up iH| ST? 9 3 ATLETSKO CELJE SLAVI — Stadion Borisa Kidriča v Celju je bil včeraj prizorišče prvega dne polfinalnega tekmovanja za atletski pokal Evrope, najkvalitetnejše prireditve doslej. Na sliki: predsednik IS SRS Andrej Marinc odpira tekmovanje, levo delegat IAAF Todorov in predsednik org. komiteja Mitja Pipan (zgoraj), spodaj reprezentanca SFRJ. . Foto: Busič Ljubljana, 5. avgusta 1973 Leto XV., štev. 210 — Cena 1,20 dinarja ★ GLAVNI UREDNIK MITJA GORJUP ODGOVORNI UREDNIK JAK KOPRIVC POSKUS BREZ UPA Protiofenziva Lon Nola propadla PHNOM PENH, 4. avg. (AP) —' Lan Nolove čete so na bojiščih okrog Plinom Pen-ha skušaile preiti v protiofenzivo. Obupni poskus pa se jim je izjalovil, čeprav so jih podpirali ameriški lovci in bombniki. Predsednik Nixom je izjavil, da bo ustavitev bombardiranja Kambodže (15. avgusta) »spodkopala njegovo prizadevanj« za mirovna pogajanja«. ČILE: ODSTOP VLADE Od Allendeja zahtevajo ,,vlado zaupanja** SANTIAGO, 4. avgusta (Tanjug). — Allendova vlada je pozno sinoči nepričakovano odstopila. Uradno so objavili, da je vlada kolektivno odstopila zato, da bi dobif Allende proste roke pri iskanju politične rešitve in izhoda iz sedanje hude krize. Allende je odstop ministrov sprejel, ni pa še znano, ali bo temeljiteje preosnoval svojo vlado. Allende si zdaj prizadeva skupaj z vodilno opozicijsko krščansko-demokratsko stranko doseči »minimalno soglasje«, z namenom, da bi preprečili nadaljnje poslabšanje položaja v deželi; ki ji že groze oboroženi neredi. Vodstvo krščanskih demokratov je sinoči objavilo svoje stališče, zahtevajoč, da Allende sestavi »vlado zaupanja«, v katero naj obvezno pridejo tudi vojaški poveljniki. Allende naj tudi razglasi ustavne reforme, ki jih je opozicija pred nekaj dnevi izglasovala v kongresu, v katerem ima večino. Krščanski demokrati zahtevajo oficirje v vladi zato, ker je po njihovem samo tako mogoče ustvariti med ljudstvom zaupanje v izvršilno oblast. Vlada in opozicija imata sicer vse možnosti, da dosežeta »minimalno soglasje«. 2e zdaj sta se načelno sporazumeli o štirih glavnih točkah: nujni uvedbi ustavnega reda; samo vojska ima v deželi lahko orožje; napraviti je treba konec nezakonitemu zasedanju tovarn; določiti lastništvo v gospodarstvu, vštevši omejitev družbenega sektorja. Očitno pa si krščanski demokrati prizadevajo izkoristiti sedanjo krizo jn iztisniti čimveč za uresničitev svojih političnih ciljev. Njihov glavni namen je, priboriti parlamentu premoč glede na izvršilno predsednikovo oblast. Allende pa jih je opozoril, da bo predsedniški sistem ohranil za vsako ceno. Položaj v deželi terja čimprejšnjo ureditev. 2e drugi teden se nadaljuje stavka lastnikov tovornjakov, kar utegne ohromiti preskrbo in povzročiti pomanjkanje osnovnih potrebščin. Val diverzij in sabotaž ultraške subverzivne opozicije se nevarno širi. Zato je Allende sinoči pozval prebivalce, naj ostanejo na braniku revolucionarne preobrazbe dežele. V javnih službah je uvedel izjemno stanje. Nove odločne ukrepe Alleoda in njegove vlade je pričakovati že v naslednjih urah. IZ VSEBINE DANAŠNJE ŠTEVILKE: PŠENICA, BENCIN IN SODNE ZDRAHE stran S VSAKEMU SVOJ CVET stran 4 ZVEZDA V MALI ČRNI GORI stran S SUŽNJI CEST, VREMENA IN SAMIH SEBE stran B NAJPREJ JAPONSKA stran I JALTA — DOGOVOR O SVETU stran 9 ZMAGA PLANINCA S Pelrosjanom deli 1. nagrado AMSTERDAM, 4. avgusta. — Slovenski velemojster Albin Planinc in bivši svetovni prvak Tigran Petrosjan sta zmagovalca mednarodnega šahovskega veleturnirja za trofejo IBM v Amsterdamu! To je vsekakor eden največjih uspehov jugoslovanskega šaha v zadnjih letih. Planinc se je v zadnjem kolu odločil za ostro varianto v španski partiji in s črnimi figurami prevzel pobudo. Enkiaar se je podal v protiakcijo z lahkimi figurami. Po treh urah igre, ko je Petrosjan že slavil zmago nad Radulovim, je bilo težko oceniti, kdo je pravzaprav dosegel prednost po at- PROII NEVARNI I0R1 voritvi. V nastalih zapletih se je bolje znašel Planinc in z elegantno žrtvijo skakača odločil boj v svojo korist že v 26. potezi. Kavalek, ki je bil pred zadnjim kolom v vodilni trojki, je remiziral z madžarskim velemojstrom Szabom. Podrobnosti na zadnji strani. GNEČA NA MEJI Sest vstopnih kolon V' v Šentilju ŠENTILJ, 4. avg. — Danes Je bil promet na mejnem prehodu v . Šentilju izredno živahen. 2e zjutraj so naši obmejni organi puščali avtomobile v Jugoslavijo v šestih vstopnih kolonah, ki so bile dolge po dva kilometra na avstrijsko stran. V našo državo prihajajo številni tuji turisti predvsem iz Avstrije, ZRN, Francije, Švice in skandinavskih držav, ki so namenjeni na morje. M. S. PROSTOR NAJHUJE BOLNIM Selitev treh novih kliničnih enot LJUBLJANA, 4. avg, — Najvišji predstavniki političnega življenja v republiki In vodilni zdravstveni delavci Jas vse Slovenije so bili danes gostje kliničnega centra v Ljubljani, kjer so odprli na novo urejene in opremljene prostore v južnem traktu funkcionalnega objekta — inštitut za reotgenoilogijo, oddelek intenzivne nege in opeklinski center. Več o tem na 2. stra-ni. DVA 0 UNIJI Referendum bo 1. septembra KAIRO, 4. avg. (AP, Reuter) — v Tripoliju so se danes začeli dvodnevni pogovori med egiptovskimi in libijskimi predstavniki o združitvi, o kateri bo odločil referendum I. septembra. Egiptovsko delegacijo vodi premierov namestnik dr. Abdel Kader Hatem, libijsko pa premier Džahid. SKVLAB NI TAKO SLAB Reševanje ne bo potrebno? CAPE KENNEDY, 4. avg. (Reuter) — V Houstonu so strokovnjaki že bolj optimistični glede nadaljnjega poteka vesoljskega potovanja »Skylaba-2«. Po slabih vesteh v zadnjih dnevih zdaj kaže, da se bo posadka lahko sama s svojo ladjo vrnila na Zemljo in da ne bo potrebna reševalna pkcija. Toda za vsak primer v Houstonu vseeno pospešeno pripravljajo reševalno ladjo. PRIPRAVE ZA REŠEVANJE — Tehnik opazuje kolega (na trebuhu), ki pritrjuje napravo na komandtiem modulu, s katerim se v Cape Kennedyju pripravljajo na reševanje Skvla-bovlh vesoljcev. Telefoto: UPI Common ivealth obsoja poskuse OTTA1VA, 4. avg. (Reuter, AFP) — Konferenca najvišjih predstavnikov držav, članic Commonvvealtha, ki se,je včeraj začela v Ottawi, je sinoči sprejela deklaracijo, ki poziva države sveta, naj opuste še atomske poskuse, posebno v atmosferi. Novozelanski premier Norman Kirk je na tiskovni konferenci povedal, da je 32 držav Commonwealtha ponovno potrdilo načela, vsebovana v sporazumu o delni prepovedi jedrskih poskusov, in pozvalo »zainteresirane dežele«, naj se kot »nujne naloge« lotijo priprave novih dogovorov, s katerimi bi prepovedali vse atomske poskuse. Konferenca nadaljuje delo. VREME NAPOVED Ponoči bo zmerno oblačno, jutri deloma sončno, popoldne v notranjosti Slovenije le še posamezne nevihte. Nočne temperature okoli 13, T Primorju 18. CESTA SKOZI PEKEL Brazilija gradi v divjini SANTIAGO, 4. avg. (Tanjug) — Okrog 10.000 brazilskih delavcev in strokovnjakov se je pravkar lotilo »podviga celine« — gradnje nove ceste čez Amazono. Dolga bo 4125 km in bo segala od atlantske do pacifiške obale skozi »Zeleni pekel«. „GI ROZI ECI r to i i i Poslabšanje odnosov Argentina-ZDA HOTEL SEJE SESUL Na srečo ni bil naseljen NEW YORK, 4. avg. (Reuter, AP) — V newyorški četrti Manhattan se je včeraj podrl osemnadstropni hotel »University«. Najprej je bilo slišati dve eksploziji iz drugega nadstropja, takoj nato pa se je razkošni hotel porušil skoraj do temeljev. Ranjenih je bilo najmanj pet ljudi. Na srečo je bil hotel, kakor vse kaže, prazen zaradi renoviranja. SANTIAGO, 4. avg. (Tanjug). — Argentinski tisk piše, sklicujoč se na dobro poučene kroge, da so se argentinsko-ameriški odnosi »nevarno skrhali«. Ne izključuje niti možnosti, da bi Argentina in ZDA pretrgale diplomatske stike. Spor je sprožila nota s tremi spomenicami, ki jo je odpravnik poslov ameriškega veleposlaništva izročili argentinskemu ministru za gospodarstvo Joseju Gelbardu. Nota opozarja argentinsko vlado na »morebitne negativne posledice, ki se lahko izcimijo iz zakonskih osnutkov, katere je vlada predlbžila nacionalnemu kongresu.« Gre za zakonske načrte v nacionalizaciji več bank in podjetij v Argentini. Minister Gel- bard pa je noto vrnil ameriškemu odpravniku poslov. Peronistična vlada je zavzela stališče, da se ZDA s tem očitno vmešavajo v argentinske notranje zadeve. Argentina zavrača »grozeči« ton in »popolnoma nesprejemljivi« besednjak note. V Buenos Airesu se Je danes začeil nacionalni kongres jUsticialističnega gibanja — peronistov. Pričakujejo, da bodo delegati že danes izglasovali predsedniško kandida- turo generala Perona za bližnje predsedniške volitve. Peron j« kandidaturo praktično že sprejel. Ta teden je v dveh govorih razložil svoj program obnovitve dežele in pozval k nacionalni strani. Med drugim je poudaril, da se je treba pogajati tudi s tistimi, ki so v opoziciji, vštevši komuniste. V tem se z njim strinjajo vsi voditelji argentinskih .političnih strank. Pred dvema dnevoma je imel Peron dolg sestanek z voditeljem radikalcev Richardom Balbinom. Kot se je izvedelo, sta se sporazumela o potrebi po nacionalni obnovi »v slogi vseh Argentincev«. ROŽIČ: KAKO NA BOLJE? Največ stroškov * od pade na hrano VZROK POŽARA NEZNAN BEOGRAD, 4. avg. (Tanjug) — Zboljšanje življenjskega Standarda in hkrati gospodarjenje po načelih stabilizacije, to sta poglavitni nalogi zveze sindikatov, je poudaril Marjan Rožič v pogovoru o neugodnih gibanjih, ki ogrožajo kupno moč Jugoslovanov. O ukrepih za katere se zavzema obširneje na drugi strani. „Opatijo** bodo pregledali REKA, 4. avg. (Tanjug) — Strokovnjaki Jugoslovanske linijske plovbe na Reki so pregledali poškodbe na motorni ladji »Opatija« v pristanišču Fort San Luis na Mauritiusu. Potem ko jo bodo raztovorili, jo bodo natančneje pregledali. Za zdaj škode na ladji in toyoru še niso ocenili, niti še ni znan vzrok' požara. KAČE PRED RIMOM Strupenih pikov vse več RUŠEVINE SREDI MANHATTAN A — Kup ruševin je ostal od hotela sredi M&ihattana. Na srečo ob eksploziji, ki ga je zravnala s zemljo, » njem ni bilo ljudi, vendar pa reševalci Se preiskujejo ruševine. Telefoto: UPI RIM, 4. avg. (AP) — Kačam, ki so se v okolici Rima zadnji čas zelo razmnožile, so Rimljani napovedali vojno. Pred kratkim so v parku gradu Fusano jugozahodno od Rima že ujeli 400 gadov, operacija pa se bo nadaljevala. Strupenih pikov je namreč zmerom več, kdaj pa kdaj pa se najde kakšna strupenjača tudi v šoli ali hiši zredi Rima. BO IRAN NADZOROVAL? Nadomestil naj bi Kanado SAIGON, 4. avg. (Reuter). — Predstavnik začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama je danes povedal, da sta VVashington in Saigon uradno predlagala, naj bi Iran zamenjal Kanado v štiričlanski meddržavni nadzorstveni komisiji v Vietnamu. Začasna revolucionarna vlada — je izjavil polkovnik Vo Dong Džang — še proučuje ta predlog, v katerega bo privolila s pogojem, da Iran sprejme vsa določila v dokumentu mednarodne konference v Vietnamu, ki ga je Po sklenitvi mirovnega sporazuma v Parizu podpisalo HIŠO ZA ENE GOSLI Odločitev japonske violinistke OSAKA, 4. avg. (Reuter) — Stradivarijeve gosli so na svetu že prava redkost. Najpopularnejša japonska violinistka Hisako Cujl je prodala svojo hišo za 35 milijonov jenov, da je lahko kupila Stradivarijevo violino. 11 vlad. Prelen lahko Iran pošlje svojo delegacijo r nadzorstveno komisijo, morata v to privoliti vlada DR Vietnama in začasna revolucionarna vlada. Polkovnik Džang je tudi opozoril sai-gonski režim, naj se ne spušča v nobeno vojaško avanturo v Kambodži. MARCOS ČISTI VLADO Funkcionarji pred sodiščem MANILA, 4. avg. (AP) — Po zagonu, ki ga je dobil ob zmagi na referendumu, je predsednik Marcos obljubil, da bo vlado očistil tistih ljudi, ki jih mika po starih časih. Gre za obdobje izpred desetih mesecev, ko Je bilo uvedeno vojaško sodišče za vse funkcionarje, osumljene korupcije. Predsednik bo vojaška sodišča uldnil šele ob »normalnem stanju« v državi. ZAŽIVELO JE JEDRO KLINIK Klinični center: novi prostori za rentgen, intenzivno nego in opekline LJUBLJANA, 4. avgusta. —: Današnji dogodek v kliničnem centru v Ljubljani je bil vreden majhne slovesnosti: gradbeniki, obrtniki in inštalaterji so končali dela v južnem traktu diagnostično-terapevtskega oddelka. V urejene in opremljene prostore so se preselili inštitut za rentgenologijo, oddelek za intenzivno nego btolnikov, center za opekline, končana pa je tudi že inter-fonska in telefonska centrala. Ko so predali svojemu namenu prostore, ki predstavljajo del najvažnejšega funkcionalnega jedra novega kliničnega centra — do konca leta bo končan še drugi del, operacijski trakt — so na proslavo in ogled prostorov prišli številni gostje: France Popit, Miha Marinko, dr. Aleksandra Komhauser, Zvone Dragan, dr. Anton Fa-zarinc, prof. dr. inž. Marjan Gruden, poleg predstojnikov naših klinik predstavniki Munchna, pa simdika- klimičmiih centrov iz Zagreba, z Reke, iz predstavniki SZDL, tov, in firme Siemens, ki je dobavila večji del uvožene opreme, ter številni drugi gostje. Približno poltretje leto mineva, kar so v najbolj zgornjo etažo preselili prve bolnike. In tako, kot so se gradbeni delavci, obrtniki in inštalaterji postopoma umikali in puščali za seboj urejene in opremjene prostore, so klinične bolnišnice etažo za etažo vseljevale posamezne oddelke. Sedaj je usposobljenih že okrog 800 bolniških postelj, že na tisoče bolnikov se je zvrstilo v novih prostorih, zdravstveno osebje pa je nadvse veselo današnjega dosežka, ko so dokončani oddelki vza najhuje bolne. Prof. dr. Mirko Derganc, predstojnik opeklinskega centra, je povedal, kaj pomeni za bolnike z opeklinami ZA PETINO DRAŽJE Za vse plačujemo več kot lani BEOGRAD, 4. avgusta (Tanjug). — Indeks cen se je v prvih sedmih mesecih tega leta zvišal za 18 odst. v primerjavi z istim razdobjem lani. Statistika je v ta indesk vstavila tudi sezonske proizvode. Po uradnih podatkih sc* kmetijski proizvodi bili dražji za 27,7, upoštevajoč še sezonske, pa 25,5%. Cene industrijski robi so bile višje za 16,3, usluge pa za 14,2%. Ce pogledamo- cene v juliju In jiih primerjamo z junijskimi, so bile za 0,2% nižje. Toda na ta neznatni padec so vplivale cene sadja In zelenjave, ki se je zaradi se- zone nekoliko pocenila. Cene uslug v juliju so se v primerjavi s prejšnjim mesecem povečale za 6,9, alkohol za 2,8, industrijsko blago pa za 1,4%. Naraščanje cen Je seveda vpllvaio na porast življenjskih stroškov. V prvih sedmih mesecih so bili za petino višji od prvega polletja lani. Samo prehrana se je podražila za 24,7%, industrijska roba za dobrih 21%, to- bak ki pijače za 18%, obleka in obutev za skoraj 20%, stroški za stanovanja pa so večji za 16,3%. V primerjavi z junijem sta se ogrevanje in razsvetljava podražila za 4, ptt usluge za 5%, cene za kulturo In razvedrilo pa so višje kar za 5,3%. sodobnost, ki jim bo poslej na razpolago. Opekline sodijo med najhujše poškodbe, ki povzročajo bolnikom najhujše bolečine, terjajo od sester in vsega osebja izredno nego, od Zdravnikov pa včasih mesece dolgo postopno operativno zdravljenje, da vrnejo funkcionalnost prizadetim udom in omilijo posledice poškodb. Novi opeklinski oddelek bo povsem izoliran od zunanjega sveta. V njem se bodo zdravili bolniki — v — povsem razkuženem, aseptičnem ozračju in to bo dalo nove možnosti za ohranjanje življenj in preprečevanje infekcij po opeklinah. Intenzivna nega je v novih prostorih dobila skupno 44 bolniških postelj, opremljenih z monitorji, ki vsak trenutek kažejo, kaj se dogaja v bolnikovem organizmu, in opozarjajo, kdaj in s kakšnimi aparaturami je potrebno pomagati bolniku, ponesrečencu, operirancu, da se mu ohrani življenje v najbolj kritičnih trenutkih. Po svoje je domala z vsemi oddelki kliničnega centra povezan rent.egenski inštitut, ki je sedaj končno našel potrebne prostore za aparaturo, ki nosi najnovej-še datume in predstavlja zadnje dosežke, nujno potrebne pri sodobni diagnostiki in pri znastvenem raziskovanju bolezni in načina zdravljenja. MARIJA NAMORŠ oglašujte v dnevniku DELO VEC USIVCEV Dolgolasci dajejo zatočišče milijonom uši OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN, 4. avgusta. — Raziskava zveznega urada za zdravstvo v zahodnem Berlinu je pokazala, da so v zahodni Nemčiji spet na pohodu uši, kot v najhujših časih vojne ali gospodarske krize: Le da jih tokrat ne redijo ravno reveži, marveč — dolgolasci. Uši se uspešno razmnožujejo predvsem v velemestih. Podobne izkušnje imajo tudi Britanci in Skandinavci. Samo v Hamburgu je naraslo število »nosilcev uši« s 335 v letu 1969 na sedanjih 2278, to- rej za več Stot šestkrat. V Berlinu jih je že štirikrat več. v Munchmu pa tarnajo, da se zdravstvena služba več ne more boriti proti ušem, ker prosto nimajo za bo zadostnega osebja. Očitno so zdaj ravno uši tista privilegirana bitja, ki se jim življenjski pogoji stalno izboljšujejo. Lasne uši so poleg vsega zelo gibljive ter se v družbi kaj rade sprehajajo od »gosta do gosta«. Zvezni urad, za zdravstvo bo moral pripraviti poseben opomnik za boj proti ušem. Nemci so namreč že čisto pozabili na stare in pretsku-šene meitode: pranje las s petrolejem ali s kisom je preveč banalno ... ANTON RUPNIK V NOVIH PROSTORIH INŠTITUTA ZA RENTGENOLOGIJO — Ko so danes odprli nove prostore v riiagnoslično-tera-pevtskem objektu kliničnega centra, ,si je množica gostov ogledala opeklinski center, oddelek Intenzivne nege in rentgenološki inštitut. Na sliki: prof. dr. Stanko Herhja opisuje pomen najmodernejše rentgcnološke opreme. Med obiskovalci sta dr. Aleksandra Komhauser in France Popit. Foto: S. Rusič VEČ IN MANJ Industrijski julij: manjši skok LJUBLJANA, 4. avg. — Obseg proizvodnje v Slovenski industriji se je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim lanskim obdobjem predvidoma povečal za skoraj 9 odst. V letošnjem juliju je bil za 13 odst. večji kot julija lani. Pač pa je bila letošnja Julijska industrijska proizvodnja za skoraj 14 odst. manjša kot letošnja Junijska. Se ena statistična primerjava: ob primerjanju obsega letošnje julijske proizvodnje Je bil ta za okrog pol odstotka nižji, kot pa Je bilo mesečno poprečje leta 1972; v nekaterih tovarnah pa Je zaradi kolektivnih dopustov v juliju zmanjšana tudi za 70 odst. ŽELODEC ZNIZUJE Kaj nameravajo sindikati ukreniti, da se bo štandard popravil BEOGRAD, 4. avgusta (Tanjug). — Zveza sindikatov Jugoslavije se vključuje v široko politično akcijo, da bi ustavili neugodna gibanja, ki ogrožajo kupno moč prebivalstva. RAZLIČEN PRIDELEK ŽITA LESKOVAC, 4. avg. (Tanjug) — V leskevški kotlini, jabLaniškem in pustoreškem polju ter v vlasotiaSkem območju so kmetijske delovne organizacije in kmetje ponudili prehrambena industriji za odkup nad 3.000 vagonov žiita. Poprečen pridelek je 27 metrskih stotov; na posestvih kmetijskih organizacij je bil pridelek od 42 do 50, na posestvih, ki so bila obdelovana v kooperaciji, pa 30 do 40 metrskih stotov. GRADNJA »SUTJESKE« PRELOŽENA VRNJACKA BANJA, 4. avg. (Tanjug) — Zaradi pomanjkanja denarja so sklenili najavljeno gradnjo novega hotela »Sutjeska« v Vmjački Banji odložiti za nedoločen čas. Po številnih konzultacijah in objavljenih analizah so se odločili, da se sredstva s katerimi razpolaga »Beograd-Fontana« in naravno zdravilišče Vmjačka Banja, uporabijo za obnovo in modernizacijo že obstoječega hotela »C« kategorije »Fontana«, s čimer bi dali hotelu »B« kategorijo. Ostanek sredstev bodo uporabili za začetek gradnje hotela »Merkur«. Kakor je poudaril sekretar sveta ZSJ Marjan Rožič v pogovoru z novinarjem Tanjuga, je zdaj bistveno važno, da bitko za stabilizacijo osredotočimo na dve področji: prvič, na zboljšanje življenjskega standarda, ki bo rastel v skladu z naraščanjem dohodka in proizvodnosti dela, in drugič, gospodarjenje po načelih stabilizacije, ki ga je treba razumeti ne kot sistem zoževanja potrošnje in stagnacije v proizvodnji, ampak kot ekonomsko zdravo gospodarsko ekspanzijo, ki . naj omogoča zadovoljevanje osnovnih potreb delovnih ljudi na podlagi večjega dohodka. V letošnjem juniju so se življenjski stroški štiričlanske družine z nizkimi dohodki na člana povečali za 17,3% v primerjavi z lanskim decembrom, medtem ko so v primerjava z lanskim junijem narasli za 27,7 %. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko so se splošni življenjski stroški v letošnjem juniju povečali od lanskega junija za 21,8%. Iz tega sleda — je rekel Rožič — da v strukturi potrošnje postane delež, ki pride na prehrano, največji Sredi turistične sezone. Podobno je bilo tudi lani, ko se je delež stroškov za prehrano povečal od 55,4% v marcu na 57,1% v juniju. Letos je ta delež poskočil od 58,2 v marcu na 60% v juniju. Vsaka dirka nominalne rasti osebnega dohodka in življenjskih stroškov bi poslabšala materialni položaj delavcev, če bi hoteli samo s povečanjem osebnega dohodka LJUBOSUMJE VZROK RAZVEZE Zakaj se ločujeta Liz in Burton? OD NAŠEGA RIMSKEGA DOPISNIKA RIM, 4. avgusta (telex). — Izbruhnila je sezona kislih kumaric in dnevne teme so temu primerne; rimski Grand hotel noč in dan oblega legija reporterjev in nič manj jih ni na poteh, ki vodijo k vili para Sophia Loren — Carlo Ponti v Marinu. »Razvezo leta« — in skorajda ni treba posebej povedati, da gre za ElisabeSh Taylor in Richarda Burtona — še najbolj spokojno prestajata oba protagonista. Potem, ko sta se razšla, še rosnih oči na letališču v Fiumi-cinu spričo desetih fotografov spet objela, da bi se minuli ponedeljek, potem ko sta si povedala skoraj vse, kar sta si se imela povedati, spet razšla, se Liz ukvarja s snemanjem novega filma in se počuti »odlično«, medtem ko je Richard - še vedno v gosteh pri Pontijevih in se počuti »briljantno«. Liz, ki se je po prepiru v ponedeljek preselila v grand hotel, odhaja redno na Fiu-micino, kjer v enem od hangarjev letališča snemajo njen novi film. Na sceni je bodra, resna in vedra in če za nekaj dni ne bi izključila iz svojega zasebnega življenja celo svojega fotografa in svoje frizerke, bi bilo moč verjeti tistim, iti pravijo, da gre za nov trik njenega reklamnega agenta. V kratkem bodo namreč med kinematografe poslali film, ki ga je slavni par snemal skupaj in ki se imenuje — »Razveza«. Takšna obrazložitev bi bila zelo sprejemljiva, če se ne bi razvezali jeziki tudi tistim, ki življenske dogodivščine slavnega para spremljajo od blizu. Po teh govoricah (v kolikor ne gre za obrekovanja) naj bi do prepira prišlo minuli ponedeljek zaradi zakonskega spodrsljaja, ki si ga je Liz privoščila med zadnjim bivanjem v ZDA in ki je povzročil tudi »predzadnjo ločitev« para. Tisti, ki je spodrsljaj očital, je bil kajpada Burton. Soprogi je očitno manjkalo učinkovitih nasprotnih argumentov, kajti poročajo, da je ugovarjala predvsem z besnimi kriki, dokler ni napočil trenutek, ko je ugotovila, da je bolje pobrati prtljago in se preseliti v hotel. Kako sta se pri tem vedla gostitelja Pootijeva, ne poročajo. Sam Burton je menda ves ponedeljek čakal, da se soproga oglasi in se morda celo opraviči, vendar tega ni doživel, V torek je zato obvestil svoje ameriške odvetnike, naj poskrbe za razvezo, hkrati pa zagotovil, da gre za pravo malenkost, saj bosta z Liz »logično ostala velika prijatelja«. Ugibajoč o tem, kaj se je Tajdorjevti tako amoralnega pripetilo med bivanjem v ZDA, so filmski kronisti —in Rim, zdaj že desetletje ena od filmskih metropol, jih je poln — odkrili prav malenkostno malomeščansko zgodbico, katere poglavitna pomanjkljivost je v tem, da je nihče ni zanikal, pa tudi potrdil ne. Trdni, temelji tega umetniškega zakona naj bi se začeli razkrajati pred časom, ko sta bila oba partnerja v ZDA: ona v Los Angelesu in on v New Yorku. Burton, ki je nekaj ur poskušali dobiti soprogo k telefonu in je skušal sled za njo odkriti tudi tako, da jo je iskal pri tašči, ki pa o hčerinih programih ni' vedela ničesar, se je razjezil, njegova jeza se ni polegla, ko ga je soproga pozno zvečer poklicala po telefonu ter mu pojasnila, da je bila v kinu s svojim nekdanjim kavalirjem in zdaj samo dobrim prijateljem igralcem Petrom Lavvfordom. Burton je menda uporabil nekaj izrazov, ki so sicer v rabi med welski-mi rudarji. Elisabeth je nato sedla v prvo letalo, priletela v New York, kjer pa so padale še hujše besede (so takšni ki govore tudi o klofutah). Tako aili drugače — dva dni kasneje je na lastno pest sklicala časnikarje v hotelu Regency ter razglasila da se ločuje. Zakonca sta se minuli teden sicer spet poravnala, toda le do ponedeljka, ko je v družini počilo in tokrat menda dokončno. Pri čemer pa velja povedati, da oba spoštujeta pravila fairplaya in pa’ dobro meščansko navado, da se umazano perilo pere le v družinskem krogu. Ne obtožujeta drug drugega, med-tem ko njuni predstavniki vztrajajo pri defenzivnih ia-javah kot naprimer: »gospod Burton ne trpa zaradi obolelega srca kot so pisali časniki, marveč se počuti Izredno dobro«, ali »gospa Taylor ni imela nikakršnih izbruhov in njen film napreduje odlično«. Razveza skratka, ka-kršne se dogajajo tudi v najboljših družinah — s to razliko, da se ne ločujeta samo igralca, marveč tudi njuno premoženje, s čimer bodo Imeli odvetniki brez dvoma obilo dela, kajti zaslužila nista malo. MARJAN SEDMAK nadomestiti padec dejanskega standarda. Osebni dohodki bi se morali ▼ tem primeru povečati v drugem polletju v celoti za okrog 30%, kar Je očitno nemogoče. Potemtakem je glavna obveznost, ki izvira iz dogovora v Zvezi sindikatov, s konkretnimi akcijami vseh, od podjetij do federacije, vplivati na to, da bi ustavili dosedanje padanje življenjskega standarda. V tem smislu je predsedstvo ZSJ predlagalo nekatere konkretne ukrepe, ki naj bd jih sprejeli v kratkem. Medrepubliški dogovor o meji obremenitve dohodka in osebnih dohodkov pa vendar ne bo že sam po sebi, ne da bi sprejeli še druge ukrepe, bistveno vjplšval na zmanjšanje dosedanjih obveznosti. Zatorej bi bilo treba, da, upoštevajoč ta dogovor, v vsaki občini in republiki temeljiteje proučijo možnosti za zmanjšanje davkov na posamezne proizvode ali osebne dohodke, s čimer bi se dejansko osebni dohodki povečali. Rožič je pojasnil, kakšnih konkretnih akcij se sind-icat loteva, da bi zavaroval življenjski standard delavcev, in je pri tem med drugim poudaril, da bi bila potrebna skupna politična pobuda zbornic, mest, združenj, proizvajalcev in trgovine za to, da bi delavcem v industrij« skih središčih zagotovili ozimnico po dostopnejših cenah. V tej zvezi ima politična akcija sindikata v bistvu globlji pomen. Predvsem bi bilo treba organizirano urediti odkup na »zelenem trgu«, namreč ustvariti pogoje, oa bi pridelek našel bližnjico do potrošnika. Nadalje bi morali pravočasno zagotoviti večji kmetijska pridelek, večjo proizvodnost dela, tako da bi že prihodnje leto s tem ustvarila pogoje za dejansko ustalitev življenjskih stroškov. V samoupravne sporazume in družbene dogovore je treba kot eno od korektur (ne odločilno) vključiti tudi življenjske stroške. Ena poglavitnih nalog ekonomske politike za leto 1974 bo zagotoviti višjo raven življenjskega standarda od letošnje. Drugo leto moramo nujno zagotoviti možnost za povečanje življenjskega standarda v okviru razpoložljivega dohodka, le da se bodo pri tem druge oblike potrošnje gibale pod ustvarjenim dohodkom. Politiko cen v prihodnjem letu bi torej morali oblikovati po sodobnejšem mehanizmu, ki bi z vidika družbenih odnosov slonel na ustavnih dopolnilih, pri čemer bi postopoma opuščali stroškovno načelo, proizvajalcem v okviru združenega dela pa bi ta mehanizem omogočil, da se sami dogo- varjajo in prevzemajo obveznosti o razmerjih cen. Na koncu je Rožič opozoril na dvoje važnih dejavnosti sindikata pri zagotavljanju trajnejših rešitev, kar zadeva življenjski standard. Prvič gre za udeležbo pri sestavi samoupravnega koncepta razširjene reprodukcije, tako da imajo delavci odločilen vpliv na investicije, modernizacijo. rekonstrukcijo, združevanje dela in sredstev v celoti, s tem pa tudi na rast dohodka. Drugič pa namerava sindikat začeti širo- ko akcijo za pospešitev go- standarda. spodarjenja, boljše Izkoriščanje zmogljivosti, delovnega časa, razpoložljivih sredstev, kadrov itd; tako bi z manjšimi investicijskimi naložbami dosegli večje ekonomske rezultate, zagotovili večji dohodek kot osnovo za zanesljivejšo rast življenjskega PUNTI V Radovljica: eden redkih muzejev čebelarstva RADOVLJICA, 4. avg. — Sinoči so v radovljiški graščini v okviru praznovanj občinskega praznika slovesno odprli razstavo o kmečkih uporih na gorenjskih tleh, ki sta jo pripravila delavska univerza Radovljica in gorenjski muzej iz Kranja, omogočila pa jo je tudi kulturna skupnost Radovljica. Danes dopoldne pa so v TELEGRAMI AIjMA ALTA — V Alina Alti je v ruščini izšel zbornik naprednih kitajskih pesnikov. V kazahstanskem jeeiiku pa je izšla knjiga kitajskih pisateljev »Zapiski o mačjem mestu« Lao Seja in »Lin veliki in Lin mali« Cen Tjanija. HANOI — DR Vietnam je pri-anal novi republikanski režim v Afganistanu. AKRA — Sel države ln predsednik vojaškega sveta republike Gane polkovnik IgnaUus Ačempong je včeraj sprejel novega jugoslovanskega veleposlanika v Gani dr. Zaravka Pečarja, k; mu je izročil svoje poverilnice kakor tudi poslanico predsednika Tita. BERN — Švica je te dni postala bogatejša še za eno turist.č-no atraatcijo. Nad mest; Burgdor-iom m Wyn:genom so na prostem zgradili znoaeu sončnega sistema, in sicer v razmerju 1:1,000.000. Turisti bodo lahko »potovali« od Sonca do Plutona. Do modela najbolj oddaljenega planeta našega sončnega sistema bodo potrebovali 2 uri. MOSKVA — V Sovjetski zve«: so proslavili 15-letnioo francosko-sovjetskega sodelovanja v civilnem letalstvu. Letala sovjetske družbe »Aeroflot« in francoske družbe »Air France« letijo med Moskvo, Leningradom in Kijevom ter Parizom in Marseillom. Na progi Moskva — Pariz so se potn.ki prvič peljali z reaktivnim letalom »TU-104«. To poletje so uvedli progo Moskva—Milan—Marseille. LUSAKA — Te dni so imeli predsedniki Mobutu, Nierere in Kaunda dvodnevno posvetovanje v Lumumbušiju. Predsednik Zaira, Tanzanije in Zambije so se pogovarjali o afriških problemih in o izboljšanju medsebojnega sodelovanja. W ASHINGTON — Predstavniški dom ZDA je sprejel predlog novega zakona o kmetijstvu, s katerim bodo vpeljali novo politiko podpiran)« oen kmetijskih pridelkov. Po novem bodo subvencije za pšenico, bombaž in krmna žita ostale tolikšne kot doslej tudi prihodnji dve let:, v naslednjih letih pa b Jih prilagodili glede na morebitne spremembe v stroških kmetijske proizvodnje n v pridelku. SANTIAGO - Čilski esteudo je zgornjih prostorih graščine odprti prenovljeni in povečani čebelarski muzej, ki je edina tovrstna Institucija v Jugoslaviji ln ena redkih v svetu. S tem se radovljiška občina pridružuje prireditvam ob 200-letnici simrtl pionirja našega čebelarstva Antona Janše, ki sp je bil rodil v Breznici pri Radovljici. Muzej je vsekakor pomern- S?' A7 V?* 7. spet devalviran, tokrat za 35 odstotkov ne glede na amer.Sk: dolar. Čile je določil več tečajev za svojo valuto. Tako je na primer vpeljal poseben turističn: tečaj 340 do 300 eskudov za dolar. Glede na različne druge namene pa Je eskudo ravzvrednoten od 14 do 25 odstotkov. ben za ta konec Slovenije. Obnovo muzeja so omogočili kulturna skupnost iz Radovljice, kulturna skupnost Slovenije, zveza čebelarskih društev Slovenije in ljubljanski Medex. V počastitev Antona Janše so uredili tudi prostor, id predstavlja Janševo bogato čebelarsko dejavnost pred več kot 200 leti. M. K. BUDIMPEŠTA — Madžarska s« zdaj pogaja z več zahodnimi druž-oam: o nakupu opreme za grad* njo omrežja avtomobilskih cest, ki bodo povezovale večja gospodarska m turistična središča na Madžarskem Ceste bodo zgrad 11 od 1974. do 1985. leta. stroški bodo okrog 3 milijarde dolarjev. Zaodilo se ie Danes je nedelja, 5. avgusta, 217. dan v letu. Do konca leta je preostalo še 148 dni. Ob tem se spominjamo naslednjih pomembnejših dogodkov: 1964 — Ameriški bombniki so bombardirali pomorske enote in baze v DR Vietnamu. Predse inik Johnson je ob tem izjavil, da se zaveda nevam >sti razširitve vojne in da zato ne želi, da bi se konflikt v Vietnamu razširil. 1963 — Zunanji ministri ZDA, Sovjetske zveze ln Velike Britanije. — Rusk, Gromiko in Home — so v Moskva podpisali trojni sporazum o prepovedi vseh jedrskih poskusov, razen pod zemljo. 1962 — Filmsko igralko Mariljm Monroe so našli mrtvo v njenem stanovanju. 1949 — Ekvador je doletel katastrofalen potres. Mrtvih je bilo 6000 ljudi. 1014 — črna gora je napovedala vojno Avstro-Ogr ski. Avstro-Ogrska je napovedala vojno Rusiji. 1895 — Umrl je Friedrich Engels, sociolog, filozof in revolucionar, ki je z Mancam utemeljil teorijo znanstvenega socializma tar dialektičnega in zgodovinskega materializma. 1884 — Ob vhodu v newyorško pristanišče so odkrili kip svobode. 1860 — Rodil se je francoski književnik Guy de Maupassant. 1844 — Rojen ruski slikar lija lefimovič Rjepin 1566 — Turki pod Sulejman >m so začeli oblegati trdnjavo Siget, ki jo je branil hrvaški ban Nikola Zrinjski. ->«-**********************-Oba sta bila naga, Adam in Eva namreč, in ni Ju bilo nič sram. Biblija «**«-*««*-*****•**-******-**-< Golčki, gole in goli v največjem jugoslovanskem nudističnem kampu, v Koversadi. Ocvirek! Izpod peresa golega novinarja ln zaradi kamer malo manj golega fotoreporterja. Tovariš sl Je omislil enako količino Istih živil v enajstih krajih Slovenije. Kaj pravite, kateri kraj, katero mesto je najdražje? Izšel Je novi. poletno slečeni, na vlhani in izobraževalni Kako je mariborski sindikalni svet rešil težave z dopusti ob morju? Za delavce z najnižjimi dohodki namreč! Zelo zanimivo poglavje lz Rupnikovega procesa: Papež Pij XII. in domobranska em igrači Ja. Posnetki domobranskih taborišč na Koroškem, kamor so bežali zapeljani slovenski kmeti. ****-l'-k-***4c-**-fc«-*4'*«*-S.K*4(-» Kje vse je, kar brez tehtnice in riiere razsipalo si, nudilo brez cene? ALOJZ GRADNIK *********g*************> MORGAN: TIHOMORSKA BALADA lil; tel - 1 1------— -r ' . . , ' ’ -, .. : .^SžtŠKT Al , i—1 »Ljudje, vam je živet' lepo, uživat’ vam ni žal? Tu nož je, kot pač noži so, pet grošev me je stal. Naj se v srce ini zasadi pa zruši se nebo pa stvarstvo vse se poslovi pa smrt vas vzela bo.« (A. E. Housman) »Far E as tern Economic Rewiew«, Hongkong. KONFERENCA COMMONVVEAL THA GLOBOKI PREMIKI Številni neuvrščeni preobražajo Britansko skupnost narodov 2e na začetku 19. konference voditeljev 32 članic Britanske skupnosti narodov— Commonvvealtha, ki je to pot v kanadskem glavnem mestu Ottavvi, so kot atomska goba nad otokom Mururoa zasenčili konferenco francoski jedrski poskusi na Pacifiku. Novozelandski ministrski predsednik Norman Kirk je že prvi dan zahteval od udeležencev, naj v posebnj deklaraciji obsodijo francoski program poskusov. PŠENICA, BENCIN IN SODNE ZDRAHE Levosredinska vlada je v škripcih OD NAŠEGA RIMSKEGA DOPISNIKA RIM, avgusta— Italijanski parlament je od 1. avgusta na poletnih počitnicah, ki bodo trajale do 25. septembra. Pred poletnim razpustom sta obe zbornici potrdili ukrepe, ki jih je vlada sprejela 24. julija z namenom zadržati skokovit porast cen. Ukrepi so bili, kot je znano, sprejeti kot zakonski dekreti, ki začno veljati takoj, brez razprave v parlamentu. Čeprav ima vlada v takšnih primerih na voljo 60 dni, da stopi pred parlament, se je premier Rumor odločil za takojšnjo razpravo, očitno zato, da bi ukrepi vlade tudi po tej poti dobili večjo politično težo. Premierova previdnost ni odveč, saj so ukrepi — med njimi zamrznitev cen na debelo in drobno za vrsto življenjskih potrebščin in industrijskih izdelkov — vzbudili prikrit, v nekaj primerih pa tudi javen in grob odpor tistih krogov, ki skušajo iz sedanje inflacije kovati dodatne dobičke. Tako na primer še vedno ni povsem konec pšenične krize, ki jo povzroča špekulacija s pridelkom pšenice in ki jo skuša italijanska desnica politično izkoristiti tako, da organizira demonstracije po ulicah (kot se je pred dvema tednoma primerilo v nekaterih neapeljskih okoliših). Sodni mlini meljejo počasi Podobne naj bi bile korenine dvodnevne stavke dela lastnikov bencinskih črpalk, ki so tudi v minulih dneh ostajale brez bencina. Lastniki velikih rafinerij skušajo od vlade doseči, da jim izvoli podražitev bencina (in najdražji bencin v Evropi je prav italijanski) za nadaljnjih 10 lir, češ da so se povečali tako stroški predelave kot tudi cena surove nafte. Prejšnja sredinska vlada An-dreotija je pokazala nekaj razumevanja za te zahteve, vendar pa spričo šibke sestave ni mogla računati na ustrezno podporo v parlamentu. Sedanja levosredinska vlada je v načelu proti, ker je ena od njenih pryih nalog prav zamrznitev življenjskih stroškov; zaradi česar skušajo petrolejski mogotci sebi ugodno rešitev izsiliti tako, da zaustavljajo dobave bencina bencinskim črpalkam. Da italijanska desnica — v širšem smislu, ne samo neo-fašisti in monarhisti — ne misli položiti orožja, pričajo nedavni neredi v italijanskih zaporih. Do njih je prišlo le nekaj dni potem, ko je minister za pravosodje obljubil, da se bo vlada na vso moč zavzela za sodno reformo; italijanski sodni mlini meljejo namreč še vedno izredno počasi in polovica prebivalcev italijanskih zaporov niso obsojenci, marveč tisti, ks na sodbo šele čakajo Med njimi je mnogo »političnih«, to je udeležencev prepovedanih demonstracij in drugih političnih akcij, in prav ti so po mnenju komentatorjev dvignili zavest povprečnega italijanskega zapornika, ki se dandanes ne bori več samo za boljši kos kruha v zaporu in za več obiskov, marveč v peticijah postavlja zahtevo po reformi sodnega sistema. Sodijo, da so tudi ta upor pripornikov povzročile sile — med njimi del državne uprave, ki skušaj novi levi center postaviti kar se da hitro v krizni položaj. Sama vlada bo ostala na položajih, še do sredine meseca, nato pa bo krenila na počitnice, ki bodo krajše kot sicer, saj se bodo končale že prve dni septembra. Pred počitnicami in brž po njih bo imela vlada vrsto sestankov, tako s sindikati podjetnikov, kot tudi delavskimi sindikati, ki so postali pomemben sobesednik sedanje vlade in ki so se posredno zavezali, da do jeseni — v roku tako imenovanih stotih dni — ne bodo postavljali novih zahtev mimo tistih, ki jih je vlada že sprejela v svoj program, to je zamrznitev cen in pa načelno soglasje k socialnim refor- S tem je spravil v nemajhno zadrego britanskega premiera Edvvarda Heatha, ki je sicer izjavil, da Britanija nasprotuje vsem jedrskim poskusom, ki onesnažujejo ozračje, da pa se ne bo pridružila javni obsodbi prijateljice in zaveznice. Hkrati je opozoril članice Oommon-vvealtha, ki bi rade dosegle posebne sporazume z EGS, naj se ne zamerijo Franciji, ki ima pravico veta. Pomembni obletnici Jedrski poskusi — francoski in kitajski—, ki so jih udeleženci konference ‘obravnavali v okviru teme o spremenjenih odnosih sil v svetu, so dodobra ogreli ozračje na konferenci. V nedeljo bo minilo deset let, kar so ZD ‘ SZ in Velika Britanija pc pisale pogodbo o prepove vseh jedrskih poskusov v zi ku, na morju in v veso!; Naslednjega dne pa bo p teklo 28 let od atomskega i pada na Hirošimo. Simbolični pomen teh dv obletnic ni ganil premie Heatha in singapurske premiera Li Kuean Juja, ci prišli prav žim v Južni Afriki in še posebej napadel Portugalsko zaradi množičnih pokolov prebivalstva v portugalski koloniji Mozambiku. »Anahronizem portugalskega kolonializma v Afriki bo odpravljen prej, kot si mislimo,« je opozoril udeležencev konference v Ottavrt in svetovno javnost. Neuvrščene države so v Commonvveaithu v večini in razumljivo je, da zahtevajo od celotne organizacije, naj posveča večjo pozornost problemom držav v razvoju in naj tudi ukrepa njim v korist. Pomembno je, da so neuvrščeni v Commonwealthu dobili zdaj dva »bela zaveznika — Avstralijo in Novo Zelandijo. Konec dolge krize? Italijanska leva opozicija, ki jo najbolj reprezentativno predstavlja komunistična partija, se temu vladnemu programu ne bo upirala, saj ugotavlja, da je novi levi center kljub vsem pomanjkljivostim likvidiral sredinsko Andre-otijevo vlado (v njej so komunisti videli prvi korak na poti k čisti desničarski vladi) in vnovič sprožil pogovor o socialnih reformah Ena od pomembnih novosti sedanjega političnega trenutka je v dejstvu, da je KPI preko svojih sindikatov posredno vključena v sprejemanje odločitev na ravni vlade. Kljub temu pa je partija še vedno mnenja, da levi | center ne more predstavljati tiste politične koalicije, ki naj hi Italijo odločno popeljala1 ven iz njenih zagat, razvozlala italijanske politične in socialne probleme, naj bi bila po mnenju komunistov slej ko prej v zavezništvu KPI, socialistov in katoliških množic. Kar zadeva povsem objektivne podatke, ki so jih pripravili statistiki, pa velja povedati, da so se cene v juniju res da povečale za 2.323 odstotka (in za 17 odst. v zadnjih 12 mesecih), da pa se je industrijska proizvodnja is-točasno dvignila za dobrih 10 odstotkov, kar naj bi pomenilo, da je Italija zdaj prebrodila že štiri leta trajajočo krizo. Popravil se je tudi položaj lire na svetovnih trgih, ne nazadnje tudi zato, ker je vlada pravkar sprejela precej špartanskd proračun, ki omogoča proračunski primanjkljaj, s tem pa tudi količino tako imenovane »tiskane lire«, tistega denarja, s katerim država povečuje denarni obtok, ne da bi hkrati povečala tudi količino blaga na trgu. In za konec — ugodni so tudi prvi podatki o turističnem prometu. Spričo nezanimive menjave lire se je mnogo Italijanov odločilo prebiti počitnice kar doma. Državljani večine drugih zahodnoevropskih držav prihajajo v Italijo, ter svoj denar menjajo bolje kot prejšnja leta, medtem ko je letos med turisti obilo Američanov, ki svoje dolarje v Italiji menjajo bolje kot v drugih državah. MARJAN SEDMAK oglašujte v dnevniku DELO jedrske poskuse in odj Francije na mednarodne proteste. Globoke spremembe, lri so se zgodile v Commonwealthu že v pičlih dveh letih od zadnje — 18. konference v Sin-gapuru, najbolje ponazarja sedanja politika Nove Zelandije, predvsem pa Avstralije. Se pred konferenco Ottawi je avstralski premier Whitlam povedal, kakšni so novi odnosi z Londonom in Washdngtonom. Odnosi z Britanijo — je izjavil na nedavni konferenci laburistične stranke — ..morajo biti »sestavni in pomembni del naših splošnih mednarodnih odnosov, ne pa nekaj posebnega, kot so bili v preteklosti«. »Naši odnosi z ZDA so izrednega pomena, vendar so le samo ena plat naših interesov in obveznosti na našem območju in v svetu.« Avstralija se ni samo prijavila kot opazovalka na konferenci neuvrščenih, ampak je začela tudi marljivo snubiti afriške države, predvsem tiste, ki so članice Gommon-vvealtha. To snubljenje spremljajo strogo izvajane sankcije proti rodezijskemu režimu in cela vrsta ukrepov za dajanje podpore afriškim državam in afriškim osvobodilnim gibanjem v OZN. Nova vsebina Commonvvealth je zelo oh- lapna organizacija. Številne članice te organizacije čutijo, da se je Britanija z vstopom v EGS precej ohladila do Oomimonwealtha. Toda navzlic vsem pomislekom in kritikam glede na Commonvvealth se je članstvo letos povečalo še za dve dTŽavi: Bangladeš in Bahame. Očitno vidijo vse te države v Commonvvealthu še vedno koristno organizacijo, ki pa se bo odbržala samo s pogojem, če bo delovala v interesu čimveč članic. Kako napolniti Oommon-vvealth z novo vsebino? To je predvsem naloga nove konference v Ottawi. Odgovor na to vprašanje bo samo delno znan na koncu konference, zakaj sklepi so samo besede na papirju. Njihovo uresničevanje bo Sele pokazalo, ali je Commonvvealth stopil . na novo, zanesljivejšo pot, ali pa se Je povezanost v njem še bolj razrahljala. Zato so organizatorji konference sestavili precej ambiciozen dnevni red, ki vsebuje zelo pomembno točko: tendence v odnosih v svetu in v Commonwealthu. Udeleženci bi morali temeljito proučiti vsaj pet poglavitnih vprašanj, ki sodijo pod to točko. Med njimi go pomembni politični vidiki v mednarodnem življenju; spreminjanje odnosov v svetu, predvsem med ZDA in SZ z ene strani in med ZDA in LR Kitajsko z druge; politične in gospodarske posledice teh sprememb, predvsem v trgovski menjavi, carinah in financah; pomoč državam v razvoju, vštevši odplačilo dolgov in ukrepe za boj proti inflaciji: odnosi med članicami Com-monvvealtha, predvsem v luči singapurske deklaracije, ki med drugim nalaga vsem članicam, da se morajo bojevati proti rasni diskriminaciji. BOŽIDAR PAHOR Vi IAŽJI MEHANIZ SE JE SPROŽII • mi A p 1 II 1 I 1 1 1 Kdo bo preprečil klanje v Srednji Afriki? || POSEBENTANJUGOV ZAPIS DAR ES SALLAM, avgusta — »Vražji mehanizem se je spet zavrtel!« se glasi dramatični klic na pomoč misijonarja iz Burundija, ki poziva mednarodno skupnost, naj prepreči novo klanje v Srednji Afriki. Medtem ko ta poziv potuje po svetu, se čez burundijsko mejo vsak dan usipa na stotine beguncev, ki iščejo zatočišče v sosednjih državah. Računajo, da je samo v Tanzanijo doslej prebežalo 40.000 ljudi, med njimi veliko žensk in otrok. Afrika v ospredju Tudi šef nigerijske vojaške vlade general Jakubu Gowon je že na začetku konference poskrbel, da voditelji Commonvvealtha ne bi pozabili na pereče afriške probleme. Navsezadnje je dosti članic Commonvvealtha iz Afrike, še več pa je neuvrščenih. General Gowon je predvsem zahteval strožje ukrepe za strmoglavljenje Smithovega režima in nedvoumno priznanje pravice Namibije (Jugozahodne Afrike) do neodvisnosti, obsodil rastistični re- »Ti ljudje gotovo ne bežijo kar tako,« je pripomnil tanzanijski zunanji minister Malečela. Kaikor pripovedujejo begunci — veliko med njimi jih pride na tanzanijsko ozemlje ranjenih — jih žene nagon, da si ohranijo golo življenje. Odkar so se to pomlad spet razplamteli plemenski spopadi v Burundiju, noben član večinskega plementa Hutu — ki pa kljub temu, da je v večini, nima oblasti — ni več varen pred morebitno ponovitvijo lanskih krvavih pogromov, ko je bilo ob življenje najmanj 80.000 ljudi. Po srednjeveških vzorih Zgodovina teh spopadov sega devet stoletij-nazaj, ko so prišleci s severa s svojimi čredami naselili visoko planoto med dvema rekama velikankama, Nilom in Kongom. Tu so naleteli na stare naseljence plemena Baatu, katerim so vsilili svojo oblast m jih pokorili, da so jim obdelovali zemljo. Odtlej pa vse do pred kakimi desetimi leti so prišleci z Nilovih bregov — znani kot pleme Tutsi — vladali večinskemu plemenu Hutu po srednjeveških vzorih, zahtevajoč od podrejenih kmetov, da v zameno za »pokroviteljstvo in zaščito« redijo živino oblastnikov. Ta odnos se ni spremenil niti s prihodom prvega bele- ga človeka v tem kraju, Nemca von Goetzena, ki je konec 19. stoletja priključil sedanje ozemlje Ruande in Burundija nemškemu rajhu kot pokrajino št. 13 v velikanski koloniji, imenovani Nemška Vzhodna Afrika. Po prvi svetovni vojni je Društvo narodov zaupalo upra vo in pozneje budi skrbništvo nad tem ozemljem Belgiji- Tako Nemci kot Belgijci niso spremenili dotedanjih odnosov na tistem območju in so jih spretno vključili v kolonialni sistem. S tem je bila eksplozija »časovne bombe« odložena vse do začetka sedmega desetletja tega stoletja, ko so, nekaj mesecev pred razglasitvijo neodvisnosti Ruande, Huti spodnesli Tutse in sami prevzeli oblast, pri čemer je preteklo veliko krvi. Spričo usode svojih rojakov na severu so Tutsi v Burundiju menili, da je obstoj njihove oblasti ogrožen, in so začeli brutalno zatirati vsak poskus večine, da bi sodelovala pri upravljanju dežele. »Ne vem, zakaj bi morala etnična večina biti tudi političpa,« je izjavni burundijsfci predsednik Micombero. Svet ne sliši ječanja? V Burundiju živi 3,6 milijona ljudi. Od tega je 85 odstotkov Huitov, samo 15 odstotkov pa je Tutsev. Podobno je razmerje tudi v Ruandi, kjer imajo na vprašanje predsednika Micombe-ra pri rokah odgovor: »Devet stoletij je bil izkorišča vaiski razred manjšina, ki se ji je pokoravalo 85 odstotkov prebivalstva«. Vsa zem Ija, vsa živina, vse ženske so bile last oblastnikov. Tako se je razredni sipopad v bistvu izenačil z etničnim, seme spopada, zasejano pred devetimi stoletji, pa je začelo gnati strupene sadove Upor Hutov v aprilu lani so v krvi zatrli. V slepi maščevalnosti so pobijali ne samo odrasle ljudi iz sovražnega plemena, ampak tudi vse učiteljice, vse babice, da bd »sovražnika zatrli v kali.« Lanski dogodki, čeprav v manjšem obsegu, so se ponovili tudi to pomlad, ko |e burundijska vojska, v odgovor na neko gverilsko akcijo, požgala vasi v obmejnih krajih blizu Tanzanije. Ka kor pravijo begunci, se »vražji mehanizem« še vedno vrti. Težko je reči, kdo bo ustavil to klanje, kajti Tutsi, ki branijo svojo oblast, mislijo, da branijo pravico do obstoja. Huti, ki se bore za oblast, pa terjajo pravico do življenja. Strašno je pomisliti, da se to klanje odigrava v zamolkli tišini v srcu Afrike, tisoče kilometrov daleč od najbližje obale in še dlje od sveta, ki ne sliši ali pa se pretvarja, kakor da ne sliši njegovega zloveščega ječanja. DUŠAN MIKLJA DRUŽBE SE PULIJO ZA LJUDI TOKIO, avgusta (Tanjug) — Japonski Študentje pred diplomami se več ne čudijo, ko v svojem postnem nabiralniku najdejo miniaturne magnetofonske trakove. Ko jih zavrtijo, slišijo prijeten ženski glas, ki jim pram: »Dober dan, kako ste? Želim vam povedati nekatere informacije o naši družbi. Zakaj ne vložite prošnje za zaposlitev? V pičlem letu dni lahko postanete naš predstavnik v ZDA.« To je izpopolnjena oblika velikih japonskih družb za pridobivanje diplomiranih študentov s fakultet. Znano je namreč, da je v tej državi veliko pomanjkanje delovne sile, zlasti z najvišjimi kvalifikacijami. Največje družbe pošiljajo po več deset tisoč pisem bodočim diplomantom in jim ponujajo delovna mesta. Neki študent tokijske univerze je po vedal, da je prejel več kot 200 takih pismenih ponudb. Predstavnik velike družbe »Micudišu« je priznal, da je njegova družba poslala pisma 20.000 študentom. Trgovinska družba »Micuri« je poslala »prospekte za za poslitev« na 10.000 naslovov. V teh pismih z izbranimi besedami hvalijo de-razmere v družbi nte obveščajo o nji- , če se odločijo za to ružbo. Družba »Micuri« name-iva letos zaposliti 300 di-lomiranih študentov. Za sak primer so po vsej čeprav so pogoji, ki jih iplomiranim študentom onujajo velikanske druž-e na prvi pogled zelo vablijivi, pa profesorji na tokijski univerzi Wasada odkrito svetujejo svojim študentom, naj si poiščejo delo pri manjših družbah. Profesorji pravijo, da se v velikih podjetjih neizkušenim mladim strokovnjakom samo enkrat ponudi možnost, da preizkusijo svoje sposobnosti, medtem ko so v manjših podjetjih možnosti za samostojno delo mnogo več- j je. Mnogi študenti pa pri • tem mislijo tudi na privi- | legije, ki jih bodo dobili z zaposlitvijo pri največjih družbah. Neki študent je izjavil: »Želim se zaposliti v kakšni veliki družbi, kjer mi bo zagotovljeno mesto za vse življenje in ki mi bo omogočilo tudi določene ugodnosti, vštevši možnost za uporabo centrov za rekreacijo pri družbi. Poleg tega pa v takšnih družbah zmeraj obstaja možnost, da dobim mesto predstavnika v tujini.« Povprečna začetna plača za mladega strokovnjaka s končano fakulteto na Japonskem dosega 269 do- j larjev (4573 dinarjev), vendar pa jim razni dodatki, presežki in podobno zagotavljajo mnogo več dohodkov. Predstavnik največje zasebne družbe za zaposlovanje je izjavil, da se mladi japonski strokovnjaki ne navdušujejo več za zaposlitev v kaki izmed velikih družb, ki imajo sedeže na Japonskem. Anketa med več sto tisoč študenti je pokazala, da mladi Japonci menijo, da jim nekdaj zaželena zaposlitev v tujih družbah zdaj samo ponuja »naporno delo in strah za prihodnost«. ■nnniniiiiiiHiiiiiinninniiinHraiiiiiiiiiiiHiiiiiHiintHniiiiiiiiinBiiBiiiraiiiniiiiiiiiiiiiBiiiiiinniiBiiiiiinnniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiimiiiiuiiiiBniiiiiiiiiiraiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiBiiiimiiiiiini S POTI PO BALTIKU (3) !!llll!l!llllllllllllllllll!llllll!lll!l!lllll!!llll!llllllllini!llllllllllll! ....................................................................IIMI!llllllllllllll!ipill!lll|]|||!lllll!lilllllllllllllllllllMIIII!ll!ll[|llll[lllllllllllllllllllllllll:lll!lillllllllW^^^............................................................................................................................................................ 1 GAS TAKO IN DRUGAČE Estonci ubirajo pot sodobnega razvoja OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA Na obali Baltiškega morja so pred poltretjim stoletjem po načrtih italijanskega arhitekta Nicolaja Macettija uredili razsežen park, ki še danes sodi med riajlepše predele Tailina. Tu je velika sončna ura, ki kaže »sončni čas«. Visoko v stolpu taliinskega rotovža pa je mehanična ura, ki kaže »moskovski čas«. Razlika med sončnim in moskovskim časom je natanko ena ura in dvajset minut. Rotovž je od nekdaj bil središče mestnega življenja, in tudi sedaj se življenje v Tallinu ravna po času, ki ga odšteva stara ura na stolpu. Sončna ura v parku Kadriorge pa je ostala le kot dokaz, da je mogoče čas šteti tudi drugače. V poletnih večerih so ulice Talilna živahne in polne ljudi, kot kje na Sredozemlju. Morda k takšnemu občutku prispeva bližina morja, morda pa tudi ozke ulice, v katerih je življenje pestrejše. Poleti je svetlo skoraj do polnoči, ljudje so prilagodili življenjski ritem kratkim »belim nočem«. živahnost dajejo mestu tudi številni tujci, ki hočejo vse videti in vse poslikati. Prek morja do Helsinkija je kakih 70 kilometrov in že leta prihajajo sem množice Takrat je modemi hotel »Viru«, ki je dobil ime po Starem nazivu za severno Estonijo, nabito poln. žgane pijače so tukaj mnogo cenejše kot na Finskem in kaže, da si bistri Tallincd prizadevajo dobro vnovčiti to svojo prednost. »Kot v Evropi« Ko sem se odpravljal v Tallin. so mi moskovski znanci zatrjevali, da se bom tam počutil »kot v Evropi«. Imeli so v marsičem prav. V Tallimu lahko ha primer na popoldanskem sprehodu po mestu kupite cvetje za spremljevalko, brez daljšega čakanja v vrsti sedete v kavarno, »zabijete večer« v nočnem lokalu ob dobrem kaba-rejskem programu. Tallin je tudi eno izmed redkih sovjetskih mest, kjer poleg domačega vidite tudi tuj televizijski program. Tukaj sem na primer zvedel, da je ljubljanska televizija prodala finski televiziji nadaljevanko »Bo-ccaccio«. Estonci so na tekočem z vsem, kar se dogaja v sosednji Finski in po svetu, čepirav so njihove možnosti za obisk Finske majhne. Tudi statistični pregledi govore o Estoniji kot o »malem čudežu« na Baltiku. Estonija je namreč že od nekdaj bila med najbolj razvitimi področji carske Rusije in tudi zdaj je republika z najvišjim standardom v Sovjetski zvezi. Narodni dohodek je za 33 odstotkov višji od sovjetskega povprečja, produktivnost dela pa za 38 od- stotkov. Medtem ko je bil odnos med industrijsko in kmetijsko proizvodnjo pred vojno 1/3 : 2/3 v korist kmetijstva, se je zdaj obrnil v korist industrije; industrija je s 65 odstotki udeležena v bruto nacionalnem dohodku republike, kmetijstvo pa z 18 'odstotki. Nikoli v ponedeljek Od domačinov v Tallinu sem slišal tole bodico na njihov lastni račun: »Estoncu ne smeš nikoli povedati dovtipa v ponedeljek, ker se bo sicer v nedeljo pri maši smejal«, češ traja preden ugotovijo, za kaj pravzaprav gre. Meni pa so se zdeli razsodni ljudje, ki jih čas kljub njihovi pregovorili počasnosti ne prehiteva. V ekonomskem Inštitutu kjer pripravljajo načrt razvoja Estonije do leta 1990, so mi pripovedovali o zanimivih vprašanjih, s katerimi se srečujejo pri delu. Na primer: kakšen tempo gospodarskega razvoja je racionalen in kako in do katere meje je treba izkoriščati nacionalne rezerve. Estonija je z, 1,400.000 državljani po številu prebivalcev najmanjša sovjetska re- publika (le 0,6 odstotka prebivalcev SZ) po površini (45.000 kv. km ali 0,2 odstotka ozemlja SZ pa sta od nje manjši le Moldavija in Armenija. Razen tega ima Estonija okoli osem tisoč otokov (desetina površine) in okoli 15.000 jezer. Razumljivo je, da so tudi te »naravne lastnosti« v marsičem odločilne pri njenem razvoju. Kar zadeva prvo vprašanje gospodarski razvoj skoraj ni dileme. Estonija je že pred leti premostila obdobje ekstenzivnega gospodarjenja. Razvita kemična industrija in proizvodnja električne energije (12,6 milijarde kw električne energije na leto, ki jo izvaža v Latvijo, Leningrad in na Finsko) temeljita na domačem skrilavcu, medtem ko surovine za razvito predelovalno industrijo uvažajo iz drugih republik in iz tujine. Razen tega so tudi viri delovne sile v Estoniji že precej izčrpani, saj je v delovnem razmerju 94 odstotkov za delo sposobnih ljudi. Zato so se Estonci usmerili le na rekonstrukcijo oz. na modernizacijo in avtomatizacijo ob stoječe industrije, kar naj bi omogočilo zaposlitev ljudi Iz proizvodnje v neproizvodnih dejavnostih.. Nove panoge, ki jih nameravajo razvijati, so predvsem turizem, zdravili- šča in okrevališča. Stopnja raste v neproizvodnih sferah, v bodoče naj bi bila za trikrat večja kot v proizvodnih, kar je doslej edini primer v Sovjetski zvezi. Takšni usmeritvi je v marsičem prispevalo tudi dejstvo, da ima' Estonija že od prej znane letoviške kraje, na primer Hapsalu, kamor je redno zahajal ruski pisatelj A. P. Cehov. Razen tega je južna del Estonije ostal takorekoč nedotaknjen. Okolje je tukaj deviško čisto in Estonci ga nikakor ne mislijo uničiti z razvojem industrije. Izkušnje so jih naučile, da so stroški za kasnejšo zaščito narave izredno veliki in da dostikrat presegajo trenutni materialni dobiček od . nenačrtovane industrializacije. Dileme pa so glede vprašanja, ali je treba razvijati proizvodne moči v republiki enocentrično ali policentrično. Mnogi se zgledujejo po Litvi, kjer vzporedno razvijajo več kulturnih in gospodarskih središč. Drugi spet menijo, da je Estonija maj hna republika — od enega njenega konca do drugega je okrog 350 kilometrov — kjer lahko dobre komunikacijske zveze rešijo vse. V Tallinu je skoncentrirana skoraj tre- tjina prebivalstva republike in 40 odstotkov njene industrije. Problem gotovo ni preprost in razprava o bodoči razporeditvi proizvodnih moči v Estoniji še vedno teče. Boj za obstanek Estonci imajo zelo razvito kulturno življenje. Devet poklicnih gledališč je v preteklem letu imelo 1.-100.000 obiskovalcev, 14 amaterskih gledališč pa 200.000 gledalcev. Kljub temu je še vedno največja kulturna manifestacija pevski festival vsako leto v Tallinu. Pravijo, da je to pravi nacionalni praznik, katerega se udeleži »pol Estonije«. Na razsežni planoti nad morsko obalo v bližini mesta so na prostem zgradili velik oder v obliki školjke. Ko so pred nekaj ved kot 100 teti organizirali prvi pevski festival, je bila tu prava javna manifestacija mladega estonskega nacionalnega preporoda. Tradicija se nadaljuje in na zadnjem festivalu je pred ogromnim avditorijem 250.000 poslušalcev nastopilo nič manj kot 30.000 pevcev iz vse Estonije. MARKO KOZMAN ISKRA S SIEMENSOM Iskra lovi korak z moderno industrijsko elektroniko LJUBLJANA, 4. avg. — Iskra je bila že doslej najmočnejši proizvajalec industrijske elektronike v Jugoslaviji. Njena proizvodnja je temeljila na lastnih razvojno-projektivnih rešitvah, za izdelavo naprav pa so bili uporabljeni materiali domačih in tujih proizvajalcev elektronskih komponent. Industrijska elektoronika Je v zadnjem desetletju zelo napredovala. Sodobne naprave na tem področju so izdelane pretežno na osnovi polvodniških modulnih enot s konektorskimi priključki, izdelanih iz diskretnih polvodniških elementov, integriranih aUd hibridnih vezij. Domača elektronska industrija temu hitremu napredku ni uspela slediti, ker so vlaganja za razvoj in proizvodnjo takšnih modulnih sistemov zelo velika in jih majhno jugoslovansko tržišče še zdaleč ne more pokriti. Zato danes niti v svetovnem merilu ni veliko firm, ki bi proizvajale zadovoljiv izbor polprevodniških modulnih NAVAL NE POJENJA V Podčetrtku tudi 3.000 kopalcev dnevno Ime Atomske toplice je za toplice v Podčetrtku že dolgo časa v rabi, čeprav so se do nedavna razvijale prav neatomsko počasi. Šele v zadnjih dveh letih, ko so do tja potegnili asfaltirano cesto, se je nekoliko premaknilo. Poleg starega, lesenega bazena so zgradili nov betonski bazen, prekrit s plastično kupolo, ki se dobro ujema z okoljem, nad Podčetrtkom pa je tudi novo naselje vikend hišic. Lepa pridobitev sta še novi restavraciji ena ob bazenih, druga pa v počitniškem naselju. Razen stalne zdravstvene službe je ob petkih dopoldne gostom na razpolago tudi speceialist — dermatolog. Vse to pa so samo najnujnejši objekti, ki so potrebni za veliko število gostov. V obeh pokritih bazenih — tudi stari bazen je bil deležen plastične strehe — se ob delavnikih namreč kopa od 800 do 1200 ljudi, ob koncu tedna pa se zvrsti tudi 3000 kopalcev na dan. V bližini obeh bazenov je pivnica atomske vode, kjer je »atomska voda« naprodaj tudi v večjih količinah po dinar za liter. Tu je največ prometa ob nedeljah, ko v enem popoldnevu prodajo tudi 1500 litrov te zdravilne tekočine. Gotovo bi se v Atomske toplice hodilo zdravit še več ljudi, če bi Imeli na voljo dovolj prenočišč. Zdaj je v 35 vikend hišicah prostora le za nekaj več kot 70 liudi, prt zasebnikih v bližnji okolici pa tudi še ni dovolj kapacitet. Cena pensiona v hišicah je 66 dinarjev, razen tega pa potrebujejo pension-ski gostje še karto za kopanje, ki stane za vsak dan 5 dinarjev, za druge kopalce pa 7 dinarjev. In kaj o vsem tem mislijo gostje Atomskih toplic? Matilda in Prane Plevnik na primer, tole: »Takoj ob prihodu sva se v recenciii pozanimala za prenočišče, a so nama povedali. da imajo vse zasedeno do oktobra. Tako sedaj prenočujeva pri ženinih sorodnikih v bližnjih Veračah, hraniva pa se v tukajšnji re- stavraciji. Moram reči, da sva z vsem zadovoljna. Povsem drugače je kot pred tremi leta, ko je bilo vse še zasilno; če je deževalo, je bilo povsod blato, in nd še bilo take čistoče, kot je danes. Seveda bi potreboyali še več prenočišč, razširiti pa kaže tudi restavracijo, ki Je posebno ob deževnih dneh premajhna za vse goste. Misliva, da bi se iz tega lahko razvila druga Rogaška Slatina, vendar se bojiva, da pa bodo potem cene takšne, da ne bodo za povprečen žep«. Marija in Miha Papov iz Kranja: »Lani sva bila prvič tukaj in nama je voda precej pomagala, posebno ženi, ki jo muči revma. Zato sva si letos že v začetku maja rezervirala hišico v naselju nad Podčetrtkom in ni nama žal. Hraniva se v restavraciji, s katero sva zadovoljna, kopat pa se voziva s posebnim avtobusom, ki večkrat na dan vozi do bazenov, ali pa se sprehodiva peš. Pri bazenih bodo morali še marsikaj urediti, saj je n. pr. garderoba v drugi stavbi kot bazen in starejši ljudje si ne moremo privoščiti tekanja po mrzlem zraku, da bi prišli do svojih oblek. Tu so še slabe kabine in resnično nemogoča cesta, ki vozi skozi Podčetrtek do naselja, šaj ie najbrž nihče ne vzdržuje. Skoraj nemogoče je dobiti novejši časopis. saj tistih nekai izvodov, ki jih imajo v recepciji, takoj poide, v Podčetrku pa tudi ni nobenega kioska.« Nekaj stvari se bo v Atomskih toplicah še gotovo uredilo z nadaljnjim uresničevanjem razvojnega plana, vendar bi lahko razne malenkosti uredili takoj. Dobro počutje gostov je namreč odvisno tudi od teh. ANTON JAGRIC enot. Rentabilno jih proizvajajo samo najmočnejše firme industrijske elektronike. Potrebe po sodobnih napravah industrijske elektronike so se v zadnjem času v Jugoslaviji zelo povečale, a ker domača industrija teh naprav ni izdelovala, se je povečal delež tujih dobaviteljev. Prav zato se je tovarna Iskra-aparaiti odločila, da z eno izmed renomiranih firm na tem področju prične izdelovati te naprave ter zadovolji potrebe domačega tržišča. Firma Siemens je pokazala pripravljenost za sodelovanje in 2. 8. 1973 je bila podpisana pogodba o poslovno-tehničnem sodelovanju, ki Iskri v prvi fazi omogoča ugoden nakup kompletnega asortimana polvodniških modulnih enot sistemov Sima-tic, ki jih proizvaja Siemens. Nakupe bo Iskra kompenzirala s prodajo svojih izdelkov Siemensu. S tem jd bo dana možnost, da v sorazmerno kratkem času osvoji proizvodnjo sodobnih naprav industrijske elektronike za avtomatizacijo in krmiljenje: vseh vrst strojev (obdelovalnih, tekstilnih, gradbenih itd.) tehnoloških procesov, termo, hidro in nuklearnih central, ladij, regalnih skladišč itd. Pogodba daje Iskri tudi možnost licenčne proiz-odnje polvodniških modulnih enot za potrebe obeh partnerjev, sodelovanje na področju projektiranja naprav ter nastope na tretjih tržiščih. _ R. N. CENEJŠE NADOMESTILO. S porastom prometa narašča tudi število prometnih znakov in opozoril. Tako Je na primer nekdo na Uncu pri Rakeku na tablo razbitega zrcala na križišču napisal »Pazi«. Iznajdljiv in seveda varčen način... Foto: Janez Zrnec MAK POD LUPO Prekupčevalcem z mamili stopamo na prste V Makedoniji se v zadnjem času spet povečuje zanimanje za pridelovanje maka. Že nekaj let nazaj so ga letno sejali le na okoli 30 ha, sedaj, ko se je cena maku precej popravila, pa ga sejejo že na 500 ha. Kako je danes s tem nekoč zelo donosnim pridelovanjem? Kakšna je kontrola? Se lahko časi Al Caponeja ponovijo? Največ maka sejejo v centralnem dedu Makedonije — od Tikveša do Gjevgelije. Na-oe Micevski, direktor »Agrokombinata Tikveš« Kava-dair-ci, ki nam je povedal nekaj več o sedanjih razmerah pri- NAUČIMO SE VARČEVATI Prispevek k zmanjševanju problemov porabniške družbe Znamenja velikih problemov, ki čakajo človeštvo v bližnji prihodnosti, so vsak dan številnejša: onesnažene reke, množični pogini rib zaradi zastrupljene vode, onesnažen zrak, vedno hujši hrup, izklopitve električnega toka itd. Človek se pred svetovnimi problemi onesnaženja naravnega okolja, grozečega pomanjkanja energije, kovin in hrane počuti nemočnega. Toda ali je res povsem brez moči in bi moral samo čakati, da se bo kdo zgoraj zganil in kaj ukrenil? Za sodobno družbo je značilna potrošniška mrzlica. Sodobne reklame nas priganjajo, da kupujemo čedalje več in čedalje hitreje: množico lično zavitih, vendar nekoristnih predmetov, pri katerih je embalaža marsikdaj dražja od izdelka samega. Prav to pa je področje, kjer se tudi kot posameznik lahko upremo nepremišljenemu zapravljanju naravnih bogastev ter damo svoj skromni prispevek boju za ohranitev naravnega okolja in proti nepremišljenemu zapravljanju energije in sredstev s pametnejšo porabo. Zato bi se kazalo zamisliti IH! REDKOKDAJ MALO V bazenih Atomskih toplic je zmeraj polno kopalcev. Tako malo, kot jih vidimo na sliki, jih je namreč le redkokdaj. Foto: A. Jagrič nad nekaterimi nasveti, ki jih porabnikom daje belgijska revija »Test Achats«. VARČEVATI Z VODO: Popravite vse pipe in cevi, ki puščajo vodo. Marsikdaj je treba le zamenjati tesnilo. Ne pustite teči vode brez potrebe. Ce kopeli nadomestite s tuširanjem, boste porabili do petkrat manj vode. Izrabite polno kapaciteto pralnih strojev. Prihranili boste tudi pri elektriki. Ne uporabljajte barvanega toaletnega papirja, ker barvila, ki jih vsebuje papir, onesnažujejo vodo. Uporabljajte čim manj detergentov. Se zlasti se izogibajte detergentom, ki vsebujejo fosfate in encime. Detergente nadomestite, kolikor je le mogoče, z milom, ki postopno razpade v vodi. Ne perite pr? pogosto svojega avtomobil? 3 tem samo škodite laku. VARČEVATI Z ENERGIJO Energije začenja primanjko vati. Proizvodnja energije onesnažuje vodo in zrak, zato vsako zapravljanje energije pomeni posredno onesnaževanje okolja. Ugasnite brez potrebe prižgane luči. Izberite primerne barve stropa in sten, ki odbijajo svetlobo. Primemo toplotno izolirajte vašo hišo, da • bi zmanjšali porabo goriva. Cim manj uporabljajte vaš avtomobil. VARCUJTE Z EMBALAŽO: Papir pridobivamo iz lesa. Drevesa dajejo kisik, varuje-Jo pred erozijo. Zato uporabljajte čim manj izdelkov lz papirja kot so prtiči, robčki, krožniki ipd. Ce je treba izbirati med dvema zloma, raje Izberite papir kot plastiko, ki ne razpade in je po uporabi večni odpadek. Ne kupujte železnih stvari (vijake, žeblje, orodja) v velikih kartonskih ovitkih s plastičnim pokrovom. Ta embalaža je pogosto dražja od vsebine same. Izogibajte se izdelkov, zavitih v velike kartonske škatle, ki pogosto s svojo veliko prostornino, v kateri je le malo vsebine, zavajajo kupca k nakupu. BORIS VERBIČ delovanja maka v Makedoniji, tnbni, da se bo zaradi višjih cen maka pridelovanje še povečalo. Kilogram nepredelanega oziroma surovega opija namreč stane okoli 30.000 din. Kmatje, ki budi sedaj pridelujejo v sodeto vanju s skopsko tovarno zdravili precej maka, pa dobijo na hektar le 6000 din. Razlike so očitne. Zaradi tega je z makom še vedno precej »konitrabanita«. kot je dejal Nace Micevski. Sicer pa je pridelovanje maka kontrolirano. Prepovedano je rezanje makovih glavic. Tako sedaj režejo budi steblo, v tovarnah pa potem vse skupaj predelujejo. Razen tega v Makedoniji sedaj sejejo v glavnem vijoličasto vrsto maka, medtem ko so včasih sejala belo. Prepovedano je tudi predelovanje maka, ki se je zlasti v času Al Caponeja zelo razširilo. Takrat so v Makedoniji sejali okoli 1500 ha maka. Predelovali pa so ga kar v kmečkih hišah, kjer so bile prave tovarne za pridelovanje surovega opija. Večino so ga po tajnih kanalih spravili v Ameriko. Poostren nadzor Kljub temu, da so bile pred leti presekane vse niti tajne mreže, ki so večinoma vodile v Ameriko, in da smo poostrili kontrolo nad pridelovanjem maka, pa je bolj ali manj znano, da gre iz Makedonije še vedno veliko surovega opija. Zato je bil pred kratkim sprejet tudi zvezni zakon o proizvodnji in prodaji mamil, ki bo še poostril nadzor nad vsemi narkotiki od proizvodnje do porabe. Se zlasti strog bo nadzor nad domačo proizvodnjo opija. Zvezni izvršni svet bo namreč na predlog republik in pokrajin določil, kje lahiko pridelujejo mak. Proizvodnja opija, zarezovanje makovih glavic, predelovanje listja koke in predelovanje indijske konoplje pa bo dovoljeno samo v znanstveno-raziskoval-nih institutih. Mak bodo lahko pridelova- i družbena posestva in tudi me tj e, vendar le z dovoljenem in s poprej sklenjenimi pogodbami o prodaji. Jpravnl organi pa bodo nadzorovali njive z makom med setvijo in žetvijo, da ne bi kdo nezakonito prideloval surovi opij. Sicer pa bomo lahko v prihodnje izdelali le toliko mamil in drugih narkotikov, kolikor jih bo vsako leto dovolil za to pristojni zvezni organ. Kazni naj bi bile velike Uvoz in izvoz bo ▼ prihodnje pod državnim nadzorstvom. Uvažali bomo le za domače potrebe, izvažali pa samo tja, kjer bo država že poprej izdala posebno dovoljenje. Zakon tudi pravi, da nihče ne sme imeti mamil in dru- gih narkotikov, če za to nima dovoljenja od pristojnih organov, lekarne pa jih bodo lahko dajale le na recept. Za tiste, ki bi kljub temu pridelovali opij, zarezovali makove glavice ali pa vsega maka ne bi prodali, kot je to zapisano v pogodbi, so predvidene zelo stroge kazni. Tako bo moral kmet pla- čati kazen od 500 do 5000 dinarjev, aili pa bo šel mesec dni v zapor, delovne organizacije pa bodo morale za omenjen prekršek plačati od 100.000 do milijon dinarjev. Vsakdo, ki bo imel pri sebi mamila brez dovoljenja od pristojnih organov, pa bo kaznovan s 1.000 do 10.000 dinarji ali mesecem dni zapora. Za nepoštene pridelovalce maka, opija in drugih mamil in vse tiste, ki na črno kupčujejo z mamili, se torej obetajo črni dnevi. RAJKO OCEPEK VEČ SADJA V Makedoniji veliko vina, jabolk, hrušk OD N A A E SKOPSKE DOPISNICE Letošnji vremenski pogoji so se po splošni oceni strokovnjakov ugodno odrazili v vinogradništvu in sadjarstvu. Odtod tudi optimistične napovedi, da bo Makedonija letos večji izvoznik grozdja in sadja na tuja tržišča. vadarcev. Grozdje v Makedoniji prideluje na sodoben način na plantažah, kar je precej spremenilo podobo te republike. Danes so na nekdaj golih pobočjih hribov že sodobne plantaže grozdja ln drugega sadja. Jabolka so poleg grozdja še en pomemben pridelek makedonskega poljedeljstva. Zadnje čase se proizvodnja vsako leto veča. K temu oh sodobnih agrotehničnih ukrepih pomagajo tudi nove plantaže ln razvoj namakalnih sistemov. To omogoča prols-vodnjo do 30 tisoč kilogramov na hektar. Največ jabolk pridelajo v okolici Ra. sna, ob Prespanskem jezeru ter v Pološki kotlini v okolici Tetova. Med drugimi že znanimi sortami zadnje čase v Makedoniji vse bolj gojijo zlati in rdeči delišes. B. POPOVSKA V Gospodarski zbornici Makedonije poudarjajo, da se bo v vinogradništvu uresničil visok pridelek, in sicer 180 tisoč ton, kar je za 30 tisoč ton več od prejšnjega leta. Ravno tako pričakujejo, da se bo zvečal pridelek za 12 odstotkov pri jabolkah, pridelali jih bodo približno 60 tisoč ton. Pričakujejo, da bo letošnji pridelek hrušk približno 13 tisoč ton, kar je 20 odstotkov več kot lani. Po nepopolnih podatkih bo uresničen večji pridelek tudi pri breskvah in siivah. Letošnji pridelek je večji tudi zaradi tega, ker so prvič rodili novi nasadi v družbenem in Individualnem sektorju. Pripomogla pa je tudi večja uporaba agrotehničnih ukrepov. Makedonija je zadnje čase vse bolj znana kot Izvoznik grozdja. Po že sklenjenih pogodbah bodo letos lz Makedonije na trg v zahodno Evropo Izvozili 7,5 milijonov kilogramov grozdja. Največji del bo šel v Avstrijo, ZR Nemčijo, Dansko ln Veliko Britanijo. Desertno sveže grozdje iz Makedonije bodo ponudili domačemu tržišču v količini približno 50 tisoč ton. Največji odjemalci so veliki mestni centri v Jugoslaviji in znani turistični predeli. Del uskladiščili v hladilnike ln ga bodo ponudili tržišču v zimskih mesecih. Kot vsako leto bodo tudi letos poljedelsko industrijski kombinati predelala precejšen del grozdja v vino. Grozdje pridelujejo v celi Makedoniji. Najbolj znani centri pa so v okolici Titovega Velesa, dolini Vardarja, Gjevgjellje, Negotina in Ka- CVETKE C UREDNISKE0A REŠETA .. praznovanje bo v ČAST fašističnega nasilja nad prebivalci . . . (Fašisti bodo vsekakor počaščeni s tem sklepom) ... iz te baze bodo ČRPALI delegate v občinsko skupščino . . . (Samo, da bo črpalka delovala!) .. dežja je preveč ln opaža se tudi rahel PADEC gostov . . . (Med deijem?) liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil,iiiiiiliiiii,i,li,lniiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiii oglašujte v dnevniku DELO IZ LJUBLJANE V AMERIKO Vsak dan letimo v sodelovanju z JAT direktno iz Ljubljane v New York, Philadelphio, Baltimore, VVashington, Atlanto, New Orleans, Detroit, Minneaoolis, St. Paul, Miami, Portland, Seattle, Los Angeles in San Francisco. Obvestila o naših posebnih popustih ter nizkih tarifah za mladino lahko dobite v poslovalnicah JAT, v turističnih agencijah ali direktno pri nas: HAIVAM Hotel »Slavijac<, Sv. Save 1, 11000 Beograd Telefon: (011)441-484 ....................""".......................................................umu,mm,,...„„„„„„............................■ SUŽNJI CEST, VREMENA IN SAMIH SEBE Zdravko Petrič o nesrečah na cestah LJUBLJANA, avgusta — Naraščanje prometnih nesreč, zlasti tistih najhujših, ki se končajo s smrtjo in polemika, ki pri nas, pa tudi po vsej Jugoslaviji dobiva vse večji obseg — vse to nas je napotilo, da smo poprosili prometnega inšpektorja ljubljanske UJV Zdravka Petriča za pogovor, kaj bi bilo treba storiti, da bi se zajezil hudournik krvi na naših cestah. »Tudi v Ljubljani, oziroma na področju ljubljanske UJV (sega tja v Zasavje in na Kočevsko) smo letos v prvega pol leta zabeležili 83 smrtnih primerov, kar je za 15 več kot lani v 'istem času. Pii tem pa je zanimivo, da se je zvišalo tudi število hudo ranjenih (lani v polletju 386, letos 419), medtem ko se je število laže ranjenih (lani 836, letos 789) ter število prometnih nesreč nasploh zmanjšalo: lani jih je bilo za 13 odstotkov več kot letos,« je začel inšpektor Petrič. Manj, a strašnejše — In kako si razlagate zmanjšanje prometnih nesreč nasploh, pa zvišanje tistih najhujših? »Letos so bile vremenske razmere zelo ugodne. Bilo je malo snega, poledice, sploh zimskih nevšečnosti in tako spomladi ceste niso bile tako poškodovane. Tujski promet je začel enakomerneje naraščati. Vse to pa je dovoljevalo višje hitrosti, vsled česar je bilo nesreč sicer manj, zato pa so bile tiste, ki so bile mnogo hujše. Pa še nekaj je bilo vzrok, da je število smrtnih prometnih nesreč iznenad-no naraslo.»To je bil čas od srede decembra do srede januarja, ko je po statistikah bilo prej na naših cestah relativno zatišje, letos pa je bilo kar 29 mrtvih.« — Imate razlago tudi za to? »Mislim, da je na to vplivalo vreme. Takrat je bila depresija in pritisk je naglo padel. Ob takšnih depresijah so ljudje živčni, to vemo iz izkušnje, saj na primer v nekaj urah pred bližajočim se dežjem včasih naštejemo kar 30 do 40 prometnih nesreč...« =— V javnosti se precej ljudi zavzema za generalne omejitve hitrosti. Ste vi pristaš omejitev ali ne? »Sem. To pa zato, ker mislim, da naše ceste niso grajene za kdo ve kakšne hitrosti, sploh pa ne za takšne, VARNO ČEZ GESTO za kakršne se nekaterim našim voznikom zdijo, da jih zmorejo. Ce bi bil naš vozniški kader poučen o hitrostih, potem bi si morda pomišljal, tako pa ne.« — In kje naj bi bila meja hitrosti? Kriva^je depresija »Na magistralnih cestah, torej na prometnem križi, bi jih omejil na sto km na uro, na vseh drugih cestih pa na 80 km na uro. Pomislite samo, da večina naših cesta nima nadvozov, da potekajo skozi vasi, pa da so slabe, recimo Ig — Ljubljana. Cesta je ravna koit blisk, je pa prj večjih hitrostih smrtno nevarna. Sicer pa tudi teoretično ne moremo voziti hitreje. Zdi se mi namreč, da je v splošni nepozornosti do našega prometa, ki je za nas nasploh značilna, značilno tudi reagiranje tistih, ki bi morali za ceste skrbeti. Tako so naše ceste označene, kadar pač so. Ce rastlinje zastira pogled, se za to nihče ne zmeni, če cesta ni vzdrževana, spet nikogar ne boli glava. Skratka, nikogar ni, ki bi priganjal vse tiste, ki morajo skrbeti za ceste . . .« — A!i torej mislite, da bi z generalnimi omejitvami hitrosti ob naših neurejenih cestah vseeno zmanjšali število hudih prometnih nesreč? Omejitev: 80 ali 100 — Če bi zmanjšali hitrost in uvedli ostrejši miličniški nadzor — zagotovo! čeprav seveda slabe ceste še naprej ostanejo osnovno vprašanje. Po računih iz Velike Britanije se z gradbenimi posegi da zmanjšati število prometnih nesreč za 25 odstotkov. — Kako pa gledate na alkohol? Mislim namreč ali ste pristaš 0.5 promile alkohola v krvi ali za čisto kri, brez vsakršnega alkohola? — Uradno moram reči, da sem za nič — nič.« — Kaj pa zasebno? »Tudi zasebno sem za nič — nič. To pa zato, ker sem že na mnogih primerih videl, kaj pomeni eno Šilce in kaj močna pijanost.« Varljive desetinke promilov — Lahko opišete razliko? »Majhne količine alkohola varajo človeka. Nima občutka, da je pijan, pa se je vendarle v njegovem reagiranju marsikaj spremenilo, če drugega ne, ne opazi drobnih nevarnosti, ki mu pretijo. Podzavestno bolj pritiska na plin, njegov reakcijski čas je prizadet — to so dokazali znanstveniki — in slabše dojema znake, ki so v prometu pomembni, recimo rdečo luč. Na drugi strani pa tisti, ki ima več kot 1.5 promile alkohola v krvi. Ti se že zavedajo pijanosti, zato se ali izogibajo vožnje ali pa poizkušajo (poudarjam, da zgolj poizkušajo), da bi ga pri vožnji ne odkrili miličniki. Zavedajoč se svoje pijanosti vozijo počasi, v prvi ali drugi prestavi, po skrajni desni. Toda, da ne bi mislili, da sem pristaš velike alkoholiziranosti, moram povedati, da se velike količine alkohola pri agresivnih temperamentih zrcalijo povsem drugače. Posledice pa so fatalne — trije, štirje mrtvi.« Beg pred policaji, ne pred nesrečo •— Kaj je torej po vašem sedanjih 0,5? »To je licemerstvo, ker s tem voznikom rečemo, da se lahko napije, ne sme pa biti pijan, kar pa voznik za.stopi nekako takole: lahko se napiješ, le pazi, da te ne bo dobil miličnik. Ves tisti čas od zaužitja alkohola pa do možnosti, da ga bo prijel miličnik, pa prepuščamo vsakemu posamezniku, da - sam na cesti preverja svoje' sposobnost^ ko je delno alkoholiziran in mu tako prepustimo na voljo tudi druge ljudi, skratka tarče ... Meni je namreč že dosti voznikov preklelo vse svetnike, rekoč k vragu in tistih vaših 0,5 promile. Povejte že enkrat, ali lahko pijemo ali ne smemo.« — Toda nekateri okrog tega nastavljajo vprašanje svobode?' »Jaz postavljam nasprotno vprašanje: ali je človek res svoboden, če ni varen, ali če mu grozi več nevarnosti, kot bi mu sicer, če bi nekdo bil prikrajšan za svobodo, kar zadeva pitje. Glejte, 3em miličnik in dobro vem, da me v Ljubljani im okolici nihče ne bo preizkusil z alkotestom, pa vendar si iz strahu pred posledicami, ki bi jih lahko povzročil zaradi vinjenosti, nikdar ne dovolim, da bi zaužil alkohol, če vozim. Tu namreč sploh ni bistvena kazen in najbolj tragično je to, da se ljudje bojijo miličnika, ne pa posledic, ki nastanejo zaradi zaužitega alkohola. Pa še ena stvar je, ki vinjene voznike poganja k velikim hitrostim in nesrečam. To so največkrat sovozniki, ki s prigovarjanjem ali odsvetovanjem krotijo v vinjenem vozniku željo po junačenju . .. sicer pa saj se spomnite pred dnevi, da smo na Ižanski cesti imeli tri mit-ve. Prav zaradi junačenja.« — Toda ljudje se bojijo, da bi miličniki tako glede alkohola, kot tudi glede hitrosti lahko zelo individualno in neobjektivno presojali ... »Ne bojim se, da bi miličniki pri nadzoru naredili toliko napak, da bi obe omejitvi prišli pod vprašaj. Bolj' se bojim, da nimamo zadosti miličnikov.« — Kaj pa izgovarjanje, da Je morda števec v prehitrem avtu narobe, da kaže premalo? Privezani na življenje »Skoraj vedno števec kaže preveč, sicer pa že zdaj velja pravilo, da v Ljubljani toleriramo deset odstotkov večje hitrosti, kot so dopuščene. Prej pa smo tolerirali celo dvajset odstotkov.« — Mislite, da bi morali biti .‘obvezni* tudi varnostni pasovi? »Tudi za uvedbo varnost- lll[|||||||lllll[|i]||llllllllllllllllllllllllllll|[ll!ll||||NIIIIIIIIIII|lll!l|jlll|||||ll||||lll|||||||||!|||||||j|||[||||||[||||||||||||l||||||||||||||||||]||!|!|!|||i||}|||j]||[||j|[|||||l|||p Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov BAYER-PHARMA JUGOSLAVIJA Ljubljana, Celovška 135 išče ZA NAJEM POSLOVNE PROSTORE (za pisarne) v velikosti 120—150 kv. m, po možnosti na območju občine Ljubljana-šiška Prosimo, da ponudbe sporočite po tel. 55-044 ali pismeno na gornji naslov podjetja. 7182 ndh pasov sem. Na odprtih cestah bi marali biti obvezni, medtem ko v mestu menim, da niso nujni. Pri mestni vožnji, kakor tudi pri vožnji po odprtih cestah, pa vozniki ne bi smela na prednjih sedežih voziti otrok. Tudi uvedbo obveznih varnostnih pesov lahko utemeljim. Letos bi dva pri Sonarju za gotovo ostala živa, če bi bila privezana,' tudi tisti na Ižanski cesti najbrž. Zato se zavzemam, da poslej nobeno vozilo ne bi smelo iti v prodajo brez varnostnih pasov, medtem ko za vozila, ki so že zdaj v prometu ne bi zahteval brezpogojne prodaje varnostnih pasov. — Kaj pa možnost, da potnik v avtu zaradi varnostnega pasu ne more pobegniti, recimo pred ognjem? »Ce je toliko pri zavesti, da se nevarnosti 'zaveda, bo zmogel tudi tisti nežni gib, ks pas odpne.« — Kako pa komentirate resolucijo zveznega sekretariata za promet, ki predvideva točkovanje napak posameznega voznika ter kot kazen ponavljanje šoferskega izpita? Nevarnost premagana po točkah »Glejte, imamo voznike, ki po 20-krat letno karamboli-rajo, pa jim malokdaj lahko dokažemo krivdo. Toda že samo dejstvo, da so ka-rambolirali 20-krat, kaže na to, da nekaj ni v redu. in da bi bilo treba preveriti njihove sposobnosti. Treba bi jih bilo preveriti, če so sposobni za vožnjo, s ponovnimi zdravniškimi pregledi pa tudi preveriti njihove značaje. Seveda pa ob tem mislim, da bi bilo treba preverjati le tiste, ki so recimo desetkrat prehitri ali trikrat vinjeni za volanom, ne pa tistih, ki recimo dvakrat prekoračijo parkirni čas. Veste, po vsem svetu imajo policije centralni nadzor (recimo v ZDA, Italiji). Tudi pri nas bi moral biti institut, ki bi ugotovil, kaj je s posameznikom narobe, ki bi ga moral naučiti in napotiti na ponovni izpit. Zato se strinjam, da se vodi nadzor za odpravljanje vzrokov nesreč pri posameznikih, vendar naj ob tem omenim, da se v tujini že pred izpitom kandidati lahko posvetujejo s strokovnjaki, da v ZDA strokovnjaki kupcu celo najprej svetujejo, kakšen avto naj si kupi z ozirom na temperament in potrebe. Razen tega pa imajo v tujini na voljo strokovnjake, ki voznikom nenehno svetujejo, obstajajo celo delavnice, v katerih lahko voznik pod vodstvom strokovnjakov popravlja svoj avto, kaj pa pri nas? Pri nas pa celo prometna vzgoja v šoli upa da ...« BOGO SAJOVIC VRNITEV DOMAČEGA TURISTA NOC NA DJERDAPU Burna zgodovina ni ukrotila Donave, ukrotil pa jo je djerdapski gigant OD NASE BEOGRAJSKE DOPISNICE BEOGRAD, 4. avgusta. — Kladovo, zagrnjeno v noč, posluša zvoke harmonike in hripavi glas pevke iz ladijske kavarnice pri Kalemberu. Pesem o hrepenenju in ljubezni izzveni še tja v kladovsko jutro. Samo da je to jutro nekam drugačno, ko ni ribiških čolnov na Donavi, ni hrupa z velikega gradbišča spodaj na pregradi. V slikovitih paviljonih naselja »Gornjak« z napisi mest — Novi Sad, Ljubljana, Za- I mnmK lrnlnk CA greb — se prebudi kakih 50 dijakov beograjskih gimnazij. Sem so se pripeljali, da bi videli peto največjo hidroelektrarno na svetu. Pripovedovali jim bodo o milijonih kubičnih metrov betona, tisočih tonah jekla hi 8700 kubičnih metrih vode, ki jiih v eni sekundi - požre 6 turbin. Povedali jim bodo, da je to desetkrat več od povprečnega pretoka njihove Save pri Beogradu. Dečki bodo občudovali veličastne betonske konstrukcije in orglam podobna rebra, pregrade, ne bodo pa vedeli tudi za žalosti usode in junaštvo tistih, ki so leta 1964 prišli na obalo reke in rekli: »Donava, pregradili te bomo«. . Minilo je celih sedem let, preden je djerdapski gigant popolnoma pripravljen pričakal goste. Toda na travniku pred upravno stavbo so jih pričakale tudi tri table. Ena govori o 14 delavcih, graditeljih pregrade, ki se niso vrnili domov. Svoja življenja so vzidali v betonsko konstrukcijo, da bi premagali reko. Drugi dve so našli med izkopavanjem in arheologi trdijo, da sta to plošči rimskih cesarjev Dioklecijana in Trajana. Sredi leta 1964 je v malo Kladovo, delavske barake na Gornjaku prišlo na stotine ljudi iz vse države in iz sveta, da bi gradili pregrado. Skraja se je zdelo, kakor da jih tiho mestece z 2000 prebivalci noče sprejeti. V pritličnih hišicah in cvetnih vrtovih, polnih jorgovana, se življenje ni hotelo spremeniti. Ob junijskih večerih so domačini še naprej zahajali v gostilne in pripovedovali o Donavi in o ribah, o pečini Babakaj, na kateri je ljubosumni Turek ubdil svojo ženo in njenega srbskega ljubimca, o skrivnostih obzidja trdnjave Fetislam, ki se dviga na griču nad mestom, o lepih Vlahi nj ah in kdove še o čem. Sedimo na terasi novega hotela »Djerdap« in se spominjamo obrežne krčme, ki je nekoč stala tukaj. Onkraj reke mežikajo luči romunskega mesta Turnu-Severina. Od njega nas loči samo reka, toda kadar si takole stoje nasproti luči na dveh obalah, se zdi noč odmaknjena. Prvič je Donavo premostil ravno Turmu-Severinu rimski cesar Trajan. Danes, po 2000 letih, ponovno povezuje našo in romunsko obalo cesta po pregradi. Skozi odprta okna hotelske dvorane je slišati ritem moderne melodije. Povedo nam, da imajo fcladovski maturanti svoj večer. Spustimo se v vrtinec mladih, srečnih obrazov in opazujemo mali fcladovski Pariz. Mlado in staro igra kodo, tople oči starcev pa zgovorno pripovedujejo ... Prišli so v Kladovo, ko so prve lopate zarezale v donavsko obalo, in tu, glejite, so ostali. Danes pa je Marija napravila maturo in se odpravlja v Beograd v »veliko šolo«. V Djerdap Turistu v Klado-vu so sklenili, da naj Djerdap postane turistična Meka tega kraja. Ne samo zaradi pregrade, ki jo bo, kakor ra- čunajo, letos obiskalo okrog 150.000 ljudi. Tu je še cela vrsta znamenitosti — od moderne tehnike do prazgodovine, neolitskega naselja Lepenski Vir. Dokler ne bodo zgradili ceste skozi skoraj neprehoden teren, bodo turistični strokovnjaki organizirali dostop z ladjo k temu kotičku zgodovine. Treba je poskrbeti tudi za dostop do djerdapske soteske, ki velja za eno najlepših na svetu. V načrtu imajo križarjenja po Donavi s hitrimi drsnimi ladjami in ladjicami »bele fiate__« Za radovedneže in ljubitelje ljudskih običajev je posebno doživetje obisk v bližnjih vaseh. Gostoljubni domačini jim radi pokažejo svoja ognjišča, iz oblancev izdelane mize in stolčke, pribor iz rezljanega lesa in svojo bogato nošo. Morda jim bodo tudi povedali, da so žene iz tega kraja po možitvi nosile posebno vrsto volnene peče, ki so jih krasile s platneno vezenino in dukati. Skoraj neverjetno se sliši, pa *-k-k*«-K«*-k*-*-****-*-*-ic*-k-K****-**-*****-k****-k*-to vendar je res, da tega pokrivala vse življenje niso snele z glave. Pravijo, da jo knez Milan zaradi kožnih bolezni prepovedal nositi to peto. Vendar so stare Vlahinj* žalovale za tem svojim okrasom in dokazom svojega dostojanstva. Letošnje prvo turistično leto so organizatorji razglar sili tudi za leto jugoslovan-sko-romunskega turizma. Organizirajo srečanja in tekmovanja v spretnostih, obiske v sosednjem Tumu-Severimi itd. V samem Kladovu visi ▼ galeriji 50 slik znanega beograjskega slikarja Branka Stankoviča, ki pripovedujejo o vsem tistem, česar tu ni več, o tistem, kar je zalilo jezero. To so živa pričevanja o stari Traki ji in njenih cvetnih vrhovih, o nekdanjem Milanovcu in njegovih ribičih. Na platnih so ohranjeni liki tistih, kd so zaradi pregrade morali spremeniti svoje bivališče in življenje, in liki tistih junakov, ki so pregradili Donavo. Spodaj, 5 kilometrov niže na reki s« blešči trak žarnic na jezu. Kakor vrsta plamenic na čolnih ribičev iz Trakije, ki so ponoči odhajali na ribolov, je presekala reko. BOJANA JAGER knjige -sr osvajajo slovenske domove IIIHIIIIIIIIIII iiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiHm^ ..... /Z REPORTERSKE BELEŽNICE ZVEZDA V MALI ČRNI GORI X O vasi, ki je od ,,Crne gore oddaljena tisoč kilometrov66 OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA »Durmitor, Durmitor, visoka planina!« Morda ste slišali za to mogočno črnogorsko narodno pesem, morda ste slišali, da se planina Durmitor pne nad čudnimi, eksotičnimi kanjoni Tare in Pive, s črnim jezerom, z vrhom Čure-vac, »od koder je pogled na kanjone lepši in čudovitejši kot pogled z Niagarskih slapov v Ameriki«! Vsekakor pa ste slišali, da je to markantno gorovje nacionalni park z 9512 hektari gozdov. Na teh vrhovih Durmitorja, v gorah brez poti žive ljudje. Tam je veliko stoletnikov, tam so črede, pastirji. Vode ni dovolj, marsičesa ni, pa vendar . . . Na Durmitorju stoji vas Bosača, 1700 metrov nad morjem, bi jo imajo za najvišjo vas v Srednji Evropi. Pod durmitorskimi koničastimi hribi in gorskimi venci pa leži vas Mala Črna gora, ki se od prave velike, socialistične republike Orne gore razločuje — v marsičem. Mala Cma gora je oddaljena od Zabljaka na Durmitorju okrog 18 kilometrov, toda »ta oddaljenost mnogim pomeni tudi razdaljo več kot tisoč kilometrov«, pravi profesor Pavle Karad-žič iz Zabljaka. Kako je neki to, da je Mala Orna gora v veliki Črni gori oddaljena od velike črne gore tisoč kilometrov? Naj pojasnimo: od Žabi jaka do Male Ome gore se da priti samo peš ali na konju, če seveda imate te majhne, zdržljive gorske konjiče. Ce v Mali Orni gori kdo zboli, je to dolga pot, pot 1000 kilometrov daleč, pot do večnosti. Ne vode ne električnega toka nimajo v Mali Cmi gori, vasi, ki je dala mnoge narodne heroje, ugledne ljudi, ki so še danes na visokih političnih in drugih položajih. Iz Male Orne go- re je na primer narodni heroj Radoje Dakič, po katerem se imenuje znana tovarna gradbenih strojev v Titogradu. Kako pa potem ljudje žive v Mali Orni gori na Durmitorju, o katerem poje črnogorska pesem? Zelo preprosto: ljudje pijejo vodo iz kapnic, v katerih se nabira deževnica. S hribov tovorijo sneg na konjih, ga spravljajo v kapnice, potem pokrijejo kapnice z listjem, vejami in zemljo. Kadar pa je treba napojiti trop, ga zjutraj, komaj se zdani, ob štirih ženo k reki Tari, ženo ga po ves dan, na Taro pride- jo šele popoldne in ko se z napojeno živadjo vrnejo t Malo Orno goro, je že pozen večeer. Tako žive ljudje to svoje življenje v neusmiljenih gorah že stoletja. Kje najdejo učitelje? Tole je zgodba o učitelju, kd je živel v Mali Orni gori več let, ki je tja prišel, od daleč, iz Peči. V Peči na Kosovu se je rodil, tam je končal šolo in nekega poznega poletja je prišel na izlet na Durmitor, v Žabljak, na durmitorsko črno Jezero. Tam ga je srečal profesor Pavle KaradSič, ravnatelj osnovne šole v Zabijalcu, šole, ki ima na skrbi tudi vaške, področne šole v zakotnih vaseh. Tega fanta, ki je prišel iz Peči, po imenu Vukašina Krgoviča, je Ka-radžič naprosil, naj ostane kot šolnik pod Durmitorjem, naj preživi nekaj let v Ma- li Cmi gori, kjer nikakor niso mogli najiti učiteljev in predmetnih predavateljev. To je bilo pred šestimi leti. Mladi učitelj Krgovič se je peš odpravil v Malo Cmo goro. Nihče od številnih učiteljev ni sprejel takih življenjskih pogo jev, kakršne je sprejel Krgovič: učil je dijake v vseh petih razredih šale, dijakov pa je bito 60. Med dijaki je bila tudi Milka Dakič, ki je pozneje odigrala važno vlogo v življenju mladega učitelja in v usodi vasi Male Ome gore. »Gledal sem ljudi, kako se mučijo v tem kraju, kako prinašajo sneg, da ga stope v vodo, kako ženo črede ovac po ves dan, da pridejo do reke. y bližini ni tevirov. Kadar pa začne pripekati sonce, tedaij se človeku sparijo možgani, ljudje in živali cepajo od žeje. Ko pa pozimi zapade sneg v teh krajih im če takrat kdo umre, ljudje pravijo, da se je rodil pod srečno zvezdo, kajti njegova smrt je bila hitra: ko se je na konju odpravil proti žabijaku, je zmrznil v snegu. To pa je najlažja smrt.. .«, pripoveduje Krgovič. Minevala so leta osamljenosti. Učitelj Krgovič je ostal tam. Skušal je pregovoriti ljudi, da bi naredili veliko betonsko cisterno za vodo. Prepričevali so ga, da se to ne izplača. Pa jih je zbral pred šolo in jim dokazal, da bodo porabili veliko manj časa, če bodo na konjih v kakšnem mesecu dni privlekli cement in betonsko železo iz žabljaka in nanesli vodo, kot pa če bodo vse življenje gnali ovce nar pajat na daljno Taro, po nevarnih stezah in kamnitih planotah. Poslušali so ga. Delali so naporno in tovorili na konjih eemenit in železo 36 kilometrov daleč. Konji so dostikrat klecali od izčrpanosti. Toda naposled je bila cisterna zgrajena. »Tam so ljudje zelo hude krvi: pri priči vzroje, pri priči se stepejo... takšne jih je napravilo težko delo, pa tudi trpljenje in narava. Dostikrat pa tudi nedelavnost: nedelavnost in brezdelje sta vzrok marsikakšnega zla«, pravi Vukašin Krgovič. Žarnica in televizor Potem je napisal pismo tovarni »Radoje Dakič« v Titogradu. Obrnil se je na delavski svet s prošnjo, naj tovarna kupi agregat za električni tok, da bi v Mali Orni gori zasijalo vsaj ne- kaj žarnic. V tovarni so bili solidarni in so prošnjo ustregli. Tovarniški delavci so neko soboto delali za pomoč Mali Orni gori. Agregat je veljal pet starih milijonov. Agregat (na nafto) so pripeljali s tovornjakom na Zab-Ijak, ga potem razstavili na dele, naložili na konje in tako je prišel v Malo Orno goro. Postavili so ga v šoto, kjer so že _ prej vgradili električne naprave, z žarnico na visokem drogu pred šoto. Agregat je delal samo zvečer. Pod planino, v vasi, ki šteje okrog 90 hiš in 500 prebivalcev, je svetila samo ta žarnica pred šolo, »kot zvezda, ki sveti nad nerazsvetljenimi domovi v Mali Orni gori.« Naslednji korak s pomočjo solidarnostne akcije pa je bil — televizijski sprejemnik. »Kupil sem televizor in anteno, vendar nisem bil gotov, ali bom zaradi hribov lahko videl sliko,« pripoveduje Krgovič. »Ko so me Vprašali, kaj neki nosim na konju, sem rekel: nekaj pohištva za hdšo, kmetje bi se mi namreč smejali, če bi postavil televizor, ki nima slike. Potem sem v šoli montiral anteno, postavil televizor, ga vključil in prikazala se je prelepa slika. Glas o tem se je takoj raznesel po vasi. Zvečer so prišli ljudje v šolo, da bi gledali televizijo. To je bilo ravno takrat, na I. maja, ko je bila na Rdečem trgu v Moskvi velika vojaška parada z nešteto vojaki, tanki, medcelinskimi raketami ... Ljudje iz Male Cme gore so gledali posnetke ■ Rdečega trga v Moskvi kot nepozabno doživetje. Po tistem so prihajali vsak večer v vedno večjih skupinah, da bi gledali televizijski dnevnik. Tako je zasvetila zvezda v Mali Orni gori z močnejšim sijajem... Življenjska pota Vukašin Krgovič je poleg tega, da je učil dijake, pripravljal več tistih, ki so morali pustiti peti razred, da so lahko končali šolo. Takih je bito enajst. Med njimi je bila tudi učenka Milka Dakič. Oče ji. je umrl in tako je pustila šolo. »Vidite, potem pa sem se z njo oženil«, pravi Vukašin. »Oženili ste se s svojo učenko iz osnovne .šole? Kako to, mar ni bila premlada, in kaj so porekli gorjanci iz Male Orne gore?« »Prav oni so mi kar naprej svetovali, naj se oženim, da ne bom sam, kajti vzljubili so me kot enega izmed njih, kot prijatelja, kot učitelja. Veste, Milki je bilo takrat 16 let. To je razvito dekle, brhka Črnogorka, ki je takrat, ko sva se poročila, tehtala 77 kg, pa sploh ni bila debelušna,« se smehlja Vukašin. Danes imata dvoje otrok, Željka in Snežano. Milka je dobra mati in gospodinja. Končala je ne samo popolno osnovo šoto, ampak tudi trgovsko šoto. Zdaj ne živi v Mali Cmi gori, ampak na Žabijaku, mestecu z okrog 2000 prebivalci. Tam sta si sezidala hišo, lepo hišo z visoko streho, v alpskem »lčgu. Dostikrat obiščeta Ma lo Cmo goro, kjer danes po učujeta obroke dve mladi učiteljici in kjer vsak večer dela agregat in daje tok, ena sama žarnica pa sveti kot zvezda nad vasjo. Do Male Orne gore delajo novo cesto. Večji del so jo že zgradili. Nedavno pa so dela ustavili, kajti cesto ▼ neusmiljeni gori so delali — zasebni cestarji iz Dalmacije. Investitor Jim je delo plačal, toda spomladi je bU sprejet sklep, da se zasebnikom delo prepove in tako je gradnja obtičala. »Menda se bodo dela v kratkem nadaljevala, menda bodo ja našli druge, »neea-sebne« cestarje in graditelje, menda se bo Mala Orna gora tako le približala nam in svetu in lažje bom lahko hodil z otrokoma in z Milko na obisk k ženinim sorodnikom, kot boste tudi vi lažje prišli na obisk v Malo Orno goro,« pripoveduje profesor, govori o solidarnostni akciji, ki jo je začel. In pokaže značko na zavihku. na kateri piše SOLIDARNOST. Pripovedoval je tudi o nekem planincu, Slovencu, ld je svoje dni prihajal v Malo Orno goro, potem pa pošilja! tem gostoljubnim ljudem daroval ne pakete, oni Pa njemu pakete pršuta in sira, nato pa on spet njim še več paketov. »Ne morem se spomniti Imena tega dobrega človeka Slovenca. On pa se nem vsekakor spominja. Naj nam piše, naj pride k nam, da bo več zvezd v Mali Orni gori,« pravi profesor. ZDRAVKO ILIČ 6 DELO — nedeljska izdaja Nedelje, 5. avgusta 197* S POTj po BOSNj !H HERCEGO VINI VSAKEMU SVOJ CVET Hepok - velikan ob Neretvi - povezuje celotno hercegovsko družbeno kmetijstvo V cvetličnjakih HEPOK v Buni pri Mostarju in v Čapljini zraste letno kakih 20 milijonov cvetov — ravno za vsakega Jugoslovana po eden. Gojijo zlasti nageljne, vrtnice, gerbere, gladiole, tulipane, iris, asparagus. A kam z vsemi temi rožami? Niti domačega trga ne zadovoljijo, zato izvoz zanje ni zanimiv. Jugoslovani kupujemo čedalje več rož. Boljši standard, nove, kul-tumejše navade, vse to povzroča, da prihajajo rože v hišo kot redni potrošniški artikel, kot vsakodnevni ljub gost. Človeka spremljajo od rojstva do smrti, vsak dan, še zlasti pa ofo posebnih priložnostih, kot so rojstni dnevi, poroke, razne obletnice, vse do takrat, ko se' človek poslovi s tega sveta, a še po smrti se ga svojca in prijatelji spomnijo kdaj 1» kdaj (vsaj) z rožami. Zato bodo ob Neretvi še širili plantaže rož. Zdaj obsega ta največjd cvetličnjak v Jugoslaviji 16 hektarov nasadov pod steklom (nove cvetličnjake bodo pokrili s cenejšo plastiko): 10 ha v Buni, 6 ha v Čapljini. V mešanici perlita in šote vzgojijo letno tudi kakih 6 milijonov sadik, s katerimi zalagajo še druge cvetličnjake, tako da ni več potreben uvoz iz Nizozemske. Tu rastejo rože vse leto. Spričo toplega podnebja, ki pljuska od Jadrana po dolini Nereitve do sem, je treba kuriti v cvetličnjakih ie od novembra do marca, kar je prednost, ki močno poceni pridelovanje. HEPOK (Hercegovski kmetijski kombinat) pa se ne ukvarja le s cvetjem, marveč »proizvaja« (kajti to je kmetijska industrija) tudi plemensko in klavno živino, mleko in mlečne izdelke, sadje in vino — vse to na 45.000 ha. Od tega je 40.000 ha v hribovskih krajih, v občinah Kupres in Duvno, 5000 ha pa v dolina Neretve. Kombinat se ukvarja s petimi dejavnostmi ali — kot jih sami imenujejo — »proizvodnimi linijami«. Prva je že omenjeno cvetličarstvo. Druga je vinarstvo: 1.600 vagonov vina letno. Tu sta doma znameniti zaščiteni vini žilavka in blatina. Prve pošljejo v prodajo letno 360 vagonov, druge 180 vagonov. Imajo 700 ha lastnih plantaž, drugo grozdje dobijo iz kooperacije z zasebnimi kmeti. Tretja »linija« je proizvodnja mleka. Na dveh farmah imajo skupno 1.400 krav, razen tega mleko odkupujejo iz kooperacije. Imajo mlekarno v Mostarju. Četrta dejavnost je reja plemenske in klavne živine. Na farmah pitajo 6000 govedi ter 10.000 ovac. Imajo tovarno živinske krme in 4 klavnice. Peta »linija« je pridelovanje sadja na 1.500 ha (od tega na 500 ha breskve) in namiznega grozdja na 600 ha. Uredili so si lastno vremensko postajo, ki napoveduje mikro vreme (le za njihove plantaže). Imajo raziskovalno-razvoj-ni center za hortikulturo (edini v državi) in center za živinorejo. Naloga raziskoval-no-razvojnega centra je presajanje oziroma »vgrajevanje« najnovejših znanstvenih dognanj iz sveta v njihovo proizvodnjo; s fundamental-nim raziskovanjem se ne ukvarjajo. V kombinatu dela 3.600 ljudi, med njimi kakih 215 inženirjev, agronomov, ekonomistov, veterinarjev, pravnikov, tudi meteorolog je med njimi. HEPOK je nastal iz majhne eksperimentalne vinogradniške postajice, ki jo je leta 1886 ustanovila Avstroogrska. Leta 1956 so tu osnovali raziskovalno razvojno kmetijsko službo , za Hercegovino. Ta služba je sestavila razvojni program, na podlagi katerega so začeli leta 1958 odkupovati strahovito razdrobljena zemljišča (bili so primeri, ko so se morali pogoditi celo z idealnima solastniki 1/20 ha), združevati mala državna posestva in ekonomije, napeljati vodo (polja v neretljanski dolini »o bila dotlej pogosto žejna, kajti Neretva je tekla — samo mimo), tn kultivirati zemljo. Dolina Neretve je zdaj pravzaprav HEPOK, vsaj v dobršni meri, saj je s kombinatom prek njegovih specializiranih zadrug, ekspozitur in kreditiranja povezano tudi zasebno kmetijstvo. »Tu sem od vsega začetka, 17 napornih let. Pa se nisem še utrudil«, poudarja ing. Osman Pirija, generalni direktor kombinata. »En rod mora trdo delati, da postavi kmetijo na noge — če gre vse kolikor toliko po sreči, šele drugi rod lahko začne kmetijo uživati, a jo mora hkrati že tudi prenavljati. Tudi v družbenem kmetijstvu je potrebno vsaj toliko časa, a raje več, zlasti še, če je morala modema proizvodnja rasti iz tako zaostalega okolja, kot ga je ustvaril turški fevdalizem. Zato si še želim tu nadaljevati delo!« MIRO ZAKRAJŠEK PREMAJHEN ZA NA MORJE. Med) tem, ko se njegovi nekaj let starejši vrstniki med veselim živžavom in zadnjimi nauki staršev vkrcavajo v avtobuse, bo on ostal doma v varnem vozičku. Drugo leto pa že, morda. Foto: Janez Zrnec 5 POTI PO SRBIJI SLOVENCI, PRIDITE! Ljudje imajo denar, radi bi kupovali, trgovin pa ni napravil in nas pogodba ne veže. Dalje: na tem območju izdelujejo izredno lepe narodne vezenine. Nekdo bi to moral organizirati in spraviti v promet. Tako bi zaslužili on in še kmetice. Tu imamo znamenito Vratno (nekaj podobnega kot je Rakov škoojan). »Sprejeli bi vsako turistično hišo, ki bi tu hotela organizirati turizem.« In česa predvsem v trgovinah manjka? Hrana, avtomobili, avtodeli, tekstil, moderno pahišbvo, drobno blago, oprema... Kaj povedo o tistih, s katerimi že sodelujejo Slovensko blago je znano po kakovosti, pridite k nam, damo vam lokacijo, tudi za ugodnosti bi se domenili, je bil kaj pogost refren pogovorov v občinskih skupščinah Timoške krajine. V Negotinu na primer so svoje vabilo takole dokumentirali. Celotna kupna moč prebivalstva znaša okrog 450 milijonov novih dinarjev, čeprav znašajo osebni dohodki le od 170 do 180 milijonov. Od teh gre v promet 110 do 120 milijonov. Štiri petine prebivalstva se bavi s kmetijstvom in znaša njihov dohodek 250 milijonov. Od tega gre v promet okrog 150 milijonov. V tujini dela 7000 ljudi, ki pošljejo domov najmanj 130 milijonov. Treba pa je upoštevati še to, da ljudje ne nosijo denarja v hranilnico, ampak ga hranijo doma ter je treba računati tudi s to akumulirano kupno močjo. Mimogrede so omenili, da hi prijazno sprejeli tudi Ljubljansko banko, či bi tam odprla podružnico in poskusila zbrati tako dinarje kot devize, ki jih imajo ljudje doma. Ljudje si za gotovino o-premljajo gospodinjstvo. V vasi Radujevca, kjer je 600 hiš, ima 80 odstotkov gospodinjstev doma pralne stroje in hladilnike. V vasi je 150 traktorjev, v Kobišnici je čez sto kasetnih magnetofonov. Seveda jih ne potrebujejo. Toda ker ga je kupil sosed, ga moram imeti tudi jaz. Takšna je miselnost, če sl nekdo postavi železno ograjo okrog hiše, jo bo tudi sosed, ker noče zaostajati, pa naj ga stane, kar hoče. žšftaj pa Beograjčani ne pridejo? Ti imajo svoje principe, so nam' povedali. Ne pridejo v mesto, ki ima manj kot 20.000 prebivalcev. Pri tem pa pozabijo, da gravitira na Negotin 90.000 prebivalcev, ki hodi zdaj nakupovat v Zaječar in tudi v Beograd. Sodoben trgovski objekt bi se tu splačal v petih, šestih letih, pravi predsednik gospodarskega zbora nego-tinske občine. Morda bi sodelovali tudi pri gradnji, kajti če se promet poveča za 5 starih milijard, dobi občina od tega pol milijarde. Lahko bi se dogovorili, da bi to za leto, dve odstopili investitorju. Glede trgovine pa smo že poskusili z Ine-xom in sklenili pogodbo, da deset let nikogar ne bomo spustili sem. Pa Inex ni nič Elektro Timok je do konca lanskega leta sodelovalo z Iskrocommerce. Jemali so jim po 20 odstotkov in so nehali. Iskra je bila lani ekskluzivni prodajalec njihovih proizvodov. Zdaj imajo pogodbeno razmerje z mariborsko tovarno stikalnih naprav za proizvodnjo transformatorjev. Pohvalijo se in poudarijo, da imajo tudi skupen razvojni program. Samo- trgovinske stike imata tudi znana knjaževska Leda in tržiški Peko, ki ima v ZRN svojo firmo (Apis). Odnosi so »bp« (brez pripombi. Knjaževska mlekarna sodeluje z ljubljansko Kolinsko in Delamarisom, z Ljubljansko mlekarno pa so začeli letos, ko je potekla pogodba z Zagrebško mlekarno. Zagrebčani so izjavili, da niso več zainteresirani za sodelovanje. Prodajajo pa ljubljanski sladoled in mlečne proizvode. Glede sodelovanja so bili še najbolj gostobesedni v ne-gotinskem podjetju Krajina vino, ki je v sestavi Slovenija vino od leta 1967, ko so se tudi na občini strinjali, da gredo k Slovenija vinu. Kaj smo dobili z integracijo? Predvsem trg, saj prodamo vse, kar proizvedemo. Slovenija vino ima velikanske kapacitete in na široko odprt ter že utečen trg. Lahko proizvedemo 2.500 vago- nov in nam je trg zagotovljen. Zato nam tudi denarja ni nikdar manjkalo, nikdar nismo bili blokirani, razen nekaj dni ob kompenzaciji, ker drugi niso prijavili vseh naših terjatev. Tudi osebne dohodke smo vedno izplačevali ob roku (tudi s pomočjo Slovenija vina). Skraja smo hili v svojsbvu pravne osebe, pa smo od tega odstopili. Zdaj imamo svoj žiro račun in lastne sklade. 2e takrat smo uresničim, večino ustavnih amandmajev, so posebej poudarili, (kot da je njihovo bistvo v razmejevanju pristojnosti med enotami in ne v drugačnem položaju delavca). Dalje: Vpliv pa je tudi na proizvodnjo. Slovenija vino na primer terja, da imamo lastne vinograde, da ne kupujemo le vina od kmetov, ki je različne kvalitete, preusmerili smo se na kupova- nje grozdja... Glede kooperacije s kmeti pa so še na začetku. Kjerkoli smo po Timoštoi krajina vpraševali, kako je razvita kooperacija s kmeti, skoraj povsod so odgovarjali, kot da so začudeni, da jih kaj takega vprašamo. Kaže, da to politično ni preveč v čisiih. Krajina vino zdaj začenja in se dogovarja s kmeti za ob novo vinograda, za skupne naložbe. In tudi vodi obnavljanje vinogradov v občini. Dolgoročnih pogodb ima o-krog 500 za obnovo 300 ha vinogradov. Imajo pa za tiste razmere izredno visoke osebne dohodke. Pričakujejo, da bo znašalo povprečje prihodnje leto 2.000 din. To povem zato, ker se povprečje suče okrog 1.200. Tistih 200 pa je tam že privlačno tudi za zdomce, upam, da nisem koga zatožil. VLADO JARC SKAZILO LETINO Zlatorumena pšenična polja počasi temnijo Julij, mesec žetve, je bil letos zelo deževen. V Ljubljani smo na primer imeli kar 17 deževnih dni. Toda mesečna množina dežja ni dosegla dolgoletnega povprečja za ta mesec, saj smo imeli večkrat kratkotrajne nevihte, ki so pšenico le toliko namočile, da s kombajni niso mogli žeti. Lani je ta čas padlo mnogo več dežja. Samo med 11. in 20. julijem je Ljubljana dobila toliko padavin kot letos ves mesec. Deževnih dni pa je bilo v lanskem juliju kar 21, to pa je največje število v zadnjem stoletju in je bilo le nekajkrat doseženo. Relativna zračna vlaga je bila ves julij zelo visoka, mesečno povprečje je kar 74 odstotkov. Ob zorenju žita je visoka zračna vlaga ugodnejša kot zelo nizka, ki ob visoki temperaturi povzroči prisilno zorenje in zelo zmanjša pridelek. Visoka zračna vlaga pa obenem prija razvoju glivičnih bolezni na posevkih in na sadnem drevju. Zaradi vremenskih neprilik bodo v naših glavnih žitorod-nih področjih, to je na ravnini preko Mure, končali žetev pšenice šele ob ustalitvi in Leipzig, mesto svetovne trgovine — smernica v prihodnost Leipziški sejem Nemška demokratična republika 2.—9. IX. 1973 Če mislite na jutrišnji dan in načrtujete prihodnost, obiščite Leipzig. Spoznali boste rezultate mednarodnega sodelovanja v gospodarstvu, znanosti in tehniki. Ponudba usmerjena v prihodnost in izredne možnosti za vzpostavljanje stikov, so predpogoj za vaše uspehe. Trgovina odprta za ves svet in tehnični napredek — Leipziški sejem 1973. Pojasnila glede vašega potovanja v Leipzig In sejemske izkaznice daje OZEHA: Zagreb, Beograd, Reka, Split, Sarajevo, Skopje. otoplitvi vremena v začetku avgusta. Zaradi zakasnele žetve pa pšenične njive niso več zlatorumene, ampak so potemnele. Vendar so letošnje vremenske neprilike malenkostne v primerjavi z lanskimi, ko je od 10. julija do 5. avgusta 'skoraj vsak dan deževalo. Tako se je splošna žetev pšenice lani začela šele po 5. avgustu, ko pa je poleglo in v Pomurju tudi poplavljeno pšenico že močno prerasel plevel. Zrnje je marsikje v klasju vzkalilo in začelo rasti. Ponekod je osuto zrnje na mokri zemlji zraslo do višine 15 centimetrov. Z izjemo deževja ob žetvi pa so bili vremenski pogoji za rast in razvoj pšenice letos zelo ugodni vse od setve dalje. Žitu je še posebno prijalo hladno in deževno aprilsko vreme, ker se je tako lahko dalj časa razraščalo. Močno razraščeno žito pa je pogoj za dober pridelek. Na lahkih tleh vzhodnega obrobja Slovenije, to je na Dravsko-Ftujskem polju, v Halozah, v Pomurju, na Kozjanskem in tudi v Beli Krajini pa je- pridelek pšenice slabši kot so pričakovali. Toda agrometeorološka služba pri Hidrometeorološkem zavo. du SRS je to napovedala že v svoji majski številki biltena »Analiza vpliva vremena na posevke«. V teh predelih je namreč pšenica trpela sušo v svojem najbolj kritičnem obdobju, to je v mesecu pred klasen jem. Tedaj namreč potrebuje žito za svojo rast največ hrane in torej tudi vode Zelo vroče vreme v začetku maja je zemljo še bolj izsušilo. Zato pšenica v teh predelih nd dosegla običajne višine, klasi so zaradi suše slabše razviti. Ječmen in rž pa sta se kljub suši normalno razvila, ker sta prej dorasla in tako s pridom izkoristila aprilsko močo. MARINKA DOLINAR ___________KULTURA____■ VRHUNSKO PETJE Romuni navdušili v Splitu, Ljubljani in Dubrovniku Komorni pevski zbor madrigalistov is Bukarešte je na glasbenem večeru v ljubljanski križevnlškl cerkvi — kot tudi na gostovanju v Splitu in na dubrovniških poletnih prireditvah — pripravil Zbranim poslušalcem redko, neposredno in bogato umetniško soočenje z vokalnimi deli skladateljev 16. in 17. stoletja, med njimi s poznanim in v evropskem glasbenem svetu priznanim motetom našega J. P. Gallusa Eoce quomodo (Glejte, kako umira pravični) ter še z dosežki sodobne romunske vokalne ustvarjalnosti. Zbor madrigalistov deluje 10 let, kar še ni dolga, s tradicijo utrjena pot; po drugi strani lahko iz zborove kronike zasledimo vrsto boljših ocen in pohval iz evropskih in ameriških gostovanj, še po-pomemibnejša je kultumo-vzgojna vloga, ki jo zbor opravlja na domačih tleh. IZbran program, široko zajemajoč v zakladnici evropske glasbene literature, pomeni prvo kvaliteto, ki se je nedvomno odražala tudi na ljubljanskem in dubrovniškem koncertu. Prepričani smo lahko, da se brez dovolj-ne odprtosti romunskih skladateljev nasproti sodobnim kompozicijskim smerem ne bi srečali z zvočno in oblikovno sodobnimi, aktualnimi skladbami (posebej M. Mol-dovana »Flavte in fagoti«); sama skladateljska odprtost k sodobnim dogajanjem v svetu bi bila premalo brez kritičnega naslova na romunsko glasbeno tradicijo in tudi brez kritične selekcije zvočnih sredstev in ne brez ustvarjalne oblikovalske sposobnosti. Pevski vzpon Poustvarjalna umetniška zmogljivost predstavlja ne-obhodno potreben most do poslušalcev; Zbor madrigalistov je zares visokokvalificiran most za prenašanje umetniških sporočil iz preteklega, zlatega obdobja vokalne ustvarjalnosti, a tudi tonskih utripov sodobnega ustvarjalčevega odnosa do življenja. Zbor madrigalistov sestavljajo pevci z visoko glasbeno izobrazbo, deloma čisto pevske, deloma drugih glasbenih smeri. Zbor deluje kot samostojna skupina v okviru bu-kareštanskega glasbenega konservatorija. Lepo število pevcev kljub poklicnim obveznostim do zbora še poučuje, bodisi na bukareštanskem konservatoriju, bodisi na drugih glasbenih šolah. Priliv pevcev v zbor poteka v največjem obsegu iz mladinskega zbora romunske RTV, pri nas že znanega, kvalitetnega pevskega Zbora (na letošnjem celjskem pevskem festivalu je osvojil 2. mesto na mednarodnem tekmovanju). Romunski glasbeni kulturi je sedaj v svetovnih razmerah proslavljeni pevski Zbor madrigalistov iz Bukarešte (imajo madrigaliste še v Cluju, drugem pomembnejšem glasbenem središču v Romuniji) pomagal k razgibanemu zanimanju in aktiviranju širšega kroga ljubiteljev glasbe. Odprl je pregled v preteklo ljudsko in umetno snovanje, pripeljal do novih ustvarjalnih spodbud, poslušalstvo pa preko splošnega zaupanja v zborove kvalitete vodi v stik s sodobnimi, nekonvencipnalnimi, a kritično preverjenimi deli naj-novejšega datuma. Romunski vzori Katere pa so najotipljivejše odlike madrigalistov? V poustvarjalni smeri predvsem: izredno pretanjšana kultura glasovne izobraženosti, zanesljiva intonacija, ritem, dikcija, artikulacija; vendar kljub natančnemu obvladanju osnovnih poustvarjalnih disciplin, zborovski pevec najde v načinu oblikovanja glasovne linije dovolj možnosti za soustvarjalni prispevek. Diri- gentova oblikovalska usmerjenost nas je zavoljo tempov in dinamike, a tudi akcentov,, v predstavitvi renesančnih del nekoliko presenetila. V omenjenih elementih so bila nakazana pota za romantično stilno podajanje. V drugem delu ljubljanskega koncerta smo spoznali zborove kvalitete v predstavitvi tako zvočnih registrov, ki jih postavljajo pevcem v nekoliko večji meri sodobna kompozicijska stremljenja, kakor tudi interpretacijske sposobnosti, prepričljivo odkrivanje muzikalne vsebine. Izraza v široko razprostrti zvočni paleti (od šepeta in krika preko klasično oblikovanega to- na) do zvočnih gmot, sestavljenih iz različnih glasovnih primesi. Ne more nas zapustiti misel, ki se je porodila mnogim obiskovalecm koncerta: da premalo cenimo v krogu poklicnega glasbenega udejstvovanja vokalno glasbeno produkcijo in reprodukcijo. Glede na razmere, ki vladajo na področju instrumentalne glasbe, bi nas kot »pevski narod« lahko prav preko vokalne poustvarjalnosti poznali Sirom Evrope. Poznajo nas ▼ premajhni meri, predvsem pa našo vokalno produkcijo, razen seveda izredno bogate zapuščine J. P. Gallusa. M. GABRIJELČIČ ■V V Škofji Loki je, bil zvezni seminar za zdomske šolnike Minuli petek, 3. avgusta, se je v Škofji Loki končal II. zvezna seminar za učitelje, ki v tujini poučujejo otroke na. ših zdomcev. Udeležilo se ga je okoli 90 šolnikov iz več evropskih držav — iz ZRN, švedske, Švice, Francije, Belgije in drugod. Cilj seminarja je bal, da se tako zapiše, dvoplasten: po eni strani naj bi strokovna predavanja, ki so jih imeli ugledni jugoslovanski pedagogi, navzoče oskrbela z metodičnimi dopolnili pri pouku materinščine in zemljepisa, sicer pa so jih predavanja družbenega značaja seznanila z aktualnimi družbenima in političnimi spremembami v Jugoslaviji. Medsebojna izme. njava izkušenj, ki je potekala ob koncu te tridnevne šole, pa naj bi vse informirala o spoznanjih pri delu, do katerih so vsak po svoji poti prišli zdomski učitelji. Ob zaključku seminarja TONE TOMŠIČ V BELJAKU Navdušujoč nastop in novo vabilo Ob osmem koroškem deželnem prazniku, na velikem prazničnem večeru, je v Beljaku nastopal APZ Tone Tomšič iz Ljubljane. Na slavnostnem koncertu v razprodani Kongresni dvorani so se domačemu občinstvu predstavili štirje zbori v koncertnem programu s skupnim naslovom Zbori treh dežel. Posamezni zbori — iz Rude pri Vidmu, Obermil-lstatta, Beljaka in Ljubljane — so se predstavili s po sedmima pesmimi: najprej renesančnimi, nato pa narodnimi priredbami. Nastop apezejevcev je občinstvo toplo pozdravilo že ob Gallusovi Eoce quomodo. Navdušenje se je od pesmi do pesmi stopnjevalo in nekoliko uplahnilo le ob Ker-njakovi »Rož, Podjuna, Žila«, vendar je kakih 1500 prebivalcev Beljaka ob koncu nastopa nagradilo goste iz Ljubljane z izredno dolgim aplavzom. Ko se je po koncertu v imenu prireditelja mestni župan zahvalil zboru ljubljanskih študentov in dirigentu Marku Munihu, je hkrati povabil zbor v goste ob naslednjem koroškem deželnem prazniku in izrazil željo, da bi se srečali ob podobnih prireditvah tudi v Ljubljani. M. Z. smo se pogovarjali z vodjo tega tečaja, dr. Dragutinom Frankovičem, ki je sicer di rektor zavoda za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj v Beogradu, zavoda, ki je zdaj že tradicionalni orga nizator tega srečanja (lam je bilo v Sremskih Karlovcih). Po njegovih besedah je ob razpravah po predavanjih prišla do izraza široka problematika s tega področja, odprla so se številna vprašanja, ki jih bo treba reševati, če hočemo, da bi v jugoslovanske šole v tujini bilo za. jetih čim več otrok in da bi se le-ti ne »denacionalizirali«, temveč ohranjali svoj materin jezik in njegovo kulturo v širšem smislu. Več domače pomoči Zdomski učitelji iz vseh republik tako sicer niso mogli sprejeti nobene resolucije, saj kot posamezniki ne predstavljajo nobene posebne organi, zacije, toda v obliki predlogov so pred družbenopolitične predstavnike in omenjeni zavod, ki se že dve leti sistematično ukvarja s proble. mi Jugoslovanskega šolstva v tujim, postavili vrsto predlogov in zahtev. Zlasti so želeli, je dejal dr. Frankovič, da bi jim država bila pripravljena dajati več strokovne po. moči, ki v specifičnih pogojih dela ima drugačno podobo kot bi jo imela sicer v domači praksi, bila pa naj bi tuda bolj prožna in raznovrst. nejša. Učitelji so pač prišli do spoznanja, da je samo šola v materinem jeziku premalo in da je zato potrebno organizirati čim širši spekter iz-venšolske dejavnosti. Prav tu pa bi pomoč iz matične drža ve bila še kako potrebna. Na priliko, šlo naj bi za razne ekskurzije zemljepisa, delo. ma zgodovine, v domovino, izdatke zanje pa bi morale biti pripravljene deloma pokrivati domače organizacije od Zveze mladine do Počitniške zveze, turističnih podjetij itd. Ob tem so seminaristi želeli, da bi v Jugoslaviji »proizva-jali« več didaktičnega mate. riala, knjig, gramofonskih plošč, didaktičnih brošur, slik, diafilmov, predvsem pa bi morali izrabljati že obstoječe možnosti. Koristno da bi bilo tudi, če bi pri nas lahko ustanovili poseben informativni center, na katerega bi se zdomski učitelji lahko obračali z raz* nimi svojimi didaktičnimi in drugimi vprašanji. Prav tako so želeli, da bi imeli svoj ča sopis, v katerega bi pisali sami, domači strokovnjaki pa obdelovali v njem metodične, didaktične ipd. zadeve. V tej zvezi so zlasti poudarjali, da bi bilo dobro, v prihodnje pripraviti posebne Specializirane seminarje v tujini, na kraju samem: potrebno bi bilo pošiljati v razne države študijske skupine, Id bi problematiko proučile s socio. loškega vidika, nakar bi iž rezultatov bilo moč laže potegniti tipične didaktične oziroma metodične napotke oziroma »smernice«, po katerih bi učitelji laže sodelovali z otroki. Sicer pa je na seminarju bilo slišati, naj bi v prihodnje mislili tudi na oblike na. šega srednjega šolstva v tujini: zdaj je, kot je znano, v inozemstvu le vrsta osnovnih šol, medtem ko je srednje šolstvo povsem v tujem izobraževalnem procesu. Pobuda na tem seminarju bo v Jugoslaviji zato v prihodnje pred met razprav in načrtov, kako v deželah, kjer zdaj že odra ščajo jugoslovanski osnovnošolci, izbojevati — poleg drugega — določene modele srednjega šolstva, ki bi vezalo učence na njihov jezik in poreklo. Ob tem je dr. Frankovič dejal, da se zdaj že uk- varjamo — »samo še ukvarjamo« — z mislijo, da bi v večjih središčih ustanavljali popolne šole. ki bd jih finančno vzdrževala tuja država (kot mi pri nas šolstvo narodnostnih manjšin), samo kadrovsko vprašanje bi morala reševati Jugoslavija. Različen položaj učiteljev Seveda pa kadrovsko vpra. šanje še zdaj, na osnovnošolski ravni, ni zadovoljivo rešeno; na Švedskem ln ZRN so naši učitelji državni usluž. benci, medtem ko na primer v Franciji in Švici niso, in so zategadelj starši nekakšni so-plačniki šolskega procesa v materinem jeziku. V Parizu, kjer deluje Sola, so starši in učitelji ustanovili celo nekakšno samoupravno telo, ki ureja stvari te vrste. V prihodnje, je menil dr. Frankovič, bi morali pošiljati v tujino ljudi po nenakšnem natečaju in jim po poteku »roka« doma tudi zagotoviti delovna mesta. Kot je bilo slišati na seminarju, imajo zlasti Turki zadeve dosti privlačneje urejene, predvsem materialno stimulacijo in socialno ter pokojninsko zavarovanje. Na škofjeloškem seminarju so bili poleg republiških tudi predstavniki zveznih družbenopolitičnih organizacij; navzoče je pozdravil predstavnik SZDL Jugoslavije Franc Seb. janič, kar je po mnenju dr. Frankoviča znamenje, da se družba za pereče vprašanje te vrste čedalje bolj zanima in da se bodo odslej nemara reševala hitreje. »Skrb za otroke v tujini je nujna, saj gre za novo generacijo, ki bi ob vračanju v domovino morala biti vsestransko pripravljena, da se vključi v domač« življenje in delo,« Je v tej zvezi dejal dr. Frankovič. JOŽE HORVAT AVTOMOBILISTI! Firma ZANCHI -autofornitiirc TRST, Via del Coroneo 4 ima v zalogi poleg najboljših avtomobilskih potrebščin tudi naslednje izdelke: • odbijače — ročice — male na-vojne sponke — gume za steklo — vzmeti za vsako uporabo — profile • »BOSTIK« lepila za avto stroko ln gradbeno stroko • VARNOSTNA OGLEDALA »VIS« • NOSILCE za jadrnice in gumijaste čolne Vsa pojasnila v slovenščini in • VARNOSTNE KLJUČAVNICE • VARNOSTNE PASOVE • PONJAVE • VLEČNE VRVI • PREVLEKE za vse vrste avtomobilov in mnogo drugega za varno in prijetno vožnjo! srbohrvaščini! NAŠ! ZA MEJO UZAKONJENO VINDIŠARSTVO“ Razmišljanje o avstrijski manjšinski politiki OGROŽENE TRDNJAVE SLOVENSTVA V KRAŠKEM SKALOVJU? — Na sliki: Ricmanje. Foto: arblv Dela IZJAVE ENO, PRAKSA DRUGO Mir, ki vlada na Koroškem, je lažni mir Ko se Je konec preteklega leta avstrijski zunanji minister v tisku dotaknil manjšinskega vprašanja v Avstriji, je med drugim menil, da sta cilj in vsebina avstrijske manjšinske politike nuditi vsaki manjšini — ne glede na to, ali je etnična, jezikovna ali verska — tiste možnosti, ki dovoljujejo razviti posameznim članom »skupine« iste možnosti kot ostalim Avstrijcem. CELOVEC, 4. avg. — Poletno politično zatišje, ki je zajelo Avstrijo in Koroško, se občuti tudi med manjšino. Trenutno politično dogajanje v zvezi z manjšino bi lahko na kratko označili s pripravami na eni strani na bližnji, prvi sestanek kontaktnega komiteja, ki v skrajni liniji le pomeni poskus obravnavanja manjšinske problematike med avstrijsko zvezno vlado ter neposredno prizadeto manjšino, in na prizadevanje nemškonacionalnih krogov na drugi strani, da bi ta kontaktni komite bojkotirali ali vsaj bagate-lizirali. Ker je do prvega sestanka kontaktnega komiteja še več kot mesec dni, je med koroškimi Slovenci predvsem v ospredju zanimanje za nocojšnjo uprizoritev »Miklove Zale« na prostem, ki bo vsekakor izredno pomemben kulturno političen dogodek. No, kljub poletnemu zatišju bo koroški Slovenci z mešanimi občutki sprejeli nedavno izjavo avstrijskega zunanjega ministra dr. Kirchschlagerja o vprašanju narodne suverenosti in mednarodnega sodelovanja. D. Kirschschlager je na mednarodnem seminarju za diplomate, ki je bil v gradu Klessheim prt Salzburgu, v otvoritvenem govoru kritično obsodil ozko tolmačenje mednarodnih pogodb. Med drugim je dejal, da države, ki izvajajo samo splošna načela mednarodnega prava in upoštevajo le besedilo obstoječih pogodb, drugače pa ravnajo tako, kot to dovoljuje absolutno izkoriščanje samovlade na znotraj in neodvisnosti na zunaj, ustvarjajo stalno napetost med narodi, posameznikom pa povzročajo skrbi in trpljenje. Avstrijski zunanji minister Je to izjavil predvsem v zvezi z nedavnim strmoglavljenjem avstrijskega športnega letala na Češkoslovaškem (o incidentu še vedno obstajajo različne verzije) vendar se koroški Slovenci predvsem sprašujejo, zakaj Avstrija tako deklariranih načel ne spoštuje tudi pri reševanju manjšinske problematike. Kajti tudi pri manjšinskem vprašanju gre za meddržavno pogodbo ter zlasti za njeno tolmačenje. »Slovenski vestnik«, glasilo Zveze slovenskih organizacij posveča izjavi avstrijskega zunanjega ministra uvodni članek in v njem ugotavlja, da koroški Slovenci po dosedanjih izkušnjah nikakor ne morejo verovati, da bi se bila avstrijska vlada v njihovem primeru ravnala po načelih, o katerih je govoril dr. Kirchschlager. Teh ugotovitev ne potrjujejo samo bistveno drugačne izjave avstrijskega zunanjega ministra o manjšinskem vprašanju, temveč tudi skrajno ozko tolmačenje 7 člena državne pogodbe tako na znotraj kot na zunaj s strani vlade, ki je bilo konec koncev tudi med povodi lanskih izgredov in podpora hujskaškim izpadom proti osrednjima organizacijama koroških Slovencev zaradi sprožitve internacionalizacije. To pa je tudi v resnici vzrok stalne napetosti med obema narodoma v deželi in nevarnost nastanka mednarodnega žarišča napetosti v središču Evrope. Fo letu dni napetosti in grobih izpadov proti slovenski narodnostni skupnosti, pravi dalje »Slovenski vestnik«, ter nadaljnjega zavlačevanja rešitve odprtih vprašanj 7. člena državne pogodbe smo spet pred neposrednim poskusom reševanja tega problema med pristojno vlado in prizadeto narodnostno skupnostjo. Izjave vodstva avstrijske ljudske stranke, ki odklanja sodelovanje v kontaktnem komiteju pa tudi stališče socialistične stranke, ki glede tega vprašanja nima več .lastnega koncepta in korajže za odgovornost, koroškim Slovencem pa ne morejo prega- oglašujte v dnevniku DELO njati upravičenih dvomov v pripravljenost večine za rešitev, ki bi ustrezala življenjskim potrebam slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. »Slovenski vestnik« tudi poudarja, da bi morala resnična manjšinska zaščita v skladu z mednarodnimi načeli, ki se vedno bolj uveljavljajo, zagotoviti narodnostni skupnosti pravice, ki so potrebne za njen življenjski obstoj in nadaljnji razvoj. Ta načela bi morala biti izhodišče in Osnova dela kontaktnega komiteja, ki ima sicer v malem iste naloge, o katerih je govoril avstrijski zunanji minister — odstranitev in preprečitev napetosti ter zagotovitev mirnega sožitja med narodi. Tudi pri reševanju manjšinskega vprašanja morajo veljati ista načela in bližnja prihodnost bo pokazala, v koliko izjave avstrijskega zunanjega ministra niso bile le deklamatori-čne za svetovno javnost in kolikor ni tudi Avstrija primer, da izvaja le splošno priznana načela mednarodnega prava, ki so vse ožja ter upošteva le besedilo obstoječe pogodbe s skrajnim izkoriščanjem suverenosti kot absolutne pravice na škodo mirnega sožitja med sosednima narodoma. »Naš tednik«, glasilo Narodnega sveta koroških Slovencev pa v najnovejši številki nadaljuje razmišljanja o vprašanju neonacizma v Avstriji. Časopis je v prejšnji številki anketiral o tem vprašanju pisatelja, prof. Helmuta Scharfa, koroškega deželnega poslanca Guttenbrunner-ja ter publicista Giintera Le-hofera. Njihovi odgovori so izzveneli v ugotovitev, da neonacizma v klasični obliki sicer ni; so pa pojavi neonacistične miselnosti, zaradi katerih je treba biti upraviče- no zaskrbljen. Tej anketi se pridružuje tudi dr. Reginald Vospernik in odgovarja na vprašanje, ali so v Avstriji pojavi neonacizma, ki je aktualno zaradi ponovnega protislovenskega razpoloženja. Dr. Vospernik ugotavlja, da se je v današnjih pogojih duhovna podoba nacizma ali nacionalizma spremenila in da tudi pristaši neonacizma ne morejo več igrati na Hitlerjevi klaviaturi »Mein-Kam-pfovskega« kova, ne morejo pa pozabiti in zatajiti svoje preteklosti. Pri tem navaja primer visokega svobodnjaškega politika Hansa Klementa, ki je mimo izjavil, da iz rasističnih vzrokov ne bi mogel pritrditi morebitni koaliciji med socialisti in svobodnjaki, ker je avstrijski zvezni kancler dr. Kreisky Zid. Ta svobodnjaški politik je pač bil. eden redkih, ki si je upal tudi javno priznati, kar danes še misli. V drugih strankah stvari nikakor niso drugačne. Tudi odločujoči ljudje si dostikrat na tem ali onem področju želijo nacističnih metod. Do danes se še nihče od gospodov pri koroškem Heimatdienstu ni opravičil za nezaslišano neonacistično formulacijo objavljeno leta 1970 v njihovem glasilu »Ruf der Heimat«, da bo manjšinsko vprašanje rešeno, ko bo eden od obeh narodov na Koroškem prenehal obstajati. Vse kar je prišlo tem gospodom izpod peres, so bili samo medli in prazni komentarji, ki obračajo besede. Gotovo ne more več priti do enakega razvoja, kakor ga je doživela Evropa od leta 1933 dalje, končuje »Naš tednik«. Brez nadaljnjega si pa moramo misliti, da privede miselnost lanskega rjavega oktobra do podobnih ekscesov, če oblast ne bo na svojem mestu. Mir, ki je zdaj prišel na Koroško, je lažni mir. Koroški Slovenci si ne želijo nemira, ker je edino mimo sožitje zagotovilo za uspešen razvoj narodnostne skupnosti, ne morejo pa soglašati z mirom, ki gre na njihov račun, na račun zajamčenih pravic. ZVONE ZORKO Zanimivo Je tudi opozorilo, da lahko manjšinski problemi tajdi danes povzročajo nasilje, nemire in intervencije. Pri tem je dr. Kirsch-lager nedvomno mislil -na lanski izbruh nemško-koroš-kega nacionalizma ob razbijanju dvojezičnih krajevnih napisov ter večkrat razglašeno zahtevo koroških nacionalistov po »ugotavljanju« slovenske manjšine. Prav ti dogodki, ki se še vedno ponavljajo, spodbijajo trditev člana avstrijske vlade, da ni v nobenem političnem avstrijskem taboru »upoštevanja vrednega glasu, ki se ne bi zavzemal za sožitje in sodelovanje vseh narodnosti na podlagi enakopravnosti«. To da so v zadnjem času v Avstriji kljub razlikam v mišljenju večkrat poudarjali .. Preprosto rečeno bi »razlike v mišljenju« pomenile r;e le takoimenovano nacionalistično »vojno proti dvojezičnim krajevnim napisom«, ampak tudi večjo ali manjšo diskriminacijo manjšine povsod, še posebej na področju manjšinske zakonodaje, ki sloni na obveznosti 7. člena državne pogodbe o obnovi demokratične in neodvisne Avstrije, ki so jo podpisali maja 1955. Zanemarjanje ostalih določil državne pogodbe Vemo, da je dosedanja avstrijska manjšinska zakonodaja, namenjena koroškim Slovencem, izhajala le iz omenjenega člena državne pogodbe, ostala njena določila, ki urejajo varstvo manjšine, pa so ostajala v ozadju. Tak primer je 6. člen te pogodbe, ki zagotavlja ne glede na raso, spol, jezik ali vero vse človekove pravice in svoboščine. Ta člen zagotavlja, da avstrijski zakoni »ne bodo ne po svoji vsebini in ne pri izvrševanju povzročili diskriminacije med avstrijskim prebivalstvom glede na njihovo raso, spol, jezik in vero, bodisi glede na njihovo osebnost, lastnino, delo, poklicne to finančne interese, njihov pravni položaj politične to državljanske pravice ali na kakem drugem področju«. Kot vidimo gre za SVET OSNOVNE ŠOLE LJUBO ŠERCER IG PRI LJUBLJANI razpisuje naslednja prosta delovna mesta UČITELJA mat. — P, PU ali absolvent; UČITELJA PB — P, PU ali absolvent; UČITEUA sl. j. — P, PU ah absolvent Ponudbe z dokazili o izobrazbi to življenjepisu pošljite do 14. 8. 1973. Želimo, pa da ponudbe po možnosti prinesete osebno, dnevno med 11. to 12. uro. 7129 določilo, s katerim je dosedanja avstrijska manjšinska zakonodaja za Koroško v ostrem nasprotju, saj tako po vsebini kot po izvrševanju (ali neizvrševanju) bistveno omejuje pravice slovenske skupnosti. Še posebej pa izstopa iz določil državne pogodbe vprašanje neonacizma. Pogodba posebej določa, da si bo Avstrija »prizadevala, da bi iz avstrijskega političnega, gospodarskega to kulturnega življenja odstranili vse sledi nacizma«. Prav tako naj bi bile razpuščene vse fašistične organizacije, »ki goje kakršnokoli dejavnost proti Združenim narodom, ali hočejo oropati prebivalstvo njegovih demokratičnih pravic«. Dalje je določeno, da se Avstrija pod pritiskom kazenskih sankcij — ki jih je treba določiti v soglasju z avstrijskimi pravnimi predpisi — obvezuje, da bo prepovedala obstoj ali delovanje vseh omenjenih organizacij na svojem ozemlju. Gre torej za določilo, ki se navezuje tudi na vsebino 5. odstavka 7. člena, saj skušajo poleg nacionalističnih organizacij tudi posamezne politične stranke odvzeti slovenski skupnosti njene življenjske pravice. Znano je, da z izjemo denaci-fikacijsbih določil neposredno po drugi svetovni vojni ni bilo sledu o podobnih ukrepih. Izjema je le zakon o splošni amnestiji za nekdanje naciste takrat, ko so leta 1957 ustanovili oziroma obnovili Kamtner Heimat-dienst, osredno protislovensko organizacijo na Koroškem ta v Avstriji. Omeniti moramo tudi 19. člen državne pogodbe, ki se nanaša na spoštovanje ta varovanje grobov vojakov, vojnih ujetnikov to prisilno deportiranih državljanov zavezniških sil v Avstrijo. Prav tako skrb bi morali posvečati spominskim ploščam, nagrob- nikom to spomenikom, ki so jih postavili v spomin armad, ki so se na avstrijskem ozemlju bojevale proti hitlerjevski Nemčiji, Razstrelitev spomenika padlim koroškim borcem leta 1953 v Št. Rupertu pri Velikovcu, še posebej pa lanskoletno skrunjenje grobov padlih slovenskih to zavezniških protifašističnih borcev nedvomno kaže na nacistični duh, ki je na Koroškem, deželi, ki je znana po rjavi preteklosti, še posebno živ. V širšem okviru spadajo sem tudi nacionalistični napadi na koroške partizane in narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije, kot na »sovražno silo s temnimi naklepi proti Koroški«, kakor lahko večkrat beremo v nemškem koroškem tisku. Igranje s »pravicami staršev« V celoti pa velja za sedanjo avstrijsko manjšinsko zakonodajo, da jo je nemogoče razumeti brez upoštevanja dnevne politike večinskih političnih strank. Brez upoštevanja tega dejastva ne bi znali razložiti, zakaj v Avstriji niso uporabili določil 7 člena državne pogodbe za utrditev ta razširitev pravic slovenske skupnosti na Koroškem, ampak za njihovo omejevanje. Na pozitivno stran bilance lahko zapišemo le ustanovitev slovenske gimnazije v Celovcu. V nasprotju z majem 1955 nastopa avstrijska vlada v odnosu do manjštajske obveznosti državne pogodbe kot, da ji ne bi bilo znano, kaj s pogodbo podpisuje, kljub temu, da je dr. Karl Gruber, ki je bil med pogajanji za sklenitev državne pogodbe avstrijski zunanji minister, v spominih na tisti čas zapisal, da Je Avstrija pristala na vsako določilo 7 člena te pogodbe. Poleg neposredne politične igre političnih strank so osnovna izhodišča večinskega odnosa predvsem naslednje postavke, katerih korenine segajo še v čas prve avstrij. ske republike. Po prvi zaključenega slovenskega ali jezikovno mešanega območja na Koroškem ni, kar naj poudari tudi manjšinska zaščita. Za Koroško slovenstvo more to mora veljati izključno subjektivni princip pripadnosti .k narodnosti to to v svoja najbolj skrajni varianti. Druga: na šolskem področju mora veljati takoimenova-na »pravica staršev«, seveda v tisti obliki, po kateri se starši sami odločajo kakšno osnovno šolo bo obiskoval njihov otrok, oziroma če se bo učil slovenskega jezika. Ob tem pa vemo. da je že leta 1945 takratna koroška deželna vlada sprejela posebno uredbo o obvezni dvojezični šoli na zaključenem, teritorialno določenem območju 64 južnoko roških občin. Čeprav je bila uredba sprejeta brez sodelovanja britanskih zasedbenih oblasti v deželi, jo je nacionalistični dei avstrijske Javnosti pričel kmalu označevati za začasno okupatorjevo prisilo, ki je Avstrija ne more trpeti. Znano je, da je ob tem prišlo pod vplivom meščanskega tabora in po obnovi ter ustanovitvi novih nacionalističnih organizacij po dosegi državne samostojnosti do odloka predsednika koroškega deželnega šolskega sveta z dne 22. septembra 1958 o odjavah od dvojezičnega pouka. Slednjega je prihodnje leto potrdil tudi dunajski parlament s posebnim zakonom o koroškem manjštajskem šolstvu. Istočasno je bil sprejet tudi zakon o slovenščini kot urad-dnem jeziku na sodiščih. Značilno za avstrijsko manjšinsko zakonodajo pa je, da je zakon zožil dotedanjo pravico Slovencev, da nastopajo v materinščini od devetih južnokoroških okrajnih sodišč samo na tri. Poleg tega sta oba zakona najavila posebno »ugotavljanje« manjšine kot pogoj vse prihodnje manjšinske zakonodaje. Po zadnjih vesteh, (dunajske Die Press«), pripravlja avstrijski meščanski tabor ponovno zahtevo po izpolnitvi te zahteve, tal diši po proskripoijskih listah ... Kot vemo, je bil pred letom dni sprejet zakon o dvojezičnih »topografskih« (dejansko le nekaterih krajevnih) napisih, o katerem Je bilo v zadnjih mesecih že dovolj napisanega. Predvsem pa je treba ob tem zakonu podčrtati, da je skušal do konca uzakoniti trditev o ne-sklenjenosti slovenskega, oziroma jezikovno mešanega ozemlja južne Koroške na 205 raztresenih južnokoroških krajev. Prav tako zakon uveljavlja 20 odstotno minimalno število pripadnikov manjšine v določenem kraju kot pogoj za manjšinsko zaščito, oziroma za uveljavitev manjšinskih pravde; V atomi-ziranje Slovencev Je bila s tem zakonom usmerjena tudi uzakonitev vindišarske »teorije«, s pomočjo katere je zakonodajalec odštel od manjšine vse tiste deželane, ki so jih 1961 leta števni komisarji vpisali v vindišarske jazikovne kategorije. S tem pa prehajamo na področje ostalih določil avstrijske državne pogodbe, ki smo jih v uvodu že omenili, saj se prav ob tej »teoriji« srečujemo s tisto ideologijo nemškega koroškega nacionalizma, ki jo je sprejel kot lastno sestavino koroški nacizem. Medtem ko je bila do marca 1938 vtadišerska »teorija« še privatna teza nemških nacionalistov in njihovih organizacij, je dobilo »vindišarsko gledanje« svojo dokončno uzakonitev z vključitvijo Avstrije v nacistični rajh. Z zmago nad nacizmom so morali utihniti tudi njeni zagovorniki, ki pa so se znova pojavili po letu 1951. Znano je tudi, da pomeni vindi-šarska »teorija« eno glavnih sestavin nemškega koroškega nacionalizma, ki je v zadnjem času zašla celo v zakonodajo. TONE ZORN i%&.&**?* at-r'* TABOR Nfl VISOKEM O rodu tabornikov ,,Modrega vala66 iz Trsta Ravnokar bodo praznovali dvajsetletnico obstoja; še pred dobrimi petimi leti jih je bilo samo petnajst, danes pa se jih je na Visokem nad Škofjo Loko zbralo kar osemdeset. Beseda je o rodu Modrega vala, o slovenskih tabornikih iz Italije, ki že leta nazaj postavljajo svoje tabore po vsej Sloveniji. Za letošnji tabor ali bolje, dva (v enem so čebelice in medvedki, v drugem pa člani) so si izbrali majhno vzpetino nad domačijo Ivana Tavčarja v Poljanski dolini. Razvoj slovenskega taborništva pri zamejcih v Italiji ni bil premočrten. Razne težave, predvsem kadrovske, so tabornike Modrega vala, ki združuje slovensko mladino od Doline pri Trstu do Goriških Brd, pripeljale v resno krizo leta 1967, ko jih je ostalo samo petnajst. Takrat so jim priskočili na po-ič taborniki Zmajevega od- reda. Vendar pa ni bila samo pomoč ljubljanskih tabornikov, ki so jih takrat vzeli s seboj na tabor tista, ki je pripomogla, da je število Valovcev vsako leto zraslo za 10 do 16. Na Vipavskem smo se srečali z mladimi taborniki to njihovimi starešinami, ki že vrsto let skoraj ves prosti čas žrtvujejo uresničevanju programa. Med njimi naj omenimo starešino tabora Al-da Rupla, mladega srednješolskega profesorja iz Gorice, Milana to Bredo Pahor ter Magdo Kuret, študente iz Trsta. Uspehi niso izostali. 2e nekaj let izdajajo glasilo Modri val, ki je letos izšlo že dvakrat, pred taborom na Visokem pa so ponatisnili pesmarico s taborniškimi, partizanskimi to narodnimi pesmimi. S tem pa njihova dejavnost seveda še ni izčrpana. Redno sodelujejo s slo. venskimi taborniki v Sežani, Divači, Novi Gorici, Ljubljani to drugod, so člani jugoslovanske taborniške zveze, tabor so postavili tudi že na slovenskem Koroškem to sodelujejo na taborniških tekmovanjih v slovenskem to jugoslovanskem merilu. Poznavalci tabornikov in taborništva so si edini, da so taborniki Modrega vala eni najboljših. Njihovi tabori so vedno vzorno urejeni, program pa pester to vsestranski. Med letošnjim taborom, ki bo trajal tri tedne, so bili že na dvodnevnem izletu na Storžiču, povzpeli so se na Blegoš, tal ogledali okolico obiskali belogardistično mučilnico na Sv. Urhu pri Ljubljani to partizansko Cerkno. Namenjeni pa so še v Škofjo loko, kjer si bodo ogledali tovarno Sešir, muzej to poslušali predavanje prof. dr. Franceta Planine o zgodovini to zemljepisu loškega področja. Kljub svoji široki dejavnosti imajo še vrsto težav. Predvsem jih tare problem prostorov, denarja in opreme. Čeprav so jim slovenske delovne to družbenopolitične organizacije pomagale pri nabavi Sototrov, je število teh, zaradi vse večjega naraščanja članov rodu, spet premajhno. Se večja težava je s kuhinjsko opremo, M je že res izrabljena in bi bila vsaka pomoč pri nabavi nove Vatovcem zelo dobrodošla. Podobno je pri denarju, saj jim deželna vlada Furlanije—Julijske krajine do sedaj ni odobrila še nobene prošnje za dotacijo, čeprav podpira tako italijanske kot slovenske skavte. DUŠAN NEČAK DELO z vami tudi na počitnice vse poletje vas čaka v naslednjih krajih ob jadranski obali in seveda na vseh prodajnih mestih v slovenskem primorju Banjole pri Puli, Baška voda, Betina, Biograd na mora, Bol na Braču, Brela, Bribir, Budva, Cres, Crikvemca, Dubrovnik, Filip Jakov, Fažana pri Puli, Hercegnovi, Hvar, Jadrancvo, Jurjevo, Karlobag, Kaštel Novi, Kaštel Stari, Komiža/Vis, Klenovi ca Korčula, Kotor, Kraljeviča, Krk, Labin, Lovran, Makarska, Mali Lošinj, Mal inska/Krk, Matulji, Medulin, Medveja, Moščenička Draga, Murter, Nin, Njivice/Krk, Novalja/Pag, Novigrad/Istra, Novi Vtaodol, Omiš, Omišalj/Krk, Opatija, Orebič, Podgora, Pag, Pakoštano, Pirovac, Petrovac na moru, Ploče, Poreč, Postira/Brač, Primošten Preko, Petrčane, Pula, Punat/Krk, Rab, Rijela, Rogoznica, Rovinj, Savudrija, Selce, Senj, SlunJ, Slano, Split, Stari grad — Paklenica, Ston, Sukošan, Supetar/Brač, Šibenik, Silo/Krk, Tijesno, Tivat, Tribunj, Trogir, Tučepi, Umag, Vela Luka, Veli Lošinj, Vis, Vodice, Vodnjan, Vrsar,* Zadar, Zaton, Zlarto. Naročniki lahko dobivajo časopis po pošti na počitniški naslov, če vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice izpolnite tole naročilnico: | ČGP »DELO«, Naročnlnskl oddelek, Tomšičeva 1, 61000 Ljubljana j j Naročam ]T-^^ na počitniški naslov: ! Ime In priimek i 1 1 1 1 1 1 | 1 i Poštna št. Jn kraj | ! Ulica ! [ Pošiljajte mi ga od do 1 1 i Moj stalni naslov • 1 i i Ime In priimek j ] Poštna št. In kraj j j . Ulica Podpis 1 i PRIJETNE POCITNICEI 1 &MldK> IflJPREJ JAPONSKA Rokometaši se pripravljajo na SP leta 1974 LJUBLJANA — Do začetka svetovnega prvenstva 1974 v rokometu za moške je ostalo samo še dobrih šest mesecev. Jugoslavija bo na njem branila 3. mesto, ki ga je osvojila na zadnjem prvenstvu v Franciji, njen boj za prestiž pa bo toliko težji, ker je medtem v Miinchnu osvojila prvo zlato olimpijsko kolajno v malem rokometu. Zvezni kapetan Ivan Snoj je že izbral kandidate za reprezentanci A in B, dokončna ekipa za SP pa bo znana šele ob koncu leta. ' Prvi ded priprav se bo začel 26. t.m., ko se bodo v Beogradu zbrali reprezentanti, ki bodio 2 dni kasneje odpotovaili na 10-dnevno turnejo po Japonski. V tej de- želi jugoslovanski rokometa-Si kot najuspešnejši v zadnjih dveh letih uživajo Se posebne simpatije, nemalo tudi zato, ker so imeli Japonci vse do Olimpijskega SP SE BLIŽA Priprave plavalcev za SP Za najboljše plavalce in plavalke Bolgarije bo letošnje balkansko prvenstvo v Dubrovniku (9.-12. t. m.) zadnja preizkušnja za •nastop na SP v Beogradu. Po BP bodo tudi določili ekipo za SP. V Dubrovniku bodo nastopili: Slavče-va, Pejčeva, Ganeva, Geor-gijev, Enčev, Stoev, ča-kurov, Stajkov, Dobrev, Statelov, Pandev, Kolarov, Glavinov, Makedonski, Petrov in še nekateri. Po državnem prvenstvu ZRiN, ki je bilo pred dnevi v Bad Godesbergu, je plavalna zveza ZRN določila plavalce in plavalke, ki bodo nastopili na I. SP v Beogradu. V ekipi so — moški: Steinbach, Nocke, W. Lampe, Grozaj, Schiller, Labudde, Meeuvv, Michael, Giessler, Kusch in Weiss; ženske: Weber, Steinbach, Beckmann, Rie-neck, Schiitz, Noto, Bor-mann, Niemann, Wagner in Neumann. XXX Na uradnem preglednem tekmovanju avstralskih reprezentantov, je bivši dvakratni olimpijski, zmagovalec Mike Wenden 100 m kravl preplaval v času 52,7, kar je za Knoxom (ZDA) 51, 7 in Burejem (SZ) 51,8 tretji letošnji rezultat. »To so fantastični rezultati,« je komentirala Avstralka Shane Gould zadnje dosežke Komelie En-der. »že v Miinchnu sem opozarjala na plavalce in plavalke NDR, ki se na vsako tekmovanje izredno pripravijo in so sposodni doseči najboljše rezultate.« Američani bodo potnike v Beograd določili šele zadnje dni avgusta. Izbirno tekmovanje za nastop na SP bo namreč državno prvenstvo, ki pa bo v Louisvillu šele od 22. do 25. avgusta. turnirja z nami pozitivno bilanco. Jugoslovani gredo na pat brez posebnih skupnih priprav, nekako tako so se na Japonsko pred leti odpravljali tudi trikratni svetovni prvaka Romuni, Švedi in Zahodni Nemci, na koncu pa bili vsi nemalo začudeni, ko so jih domačini Zlahka premagovali. Fantje trenerja Milkoviča se bodo dvakrat pomerili z izbrano ekipo Japonske ter še štirikrat z njihovimi najuspešnejšimi kluba (Samkei, Marička, Daida im Vakunaga). Po odločitvi zveznega kapetana bodo na Japonsko odšli naslednji igralci: Arslana-gič, Zorko, Nimš, Pokrajac, Pribanič, Fajfrič, Miljak, Bu-gorski, Serdarušič, Horvat, Laumič, KaraHič, Miškovič, Lazarevič; rezerve pa so: Dizdair, Radjeaovič, Paviče-vič in Lakič. V Beogradu se bodo v tem času zbrali tudi člani B reprezentance, ki bodo od 2. do 7. septembra sodelovali na turnirju za pokal KOhasz v Ozdu na Madžarskem. Poleg njiih bodo igrale še A reprezentance NDR, CSSR in Madžarske. V tej reprezentanci, ki jo bo vodil trener C. zvezde Nikola Vuči-nič, so tudi nekateri resni kandidati za SP. V Ozdu bodo igrali: Dizdair, Kostič, Meter, Bartalovič, Djukanovič, Halilovič, Gazivoda, Proda-nič, Lakič, Fejzula, Radjeno-vič, Pavičevič, Dragun, Tirnico, Krivokapič; rezerve pa so; Jovanovski, Djordjevič, Vidakovič in Zovko. Na vprašanje, kaj pričakuje od turneje po Japonski, je zvezni kapetan Ivan Snoj odgovoril: »Za nas je to začetek priprav, nekako re- kreacijski del priprav, vendar to ne pomeni, da tekem, še zlasti tistih dveh z japonsko reprezentanco, ne bomo vzeli nadvse resno. Skušali bomo kar najbolje uigrati posamezne vrste, saj nas že kmalu po vrnitvi čaka težak turnir za pokal Karpatov v duju (Romunija) in podoben turnir v Gruziji.« — Kaj pa zadnji del priprav, po OI se je govorilo, da pridete spet v Ljubljano? »Zadnji del priprav je razdeljen na štiri obdobja. Prvi del se bo začel že dan po Novem letu, zatem pa sledi iO-dievno gostovanje na Švedskem. Okrog 19. januarja se bomo za 3 dni zbrali v Ljubljani ter se pripravljali za »Cetveroboj narodov«; ki bo konec januarja v ZRN, na njem pa bedo namesto Dancev prvič igrali Norvežani. Nato bomo odigrali še dve tekmi z Danci v Kobenhavnu ter se vrnili domov. Tretji del bo potekal v novozgrajeni dvorani v Šibeniku, kjer se bomo zbrali v začetku februarja . Za kraj zadnjega dela priprav, od srede februarja pa do odhoda na SP, se za zdaj še nismo odločili. V poštev pa seveda prihaja tudi Ljubljana.« — Kako pa je z igralci? Slišati je bilo, da bo Lazarevič odšel v Španijo ter da Karalič in Popovič ne bosta več igrala za reprezentanco? »Lazarevič se je te dni vrnil iz Španije, ponudbo At-letica pa je vnovič zavrnil z izgovorom, da mora najprej doštudirati. Popovič ne Pojde na Japonsko, obljubil Pa mi je, da bo. spet na voljo reprezentaci, ker je pri koncu študija. S Karaličem sem imel nedavno daljši pogovor in domenila sva se, da bo do SP še igral. Torej lahko računam na vse najboljše, ki so osvojili kolajno v Miinchnu, v A reprezentanco pa se bo najbrž prebil še kdo iz ekipe B«. F. BOŽIC NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV PREJŠNJE NEDELJSKE KRIŽANKE VODORAVNO: VVashing ton, antipasati, tao, so prog, Opel, lisa, PR, te rital, Nilo, ral, Lvov, Kim orožarna, e ta, kloaka, Au d en, skavt, Au, L. S., so net, Petula, centrala Real, Tom, Ili, oprava, Iz tok, mitra, veja, Araks Var. RAZPIS Med reševalce s pravilnimi rešitvami nedeljske križanke bo žreb razdelil za 300 dinarjev nagrad in sicer: PRVA NAGRADA: 100 DINARJEV ŠTIRI NAGRADE PO 50 DINARJEV Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo DELA, Tomšičeva 3, 61001 Lju-ljana, poštni predal 29. Na ovitek napišite NEDELJSKA KRIŽANKA. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do petka, 10. avgusta opoldne. NAGRADE Za prejšnjo nedeljsko križanko smo dobili 1391 rešitev. 2reb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada: (100 din): Milam Prajmc, Sp. Selnica 5 a, 62352 Selnica; 2. do 5. nagrado (po 50 din) prejmejo: Angela Sakelšak, Tomažičeva 2/II, 66330 Piran; Marjana Ulrich, Maistrova 8, 61000 Ljubljana; Igor Kadunc, Srednja vas 61, 64208 Šenčur; Metka Štefančič, Tržaška 50, 66230 Postojna. R. HITI NAVDUŠUJE ITALIJANE ; .. -1' . >;t ...... V italijanskih letoviških mestecih v Dolomitih prirejajo hokejski klu-bi v vsaki letni sezoni (julij in avgust) prijateljske tekme z domačimi in tujimi ekipami in nekateri med njimi se tedaj okrepijo s tujimi igralci. Tako je prvoligaš Allegre povabil R. Hit-tija, Juga (Olimpija) ter Tiš-lerja (Jesenice), ki z velikim uspehom nastopajo za ta klufb. Doslej je Allegre igral s Cortino, Bolzanom in Augsburgom in vse tri premagal. Ljubljenec občinstva je zlasti Hiti, saj Je dal pet golov in je skupaj s Tišlerjem gonilna moč ekipe. Vsi trije se bodo vrnili domov proti koncu avgusta in se priključili vadbi svojih eikp — seveda z izdatnim treningom na ledu za sabo. oglašujte v dnevniku DELO ZGLEDEN OBJEKT — Skakalnica s plastiko v Gorenji Savi pri Kranju je prijetna za oko in zdaj odlična tudi za najzahtevnejše skakalce. VEČJI NAČRTI V načrtu 70 metrska skakalnica s plastiko LJUBLJANA — Šest tisoč prostovoljnih delovnih ur članov Triglava in samo 50.000 din Je bilo potrebnih, da so kranjski smučarski skakalci dobili povsem novo skakalnico s plastiko v Gorenji Savi. Nov rekord na tekmi v sredo je bil prvo plačilo za ta trud, ki pa se bo nedvomno obrestoval še dolga leta. Že lani je Kranj v Gorenji Savi dobil skakalnico s plastiko, vendar je biilo nanjo že po prvi otvoritveni tekmi mnogo pripomb. Smučarski delavci Triglava in skakalci so jim radi prisluhnili in jih upoštevali. Tradicionalne »gorenjske trme« tokrat ni bfto in danes se vsi skupaj lahko veselijo ob novem uspehu. »Sedanja Skakalnica stoji prav na istem mestu kot lanska,« je povedal duhovni vodja gradnje objekta in trener Janez Javornik. »Profil skakalnice je precej popravljen in vsa je prekrita s povsem novo plastiko. Spodnji del doskočišča je poglobljen za cel meter, iztek pa smo umetno podaljšali za kakšnih šest metrov, tako da bo skakalnica primerna Juli za zimo.« Vsa ta rekonstrukcija pa ni bila lahka. Tri mesece so se Kranjčani znojili v Gorenji Savi, teden dni so samo minirali živo skalo v spodnjem delu skakalnice in BREZ PORAZA Prvakinja Petkova ima malo časa za šah LJUBLJANA — Letošnja republiška šahovska prvakinja je postala 22-letna Ljubljančanka Francka Petek. V 11. kolih ni niti enkrat okusila grenkobe poraza. Osem partij je dobila, tri pa remizirala. V odločilni partiji z najhujšo tekmico, z lansko prvakinjo Praznikovo iz Kočevja, je izkoristila napako nasprotnice, jo premagala in si zagotovila najvišji republiški naslov. Kot slovenska prvakinja je dobila pravico udeležbe na državnem prvenstvu, hkrati pa tudi naslov ženske mojstrske kandidatke. »šah sem začel igrati s 13 leti v šolskem šahovskem klubu Vito Kraigher. Moj prvi učitelj je bil mojstrski kandidat Janko Saradjen. Kmalu sem se včlanila v ljubljanski šahovski klub, ki se je kasneje preimenoval v Zmaja, zdaj pa je Iskra. Prvič sem na republiškem prvenstvu nastopila 1968. še kat pionirka ter osvojila 8. mesto, čez dve leti sem bila šesta, 1970. pa sem si razdelila 3. mesto. Letos sem nastopila četrtič in osvojila naslov republiške prvakinje.« — Kako ste se pripravljali na prvenstvo? »Z možem, ki je prvokategornik igrava šah ter občasno skupaj študirava partije. Moj vzornik je svetovni prvak Fischer, ki igra zelo napadalno. Tudi veliko Planinčevih partij sem preigrala. Njegov slog mi zelo ugaja, ker je tako brezkompromisen. Tudi sama težim za napadalnim načinom igranja in rada tvegam. Seveda pa mi je šah le konjiček, saj si ob hčerkicah, dveletni Mariji in enomesečni Luciji, le redkokdaj utrgam urico časa za šah. Za letošnje prvenstvo, se nisem posebej . pripravljala in zato sem naslova še toliko bolj vesela.« — Katera šahistka je vaša vzornica? »Moja vzornica je Nona Ga-prindašvili. Ta odlična šahistka bi po vsej verjetnosti uspešno nastopala celo v moški konkurenci. Med našimi je najboljša Nedeljkovičeva, od slovenskih šahistk pa menim, da je še vedno najboljša Ljiljakova, ki pa sedaj živi poročena s slovenskim šahistom Ankerstom v ZRN.« — Kaj si obetate od nastopa na državnem prvenstvu? »Od prvega nastopa v hudi konkurenci si ne obetam kaj posebnega. Želim si le, da bi se uvrstila v prvo polovico. Za državno prvenstvo se bom skušala čimbolje pripraviti, kar pa je seveda odvisno od prostega časa, ki ga kot mati res nimam veliko.« K. B. odpeljali osem tovornjakov skal in kamenja. Plastično snov so zdaj polagali skoraj na enak način kot v ljubljanskem Mostecu, tako da so tudi po tej plati zdaj brez skrbi. 50-metrska skakalnica, na kateri iona zdaj DoUhar rekord 50,5 m, pa ne pomeni konca želja in načrtov kranjskih smučarskih skakalcev, že letos bodo zgradim to dve 30-meitrski skakalnici • plastiko — prvo v Besnici in drugo v Preddvoru, kjer pa naj bi prihodnje leto zrasla še velika, 70-metrska skakalnica s plastiko. Ob rezultatih dosedanjega dela, tu* ne gre dvomiti, da teh načrtov Kranjčani ne bi uresničili. S. T. NOVA IMENA Vrsta skakalcev v vodo večja LJUBLJANA — Na kopališču Ilirija je bila v začetku tedna vnovič pomembna skakalna prireditev. Tokrat so se pomerili za naslove najboljših mladincev. Zveza za skoke v vodo Jugoslavije je organizacijo letošnjega državnega prvenstva zaupala Plavalnemu klubu »Ljubljana«, ki letos praznuje 25-letnico obstoja. Prav ta prireditev pa je pomenila primeren uvod v vrsto jubilejnih prireditev, ki se bodo vrstile še ves mesec. Za razliko od lanskega prvenstva se je letošnjega udeležilo precej več mladincev in mladink, pri čemer je posebej razveseljivo, da so se po dolgem času pomnožile vrste mladink. Skupno je nastopilo 23 mladincev in 9 mladink iz 5 klubov. Pogrešali smo edinole predstavnike Jesenic in Beograda, ki so se dosedanjih prvenstev redno udeleževali. V konkurenci mladincev je tako na deski kot na stolpu močno izstopal mladi in nadarjeni Grgurevič (Ljubljana), ki je pobral oba naslova prvaka z veliko prednostjo. Posebej velja omeniti njegov rezultat na deski, saj je tokrat prvič premagal »magično mejo« 300 točk. Med drugimi sta veliko napredovala njegova klubska tovariša brata Kristan, posebej še mlajši Zoran na stolpu. Pri dekletih je oba naslova osvoji- JEZERO PAST Hoja in varnost v gorah (63) Voda je na ledenikih pogost in neprijeten pojav. »No, s tem nem nisi razodel nobene modrosti«, poreče ta ali oni. »Sneg je voda in led takisto, kaj bi se torej čudili, če bomo na ledenikih naleteli na močo«. To je res. Zlasti na večjih ledenikih naletimo na najrazličnejše pojave: Jezerca, potoke, ponore, močvirja. Dobrotno življenje mi je naklonilo, da sem se s temi naravnimi posebnostmi srečal tudi sam. Zavoljo vegaste površine tajajočega se ledu in kopnečega snega se v kotanjah nabira voda, ki jo umazanija pogosto tako obarva, da ni videti globokega dna in gladkih sten. C e® noč in ob večjem, mrazu površina jezera kaj rada zamrzne, če vrb tega pade sneg, je jezero za neprevidnega planinca smrtna pest, iz katere brez tuje pomoči skoraj gotovo ni rešitve. Velikokrat se voda ne kopiči v Jezercih, temveč odteka po strugah, lci si jih sčasoma izgladi in zareže globoko v led. Potoki se vijejo po površini ledenika, dokler ne nalete na kako špranjo ali pa si skozi ožke poči počasi izdolbejo lijakasto oblikovane ponore — ledeniške mline, kamor izginjajo v divjih, hrupnih vrtincih. Zelo zoprno utegne biti ledeniško močvirje. če na ravnih delih ledenika kopni sneg, voda dostikrat nima kam odteči. Zato zastaja, vlaki ter mehča preostali sneg, ki spretno storiva, svojo gnilo notranjost. Voda je ponekod tudi nekaj decimetrov globoka; pomešana s snegom nam jo temeljito zagode, če nič hudega sluteč zabredemo v tako močvaro. Mokri čevlji, nogavice, to je najmanj, kar nas čaka pri taki preizkušnji, lahko pa je tudi kaj hujšega: ozebline, prehlad, pljučnica, da ne govorimo o prekinjeni turi. Močvirja so zjutraj, dokler ledenik na površini zavoljo mraza še miruje, popolnoma vama. Čim zagospodari dan s sončno pripeko, pa okive. Če se jim ne moremo izogniti, ni pomoči. Počakati je pač treba na prihodnji dan. Kopni ledeniki, ki jih ne pokriva sneg so razmeroma vami, saj dokaj jasno in zgovorno kažejo svojo pobodo, zlasti svoje nevarnosti. Znani pa so tudi primeri, da voda pod površino načne led, ko se pod njo prebije ledeniški potok. Včasih sežejo oboki struge nevarno blizu površine. Obremenitev ima lahko usodne posledice: če se nam nenadno vdro tla, nas na hitro odnese deroča voda ali pa utonemo v tolmunu, polnem ledene vode, s stenami gladkimi kot zrcalo. Ob izdatnih snežnih padavinah, ki trajajo pravzaprav od zgodnje jeseni do pozne pomladi in s presledki prek vsega poletja, zasujejo površino ledenika velike količine snega. Metež pa snežni In ledeni plazovi zasujejo in prekrijejo razpoke, izgladlijo prehode, da o nevarnosti ni sledu. Sele ko smo na ledeniku, doživljamo razburljive trenutke. Navidezno trdna površina se vdre in požre predhodnika, da izgine brez glasu in sledu. Na strmini nas zagrabi plazič mokrega snegar ki nenadoma izgine v neznani globini, iz katere še dolgo doni tresk padajoče snežne mase, ko na dnu pada v vodo. Zapihane razpoke so nevarnost številka ena. Tudi če niso globoke se ob padcu vanje lahko ubijemo ali tako poškodujemo, da nismo več sposobni za hojo. Lahko se fevoljo sile padca nepoškodovani zagozdimo med blizu skupaj ležečimi stenami razpoke in umremo zavoljo izčrpanosti ter podhladitve. Mnogo pa je primerov, da so prav razpoke rešile življenja, celo v Himalaji so dale varno zavetje alpinistom v neurju in snežnem metežu. V primemo zadelani in zaščiteni naravni luknji vlada tudi pri hudem mrazu zmerna in stalna temperatura okoli 0 stopinj C. V razpokah na ledenikih evropskih Alp si je že mnogo planincev rešilo življenje in ušlo viharju, ki bi jih sicer strl kot muhe. Ing. PAVLE ŠEGULA NAPADALNO — Francka Petek. la Zagrebčanka Puljčanov*, vendar je na deski imele hudo tekmico v klubski tovarišici, 13-letni Kraljevi, ki je vodila 'vse do zadnjega skoka, nakar jo je prva prehitela za pičlo poldrugo točko. Mlada Kraljeva je povsem novo ime (njen oče Je bil dolga leta državni reprezentant v skokih) in bomo o njej v prihodnje gotovo še slišali. Med ekipami je zasluženo in z veliko prednostjo zmagala »Ljubljana«, ki je nastopila s številčno in izenačeno ekipo. Trenerju ObštetarJu gredo vse čestitke za dosežen uspeh. Na drugem mestu je pristalo zadrsko »Jedinstvo«, ki je poleg »Ljubljane« edino nastopilo s popolno ekipo. Ce bi ob koncu pohvalili odlično organizacijo in tudi sodniški zbor, pa ne moremo mimo graje, ki jo zaslužita zavod Ing. Stanka Bloudka in uprava kopališča, saj mladim tekmovalcem nista dovolila treninga dan pred začetkom tekmovanja, niti niso imeli vstopa delegati in vodje ekip, tako da je vrhunski sodnik moral žrebanje in sestanek sklicati na ploščadi pred kopališčem. Naj omenimo, da se to ni zgodilo prvič. Tako ravnanje prav gotovo ne bo pripomoglo k razvoju te že itak zapostavljene športne panoge. R. KOftOROK 60 LET OLIMPA Te drvi »lavi grška planinska organizacija 60-letnico prvega vzpona na najvišji vrh Olimpa, 2917 m visoki Mytikas. Prva »ta se na vrh povzpela Švicarja D. Baud — Bovy in F. Boissonnns v spremstvu domačina Christosa Kakalo-sa, ki je edind še živ (sedaj ima 94 let) In bo sodeloval na proslavah. na katere so povabljeni tudi predstavniki vseh v ITIAA včlanjenih planinskih organizacij. JUTRI NO V PODLISTEK - JUTRI NO V PO Od 4. do 11. februarja leta 1945 je bila tako imenovana Jaltska konferenca treh velesil — ZSSR, ZDA in Velike Britanije. Konferenca je potekala v kraju Livadija, ki je tri kilometre oddaljen od Jalte. Uradno se je imenovala Krimska konferenca, kajti ko je trajala, so svetu sporočili samo, da so se zavezniki sešli na posvetovanja nekje na obalah črnega morja na Krimu. Sovjetski zgodovinarji jo še zdaj imenujejo samo Krimska konferenca, na zahodu pa se je zanjo udomačilo ime Jaltska konferenca in tudi pri nas je znana pod tem imenom. Predsedniki vlad treh zavezniških držav so se v Livadiji srečali že drugič med zadnjo svetovno vojno. Prvo trojno srečanje med Stalinom, Rooseveltom in Churchillom je bilo decembra leta 1943 v Teheranu. Njihovi tedanji pogovori so bili posvečeni večinama vojaškim vprašanjem in vojaškemu sodelovanju, političnih vprašanj pa so se dotaknili samo mimogrede. Teheranski sestanek so vse tri velesile ocenjevale kot uspeh, zlasti pa je bil navdušen ameriški predsednik Roosevelt, ki je gojil velike načrte za boljšo ureditev povojnega sveta. Zato sd je želel več dogovarjanja med velesilami, ki ne bi bilo samo vojaško, ampak tudi politično. 17. julija 1944 je Roosevelt poslal brzojavki Stalinu in Churchillu ter jima predlagal nov sestanek, ki naj bi bil na škotskem. Churchill se je strinjal, Stalin pa je odgovoril, da mu zdravje ne dopušča odpotovati iz domovine. Nato so se začela dolgotrajna pogajanja, kje naj bi bila nova konferenca. Roosevelt In Churchill sta predlagala Atene, Ciper, Solun, Carigrad, Malto, Egipt in še druge kraje, toda Stalin ni bil za nobenega od njih. Načelno je sprejel za-m.sel o novi konferenci, vendar je konkreten dogovor o kraju in času zavlačeval. Oktobra 1944 je Stalin dokončno sporočil, da zato, ker osebno vodi vojaške operacije, ne more oditi dalj kot do črnega morja in je predlagal kot kraj konference Odeso. Po kratkotrajnih posvetih je bilo novembra sklenjeno, da bo konferenca v začetku februarja in sicer v Jalti, oziroma njeni okolici. Roosevelt in Churchill sta se strinjala In takoj so se začele priprave za »operacijo Argonavt« kot se je konferenca imenovala. 2e od rojstva ideje o novi konferenci Je bilo jasno, da bo to predvsem politična konferenca. Poraz Nemčije je bil pred vrati, toda Evropa je bila izmučena, porušena in politično kaotična. Cela vrsta težkih proble. mov je čakala na rešitev. Kaj storiti • Nemčijo? Kakšna bo usoda nemških satelitov? Kako bo z deželami, ki jih je Nemčija okupirala? Kaj bo z Vzhodno Evropo, kjer so ponekod že obstajale dvojne vlade? In še in še. Roosevelt je poleg tega prinašal na konferenco dve svoji veliki ideji Danes na RTV TV ob 19.10: Stik s pradavnino Civilizacija, ki je začela sekati prometne poti tudi v neizmerne širjave brazilskih pragozdov, se je srečala s pradavnino. V varstvu nepristopnih samot so se ohranila plemena na prvotni stopnji razvoja. Kakšen bo njihov stik s sodobno civilizacijo? Kako' ga bo sploh mogoče navezati? Kakšna bo usoda teh osamljencev, ki ne znajo živeti, govoriti, reagirati na način dvajsetega stol' ’ Ta in druga vprašanja zastavlja izredno zanimiv brazilski dokumentarni film »Kraljestvo džungle«, ki sta ga o delu svoje znanstveno raziskovalne ekspedicije posnela brata Orlando in Claudio Villas Boasa TV ob 20.35: Sosedje, srečno! Danes začelja ljubljanska televizija za vse jugoslovanske gledalce oddajati svojo novo humoristično serijo »Nora hiša«. Pet nedeljskih večerov bodo tako Slovenci skrbeli za jugoslovanski televizijski smeh. Trdno upamo, da bo smeh sproščen in odmeven, saj zanj skrbijo iz- kušeni televizijski oblikovalci od scenarista Aleksandra M ar odi ča, ki se nam je še posebej prikupil s svojimi »Malimi oglasi«, do režiserja Mirča Kraglja, karikaturista Andreja Novaka, ki si Je Izmislil duhovito grafično opremo, to pa dopolnjujejo Janez Menart z besedilom, Urban Koder z £ vibo ta, Lado Leskovar z izvedbo posrečenega uvodnega songa. Menart modruje v njem o tem, da je pravzaprav ves svet velika hiša, v kateri Je od dobre ali slabe volje sosedov odvisno, ali bo v njej vladajo razumevanje ali nesporazum. To misel Je sce- Mojca Ribičeva kot Zofa Habič v prvi epizodi »Nore hiše« naitet Marodič konkretno upodobil v zgodah in nezgodah predmestnih sosedov, ki se ubadajo vsak s svojimi skrbmi, željami In načrti, . vsak s svojim tičkom, stanovanjem, sinom in hčerko, s potomstvom, ki ga noče in noče biti. Svojo prikupno srenjo nam Marodič predstavi za uvod v idilični slogi, v kateri pije kavico in prerokuje iz usedline, taro-kira in si na skrivaj ali javno dvori. Naslov pa je svarilen, glasi se: »Pred viharjem«. Kajti zares nastane nesporazum, ki bo iz ljubeznive hiše naredil norišnico med seboj sprtih, malenkostnih, trmastih ljudi. Celo nedolžen, nebogljen dojenček — najdenček lahko postane tak kamen spotike... Igralcev nastopa v seriji dolga vrsta, vsi so naši dobri gledališki in televizijski znanci. Danes se bodo predstavili osrednji »junaki«, med katerimi so Boris Juh, Marija Benkova, Janez Albreht, Slavka Glavi-nova, Mojca Ribičeva, Maks Bajc, Janez Eržen, Ivanka Mežanova, Andrej Nahtigal, Janez Škof, Vika Grilova, Nadja Škrajnarjev«, Polde Bibič, Janez Hočevar, Majda Potokarjeva in Bari« Kralj. S. G. Program RADIO 4.30—8.00 DOBRO JUTRO! 8.00 Poročila; 8.05 Veseli tobogan; 8.41 Skladbe za mladino; 9.00 Poročila; 9.06 Iščemo popevko poletja; 10.00 Poročila; 10.05 Se pomnite, tovariši . . Dr. Mirko Siplovšek: Ustanovitev Slandrove brigade in njen: prvi spopadi; 10.25 Pesmi boja in dela; 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00—11.20 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine; 12.00—12.10 Poročila — Na današnji dan; 13.00 Poročila — posebna obvestila; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.00 Poročila; 14.06 S slovenskim ansambli in orkestri zabavne glasbe; 14.30 Humoreska tega tedna — R. Rolland: God Miklavža Breug-nona; 15.00 Vremenska napoved in poročila; 15.05 Popularne operne melodije; 16.00 Radij ska igra — Juš Kozak—Mitja Mejak: Balada o ulici; 17.00 Poročila; 17.05 Nedeljsko športno popoldne; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.30 Radijsk: dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila, športna nedelja; 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 22.40 Vedre note; 23.00 Poročila; 23 05 Literarni nokturno — I. Zagoričnik: Pesmi; 23.15 Nočni cocktail; 24.00 poročila in konec oddaje. DRUGI PROGRAM 8.05 Zvoki za nedeljsko jutro; 8.40 Glasbeni mozaik; 9.30 Novice in kulturni koledar; 9.35— 12.00 NEDELJSKI SPREHODI; 12.00—14.00 OPOLDANSKI COCKTAIL — vmes ob 13.15 Novice in šport; 14.00 Puljski filmski festival; 15.00—19.00 NEDELJA NA VALU 202 — vmes ob 15.30 Novice in obvestila; 16.30—16.40 Novice in šport. TELEVIZIJA 8.50 NEZNANI LETEČI PREDMETI, serijski barvni film (Ljubljana) 9.40 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM LOJZETA SLAKA, barvna oddaja (Ljubljana) 10.10 KMETIJSKA ODDAJA (Sarajevo) 10.55 OTROŠKA MATINEJA: Mačkon m njegov trop, Pustte jfa živet, barvna filma (Ljubljana) 11.50 POROČILA (Ljubljana) 11.55 TV KAŽIPOT (do 12.15) (Ljubljana) 15.25 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM BORISA KOVAČIČA (Ljubljana) 15.50 SINJSKA ALKA, prenos (Zagreb) 16.47 POROČILA (Ljubljana) 16.52 PROPAGANDNA ODDAJA (Ljubljana) 16.55 ATLETSKA TEKMOVANJA MOŠKIH ZA EVROPSKI POKAL, prenos iz Celja (JRT) 19.10 KRALJESTVO DŽUNGLE, barvni film (Ljubljana) 19.40 PROPAGANDNA REPORTAŽA (LJ) 19.45 RISANKA (Ljubljana) 19.50 CIK-CAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3-2-1 in TV barometer. PROPAGANDNI FILM (Ljubljana) 20.35 A. Marodič: PRED VIHARJEM, zgodba lz nadaljevanke NORA HIŠA (JRT) (I LJUBLJANA. CELOVŠKA 317. TELEFON: 53 685 KINO SISKA: nem.-ital.-franc. barv. kriminalni film KOMISAR X — TRIJE ZELENI PSI. Režija: Rudolf Zehentgruber. Glav. vi.: Tony Kendall, Bradd Harris in drugi. Predstave ob 16., 16. in 20. uri. Tednik št. 29. KINO SAVA: nem barv. melodrama HEIN-TJE — SONCE BO SPET ZASIJALO. V glav. vi.: Heintje Brez tednika! Predstave ob 16.. 18. m 20. uri. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstav! KINO KRIŽANKE: amer. barv. film LJUBEZENSKA ZGODBA (LOVE STORY) Režija: Arthur Hiller. Igrajo: Ali MacGraw, Ryan 0’Neal. John Marley, Ray Miland Film, ob katerem so soglasni v svoji sodbi gledalci in kritiki, vs: zatrjujejo, da smo v njem dobili izjemen film o mladostni ljubezni. Predstava samo ob 20. uri Prodaja vstopnic uro pred začetkom. KINO TRIGLAV: amer. barv. pust. film SIERRA TORRIDE (Dve muli za sestro Saro). Režija: Don Siegel. Igrata Clint Eastwood in Shirley MacLaine. Predstave ob 16., 16. in 20. uri. Zadnjikrat! Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. KINO VEVČE: amer. barv vestem EL CON-DOR. Igrajo: Jim Brown, Lee Van Cleef in Patrick 0’Neal. Predstava ob 18. uri. Ni za otroke! KINO ZALOG: amer. barv. CS kriminalka POINT BLANK. Igrajo: Lee Marvin. Angie Dickinson in Keenan Wynn Predstave samo danes ob 20. uri. KINO SAVLJE — LJUBLJANA: danski barv. film JAZ ŽENSKA (m del), ob 19. uri. SEIKO Urarna in zlatarna LAURENTI TRST, Largo Santorio 4 (začetek Via Ginastica) Ženske in moške ure SUB AVTOMATIČNE 800 dinarjev Velika izbira urarskih in zlatarskih izdelkov 750 tisočinsko zlato po izrednih cenah IZREŽITE: Popravila opravimo v teku dneva, že 55-letno poslovanje s kupci. Plačljivo s katerokoli valuto »LAURENTI« Trst KINO DOMŽALE: angl. barv. film PRED MILIJON LETI, ob 16., 18. in 20. uni. KINO RADOMLJE: amer. barv. CS film KONJENIKI, ob 16., 18. in 20. uri. KINO MENGEŠ: kanad. barv. film UVAJANJE V LJUBEZEN, ob 16.. 16. in 20. uri. KINO CENTER — KRANJ: amer. barv. vestem SEDMERICA JEZDI, ob 15., 17. in 19. uri. V glav. vi.: Lee Van Cleef. Premiera ital. barv. kr im. filma PUSCICA STRUPENEGA PAJKA, ob 21. uri. KINO STORŽIČ — KRANJ: amer .-ital. vestem TA PREKLETI OBRAČUN, ob 14 uri. Zahodnonem. barv. krim. film POLNOČ NA REPERBANU, ob 16. uri. V glav. vi.: Curd Jur-gens. Nem. oarv. ljub. drama POSTELJA, ob 18. uri. Amer. komedija DVA UBOGA BRATA — Stanlio in Olio, ob 20. uri. KINC TRŽIČ: angl brv. komedija DOBER VEČER, G. CHAMBELL, ob 15. in 19. url. Amer barv. komedija MESTO V MRAKU, ob 17. uri. V glav vi.: Doris Day. KINO DOM KAMNIK: amer. barv. vestem DOC HOL LIDAY, ob 16. in 19. uri. Amer barv. vestem MAŠČEVANJE HANNIE CAULDER, ob 17. uri. $INO PLAVŽ — JESENICE: amer. barv. film DNEVNIK JEZNE GOSPODINJE, ob 18. in 20. url. KINO RADIO — JESENICE: amer. barv. CS film NEKOČ JE BIL MALOPRIDNEŽ, ob 17 in 10. url. KINO DOVJE — MOJSTRANA: ital. barv film SARTANA, DOLARJI IN MENIH. KINO KRANJSKA GORA: franc. barv. film CAROLINE CHERIE. KINO DEL. DOM — JAVORNIK: ital.-jugoslov. barv. film SESTANEK Z NEČASTNIM, ob 19.30 KINO RADOVLJICA: amer. barv zabavni film LJUBIMCI IN DRUGI TUJCI, ob 16. un. Amer. barv. pust. film ZADNJI BOJEVNIK, ob 18. uri. Amer. barv. film DRUŽINSKO ŽIVLJENJE, ob 20 uri. KINO DEL. DOM — TRBOVLJE: amer. 'barv VV film LEV MED GANGSTERJI, ob 17. in 19. uri S KINO UNION: ob 13.30, 16.30, 17.45 in 20. uri ital. barv CS vestem PRODAJ KOLT IN KUPI KRSTO. Režiser: Antony Ascot. V glav. vi.: George Hilton, Charles South-wood, Erika Blanc. Kratki film: NA NEBU SO SAMO DEKLETA. KINO PARTIZAN: ob 10., 15.30 amer. barv. risanka TOM IN JERRY — VELIKA PARADA. Ob 17.45 in 20. uri Špan. barv. CS pust. film DEKLE ZA ZABAVO. Režiser: German Ioren-tes. V glav. vi.: Beba Lončar, Oliver Despax. Tednik št 30 KINO UDARNIK: ob 15.30, 17.45 m 20. ur: ital barv. VV melodrama PREŠUŠTVO Režiser: Piero Schiva- zappa. V glav. vi.: Florinda Bolkan, Massimo Ranieri. Kratki film: BENEDKTINKE KINO POBREŽJE: zaprto Obvestila M V TRIKO-TRIKOTAŽI BOSTE SE PRIVLAČNEJŠI BOSANSKA GRADIŠKA COOOOOf KINO SVOBODA — TRBOVLJE II: franc špi jonski film AGENTI LJUBIJO STRELJANJE, ob 17. in 19. uri. KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: amer. barv. film VOLKODLAKI PROTI VAMPIRJEM, ob 18. in 20. url KINO ČRNOMELJ: amer. barv. CS film OGNJEVITI OBRAČUN, ob 17. in 20. KINO DEL. DOM — ZAGORJE OB SAVI: amer. barv. CS znanstveno-fantastični film SKRIVNOST PLANETA OPIC, ob 16. uri. Ital. barv. CS avanturistični film VELIKE AVANTURE SKA* RAMUSA, ob 18. in 20. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: angl. barv film STRUP V AVTOBUSU, ob 17. in 20. uri. KINO VRANSKO: amer. barv. CS film ALI BABA IN SVETA KRONA, ob 18. uri. KINO PARK — MURSKA SOBOTA: franc. barv. CS film OSTROSTRELEC Z AŽURNE OBALE, ob 16., 18. in 20. uri. KINO IDRIJA: amer barv. CS film VELIKI D2EK. ob 17.45. Amer barv. film AVTO SMRTI, ob 20. uri. KINO SVOBODA — ŠEMPETER PRI GORICI: amer. barv. film PLAMEN IN PUSCICA, ob 16.30 in 20.30. KINO SOČA — NOVA GORICA: franc. barv. film SUM NA SRCU, ob 18.30 in 20.30. MARIBOR KINO GLEDALIŠČE: ob 16.45, 18. in 20.18 amer.- ital. barv. CS drama DOLINA SMRTI (repriza). Režiser: Michelangelo Antoni oni. V glav. vi.: Daria Halprin, Maric Fre-chette. Zadnjič. ZAVOD M ING. STANKA r! BLOUDKA H LJUBLJANA CELOVŠKA CESTA 25 MINI CAStNO v Hali Tivoli poleg bifeja je odprt vsak dan (tudi v nedeljo) od 11. do 21 ure; na voljo pa so športni avtomati (streljanje, nogomet, električni nogomet) ter flipperji na 1 dinar! sfopofeka Prijeten konec tedna ob dobri glasbi, domiselno urejenem plesišču z elektronskim light showom, bogato založenim bifejem po nizkih cenah, brezplačni garderobi itd. lahko preživite danes od 20. do I. ure v vodilnem slovenskem disoo klubu STOPOTEKA poleg Hale Tivoli Vstopnina je le 10 din. vstop mlajšim od 18. leta pa n. dovoljen (kontrola osebnih), STOPOTEKA, ki je klimatizirana, je ob ponedeljkih zaprta! Mladinski center Zgornja Šiška je odprt od 17 ure dalje. Na voljo sta šah in namizni tenis, odprta sta tudi MINI CASINO in BIFE. INFORMATIVNI URAD bo redno deloval v začetku septembra. Vse mlade, ki si želijo plesa, družbe in zabave, vabimo ob 20. uri Dekleta, danes je za vas vstop prost! Vabljeni! FESTIVAL LJUBLJANA 21. MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE Jutri, 6. avgusta bo ob 20.30 v poletnem gledališču v Križankah koncert kitarista ALIRIA DIAZA iZ Venezuele Vstopnice bodo v prodaji jutn cd 11. do 13. in od 17. do 19. ure ter uro pred začetkom pri blagajna v Križankah. 11.00—13.00 Iz moje diskoteke — vmes ob 11.30 Nedeljski tednik Gostilna KIRN Podpeč bo do 9 avgusta zaprta. 22147-0 Cvetličarna Slavica Zajec— Androtič Ljubljana, Miklošičeva c. 34 (danes dežurstvo), vam nudi sveže cvetje, šopke, vence, aranžmaje, dostavlja na dom in se priporoča V KQRIST DRUŠTVA SRS ZA BOJ PROTI RAKU IN SKLADA ZA GRADNJO ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA V POČASTITEV SPOMINA UMRLIH SO DAROVALI: družina Menaše, Ljubljana, namesto cvetja na mladi grob Janeza Žitnika, 300 din; hišni svet Celje, Ljubljanska 6 — 8, del denarja darovanega za venec g. dr. Hočevar Vojtehu — sostanovalci, 120 din; Maša Nachtigall Slavčeva, Ljubljana, Kogojeva 4, namesto cvetja na grob Milana Stublja, 200 din; Anica, namesto venca na grob pok. šparovčevi mami, 500 din; Pavla Gerželj, Celje, namesto venca na grob pok. Ane Skitek, 200 din; sostanovalci — Slomškova 9, namesto venca na grob pok. dr. Stanku Lebnu, 450 din; Elma, Črnuče, obrat nekov trakov, namesto cvetja na grob pok. Marije Kante, mame našega sodelavca Borisa, 420 din; Stane Zwolf, Postojna — »V Stankin spomin ob 3. obletnici smrti — vsi njeni«, 100 din; Dina in Stane Flegar, namesto venca in v počastitev spomina drage gospe pok. Vide Mastnak, roj. Zarnik, 250 din; prijatelji, znanci in sorodniki, namesto venca pok. Ručigaj Francki, 500 din; Inštitut za metalne konstrukcije, Ljubljana, Mencingerjeva '7, namesto vencev na grobove umrlih svojcev naših uslužbencev: Pravne Simona, Kuzma Ivana, Vodnik Franca in naše bivše sodelavke Juh Avguštine, 1200 din. DRUGI PRISPEVKI ZA SKLAD: Jeras Metka, Levstikova 1, Ljubljana, 300 din; delavci Kompas, Ljubljana — DFS, Ljubljana, Celovška 25, 240 din. Zahvaljujemo se tudi uredništvu za brezplačno objavo! VSEM DAROVALCEM ISKRENA HVALA! DRUŠTVO SRS ZA BOJ PROTI RAKU Koncerti IGOR OZIM IN PRIMOŽ NOV SAK koncertirata v ponedeljek (IZJEMOMA) 6. avgusta ob 10. uri v Zelšah pri Cerknici. Vstopnice in prevoz: KOMPAS. 6943-K 61001 Ljubljana, pp. 591 Komenskega 4, tel. 322-862 Žiro račun: 50101-678-49189 SKLAD ZA GRADNJO ONKOLOŠKEGA INSTITUTA 61105 Ljubljana, pp. 17 tel. 323-063 int. 57 Žiro račun: 50101-740-45793 Dežurni zdravnik LJUBLJANA Nočna dežurna zdravniška služba je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan in to. v naslednjih enotah Zdravstvenega doma Ljubljana: Bežigrad: Kržičeva c. 10, telefon 310-533. Center: Miklošičeva c. 24, telefon 313-063. Vič—Rudnik: Postojnska 24, tel. "61-101. Moste—Polje: Prvomajska 5, tel. 316-155 Šiška—Šentvid: Derčeva ulica 5, za občinsko stavbo, tel. 55-221. Medvode: Medvode, tel. 71-216. Grosuplje—Ivančna gorica: začasno v stavbi bivšega ZD Ivančna gorica, telefon 783-039, telefon LM štev. 783-002. Služba stalne pripravljenosti Je na območju CmuČ, telefon štev. 314-317, Dobrova — Polhov gradeč, Vnanje gorice, Horjul in Velike Lašče. Nočna nedeljska m praznična dežurna zobna ambulanta Je ▼ zobni ambulanti v nebotičniku, Kidričeva l/n, soba št. 5. Ambulanta nudi prvo pomoč v nujnih primerih in to vsak dan od 19. do 7. ure naslednjega dne, ob nedeljah in praznikih — ves dan. CELJE Redna dežurna služba od 14. do 7. ure — dr. Škapin Budi. Dodatna popoldanska dežurna služba od 14.—20. ure — dr. Grilc Jože. Telefon: do 20. ure: 22-394, od 20,—7. ure: 22-335. Dežurna lekarna LJUBLJANA Centralna lekarna. !!II!IIIIIIIIIIIIIIIIIilllllll|[||||||]|||||!lll|[)||!j!l||||||||||FllITIIIIIIIIIII|]|lll!!]||[l!!Illl|||!|]||!||||||||!||tlll!ll!llll!lllll|l[|||ijl!||!!!|||[l||!|||!l!l||||!|!|II||F)]||||i|j||||||} Saborski odbor za postavljanje spomenika A. Cesarcu z republiškim sekretariatom za prosveto, kulturo in fizkulturo tn z Društvom arhitektov mesta Zagreb, razpisuje splošni, jugoslovanski, anonimni NATEČAJ za izdelavo idejne rešitve spomenika Augustu Cesarcu v Zagrebu I. nagrada 70.000 din II. nagrada 50.000 din III. nagrada 40.000 din IV. nagrada 30.000 din V. nagrada 20.000 din 3 odkupi po 10.000 din skupno 30.000 din skupaj 240.000 din Razpisovalec natečaja bo po sklepu ocenjevalne ko misije izplačal odškodnine za dela, ki bodo ustrezala pogojem natečaja, za eno delo 2.000 do 5.000 din v skupni vrednosti 70.000 din. Natečaj je razpisan s 1. 8. 1973, podloge pa lahko dobite v Društvu arhitektov mesta Zagreb, Zagreb, Trg Republike 3/1, po ceni 200 din od 10. 8. 1973 dalje. Rok za postavljanje vprašanj je 10. 9. 1973. Rok za oddajo natečajnih del je 2. 11 1973 do 19. ure pri Društvu arhitektov mesta Zagreb, Zagreb, Trg Republike 3/1. Ocenjevalna komisija: predsednik: prof. Stjepko Humel, tajnik Saborskega odbora za postavljanje spomenika A. Cesarcu. Člani: Karlo Mrazovič-Gašpar, predsednik saborske ga odbora za postavljanje spomenika A. Cesarcu, Stjepan Cerjan, podpredsednik SUBNOR, prof. Zlatko Cepo, član saborskega odbora za postavljanje spomenika A. Cesarcu, akad. Marijan Matkovič, predstavnik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, akad. Dragutdn Tadijanovič, predstavnik Inštituta za književnost, Ruža Turkovič, predsedni ca SSRNH, dr. Vice Zaninovič, vseuč. prof., Srdja Seferov, dipl. inž. arh., predstavnik Republiškega sekretariata za prosveto, kulturo in fizkulturo, prof Marija Baltič, predstavnik Regionalnega zavoda za zaščito kulturnih spomenikov, Dragutin Kiš, dipl inž., hortikulturni strokovnjak, Nikola Neškovič dipl. inž. arh., predstavnik Skupnosti zveze arhi tektov Jugoslavije, Ilija Sčepanovič, dipl. inž. arh.; predstavnik Skupnosti zveze arhitektov Jugoslavije, dr. Ivo Marojevič, predstavnik Društva umetnostnih zgodovinarjev, Zvonimir Balog, književnik, pred stavnik Društva književnikov Hrvatske, Alojz Maje tič, književnik, predstavnik Društva književnikov Hrvatske, Velibor Mačukatin, akad. kipar, predstav nik Hrvatskega društva likovnih umetnikov, Dušan Maleševič, akad. slikar, predstavnik Hrvatskega društva likovnih umetnikov, Slavko Dakič, dipl. Inž arh., predstavnik Urbanističnega društva mesta Za greh, Vojitjeh Delfin, dipl. inž. arh., predstavnik Društva arhitektov mesta Zagreb, Vinko Uhlik. dipl. inž. arh., predstavnik Društva arhitektov mesta Zagreb. Namestnika: Hilda Auf-Franič, dipl. inž. arh., Raj ko Mandič, dipl. inž. arh., samo za predstavnike Skupnosti zveze arhitektov Jugoslavije. Referent: Boško Buddsavljevič, dipl. inž. arh. 7199 .\\\\\\V\\V\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\ WV\\\\\\\V\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W\\V\\\\WV k\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\v «\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v >\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W\V. LIONEL VVHITE: ^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V |.\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\S k\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W\\\\\\\\\\\\\\\WW\\X A\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\VV\\X\\XNXNXV ZADEVA M. ■ A\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\nnv\v\\\\\\\ \\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\x\\\\\vx\\\\\\ v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\VVVVV\\VVXV\\\\\\V V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\vv\vs\xx\\\v ^VXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV' ->NXXXX\XXXXXXXX\X\\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVX-Vxvv 22. nadaljevanje Ne vem. kakšne strašne misli so Charles Merriweather se Je prav gotovo zelo uštel, ko je kupil bokserja za čuvaja. Izmil sem Ani rano na čelu, ki je bila na srečo videti malenkostna. Ana je bila hudo pretresena, sicer pa se ji ni zgodilo hudega. Prisilil sem Jo, da je’ izpila brandy, ki sem ga bil nalil zanjo, a še preden je izpraznila kozarček, sva zaslišala zavijanje sirene in hip pozneje se je pred hišo ustavil policijski avto. Bil je patruljni avto, ki je krožil po soseščini in je prejel radijsko sporočilo od policijskega poveljstva, potem ko sem jim telefoniral. Povedal sem policistu, naredniku MacNultyju, kaj se je zgodilo pravkar v hiši. Videti je bil precej v dvomih, celo potem, ko sem mu razložil, da sem slišal ropot avtomobila, ki je z vso naglico odpeljal. se mi podile po glavi v tistih tesnob- . »Ali ste prepričani, miss,« je vprašal nih dvajsetih ali tridesetih sekundah, Ano< ,,da se nist®> ko ,st® Y te™1 vstopih ko sem ji privzdignil glavo in strmel se™ no£lr’ samo zaleteli v mizico in v njen bledi obraz. Pač pa pomnim, Padli? Ni mi jasno, počemu bi kdo kako. sem se nejasno zavedel, da je vdiral semle. Nikjer m sledu, da bi zunaj zahrumel avtomobilski motor kd® vlamljal vrata ali okno, nobenega in da je izpred hiše zdirjal avto. sledu o čem takem.« , . . .. . , , Pač res, nič m kazalo na to, da bi Široko je rapria oči ko sem se skio- kdo nasilno st0pil v hišo, in nič ni rul nadnjo, strah je gledal iz njih in zmanjkalo, vendar nisem niti najmanj tiho je zastokala. Čutil sem kako se dvomJn 0 t da se je resnično zgo-z vsem telesom napreza, trudeč se, din, to, kar je povedala Ana. aa di vstala. • Pozneje, ko sem sedel z Ano v dnev- »Ana, za božjo voljo, Ana!« sem ni sobi, je narednik poklical policijsko kriknil. »Kaj se je zgodilo? Kaj je bilo? poveljstvo po telefonu iz kuhinje. Ko Ti je kaj hudega?« Se je vrnil v sobo, je povedal: Nekaj vlažnega in toplega me je »Psa so pustili pri garaži, potem nanadoma oplazilo po tilniku, medtem ko so končali tukaj svoj opravek. Ne ko sem se sklanjal nadnjo. Sunkovi- gre mi v glavo, kako je mogel kdo to sem se okrenil in jo pri tem skoraj priti v hišo, vas napasti in potlej zbe-izpustil iz rok. žati kar mimo njega. Ali ste res pre- Zraven mene je stal kuža in me pričani?« s smrčkom dregal v vrat. »Seveda sem prepričana,« Je odvr- Sele ko sem položil Ano na kavč, nila Ana. »Nekdo je bil v sobi, ko je bila zmožna spregovoriti. sem vstopila Nekdo, ki me je tako »Nekdo je bil tukaj — v sobi, ko Pahml. da sem padla, ali pa me je sem vstopila,« je izdavila. »Ravno sem udaril, potem pa zbežal skozi garažo.« hotela prižgati luč, ko sem začutila. Ampak narednik je še vedno delal Iztegnila sem roko in se dotaknila dvomeč obraz. nečesa mehkega.« »Kaj Pa naJ W tistI P° vašem »Psa?« Počel tukaj?« »To ni bil pes,« je rekla in pono- ^slušauTna^^^m se vta vila: »Ne, to ni bil pes. Tisto, česar kni v^ sem se dotaknila, je bilo v višini o?avka^ d0ž ve?a huri DreIres Bri7 mojih prsi. Tedaj sem zakričala. Ne Somena ie da io nocoi *še kal' izm-a Vf»m fti Rtn rinhrn Irci io P°P®naAJe> “?COJ Se Kaj IZpra sujete Ce pravi, da je bil nekdo v tisti mLČiMKlfmbr^ J® 3uJcbo piavi, JC m. v k?, ;s£r iz ™ fcsss1 & fsjr ,xio & e"»M; sem padla Ko sem omahnila, sem se £ ifS-n-v-i ,Vest« kaj!« Je vzkliknlj gospod Pl- : Ko so se porotniki vzdignili, je kar vl®okl1?1- razburjenim gla : skočil s svojega stola in naglo oddrob- ?°;!dlrno k na™ d?; nel skozi vrata. mo v. Prostora je tam za vse zadosti m lahko pošteno slavimo.« »To je odlična misel,« Je dejal sir Magnus. »Sploshportska kraljica bo kmalu . . ._. ... . ., odplula,« je dejal lord Fenneltre Adrian je bil še zmerom rahlo zme- »Pojdimo vsi na krov in se prepelji-den, ko je na valu prijazne dobrohot- mo čez. Tamkaj bom vzel gospe v nosti zapuščal sodišče Za en laket ga svojo kočijo, gospodje pa naj počaka je držal sir Magnus, za drugega lord jo na vlak.« Fenneltree Gospod Filigree in Ethel- »Ne verjamem, da bo na vlaku bert sta poplesavala spredaj in bila prostor za Rozi,« je dejal Adrian »Ne. vsem na poti Nazadnje pa so bili le vsi se peljite naprej, laz pa bom pri-vsi skupaj srečno na cesti pred sodi- šel z Rozi peš.« ta™ka-> Je ?tala tudi Šaman- »Nesmisel, ljubi fant.« Sir Magnus b?- .je Adnanu m rek- je napravil s palico zanikujočo kret Ltiu>>Tak° me vesek’ da 80 vas °Pr°- njo. »Postajenačelnik Je moj dober „^9,, , j - prijatelj: prav gotovo bomo Rozi spra »in'Lto„VpraŠal Adnan- vili nekako na vlak. četudi nemara ne AdriafsTje zazrl v .njene velike, ££"£&* w ko^rekin^rek^zaMeva ™ Začutl1' ka' j® bil Y Adrianovo presenečenje oble »VeBei? fl „J0iido ,■ čen v živo karirasto obleko, v kateri ie dnil brezmejno d veseli,« je bil videti, kot da si 1o je nadel po-J , ^ c ^ pomoti. Adrian mu le razložil kaj na .fja žilo ml veselTffif r^ ha' meravajo, in sodnik je zamišljeno in »Ce’ se nim^nič irnllga zmeni- ^Br^s^e ntm SnTmoTe% oridru ari pfm^k^ernrdsom>prv,as. stitev današnjega dne popijemo^zar Samantha tektno"^0^'" 16 VPra*al8 ■ Samantha se je zdaj obrnila nanj. vit!.«V& hvaleči'SiaUvsereka|r|t0e Jtorili^Ad* ključju sem namSre« prihodnje dni SSfta Rozi«6' Ste St°riU za Ad' ta PSde*e,ski zrak m1 bo jebSilS'«STL Malenk°^<‘ s® »Tako*born'«imel J? dM8RnUS »meni^se’zdif d^v^svo^to pS’ vaniem nisem kaj prida koristil.« sto m-alT il deial snrinib b bil * 6 Tukaj je Ethelberta zgrabil takšen »N™ m vlriamlm lmn smeh, da se je moral oprijeti Honorie koii smisli rinhJI!5if«da 8 kakrSerl »Ce nimate nič nrori k Kon sm,sel- da hodite z nami. če ne se vam rad za neklj drd pridni -Selu^mllord^ 7/deja? s^r mS^ telefon dežurnega urednika 20-646 KOMPAS LESNINA delovna enota za gradbeni material, LJUBLJANA, Vilharjeva cesta 25-a ENKRATNA PRILOŽNOST! • CARIGRAD letalo, odhodi: 13. 9., 18. 10. 6 dni, cena 2.200.— din • ATENE z izleti v Korint, Mikene, Epidaurus, Delfe, Tebe in Kap Sunion, letalo, avtobus odhodi: 24. 8., 21. 9., 19. 10. 5 dni, cena: 2.190.— din • HELSINKI skupinska in individualna potovanja, odhod vsako soboto do 29. 9. cena: 3.500.— din (letalski prevoz, 7 x prenočišče v dvoposteljni sobi s tušem, zajtrki in ogled mesta). ponovno razglaša prosta delovna mesta: skladiščnika — prodajalca — kvalificiran trgovski delavec, zaželena praksa ▼ lesni stroki ln odsluženim vojaškim rokom skladiščnika — delavca Osebni dohodki: po prandilniilsu o delitvi osebnih dohodkov. Lastnoročno napisano ponudbo naj kandidati pošljejo do 15. 8. 1973 na naslov: »Lesnina« skladišče za gradbeni material, Ljubljana, Vilharjeva 25/a. 7187 * :'-3. Prodamo PARNI KOTEL zmogljivost 10/12,5 t/h, popolnoma nov, tip TE-110 s kompletno armaturo, ventilatorjem, črpalkami, dimnikom, gorilnikom »SA-CKE« — Bremen in drugim priborom. ODPOŠILJAMO TAKOJ. Vsa pojasnila dobite po tel. 011/620-522 — Beograd, »METALPROMET«. 7110 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in sina Albina Zabrica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so v težkih dneh z. nami sočustvovali in nam stali ob strani, mu poklonili toliko lepega cvetja ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Lovru Koršiču in vsemu osebju internega oddelka v Ankaranu, kolektivu komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Kopru in gospodu župmku za zadnje spremstvo. Koper, 2. avgusta 1973 ZAHVALA Ob boleč: izgubi naše ljubljene mame, stare mame in tašče MARIJE KANTE roj. LUP1NC Gradbeno Industrijsko podjetje »GRADIS« SODOBNO IN CENENO OGREVANJE S TOPLOVODNIM KOTLOM ferrotherm Na Izbiro kotli od M.000 do 80.000 Kcal/h a 3-letno garancijo. Uni verbalne kotle ferrotherm, dopolnjene a najsodobnejšo avtomatiko firmo OLYMP, prodajajo: METALKA veleblagovnica, Dalmatinova S, LJUBLJANA poal. 07, Topniška 9, LJUBLJANA poal. 00, Ljubljanska 63, DOMŽALE posl. 09, Kidričeva 35/a, KAMNIK posl. 10, METLIKA ELEKTROTEHNA Titova 51, LJUBLJANA posl. SLOVENJ GRADEC posl. VELENJE posl. SEVNICA poal. KRŠKO posl. GORNJA RADGONA posl. NOVO MESTO KOVINOTEHNA KOV1TMARKET, Grajski trg 1, MARIBOR KOVINA, Trg revolucije 7, MARIBOR TEHNIKA, MENGEŠ KOVINAR, Mariborska 17, Celje GALEB, Stanetova 31, CELJE FUŽ1NAR, Titova 1, JESENICE MERKUR Na Plr-vnl, ŠKOFJA LOKA Kašman, ŠKOFJA LOKA posl. 11, Koroška 1, KRANJ JEKLOTEHNA trgovska hiša MERKUR, MARIBOR FE Murska Sobota, MURSKA SOBOTA MERCATOR Trgopromet, gradbeni material, KOČEVJE ŽELEZNINA železnina, SEŽANA NANOS VELEBLAGOVNICA, AJDOVŠČINA VEM4 veleblagovnica DOM, Gosposka 18, MARIBOR SMREKA Valvazorjeva 3, MARIBOR ZARJA ŽELEZNINA, Vodnikov trg 4, MARIBOR ABC, LJUBLJANA — TOZD Loka ŽELEZNINA, MEDVODE POTROŠNIK—IZBIRA ŽELEZNINA, LENART BAVENKA ŽELEZNINA, BELTINCI KOLONIALE posl. »0. DOM, LJUTOMER PLANIKA, ŽELEZNINA SIAJVENSKA BISTRICA JELKA ŽELEZNINA, RIBNICA NA DOLENJSKEM Kotle tudi izvažajo na zahodni trg. Avtomatika je od priznane firme v potrošnji goriva. OLYMP. Izredna ekonomičnost err Poslovalnica Ferromoto, Partizanska 42, MARIBOR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo < spremili na njeni zanji poti, ji poklonili vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebne zahvalo dolgujemo dr. Heleni Trobec za dolgoletno zdravniško pomoč, še enkrat vsem prisrčna hvala! Žalujoči družini KANTE ln GUJZNIK Ljubljana, dne 4. avgusta 1973 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža in očeta LADISLAVA ZAKOTNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za sočustvovanje, poklonjeno prekrasno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav posebej se zahvaljujemo dr. Hladniku za pomoč med boleznijo, tovarišu Bizjak Dominiku za poslovilne besede, črnuškim pevcem, gospodu župniku in gasilcem iz Nadgorice m Črnuč. Nadalje se zahvaljujemo ZZB NOV Črnuče, predstavnikom nn članom kolektivov »Belinka«, ZZV — Kranj, »Žito« Ljubljana ter špindlerjevim sodelavcem Hvaležni: žena in otroci z družinami Nadgorica, dne 4. avgusta 1973 Za časom, ki mineva, ostaja spomin na BORISA KRYSTUFKA moža in tatka ki je pred dvema letoma, nenadoma in mnogo prekmalu, omahnil v smrt. Njegovo življenji je ugasnilo sredi družinske sreče, ki ji je daroval vse bogastvo svojega srca in duha ter nama, s svojo plemenitostjo in ljubeznijo, ustvaril topel in srečen dom. V njem je ostal samo spomin nanj,- nama drag in lep. V žalosti žena Baby in hčerka Darja V neizmerni žalosti sporočamo, da je odšel za vedno od nas naš dobri, ljubljeni mož in atek VALENTIN DOKLER K zadnjemu počitku ga bomo pospremili v ponedeljek, 6. avgusta 1973 ob 17. uri na pokopališču v Izoli Za njim žalujejo: žena Nada, hčerki Valentina z možem In Marta ter drugo sorodstvo Izola, Trst, Celje, Vojnik, 4. avgusta 1973 centrala Ljubljana, Kerytkova 2, vabi k sodelovanju 2» TOZD Biro za projektiranje v Ljubljani, Kersnikova 10. GRADBENEGA TEHNIKA za risanje železo-krivskih konstrukcij POGOJ: tehniška srednja šbla in nekaj prakse na podobnem delavnem mestu. Ponudbe sprejema TOZD Biro za projektiranje v Ljubljani, 10 dni po objavi prostnega delovnega mesta. 7196 Svet osnovne šole v Metliki razpisuje delovno mesto UČITELJA angleškega jezika Na razpolago nova garsonjera. Pogoj: P ali PRU, lahko tudi absolvent PA ali filozofske fakultete. Prijave pošljite ravnateljstvu šole najpozneje en teden po objavi razpisa. 7103 Osnovna šola Rogaška Slatina razpisuj• naslednja prosta delovna mesta za: 3 ORTOPEDAGOGE za poučevanje v posebni šoli, izobrazba PA UČITELJA za angleški jezik za nepol- -ni delovni čas, izobrazba PA Kandidati naj vložijo ponudbe^ 15 dneh po objavi razpdsa v osnovni šoli Rogaška Slatina. 7155 SPREMLJAJTE TV PROGRAM Z REVIJO slop ROKil GRADITELJI , V našem novem obratu za proizvodnjo gradbenega materiala v Hočah pri Mariboru nudimo cenjenim kupcem zidake iz težkega in lahkega betona za nosilne in delilne stene. Posebej priporočamo kakovostne lahke zidake iz glinopora primerne za predelne stene. Zahtevajte naše ponudbe in prospekte. PROIZVAJA IN PRODAJA obrat gradbenih polizdelkov ■ |__ ___ 62311 Hoče jr telefon (062) 76-825 maribor 6646 ■ll!IHIIIIIIIIIIIIIIIIII|ll||l||||||||!llllll!lllllll|||!M ČGP DELO TOZD — časopisi LJUBLJANA objavlja prosta delovna mesta za: 1. OBRAČUNSKEGA REFERENTA v podružnici Dela, M. Sobota 2. REFERENTA v Prodajni službi Dela, Ljubljana POGOJI: srednješolska izobrazba (gimmaam*" ali srednja ekonomska šola), petletna praksa pod 2.: zaželena praksa v računovodstvu 3. VODJO LOKALA v Kamniku za prodajo časopisov, galanterije in šolskih potrebščin POGOJI:' KV trgovec s prakso v papirni stroki in prodaji "knjig, stanovanje v Kamniku 4. PRODAJALCA za lokal v Kamniku POGOJI: KV trgovski delavec s prakso pri prodaji časopisov ali v papirni stroki, stano-- vanje v Kamniku Pismene ponudbe sprejemajo do 13. 8. 1973: pod 1.: Podružnica Dela, Murska Sobota pod 2.—4.: CGP DELO, Sekretariat TOZD — časopisi, Ljubljana, Tomšičeva 3. KAPNIŠKO PODZEMLJE • TABORSKA JAMA je ena najlepših in najbolje urejenih slovenskih podzemskih jam. Je elektrificirana, po njej je skozi jamo Ledenico speljana lepa pot (deloma stopnice) po 6 dvoranah, v katerih je veliko zelo lepih kapnikov in kapniških skupin (Kralj Matjaž idr.). Redni ogledi jame so vsako nedeljo ob 11., 14., 15.30 In 17. uri ter Še ob 18., če se zbere vsaj deset ljudi. Ogled je mogoč tudi kadarkoli med tednom, če se zanj zanima vsaj deset ljudi ali če manjša skupina plača 80 din. Obisk jame, Id traja 45 minut, Je mogoč le v spremstvu vodnika. Vstopnina: odrasli: 8 din, otroci 4 din, vojaki 3 din. I TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ sr™* 7K triglev K modernemu pohištvu, 1 moderno posteljno perilo 1 jt * . V tejle glavi se je rodila Provinzia di Lubiana V tej glavi seje rodilo trpljenje Slovencev od Soče do Save. . . . . , . w~” ---------------;—... Vtejglav.se je skovala nesreča vsem Italijanom ROMAN,KI GA NAMERAVA IZDATI >ČGP DELO< POD NASLOVOM >DUCE! VZPON IN PROPAD BENITA MUSSOLINI JA< LAHKO NAROČITE Z NAROČILNICO,KI IZHAJA OB SKRAJŠANEM PODLISTKU TEGA ROMANA V DELU. SPODREZATI PRI KORENINAH D. Markovič: nerazvitost - tla za škodljive pojave BUJANOVAC, 4. avgusta (Tanjug). — Predsednik skupščine Srbije Dragoslav Markovič je sinoči, govoril članom razširjenega gospodarsko-politič-nega aktiva Bujanovca. Poudaril je, da so v zamudi s sestavljanjem statutov občin. Po njegovih besedah je »notno mnemtje, da je sestavljanje teh zelo važnih dokumentov v razvitejših komunah bolj zapleteno kakor v gospodarsko revnejših. Odnose je treba urediti po samoupravnih načelih, ne glede na stopnjo gospodarske razvitosti občine. Markovič je omenil razne »primere« v posameznih občinah na jugu Srbije', rekoč, da je gospodarstvu in delovnim ljudem to povzročilo skoraj neprecenljivo škodo. Lahko je ugotoviti, kdo in v kolikšni meri je kriv za slabo poslovanje gospodar- SODNIK ZOPER BOJE Ukaz letalstvu ZDA WASHIN GTON, 4. avg. (TASS) — Član vrhovnega sodišča ZDA Douglas je danes izdal ukaz, da ameriško vojaško letalstvo neutegoma preneha bombardirati Kambodžo. S tem sklepom je potrjena odločitev federalnega okrožnega sodišča v New Torku z dne 27. julija, ki prepoveduje vojaške operacije ameriškega vojaškega letalstva v Kambodži. Newyorško sodišče je to odločitev sprejelo na zahtevo zveze za zaščito državljanskih svoboščin ZDA, vendar je bil s sklepom višjega sodišča ta odlok »zamrznjen«. Ameriški opazovalci domnevajo, da bo vlada skušala uveljavitev tega sodnega sklepa preprečiti in da bo zahtevala, da se vrhovno sodišče sestane v polni sestavi. stva, toda bistveno je ugotoviti in spodrezati korenine teh pojavov. Glavni vzroki so v nerazvitih samoupravnih odnosih, prilaščanju samoupravnih pravic delovnih ljudi, »liderstvu« posameznikov ter vplivanju in celo pritisku s teh pozicij na organe in forume, da bi se opredeljevali za posamezne osebnosti namesto za deklarirana načela politike, odnosov in ravnanja. V nerazvitem okolju so ugodnejša tla za to. Toda ne. glede na subjektivno opredeljenost so za takšno stanje odgovorni vsi, ker niso pokazali dovolj zrelosti ZAČETEK NAJ BO V IZRAELU in niso kos takim situacijam. Taki ljudje naj odidejo in naredijo prostor z% razvoj samoupravljanja, ki so ga ovirali. RAZSTAVA OB PRAZNIKU ZAGORJE, 4. avg. — Danes so se v zagorski občini začele večdnevne prireditve letošnjega občinskega praznika te revirske občine. Dopoldne so v stekleni dvorani delavskega doma odprli dokumentarno razsitavo o SNOUB Slavka Šlandra. Razstavljenih je več kot 200 fotografij in drugih dokumentov o tej brigadi, kf-je med NOB delovala tudi na zagorskem območju, in pred kapitulacijo Nemčije tudi osvobodila Zagorje. Republiški poslanec in predsednik občinske konference SZDL Zagorje Vinko Kramar pa je ‘ ob otvoritvi razstave govoril o vlogi in delovanju Slandrove brigade, ki je bila ustanovljena 6. avgusta 1943, tako rekoč na meji z zagorsko občino, na špiku nad Trojanami. P. B. Predlog Egipta Waldheimu Na kratko VIŠJE CENE V ITALIJI — Po uradnih statističnih podatkih so se v letu dni življenjski stroški v Italiji povečali za 11,5 %. Samo v juniju so narasli za 1,9 odstotka. PARADA V BERLINU — V navzočnosti najvišjih partijskih in državnih voditeljev NDR je bila včeraj v Berlinu parada organizacije »Freie Deutsche Jugend« (svobodne nemške mladine), gostiteljice X. svetovnega festivala mladine in študentov. V paradi je šlo okrog 300 tisoč uniformiranih članov organizacije, ki šteje skupaj 2 milijona članov. ZASILNI DOM IZGNANEGA ŠAHA — Strmoglavljeni afganistanski suveren Mohamed Zahir šah. ki je bil po državnem udaru v Kabulu nekaj časa na afganistanskem veleposlaništvu v Rimu, živi zdaj pri nekem svojem prijatelju v vili, nedaleč od Firenc. Afganistansko veleposlaništvo nima več nobenih stikov z njim. OBISK IZ LR KONGA — Predsednik LR Konga Nguabi je včeraj prispel na uradni obisk v DR Vietnam. Spremljajo ga zunanji minister Ganao in več drugih kongovskih funkcionarjev. KAIRO, 4. avg. (AP) — Egipt je zahteval od generalnega sekretarja OZN Kurta Waldheima, naj svojo turnejo po bližnjevzhodnih deželah, ki jih namerava obiskati konec meseca, začne z obiskom v Izraelu, zato da bi se najprej seznanil s stališči izraelske vlade glede ureditve krize. Kakor piše današnji kairski »Al Ahram«, so v Egiptu mnenja, da je to edino prava pot za uspeh misije generalnega sekretarja svetovne organizacije. Po mnenju lista je nujno, da se Waldheim najprej seznani s stališčem Izraela oziroma s tem, ali se Izrael misli ukloniti resoluciji varnostnega sveta iz novembra 1967. leta, ki zahteva umik Izraelcev s zasedenega arabskega ozemlja. Egipt je že obvestil generalnega sekretarja, da izraelsko stališče do te resolucije varnostnega sveta onemogoča ^poravnavo na Bližnjem vzho-' *du. Zadnje vesti GOSTIŠČA LETOS DRAŽJA BEOGRAD, 4. avg. (Tanjug) — Cene gostinskih uslug so bile letos julija za 18 odst. večje kot julija lani. V primerjavi z letošnjim junijem so bile julija večje za 6,1 odst. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta pa so bile za 23,4 odst. večje kot v istem obdobju lani. Te podatke je danes sporočil zvez. ni zavod za statistiko. V sedemmesečnem obdobju letošnjega leta so v primerjavi z istim lanskim obdobjem zrasle cene alkoholnih pijač za 31,2 odst., brezalkoholnih pi za 25,5 odst., cene prenočišč so se dvignile za skoraj 'M odst., gotovih jedil za 18,8 odst, itd. Hrana se je po teh podatkih v prvih letošnjih sedmih mesecih v primerjavi z istim lanskim obdobjem poprečno podražila 18,2 odst. JENKIJI BEŽIJO DOMOV Dolar pesti Američane v ZRN [šport - Šport - šport - šport • šport- Šport ■ šport • šport • šport ■ NAŠI NflD PRIČAKOVANJI Po prvem dnevu polfinala EPA v Celju premočno vodi ZRN — Naši četrti GRIVAS PRETI NIKOZIJA, 4. avg. (AP). — General Grivas je danes ciprskemu predsedniku Maka-riosu zapretil z vojno, če bo še najprej odbijal njegove zahteve. »če želi vojno, jo bo imel. To je moje zadnje op)-zorllo,« je izjavil Grivas ▼ sporočilu trem ciprskim grškim in desničarskim časopisom. Izjavil je tudi, da ni res, da umira od raka. OID NAŠEGA BONNSKEGA DOPISNIKA BONN, 4. avg. — Polovica družin ameriških vojakov, ki so stacionirani v Bambergu, se je v juniju vrnila v ZDA, zakaj? Dolar jim zdaj tako malo daje, da se jim kljub razmeroma lepita plačam "ne splača »varčevati« v Nemči-. ji. Sploh imajo Američani zdaj velike težave, ko snubijo svoje vojake za služenje roka v ZRN. Znano je bilo, da so ameriški vojaki najraje služili vojsko ravno v ZRN. Pri vstopu v voj sko lahko namreč vsakdo izrazi svojo željo. Zdaj nenadoma teh želja ni več. Dolarska plača se je Američanom v zadnjih dveh letih tako rekoč razpolovila, saj je tečaj padel cd štiri na skoraj dve marki. Trgovci, ki oskrbujejo velike ameriške kolonije po ZRN kar pozabljajo, da je tečaj dolarja uradno še vedno nekje med 2,20 in 2,30 mark — grobo menjajo kar ena za dva. Seveda pa v Bonnu ravno ne uživajo ob ameriških tegobah te vrste. Medtem ko številna premoč sil varšavskega pakta stalno raste, se bonski in ameriški vojaški načrtovalci ukvarjajo z vprašanjem, kako spet privabiti ameriške prostovoljce za služenje roka v Nemčiji. Z denarjem, ki ga mora zahodna Nemčija sicer plačati Američanom, bodo najprej zgradili nekaj sodobnih stanovanjskih naselij za mlade »jenkije«; Razvajeni vojaki ne pristanejo na to, da bi živeli v vojašnicah, posebej še ne, če so poročeni. In ravno z družinami se radi podajajo Američani preko luže, stanarine pa so po devalvaciji dolarja toliko porastle, da Američani kar obupujejo. »Dajte si izplačati v markah,« svetujejo svojim kolegom vsi Američani, ki so doživljali padanje dolarja v zadnjih letih. Američani počasi izginjajo tudi iz nemških trgovin ter se zatekajo v lastne »maga-zins«, kjer se dolarske cene v glavnem niso spremenile. Američani vse manj zasedajo (nočne) lokale, zato pa poveljstvo Armade razmišlja o razvedrilu v vojašnicah. Kako zlobno se poigrava usoda z včerajšnjimi osvoboditelji. In ob vsem tem jih bonski finančni minister Helmut Schmidt dobrodušno tolaži, da je dolar vendarle — podcenjen... ANTON RUPNIK CELJE, 4. avgusta. — Pred polnim štadionom Borisa Kidriča v razmeroma ugodnih vremenskih razmerah sta značilnosti prvega dne polfinalnega tekmovanja za atletski evropski pokal — rekordno število točk reprezentance ZRN, ki si je praktično že zagotovila nastop v finalu in presenetljivo dober nastop naših, ki so četrti z lepim naskokom pred Švico in Španijo, čeprav je prvi dan za našo vrsto veljal za | šibkejšega in bi šele v nedeljo morali pokazati več. Nemci so osvojili kar 8 prvih mest ter po eno drugo in četrto, kar je tudi svojevrsten rekord. Najboljši rezultati so bili prvi dan v teku na 400 m, najbolj presenetljiv pa je bil tek na 10.000 m, v katerem je dvakratni olimpijski zmagovalec Viren doživel poraz. Tudi sicer so Finci zaostali za pričakovanji. VRSTNI RED PO PRVEM DNEVU: ZRN 56, Poljska 41, Finska 40, Jugoslavija 32, Švica 21, Španija 18. Celjski polfinale evropskega atletskega pokala se je začel po napovedih. Favoriti teka ni 110 m z oviranmi Poljak Wodzynski je zlahka zmagal, naš Pišid pa je bil peti. Takoj za njimi so začeli merita moči metalci krogle. Med Nemcem Reichenbachom in Fincem Stahlbergom se je razvil ogorčen boj, ki pa ga je na koncu dobil Nemec z novim rekordom štadiona — 20,18, Finec pa je zaostal le za 4 cm. Po teku na 1500 m smo bili še najbolj zadovoljni Jugoslovani. Tek je bil sicer počasen, saj so se vsi očitno zanašali na fi-niš; celo Švicar Metier, ki fiiji-ša sploh nima. Zmagal je Nemec Wessinghage, Poljak Szordikow-sky je bil drugi, naš Vukomano-vič, ki je tekel res odlično, je v ciljni ravnini odbil še zadnji napad favoriziranega Finca Pai-varinte in osvojil tretje mseto. Se posebno zanimiv pa je bil za nas tek na 400 m, v katerem smo s Sušnjem računali na visoko uvrstitev in dober rezultat. Evropski rekorder Honz je opravičil vlogo favorita in zmagal, čeprav je tekel tokrat povsem derugače kot sicer. Tretjih 100 m je tekel precej zadržano, v finišu pa je imel nato daleč največ moči in $ 45,52 dosegel rekord štadiona. Za Sušnja je bil tek pravzaprav tragedija — tekel je gotovo najhitreje doslej, toda električno merjenje časa mu je prineslo samo izenačenje državnega rekorda. Met kladiva je tudi prinesel rekord štadiona in zmago Nemca, zadovoljni pa so bili tudi v finskem taboru z novim državnim rekordom Kangasa — 70,60. Pri skoku v daljavo so bili rezultati dokaj skromni, naš Ste-kič je bil do zadnjega skoka dru- gi, prav v zadnji seriji je kot zadnji skakalec Spanec Blanquer, ki je bil doslej zadnji, za en centimeter preskočil Jugoslovana. Tako je pisalo na semaforju. Točna daljava Spanca pa je bila 7.63 in ob enakem dosežku je bil Steki č zaradi boljšega drugega skoka drugi. Izjemen pa je bil po svojem poteku tek na 10.000 m. Potem ko je Švicar Moser zelo kmalu zaostal je nenadoma zašel v krizo Španec Haro, ki je bil med favoriti tega teka in je nato še pred koncem teka sploh odstopil. Naj več je presenečenje se je zgodilo pri slabih dveh kilometrih pred ciljem. Nenadoma je namreč začel popuščati dvakratni olimpijski zmagovalec Finec Viren. Nihče nd pričakoval, da je kriza resnejša, pa vendar je bilo tako in Finec je nato res zaostal. Uhlemarm, Malinowsky in naš Drago 2untar pa se je teh dveh nasprotnikov držal vse do zadnjega kroga. V finišu je bil Nemec najboljši, Malinowsky pa je dosegel poljski rekord. Zuntar je obdržal tretje mesto in nedvomno nadvse prijetno presenetil. Izboljšal je osebni rekord, ki bi bil rekord SRS, če bi bil Zuntar član slovenskega kluba. Tek štafet je dobila ZRN in z odličnim rezultatom 39,4 izenačila svoj letošnji najboljši dosežek. Jugoslovani so za Poljaki osvojili odlično tretje mesto. REZULTATI 110 m ovire: I. -Wodzynski (Pol) 14,18, 2. Pfister (Sv) 14,57, 3. Pur-siainen (Fin) 14,63, 4. Berkes (ZRN) 14,63, 5. Pisič (Jug) 14,72; Calleja (Sp) brez uvrstitve. Krogla: 1. Reichenbach (ZRN) 20,18 (rek. štadiona), 2. Stahlberg (Fin) 20,14, 3. Komar (Pol) 19,14, 4. Ivančič (Jug) 18,83, 5. Eggel (Sv) 17,97, 6. Barajon (Sp) 15,72. 1.500 m: 1. Wessinghage (ZRN) 3:50,34 , 2. Szordikowsky (Pol) 3:50,39, 3. Vukomanovid (Jug) 3:50,50 , 4. P&ivarinta (Fin) 3:50,52, 5. Meier (Sv) 3:53,42, 6. Morera (Sp) 3:54,59. 400 m: 1. Honz (ZRN) 45,52 (rek. štadiona), 2. Kukkoaho (Fin) 45,72, 3. Sušanj (Jug) 45,93 (izen. rek. SFRJ), 4. Podobas (Pol) 46,27, 5. Gayoso (Sp) 47,11, 6. Rothe-btlchler (Sv) 47,25. 100 pi: 1. Hirscht (ZRN) 10,69, 2. Nowosz (Pol) 10,73, 3. Vilen (Fin) 10,75, 4. Paraise (Sp) 10,83, 5. Viucijanovid (Jug) 10,86, 6. Fahndrich (Sv) 10,88. Daljava: 1. Baumgartner (ZRN) 783 (rek. štadiona), 2. Stekid (Jug) - 763, 3. Blanquer (Sp) 763, 4. Berrihard (Sv) 761, 5. Vaananen (Fin) 756 , 6. Miedzialek (Pol) 749. Višina: 1. Pesonen (Fin) 209 , 2. Doster (ZRN) 209 , 3.-5. Bialogor-ski (Pol), Peramau (Sp) in Patry (Sv) 207 , 6. Temin (Jug) 202. Kladivo: 1. Riehm (ZRN) 71,40 (rek. štadiona). 2. Kangas (Fin) 70,60 (rek. Finske), 3. Lubiiew-sky (Pol) 66,80 , 4. Stiglid (jug) 66,06 , 5. Alcantara (Sp) 65,18. 6. Wiesenhofer (Sv) 63,58. 10.000 m: 1. Uhlemann (ZRN) 28:30,0 , 2. Mal:nowsky (Pol) 28:30,4, (Pol. rek.) 3. Zuntar (Jug) 28:37,2 , 4. Viren (Fin) 29:17,4, 5. Moser (Sv) 30:05,8: Haro (Sp) brez uvrstitve. 4 X 100 m: 1. ZRN 39.36. 2. Poljska 39,63, 3. Jugoslavija (V n-cijanovid, Kocuvan. Pisid, Križan) 40,14, 4. Finska 40.28, 5. Španija 40,30, 6. Švica 41,02. EVGEN BERGANT IZOLČANA ŠESTA NOTTINGHAM, 4. avgusta (po telefonu) — V novozgrajenem centru za vodne športe se je kondalo 4. mladinsko svetovno prvenstvo v veslanju. Vreme je bilo tokrat hladno, voda pa valovita. Vmes je padal tudi dež, zato je bilo razmeroma malo gledalcev. Za Ju-goslovane je bil najzanimivejši finale dvojcev s krmarjem, v katerem je nastopil tudi dvojec Arga iz Izole. Mlada Izoldana sta danes veslala slabše kot včeraj, imela pa sta tudi to nesrečo, da Ju je že po Startu oviral veter, tako da sta izgubila tempo. Na cilju sta se morala zadovoljiti s 6. mestom. V malem finalu je nastopil tudi jugoslovanski kombinirani osmerec, ki je bil prav tako šesti. Skupno so bili najuspešnejši veslači NDR, čeprav niso blesteli kot nekdaj. Osvojili so 4 zlate in 3 srebrne kolajne. ZRN je dobila 2 zlati, 1 srebrno In 2 bronasti, SZ pa 1 zlato, 1 srebrno In 3 bronaste. REZULTATI — dvojec s krmarjem: 1. NDR 6:13,69, 2. Francila 6:19.45. 3. Kanada 6:22,33 , 4. Belgija 6:29,06 . 5. SZ 6:43,31, 6. Jugoslavija 6:48,55: mali finale osmercev: 1. Anglija 5:04.16. 2. Avstralija 5:09.70. 3. Švica 5:10.61, 4. Italiia, 5:12.57, 5. Francija 5:12,76, 6. Jugoslavija 5:13.69 B. BENEDIK TEK NA 110 m OVIRE — Na cilju celjskega teka. Foto: Busič VELIKA TROFEJA Zmagovalca IBM turnirja Planinc in Petrosjan ROMUNSKA OCENA KRIMA „Novi čas je že napočil66 BUKAREŠTA, 4. avg. (Tanjug). — Glasilo romunske KP »Scintea« piše v današnji številki, da so voditelji nekaterih socialističnih držav na sestanku na Krimu s pridom izmenjali mnenja o socializmu in miru. List poudarja, da je razvijanje takšnega sodelovanja zelo pomembno za uspešno ust- EGIPČAN V BUKAREŠTI BUKAREŠTA, 4. aivg. (AFP) — Hafez Ismail, posebni svetovalec egiptovskega predsednika Anvarja el Sadata, je na povabilo romunskega državnega sveta danes pripotoval v Bukarešto. ŽRTVE POŽARA DOUGLAS, OTOK MAN, 4. avg. (Reuter) — Zadnja poročila z otoka Man govore, da je v katastrofalnem požaru, ki je zajel hotel v mestu Douglas, izgubilo življenje 51 oseb. Požar je izbruhnil v četrtek zvečer. Kot so sporočili, lokalna policija meni, da so krivci požara trije otroci. DE Izdaja in tiska CGP Delo, Ljubljana, Tomšičeva 1—3. Urednik nedeljske izdaje JAKA ŠTULAR — Telefon 33-522 do 23-528. Oglasna služba Ljubljana, Šubičeva 1, telefon 21-896. Oddelek za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje naročnike 23-522, poštni predal 29 — Ekspedit, telefon 321-4S9 — brzojavni naslov DELO, Ljubljana. 2iro račun pri službi družbenega knjigovodstva Ljubljana 50102-H01-200I2 — Mesečna naročnina 32 dinarjev, za zasebnike 30 dinarjev — Rokopisov ne vračamo. varjanje socializma in komunizma, za boljše sosedske odnose med narodi teh držav in za krepiteV njihovega vpliva v svetu. V tem duhu je tudi izzvenelo srečanje med Ceajuisesoom to Brežnjevom, piše list. List našteva načela, na katerih sloni romunska politika, to poudarja prispevek Romunije k razširitvi sodelovanja to kooperacije z državami, članicami SEV. Romunija meni, da bo tako Imenovani kompleksni program gospodarske integracije socialističnih držav prispeval k poglobitvi to izpopolnitvi sodelovanja med deželami te gospodarske grupacije, vštevši razvoj vsake članice posebej, pa tudi k izenačenju njihove različne stopnje razvitosti. Pot do novega, trdnejšega miru to mednarodne varnosti, je v širšem seznanjanju, ustvarjanju novih meddržavnih odnosov,' razširjanju medsebojnih stikov držav z različno družbeno ureditvijo. Ta POGOVORI ZDA—NDR WASHINGTON, 4. avgusta (Reuter) — Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da se bodo v četrtek v Washingtonu začeli pogovori med Nemško demokratično republiko to Združenimi državami Amerike, nanašali se bodo na vzpostavitev diplomatskih odnosov. Predstavnik zunanjega ministrstva ZDA je izjavil, da bodo pogovori bržkone trajali samo en dan ter da jih bodo nadaljevali v jeseni. novi čas je že napočil, smo na poti popuščanja napetosti to splošnega prizadevanja narodov za gospodarski ta družbeni napredek. To je dejansko pot, ki jo ubirajo vse socialistične države, je rečeno v komentarju glasila romunske KP. AMSTERDAM, 4. avgusta. — Albin Planinc in Tigran Petrosjan, zmagovalca mednarodnega šahovskega veleturnirja za trofejo IBM v Amsterdamu, sta pravo nasprotje. Njuna šahovska sloga sta prišla do izraza tudi v zadnjem kolu, ko sta slavila zmago in skupaj razdelila prvo nagrado: Planinc je s črnimi figurami v napadu dobesedno raznesel Enklaarja, medtem ko je Petrosjan z mirno, pozicijsko igro povsem nadigral Radulova. Skupna zmaga Planinca in Petrosjana je vsekakor najpravičnejši razplet v Amsterdamu. Oba velemojstra sta prikazala izredno igro. ~i «1X0 JE l\ ■■■1 I te 1 n£ m h N i I sp 1 kI P” 1 Že F 2 u K! ut (REP 'ALP 1 r0 1 El ,» Vojaški Ij* ukazi I ■ ostanejo P*. 1 Planinc je tako po svoji‘mednarodni zmagi na I. Vidmarjevem memorialu v Ljubljani osvojil še veliko trofejo IBM Amsterdam 1973, potem ko je v zadnjem kolu v blestečem slogu premagal Enklaarja. V španski partiji se je s črnimi figurami odločil za b5 že v peti potezi in prevzel pobudo. Njegove figure so bile razpostavljene na najboljših mestih. Bila je to ostra partija, v ka- Rezultati XV. kola: Ree — Ma-remi, Donner — Andersson Smejkal — Langeweg 1:0, tar — Planinc 0:1, Spasski tnman 1:0, Quinteros —Ribly Szabo — Kavalek remi, Pet-i — Radulov 1:0. Končni vrstni red: Planinc in Petrosjan 10, Kavalek 9,5, Spasski 9, Szabo 8,5, Marovič 8, Andersson, Donner, Ribly, Smejkal in Timman 7,5, Radulov -n Ree 6, Enklaar in Quinteros 5,5, Lange-weg 4,5. ODLOČILNA TOČKA BELI: J. ENKLAAR ORNI: A. PLANINC (ŠPANSKA PARTIJA 1. e4 e5, 2. Sf3 Sc6, 3Lb5 a6, 4. La4 Sf6, 5. 0—0 b5, 6. Lb3 Lb7, 7. Tel Lc5, 8. c3 0—0, 9. d4 Lb6, 10. Lg5, h6, 11. Lh4 d6, 12. a4 exd4, 13. axb5 axb5, 14. Txa8 Lxa8, 15. cxd4 Te8, 16. Sc3 g5, 17. Lg3 Sa5, 18. d5 b4, 19. La4 Te7, 20. Sa2 Sxe4, 21. Sxb4 f5, 22. Lc2 De8, 23. Sd4 f4, 24. Sf5 Te5, 25. Sxh6 + Kg7, 26. Sg4 Sxf2 0:1. BELJAVSKI SVETOVNI PRVAK STOCKTON, 4. avg. — Jugo- slovanski šahist Marjanovič je v zadnjem kolu mladinskega svetovnega prvenstva izgubil partijo z Beljavskim, ki je postal mladinski svetovni šahovski prvak. Marjanovič je proti sovjetskemu šahistu sicer dobro začel in kot črni v Zmajevi varianti siciljanske obrambe uspešno odbijal vse napade Beljavskega. V peti uri partije pa je naredil napako, ki jo je v nadaljevanju prekinjene partije nasprotnik izkoristil in ga premagal. Z zmago nad Dieksom si je Anglež Mi les zagotovi l drugo mesto, Marjanovič pa si deli tretje mesto. Rezultati zadnjega kola: Beljavski- — Marjanovič 1:0, Dieks — Miles 0:1, Christiansen — Leow 1:0, Biriescu — Bloch remi, Ro-udsari — Cooper prek., Frail — Steam 0:1. Končni vrstni red: Beljavski 8,5, Miles 8, Marjanovič, Christiansen in Stean 7,5, Bloch 5, Dieks 4,5 (1), Leow 4(1), Biriescu 3,5, Cooper 3, Frail in Rodsari 2 (2). MERCATOR — BORAC 1:3 (0:2) LJUBLJANA — Igrišče ob Gerbičevi cesti, gledalcev 500, sodnik Zadel (Lj). STRELCI: 0:1 — Smilevski (20), 0:2 — A. Kovačevič (30), 1:2 — Corn (63 — 11 m), 1:3 — Fazlič (67). MERCATOR: Škulj (Bregar), Mastnak, Jakopič, Krasnik, Bajec (Ibrašimovič), R. Zavrl (Kapid-žič), Klemenc, Goleč, Kitič (Lešnik), J. Zavrl, Corn. BORAC: Džuric (Jantoljak), Sre-dojevič (Gavrilovič), Lazič (N. Kovačevič), Krešo (Bogojevič), Vida-ček (Vukelja), Brnjac, Smilevski, Gugleta (Mulalič), Bajagilovič, Fazlič (Ibrahimbegovič), A. Kovačevič. V okviru priprav za prvenstvo sta se pomerila ljuibljanskn drugo-ligaš in banjaluški Bo~ac. Zmagali so popolnoma zasluženo gostje, ki so predvsem v prvem polčasu igrali boljše od Mercatorja. V pr-vem polčasu je bila igra dokaj mirna, v nadaljevanju pa sta obe moštvi začeli igrati grobo, tako da je sodnik pokazal rdeča kartončka Golcu in Bogojeviču. Srečanje Je pokazalo, da Mercator še ni v najboljši formi, gostje pa so prikazali precej boljšo igro kot pred dnevi proti Olimpiji. Pri Borcu so se najbolj izkazali A. Kovačevič, Fazlič in Smilevski, ki so neprestano ogrožali vrata Mercatorja. A. PROTIC T. FLORJANČIČ PODPREDSEDNIK NZJ LJUBLJANA, 4. avg. — Na redni seji IO NZS so soglasno potrdili Toneta Florjančiča za podpredsednika NZJ, po poročilu člana medrepubliške komisije IO NZJ Franja Kočarja o minulih dogodkih, pa so sprejeli tudi koledar tekmovanja za jesenski del prvenstva v treh slovenskih nogometnih ligah. WASHINGTON, 4. avg. — Ni-xonova administracija je da- j nes slabo uro po izdaji ukaza o ‘prenehanju bombardiranja I Kambodže zahtevala, naj vrhovno sodišče v polni sestavi ovrže to odločitev. Agencija AP .poroča, da je sodnik Wil- | liam Douglas dal tak ukaz m z njim podprl odločtev sodišča v New Yorku. Ker je j vrhovno sodišče na počitnicah do 1. oktobra, pričakujejo, da se bodo sodniki posamič izjasnili, če žele posebno sejo ali pa naj o zadevi razpravljajo na drug način. Predstavnik obrambnega mi- | nistrstva je izjavil, da pričakuje navodila pravosodnega I ministrstva in da Douglasov | ukaz ni spremenil nobenega vojaškega ukaza. KOLO PREKINITEV Ljubojevič prekinil partijo s Portischem PETROPOLIS, 4. avgusta. — Jugoslovanski velemojster Ljubojevič je prekinil partijo Vlil. kola medeonskega šahovskega turnirja v Petropolisu — z madžarskim velemojstrom Portischem, medtem ko je Ivkov prav tako prekinil s Tanom. Zanimivo je vsekakor, da je bilo v osmem kolu prekinjenih kar sedem partij. Brazilski velemojster Mecking, ki je zdaj najnevarnejši tekmec vodečemu Ljubojeviču, je po 22. potezah remiziral z belimi figurami proti Bronsteinu. Z remijem se je končala tudi partija Savon — Hug v 28.. potezi. Prekinjene so naslednje partije: Ljubojevič — Portisch (40), Ivkov — Tan (41), Biyiasis — Smislov (47), Geller — Keres (42), Gheorghiu — Polugajevski (40), Kagan — Reshevsky (42) in Pan-no — Hort (45). Stanje po VIII. kolu: Ljubojevič 6 (1), Mecking 5,5, Bronstein 4,5, Portisch, Geller in Polugajevski 4 (2), Panno 4 (1), Ivkov 3,5 (2), Savon 3,5, Smislov 3 (2), Gheorghiu 3 (1), Hort, Reshevsky in Bi-Viasis 2,5 (2), Keres 2 (2). Kagan in Hug 1,5 (2), Tan 1,5 (1). V jutrišnjem IX. kolu bodo igrali Reshevsky — Ljubojevič, Portisch — Ivkov, Hort — Biyiasis, Tan — Panno, Savon — Kagan, Bronstein — Hug, Polugajevski — Mecking, Keres — Gheorghiu in Smislov — Geller, DRUGI USPEH JUGOSLAVIJE VILNIUS — V drugem kolu III. košarkarskega turnirja za pokal Gagarina je Jugoslavija premagala reprezentanco Litve s 77:66 (35:29). Jugoslovani si niso nikdar priborili več kot 10 točk prečno-sti. vendar tudi njihova zmaga ni bila niti enkrat v nevarnosti. Trener Novosel tokrat ni poslal na :gr:šče Plečaša in Jerkova, ki sta bila proti mladi ekip: SZ med najboljšimi. Koše za Jugoslavijo so dosegli: Tvrdič 3, Kičanovič 13. Jelovac 6. Kneževid 2, Kapičid 6, Slavnid 2. Cosic 17, šolman 14, Dal.pagid 5, Marovid 9; za Litvo so bili najuspešnejši: žukaitis 19, Linikevi-cius 15 in 2ukauskas 14. Rezultati II. kola: Jugoslavija — Litva 77:66 (35:29), SZ — SZ (mladi) 104:71 (53:30), CSSR — Finska 99:65 (47:29). Po 2. kolu imajo SZ, CSSR m Jugoslavija po 4 točke. Litva SZ (mladi) in Finska pa so brez njih ŠE NEPORAŽENE LOANO, 4. avg, — V 4. kotu evropskega košarkarskega prvenstva mladink je Jugoslavija premagala Španijo z 59:45 in sl dokončno zagotovila nastop v zaključnem delu tekmovanja. V zadnjem kolu igrajo naše še s SZ. REZULTATI — skupina A (San-remo): Francija — Belgija 66:42, Bolgarija — Poljska 57:44, Italija — Nizozemska 66:39; vrstni red: Bolgarija 8. Italija in Poljska po 6. Francija in Nizozemska po 2. Belgija brez točk; skupina B 19.45 RISANKA (Ljubljana) 19.50 CIK-CAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3-2-1 in TV barometer. PROPAGANDNI FILM (Ljubljana) 20.35 A. Marodič: PRED VIHARJEM, zgodba iz nadaljevanke NORA HIŠA (JRT) (LJ) 21.20 DOBRE STARE MELODIJE (Zagreb) 21.35 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.05 POROČILA (Llubljana) UHF — oddajnik Krvavec: 20.00 TV DNEVNIK (Sarajevo) 20.30 ZLOČIN IN KAZEN, sovjetski film Beograd IT) 22.00 24 UR (Beograd II) POHVALA IN PREDLOG V mislih imamo novo »televizijsko« serijo, če je mogoče tako reči, crklus iz zgodovine filma na Jugoslovanskih tleh po drugi svetovni vojni, naslovljen »K sodobnemu izrazu«. (V petek zvečer smo mogli gledati »Sofko«, ki jo je v letu 1948. po romanu Borisava Stankoviča posnel režiser Radoš Novakovič. Pred projekcijo so na beograjska TV priredili tudi razgovor s filmskim avtorjem in mogli smo biti deležni nekaj informacij iz prve roke, med njimi pa bita zlasti pozorni na tisto, ki je govorila o razmerju med literarnimi besedili in filmskimi predstavami, naglašujoč prednosti in koristi, ki jih filmu omogoča beletri-ja...) Tako bomo torej priče miniaturni filmski antologiji v poduk in tudi v osvežitev spomina. Filmi imajo svoje občinstvo — saj se ne motimo? — najbolj takrat, ko so še sveži, pravkar narejeni. Potem padejo prav kmalu, velika večina med njimi, v pozabo, v kinotečne arhive in na Specializirane projekcije; zmerom bolj začnejo pripadati »zgodovini«, niso več (ali vsaj zelo redko) živa paša za oči, priložnost za redne kinematografske sporede. In -vendar se v teh starih filmih mimo priložnosti za Specialiste ohranja marsikatero pričevanje o svojem času in prostoru, pričevanje, spomin, neposredna, zmerom bolj tudi »dokumentarna« slika sveta... Ali se tedaj motimo, če rečemo, da je zamisel, predstaviti serijo takšnih starih jugoslovanskih filmov prek televizije, izvrstna priložnost za spominjanje na stare čase in obenem možnost, ogledati si, kako se je dogajalo to jugoslovansko izdelovanje filmov med svojo, marsikdaj ne prav lahko zgodovino? Bomo videli, kako se bo ta možnost uresničila Kljub temu pa si dovolimo misel na robu, da bi namreč veljalo pripraviti, vsaj za naše prilike, »retrospektivo« slovenskega filma še posebej — razmere so bile v tem prožnem času pač, tudi v filmu, po različnih republikah oziroma nacionalnih prostorih različne. Kakšna je bila specifična preteklost filma na Slovenskem? A. INKRET SRBIJA V NESREČI Ali česa bi lahko ne bilo OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, avgusta. — Ko je srbska vlada pred časom razpravljala o navidez obrobni točki dnevnega reda (organizacija civilne zaščite), so nepričakovano prišli na dan sila zanimivi podatki o naravnih nesrečah, ki so zadnje čase pustošile to republiko. Zbrani skupaj dajo kar grozljivo podobo in si jih prav zavoljo tega že velja ogledati, dasiravno, kot smo že omenili, se je razprava na srbskem IS odvijala v drugo smer in z drugim namenom. „ -> Najprej osupne že sama razporeditev naravnih nesreč. Teh je namreč kar cela vrsta in tu bi se (z eno izjemo) omejili le na ujme, ki so udarile po srbskem prebivalstvu samo lansko leto. Težko je zbrati točne j še podatke o smrtno ponesrečenih in poškodovanih ljudeh, vendar že ti, ki so na voljo, osupnejo, da gmotne škode sploh ne omenjamo. Lani je bila v Srbiji cela vrsta manjših poplav, na katere pa javnost ni bila toliko pozorna zaradi hudih ur v Sloveniji in na Hrvaškem. Toda skoraj v enakem času so prestopile korita tudi srbske reke, posebno na Kosovu. V ožji Srbiji je bilo samo lam 2.634 požarov, ki so povzročili za 66 milijonov škode. Bilo je skoraj 200 požarov več kot leto poprej. Srbija ima tudi to nesrečo, da leži na kar precej potresnem območju. Zato so bolj ald manj močni potresni sunki takorekoč nekaj vsakdanjega. Samo lansko jesen jih je bilo cela vrsta, najhujši pa 1. oktobra z epicentrom v okolici Kraševca. Potres je bil 7 stopnje in je zajel še kraje Despotovac, Trstenik, Clčevac, Cuprijo, Paračin itd. Človeških žrtev ni bilo, toda samo v Kraševcu, Cičevcu in Trsteniku je bilo kar za 173 milijonov din škode. V Srbiji so pogoste epidemije črevesnih kužnih bolezni, pegastega tifusa in zlatenice. Lanskoletne črne koze so zajele 24 krajev, od tega 19 samo na Kosovu, v ožji Srbiji pa Beograd in Cačak, ter vojvodinski vasi Tmjane in Morovič. V času epidemije je zbolelo 173 ljudi, med katerimi jih je 34 umrlo, gmotne škode pa je bilo za | 67 milijonov din. Srbija je tudi sorazmerno med prvimi deželami po številu prometnih nesreč, ki sicer ne sodijo med naravne katastrofe Samo lani jih je bilo 47.970. Mrtvih je bilo 1537 s čimer so za 30 potolkli predlanski rekord, poškodovanih 17.320, škode pa ni bilo nič več in nič maiti kot 201,648.330 din, za 50 milijonov več kot predlanskim. ANDREJ ARKO ZNAN VZROK SMRTI POLJSKEGA PROFESORJA BRČKO, 4. avg. — »Andrej Cepoiirski, 34-letni profesor elektrokemije na krakovvski univerzi, je umrl zaradii Izliva krvi v možgane,« Je izjavil dr. Zoran Ilič, sodno-me-dicinski izvedenec tuzlanske-ga okrožnega sodišča po sinočnji obdukciji trupla Poljaka, ki je 2. avgusta utonil med kopanjem v Savi pri Brčkem. Možganska poškodba je torej kriva utopitve. Profesor Andrej Cepurski je pred tremi dnevi s soprogo dopotoval v Brčko k prijateljem, od koder je nameraval odriniti na oddih na morje. IMETJE V PEPELU MURSKA SOBOTA, 4. avgusta — Med nevihto, ki je divjala ponoči na Goričkem, je v šalovcih udarila strela v gospodarsko poslopje kmeta Franca šebeda. Izbruhnil je ogenj. Poslopje je zgorelo do tal. Ogenj je uničil tudi trideset ton sena ter razno kmetijsko orodje. Škodo so ocenili na najmanj 80 tisoč dinarjev. B. B. ata za notranje zadeve. C e* stransko cesto so postavili tovornjak s prikolico. Okoli sedme ure predvčerajšnjim sta se proti blokadi pripodila begunca z veliko hitrostjo. Toda • namesto, da bi avtomobil ustavila, saj takorekoč zaradi ovir nista imela več kam, sta vozilo »namerila« proti miličnikom z očitno na. meno, da bi jih povozila. V tistem hipu so miličniki začeli streljati. Krogle so začele ropotati po zadnjem oken. skem steklu avtomobila in po karoseriji, vendai pa sta kriminalca z drzno vožnjo in brez ran premagala tudi to oviro in nadaljevala svoj beg. Na prometni že tako preobremenjeni magistrali pa se je tokrat začela vratolomna dirka. Kriminalca sta avtomobil usmerila globoko v visoke skale vsekan fjordu podoben zaliv Perazida Tu sta skočila iz avtomobila in se peš pognala v beg skozi grmičevje ob obali. Takrat pa so varnostni organi iz Budve in Petrovca že dobili zaprošene okrepitve iz Bara in Titograda tako, da so lahko blokirali vse poti, ki vodijo k obali ali z obale v notranjost. Po obalnem morju pa so začeli patruljirati gliserji. Po krajšem, a na-tančaem iskanju, so varnostni organi opazili begunca na 40 metrov visoki skali, ki je molela v zrak nad morjem. Toda približati se steni Je bilo takorekoč nemogoče in je pravi čudež, kako sta lahko kriminalca sploh splezala na vrh. Kriminalisti m miličniki so skalo obkolili in začela so se pogajanja med zasledovalci in ubežniki. Varnostni organi so zahtevali, naj se kriminalca mirno vdata. In res, po daljšem prepričevanju je Slobodan Srbič popustil, dvignil roke in se pokazal izza zaslona. Drugi begunec, Tomislav Damjanovič se ni hotel vdati. Tedaj se je začel vzpenjati po strmi skali proti njemu miličnik Branko Baragič, ki pa se je ob tej priložnosti, zaradi drsenja po skali navzdol, kadar mu je spodrsnilo ali je za hip popustil prijem, ranil. Toda vsa miličnikova požrtvovalnost je bila zaman. Damjanovič je zasledovalcem ušel skozi tako imenovano partizansko jamo, za katero pa kriminalisti in miličniki takrat še niso vedeli. Ponoči istega dne so ubež-nega gangsterja opazili v va. si Reževiči. Tu je zaprosil nekega kmeta, raj mu da vo de. Za nevarnim kriminalcem, ki je oborožen s pištolo, so se podali v lov tudi pripadniki JLA, ki so jih varnostni organi poklicali na pomoč. STRELA V HIŠO ŠENTILJ, 4. avgusta — Včeraj popoldne, je med nevihto udarila strela v gospodarsko poslopje Stanislava Ferka ln 'zanetila požar. Zgorelo je ostrešje poslopja, 7000 kilogramov sena ln razno kmečko orodje, škode Je za 35.000 dinarjev. M. S. ČRNI CESTNI KOLEDAR SMRT IN ANARHIJA Mirni 1 je le teden dni. In to krvav teden. Na naših cestah smo v teh eodmlh dneh našteli kar 25 mrtvih prometnih udeležencev! To sicer nd katastrofalno, saj eno o katastrofi govorili pred nekaj tedni, ko je 26 ljudi umrlo na cesti. Tolkrat pa je eden manj! O katastrofi tudi ne kaže govoriti, ker so nekateri takoj pripravljeni govoriti o paničarstvu. Pa čeprav ugotavljamo, da je konec tega tedna v primerjavi z istim obdobjem lanskega lete naraslo število žrtev od 294 na 381 ali za 87 LJUDI. Ali za statistično nastrojene za 24 in še nekaj desetink odstotka. Pa pustimo te številke in se posvetimo nekaj minut nekaterim posebnostim, ki so se dogodile minuli teden ali kak dan pred njim. V mislih imam dve, za naše prilike bi rekel značilni nezgodi. Prvo je zakrivil pobesnel Nemec v BMW v Prevojah, drago pa Jugošvicarka pred nekaj, dnevi pri Kronovem na dolenjski magistrali. V obeh primerih sta močnejša nasprotnika po prehitevanju raztreščila nasproti vozečega fička. In v obeh primerih smo v statistike vpisali vsakokrat po štiri mrtve LJUDI. Ne da bi kakorkoli zmanjševal krivdo obeh voznikov, ki sta zakrivila smrt osmih ljudi, pa se mi vendar poraja vprašanje, ali nedolžni nasproti vozeči voemik res ni mogel storiti ničesar, da bi se izognil katastrofi. Ali res ni mogel zapeljati s ceste in se sicer ne izogniti nezgodi, pač pa zmanjšati posledice nezgode. Kajti te prav gotovo ne bi bile tako hude, kot so bile ob trčenju z mnogo težjim in hitrejšim BMW ali oplom. Po drugi strani pa je taka nezgoda logična posledica anarhije na naših cestah, kjer je vsak v prepričanju v svoje vozniško veličanstvo hitrostno neomejen. Oe M bila hitrost omejena na reoimo 80 km na uro, če bi se tudi kontroliralo izvaja nje tega predpisa, če bi bile tudi kazni primerna posledicam takih prehitevanj, fa4 prihranim marsikatero življenje. Kot sem že omenil Je bil minuli teden med najbolj krvavimi v letošnjem letu, saj Je bilo na slovenskih cestah v pičlih sedmih dneh kar 217 hujših prometnih nezgod. Posledice: 26 mrtvih, ISO huje in 157 laže ranjenih. Povzročitelji: avtomobilisti 122, motoristi 41, kolesarji 38. Vzroki: izsiljevanje prednosti 38, neprimerna hitrost 32, nepazljivost 27. Med mrtvimi minulega tedna je največ voznikov osebnih avtomobilov, kar šest jih je, pet potnikov in kolesarjev, štirje pešci, trije motoristi ter mopedist in voznik tovornjaka. Med temi 25 mrtvimi najdemo le enega tujca, in sicer turškega voznika tovornjaka, 24 cestnih žrtev ml milega tedna pa Je bilo z naših gora ln dolin. M. P. MINULI TEDEN 25 LETOS ZE 381 MRTVIH LOV ZA BEGUNCEM Kolesar mrtev, voznik ušel GORNJA RADGONA, 4. avgusta — Sinoči ob 22.40 je neznan voznik osebnega avtomobila v Vratji vasi v apaški kotlini do smrti povozil 40-letnega Jožeta Kralja iz Podgorja pri Radgoni. Po dosedanjih ugotovitvah se je Kralj peljal s kolesom iz Trat proti Apačam. Vendar je v Vratji vasi (najbrž zaradi vinjenosti) padel po cesti, kjer je obležal z glavo na sredini cestišča. Tu pa ga Je do smrti po vozil voznik osebnega avtomobila, ki bi z malo več pazljivosti gotovo lahko preprečil tragedijo, še huje pa je, da je avtomobilist po nesreči vožnjo nadaljeval in kmalu zatem na mejnem prehodu Trate izginil v Avstrijo. Radgonskim miličnikom pa je že ponoči uspelo zvedeti za opis vozila in celo za njegovo registrsko številko. Gre za fiat 124 avstrijske registracije z začetno številko 168 ter končno 103 ali 108. Naši varnostni organi so se že povezali z avstrijsko žandarmerljo. B. B. TRIJE NA TLEH VUZENICA, 4. avgusta — Kristan Brezovnik iz Branika se je peljal včeraj popoldne z neregistriranim mopedom skozi Vuzenico. Z odcepa ceste je takrat privozil s kolesom 12-letnni Vojko Juhart iz Vuzenice, ki Je peljal na kolesu svojo 8-letno sestro Darjo. Mopedist in kolesar sta trčila tako, da so vsi trije padli po cesti ln se hudo ranili. M. S. To napeto pripovedovanje bo Izšlo: razširjeno tn izpopolnjeno v platno vezani knjigi, ki bo imela «00 atrani irkuti ln «2 «tianl »lik PirdnaniHiiMka cena Je '16.(KI din Knjiga bo Izšla * decembra Na dopisnici nalepl jeno naročilnico pošljite na naslovi CGP DELU — prodajna služba. Tomšičeva I, . 61000 Ljubljana. NAROČILNICA Naročam knjigo: Richard Collier. Duce! Vzpon in propad Benlta Mussolinija Ime In priimek Ulica__________________________________________________________________ Poštna št. In kraj Knjigo ml pošljite po povzetju! Datum Podpis TA AV/JVAi S I N I \ I N I N > I N I S > s I JUTRI NOV PODLISTEK - JUTRI NOV PODLISTEK - JUTRI NOV PODLISTEK - JUTRI NOV PODLISTEK - JUTRI NOV PODLISTEK DOGOVOR O SVETU in želji: pripravita Rusijo do tega, da bo napovedala vojno Japonski in doseči rusko soglasje za ustanovitev nove svetovne organizacije. namesto nekdanje Lige narodov, ki je pred začetkom druge svetovne vojne doživela neslaven krah. Vsi trije veliki — predvsem pa Stalin in Churchill — so se zavedali, da bo ta konferenca težka politična bitka, kajti Intimni načrt: vsake od treh velesil za ure elit ©v sveta po končani vojni, so se hudo razlikovali Zavest o tem, da gre za Izredno pomembna politična pogajanja Je bila glavni razlog da je Stalin zavlačeval preden je da: poglasje zanjo, kajti hotel je dobiti znatne vojaške tn politične prednosti, ki so bile rebraarja 1945 seveda veliko večje, kot poleti 1944 Tu je treba tudi iskati razlog, zakaj je tako vneto zahteval, da mora biti konferenca na ozemlju Sovjetske zveze. S tem je namreč prestiž Sovjetske zveze močno narastel Roosevelt in Churchill pa sta s tem, da sta prišla na Krim hote ali nehote izrekla Stalinu veliko priznanje, ki je močno odjeknilo v svetu. Delegaciie so bile sestavljene takole. Sovjetsko je vodil Josip Visarionovič Džu-gašvili-Stalin, poleg njega so bili v njej še: zunanj- minister Vjačeslav Mihajlovič Molotov državni tožilec ZSSR in Stalinov posebni diplomatski svetovalec Andrej Janu arjevič Višinski načelnik oddelka za Ameriko v sovjetskem zunanjem ministrstvu in veleposlanik v ZDA Andrej Andrejevič Gro-miko, bivš; sovjetski veleposlanik v Londonu, zdaj zado ven za vprašanja združenih narodov Majski, letalski maršal Kudjakov, admiral Kuznjecov m general Antonov, To je uradna sovjetska delegacija. Poleg nje Je na Krimu še dosti drugih v* šokih sovjetskih funkcionarjev. Tu so še Berija, Voro- šilov ln MaJenkov, vsi trije člani politbiroja in še trije pomembni člani vlade — Deka-nosov, Losovski ln Kafdaradze. Amerško delegacijo vodi utrujeni ln hudo bolni Franklin Delano Roosevelt. V njej so še- posebni predsednikov svetovalec Har ry Hopkins, ki Ima izreden vpliv na predsednika, ki pa je tudi tako hudo bolan, da polovico konference preživi v postelji; nadalje Je tu ameriški zunanji minister Edward Riley Stettinius, ameriški veleposlanik v Moskvi Averell Harrlman, strokovnjak v zunanjem ministrstvu, zadolžen posebej za vprašanja združenih narodov Alger Hiss, Rooseveltov osebni tajnik Steve Early, admiral Willlam Leahy, admiral Ernest Joseph King, general Watson in general George Catlett Marshall. Britansko delegacijo vodi Wlnston Churchill. V njej so še: zunanji minister Antho-ny Eden, stalni podsekretar v zunanjem ministrstvu Aleocander George Montagu Ca dogan. britanski veleposlanik v Moskvi Archl-bald Kerr, maršal Allan Brooke, letalski maršai Charles Portal, vrhovni poveljnik sredozemskega ladjevja Andrew Browne Cunningham, maršal Aleocander in načelnik Churchillovega osebnega štaba generalni poročnik Hastings Lionei Ismay. Poleg uradnih delegacij je tu Se dosti vojaških in političnih svetovalcev ln strokovnjakov. ki obdelujejo ln pripravljajo materiale. « Delovni red konference je tak, da se plenarna zasedanja, ki Jih vodijo trije veliki, začno vsak dan okrog štirih popoldne. Vojaška strokovnjaki se običajno sestajajo dopoldne. Zunanji ministri, ki imajo na tej konferenc’ največ dela, se sestajajo dopoldne, pogosto pa še zvečer, po plenarnih zasedanjih. Veliki brije se vidijo na delov- nih zasedanjih ln zvečer na banketih, posebej pa sta se sestajala Churchill in Roosevelt ter Stalin in Roosevelt. Svet izve samo iz kratkega uradnega sporočila, da nekje na bregovih Črnega morja poteka konferenca treh velesil. Vse kar je po konferenci objavljeno je skupno sporočilo, protoko: o sklepih Krimske konference in sporazum o Japonski. Svet ve, da so se pogovarjali in sklepali dosti več, kot pa Je objavljeno, vendar lahko samo ugiba. 2e tedaj krožijo po Evropi govorice o velikih kupčijah z naroda to državami to o delitvi sveta na Jalti. Toda vse to so samo ugibanja ta pričevanja posameznikov, ki so bolj ali manj dvomljiva. Na zahtevo sovjetske delegacije na jaltski konferenci ni bilo uradnih prevajalcev to tudi ne uradnega zapis nika. Vsaka delegacija Je delala svoj zapisnik, za svoje potrebe in namene. Sele čez dosti let so nekateri zahodni udeleženci Jaltske konference objavljali svoje spomine ta v njih pripovedovali o pogajanjih. Toda to so neuradna pričevanja, ki jih je vselej mogoče spodbijati in dvomiti vanje. Uradne resnice o jaltskih pogajanjih svet ne bo izvedel nikoli. Leta 1965 so v Sovjetski zvezi v zunanjepolitičnem mesečniku »Meždunarodnaja žizn« objavili sovjetsko verzijo zapisnika z jaltske konference To so obrazložili s tem, da na Zahodu pogosto potvarjajo jaltske pogovore V kratkem uvodu k sovjetski verz.ji jaltskega zapisnika Je rečeno, da je »vsaka delegacija samostojno vodila zapisnik« ta da so »v to objavo vključeni sovjetski zapisi obravnave vrste najpomembnejših vprašanj« To posredno opozarja, da sovjetski zapiski niso popolni. Ce te zapiske primertamo s tistim, kar so nekateri zahodni udeleženci pozneje povedali o kon- ferenci, bomo videli, da je sovjetska interpretacija po vsem sodeč zelo natančna ta zanesljiva, da pa je nekaj stvari popolnoma izpuščenih Sovjeti so v svoji objavljeni verzij' ponekod brez razlage postavili znak (...), kar po vsej verjetnosti pomeni, da so tu del zapiskov izpustili. Kljub temu pa je sovjetska verzija jaltskih pogajanj doslej najpopolnejša m tudi najbolj »uradna«. Tisto, kar je objavljeno, ne zbuja niNsnm Churchill dvomov, saj je objava takih dokumentov, čeprav le delna, diplomatsko ln politično zelo občutljivo dejanje ta če so izpuščanja že možna, pa nikakor ni mogoče prena-rejati besedila. Nadalje je treba upoštevati, da sovjetska zapiski beležijo samo pogovore na plenarnih zasedanjih. Veliko stvari pa se je dogajalo tudi'na pogajanjih zunanjih ministrov ta posvetih strokovnjakov. O tem še vedno ni nobenih uradnih dokumentov, dasi so, po vseh pričevanjih, ta pogajanja bila praviloma ostrejša ta dasi so glavne kupčije sklenili na njih. Prav tako ni nobenih dokumentov o neuradnih pogovorih na banke Uh ta e znamenitem sestanku med Rooseveltom ta Stalinom v četrtek 8. februarja na katerem sta se dogovorila, da bo Sov JOMT V. STALIN Jet-ska zveza dva ali tri mesece po kapitulaciji Nemčije napovedala vojno Japonski m kaj bo za to dobila. Ne glede na vse to pa menimo, da Je sovjetski zapisnik z jaltske konference zelo zanimivo branje in to iz več razlogov. Jaltska konferenca Se vedno zbuja zanimanje mnogih ljudi, saj je bila ena ©najpomembnejših političnih konferenc v našem stoletju; sovjetski zapisnik je doslej najbolj popolen aj najbolj uraden dokument s te konference; m nazadnje je zanimivo že samo po sebi takorekoč »od blizu« videti, kako se pogovarjajo državniki o najpomembnejših stvareh. Zaradi vsega tega menimo. da bo za bralce »Dela« zanimivo in koristne: prebrati sovjetska zapisnik o Jaltski konferenci, JANEZ STANIO FRANKLIN D. ROOSVELT SPODREZATI PRI KORENINAH D. Markovič: nerazvitost - tla za škodljive pojave BUJANOVAC, 4. avgusta (Tanjug). — Predsednik skupščine Srbije Dragoslav Markovič je sinoči govoril članom razširjenega gospodarsko-politič-nega aktiva Bujanovca. Poudaril je, da so v zamudi s sestavljanjem statutov občin. - . Po njegovih besedah je zmotno mnenje, da je sestavljanje teh zelo važnih dokumentov v razvitejših komunah bolj zapleteno kakor v gospodarsko revnejših. Odnose je treba urediti po samoupravnih načelih, ne glede na stopnjo gospodarske razvitosti občine. Markovič je omenil razne »primere« v posameznih občinah na jugu Srbije, rekoč, da je gospodarstvu in delovnim ljudem to povzročilo skoraj neprecenljivo škodo. Lahko je ugotoviti, kdo in v kolikšni meri je kriv za slabo poslovanje gospodar- SODNIK ZOPER BOJE stva, toda bistveno je ugotoviti in spodrezati korenine teh pojavov. Glavni vzroki so v nerazvitih samoupravnih odnosih, prilaščanju samoupravnih pravic delovnih ljudi, »ličarstvu« posameznikov ter vplivanju in celo pritisku s teh pozicij na organe in forume, da bi se opredeljevali za posamezne osebnosti namesto za deklarirana načela politike, odnosov in ravnanja. V nerazvitem okolju so ugodnejša tla za to. Toda ne glede na subjektivno opredeljenost so za takšno stanje odgovorni vsi, ker niso pokazali dovolj zrelosti in niso kos takim situacijam. Taki ljudje naj odidejo in naredijo prostor za razvoj samoupravljanja, ki so ga ovirali. ZAČETEK NAJ BO V IZRAELU Ukaz vojaškemu letalstvu WASHINGTON, 4. avg. (TASS) — Član vrhovnega sodišča ZDA Douglas je danes izdal ukaz, da ameriško vojaško letalstvo neutegbma preneha bombardirati Kambodžo. S tem sklepom je potrjena odločitev federalnega okrožnega sodišča v New Yorku z dne 27. julija, ki prepoveduje vojaške operacije ameriškega vojaškega letalstva v Kambodži. Newyorško sodišče je to odločitev sprejelo na zahtevo zveze za zaščito državljanskih svoboščin ZDA,, vendar je bil s sklepom višjega sodišča ta odlok »zamrznjen«. Ameriški opazovalci domnevajo, da bo vlada skušala uveljavitev tega sodnega sklepa preprečiti in da bo zahtevala, da se vrhovno sodišče sestane v polni sestavi. Predlog Egipta Waldheimu VIŠJE CENE V ITALIJI — Po uradnih statističnih podatkih so se v letu dni življenjski stroški v Italiji povečali za 11,5 %. Samo v juniju so narasli za 1,9 odstotka. PARADA V BERLINU — V navzočnosti najvišjih partijskih in državnih voditeljev NDR je bila včeraj v Berlinu parada organizacije »Freie Deutsche Jugend« (svobodne nemške mladine), gostiteljice X. svetovnega festivala mladine in študentov. V paradi je šlo okrog 300 tisoč uniformiranih članov organizacije, ki šteje skupaj 2 milijona članov. ZASILNI DOM IZGNANEGA ŠAHA — Strmoglavljeni afganistanski suveren Mohamed Zahir šah, ki je bil po državnem udaru v Kabulu nekaj časa na afganistanskem veleposlaništvu v Rimu, živi zdaj pri nekem svojem prijatelju v vili, nedaleč ofl Firenc. Afganistansko veleposlaništvo nima več nobenih stikov z njim. OBISK IZ LR KONGA — Predsednik LR Konga Nguabi je včeraj prispel na uradni obisk v DR Vietnam. Spremljajo ga zunanji minister Ggnao in več drugih kongovskih funkcionarjev. KAIRO, 4. avg. (AP) — Egipt je zahteval od generalnega sekretarja OZN Kurta Waldheima, naj svojo turnejo po bližnjevzhodnih deželah, ki jih namerava obiskati konec meseca, začne z obiskom v Izraelu, zato da bi se najprej seznanil s stališči izraelske vlade glede ureditve krize. Kakor piše današnji kairski »Al Ahram«, so v Egiptu mnenja, da je to edino prava pot za uspeh misije generalnega sekretarja svetovne organizacije. Po mnenju lista je nujno, da se "Waldheim najprej seznani s stališčem Izraela oziroma s tem, ali se Izrael misli ukloniti resoluciji varnostnega sveta iz novembra 1967. leta, ki zahteva umik Izraelcev s zasedenega arabskega ozemlja. Egipt je že obvestil generalnega sekretarja, da izraelsko stališče do te resolucije varnostnega sveta onemogoča poravnavo na Bližnjem vzhodu. RAZSTAVA OB PRAZNIKU ZAGORJE, 4. avg. — Danes so se v zagorski občini začele večdnevne prireditve letošnjega občinskega praznika te revirske občine. Dopoldne so v stekleni dvorani delavskega doma odprli dokumentarno razstavo o SNOUB Slavka Šlandra. Razstavljenih je več kot 200 fotografij in drugih dokumentov o tej brigadi, ki je med NOB delovala tudi na zagorskem območju, in pred kapitulacijo Nemčije tudi osvobodila Zagorje. Republiški poslanec in predsednik občinske konference SZDL Zagorje Vinko Kramar pa je ob otvoritvi razstave govoril o vlogi in delovanju Šlandrove brigade, ki je bila ustanovljena 6. avgusta 1943, tako rekoč na meji z zagorsko bbčino, na špiku nad Trojanami. P. B. JENKIJI BEŽIJO ŠPORT - ŠPORT ■ ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT ■ ŠPORT - “*l| NASI NAD PRIČAKOVANJI Dolar pesti Američane v ZRN Po prvem dnevu polfinala EPA v Celju premočno vodi ZRN — Naši četrti OD NAŠEGA BONNSKEGA DOPISNIKA BONN, 4. avg. — Polovica CELJE, 4. avgusta. — Pred polnim štadionom Borisa Kidriča v razmeroma ugodnih vremenskih' razme- ______ rah sta značilnosti prvega dne polfinalnega tekmovanja za atletski evropski pokal — rekordno število družin ameriških vojakov, ki I točk reprezentance ZRN, ki si je praktično že zagotovila nastop v finalu in presenetljivo dober nastop so stacioniram v Bambergu, | naših, ki so četrti z lepim naskokom pred Švico in Španijo, čeprav je prvi dan za našo vrsto veljal za šibkejšega in bi šele v nedeljo morali pokazati več. Nemci so osvojili kar 8 prvih mest ter po eno drugo in četrto, kar je tudi svojevrsten rekord. Najboljši rezultati so bili prvi dan v teku na 400 m, najbolj presenetljiv pa je bil tek na 10.000 m, v katerem je dvakratni olimpijski zmagovalec Viren doživel poraz. Tudi sicer so Finci zaostali za pričakovanji. VRSTNI RED PO PRVEM DNEVU: ZRN 56, Poljska 41, Finska 40,, Jugoslavija 32, Švica 21, Španija 18. GOSTIŠČA LETOS DRAŽJA BEOGRAD, 4. avg. (Tanjug) — Cene gostinskih uslug so bile letos julija za 18 odst. večje kot julija lani. V primerjavi z letošnjim junijem so bile julija večje za 6,1 odst. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta pa so bile za 23,4 odst. večje kot v istem obdobju lani. Te podatke je danes sporočil zvez. ni zavod za statistiko. V sedemmesečnem obdobju letošnjega leta so v primerjavi z istim lanskim obdobjem zrasle cene alkoholnih pijač za 31,2 odst., brezalkoholnih pi za 25.5 odst., cene prenočišč so se dvignile za skoraj 23 odst., gotovih jedil za 18,8 odst, itd. Hrana se je po teh podatkih v prvih letošnjih sedmih mesecih v primerjavi z istim lanskim obdobjem poprečno podražila 18,2 odst. 350.000 TURISTOV REKA, 4. avg. (Tanjug) — Računi turističnih delavcev povedo, da je na istrsko-kvamerski rivieri danes 350.000 prijavljenih turistov. Ce bi tem prišteli še tiste, ki stanujejo pri sorodnikih ali prijateljih, se število turistov danes skoraj izenačuje s številom rednega prebivalstva reškega območja. se je v juniju vrnila v ZDA, 'zakaj? Dolar jim zdaj tako malo 'daje, da se jim kljub razmeroma lepim iplačam ne splača »varčevati« v Nemčiji. Sploh imajo Američani zdaj velike težave, ko snubijo svoje vojake za„ služenje roka v ZRN. Znano je biilo, da so ameriški vojaki najraje služili vojsko .ravno v ZRN. Pri vstopu v vojsko lahko namreč vsakdo izrazi svojo željo. Zdaj nenadoma teh želja ni več. Dolarska plača &e je Američanom v zadnjih dveh letih tako rekoč razpolovila, saj je tečaj padel c d štiri na skoraj dve marki. Trgovci, ki oskrbujejo velike ameriške kolonije po ZRN kar pozabljajo, da je tečaj dolarja uradno še vedno nekje med 2,20 in 2,30 mark — grobo menjajo kar ena za dva. Seveda pa v Bonnu ravno ne uživajo ob ameriških te* gobah te vrste. Medtem ko številna premoč sil varšavskega 'pakt-a stalno raste, se bonski ih ameriški vojaški načrtovalci ukvarjajo z vprašanjem, kako spet privabiti ameriške • prostovoljce za služenje roka v Nemčiji. Z denarjem, ki ga mora zahodna Nemčija sicer plačati Američanom, bodo najprej zgradili nekaj sodobnih stanovanjskih naselij za mlade »jenkije«. Razvajeni vojaki ne pristanejo na to, da bi živeli v vojašnicah, posebej še ne, če so poročeni. In ravno z družinami se radi podajajo Američani preko luže, stanarine pa so po devalvaciji dolarja toliko porastle, da Američani kar obupujejo. »Dajte si izplačati v markah,« svetujejo svojim kolegom vsi Američani, ki so doživljali padanje dolarja v zadnjih letih. Američani počasi izginjajo tudi ijz nemških trgovin ter se zatekajo v lastne »magazina«, icjer se dolarske cene v glavnem niso spremenile. Američani vse manj zasedajo (nočne) lokale, zato pa poveljstvo Armade razmišlja o razvedrilu v vojašnicah. Kako zlobno se poigrava usoda z včerajšnjimi osvoboditelji. In ob vsem tem jih bonski finančni minister Helmut Schmidt dobrodušno tolaži, da je dolar vendarle — podcenjen ... ANTON RUPNIK Celjski polfinale evropskega atletskega pokala se je začel po napovedih. Favoriti teka ni 110 m z oviranmd. Poljak Wodzynski je I- zlahka zmagal, na£ PiSič pa je bil peti. Takoj za njimi so začeli meriti moči metalci krogle. Med Nemcem Reichenbachom in Fincem Stahlbergom se je razvil ogorčen boj, ki pa ga je na koncu dobil Nemec z novam rekordom Stadiona — 20,18, Finec pa je zaostal le za 4 cm. Po teku na 1500 m smo bili Se najbolj zadovoljni Jugoslovani. Tek je bil sicer počasen, saj so se vsi očitno zanašali na fi-niš; celo Švicar Meder, ki fini-ša sploh nima. Zmagal je Nemec Wessinghage, Poljak Szordikow-sky je bil drugi, naš Vukomano-vič, ki je tekel res odlično, je v ciljni ravnini odbil še zadnji napad favoriziranega Finca Pai-varinte in osvojil tretje mseto. še posebno zanimiv pa je bdi za nas tek na 400 m, v katerem smo s Sužnjem računali na vi- soko uvrstitev in dober rezultat. Evropski rekorder Honz je opravičil vlogo favorita in zmagal, čeprav je tekel tokrat povsem derugače kot sicer. Tretjih 100 m je tekel precej zadržano, v finišu pa je imel nato daleč največ moči in s 45,52 dosegel rekord štadiona. Za Sužnja je bil tek pravzaprav tragedija — tekel Je gotovo najhitreje doslej, tod$i električno merjenje časa mu je prineslo samo izenačenje državnega rekorda. Met kladiva je tudi prinesel rekord štadiona in zmago Nemca, zadovoljni pa so bili tudi v finskem taboru z novim državnim rekordom Kangasa — 70,60. Pri skoku v daljavo so bili re-zultati dokaj skromni, naš Stekle je bil do zadnjega skoka drugi, * prav v zadnji seriji je kot zadnji skakalec Španec Blanquer, ki je bil doslej zadnji, za en centimeter preskočil Jugoslovana. Tako je pisalo na semaforju. Točna daljava Španca pa je bila 7,63 in ob enakem dosežku Je - bil Stekič zaradi boljšega drugega skoka drugi. Izjemen pa je bil po svojem poteku tek na 10.000 m. Potem ko je Švicar Moser zelo kmalu zaostal je nenadoma zašel v krizo Spanec Haro, ki je bil med favoriti tega teka in je nato še pred koncem teka sploh odstopil. Največje presenečenje se je zgodilo pri slabih dveh kilometrih pred ciljem. Nenadoma Je namreč začel popuščati dvakratni olimpijski zmagovalec Finec Viren. Nihče ni pričakoval, da je kriza resnejša, pa vendar je bilo tako in Finec je nato res zaostal. Uhlemann, Malinowsky in naš Drago 2untar pa se je teh dveh nasprotnikov držal vse do zadnjega kroga. V finišu je bil Nemec najboljši, Mal:nowsky pa je dosegel poljski rekord. 2untar je obdržal tretje mesto in nedvomno nadvse prijetno presenetil. Izboljšal je osebni rekord, ki bi bil rekord SRS, če bi bil 2untar član slovenskega kluba. Tek štafet je dobila ZRN ln z od-uenim rezultatom 39,4 izenačila svoj letošnji najboljši dosežek. Jugoslovani ^Bo za Poljaki osvojili odlično tretje mesto. REZULTATI U0 m ovire: 1. Wodzynski (Pol) 14.10, 2. Pfister (Sv) 14,57, 3. Pur-siainen (Fin) 14,63, 4 Berke* (ZRN) 14,63. 5. PiS.d Uug) 14 71? Calleja (Sp) brez uvrstitve. Krogla: 1. Reichenbach (ZRN) *(18 štadiona), 2. Stahlberg (Fm) 20,14, 3. Komar (Pol) 19,14, 4i (*ldg) 18,83, 5. Eggel ?' Bara-ion