GozdVestn 82 (2024) 9 376 Gozdarstvo v času in prostoru IFSA Balkan Meeting Slovenia 2024: Navigating the Aftermath Slika 1: Pomlajevanje sestojev na Pokljuki (foto: Daniele Celestini) IFSA Balkan Meeting, mednarodno srečanje štu- dentov gozdarstva, poteka pod okriljem organiza- cije ''International Forestry Students' Association'' (IFSA). Vsako leto ga organizira eno izmed društev študentov gozdarstva iz držav Balkanskega polo- toka. Letos smo to nalogo prevzeli v slovenskem Društvu študentov gozdarstva. Tako smo konec oktobra sprejeli v Ljubljani študente iz petih različ- nih držav (Makedonije, Srbije, T určije, Madžarske in Italije) ter se z njimi podali odkrivat Slovenijo. Rdeča nit letošnjega srečanja je bila posvečena izzivom, ki jih prinašajo ujme in naravne nesreče. Z naslovom »Navigating the Aftermath” (Sooča- nje s posledicami) smo želeli osvetliti obravnavo posledic naravnih nesreč ter odpreti debato o različnih pristopih držav pri soočanju z njimi. Srečanje se je začelo s prihodom gostov v nedeljo. Prihajali so tekom celega dneva, nekateri pa so zaradi lepega vremena prispeli že dan ali dva prej in izkoristili vikend za turistične oglede Ljubljane in njene okolice. Prvi dan dogodka je bil tako posvečen druženju, spoznavanju in navezovanju stikov med udeleženci. Že v ponedeljek zjutraj smo se zbrali na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je potekal uradni sprejem gostov. V sklopu uvodnega programa je doc. dr. Matija Klopčič predstavil delo- vanje Biotehniške fakultete, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter ključne značilnosti gozdarstva v Sloveniji. Po odgovarjanju na vpra- šanja udeležencev je sledila še predstavitev prof. dr. Roberta Brusa, ki je poglobljeno spregovoril o stanju slovenskih gozdov in aktualnih izzivih, s katerimi se soočamo. Po zaključku uradnega sprejema smo se odpra- vili na ogled Ljubljane, kjer smo udeležencem predstavili mesto v nekoliko bolj dendrološki luči. Študente smo popeljali skozi park Tivoli, nadaljevali preko Stare Ljubljane in se povzpeli na Ljubljanski grad. Med sprehodom smo izpostavili, kako so dre- vesne vrste vključene v arhitekturne posebnosti mesta. Opozorili smo npr. na stebraste hraste ob vhodu v Moderno galerijo in jagnedi pri Tromostovju, pa tudi na posebnost drevoreda GozdVestn 82 (2024) 9 377 Gozdarstvo v času in prostoru Slika 2: Na ogledu Ljubljane (foto: Nikolina Mencin) bukev pred Glasbeno matico Ljubljana. Ogled je bil priložnost, da smo študentom pokazali, kako pomembno vlogo ima drevnina v oblikovanju mestnega prostora in kako dopolnjuje arhitek- turno dediščino. Večer smo sklenili ob sproščenem druženju, kjer smo uživali v nočnem utripu mestnega življe- nja. Kljub nekoliko neprespani noči pa smo se že naslednje jutro v zgodnjih urah podali na pot proti Gorenjski. Prva postaja našega dne je bil Bled, kjer smo se posvetili pogovoru o upravljanju gozdov z vidika turizma. Razpravljali smo o izzivih, ki jih prinaša velik turistični pritisk, in o strategijah za reševanje posledic nedavnih naravnih ujm, ki so prizadele tudi ta območja. Študentom smo ob tem predstavili glavne zna- menitosti Bleda: Blejski otok s cerkvico, Blejski grad, ki velja za najstarejši grad v Sloveniji, in zgodbo o zdravilcu Arnoldu Rikliju, ki je že v 19. stoletju poudarjal pomen zdravega življenjskega sloga in narave za dobro počutje. Kljub zanimivemu programu, na Bledu nismo mogli ostati predolgo, saj nas je pri Bohinjskem jezeru že čakala Lucija Odar. Lucija, ki deluje kot gozdarska načrtovalka na Zavodu za goz- dove Slovenije, je znana tudi po projektu 1000 ur zunaj, ki ga uspešno promovira preko svojih družbenih omrežij. Z Lucijo smo se odpravili na ogled gozdnih sestojev, ki so bili močno poškodovani v lansko- letnih vetrolomih. Predstavila nam je različne pristope k sanaciji, pri čemer smo si ogledali tako območja, kjer spodbujajo naravno obnovo, kot tudi tista, kjer so bila zasajena mlada drevesa. Med sprehodom po turistično obleganih poteh smo skupaj razpravljali o vplivu prisotnosti ljudi na okolje in kako ta dejavnik usmerja odločitve pri izbiri metod obnove. Ogled smo zaključili s sproščenim piknikom ob Bohinjskem jezeru. Odlična hrana je v nekaterih študentkah in študentih prebudila pogum, da so se podali na raziskovanje globin Bohinjskega jezera ter uživali v osvežujočem zaključku dneva. Ko je sonce zašlo za vrhove, smo se odpravili naprej proti cilju dneva – Pokljuki. Nastanili smo se v V ojaškem objektu Rudolfa Badjure, kjer smo imeli priložnost posušiti kopalke in se malce spočiti. A ta premor ni trajal dolgo, saj smo se hitro preselili ob ognjišče v bližini nastanitve. Ob prasketajočem ognju se je naše druženje nadaljevalo. GozdVestn 82 (2024) 9 378 Gozdarstvo v času in prostoru Naslednje jutro smo se podali na raziskovanje Pokljuke. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj nas je prijetno sonce spremljalo vse do Planine Uskovnica. Na poti smo se ustavili na energet- skih točkah, drugi pomemben postanek pa je bila Kapelica Marije Kraljice Miru na Planini Uskovnica. Ob njej izvira manjši studenec, ki naj bi imel zdravilne učinke. Svežo gorsko vodo smo izkoristili za osvežitev, kar nam je vlilo dovolj moči za nadaljevanje poti, do koče in se nato polni vtisov vrnili nazaj v vojašnico. Za kosilo so udeleženci bolje spoznali sloven- sko kulinariko, saj so jih ob prihodu čakali ajdovi žganci, ki so poskrbeli za potrebno okrepčilo. Po kosilu smo si ogledali še en del planote in se tako odpravili do Petra Čadeža, revirnega gozdarja na Rudnem Polju. Peter nam je podrobno predstavil sistem delovanja in delitve območnih ter krajevnih enot Zavoda za gozdove Slovenije, pri čemer se je osredotočil na krajevno enoto Pokljuka in posebnosti svojega revirja. Študenti so izvedeli, kako nadmorska višina vpliva na gozdne sestoje, kako se soočajo s posledicami naravnih ujm ter na kakšen način se pripravljajo na grožnje, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Skupaj smo se sprehodili tudi skozi gozdne sestoje, ki so bili v različnih razvojnih fazah. Razložil nam je, kako so v preteklosti gospoda- rili s temi gozdovi in kako se to danes odraža na sestojih. Poudaril je problematičnost smrekovih monokultur in razložil, kako zdaj stremijo k pove- čanju vrstne pestrosti ter izboljšanju vertikalne in horizontalne dinamike gozda. Poleg tega smo si ogledali primere vključevanja mrtve drevnine v sestoje ter izvedeli, kako to vpliva na načrtovanje trajnostnega upravljanja gozdov. Med ogledom nam je pokazal tudi lokacijo Savske obrambne linije (Savaline). Ves čas nas je spremljala kužka Saga, eden izmed psov revirnega gozdarja. Med enim izmed postankov je beseda nanesla tudi nanje. Peter nam je zaupal, da je enega izmed svojih psov namreč izšolal za iskanje podlubnikov. Pojasnil nam je, koliko truda in časa je potrebnega za pravilno dresuro takšnega psa. Kljub zahtevnosti procesa pa je rezultat zelo uporaben, saj pes lahko zazna prizadeto drevo že na razdalji 50 metrov. Slika 3: Sanacija posledic vetroloma v okolici Bohinjskega jezera (foto: Daniele Celestini) GozdVestn 82 (2024) 9 379 Slika 4: Pri revirnem gozdarju na Rudnem polju (foto: Nikolina Mencin) Gozdarstvo v času in prostoru Ko smo se vrnili do naše nastanitve, smo se pripravili na večer, posvečen mednarodnim predstavitvam (International Night). Naši študenti so cel dan skrbno kuhali golaž, da bi Madžarom prikazali, kako v Sloveniji pripravljamo to jed. Delo je bilo poplačano z velikim navdušenjem, saj je golaž hitro izginil. Večer je bil prava kulinarična in kulturna izkušnja. Posladkali smo se s turškim medom in preizkusili razlike med makedonskim in srbskim ajvarjem. Slovensko kulinariko smo predstavili s potico in domačimi mesninami. Po preizkusu pijač iz vseh možnih koncev pa je večer oživel z glasbenimi točkami. Zavrteli smo se ob ritmih kola in slovenske polke ter uživali ob italijanskih in turških skladbah. Tako smo pozno v noč praznovali zadnjo noč - skupaj, polni smeha, glasbe in prijetnega druženja. Naslednji dan smo izkoristili še za uživanje v zadnjih visokogorskih sončnih žarkih, preden smo se spustili nazaj v Ljubljano, kjer smo srečanje tudi uradno zaključili. Dogodek smo sklenili z veliko mero prijateljstva, nepozabnimi spomini in obljubami, da se na prihodnjih sre- čanjih ponovno vidimo. ZAHV ALA: Da je dogodek v taki obliki lahko uspel, gre zahvala številnim organizacijam, ki so nas pri tem finančno podprle. Iskreno se zahvaljujemo Paher- nikovi ustanovi, International Forestry Students' Association, Slovenskim državnim gozdovom, GG Novo mesto ter Študentski organizaciji Bioteh- niške fakultete. Brez njihove pomoči in podpore izvedba dogodka v taki obliki ne bi bila mogoča. Hvaležni smo za njihovo zaupanje in prispevek k uspehu dogodka Balkan Meeting Slovenia 2024: Navigating the Aftermath. Nikolina MENCIN