat svoje mnenje. Rollerica je tajno protestirala; bilo ji je kakor odstavljeni vladarici. Loti je omahovala. — Iz opozicije proti Vavreni in Lenki, je bila proti vsemu; toda ker so se vsi spremenili, ji je pričelo presedati v osamljenem položaju. Lenka je imela v teh burnih dneh srečo. Shajala se je pogosteje z Vavreno, ne da bi ji teta zabranila. Govorila sta o svoji ljubezni in nadah, o dogodkih in nekoč je omenila Lenka: Ko bi striček dočakal!« »Pa bi izbrisal, kar je napisal v almanah!« »O, srečni almanah!« Gospodični Elis so prinašali študenti vsak čas nenavadne novice. Najbolj jc prestrašil svojo gospodinjo Fribort, ki je povedal, da bo koncem maja zaključek tega semestra na filozofiji. Ta novica je še bolj prestrašila Marinko. Toda veseli Hanak jo je potolažil, češ, da ostane tu. Storil je tako njej in dobi na ljubo. Toda proti pričakovanju se je moral prej posloviti in prav tako tud! Vavrena, ki ni mislil zapustiti Litomišlja do običajnih počitnic. (Dalje.) ali vodo. Po okusu osoli in zloži v omako opečene zrezke in jih duši do mehkega. Dodaj še eno sesekljano sardelo (ne soli preveč, ker je sardela že slana), malo zelenega sesekljanega peteršilja in dve ali tri žlice kisle smetane. Ko vse skupaj še malo in počasi prevre, so zrezki gotovi. Zraven daš dušen riž, valjance, žličnike in lahko tudi solato. Seda] v dobi kopanja je priporočati on;m, ki niso vajeni solnca, da se solnči-jo prvi dan največ samo pol ure. da navadijo kožo na solnčni pripek. Drugi dan so lahko že malo dalje na solncu in tako vsaki dan več. Koža postane lepo rjava, telo se utrdi in ves organizem se pri tem zmernem solnčenju resnično okrepi. S praškega vsesokolskega zleta ško,-banatsko in branjsko pšenico plača 154 din, za sremsko, podravsko in slavonsko pšenico pa 150.50 din za 100 kg. Dušeni telečji zrezki. Za vsako osebo i vzameš po en zrezek, ki tehta približno 15 dek. Vsak zrezek dobro potolci, osoli in povaljaj v moki. V kozi razbeli mast in zrezke hitro opeci po obeh plateh, da moka in meso porumenita. Nato poberi zrezke na topel krožnik in pokrite postavi na toplo. Na masti, na kateri si pekla zrezke, pa prepraži za vsak zrezek po eno žličico prav drobno sesekljane čebule. Ko čebula malo porumeni, zalij z juho izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d.