2 " Na svet večer.*J ji Ledena zima razprostira Svoj beli plašč na božji svet, lu kamor koli se ozira, Otrplosti zapušča sled. Nje zbali se so ptiži niili, Pojoč umolknil jim je glas, t Siroticam trepe&n v krili , "— ' ' Še pernatem b>.do je mraz. < kr. ¦< . Prirode ljubljenci najveii, , Cvetličice premrle so, \ Samo duhori njih blesteči ¦ - .'"'J . i . . j^a (jjfgj^gaij se kažejo. Povsodi, oj, povsodi tmina, ¦ > < In bol in grobni molk glob*> *V Hrib zapušč^n iu dol iu log. — ^ -, '« A vendar nocoj je vse v blesku in cvetji, Cez bedo povesil je gost se ovoj, Cloveštvo yse draži v hvalečem se petji, ^ .„ Ker dete svetlejše kot solnčni je soj, ,;«s> Potuje po zemlji v ljubezni presveti, ..,—,------------ Po zemlji, ki zla je rešilo in zmot, " In bratje, zavtiskajte srečni, razvaeti: < % To detece k nam tudi našlo je pot! ____ Oj glejte, kako se drevesce leskače, ' Eazsipale nanje so zvezde svoj žar, Obleka in knjižice, lepe igrače — Iu vse to otroka uebeskega dar! , A druga uam v srci »*ri luč ognjeaa: Ki davno tam Boiič je ljubi prižgal, Življenja ne vgasne je doba nobena, ' ••' , Še v snuti nas greje nje plamen svetal. . "1 Hraležnost je živa, hvaležnost goreča t- ¦ Do zlatih nebes in do njib, ki bede . Nad nami, katerih je roka ljubeča Otrla n&m rablo bridkosti sohe. , *"' Hvaležnost do njih, darovali ki bla^o - '¦' Nam varno zavetje za mlade so dni, Kaj pravim zavetje, domovje predrago, Lf ¦ •• ' Za ktero se duša v ljubezni topi. — j _ Cvetlice pod snegoja in ptičice v hosti! j Ubožice moje, oj, ve ste satue, : A k nam so visoki prihajali gosti, Pri nas preobilo je sreče sladke. Hiicii.l In kar zdaj želimo se bode spolnilo: Dobrotnikom uašim poplati vse Bog; Saj on nas poklical je k sebi premilo In prošnjo zatorej usliši otrok! — Lujiza Pesjakova. *) Ta pesen je bila zložena za božičnico deškoga iavetišča (azila) iu deklamovaua 28. decembra p. 1. zvefiera v Alojzevišiii. — ^Vreda."