PoStnrna platana V'gotovini
Ifctfr,t^eK 30; nidJa iTO
Štev’ T2 £	Lato Vil. (XIV.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradnlttvo In upravni Maribor. Gosposka ul.11 / Tolsfon uradnlitvn 2440. upravo 24SS Izhaja razaa nadslja In praznikov vsak dan ob 10. uri / Volja masaEno prajaman v upravi al po poiti 10 Din, dostavljan na dom 12 Oln / Oplaši po eanlku / Oglasa oprsjema tudi oglasni oddelek »Jutra- v Ljubljani / Pottni čekovni račun M. 11.40«
99
JUTRA
99
Prelom med Avstrijo in Nemčijo
NEPRIČAKOVAN RAZVOJ DOGODKOV V SREDNJI EVROPI.
V trenutku, ko je prišel Adolf Hitler v Nemčiji na krmilo, je ves svet z napeto pozornostjo pričakoval, kaj bo z nadaljno usodo Avstrije. Vsi smo pač dobro vedeli, da je eden prvih namenov gibanja nemških narodnih socialistov uresničenje sanj o Veliki Nemčiji, ki naj bi dobila osnovni temelj s priključitvijo Avstrije. Vse je tudi kazalo, da ta proces ne bo težaven, kar se tiče vsaj medsebojnega fonuelnesa sporazuma ne, saj ie gibanje narodnega socializma naraščalo tudi v Avstriji zelo naglo. Prav v trenutku ko bi se pa bili morali z narastom in zmago avstrijskih narodnih socialistov pripraviti temelji za »AnschluB«, se jc zgodilo v Avstriji nekaj, česar prej nihče ni pričakoval. Zvezni kancelar, krščan-sk’ socialec dr. D o 11 f u s s, je naenkrat zavrl svobodni razvoj avstrijskega stran-„s^ega življenja in uvedel s pomočjo *n e i m w e h r a« diktaturo, naperjeno v Pivi vrs(i proti narodnim socialistom in s tem proti »Anschlussu«.
S tem se je pričela sicer nekrvava, a *ato nič manj srdita vojna med malo Avstrijo in veliko Nemčijo. Dollfussova vla-je pričela polagoma zatirati svobodo gibanja narodnega socializma in nastopi-Ja je skrajno odločno tudi proti nemškemu poizkusu, spremeniti položaj z obiskom nemških ministrov na Dunaju in v jtrugih avstrijskih centrih. Prav v trenutku« ko so na aspernskem letališču pri Dunaju pristala letala z nemškimi ministri. je bilo v starem Schonbrunnu ogromno zborovanje »H e i m w e h r a«, na katerem sta knez Starhemberg in kancelar D o 11 f u s s svečano prisegala, da st> Avstrijci nekaj drugega kakor Nemci 'n da mora zato Avstrija v vsakem primeru ohraniti svojo samostojnost. Nemški ministri se po Dunaju in drugod niso smeli svobodno gibati in minister dr. Franck je bil Iz Solnograda celo izgnan!
Vse to seveda ni moglo ostati brez ^PČjih posledic. Napetost med Avstrijo in ^emčijo je naraščata, dokler ni narasla jjgl^danjega viška, Nemčija je prepove-. _ Pred dnevi vsako potovanje svojih
nrrk v v AvStr,i°* taksa 1000 , ža tako potovanje pomeni dejan-
o Prepolj,	^ za	^a	sme ^
i^jkvstrijo, n. pr. na letovišče, mark, ko more za ta denar
že preživeti mesec dni v nemškem letovišču. Zairadi te nemške odredbe so se morale odpovedati vse prireditve v Avstriji, pri katerih bi morali sodelovati tudi člani iz Nemčije. Najhujše je s tem prizadet Celovec, kjer bi moral biti za Binkošti kongres Društva za inozemske Nemce. Tako je Nemčija sama pre' prečila to izzivalno vsenemško manife' stacijo pred vrati Jugoslavije. Prav tako so se morale pa odpovedati tudi vse skupne športne in druge slične prireditve Meja med Avstrijo in Nemčijo je tako za potniški promet takorekoč zaprta. Toda samo pri 'tem ne bo ostalo. Prav danes bo avstrijska vlada sklepala o represalijah proti Nemčiji in verjetno je, da bo prepovedala vsak uvoz iz Nemčije in vsak denarni promet z njo. In če pomislimo, da so Avstrijci zgradili v zadnjem času na nekaterih ekspouiiranih mestih svoje meje napram Nemčiji strelske jarke in žične ovire, potem nam postane na- mah jasno, kako čudovito so se stvari zasukale in kako smo doživeli namesto »Anschlussa« najhujši razdor. Ker je zaradi carinske vojne ustavljen tudi ves trgovinski promet med Avstrijo in Jugoslavijo, je tako naša soseda odprta le proti Češkoslovaški, Madžarski in Italiji.
Da bi bil tak afront 111 a 1 e Avstrije proti veliki Nemčiji nemogoč, če ne bi za režimom dr. Dollfi^ssa-stala — Italija, je menda tako očito, da ni treba ponavljati. Tu sta se dr. Dollfuss in Mussolini popolnoma našla; oba sta proti »Anschlussu«. Kako se bodo dogodki razvijali dalje, je zato dosti odvisno od Rima, kamor bo dr. Dollfuss odpotoval ponovno ta teden, najbrže v petek. Obenem z njim se bo pa mudil takrat tam tudi madžarski mtoistrski predsednik Gom bos. O čem bodo razpravljali? Prvenstveno gotovo o avstrijsko-miadžarski zvezi in afrontu proti Nemčiji. Govori se, da je bil med Italijo, Avstrijo in Madžarsko dosežen že sporazum za osnovanje carinske zveze. Morda bo ta sporazum podpisan in objavljen prav sedaj v Rimu? Ost bo poleg proti mali antanti, naperjena tudi proti Hitlerjevi Nemčiji. Zato bo skoraj točno mnenje nekaterih nemških politikov, ki trdijo, da glavna nasprotnica Nemčije ni Francija, temveč -- Italija!
Odločilna seja avstrijske vlade
dANES vCJn0LUNE B0 SKLEPALA O UKREPIH PROTI NEMČIJI IN RAZPUSTU NARODNE socialistične stranke, italijanski tisk na
STRANI AVSTRIJE.
DUNAJ, 30. maja. Danes bo imela av-1 iussovo vlado s poudarjanjem, da je sto-strijska vlada svojo sej0j kateri bo prisostvoval prav verjetno tudi avstrijski Pos|a„ik v Berlinu inž. Tauschitz. Vlada bo razpravljala o odnošajih Avstrije na-Pram Nemčiji in bo izdelala vse potrebne sklepe za nadaljne ukrepe. Kakor se go-v0ri, namerava vlada izdati najostrejše °dredbe in je verjetno, da bo med pr-vtoii prepoved narodno socialistične franke v Avstriji. Doslej so se nekateri Ciaul vlade še vedno upirali temu ukrepu,
£®daj pa so popustili tudi oni. Organ "rŠčanskih socialcev »Weltblatt« pige> a bo prepoved narodno-socialistične sha»ke izdana in objavljena najbrže že danes.
RlM. 30. maja. Celokupni itallfanskl sk se bavl z napetostjo med Avstrijo •J Nemčijo, pri čemur poudarja s poseft-'11,1 Pomisleki represalije, ki sc lih Ju Služila nemška državna vlada naor.am vstrllskl vladi, v prvi vrsti oris'
. "d mark za vsak vizum Več-'' " skih listov skuša ouru^Mevrli D .a!!-'
rila Avstrija vse, da bi se zdržala na pram Nemčiji čim bolj lojalno, dočim je berlinska vlada popolnoma po nepotrebnem izzvala konflikt, ki bi utegnil imeti še zelo zle posledice. Italijansko nezadovoljstvo je naperjeno zlasti proti ukrepom berlinske vlade v potniškem prometu in izražajo listi resno bojazen, da bi utegnili tl ukrepi občutno škodovati tudi tujskemu prometu v Italiji. Kakor se poroča, bo rimska vlada glede tega vprašanja intervenirala po diplomatski poti v Berlinu.
til
PRIČETEK KONFERENCE DANES POPOLDNE. — VELIKO ZANIMANJE PO VSEJ EVROPI. — GOSPODARSKA ZVEZA. — RAZMERJE
DO POLJSKE IN RUSIJE.
GOSPODARSKA KONFERENCA SE
preseli v Ženevo.
PARIZ 30. maja. Ženevski dopisnik lournaia - doznava, da jc bilo baje žc Uflnltivno sklenjeno, da se bo svetovna gospodarska konferenca po 2-'o 3tcdensk<'in zasedanju v Londonu ’ vi-iija v Ženevo, kjer bo delovala sporetino z razorožitveno konferenco.
PRAGA, 30. maja. Pred glavno konferenco predstavnikov držav male antante so imeli svoj sestanek delegati tiskovne male antante. Takoj za njimi pa so pričeli prihajati v Prago tudi državniki iz vseh treh zveznih držav. Za konferenco male antante, ki se bo pričela danes popoldne, je v vseh evropskih političnih krogih izredno veliko zanimanje, kar nazorno izpričuje velika udeležba tujih novinarjev iz vseh evropskih držav. V Prago pa so prispele tudi vse odločujoče delegacije ruske emigracije, kar daje konferenci še poseben pomen. Dnevni red zasedanja je bil že objavljen in ie zelo zgoščen. Najvažnejša točka na konferenci bo izpopolnitev politične male antante s paralelno gospodarsko organizacijo. Skušal se bo doseči način, da bodo države male antante konzumirale agrarne produkte, ki se pridelajo na njihovih
ozemljih, po medsebojni izmenjav! doma Ln da bodo tako omejile nepotreben uvoz od drugod. Tako se bo sedanje težko gospodarsko stanje močno pozdravilo. Drugo važno vprašanje, ki se bo reševalo, je sodelovanje male antante in Poljske, ki mora dobiti Vidno obliko v posebnih pisanih pogodbah. Taka tesnejša zveza s Poljsko je danes evropska nujna potreba in bo imela odločilen vpliv na razvoj nadaljnega evropskega mednarodnega položaja. Tretja senzacija praške konference pa bo razprava o razmerju male antante napram Rusiji in obratno. Pričakuje se resno zbli-žanje s sovjetsko Rusijo, ki bo nastopila v bodočnosti v važni vlogi slovanske velesile, ki se ii morajo priključiti tudi ostali slovanski narodi. Upati je, da bo prišlo do pozitivnih uspehov.
Francija sprejme pakt štirih
VAŽEN SKLEP PARIŠKE VLADE. PO POLNA ZMAGA FRANCOSKEGA STALIŠČA. PAKT BO PAR AFIRAN V ČETRTEK.
PARIZ, 30. maja. Danes dopoldne se je sestal v elizejski palači pod predsedstvom predsednika francoske republike Lebru-na ministrski svet k važni seji, na kateri bo določil definitivno stališče francoske vlade glede pakta štirih velesil. Z ozirom na dejstvo, da je v varnostnem vprašanju prodrla francoska teza in da je bil iz osnutka pakta izločen revizionistični program, na drugi strani pa da je pristala na pakt po zagotovitvi zaščite svojih interesov tudi mala antanta, bo francoska vlada še danes objavila svoj pristanek na pakt štirih velesil. Kakor je
določeno, bo pakt parafiran v četrtek. Kdaj in kje pa naj bi bil pakt na svečan način podpisan, zaenkrat še ni znano. Poučeni krog! trdijo, da bo pakt Svečano podpisan v Londonu med zasedanjem svetovne gospodarske konference, to pa le v primeru, če bosta prispela n., londonsko konferenco tudi nemški državni kancelar Hitler in italijanski ministrski predsednik Mussolini, ki se pa za to potovanje zaenkrat še nista odločila. V nasprotnem primeru bo pakt podpisan ali v Rimu ali pa v Ženevi.
Pred rešitvijo trgovinskega spora z Avstrijo
DUNAJ, 30. maja. Na nekem tukajšnjem merodajnem mestu se zatrjuje, da bo avstrijska vlada ukrenila vse potrebno, da čim prej in čim ugodnejše reši jugoslovansko-avstrijskl trgovinski spor. Avstrija je v tem pogledu že izročila razne predloge ln je prepričana. da jih bo Jugoslavija sprejela. Prepoved uvoza jugoslovanskih svinj je bila le prehoden ukrep, ki je bil potreben, da so se vzdržale cene svlnl na odgovarjajoči višini. Ta ukrep je bil storjen v prav enaki meri tudi v korist jugoslovanskih izvoznikov, ker če bi ga Avstrija ne storila, bi bile cene naglo padle, kar bi nedvomno težko prizadelo tudi Jugoslavijo. V ostalem bo mogla Jugoslavija po 5. juniju, ko bo potekla uvozna prepoved, nadomestiti dosedanje izgube v polni meri.
AVSTRIJA TERJA POSOJILO.
DUNAJ, 30. moja. Z ozirom na turistični bojkot, ki sra je Nemčija proglasila proti Avstriji, tiaglašajo avstrijski list! težek materinim položaj Avstrije in zahtevajo, da se Avstriji končno vendarle že izplača odobreno loža n sk o posojilo. zvezi s tem je izjavil avstrijski finančni minister Buresch, da Avstrija pričakuje, da bo. francoska vlada čim prej skienila in odobrila Izplačilo posojila, kakor ga določa lozanski protokol
RAZDELITEV MANDATOV V GDANSKEM.
GDANSKO, 30. maja. Po končanih volilnih rezultatih so dobili pri nedeljskih parlamentarnih volitvah narodni socialisti 37 mandatov (doslej so jih imeli le 13), črno-belo-rdeča fronta ima 4 (doslej 10), centrum je obdržal svojih 11, socialni demokrati so dobili 13 (19), komunisti 5 (7) in Poljaki 2 mandata, kakor prej. Narodni socialisti so prejeli točno: 88 glasov nad polovico vseh oddanih.
UKREPI PROTI DUNAJSKIM VSE-UČILIŠČNIKOM.
DUNAJ, 30. maja. Zaradi sobotnih incidentov na vseučilišču je vlada vče raj zjutraj odredila, da se zapro za nedoločen čas vse fakultete vseučilišča in vse ostale visoke šole. Zaradi nevarnosti novih neredov varujejo vsa vseučiliščna poslopja močni policijski oddelki.
i .	.
UPORNI MARŠAL FENG.
ŠANGHAJ, 40. maja. Kljub kltaj-sko-japonskemu premirju je še vedno dana možnost novih vojnih zapletlja-jev v severni Kitajski. Maršal Feng, ki je znan pod imenom »krščanski general«. je namreč obtožil centralno nankrnško vlado, zlasti pa maršala Čangkajška. da sta izdala Kitajsko hi koraka že s 50.000 vojaki proti Pekingu. Po zadnjih vesteh jc maršal Feng porušil južno od Pekinga vse železniške proge.
'MaHBofskL"VEČElRNlKi »a
V rii7TgyrWaf V/193»
ji.aMm.mJl-IB——mm
Dnevne vesti
Izvoz našega sadja v Nemčijo
Možnosti ugodne rešitve važnega gospodarskega vprašanja.
Pred tedni so se pojasnile pri nas vesti, da letos izvoz našega sadja, zlasti jabolk v) Nemčijo ne bo mogoč. Ce bi se to res zgodilo, bi bila najtežje prizadeta prav naša; mariborska okolica iti Slovenske gorice. Posestniki sadonosnikov so zato s strahom gledali v bodočnost. Ta strah pa nami je sedaj pregnal obisk odličnega nemškega gospodarstvenika v M a riboru. Včeraj je namreč prispel preko Budimpešte k nam g. Paul Gebrke, predsednik državne zveze nemških sadinih veletrgovcev v Berlinu in stopil v stik z našimi izvozniki. Razgovori, ki so se vodili ves dan, so ustvarili ugodno podlago za nadaljnji izvoz našega sadja v Nemčijo.
Zvečer je bil pri »Orlu« prijateljski sestanek, katerega so se udeležili tudi zai-stopniki našega tiska. Na tem sestanku je g. Gebrke podrobno obrazložil inten-cije Nemčije glede uvoza našega sadja. Naglasil, je, da Nemčija ne namerava ne ovirati ne omejiti uvoz iz Jugoslavije in se upira tudi vsakemu korrtingemitiranjn. Nujno potrebno pa je, da se najde na merodajnih mestih sporazum zaradi poravnavanja računov. Dosedanja praksa je bila slaba in ni škodovala samo nemškim uvoznikom in našim izvoznikom, marveč tudi zelo občutno našim sadjarjem producentom. Letos je neobhodno potrebno, da se doseže sporazum; med nemško državno in našo narodno banko glede direktnih in takojšnjih plačil. Naš izvoznik in zlasti producent ne sme čakati po več tednov ali celo mesecev na plačilo. To je glavni pogoj Nemčije za uvoz našega sadja-.
Važna je pa bila tudi izjava g. predsednika glede kvalitete izvoznega sadja. Pohvalil je naš pridelek, zlasti jabolka in naglasil, da dosežejo na nemškem trgu uspeh le one vrste, ki so na zunaj obilne in lepe. Okus ni tako važen kakor ta zunanja okolnost. Če bi se uredilo tako sortiranje in če bi se doseglo pravilno pakiranje, bi bil brez nadaljnjega mogoč tudi večji izvoz našega grozdja-.
Navzoči zastopniki izvoznikov in tiska so se g. predsedniku in odličnemu nemškemu gospodarstveniku zahvalili za trud m prizadevanja ter obljubili, da -bodo v interesu našega narodnega gospodarstva storili vse, da1 se odstranijo vse ovire za nemoten izvoz našega sadja v Nemčijo. .'G. predsednik je danes zapustil Maribor in se vrnil v Berlin.
Za naše morje, za našo mladino!
Zadnjo nedeljo so se zbrali tiho in neopaženo voditelji ogrankov Jadranske straže v Mariboru. V mali dvorani Narodnega doma so se sestali delegati do-malegjai vseh krajevnih odborov in poverjeništev mariborskega oblastnega odbora, navzoči so bili tudi delegati iz Ljubljane pod vodstvom predsednika, pomočnika bana g. dr. Pirkmajerja.
Zborovanje je vodil predsednik oblastnega odbora v Mariboru g. dr. Lipold, ki je orisal namen tega prvega sestanka, ki naj da pobude za novo sistematično delo. Pred prehodom na zborovanje samo je predsednik krajevnega odbora v Mariboru g. dr. Rapotec nagovoril v vzneše-nih besedah mladino, jo navduševal za naše morje in za nositeljico pomorske zavesti — Jadransko stražo ter razdelil nagrade onim dijakom, ki so jim bile priznane za naloge, razpisane od krajevnega odbora. Nagrajenih je bilo 13 dijakov s skupnim zneskom 1510 Din.
V daljšem referatu je g. dr. Pirkmajer razvil program dela, ki bodi skupen za ves teritorij dravske banovine. Uspeh dosedanje akcije je že viden, nove pobude pa- garantirajo, da bo Jadranska straža stopila 'tudi pri -nas v vrsti organizacij na tisto mesto, ki ji po globoki ideologiji pripadat Po drugem referatu g. dr. Ra-potca je bil z burnim odobravanjem sprejet predlog g. dr. Lipolda, da odpošljejo tudi naši zborovalci naslednji pozdrav: siSredišnjemu odboru Narodne odbrane, Beograd. Skupno predstavništvo obeh
oblastnih odborov Jadranske straže v •Ljubljani in. Mariboru pozdravlja današnji izbor ter izraža svojo solidarnost v protestu proti reviziji mirovnih dogovorov. Svojo sveto zemljo in naše morje bo narod branil proti vsakemu poskusu odtujitve do poslednje kaplje krvi!«
'Popoldne se je sestala v lovski sobi pri »Orlu« eksekutiva obeh oblastnih odborov pod predsedstvom g. dr. Pirkmajerja. Pri več ko triurnem obravnavanju najaktualnejših zadev, ki tangirajo oba oblastna odbora, je bila videti na obeh straneh samo najboljša volja za skupno delo z edinim ciljem: »Vse za naše morje in za našo mladino!« Zato so bili sprejeti tudi sklepi, ki bodo potegnili globoko brazdo v novo delovanje. Med drugim sta bila sprejeta poslovnik za naraščaj in pravilnik za socialni sklad. Zlasti zadnja akcija bo morala docela preusmeriti dosedanje pogrešno naziranjc o razdeljevanju materialnih prispevkov naših ogran kov. Vse bodoče delo bodi usmerjeno v to, da vsak otrok tekom svojega- šolanja obišče vsaj enkrat morje, da se na-srka zopet moči za bodoče delo, da pa spozna tudi lepoto morja in ga vzljubi s prav tako ljubeznijo, kot jo goji do rodne grude. Na ta način bo preusmerila mladina svoj pogled, in vrste Jadranske straže se bodo same po sebi gostile.
Iskreno želimo, da bi prvi sklepi naše eksekutive rodili najboljše uspehe v korist naši mladimi in domovini!
Diplomiral je na juridični fakulteti -zagrebške univerze g. Franjo Pin-ter iz Selnice ob Dravi. Čestitamo!
Upokojitev v davčni službi. Pri davčni upravi v Ptuju je upokojen davčni uradnik Matija Križan.
Poroka. V Rogaški Slatini sta se poročila šolski upravitelj Jože Kocbek in Jožica Kurbusova, učiteljica pri Sv. Juriju ob Ščavnici, čestitamo!
Zadnja pot Mihaela Lahoviča. Ob veliki udeležbi znancev in tovarišev so pokopali včeraj popoldne na pobrežkem pokopališču pokojnega poštnega pod-uradnika in dolgoletnega občinskega svetnika g. Mihaela Lahoviča. Pogreba se je udeležilo več odličnih osebnosti, med njimi tudi mariborski mestni župan g. dr. Lipold in bivši župan g. Grčar. Pri sprevodu je igrala žalostinke godba poštarjev. Ob odprtem grobu sta se poslovila od pokojnika zastopnika društva poštarjev iz Ljubljane in predsednik mariborskega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev g. Matko Božičev.
Konec dvojezične reklame. Grajski kino je opustil dosedanjo prakso dvojezičnih lepiaikov in tudi nemških naslovov in zasluži za ta svoj umestni sklep priznanje zavedne javnosti.
Slava 32. artilerijskega polka. Mariborski artilerijski polk bo proslavil na bin-koštni ponedeljek 5. junija svojo slavo, kot spomin na dan ko so njegovi oddelki prvič ob priliki koroške ofenzive 1. 1919. prikorakali na Gosposvetsko polje. Na dan slave -bo dopoldne ob 10. iri cerkveno opravilo v vojašnici vojvode Putnika, popoldne pa bo vojaško veselje.
iz seje moške In ženske podružnice CMD. V Narodnem domu sta se sestali ob polnoštevilni udeležbi na seji obeli odborov pod predsedstvom g. dr. Lašiča obe podružnici CMD in rešili točke obširnega dnevnega reda. Med drugim so 'bile sprejete važne spremembe družbenih pravil, ki se bodo poenostavile in priredile tako, da pridejo v bodoče do veljave poleg ljubljanske tudi ostale pokrajinske podružnice. Soglasno je bil nadalje sprejet predlog, da priredita obe podružnici 15. junija cvetlični dan, 20. junija pa skličeta obe občni zbor. Med zborujočimi je vzbudilo nezadovoljstvo, da se še vedno najema neka nemška godba za nedeljske koncerte v parku. Cirilme-todarji odločno zahtevajo, da se to opusti.
Kongres plinarn in vodovodov. Združenje jugoslovanskih plinarn in vodovodov je sklicalo v letošnjem letu kongres v Mariboru. Kongres bo najbrže v dnevih Mariborskega tedna.
Predavanje društva »Šola in dom«. Jutri ob 20. uri zvečer bo v dvorani Ljudske univerze predavanje o redova-nju otrok. Predaval bo prof. Šilih. Vstopnina ni. Starši in prijatelji mladine vabljeni.
Krajevni odbor »Pomladka društva Rdečega križa« bo priredil 18. junija t. J. veliko javno dobrodelno tombolo v korist siromašni in bolehni deci, da jo lahko odpošlje na morje. Radi tega se obrača na vse gg. trgovce, tovarnarje, obrtnike in druge z vljudno prošnjo, da blago vole darovati kak dobitek za.tombolo v blagu ali denarju. Dijaki, ki so pooblaščeni nabirati darove, se bodo zglasili v prihodnjih dneh.
Ustanovni občni zbor strelske družine pri Št. Janžu na Dravskem polju. Na bin-koštni ponedeljek bo pri Št. Janžu na Dravskem polju ustanovni občni zbor streiske družine. Začetek občnega zbora bo ob 14. uri popoldne. Vabljeni so strelci sosednih bratskih družin, da se občnega zbora udeleže.
Iz gledališke pisarne. Letošnja' sezona je bila s predstavo v korist Združenja gledaliških igralcev zaključena. Ponovno prosimo vse gledališke abonente in abonente na blok, da vendar poravnajo že zdavnaj zapadle obroke. Gledališče je moralo za vse abonentske predstave že v naprej plačati tantieme in takso za pen-zijski fond, pa pričakuje, da tudi abo-nentje zamudniki zadostijo vsaj zdaj, po zaključku sezone, svojim Obveznostim.
Binkoštni izlet v Rogaško Slatino. Za binkoštne praznike priredi »Rubrik« v Mariboru dvodnevni izlet v Rogaško Slatino, V nedeljo, dne 4. junija' odhod z vlakom ob 9.38 do Poljčan, od tam z avtobusom do Rogaške Slatine, popoldne ogled zdraviliških naprav, zvečer zabava v »zdraviliškem domu«. V ponedeljek 5. junija dopoldne poljuben izlet na Donačko goro, popoldne prosto, prihod v Maribor ob 18. uri. Prijave sprejema do 2. junija »Putnik«, Aleksandrova c. 36, kjer se dobe vse nadaljnje informacije.
Za Binkošti poseben vlak v Split. Za binkoštne praznike od 3. do 6. junija priredi Putnik izlet v Split. Kdor želi poceni preživeti binkoštne praznike na našem Jadranu, naj se takoj prijavi »Putniku« v Mariboru, najkasneje pa do 31. t. m. Cena izleta t. j. vožnja posebnega vlaka III. r. tja in nazaj, prehrana, izleti z avtobusom odnosno z ladjo v Kaštel, Omiš, Makarsko (po izbiri) je iz Maribora Din 330.— za osebo. Odhod posebnega; vlaka iz Zagreba 3. junija ob 21., prihod v Split 4.'junija ob 7. uri. Odhod iz Splita 5. junija ob 21., prihod v Zagreb 6. junija ob 7. uri.
Jadranska straža v Mariboru naznanja vsem, ki se zanimajo za izlet v Bitolj, da je dovoljena četrtimiska vožnja in da se dobe objave pri Oblastnem odbora do 1. junija1, najkesneje do 2. junija dopoldan.
Vsak obrtnik, ki mu je razvoj in napredek njegove stroke pri srcu, naj si ogleda letošnji XIII. Ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija. Tu bo našel sredstva in pota, po katerih se mora dvigniti. Spoznava izdelke, primerja jih s svojimi, vidi boljše izdelano, finejšo opremo itd. Na mestu samem še prepriča o okusu in željah interesentov, vidi kako konkurenca ustreza željam, a sam zaostaja nezaposlen. Sam bi bil kriy, če bi takih opazovanj ne umel izrabiti v svoj prid in se na podlagi opazovanja ne izpopolnil. Ni zadosti posvetiti se obrti, ni zadosti postaviti izdelke na trg. Dober obrtnik skuša svoje podjetje izpopolniti, svoje izdelke vedno bolj izboljšati, da dobi glas in mu konkurenca ne more ogrožati obstanka. Najboljša šola za spoznavanje hib in za spoznanje potrebe izpopolnitve je vzorčni velesejem.
Grajski kino. Do vključno petka predvajamo najboljši film, kar jih je izdelala filmska industrija, »Pesem za tebe« z Janom Kiepurom. Ker so večerne predstave vedno ■ razprodane, smo ta' velefilm podaljšali do petka ter prosimo, da sl občinstvo preskrbi vstopnice vnaprej. Naš prihodnji film bo vojaška humoreska »Gospodična poročnik«. (Ljubezen v uniformni). Glavne vloge imajo: Ery Bos, Harry Liedke in Tibor Halmay.
Kino Union. Samo še danes in jutri krasen film »Giotta« z Brigito Helmovo in Gustavom Frohlichom. Pride »Pozdrav, poljub, Veronika« s Paulom Horbigerjem in Frančiško Gaal, temperamentno Ma-džnirko, znano iz filma »Paprika«.
Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpeha-vanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagne-nju k bljuvanju učinite 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito Iztrebljenje prebavil.
Vsak trgovec, gospodar in gospodinja poseti
xm.
LJUBLJANSKI VELESEJEM
od 3. do 12. junija 1933.
Pregled vseh predmetov in potrebščin v gospodarstvu in gospodinjstvu.
Razstavišče obsega 40.000 m=.
Polovična vožnja na železnicah; popust na parobrodih.
Specialne razstave r	pohištvo, usnje,
tekstilno blago, papir, živila, tujski promet Dolenjske, perutnina in kunci. »Živali in rastline v stanovanju«.
Legitimacije se dobe pri večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, bi-letarnah Putnika in pri večjih železniških postajah Dravske banovine. Prenočišča preskrbljena.
Velesejmsko zabavišče je pestro in velikomestno.
Pri zapeki, krvnem prenapolnjen ju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem; uitripamau, migreni, šumenja v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Birmanska darila, lepa in po nizkih cenah pri R. Bizjaku, urarju, Gosposka ul. št. 16.
Opozarjamo na veliko veselico, katero priredi tukajšnje društvo »Nanos« v soboto 3. junija na verandi restavracije »Union«. Po pestrem sporedu ples m prosta zabava. Vabimo zlasti vse Primorce in druge prijatelje društva, da se te prireditve polnoštevilno udeležijo ter s tem pokažejo mlademu društvu naklonjenost, katero v polni meri zasluži.
Mnogo rajše... kakor čisto mleko, pije deca Kathreinerjevo Kneippovo sladino kavo s pravim »Franckovim« dodatkom. Zdravo, hranljivo in prijetno!
Službeni Hst dravske banovine objavlja v letošnji 43. številki: postopek, kako je izdaijati odločbe po pripombi uvozne carinske tarife, ki dajejo ugodnosti za uvoz svinčenih elektrod; nadalje razpise o postopku z ocarinjenim bencinom*, namenjenim za mešanje s špiritom in navodila za izračun skupnega davka na blago iz poštnih paketov; razpis ocari* ujemja ročnega orodja, ki deluje s stisnjenim zrakom; objave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu ter razne objave iz »Službenih novin«.
Enodnevni tečaj za zeleno precepljanje šmarnice In za poletna dela v vinogradu se bo vršil v soboto 10. junija t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk bo teoretičen in praktičen ter bo trajal od 8.—12. in od 14.—18. ure.
Usoden prepir radi dedščlne. V Veliki
Zimici sta sc predvčerajšnjim sprla posestnik Feliks Drozg in njegov starejši sin radi dedščine. V ostrem prepiru je sin segel po puški in obstrelil svojega 53-letnega očeta, ki so ga nevarno ranjenega spravili v mariborsko bolnišnico. Sin pa se bo moral radi svoje nepremišljenosti zagovarjati pred sodiščem.
Drobna policijska kronika. Včeraj popoldne je policija aretirala 4 osebe. Mirko S. je bil aretiran, ker ga je osumil njegov znanec, da mu je ukradel pred tednom par novih lakastih čevljev. Jožica P. in Anica L. sta romali v policijske zapore radi tajne prostitucije. Prijavljen pa je bil neki Ivan Š. radi prevare, nadalje Milutin D., ker se je pretepal v gostilni, Karl K., ker je sirovo ravnal s svojo družino in neki Jože N. radi grdega obnašanja.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. url je kazal toplomer 12.2 stopinj nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 9.9 stopinj nad ničlo; barometer je kazal pri 15 stopinjah 734.6, reduciran na ničlo pa 732.8; relativna vlaga 86; vreme je tiho in oblačno Vremenska napoved pravi, da bo nezanesljivo vreme trajalo še nekai dni
V M a r i 6 o r u, dne 30.	1933.
Mariborski »VE CE R NI K« Jutra
Stran 3.
Tri skupine naše nemške manjšine
ZANIMIVA INFORMACIJA
Vsa naša zavedna javnost sledi z velikim zanimanjem in odobravanjem borbi, ki jo vodi »Večemik« za razčrščenje položaja in stališča naše neznatne, a zaradi podpore renegatov trdožive nemške narodne manjšine v Mariboru in drugod ter ugotovitev našega odnosa do nje. Zlasti članki, ki jih je izzvalo zadržanje naših Nemcev do Hitlerja in njegovega pokreta, so razčistili pojme in pokazali, kako nujno je bila potrebna taka kampanja. Članek v dunajskem »Kampfu« nas je o vsem še globlje prepričal. Kot domačin, ki sem živel tu še za časa bivše Avstrije in torej poznam naše Nemce globlje kakor jih poznajo priseljenci ali mladina, ki je dorasla šele v Jugoslaviji, vem prav dobro, da je to nemštvo bilo vedno bolj zagrizeno in nam sovražno kakor ono višje gori v sedanji Avstriji ali v Nemčiji. Tako je ostalo po veliki .večini tudi po ustanovitvi naše države.
Ker nisem ek sponi ra n v javnem političnem življenju, ker imam stare stike z raznimi našimi Nemci, zlasti starejših in srednjih let, imam često priliko poučiti se iz njihovega, to je prvega vira, o pravem razpoloženju in mišljenju, zlato bo javnost gotovo zanimalo, kako sodim o naših Nemcih. Pred vsem jih delim v tri skupine. V prvi, ki je res lojalna im spravljiva, so večinoma starejši ljudje iz obrtniških in trgovskih krogov, ki so pravi Nemci, ne renegati. Ti priznavajo, da so v Jugoslaviji in se morajo zato tudi tako obnašati. Kot objektivni opazovalci gospodarskih razmer nič ne skrivajo, da je Pri nas gospodarska kriza huda, priznavajo pa. tudi, da je v Avstriji v marsikaterem oziru še slabše. Zato so splošno celo zadovoljni, da žive v Jugoslaviji, kjer ni strankarskega kaosa, boja im terorja, kakor je v Avstriji in Nemčiji. Ti ljudje nam niso nič v napoti in proti njim Pimamo nobenega povoda nastopati. Tudi njihovo nemško narodnost naj si le ohranijo. Mi nočemo renegatov, ki so za vsak na rod samo balast in moralna izguba.
V dirugo skupino moramo šteti sredic generacijo ter seveda tudi nekaj starejših in mlajših ter precej zmernejših Ponemčevcev iz prejšnjih časov. V tej sku Pini je tudi nekaj ljudi uradniških in sličnih poklicev. Ta skupina je bolj zagrizena. S tem, da je Maribor naš, se težko sprijaznjujejo. Vsaka mala sapa jim vzbudi upanje, da se bo morda le kaj Spremenilo. Najbolj žal jim je pa za prejšnjim gospodujočim položajem. Vendar
DOBREGA POZNAVALCA.
pa moramo tudi tej skupini priznati, da ne sega po ilegalnih sredstvih in vsaj pod silo razmer priznava sedanje stanje. Ta skupina je tudi glavna predstavnica legalnega nemškega manjšinskega gibanja. Dočim pa je ostala Hitlerjeva zmaga na prvo skupino brez vsakega upliva ali pa je vzbudila pri nji celo odpor, se ta druga ni mogla tako otresti sugestije novih možnosti. Vsaj poedince te druge skupine je spravila s prejšnje mirne poti, da so pričeli na tihem zopet verjeti, da Maribor morda le ne bo ostal vedno naš.
Intrasigentna in najbolj nevarna je tretja skupina, katero tvorijo zlasti ljudje mlajše generacije, mladina pristnih Nemcev in renegatov. Sem moramo šteti tudi znatno število ljudi, ki so formelno marksisti. Ti so bili vedno strupeni sovražniki naiše oblasti v Mariboru, Hitlerjeva zmaga pa jim je popolnoma zmešala pamet. Ti, zlasti nekateri med njimi, bi bili pripravljeni storiti vse, samo da bi naše ozemlje zopet pripadlo Nemcem, in sicer ne morda Avstriji, temveč Veliki Nemčiji. Najbolj strupeni so med to skupino najinteligentnejši, posebno odločne so pa ženske. Veliko besedo imajo med njimi sinovi renegatov, staršev, ki so prišli v mesto s slovenskega podeželja. Prva skupina to poslednjo celo odkrito obsoja in jo dolži, da kvari po nepotrebnem mirno sožitje s Slovenci. Druga skupina pa stoji napram tretji, dasi ji je idejno manj oddaljena, vsaj formelno ob strani, to se pravi, noče se vpletati v njeno mišljenje, ker se boji slabih posledic, ki bi jih rodila reakcija s strani Slovencev in eventuelno države.
Iz te tretje skupine izvirajo nazori, kakršni so bili obrazloženi v članku »Kampfa«, upliv pa ima tudi na »Deutsche Zeitung«, ki je — kar morete, g. urednik, sami opaziti — notranje na strani Hitlerja in Velike Nemčije, ne n. pr. Avstrije in Dollfussove politike. Seveda pa se najdejo v vseh treh skupinah tudi poedinci različnih stanov in starosti, kakor so tudi v vsaki skupini zastopani vsi odtenki od desnice ene skupine do levice druge. Kdor ima tak ugled v mišljenje naših Nemcev in ponemčencev kakor jaz, pa vendar točno vidi to delitev. Zato se mi je zdelo tudi umestno opozoriti na to in tako doprinesti vsaj majhen delež do sedanjega dela za razčiščenje pojmov in ugotovitev prave poti, ki naj jo hodimo Slovenci glede naše nemške manjšine in nemškutairije.	B.	-n.
Sokolstvo
Zborovanje naših vinogradnikov
Občni zbor in kongres vinogradnikov v Novem mestu. — Važni predlogi in sklepi. — Vinska razstava in vinski sejem.
neuMA^i te<*6n
je bil v Novem mestu sk k®"65 dinarskega društva za drav-k<> |}anoVjn0) združen z veliko vinsko az stavo. Kongresa so se udeležili delegati vseh podružnic in razni predstavni-e s<^ arskih ustanov. Po seji glavnega odbora, na dan pred praznikom Vnebohoda, je bil najprej občni zbor, ki ga j vod‘* predsednik, narodni poslanec g. Lovro Petovar. v svojem obširnem poročilu je prikazal vinogradništvo kot najjužnejšo panogo kmetijstva in naglasil, Qa so vinogradniki prarv zaradi tega po-frebni največje zaščite. Obširno tajniško 111 blagajniško poročilo je podal višji vinarski nadzornik v p. g. Josip Zabavnik. '2 njegovega poročila posnemamo, da je vinarskem društvu včlanjenih n p&. ®ružnlc z 2738 člani. Poročilo navaja tu-, več akcij, ki jih je društvo ©odvzelo “• imelo pri tem manjše ali večje uspehe * korist vinogradništva.
Sledil je nato referat g. Zabavnika o 'reievanju vinarskega in kletarskega de-^ v »Kmetovalcu«. Po referatu so bili v? dnevnem redu predlogi podružnic in ‘5nov, o katerih se je razvila dolgotraj-in živahna debata. V debato ic po-e|Jo več govornikov.
ifi volitvah je bil izvoljen za pred-,ednifca Lovro Petovar, za podpred-^dnika pa veleposestnik g. Alojzij ŠIker T1 Sv. Marjete ob Pesnici; za odbornike p? bili izvoljeni med drugimi: Klotar, P°uvier iz Gornje Radgone, Stanko Tro-l 12 Goric pri Dolnji Lendavi, Ivan Šer-nek ij Vrtič, Anton Sera iz Ptuja, Fran-Brjtmen iz Krapja, Jakob Žnidarič
iz Ljutomera, Josip Zabavnik iz Maribora, dr. Ferdo Lašič iz Maribora in Josip Blaževič iz Studencev.
Volitvam je sledilo poročilo g. Jakoba Žnidariča o prodaji grozdja.
Na praznik Vnebohoda pa se je pričel kongres, ki ga je otvoril narodni poslanec g. Petovar. V pozdravnem nagovoru je pozval vinogradnike, naj se čim tesneje oklenejo organizacije, ki se bo z vsemi sredstvi borila za zboljšanje njihovega položaja. Pozval jih je, naj se bolj bavijo s pridelovanjem grozdja in naj se strogo drže trsnega sortimenta. Nato so sledili poučni referati. O trsnem izboru s posebnim ozirom na Dolenjsko je predaval g. inž. Ivo Zupanič, o namiznem grozdju g. inž. Franjo Lukman, o obnovi vinogradov g. Franjo Gombač, o vinu v trgovinski politiki pa- narodni poslanec g. Lovro Petovar.
Ob zaključku kongresa je bila sprejeta daljša resolucija, v kateri zahtevajo vinogradniki največjo zaščito.
Nato je bila otvorjena okusno aranžirana vinska razstava z vinskim sejmom. Otvoritveni nagovor je imel predsednik novomeške podružnice g. Germ. Razstavljenih je bilo 192 vzorcev, ki sta jih ocenili dve komisiji in ugotovili, da je vinska produkcija z ozirom na kakovost in pravilno kletarjenje zelo lepo napredovala. Popoldne pa so Priredili vinogradniki izlete v okoliške vinograde. Nekateri so si ogledali kmetijsko šolo na Grmu, drugi pa so pohiteli v Belo Krajino,	i	;	s, f ) ?	' i ,
t i* *• i j 1 > ‘j ■ * *
Prvi pokrajinski zlet SKJ v Ljubljani
Prvi predzletni dan, dan dijaštva.
V okviru I. pokrajinskega zleta SKJ v Ljubljani bo tudi nastop dijaštva srednjih šol ter je za to določen kot prvi pred zletni dan binkoštni ponedeljek 5. junija tl. Nastop priredi sekcija telovadnih uči' teljev za dravsko banovino pod vodstvom prof. telovadbe brata Josipa Kozaka. Pri javni telovadbi bodo predvsem sodelovale srednje Šole iz Ljubljane.
Spored javne telovadbe je naslednji:
1.	Nastop vseh oddelkov na zletišču: a) nagovor, b) državna himna »Bože pravde«, c) mimohod kolon pred glavno tribuno. 2. Dijaki nižjega oddelka: proste vaje z zastavicami. 3. Dijakinje nižjega oddelka: proste vaje. 4. Dijaki in dijaki nje višjega oddelka: vaje na orodju in lahka atletika. 5. Dijaki nižjega oddelka: telovadne igre. 6. a) Tekme dijakov in dijakinj v odbojki za darila, b) štafetni tek dijakov. 7. Dijakinje višjega oddelka: proste vaije. Začetek javne telovadbe točno ob 15.30. Cene za prvi predzletni dan so: sedeži na glavni tribuni, južni del po Din 30, 25, 20, 15 in 10, sedeži na glavni tribuni, severni del po Din 30, 25, 20, 15 in 10, na južni tribuni po Din 15, na severni tribuni po Din 10, sedeži pred godbenim paviljonom po Din 10, stojišča po Din 5, zai dijaštvo po Din 2. Vstopnice se naročajo v zletni pisarni v Narodnem domu in pri blagajnah na zletišču.
Vozne olajšave za prvi predzletni dan so naslednje:	brezplačno	vožnjo imajo
vsi telovadci in telovadke, ki nastopijo pri javni telovadbi, 75% popusta vsi pripadniki Sokola kraljevine Jugoslavije, 50% popusta pa vsi ostali udeleženci. Legitimacije za- prvi predzletni dan veljajo za prihod v Ljubljano od 2. do 5. junija in za povratek domov od 5. do 8. junija t. 1.
Delni zlet Sokolske župe Maribor v Ljutomeru
Ker je vse tehnično delo usmerjeno v priprave za pokrajinski zlet v Ljubljani, priredi MSŽ le delni zlet. Ljutomerski Sokol obhaja letos 301etnico svojega obstoja, Tridesetletnica, število samo govori o velikem pomenu tega jubileja zai društvo in za našo žuipo, kajti 30 let, to je v zgodovini jugoslovanskih sokolskih društev precej osamljeno dolga doba. Zamislimo se za teh trideset let nazaj v čas, ko se je tukaj Šopiril črni dvoglavi orel v znamenju • germanizacije — nem-škutarstva. Kdo si je drznil takrat na plan s slovansko sokolsko mislijo? Ljutomer je to storil, danes Slavi po težkih bojih jubilej zmage.
Kot najstarejše društvo na našem severu, je tvorilo svetlo središče, katerega vpliv je posegal dalje v naše ozemlje. Kmalu za njim so vzrastle nove močne postojanke kakor: Maribor, Ptuj, Št. Lenart itd., ki so se razširile v močna okrožja z nad 100 edinkami naše župe.
Ne z besedami, z delom se hoče župa oddolžiti Ljutomeru ob tem jubileju. Zato hoče zbrati vsaj del telovadcev, ki naj s svojim nastopom manifestirajo zasluge ljutomerskega Sokola in obenem pokažejo, kako so pripravljeni za pokrajinski zlet. Pokroviteljstvo zleta je prevzel Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander I.
Program celotnega zleta je: 10. junija 1933 ob 20%. uri okrožni zvezdni tek s ciljem Sokolski dom, nato bakljada; po 21. uri slavnostna: akademija v Sokolskem domu; 11. junija' 1933 ob 5. uiri budnica; ob 7. uri poklonitev preminilim sestram in bratom; od 8. do 11. ure skušnje vseh oddelkov za popoldanski javni župni nastop; ob 11.30 sprevod po mestnih ulicah; ob 12. uri slavnostna poklonitev traku, darovanemu društvenemu prapora od Nj. Vel. kralja Aleksandra I.; ob 15-30 javna telovadba.
Pridite vsi na sokolsko slavje v naši preljubi jeni prleški metropoli! Zdravo! Župno načelstvo.
Okrožni zlet v Mežici
Koroško Sokolsko okrožje prireja 11. junčja svoj okrožni zlet v onem malem delu naše Koroške, ki nam je še ostal — v Mežici. Mežica je središče velike svinčene industrije, ki dobavlja svoj material v najoddaljenejše kraje. V tem pogledu je brez dvoma znanai širom sveta. Rudnik je v posesti Angležev. Angleži pa tudi skrbijo za svoje naslovljence. Razen socialnih ustanov, so prispevali velik del k graditvi krasne šole, ki je ena najlepših v državi. Nad Mežico se vzdiguje kolosalen masiv — Peca. To je ena najlepših tur v naših Alpah. Peca je zatočišče poznih smučarjev. Ko se v dolini hladijo v hladni vodi, se na pobočju Pece podijo drzni smučarji. Na Peci je agilno društvo SPD odkrilo spomenik kralju Matjažu. V tem kraju, ki je blizu državne meje, bo okrožni zlet Sokolskega okrožja. Agilno Sokolsko društvo v Mežfci, se na to svečanost z vso vestnostjo pripravlja. Udeležnikom bo nudilo vse u-godnosti. Vodstvo mežiškega rudnika je ob tej .priliki pokazalo veliko naklonjenost: dovolilo je prevoz ud dežnikov po rudniški železnici. Potniki plačajo le malenkost, da, se krijejo režijski stroški, fia to prireditev pozivamo vse brate in sestre in one, ki čutijo z nami, ki smo na skrajni severni meji. — Zdpavo!Naswi-denje!
Seja župnega TO bo Mri “-tv! srejdo dS
19. uri v župni pisarni. Udeležba je za vse Člane tehničnega' odbora obvezna.
Sefe župnega PO. bo v četrtek 1. junija ob 18. uri v župni pisarni Na dnevnem redu so zelo važne zadeve. Udeležba je za vse člane PO obvezna.
Iz prednjaškega zbora Sokola matici.
Prednjaški zbor Sokola matice ima jutri v sredo ob 20. uri v društveni pisarni svojo sejo. Predmjaki pridite vsi! Zdravo!
Ptuj
Osebna vrat. Namesto upokojenega g. Ljudevita Sagadina, tajnika okrajnega cestnega odbora v Ptuju, je banska' uprava imenovala „asobnega uradnika: g. Bogomila Christofa.
Vinotoči se pojavljajo po ptujski okolic’ kakor gobe po dežju, pai vendar najdeš v vsakem izmed njih polno gostov. Gostilničarji močno čutijo to konkurenco, čeprav niso pri njih cene za vino prav nič višje od onih v vinotočih in tudi po kvaliteti njihova vina ne zaostajajo, plačujejo pa gostilničarji neprimerno več davka, trošarin itd. Zatorej je razumljiv odpor gostilničarjev proti otvarjanju vinotočev.
Seja Občinskega sveta bo v četrtek 1. junija 1.1. v posvetovalnici mestnega magistrata. Obravnavale se bodo važne za de ve, predvsem komunalnega značaja.
Nezgoda, gletni posestniški sin v Zlatoličju Franc Šoštarič je med igro z drugimi otroci tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo. Zdravi se v bolnišnici.
Največja ura sveta.
Med drugim in tretjim nadstropjem £jjPR^,<5itpte. y Bajjiz«, tojej y višini
kakih 200 m, postavljajo sedaj orjaško uro, katere kazalci se bodo svetili tudi ponoči. Številčnica te ure bo merila v premeru 20 m. Tako bodo mogli Parižani v vseh delih mesta vsak trenutek pogledati na uro im naravnati po pjej-ta-di svoje ure.
Koliko avtomobilov je na sveto?
Po naijnovejši statistiki »American D0-partemeot for Industrial Progressa« je na vsem svetu 35,200.000 avtomobilov, torej 542.000 več, kakor v istem času preteklega leta. Združene države imajo največ avtomobilov, namreč 26 milijonov. Nato sledi Francija z 1,700.000, ‘Anglija z 1,600.000, Kanada z 1,200.000, Nemčija in Avstralija imata po 637.000, Argentina 331.000, Italija 276.000, Španska 175.000, Belgija1 171.000, Nizozemska
127.000,	Danska	123.000,	Japonska
101.000, Češkoslovaška in Švica po 92.000 itd. Zanimivo je, koliko avtomobilov odpade na posamezna velika1 mesta: New-York Mh ima 800.000, Chicago 490.000, Los Angeles 350.000, Pariz in London po 298.000, Berlin pa samo 64.000. Severnoameriško mesto Montreal ima na pr. več avtomobilov, kakor Berlin. V Marseillu je samo 27.000,-y.(Rraigi pa le
Sfcrah*"4.1
Mariborski »VEČERNI K« Jutra
V M ari b o r u, 'dne 39. V. 1933.
mu—ii—nw —ii ininiiiiiHirmTiir -Trnirnrr
Milka Adamičeva:
Ljubezen ciganke Manje
(Kon«c)
Stopaje z bosimi nogami po prašni cesti je sledila naslednji dan ciganski družini. Pekoče sol-nce je bilo posušilo solze na njenem obrazku. Zdaj pa zdaj je vtaknila konec svoje rdeče rute med ostre zobke, ter ga krčevito pulila in cefrala. Zdelo se ji je, da že davno ne spada več V cigansko družbo in da- ni v njej ciganske krvi. Če je ni ukradla ta ciganska drhal, katero je zdaj sovražila. In vendar se je še dobro spominjala svoje matere ciganke, ki je izkrvavela pri porodu. Videla' jo je še dobro na vozu z mrtvim otrokom v naročju, kako so jo čez in čez pokrili s smrečjem.
A očeta svojega Manja ni poznala. Starega Joso je klicala za očeta., a mati ji je nekoč v jezi nanj povedala, da to ni njen oče.
Cigani so se čez teden dni ustavili v drugi vasi. Manja je v mislih sledila svojemu lovcu. Natanko je vedela dan, kdaj bi moral oditi v mesto. Njeno hrepenenje po njem je postajalo čimdalje večje in je prehajalo skoro v fizično trpljenje.
Odločila se je. Ponoči je zapustila ci ganski šotor. Vsa zasopla in potna je dosegla. ob svitu zore glavno cesto, kjer se
Šport
Velike mednarodne tekme v rokoborbi v Mariboru
Po enoletnem odmoru priredi ISSK Maribor letos zopet mednarodne tekme v rokoborbi, in sicer na verandi »Uniona«. Tekmovanje se bo pričelo 4. junija in bo predvidoma trajalo 10 dni. Konkurenca je tudi letos zelo velika. Nastopili bodo med drugimi že znana imena kakor: črnec Tom Sayer, Emil Bogner (Madžarska), Franc Oršovsky (Poljska), Franc Mma (Češkoslovaška), Ignac Schvvarz-bauer (Nemčija), nadalje Louis Catcheau (Francija), Ivam Semelika (Zagreb), Aleksander Girilov (Rusija), Peter Qriimberg (Finska), Markuš Machowetz (Dunaj) in Dušan Mileusnič (Beograd).
Prireditelj je za zmagovalce razpisal nagrade v višini Din 10.000. Prva prireditev bo v nedeljo 4. junija ob 20.30 na verandi pivovarne »Union«.
Pomladanske konjske dirke v Ljutomeru
Društvo »Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru« je priredilo na praznik 25. t. m. svojo pomladansko konjsko dirko na dirkališču na Gveniu pri Ljutomeru. Rezultati so bili naslednji:
1. dirka: »Dravske banovine«:	enovprežna heatvožnja za 4—121ettne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 1600 m.
1. Stela (M. Šumak, Ljutomer) 1:40.6;
2. Posilna (Alojz Razlag, Sitanovci) 1:46; 3. Slavka (V. Jureš, Bunčani) 1:50; 4. Kavalir (I. Bunderl, Veržej) 1:56.
2. dirka: »Nepomuk«; enovprežna dirka za triletne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Piroga 1600 metrov. 1. Nandi-ca (M. Slavič, Ključarovci) 2:04.5;	2. Lee h a (J. Vaupotič, Klukavci) 2:05; 3. P r i n c a (F. Slavič, Cven) 2:20; 4. P r 1 d-nai (H. iSlavič, Grabe) 2:24; 5. Uskok 3 (L Mislec, Babinci) 2:28.
je skrivaj ujela za zadnji konec nekega voza. Splezala je na desko in se peljala v mesto. V predmestju se je kakor mačka urno spustila, na tla in z blestečimi očmi potegnila iz cule droben listek:
»M. D. Gosposka ulica 120.«
Brž je iztaknila ulico in hišo ter pozvonila ob pisanih belih vratih. O 'kakem M. D. miso vedeli 'hišni stanovalci ničesar in ciganka je morala slišati nevljudno o-pazko o ciganski nadlogi.
Odtavala je na1 ulico. Zaneslo jo je v bližnjo gostilno, kjer se je ponudila za pomivalko. Spodili so jo.
Hodila je, da niti vedela ni da hodi...
V mraku je prispela nazaj v predmestje, kjer se je na vrtu neke vile sušilo perilo. Oči so ji za hip vzplamtele. Vrata niso bila zaklenjena. Odbrzela je s služ-kinjino obleko. Pod mostom se je znebila svojih cunj in se preoblekla. Valovi umazane reke so se podili mimo nje. Metala jim je ogrizke jabolk in se zdajci sključila v klopčič. Pritegnila je bosi nogi pod krilo in poizkušala spati. Misel se ji je obrnila v možganih. V srcu je ni več peklo koprnenje, čutila je le ledeno bolečino, ki ji je pretresala vse telo. V tem trenutku se je zavedla, da se ji je zgodila huda krivica. Razumela je, da je bila kavalirju le igrača.
3. dirka; »Ljultomer«: enovprežna dir ka za 3 do 121etue konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 2000. 1. Slavka (Fr. Jureš, Bunčani) 1:53; 2. R o d a u n 2 (F. Babič, Krapje) 1:50; 3. L e n č i k a (A. Ni-vak, Banovci) 1:54; 4. Nandica (M. Slavič, Ključarovci) 2:07; 5. Pridna (R. Slavič, Grabe) 2:07.5.
4. dvovprežna dirka: za 3 do 12letne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 2400 metrov. 1. Nina-Uskica (A. Slavič-M. Kardinar, Banovci) 1:44; 2. St e la-Posilna (Šnumak-Razlag) 1:55.5; 3. P r i m a - L e n č i 'k a (L. Slavič-Novak) 1:59.5; 4. K a vali r - Rod a un (I. Bun-derl-Babič) 2:12.
Prvenstvena tekma SK RapId:SK Železničar verificirana! Na zadnji seji p. o. LNP je bil zavrnjen protest SK Železničarja proti verificiranju prvenstvene tekme Rapid:Železničar, odigrane dne 23. aprila, in sicer na predlog izjave u. o SZNS v Ljubljani ter s. s. g. Podubske-ga* da je tekma trajala točno dvakrat 45 minut, dalje ker SK Železničar svoje trditve ni dokumentirano dokazal.
Motosekcija »Perun«, Maribor, priredi dne 4. in 5. junija 1933 preko Celja in Ljubljane izlet na Bled in v Bohinj. Spored izleta je naslednji: 1. dan: Start na Kralja Petra trgu v Mariboru ob 4.30 zjutraj; odmor v Celju in sprejem tamkajšnjih športnikov; odmor v Domžalah (za-juitrk); odmor v Ljubljani in sprejem tamkajšnjih motociklistov Ilirije; odmor na Bledu (ogled bližnje okolice in grada), nakar sledi odhod v Bohinj (skupno kosilo v hotelu »Zlatorog«), nadalje ogled bližnje okolice (prenočitev) in ogled izvira Savice. 2. dan: dopoldne odhod v Ljubljano in ogled velesejma ter povratek v Maribor. Čas poedinih odmorov določa odbor. Vodja izleta je tovariš Ivan Kvas, kateremu se mora vsak vozač pokoriti. Odbor si pridržuje pravico spremembe sporeda.
Naslednje dni je našla službo. Vdinjala se je pri stari gospe, ki v njej ni spoznala ciganke. Lotila se je takoj z vso vnemo odka^anega ji posla, vendar je čutila, da ji bo treba še mnogo potrpljenja. Zlasti jo je odvajalo od dela, kadar se je zamislila v gozd z visokimi bori, s ptičjim petjem in svežim vonjem po zelenju in smrekovim.
Ko je spremljala nekega dne 'gosta svoje gospe na postajo, je med potniki, kiso izstopali, zagledala, njega. Potuhnila se je in mu sledila... Ves svoj prosti čas je odslej porabila za oprezovanje. Večkrat ga je videla odhajati v spremstvu lepe mlade dame.
Kmalu se je odločila in vstopila v portal znane palače. Obstala je zmedena pred tujezvenečimi imeni. Tedaj je prišla po stopnicah dama, ki jo je videla v njegovem spremstvu.
Manja je sklenila ročici:	»Sprejmite
siroto, blaga gospa, za najnižja dela, sprejmite me in Bog na j vam poplača vašo dobroto!«
Mlada dama je pomišljala. Nazadnje se je odločila in povedla dekle v kuhinjo kuharici v pomoč. Manja je bila delavna. Delala je mrzlično in hrepenela po trenutkih, ko je lahko gledala njega. Obenem se mu je vedno spretno izmikala, da je
Mladina v Rusiji
Močan pokret proti mehanizaciji življenja.
V Rusiji imajo zadnje čase vedno več primerov nenadnega opešanja sil pri mladih ljudeh. Tudi tempo petletke je začel popuščati in oglaša se ostra kritika. Rusi so naravnost rojeni za polemiko in kritiko, a ruskega značaja niti strogi komunistični režim ni mogel izpremeniti. Zdaj so se začeli Rusi dramiti iz dolgega spanja, godrnjajo na mehanizirano pusto življenje in kličejo po izpremembah. Pa tudi komunistični prvaki sami prihajajo polagoma do spoznanja, da so storili napako, ko so vzeli ljudem veselje do življenja in jih izpremenili v stroje. Zdaj skušajo to napako popraviti, kar pa seveda ne pojde tako lahko. Generalni tajnik zveze komunistične omladine Kosa-rev je vzkliknil nedavno na javnem shodu:
»Nismo dolgočasni, mrki, pusti ljudje, nismo vsi enako postriženi! Vsak izmed nas ima svoje posebnosti in nočemo tičati v enakih uniformah!« Njegove besede so vzbudile med mladino silno navdušenje in predmet zasmehovanja so bili tisti, ki so čakali šele na to izjavo, ne da bi bili prej uživali življenje. V zvezi z izjavo generalnega tajnika Kosareva^je prinesel priljubljeni komunistični list »Krokodil« zanimivo sliko, pod njo pa napis: »Fant plane k dekletiu v sobo in vzklikne: Kosarev je dejal, da mladina ni proti ljubezni! Vzemiva se torej.« Dekle mu pa hladno odgovori: »Omožila sem se že z drugim še prčd izjavo tovariša Kosa-rem«
Še zanimivejši je članek v zek> razširjenem mladinskem glasilu »Smem« pod naslovom : »Mladi starci«. Pisec članka pripoveduje, kako je zatrl v sebi vse mladostno samo zato, da bi postal reden član komune. Bil je pa zelo razočaran, ko je zvedel, da je postal mlad, mrk. pust starec, ki žaluje za Izgubljenimi najlepšimi in najprijetnejšimi leti svojega življenja. Članek priča, kako zelo zanima
ni spoznal.
Govorila je s tihim glasom in večkrat komaj zatajevala bolečino, ki jc kričala v njej. V nočeh se ie plazila pred vrata spalnice in ležeča na trebuhu zadrževala dih ter prisluškovala najmanjšemu šumu izza vrat. Misli polne groze maščevanja so ji razjedale možgane.
Podnevi je bila tiha in ponižna in je poslušno izvrševala vsa opravila. Tudi njej sami se je zdelo, da je z dnem odložila polovico pekoče žeje blaznega ljubosumja.
Mladi gospe, kateri je prisegala ponoči smrt, ne bi mogla storiti za dne najmanjše krivice. A čim je legla zvečer v svoji sobici v posteljo, so ji privrele solze v oči. Sovražila in ljubita' je obenem... Stiskala je v muki roki na trpeče srce...
*
Nekega dne so prinesli dnevniki pre-> tresljivo vest o tragediji mladega tovarnarja D. in njegove žene, ki so ju našli v spalnici mrtva. Plin je uhajal iz cevi nad kopalno banjo... Ugibanja o vzroku nesreče so bila različna.
Nihče pa ni videl temne sence, ki se je pognala v tisti noči z mosta v umazane valove reke, ki je z zamolklim goltom požrla pekočo bolečino mlade ciganke..«
komunistično mladino problem mladih starcev. Nekdo drugi naglasa, kako potrebna je izprememba v vzgoji mladine* ki ji ne zadostujejo samo stroji. Novi pokret je že izpremenil pravila raznih klubov, ki so bili po sodbi komunistične mladine tako dolgočasni, da so v njih celo muhe na stenah umirale od dolgega časa.
Klubi, kjer se je razvijalo družabno življenje, so vedno bolj pešali, mladina je pa prirejala tajne orgije, kjer se je udajala alkoholu in plesu. Ko so začeli vodje klubov prirejati javne plesne zabave, da bi odvrnili mladino od tajnih orgij, je nastalo med vodilnimi komunisti silno razburjenje. Končno so pa plesne prireditve v klubih dovolili. Prvotno so mislili na uvedbo čisto novih plesov, odgovarjajočih sovjetskemu duhu, kakor ples s kladivom ali lopatico v roki. s krtačami na nogah itd. Ples naj bi iz* ražal delo, ne pa radosti. Komunistični prvaki so pa pozabili, da je mladina vesela, da si želi zabave, do katere ima vso pravico in da se z delom ne more zadovoljiti. Na delo mora hoditi mladina z veseljem in navdušenjem, ne pa samo po svoji dolžnosti in na povelje. Iz mladine ne moremo napraviti sužnjev in čim bolj jo tiščimo k tlom, tem boli se upira. Mlad človek ima v sebi nekaj divjega in če ga zapremo '* kletko, ga izpostavimo največji nevarnosti, da postane perverzen.
Vsaka sila' rodi odpor. Zato se tudi vsiljeni agitacijski plesi niso obdržali, klubi so se začeli zopet prazniti, tajne orgije pa množiti. Sovjetski vladi ni preostalo končno drugega, nego ukloniti se bojeviti mladini in odstopiti od svojih načel. Zdaj mladina v Rusiji zopet pleše valček in polko, obenem pa prihajajo v modo moderni in stari ruski plesi. Prekori modernih plesov pridemo končno do starih ruskih plesov, kajti kavkaška lezginka se ne razlikuje posebno od šarlstona, ruski ples jaibločko pa ne od moderne rumbe.
Mali o
Razno
PIJTE DNEVNO BRAZIL-MATTE-CAJ.
1 zavitek Din 5.— pri Z. An-deriu, Maribor, Gosx»ka ul. 20.	1937
Sobo odda
SOBO S HRANO
oddam dvema gospodoma, ali gospodičnama. Koroška c. H, I„ desno.	1979
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddam gospodu s I. junijem. Klanjšek. Glavni trg 21.	1974
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom in eventualno hrano oddani. Naslov v upravi »Vcčcmika«. 1973
OPREMLJENO SOBO,
lepo, so-lnčno, separirano, elek trična luč, takoj oddam. Stritarjeva ulica 5, I.	1957
ZLATO DAMSKO URO
skoraj novo, primerno za birmsko darilo, prodam po zelo nizki ceni. Naslov pove uprava »Večernika« 3000
ODDAM TAKOJ
ali s 1. junijem veliko opremljeno sobo. event. prazno, v bližini parka. Koroščeva ulica 20, pritličje.	1914
Prodam
Posest
POSESTVO
v Studencih. Hiša, 3 sobe, gospodarsko poslopje, na prodaj. Polovica se lahko ulača s kntfgo Posojilnice Posredovalnica. Maribor, Frančiškanska ul. 21.	1980
Službo Išie
ČEDNO. PRIDNO IN POŠTENO DEKLE.
Išče službo sobarice ali pod-natakarice v Ljubljani, Leliu ali Zagrebu. Nastopi lahko takoj. Naslov pove uprava
»Večernika«. Marmor zuuu
Stanovanje
LEPO. SNAŽNO SOBO
oddam takoj. Krekova ulica 14, vrata 9.	1875
Koviekl za potovanje, dam* ske torbice, denarnice, aktov* ke, vse po najnfžjlh cenah«
J. KARLO, MARIBOR
Trg ivocoda S
ŠTIRISOBNO MODERNO STANOVANJE
z vsem konfortom se odda s 1. julijem, ozir. s 15. julijem 1933. Naslov v upravi »Večernika«.	1925
STANOVANJE.
veliko sobo in kuhinjo ali clvd mali sobi s kuhinjo, iščem z* takoj. Plačam 7.a tri mesec* naprej. Naslov v upravi. 3500
STAVBIŠCE,
5 minut od postaje Račc-Frain na prodaj. Poizve se pri Koban_Uršuli. Rače 54. 1971
SENO V BALAH
sc proda po najnižji dnevni I ceni. Združenje prevozniškiii obrtov v Mariboru, Tržaška cesta 22.	1972
Za birmo!
Za poto
Vse v veliki izbiri in po solidnih cenah priporoča
Ivan Kravos. Maribor, Aleksandrova 13
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RA IT VOJ RKHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STAMKO DETELA v Maribora