PRH OSREDNJA KMJX-hICA .r,rp '«ptK •p DNEVNIK “** Plačana * satovi« r> 'a f\/\ *• »stai. i ffruppo („ena 41IU lir Leto XXXVn. Št. 208 (11.030) TRST, četrtek, 3. septembra 1981 pHlM0RSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob«; u*ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 3944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi z VČERAJŠNJIM SESTANKOM V PALAČI CHIGI , V ROKU 50 DNI MORAJO V IRANU RAZPISATI NOVE VOLITVE Vlada začela določevati smernice Parlament po veril Mahdaviju Kaniju vodenje poslov predsednika vlade 9ospodarske politike za leto 1982 hi predsedstvom Spadolinija se je začela razprava o novem finančnem ^onu - V prihodnjih dneh številni sestanki s sindikati in podjetniki RIM _ 2 delovnim sestankom, ki ,ie bil včeraj dopoldne pod pred-2'om predsednika vlade Spadolinija, je italijanska vlada začela j*7evati smernice gospodarske politike države za leto 1982 in to tudi predstavitve novega finančnega zakona za prihodnje leto. Fi-I,, ?akon bo morala vlada izdelati do 30. t.m. Sestanka so se po-‘ Spadolinija udeležili še zakladni minister Andreatta, minister za ji*racun La Malfa, finančni minister Formica, minister za industrijo .."ttta, minister za delo Di Gie- y “) II JWnister za državne udeležbe De in minister za zdravstvo v — i'* Ostanku so najprej posvetili ig i010^ novemu fi ,,, s tem seveda ktOfn Ig irnos* novemu finančnemu zako-® * tem seveda tudi proračunu j Wo 1982. Pri tem so ugotovili, JJ** pomeniti proračun vsem ■•»fi n*01 dejavnikom (sindikati, , nnstria, podjetniki) jasno po- rjLj““ul rega se bo Spadolini v a^nnjih dneh srečal s predstav- Osiinl)’ 1)0 kateri *M) ustrojena vsa h , arska politika prihodnjega le-l^fadi tega SStih dneh w *'ndikatov in podjetnikov, že da-bii pJP^e ob 17. uri pa je v pastil.«!!1*? Predviden sestanek med k°m vlan mirnega sožitja v Sredo-[0 in se bo odločno postavila (L °bu vsem enostranskim pobu-hjjjj aH gestam, ki bi kalile ali ivjj® ravnotežje sil v tem delu ig^banje ministrstvo pa je pozvati^? Rarnesino libijskega velepo-Ii, * V Rimu Hamarja al Taga-L' ** so mu poleg zgoraj na ve keRa obrazložili tudi, da so voja-(jj borišča v Italiji v okviru pri-t)rj?sti Italije nekemu izključno U ‘abnemu zavezništvu, ki ni nr-tg^bRrožalo Libije, ali kake druge ■iii0 uradnih not in komunike-iii Pa je Italija nad Gedafijevimi W®n,i ogorčena. To izliaja iz Sj . današnjih uvodnikov glasil peli) pladnih strank. Iz glasila KD f*’*08’ pa preveva predvsem ijp. Ojenost, da se je Gedafi tako k). eril državi, «ki je vedno poka-(5 - bo Libije izredno korektnost, d, j® .Postala ena naj večjih njenih ij farskih partnerjev*. V tej lu-treba brati tudi brezpogojno 'i J/jTo Reaganovi tezi o Gedafije-*i'j mednarodnemu teroriz- ^fii • ^ umirjena je obsodba Ge-silp^vih izjav v socialističnem gla-V4 ^vanti*. Za socialiste »vprašali) -Prisotnosti brodovij obeh vele-nevarnosti njune čeprav po-'ilj e konfrontacije ne bodo odpra-^Df^rolnje in provokacije, temveč )- so proti, največja nizozemska stranka krščanski demokrati je načeloma za izpolnitev zavezniške obveznosti, mora pa računati na vplivno opozicijo svojih radikalnejših pripadnikov in vrste krščanskih organizacij. V Belgiji za sedaj modro molčijo, skrivajoč se za nujnejše vladne debate, kot je reforma proračuna in dokončanje regionalizacije. A tudi v Bruslju je jasno, da je vladna koalicija povsem razcepljena ob vprašanju, ali dovoliti namestitev enakega števila »manevrimih raket* kot jih je odmerjeno Nizozemski. V okiir »prijateljskega prepričevanja* zaveznikov pa poleg pogostega poudarjanja naraščajočega tempa sovjetskega jedrskega oboroževanja sodi tudi novica, da bodo ZDA še pred sestankom «skupine za jedrsko planiranje* (v drugi polovici oktobra na Škotskem) zahodnoevropskim članicam pakta posredovale doslej tajno gradivo o sovjetski vojaški moči. Menda gre za fotografije, ki so jih posneli ameriški vohunski sateliti in ki pričajo o koncentraciji raket «SS-20» ter drugovrstne oborožitve. V »paketu* so tudi podatki o sovjetski vojaški industriji nasploh, med drugim o tovarni tankov, kjer je proizvodni trak dolg več kot poldrugi kilometer, kot zatrjujejo v krogih NATO. Te podatke so od Američanov menda zahtevali na aprilskem sestanku «skupine za jedrsko planiranje* v Bonnu in naj bi zahodnoevropskim članicam »pomagali* seznaniti svoje javno mnenje z »objektivnimi in natančnimi informacijami o sovjetski vojaški meči ter tako podčrtati nujnost modernizacije taktičnih jedrskih raket*. A isti natovski vir. ki je sprožil ta podatek. takoj dodaja, da bo v javnost vsekakor prišla «objavljiva» verzija ameriških podatkov, ostalo pa bo namenjeno le ministrski rabi, BOŽO MAŠANOVIČ VERONA — General Vittorio San-tini je od danes naprej poveljnik L talijanskega glavnega štaba za o-brambo. Prej je bil gen. Santini poveljnik zemeljskih zavezniških čet za južno Evropo, to funkcijo pa bo odslej imel' general De Carlini. TRŽAŠKI DNEVNIK KRIZA V TRŽAŠKEM POKRAJINSKEM IN OBČINSKEM SVETU Manjšinska odbora LpT ne upoštevata politične oportunosti in korektnosti Pogovor s predstavnikom KD Richettijem in občinskim svetovalcem radikalne stranke Pecol - Cominottom O političnem mrtvilu na Tržaš-1 prihodnjo pomlad, in dodal, da so kem, o vzrokih za takšno stanje in | radikalci za tokajšnje volitve. V o neobičajnem položaju na pokrajini in občini, smo se včeraj pogovarjali z načelnikom svetovalske skupine KD na tržaški občini Richettijem in svetovalcem radikalne stranke Pe-col-Cominottojem. Razgovor nam je ponovno potrdil, da večina strank obsoja Listo za Trst, ker po nezaupnici ni odstopila z odbomiških mest in ker nadaljuje z upravljanjem pokrajine in občine, hkrati pa so si med istimi strankami mnenja precej različna glede datuma volitev, glede prefektove odločitve, da ni imenoval svojega komisarja in seveda še glede drugih vprašanj. Radikalci (vsaj Pecol-Cominotto) pa zavzemajo neko »tretjo* pozicijo v zvezi z morebitnim sklicanjem seje občinskega sveta. Načelnik svetovalske skupine KD na tržaški občini Richetti nam je pred včerajšnjim pogovorom najprej izjavil, da je prefekt povsem korektno obrazložil, zakaj ni imenoval komisarja in da je v njegovi pristojnosti — je nadaljeval Richet-ti — oceniti, če obstajajo nujne pred postavke, ki terjajo imenovanje komisarja. Tu pa je Richetti obsodil Listo za Trst, ki ni pokazala potrebne politične občutljivosti, da bi odstopila z odborniških mest, ko je prejela nezaupnico tako na občini kot na pokrajini. Svetovalec KD je tu dodal, da bi morala biti oba manjšinska odbora, ki sta prejela jasno nezaupnico, tudi pri svojem sedanjem upravljanju politično občutljiva in izvrševati le redno administrativne posle, ne pa sprejemati novih sklepov. Glede možnosti, da bi odbora sklicala sejo občinskega in pokrajinskega sveta, je Richetti dejal, da je za KD predpogoj, da bi bil na prvem mestu dnevnega reda prav odstop obeh odborov. V tem primeru bi se položaj seveda bistveno spremenil in bi lahko preprečili nove volitve, ki nikakor niso koristne. Richetti je k temu dodal, da praktično skoraj ni možnosti, da bi se LpT odločila za odstop in s tem spremenila svojo dosedanjo politično izbiro in poudaril, da si LpT prevzema veliko odgovornost, ko upravlja brez zaupnice občino in pokrajino seveda bo lahko to počela, dokler ne bo predsedniški dekret razpustil oba sveta. Na Tržaškem je veliko problemov, ki jih je treba rešiti je nadaljeval Richetti, rešitve pa so v tem položaju zelo težke. Glede sedanjega mrtvila je predsednik KD izjavil, da ni koristno, da pa je do tega prišlo tudi, zato, ker ni pristojnih mest, kjer bi se stranke izražale (mislil je seveda na občinski in pokrajinski svet). Občinski svetovalec radikalne stranke v tržaškem občinskem svetu Pecol - Cominotto, pa je najprej obsodil manevre, ki očitno težijo k temu, da bi bile nove volitve šele tem smislu je bil oster tudi do vlade. oziroma do pristojnega ministrstva, ki vlačuje rok, ko naj bi razpustil tržaški in seveda pokrajinski občinski svet. Pecol-Cominotto je obsodil tudi dejstvo, da manjšinska odbora, ki sta prejel? nezaupnico, upravljata brez vsakršne kontrole. Položaj je skratka nedopusten tako za svetovalce, kot tudi za občane, ki so svetovalce volili. V tem smislu je Pecol-Cominotto dejal, da se ne strinja s stališči tistih, ki so proti sedanjemu sklicanju tržaškega občinskega sveta. Dejal je, da bi se moral svet sestajati še toliko bolj sedaj, ko je potrebna kontrola nad Listo, ki upravlja občino, sprejema nove in važne sklepe. in ki s tem izkorišča nastali p>oložaj. Minister Altissimo na Zdravniških dnevih Minister za zdravstvo Altissimo bo prisostvoval 35. Zdravniškim dnevom, ki se bodo vršili 11. in 12. septembra v Adriatico Palače hotelu v Grljanu. Tema letošnjega srečanja bodo novi izsledki na področju želodčnih obolenj. Predvidene so med drugim štiri okrogle mize, na katerih bodo govorili tudi najvidnejši tržaški specialisti. RAZPORED PREDAVANJ NA SEMINARJU ZA ŠOLNIKE Čeprav bo uradna otvoritev ter slavnostni del letošnjega seminarja slovenskih šolnikov na sporedu šele 11. septembra, se je prvi ciklus predavanj, namenjen Vzgojiteljicam, začel že včeraj in je potekal v prostorih slovenskega učiteljišča A. M. Slomšek. Za letošnji seminar je namreč značilno, da bodo predavanja potekala po treh večjih skupinah, 10. in 11. septembra p« bo v Kulturnem domu skupni del ciklusa, ko bodo vzgojiteljice, učitelji in profesorji lahko prisluhnili problemom interakcije med znanostjo in šolo, poročilu o letošnjih kulturnih jubilejih ter poročilu o odnosu med filmom, televizijo in šolo. Predavanja za vzgojiteljice se bodo na učiteljišču nadaljevala do sobote, poslušalke pa bodo razdeljene na dve skupini, tako da bo delo v vrtcih kljub seminarju redno potekalo. Včeraj so vzgojiteljice lahko poslušale predavanje prof. Sonje Kokalj, z ljubljanske Vzgojiteljske šole, in sicer na temo: Jezikovna vzgoja v predšolski dobi. Danes bo Irena Levičnik, pedagoška svetovalka pri Zavodu SR Slovenije za šolstvo, spregovorila drugi skupini o otroku in igrači. Predavanja namenjena učiteljem bodo 8. in 9. septembra, in sicer v prostorih učiteljišča A. M. Slomšek za didaktična ravnateljstva Sv. Jakob, Sv. Ivan in Opčine ter v prostorih liceja F. Prešeren za tiste, ki poučujejo na območju dolinskega in nabre-žinskega ravnateljstva. V dneh 16. in 17. septembra bodo na vrsti predavanja, namenjena profesorjem nižjih in višjih srednjih šol: za profesorje slavistike, tujih jezikov in drugih humanističnih predmetov p>a bodo srečanja v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3, profesorji naravoslovno-tehnične skupine in matematike pa bodo predavanjem sledili v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. ZA PRISTNEJŠI IN BOU DEMOKRATIČEN ODNOS DO NAŠE NARODNOSTNE SKUPNOSTI Današnji posvet CGIL o Slovencih bo pomembna odskočna deska Uvodno poročilo bo podal Roberto Treu, sklepno Mauro Gialuz, glavno besedo pa bodo imeli delavci - Prireditelji poskrbeli za simultano prevajanje Danes bomo najbrž zvedeli, kak- vseh delavcev v CGIL za uveljavitev šen je pravi odnos poprečnega tržaškega delavca italijanske narodnosti — vključenega v CGIL, to je v najbolj množični sindikat — do »slovenskega vprašanja*; kolikšna je torej njegova dovzetnost za spoznavanje in poglabljanje problema o pravicah naše narodnostne skupnosti in zavzetost za zakonsko zaščito teh pravic. Zvedeli bomo, koliko pravzaprav italijanski delavec ve o delovnem tovariši: kot pripadniku drugega naroda ii ne le kot tovarniškem kolegu ali sindikalnem in političnem somišljeniku. Nova delavska zbornica CGIL skuša odgovore na gornja vprašanja izvabiti iz včlanjenega delavstva s posvetom o »enotnosti in nalogah pravic Slovencev na delovnem mestu in v družbi*, ki se začne ob devetih zjutraj na Pomorski postaji. Obenem pa hoče sindikat pritegniti slovenske delavce, ki predstavljajo zares izdatno število delovnih rok na Tržaškem (in drugod po deželi), k bolj zavzeti in zlasti številčnejši udeležbi pri sindikalnih izbirah, dejansko torej pri ^odenju sindikalne politike. To se danes, razen redkejših primerov, ne dogaja, deloma prav zato, ker odnosi med delavci različne narodnosti niso dovolj jasni. Treba jih je pač razčistiti, k čemur morata prispevati obe strani, predvsem seveda italijanska, ki se mora iznebiti zgolj solidarnostnih gesel in mimo sicer INTERVJU S PROFESORJEM FATURJEM Seminar slovenskih šolnikov v znamenju precejšnjih novosti Predavanja so letos prvič v času poletnih počitnic ■ Poudarek na tesnejšem sodelovanju med prireditelji in slušatelji S prvim ciklusom predavanj, namenjenim vzgojiteljicam, se je včeraj pričel letošnji seminar za slovenske šolnike, ki je namenjen vzgojiteljicam, učiteljem in profe sorjem slovenskih šol na Trža škem. Seminar redno prireja šolsko skrbništvo v Trstu, letošnji ciklus predavanj, ki je že sedemnajsti po vrsti, pa prinaša precej novosti, tako glede razporeda in programa samega, kakor tudi glede predhodne priprave in vsebinske izbire. Da bi o seminarju ter njegovih novosti zvedeli kaj več, NA VČERAJŠNJI SEJI SVETA ACT Skupščina končno dopolnila razvojni program podjetja V kratkem bodo sprejeli v službo 26 delavcev in uradnikov Konec meseca zapade mandat upravnemu odboru Splošni načrt za preureditev ura dov in storitev Konzorcialnega podjetja za prevoze (ACT) je bil ponovno predmet razprave na včerajšnjem zasedanju generalne skupščine podjetja. Omenjeni razvojni načrt je kot znano generalna skupščina ACT izglasovala že pred več kot enim letom in to na predlog u-pravnega podjetja, ki je pri tem u-pošteval mnenja in stališča političnih strank, krajevnih uprav in sindikalnih organizacij. Sklepe generalne skupščine podjetja je nato o-bravnavala Centralna komisija za krajevne finance v Rimu, ki pa ni odobrila predloga o novih namestitvah delavcev in uradnikov v ACT. V načrtu je bilo namreč rečeno, da se mora število zaposlenih v podjetju nujno okrepiti za 52 enot, v Rimu pa so nato zaradi pomanjkanja ustreznih finančnih sredstev ta sklep zavrnili. Vsa zadeva se je nato zavlekla za več mesecev, pred kratkim pa je finančni urad notranjega ministrstva privolil na povišanje števila zapo slenih v ACT, a to samo za 26 enot. Generalna skupščina podjetja je zato včeraj prejela na znanje ta odlok in dokončno odobrila sklep, da se število zaposlenih v Konzor-cialnem podjetju za prevoze zviša za 26 oseb in tako doseže skupno 1240 uslužbencev. Za omenjeni sklep so glasovali vsi svetovalci, predstavniki političnih sil in krajevnih uprav. V nadaljevanju včerajšnjega zasedanja je generalna skupščina ACT sklepala tudi o vrsti zadev strogo upravnega značaja, ki jih je, kot rečeno v statutu podjetja, že obravnaval upravni svet. V zaključku seje pa je skupščina izvolila iz svoje srede tri svetovalce, ki bodo pregledali finančni obračun letošnjega leta. Ti svetovalci so Orlando (KD), Aprigliano (Lista za Trst) in Brezigar (SSk). Generalna skupščina ACT se bo po vsej verjetnosti ponovno sestala prve dni oktobra. Na dnevnem redu bo imela imenovanje novega u- pravnega sveta podjetja, kateremu konec tega meseca zapade petletni delovni mandat. Iz Trsta odpotuje znanstvena odprava Jutri odpotuje iz Trsta v Indonezijo italijanska znanstvena odpra va, ki .jo koordinira tržaški geofi-zični observatorij. Odprava se bo v Indoneziji mudila 40 dni in preučevala 'geofizikalne, geološke in druge aspekte tamkajšnjega področja. Središče raziskav bo otok Sum-bawa, blizu katerega je bil avgusta 1977. leta katastrofalen potres, ki .je povzročil tudi ogromen val, ki .je uničil številna avstralska in indonezijska naselja. .smo .sg pogovarjali s prof. Bogomilom Faturjem, pedagoškim svetovalcem pri Zavodu SR Slovenije za šolstvo, odgovornim za slovenske šbTč v Italiji, ki je v sodelovanju s šolskim skrbništvom poskr bel za pripravo seminarja. «Seminar za slovenske šolnike v Italiji poteka redno že sedemnajsto leto, njegov namen pa je posredovati pedagoškim delavcem slovenskih šol na Tržaškem novejše znanstvene izsledke in vsaj bežen pogled na družbeno in kulturno dogajanje v matični domovini,* nas je na namen seminarja spomnil prof. Fatur. Poudaril je tudi, da je program seminarja osredotočen na obvladanje splošne, učno vzgojne prakse, izbrana predavanja pa nudijo predvsem priložnost, da se slovenski šolniki z omenjenimi problemi seznanjajo v materinem jeziku. Prav gojenju jezika, jezikovnih in kulturnih vrednot ter seznanjanju z novostmi na področju jezikoslovnih in literarnih ved, posvečajo prireditelji vsako leto dobršen del pozornosti. Prof. Faturja smo vprašali tudi, kakšne novosti prinaša letošnji seminar in kateri so njihovi cilji. »O lanskem seminarju,* nam je povedal, »smo tako na šolah kot v o-kviru sredstev javnega obveščanja veliko razpravljali, iz številnih razgovorov in skupnih ocen se je izoblikovala zahteva po tesnejšem sodelovanju med prireditelji seminarja na eni strani, ter šolniki in Sindikatom slovenske šole na drugi. Tako smo na šolskem skrbništvu že spomladi sklicali sestanke s profesorskimi in učiteljskimi zbori in udeleženci seminarja so lahko s svojimi predlogi tudi dejansko vplivali na vsebino in organizacijo samega seminarja. Druga novost je, da bo letos seminar potekal v okviru poletnih počitnic in predavanja ne bodo zato ovirala rednega pouka. Vprašanje je seveda, koliko se bodo šolniki odzvali dolžnosti,, ih se predavanj udeležili, kljub temu, da se vrstijo v obdobju počitnic. Vsekakor je bila iz kušnja prvega dne pozitivna.* *W ‘J, »> . > \. tllMi |$Ja Usposobljeno,stni tečaj za poučevanje na zavodu Rittmeyer Zavod za slepce Rittmever je razpisal natečaj za vpis v usposobljenosti tečaj za učno osebje zavoda. Kandidati, ki morajo biti usposobljeni za poučevanje v otroških vrtcih, osnovnih in višjih srednjih šolah, morajo vložiti prošnje na kolkovanem papirju do 21.9.1981. Po opravljenem spre.jemnem izpitu se bo tečaja lahko udeležilo 48 tečajnikov, ki bodo morali za udeležbo na tečaju plačati 250.000 lir šolnine. Policija ni verjela avstrijskemu dekletu Mlado avstrijsko dekle Martina Hanpl se je vrnila domov. Kot smo včeraj poročali, so v ponedeljek ponoči mimoidoči obvestili Rdeči križ, da leži v Ul. Fabio Severo nezavestno dekle. Ko je prišla k zavesti je sedemnajstletna Martina izjavila policiji, da sta jo doma v Avstriji neznanci oropali in ugrabili ter ni znala razložiti, kako je prišla v naše mesto. Policija je precej podvomila v verodostojnost izjav mlade Avstrijke, saj so vsebovale mnogo nejasnosti in nelogičnosti. Preiskovalci smatrajo, da si je verjetno dekle zgodbo izmislila, da bi zakrila beg z doma. Ker pa dekle ni zagrešila v Italiji nobenega kaznivega dejanja, so ji, kot rečeno, dovolili, da se je vrnila domov. Vsekakor pa so policisti oddali vso dokumentacijo avstrijskim organom javne varnosti, ker spada zadeva v njihovo pristojnost. V DIJAŠKEM DOMU Seminar za vaditelje otroške folklore Te dni poteka v tržaškem Dijaškem domu seminar za vaditelje o-troške folklore. Kot smo že poročali, je seminar organizirala Zveza slovenskih kulturnih društev, prvo polovico seminarja pa vodi znani slovenski koreograf Iko Otrin, ki se že dolga leta posveča problemu dela in delovanja z otroki. V tem prvem delu namreč ni govor specifično o folklori, temveč o pristopu h katerikoli otroški skupini in o delu z njo. S serijo vaj - igric je mogoče v otroku razvijati reflekse, koordinacijo gibov in občutek ritma. Pri vsem tem se mora otrok seveda še zabavati. Vaditelj pa mora imeti dokajšnje znanje, da lahko dolgočasne ritmične ali telovadne vaje spremeni v igrice- To je Iku Otrinu po dolgoletni praksi zelo lepo uspelo in to svoje znanje skuša v najpopolnejši obliki posredovati seminaristom tako, da je s prisotnimi praktično obdelal vse vaje. Odrasel človek je precej manj sproščen od otroka, vendar so se udeleženci seminarja po krajšem času le vživeli in se začeli razposajeno »igrati*. Drugi del seminarja, ki se začne danes in ki ga bo vodil Mirko Ramovš bo posvečen ljudskim plesom, otroškim in drugim slovenskim plesom. Seminar se bo zaklju čil v soboto zvečer. NAK V miramarskem Centru za teoretsko fiziko se je končal mednarodni kongres o matematičnih vedah, ki se je začel 24. avgusta. Na njeni je sodelovalo tudi večje število vzhodnoevropskih znanstvenikov. Šlo je za tečaj, na katerem so si znanstveniki izmenjali izkustva v proučevanju enačb nelinearnega razvoja, izsledke tega pa bodo lahko koristno uporabili praktično, denimo, v fiziki kristalov, v optiki, vesoljski fiziki, hidrodinamiki itd. V OKVIRU GLASBENEGA SEPTEMBRA 1981 Duo Mirkovič-Kovačič v baziliki sv. Silvestra Mlada reška gosta sta izvaj'ala skladbe Bacha, Beethovna in Francka V okviru tGlasbenega septembra 1981» se je sinoči predstavil v baziliki sv. Silvestra velikemu številu poslušalcev mladi reški violinist Ino Mirkovič v duu z reško pianistko Nino Kraljič Kovačič. Ino Mirkovič if> zamenjal brata pianista Sana, ki je bil prvotno najavljen, ki pa je zbolel. Sicer m - mo oba brata. Sana in Ina. že imeli priložnost poslušati v eni prejšnjih koncertnih sezon v tej oaziliki. ki je postala pravi hram komorne glasbe. Ino Mirkovič, ki je absolviral in diplomiral na Akademiji za glasbo v Zagrebu, zdaj pa se izpopolnjuje na Akademiji za glasbo v Moskvi, ima za seboj že več Koncertnih nastopov in pomembnih uspehov na raznih tekmovanjih, čeprav mu je komaj 21 let. Za tokratni tržaški nastop si je izbral zahteven repertoar. ki predstavlja tudi za bolj zrele izvajalce nelahko naloao: Bachovo Ciaccono iz Pnrtite št 2 v d-molu. Beethovnovo Sonato št. 5 v F-duru op. 24 in Franckovo So nato v A-duru. Violinist je pokazal že lepo raven tehničnega znanja, njegovo muziciranje ua bo še popolnejše. ko se bo dokopal do plemenitejšega zvoka in čisteišeaa iz-peliavanjn fraz. zlasti v hitrih pasažah. Po interpretacijski plati je bilo njegovo muziciranje nedvomno najboljše v Franckovi Sonati: mani prepričljivo mu je uspela izvedba Beethovnove Sonate zlasti v prvem stavku, in Bachove Ciaccone. ki je v tehničnem pogledu zelo zahtevna. Pianistka Nina Kraljič Kovačič se je predstavila z dobro klavirsko igro in z lepim interpretacijskim občutkom, na trenutke pa je s premočno igro preglasila violinista, kar je nekoliko motilo celotno skladnost dua mladih, vendar tudi zelo obetajočih koncertantov. Občinstvo je oba izvajalca nagradilo s toplim aplavzom in izsililo tudi dodatek. Na Pončani začetek praznika komunističnega tiska Danes se prične na Pončani praz nik komunističnega tiska »1’Unitš* in «Dela», gre za najsi arejši komunistični praznik v Trstu, ki je vsako leto v ljudskem vrtu ob Ul. Or-landini. Današnji spored predvideva nagrajevanje nogometnih ekip, ki so se udeležile nogometnega turnirja L’Unitš in Dela pri Pončani, prav tako se bo danes pričel balinarski turnir. Ob 20. uri bo nastopil pevski zbor »Tina Modotti*. ob 21. uri pa je na sporedu program namenjen solidarnosti za angolskim ljudstvom. V Trstu se bo kmalu' Zaključil mednarodni seminar o prevozih v okviru EGS. Včeraj je na zasedanju spregovoril član španskega sekretariata za civilno letalstvo Man-tiel Ocana, ki je poudaril važnost mednarodnega pravilnika o letalskem prometu in pa potrebo po popolni liberalizaciji zračnega prometa. IHIIimiinilflHIIIMIMIimillimnillfMMIMMIIIIItnillUIHIIIlllllllMIIMIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIimillHinMmHIIIIMIMI>IMIIIMIIIHMHIMIIIIIIIIIIIMIIIItll«M«lllllllllltllllllllia «V ROČI DNEVI» ZA 160 DIJAKOV IN DIJAKINJ Včeraj so se na višjih srednjih šolah nadaljevali pismeni popravni izpiti Na klasičnem liceju se bo ustni del izpitov začel jutri, na ostalih šolah pa prihodnji teden V teh dneh so tudi na slovenskih višjih srednjih šolah v polnem teku popravni izpiti. Na vseh naših šolah polaga izpite letos 160 dijakinj in dijakov, to število se je v ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV vabi na komemoracijo Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča ki bo v nedeljo, 6. septembra, ob 17. uri v Bazovici pred spomenikom. .................................. O PROBLEMIH MIRU IN RAZOROŽITVE Srečanje mladine treh dežel na Koroškem Najbolj žgoča tema v mednarodni politiki je v tem trenutku prav gotovo stopnjevanje napetosti v svetu in z njo povezana oboroževalna tekma. Praktično z vseh celin nam prihajajo vesti o novih meddržavnih sporih o vdorih na tuja ozemlja, o diplomatskih incidentih itd. Na mednarodno ozračje padajo od vsepovsod temne sence. Vse te spremembe lahko občutimo tudi pri nas, čeprav z nekaterimi različicami. Medblo-kovska konfrontacija je v Evropi prisotna že celo povojno obdobje. Posredno ali neposredno pa zajema v bistvu celo celino. V naši državi je debata v zadnjih mesecih na vseh ravneh precej zavzeta, predvsem po »zaslugi* izbir nove ameriške uprave o namestitvi jedrskih raket na Siciliji ter izdelovanju nevtronske bombe. Podobno je tudi v drugih državah zahodna Evropa, kjer ja prišlo po zadnjih ameriških odločitvah do velikih demonstracij in kjer sta mir in popuščanje napetosti akcijsko geslo mnogih političnih organizacij. V ta okvir spada tudi pobuda uredniškega odbora koroškega političnega lista Kladivo, ki je sklenil, da bo pod geslom mir - razorožitev in sodelovanje med narodi v Evropi združil mladino treh obmejnih dežel - Koroške - Slovenije in Furlanije - Julijske krajine. Tako je nastal miting mladine treh dežel, ki bo 12. in 13. septembra v kulturnem domu v Št. Primožu na Koroškem. Pri organizaciji mitinga sodeluje jo poleg Kladiva tudi Zveza slovenske mladine iz Koroške, mladinski odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze in devinsko - nabrežin-ska sekcija Zveze komunistične mla dine Italiie, ter kot opazovalec Zveza socialistične mladine iz Slovenije. Namen mitinga je, da bi prišlo do večje sensibilizacije mladih okoli tega bistvenega problema sedanjega časa, ter da bi se mladi udeleženci enotno zavzeli za mir kljub različnim mnenjem, ki obstajajo glede vzrokov, ki so privedli do sedanjega težkega položaja. Del srečanja bo zato posvečen diskusijam o specifičnih problemih mladih iz določene dežele ter o gledanju mladih na probleme miru in razorožitve. Ta del bodo dopolnjevale tudi razne razstave. V dvodnevnem srečanju se bo zvrstil tudi kulturni program, pri katerem bodo sodelovali folklorna skupina Tine Rožanc iz Slovenije, ansambel Tržaškega partizanskega pevskega zbora z re citatorji, Koroški partizanski pevski zbor, avstrijski in koroški kantav-torji, avstrijski gledališki umetniki. Klub slovenskih študentov z Dunaja in drugi. V soboto se bo program končal z velikim tabornim o- gnjem. Pomembnosti takega srečanja ni treba posebej poudarjati, posebno zato, ker mnogokrat padajo kritike, da so mladi Slovenci aktivni le v boju za uveljavljanje naših narodnostnih pravic, da so pa na sprotno za širše družbene probleme precej mlačni. Ob tej priliki organizirata SKGZ in devinsko - nabrežinska sekcija Zveze komunistične mladine Italije avtobusni izlet. Na razpolago je približno 90 mest, cena izleta je 15.000 lir, vključena vožnja in prenočišče. Vpisovanje sprejemajo v uradih SKGZ. tel. 744-249, vsak dan od 17. do 19. ure; na pokrajinski sekciji Zveze komunistične mladine Italije, tel. 744-535, od 17. do 19. ure; na nabrežinski sekciji Zveze komunistične mladine Italije od 19. do 21. ure ter na Proseku pri Valterju Orlu, tel. 225-149, in v Križu pri Pa triziu Košuti, tel. 220 189. primeri z lanskim šolskim letom zmanjšalo za eno enoto. Na sporedu so najprej pismene izkušnje, ustni dei popravnih izpitov pa se bo na skoraj vseh šolah začel prihodnji teden, z izjemo klasičnega liceja, kjer se bodo ustni izpiti začeli že jutri. Tudi na strokovni šoli bo danes sklepni del pismenih izpitov, z jutrišnjim dnem pa se bodo začele praktične vaje na posameznih oddelkih. Na učiteljišču »Anton Martin Slomšek* so včeraj pisali nalogo iz italijanščine, danes pa bo na vrsti latinščina. Na tej šoli polagajo izpite le dijaki in dijakinje prvih dveh razredov, saj so v tretjem letniku vsi izdelali. Jutri je na programu pismena preizkušnja iz matematike, v soboto pa prevod iz tujih jezikov, nemščine ali angleščine. V ponedeljek, 7. septembra, bo sklepna pismena preizkušnja iz risanja in grafike. Ustni izpiti na učiteljišču se bodo začeli naslednji dan, v torek, in se bodo zaključili V sredo. Na šoli za vzgojiteljice otroških vrtcev bo danes na sporedu pismena naloga iz pedagogike, ustni del izpitov pa bo na sporedu jutri in v r boto. V četrtek, 10. septembra, pa se bodo začeli na tej šoli popravni izpiti za tretji, zadnji razred, ki. kot predvideva zakon, potekajo še po starih pravilih. Na znanstvenem liceju ■•France Prešeren* so včeraj pisali i alo,. j iz italijanščine, danes pa je na vrsti latinščina. Jutri se bodo dijaki in dijakinje na tej šoli spoprijeli z matematiko, v soboto pa je na sporedu pismeni izpit iz angleščine ali nemščine. V ponedeljek pa bo na sporedu pismena preizkušnja iz risanja. Na klasičnem liceju so včeraj pisali latinščino, danes pa je na vrsti grščina. Ustni izpiti pa se bodo začeli jutri. Dijaki in dijakinje trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois*, ki imajo popravne izpite, pa se v teh dneh ukvarjajo z različnimi pismenimi nalogami. V prvih razredih so včeraj na primer pisali pismeno nalogo iz italijanščine, v drugih razredih pa knjigovodstvo, angleščino in trgovinstvo. Usti izpiti na tej šoli se bodo začeli v ponedeljek. Na šoli za geometre ro včeraj pisali nemščino, ustni izpiti pa se bodo začeli jutri. Na strokovni šoli so včeraj pisali nalogo iz italijanščine, danes ">a je na sporedu pismena preizkušnja iz matematike. Od jutri dalje pa bodo na vrsti praktične vaje za kemijsko operaterje in za orodne mehanike. Važno obvestilo Kmečke zveze vinogradnikom Kmečka zveza opozarja vinogradnike, da morajo prijaviti zaloge vina, ki jih imajo morebiti še v kleti, oziroma so jih imeli, čeprav že prodane, 31. avgusta, najkasneje do 5. septembra v trošarinskem u-radu občine, v kateri bivajo. Kdor bi imel še vina in prijave ne bi vložil, je lahko kaznovan od 100.000 do milijon lir. Tajništvo Kmečke zveže bo članom izpopolnjevalo prijave do 5. septembra in jih potem oddalo pristojnim uradom. Tajništvo Kmečke zveze hvalevrednih pobud — kot jezični letaki in lepaki in dv0£. « posegi na tej ali oni dela« . sindikalni skupščini — Preltl,“r,i.nm kovitejšim in trajnejšim To je v resnici tudi namen šnjega posvetovanja, ki naj zvenelo še kot signal drugima “ ma organizacijama v enoto ^ kalni zvezi — CISL in UIL — čas za omikano obravnavo®* ^ ske problematike dozorel. M0*^ iz posveta izšlo tudi drugo po^j no dejstvo: da je stvaren P*™^ sindikalistov k razčiščevanju te blematike in reševanju z njo PLg zanih vprašanj lahko sindika gibanju kot takemu in Pa del J* mu razredu ne le v čast, tudi v korist. ^ Delavcem obeh narodnosti a®^ rej danes ponuja izredna Pr~). da utrdijo demokratične temelj« . dikatov: posvet je namenjen P vrsti njim. Sindikalist Roberta p* bo podal uvodno poročilo, ,P° ,mati bodo imeli besedo delavci *** ‘ * je, da se bodo k njej Prl® kar se da množično in tvorno. . kor je zaželela v pogovoru z. ^ ena najbolj prizadevnih slov j sindikalistk, Stanka Mokole. * ^ tudi glede izrazoslovja in .■!ezL.vet» Bo težav, saj so prireditelji poskrbeli za simultano Sklepno bo spregovoril P°~fjr tajnik CGIL Mauro Gialuz. W Tiskovno poročilo organizacijskega odbora za Drago 81 Organizacijski odbor DSl j« e končal priprave za študijske • DRAGA 81, ki bodo letos že sesa stič. Predstavitev programa *' davateljev bo jutri ob 17. _ur' ov,eI1. terlinovi dvorani na sedežu •» 3 ske prosvete v Ulici Donizet . ^ Prvič v zadnjih letih bo Prl? pfial razširitve programa, ki bo od štiri predavanja. Takoj po Pz pre-vitvi bo v istih prostorih P.rV°atil;0 davanje, uglašeno na problem slovenske emigracije v Argen , V soboto bo uradna otvori e udeležbo tržaškega škofa oions- ^ lomija. sledilo pa bo drugo vanje, ki bo obravnavalo fn°z jve. in idejna vprašanja sodobnega f ta. Draga 81 se bo nadaljev nedeljo po napovedanem Pr05.red»' z jutranjo mašo in dvema P vanjema. jtislul' Glavna novost letošnjih štu®J ^ dni je brez dvoma anticipi*'8'! vJ-četek z dodatnim, četrtim Pre ■ njem, kar naj bi posta tudi za prihodnost. Na P' bodo udeleženci dobili v roke poln program prireditve in “JLjh informacije, v zadnjih dveh ^ pa bodo prireditelji skušali 1 L, anketo med udeleženci o gledanju na Drago in o Prl edlo^' Prcuslroj deželnega ravnateljstva za higieno in zdravstvo ^ Od L oktobra pa do o^a^rgt» kona o reformi upravnega aP“ ^ Furlanije - Julijske krajin«. jji želno ravnateljstvo za zdravstvo delovalo v pre**® obliki. Njegova dejavnost o® la na naslednjih sedmih s naCV.,eiX> služba za zdravstveno nje in za teritorialno z^“‘ .rjen» organizacijo, ki ji bo P°,vveneg» priprava deželnega zdravsi r v načrta; služba za zdravstvo’' skrbo. ki bo vodila tehnic ^jU pravno-upravno delo na .PfLtjčn*' splošne zdravniške. sPeCj\noli>F bolnišniške, zdravilske in i) ne zdravstvene oskrbe; sluz y higieno in ambientalno ,vari ejfid’ bo skrbela za higieno živil n ^v* skega izvora in pijač ter za, rjjiaf stveno zaščito na delu; ve :a]a * ska služba, ki se bo u'*var„/jiak' živinozdravniško oskrb'; i*1 P* je- so, z zootehnično higieno *" po- dili živalskega izvora: s*u ^ude’ ^ sebne socio-zdravstvpne ji bo med drugim P°verc jet*. * za telesno in duševno Pr*zarr^di^' “ h) ha vila tudi s sodno ---i služba za urejanje VP. “ ■aj«v: se bo bavila tudi s sodno no; služba za urejanje ki so povezana z oseb.ienj ,n š« nih zdravstvenih enot (USL)t ^ ekonomsko-finančna služba, .^lid imela nalogo upravljati zdravstveni sklad. ^ Ob priliki praznovanja ■ * 70. rojstnega dne daruje irn«" ljak (Domjo 102) 10.000 za novanje osnovne šole P*1 po Mari Samsi, 10.000 z.a zbor F. Venturini - Domjo- ^peza pevski zbor Valentin Vodni lina) in 10.000 lir za pevSl° F. Prešeren - Boljunec. Nenadoma nas je zapustil naš dragi MARIO STEFANI Pogreb bo danes, 3. septembra, ob 13. uri iz mrtvašnic® glavne bolnišnice v Mačkolje. Žalostno vest sporočajo žena hčerki Modra In Sonja, brat Ivan« , stri Carmela in Štefanija c družina*11 Zavije, Domjo, Trst. 3. septembra 1901 Šolske vesti -Kttvuaieijsivo G.usUiuie tnui.ct obvešča, da bo vpisovanje j-a šolsko leto 1981/82 do 8, septem-jtta 1981 v tajništvu šole od 10. do 12. ure. Vpisovanje po podružnicah: ®°ljunec, petek, -4. 9., od 17. do 19. **! Opčine, sobota, 5. 9., od 17. do 19. ure; Prosek, sobota, 5. 9., od *a. do 17. ure; Nabrežina, torek, *■ 9^ od 17. do 19. ure. ^Čestitke Stricu ANGELU VELJAKU ob 70. »jstnem dnevu iskreno čestitajo in **lijo obilo zdravja in dobrega pobila v domačem krogu Miranda, ;}Mo, Mauro, Astrid in svakinja »ra. ANGELU VELJAKU ob 70. rojst-»m dnevu želita vse najboljše in toliko sreče Giustina in Olga iz Doline. Danes praznuje pri Dom ju 70. rojstni dan ANGEL VELJAK Ob tem lepem jubileju mu iz *rca čestitajo in želijo še mno-Oo srečnih let vsi domači V vasi Cremignane pri Brescii bo v nedeljo veliko partizansko slavje v čast partizanskemu heroju, kriškemu rojaku Josipu Verginelli, ki je bil ustreljen v bližnjih i.umezzanah 16. januarja 1945. Ob tej priliki bodo v Cremignanu, na kraju kjer je bil Verginella ujet skupno s tremi tovariši, odkrili spominsko ploščo in po njem tudi poimenovali ulico. V Lu-mezzanah stoji že več kot dvajset let spomenik Josipu Verginelli, ki je bil kot znano odlikovan s srebrno kolajno za vojaške zasluge. Vsedržavno vodstvo partizanske zveze ANPI ga je v povojnem času predlagalo za zlato kolajno za vojaške zasluge, obrambno ministrstvo pa tega predloga ni sprejelo. Josip Verginella sc je rodil v Križu 21.8.1908 v družini «Jurjevih» in že kot mlad kamnosek stopil v napredno delavsko gibanje. Leta 1927 je postal član KPI in tri leta pozneje je moral iz političnih razlogov zbežati v Jugoslavijo. Leta 1932 je Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 3. septembra „ DORA »nce vzide ob 6.28 in zatone ob 19.40 — Dolžina dneva 13.12 — Lu-1)4 vzide ob 11.14 in zatone ob 22.12. Jutri, PETEK, 4. septembra IDA Sferne včeraj: najvišja temperatu-ra 23,3 stopinje, najnižja 15,4 sur 9'nje, ob 18. uri 22 stopinj, zračni Oak 1018 mb ustaljen, veter 19 km na uro severovzhodnik, vlaga 36 odstotna, nebo skoraj jasno, morje raji0 razgibano, temperatura morja ® stopinj. ROJSTVA IN SMRTI . Rodili SO SE: Gabriele Ziani, «an Lio, Davide Zancolh, UMRLI SO: 76-letna Luigia Cinco Tamburini, 59-letni Giordano A-jtolonio, 71-letni Serafino Calza, 68-JJba Santina Cerbon vd. Možina, 'Metna Gemma Spada vd. Batta-®*a, 85 letna Olga Romano vd. Ca-Jano, 73-letni Domenico Tamaro, 70-etna Isabella Puleher por. Pigna-ffli. 60 letni Cristoforo Collini, 81-totna Maria Bassi vd. De Grassi, ““■letna Erminia Peruzzi vd. Reca-aello, 94 letna Amalia Žane vd. Dejano. DNEVNA SLUŽBA LEKARN „ (od 8.30 do ’ .30) „Trg Kavana 1. Trg Giotti (sv. ^ančiška) 1, Trg Osoppo 1, Ul. Zo 19. tod 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Oberdan 2. Ul. T. Vecellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN _ (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2. Ul. T. Vecellio 24. _ LEKARNE V OKOLICI , Bol junec: tel. 228 124; Bazovica: 226-165; Opčine: tel. 211001; Jfosek: tel. 225 141: Božje polje Jgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. fDO-121; Seslja n: tel. 209 197; Žavlje: "L 213137; Milje: tel. 271 124. Zdravstvena dežurna služba . Nočna služba od 21. do 8. ure tol. 732-627, predpraznična od 14. do “u. ure in praznična od 8. do 20. Ure. tel. 68-441. V NEDELJO V KRAJU CREMIGNANE PRI BRESCII PARTIZANSKA SLOVESNOST V SPOMIN J. VERGINELLE Prireditve se bo udeležila tudi številna delegacija kriške sekcije VZPI-ANPI obiskoval Leninsko šolo v Moskvi, štiri leta kasneje pa se je kot prostovoljec udeležil španske državljanske vojne. Leta 1943 je stopil v francosko partizansko gibanje, kasneje pa je postal vrhovni komandant 122. garibaldinske brigade, ki se je borila v severni Lombardiji. Dne 16.1.1945 so ga fašisti po izdaji aretirali in ga že isti dan ustrelili na trgu v Lumezzanah. Na Verginellovi rojstni hiši v Križu so rojaki vklesali spominsko ploščo, po njem pa nosi ime tudi krajevna sekcija KPI. Nedeljske slavnosti ki jo prireja pokrajinski odbor ANPI iz Brescie, se bo udeležila tudi množična delegacija bivših kriških borcev in aktivistov. Na nedeljski slovesnosti bo v imenu domačinov spregovoril predsednik sekcije VZPI-ANPI Ferdinand Bogateč Zbirališče za odhod avtobusov je točno ob 5. uri izpred spomenika v Križu. JVA 20. TEKMOVANJU «SEGHIZZ1» Štiri dni bo v Gorici odmevala pesem iz raznih krajev sveta Od danes do sobole tekmovanja v polifonskem petju, v nedeljo pa je na vrsti narodna pesem - Danes in jutri simpozij o zborovskem petju v povojnem času HiiiIMmiiiHiMimiiiiillimiliiilMiHliiiiHMOtiim m MiiiinmMiniiiiniiiniiiii iiiMMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiin Kino X Ariston 21.15 (na prostem) «La ma-gnifica preda». Režija Otto Pre-minger. M. Monroe, R. Mitchum. Ritz 18.00 «Salon Kitty». H. Berger, I. Thulin. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 18.00 «1 racconti di Canterbu-ry». Prepovedan mladini pod 18. letom. v Grattacielo 16.30 - 22.15 «Fantozzi». Režija Luciano Salce. Paolo Vil-laggio. Fenice 17.30 «La ragazza del vagone letto*. S. Dionisio. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 17.15—21.00 «11 gattopardos. Burt I.ancaster, Claudia Cardi-nale. Aurora 17.15 «A qualcuno piace cal-do». M. Monroe. Capitol 18.00 «Reggae splashs. Bob Marley. Moderno 16.30 «Vestito per uccide-re». Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00 «t,a fuga di mezzanot-te». Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazinuale 16.00 «T,a voglias. Prepo vedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.00 «11 piacere fino al delirio». Prepovedan mladini pod 18. letom. Viftorio Veneto 17.00 «Tenente Co-lombo: riscatto per un uomo mor-to». Peter Falk. Radio 16.00 «Super donne parno*. Prepovedan' rhladirfl "od 18. letom. Lumfere 16.30 «Marion playlady su-perporno*. Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 «A-merican graffiti 11». Valmaura (poletni kino) 21.15 «Ma-naos». Razna obvestila «Tržaška sekcija Italijanskega združenja za kulturne odnose s Sovjetsko zvezo, Italija ZSSR» sporoča vsem vpisanim v tečaje ruskega jezika, in tudi tistim, ki želijo začeti tečaj, da sprejemamo prijave. Tajništvo je odprto vsak dan (razen v soboto) od 17 do 19. ure v Ul. Torrebianca št. 13, prvo nad stropje. tel. 040/60158» Na srednjih šolah Simon Gregorčič v Dolini, Igo Gruden v Nabrežini in Ivan Cankar pri Sv. Jakobu v Trstu je v teku vpisovanje za eksperimentalni tečaj 150 ur za delavce v šolskem letu 1981/82. Na tečaj se lahko vpišejo vsi, ki so že izpolnili 16 leto starosti in ni majo diplome nižje srednje šole. Za vpis je potrebno napisati prošnjo naslovljeno na ravnateljstvo šole — obrazci so na razpolago v tajništvu, ter predložit' rojstni list SLOVENSKI DIJAŠKI DOM .SREČKO KOSOVEL* vpisuje za šolsko leto 1981/82 vsak dan od 9. do 13. ure. Telefon 040 - 573-141/2. OTROŠKA KONFEKCIJA TRST Ul. Carducci 45 tel. 796988 Imamo na zalogi vse nove artikle za jesen - zimo ter predpasnike za šolo in vrtec za otroke od 3. do 14. leta starost) Izleti r < M SPDT obvešča, da bo izlet v Rezijo v nedeljo, 20. septembra, ker je bila preložena otvoritev nove planinske poti na ta datum. Vpisovanje na ZSŠDI od 11. do 12. ure. Združenje Union - Pndlnnjer priredi enodnevni izlet na Gorenjsko s postankom v Ljubljani na mednarodni razstavi vin. in sicer v nedeljo, 6. septembra 1981. Vpisovanje vsak torek in petek v Ul. Valdirivo 30 od 17.30 do 19. ure. Odhod ob 7. uri s Trga Oberdan izpred palače deželnega sveta. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM stanovanje z vrtom in prostori za skladišča. Telefonirati na št. 040/52889 od 10. do 12. ure. PRODAM rabljene šolske knjige za znanstveni in klasični licej. Telefonirati na 040/911624 v večernih urah. DRUŽINA z otroki išče stalno gospodinjsko pomočnico (tudi prenočitev). Zaželene reference. Telefonirati na št. 040/76(590. OB SOBOTAH in nedeljah prodajam pristno, briško, belo vino tokaj v 54-litrskih pletenkah. Robert Komjanc, Jazbine 17 - tel. 0481 - 391165. INŠTRUIRAM latinščino in grščino. Telefonirati na št. 811645. PROSIM prijatelja, ki je bil pričujoč moji nesreči dne 22. 5. 81, naj se zglasi na naslov: Colja August - Sesljan 57/B. NUDIM pomoč bolniku na domu. Telefonirati na 003866/51173. V GORICI ali okolici iščem zazidljivo zemljišče. Interesenti naj telefonirajo na: 0481 - 84693. OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl oosip Sancin (Sar-nek) - Dolina 112. Toči belo in črno domače vino. PRODAMO dvosobno opremljeno stanovanje z garažo. Telefonirati v večernih urah na št. 040/811186. KUPIM hidravlično stiskalnico 80 cm premera na kolesih in električni mlinček za grozdje. Prodam ročno stiskalnico 50 cm premera. Telefonirati na št 0481/390569. PRODAM motokultivator Pasquali 11 konjskih moči Franc Cibic, Ul. Brigata Cuneo št. 20 Podgora. OSMICO je odprl Rudi Košuta tBe-ljan), Križ 44. Toči belo in črno domače vino. V Gorico so že dospeli številni pevci iz več držav Evrope in drugih celin. Nocoj ob 20.30 prično tekmovati na tradicionalnem srečanju zborov «C. A. Seghizzi», ki se letos odvija v našem mestu že dvajsetič. Danes se bo na odru telovadnice UGG zvrstilo devet zborov, ki bodo peli polifonskp skladbe. Nocoj sodelujejo na tekmovanju «Coro polifonico monfalconese* iz Tržiča, ki ga vodi Domenico In-nominato; zbor «Jubilate» iz Bergama, vodi ga Paolo Alli; «Coro polifonico di Ruda» iz Rude, ki ga vodi Marco Sofianopulo: zbor «Val-rosandra* iz Trsta, ki ga vodi Paolo de Cristini; zbor «Ermes Grion» iz Tržiča, ki ga vodi Aldo Policar-di. To so moški zbori. Poleg teh pa nastopijo še mešani zbor «Madrigal Singers» iz Dilimana na Filipinih, ki ga vodi Andrpa Veneracion ; «Fruangen Motettkor* iz Fruangena na Švedskem, ki ga vodi Per Bo-rin; «Polifoniea udinese» iz Vidma, pod vodstvom Giuliana Medeossija in «Akademički Clior Gorniczy Po-litechniki Wroclawskiej» iz Wrocla-va na Poljskem, ki ga vodi Pjotr Ferensowicz. Polifonskemu petju bo posvečen tudi koncert jutri, v petek zvečer. Na tem bo sodelovalo sedem zborov iz Romunije, Nemčije, Finske, Sovjetske zveze, Bolgarije, Madžarske in Legnana ter koncert v soboto popoldne, na katerem nastopi sedem ženskih zborov. V soboto zvečer bo zaključni koncert na'boljših zborov tekmovanja v polifonskem petju združen z nagrajevanjem. Tekmovanje v narodni pesmi pa bo v nedeljo dopoldne in popoldne, zaključni koncert z nagrajevanjem pa bo v nedeljo zvečer. Sočasno s tekmovanjem bo tudi že tradicionalno srečanje o evropski zborovski pesmi, ki ga društvo «Seghizzi» prireja letos že dvanajstič. Tokrat bo tema simpozija, ki se bo odvijal dva dni v avditoriju, «Obnovitev v zborovski glasbi v povojnem času*. Na čelu simpozija je dirigent Luciano Chailly. Sim pozij se prične danes zjutraj ob 9. uri. Poročila bosta imela danes zjutraj Sergio Martinotti iz Milana, popoldne pa Andrea Lanza iz Turina. Jutri pa bosta poročala, Wal-ter Pass z Duna.’a v dopoldanskem času, Clytus Gottwald iz Stuttgarta pa v popoldanskem času. Poleg teh pa bo še nekaj manifestacij. V soboto zjutraj se bodo srečali pevci vseh nastopajočih zborov, ob 12. uri bo delegacije zborov sprejel goriški župan, v nedeljo zjutraj pa se bodo srečali delegati zborov in se dogovorili o bodočem sodelovanju in izmenjavah. Posadili jih bodo na Sabotinu 88 dims za predsednika Tita Prebivalci Solkana so sklenili, da bodo na vrhu Sabotina postopno posadili 88 dreves, ki bodo spominjala na jugoslovanskega predsednika Tita. Izbrali so območje ob men, tako da bodo drevesa krasila velik naois Tito, ki ga je mogoče videti tudi iz Gorice. Slden bo uresničila krajevna skupnost, ki je samoupravni in politični organ Solkancev. U-redil: bodo tudi pešpot iz Solkana na vrh Sabotina — ta ie 609 metrov nad morjem — da bi bil ta vrh dostopen tudi za izletnike oziroma obiskovalce. V ponedeljek seja občinskega svela Goriški občinski svet se bo ponovno sestal, po skoraj enomesečnem poletnem počitku, v ponedeljek 7. i odbor zato naproša vse člane in septembra, ob 18.30. Na dnevnem I prijatelje, ki imajo fotografski ma- redu seje so številne ratifikacije odborovih sklepov, poleg teh pa še nekatere druge točke v glavnem v zvezi z raznimi investicijami v javna dela. V pripravi zgodovinska razstava ob 70-letnici planinskega društva , Slovensko planinsko društvo v Gorici slavi letos 70-letnico ustanovitve. Visoki jubilej bodo goriški planinci proslavili s slavnostno akademijo ter z dokumentarno razstavo o nastanku in razvoju planinstva v slovenskem prostoru in na Goriškem ter z razstavo o dolgoletni dejavnosti društva. Ker je arhivsko gradivo iz prvega obdobja delovanja društva pred prvo svetovno vojno in iz let med o-bema vojnama v glavnem izgubljeno, se bo treba pri pripravi razstave oslanjati predvsem na gradivo, ki ga imajo posamezniki. Upravni terial, stare izkaznice, značke, ali drug material, ki bi prišel v poštev za razstavo, da to čimprej sporočijo predsedniku, oziroma tajnici društva. Prav tako bodo hvaležni za vsakršno sporočilo, oziroma koristno informacijo, kje bi bilo mogoče arhivsko gradivo dobiti. ODPRLI JO BODO 11. SEPTEMBRA Osnovna šola v Novi Gorici bo med največjimi v Sloveniji Vabilo zamejskim šolnikom, naj si jo ogledajo Izid v Turin na praznik Unita Goriška federacija KPI organizira avtobusni izlet na vsedržavni praznik Unita, ki bo v Turinu v soboto, 19. in v nedeljo, 20. septembra. Odhod iz Gorice v soboto ob 6. uri, povratek v nedeljo ponoči. Potnina in prenočevanje v Turinu staneta 40.000 lir. Za vsa pojasnila je na voljo federacija KPI v Ul. Locchi 2 v Gorici, tel. 84436. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Uli<;a Carducci, tel. 84-268. Kot smo žc poročali, bodo v Novi Gorici v okviru slovesnosti ob občinskem prazniku, odprli tudi novo osnovno šolo. Zgradili sc jo ob Kornu pod Panovcem ter je za mesto zelo velikega pomena. Nova šola bo namreč ena izmed največjih in naj-n odernejših v Sloveniji in bo zato omogočala kakovosten pouk, pri čemer bo za učitelje in profesorje ter seveda tudi učence zagotovljeno vse za nemoteno delo in počutje. Navajamo, da je šola zgrajena na površini 8.160 kvadratnih metrov, v njej pa bo prostora za 860 otrok. Razbremenila bo osnovni šoli v Solkanu in v Novi Gorici, tisti stari, in omogočila, da bodo v Novi Gorici uvedli pouk samo v eni izmeni. Za starše, ki so zaposleni in niso mogli dobiti varstva za svoje šoloobvezne otroke, pa bo organizirano tudi podaljšano bivanje otrok v šoli. Za tako velik oziroma prostoren objekt gre, kažejo tudi podatki o stroških. Gradnja in oprema šole st? namreč stali skupaj okrog 17 milijard starih dinarjev. Polovico denarja so zbrali prebivalci novogoriške občine v obliki samoprispevka, polovico stroškov pa so pokrili z bančnimi posojili. Ravnatelj šole Danilo Štekar vabi, r' se otvoritvene slovesnosti in ogleda šole udeleže tudi slovenski šolniki in drugi POGOVOR S SO VODENJSKIM OBRTNIKOM Potreba, koristnost in možnosti dopolnilnega izobraževanja odraslih «Ko začneš hoditi v šoto, pravzaprav spoznaš, da je bilo to dejansko potrebno» ■ Izkušnje in vtisi o lanskem tečaju 150 ur v slovenščini «Ne gre samo za diplomo, za dokument po katerem te danes vprašujejo že skoraj v vsakem uradu. Pomembno se mi zdi tisto osnovno znanje, ki ga je vsakdo pridobil med tečajem«. Tako se je začel pogovor z Dragotom iz Sovf/denj, e-.lektričarjem in vodnim inštalater jem, obrtnikom, ki se je lani med prvimi prijavil v tečaj dopolnilnega izobraževanja v slovenščini ter ga tudi uspešno zaključil. Ni mu žal za vse tiste večere, ki jih je ob rednem in zahtevnem delu namenil obiskovanju pouka. Z diplomo v žepu se bo zdaj lahko brez težav vpisal v različne .tečaje strokovnega izobraževanja. Izpopolnjevanje pa je v njegovem poklicu še kako potrebno. v'zrok zakaj obveznega šolanja ni dokončal je sila pre prost. Takrat, v petdesetih letih, so naši ljudje preveč upoštevali sta ro izkušnjo, češ da je fantu, ki gre v poklic dovolj, če zna pisati in brati. «Namesto da bi se učili, smo mo- mm. VESTI «AKCIJA KRAS» Specifičen poseg ESA — Ustanove za razvoj obrtništva v Furlaniji - Julijski krajini — za razvoj in pomoč obrtniškim podjetjem, ki imajo sedež na ozemlju Kraške gorske skupnosti, se je pričel 1. septembra 1981. ESA torej da bi objasnila consko akcijo, da bi razširila praktične vidike in olajšave za predstavitev zunanjih sodelavcev, ki bodo delovali v tem kraju, vabi vse zainteresirane obrtnike, da se udeležijo srečanja, ki bo: — v petek, 4. septembra 1981, ob 18. uri . rlWv v dvorani prosvetnega društva TABOR na OPČINAH (Trst) Srečanja so organizirana v sodelovanju in z udeležbo Kraške gorske skupnosti AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA FBA — Viale Venezia št. 10« — Videm— Telef. (0432) 35512 Ustanova za razvoj obrtništva v Furlaniji - Julijski krajini F.nte sviluppo artigianuto Friuli * Venezia Giulia ŠPORTNO ZDRUŽENJE JAMLJE priredi 4 , 5. in 6. septembra ŠPORTNI PRAZNIK V JAMLJAH Petek, 4. 9., oh 20. uri tekmovanje v briškoli Sobota, 5. 9., ob 16. uri odbojkarski turnir - polfinale Nedelja, 6. 9., ob 16. uri odbojkarski turnir - finale ob 19. uri kulturni program in tekmovanje v valčku. Vse tri dni bo ples ob zvokih znanih slovenskih ansamblov. Vabljeni! iliiiiiiiinmiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiatiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMMiiiiiiiiiniiMiiiiimiiiii Filatelistično pobratenje med S. Danielom in Radovljico T udi ljudje, ki se ukvarjajo z mednarodno trgovino, imajo opravka s svojim konjičkom v prostem času. Gastone Jervasutti, lastnik tovarne copat v San Daniele del Friuli, ima že več let opravka z uvozom in izvozom blaga z neko ljubljansko tvrdko. Sin ravnatelja te tvrdke, Pavle Žerovnik, doma iz Radovljice, je navdušen filatelist. Tudi Gastone Jervasutti se ukvarja z zbiranjem znamk. Tako sta o-ba. zbiralca prišla do zamisli, da bi lahko prišlo do sodelovanja med člani filatelističnih društev iz Radovljice in San Daniela. Rečeno, storjeno. Lani so se ti stiki pričeli. Letos spomladi so furlanski filatelisti razstavili nekaj svojih zbirk v Radovljici na tamkajšnji razstavi. Konec prejšnjega tedna pa je bila podobna razstava v San Danielu in s svojimi zbirkami so nanjo prišli tudi nekateri filatelisti iz Radovljice. Ob tej priliki so tudi potrdili uradno sklenjeno pobratenje med društvom. No otvoritvi razstave so spregovorili poleg domačega predsednika Jervasuttija ie predsednik radovljiškega društva Vinko Magister ter sandanielski župan Enzo Filippuzzi. Med rozstavljalce so razdelili tudi priznanja in pokale. Povejmo še, da so razstavljali Vinko Magister znamke jugoslovanske favne in flore. Jože Kovač znamke s Titovim portretom (oba iz Radovljice). Svoje zbirke so razstavljali še Gianna Caceci iz Verone (znamke Venela), Riccardo Cadelli iz Pordenona (romunsko slikarstvo), Faust o Lodi iz Cremone (božična tematika), Annibale Rotta iz Lecca (človek in gore), Gabriele Tendenzi iz Mestre (košarka), Arten Sandini iz Spilimberga (zgodovina pošte v tem kraju) ter Gian-franco Pastormerlo iz Milana (razstava znamk CLN). Izredno zanimiva je bila ta zbirka, saj najdemo v njej celo vrsto znamk, ki so jih posamezni narodni odbori - CLN izdali v raznih krajih Severne Italije v dneh osvoboditve leta 1945. To so lokalni pretiski znamk salojske republike, ki so služili samo na omejenem ozemlju. Čeprav jih ni izdala osrednja poštna uprava pa najdemo v zbirki vrsto dokumentov, ki dokazujejo veljavnost znamk, saj so to dokumenti posameznih občin, odborov CLN ali posameznih poštnih uradov na zainteresiranih področjih. Zares zanimiva pobuda. Povejmo še poslastico za filateliste. Gostje iz Radovljice so prišli v San Daniele del Friuli v soboto. Pred odhodom so v svojem kraju dali žigosati na posebnih dvojezičnih razglednicah jugoslovanske znamke z žigom radovljiškega poštnega urada. Kasneje so na iste razglednice v San Danielu nalepili italijansko znamko in jo žigosali s posebnim žigom tamkajšnjega poštnega urada, seveda z datumom istega dne. Ta primer sodelovanja in pobratenja med filatelisti dveh krajev dokazuje, da se tudi tem potom pride do prijateljstva med ljudmi sosednih držav. rali v njivo*, zgodba, ki je bila doma malodane v vsaki hiši, pose bej pa v Brdih in na Krasu. Tako se je Drago poslovil od šole že pri štirinajstem letu ter stopjl v de lavnico. Z leti pa so se pokazale pomanjkljivosti take zgrešene odlo čitve. «že dalj časa sem razmišljal, da bi nadoknadil zamujeno. Tako sem se predlanskim nameraval vpisati celo v tečaj, ki so ga - organizirali na Tržaškem. Na koncu sem‘moral odnehati, kajti to bi bilo zame, ob rednem delu zares pretežavno.* • Nič čudnega torej, če se je Drago med prvimi prijavil k tečaju 150 ur v slovenščini,, ki< so ga lani pr-, vič organizirali na Goriškem. O občutkih, ki so ga navdajali, ko sc je po tolikin letin spet znašel v šolskih klopeh pa nam je jiovedal: «Sprva smo bili nekoliko v dvomu, kako bo stvar potekala, kmalu pa je pouk stekel brez težav, Mislim predvsem zaradi resnosti tečajnikov in velikega sodelovanja profesorjev. Predvsem pa smo zadevo vzeli zelo resno, saj je bila udelež ba na predavanjih skoraj zmeraj polnoštevilna.* Lani se je k tečaju prijavilo 28 oseb. Prevladovale so ženske, gospodinje, delavke. Bile so vmes tudi take. ki bi jim po zdravi logiki ne bilo treba opravljati teča'a. Tako so morale zopet sesti v šolske klopi jugoslovanske državljanke, ki so v domovini že uspešno opravile osem letko in tudi kakšen razred višje srednje šole, a jim zdajšnja uredi tev tega ne priznava . . . Težave? Morda predstavlja študij ob rednem delu preveliko obremenitev. Dvanajst do trinajst ur-feden-sko, vsak večer od ponedel jka do petka zahteva precej žrtev, predvsem pa trdne volje. «Tako so nam proti koncu zime skorajda vsem že popustili živci,* pravi Drago. Bil je v nevarnosti u-speh, oziroma reden zaključek te-čaia. Pa so tudi to težavo premostili, v prepričanju, da je cilj vsekakor vreden tolikšnega napora. Kot v pravi šoli, so se tudi tečajniki odpeljali na šolski izlet. Bili so na Dolenjskem ter se prav prijetno zabavali. «Najpomembne.iša osebna izkušnja o dopolnilnem izobraževanju?* «Ko začneš hoditi v šolo pravzaprav spoznaš, da je bilo to dejansko potrebno, da si bil v mnogočem prikrajšan,* odkrito priznava Drago. Zakaj pa potem tako malo zanimanja za to obliko izobraževanja, saj je znano, da .je med odraslimi občani kar precej takih, ki niso dopolnili obveznega šolanja? Je kriva lagodnost, lenoba, neutemeljen občutek sramu, da bodo delovni tovariši in prijatelji izvedeli za resnico? Kdo ve! Ne ravno razveseljujoča je ugotovitev, da na šoli Ivan Trinko, kjer bo tudi letaš tečaj, še niso prejeli menda niti ene prijave, kljub temu da bi morali s poukom pričeti že v prihodnjih tednih. Menda se je nekaj podobnega zgodilo tudi lani, ko se je večina tečajnikov prijavila v zadnjem trenutku. Vsekakor rok za vpis poteče 21. septembra, jame med najglobljimi na svetu. V skupini 22 jamarjev so tudi štiri dekleta. Poljaki so k nam prišli iz Grčije, kjer so se spustili v jamo Provatina, ki je s 402 metri prostega spusta najgloblja na svetu. Poljakinje so bile prve ženske svetu, ki so se spustile vanjo . Poljaki v jamah na Kaninu Prejšnje dni so podzemeljski svet na italijanski strani Kanina raziskovali poljski speleologi, člani a-kademskega speleološkega kluba Iz Katovvic. Po 2.000 kilometrih poti z vozilom opremljenim z materialom za spuščanje v jame, so se utaborili na severni strani Kanina (Foran del Muss) in se spustili v jami Michele Gortani in Novelli. Kot so povedali poljski jamarji, s na velikem atlasu globeli na svetu, delo Francoza Paula Courbona, kaninske Ob koncu tedna partizanski mi ing v Selcah V Selcah v ronški občini se bo jutri pričel štiridnevni partizanski miting v počastitev ustanovitve prve proletarske brigade. Jutri, s pričetkom ob 21. uri, bo do nastopili člani kolaikarskega društva iz Ronk, v soboto bo na prireditvenem prostoru samo ples, med tem ko bo v nedeljo, s pričetkom ob 10. uri, srečanje med predstavniki Zveze združenj borcev iz Nove Gorice, pokrajinskega odbora VZPI ANPI za Goriško ter članov VZPI ANPI iz Ferrare. Ob 10. uri bo tudi turistično kolesarska vožnja priredbi rekreativnega krožka Ital cantieri. V ponedeljek ob 20. uri bo spominska slovesnost z baklado ob o-beležju, ki spominja na ustanovitev prve proletarske brigade. V okvir partizanskega mitinga sodi tudi prireditev, ki je sicer časovno nekoli ko odmaknjena. V petek, 18. septembra bodo v dvorani Palazzetto Veneto v Tržiču predstavili knjigo Guerra di popolo. Ob koncu tedna bo v Ronkah tu d praznik socialističnega tiska. Zaskrbljujoče stanje v podjetju Manifattura Tabacchi Podpredsednik goriške pokrajinske uprave dr. Tomat je včeraj sprejel delegacijo sindikalnih predstavnikov uslužbencev podjetja Manifattura Tabacchi iz Gorice, kjer že dalj časa ne zaposlujejo novih delavcev, oziroma ne nadomeščajo tistih, ki odhajajo v pokoj ali pa zapuščajo podjetje iz drugih razlogov. V obra tu. ki ima sedež v Drevoredu 20. septembra so zaposlene, kakor znano, predvsem ženske. Strela udarila v čolna Nevihta v torek ponoči je že spet povzročila precej gmotne škode. Pojav je bil zelo izrazit v obmorskem pasu, kjer so strele povzročile precejšnjo škodo in zanetile nekaj požarov. Tako je ogenj povsem uničil dve manjši plovili, ki sta bili privezani ob obali v kraju Pineta pr' Grade-žu. Claudio Saccarotti iz Pordenona je bil ob večjo barko, ki jo je ogenj povsem uničil, zgorel pa je tudi gumijast čoln last Maria Bra-daschia iz Trsta, škoda je za o-krog sedem milijonov lir. Pri gašenju sta sodelovali ekipi gasilcev iz Tržiča in Červinjana. rojaki iz Italije. Odprli jo bodo v petek 11. septembra ob 17. uri po jugoslovanskem času. Klavirski koncert Odbor za kulturne dobrine goriške pokrajine, deželno turistično vodstvo in odbor za grajske prireditve prirejajo v soboto, 5. septembra, v Attemsovi palači klavirski koncert Mareelle Crudeli, docentke na konservatoriju Santa Ce-ciiia v Rimu. Crudelijeva ki jo mednarodna kritika uvršča med vodilne italijanske koncertiste. bo i-grala Mozartove, Calligarisove in Chopinove skladbe. V NEDEIJO V TRŽIČU Mednarodni slikarski natečaj V Tržiču bo v nedeljo, 6. septembra, tradicionalni slikarski e* tempore, na katerem lahko sodelujejo, poleu italijanskih umetnikov, tudi umetniki - slikarji iz drugih dežel. Pokrovitelj prireditve (letošnja je že 12. po vrsti) je tržiška občinska uprava, ki zagotavlja tudi denarno nagrado v višini 500 tisoč lir, predvideno za prvo mesto. Žigosanje platen bo od 8. do 12. ure v prostorih bivšega hotela Roma v Tržiču, udeleženci pa bodo morali izdelke izročiti do 17. ure. Razglasitev zmagovalcev bo v nedeljo zvečer, medtem ko bodo dela razstavili od ponedeljka do četrtka prihodnjega tedna. Slikarji bodo skušali upodobiti značilnosti trži-ških ulic in stavb. Takšna je namreč tema natečaja. Rajonski svet v Podgori se bo sestal na seji jutri, ob 20. uri, v prostorih športne hale pri Madon-nini. Na dnevnem redu je razprava. oziroma ocena občinskega proračuna ter nekaj drugih vprašanj? Razna obvestila Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence delovne akcije pri Krnskih jezerih, da bo odhod v soboto ob 6. uri s Travnika. Prevoz z lastnimi sredstvi. Delovna akcija bo v glavnem v soboto, medtem ko bo za udeležence v nedeljo, seveda če bo vreme ugodno, izlet na Bogatin. do koder je približno tri ure zmerne hoje. Tisti, ki se akcije ne morejo u-deležiti že v soboto zjutraj, lahko pridejo na gradbišče koče tudi popoldne ali zvečer, ali v nedeljo zjutraj. Vpisovanje v glasbeno šolo se bo vršilo do petka 11. septembra. Reden pouk se bo pričel 14. septembra. Prijave sprejemajo na sedežu glasbene šole. Ul. Della Croce 3 v Gorici od 10.30 do 12.30 ter od 16. do 18 ure. V Sovodnja-' bodo sprejemali prijave v petek. 4. septembra, od 16. do 19. ure. Občinski šolski avtobus v Doberdobu, ki vozi otroke v otroški vrtec bo imel odslej v Jamljah dve postaji in sicer v Starih in Novih Jamljah. V ostalih krajih ostane vozni red nespremenjen. Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence štiridnevnega avtobusnega izleta, da bo avtobus jutri, 4 septembra, odpeljal po sledečem razporedu: s Travnika ob 5. uri, iz Štandreža ob 5.05 ter iz Sovodenj ob 5.10. Ustavljal se bo na običajnih postajališčih. Priporoča se točnost. Koncerti V okviru niza orgelskih koncertov v priredbi goriške pokrajinske uprave, bo v ponedeljek, 7. septembra, ob 21. uri v cerkvi v Foljanu nastopila organistka Maria Puxeddu. Zadnji koncert bo 14. septembra v gradeški baziliki. Kino G ur Ivu CORSO 18.00—22.00 «Dalla Cina con furore*. Bruce Lee. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00 - 22.60 »Bagnate d’amore». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXUELSIOR 18.00-22.00 «Taglio di diamanti*. PRINCIPE 18.00—22.00 «Porno love*. /Voivj Goriva m okolica SOČA 18.00-20.00 «Roža*. Ameriški film. SVOBODA 18.00- 20.00 «Peti mušketir*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Skrivnosti v Neaplju*. ItalijansKi film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel, 72-341. Drogerija □ Parfumerija □ Fotografski laboratorij □ Fotokopiranje SERGIC ROVIS GORICA — TRAVNIK ž!ev. 10 TEL. 84-812 Ženska in njena stvarnost Zavarovanec more dobiti starostno pokojnino z retroaktivno veljavnostjo V pr.: <-V eni izmed vaših rubrik *te pisali, da so z novim zakonom stopile v veljavo nekatere spremembe, ki zadevajo starostno pokojnino. Nekatere stvari mi niso povsem jasne, zato bi vas vljudno prosil, če bi lahko obravnavali moj specifični slučaj in mi svetovali najprimernejšo rešitev. Pred kratkim sem dopolnil 60. leto starosti in dva meseca pozneje sem imel točno 15 let delovne dobe. Prošnje za upokojitev še nisem vložil, ker nameravam delati še dobro leto. Katere so po zakonu ■moje pravice in kako bo z mojo pokojnino?» J. K. 155 od 23. aprila 1981, ki med drugim v členu 6 obravnava vprašanje časovne uveljavitve pravice do starostne pokojnine. S tem v zvezi je prišlo do bistvene in prepotrebne vsebinske spremembe. Prej je veljalo pravilo, da zavarovanec dobi pravico do starostne pokojnine, seveda če je izpolnjeval predpisane starostne in zavarovalne pogoje, od naslednjega meseca po predložitvi zadevne prošnje. To pomeni, da v primeru nevednosti, zakasnitve ali pozabljivosti jc dejansko zavarovanec nastradal tako, da je izgubil vse tiste mesečne obroke pokojnine, ki bi mu po zakonu pritikali. Tako načelo pa je bilo skrajno krivično in je imelo vse prej kot socialno osnovo, zato so z zakonom štev. 155 odpravili ta kriterij. Sedaj lahko vsak starostni upokojenec uveljavi pravico od naslednjega meseca, ko je dopolnil 60 let (moški) oziroma 55 let (ženska), odnosno ko izpolnjuje minimalne zavarovalne pogoje za priznanje pokojnine (16-letna pokojninska doba). Tudi če upravičenec predloži prošnjo kasneje, ne izgubi več dozorelih o- brokov. Zavarovanec pa lahko izrecno zahteva, da mu IN^S-izplača pokojnino komaj od naslednjega meseca po predložitvi prošnje. V vašem primeru pravite, da boste ostali v delovnem razmerju še dobro leto dni. Postavlja se dilema, katera izmed dveh možnih rešitev je ža vas bolj ugodna. Se zmeraj namreč lahko vložite prošnjo za upokojitev in pokojnino vam bodo izplačali z retroaktivno veljavnostjo, s preostalo delovno dobo pa, ki bo dozorela do prekinitve zaposlitve, boste uveljavili dodatek na. pokojnini. Dokler boste zaposleni, bi vam seveda zadržali tolikšen znesek, za kolikor realna pokojnina presega minimalno. Druga varianta pa je ta, da se. odf oveste pokojnini še za eno leto in nato zahtevate likvidacijo pokojnine, ki bo nekoliko višja, kot bi bila sedaj (višja pokojninska doba in višje triletno povprečje prejemkov). Vendar pa bi minilo nekaj let, preden bi amortizirali »izgubo* pokojninskih zneskov od 60. leta dalje. ZA MOŽGANSKO KAPJO JE V TOREK UMRL ALBERT SPEER MOŽ, KI JE S HITLERJEM DELAL NAČRTE ZA »TISOČLETNI RAJH* V dobro mu lahko štejemo, da je pred sodiščem priznal zločine, sicer pa jc bil posredno kriv za milijone smrti - Po dvajsetih letih zapora je živel v Heidelbergu - Doslej je podlegla že vrsta firerjevih sodelavcev, le Hess še živi V bolnišnici St. Mary v Padding-tonu na Angleškem je predvčerajšnjim, v torek zvečer, podlegel srčni kapi eden izmed Hitlerjevih najtesnejših sodelavcev — Albert Speer, ki se je kot arhitekt ukvarjal v glavnem z gradbenimi deli, ki pa je hkrati kriv za milijone smrti, saj je njegov sicer izredno učinkovit gradbeni stroj terjal milijone življenj. Zaradi tega se bomo za trenutek ustavili pri tem nacističnem zločincu, ki ima vsaj to olajševalno okolnost, da je ob, koncu vojne na sodni obravnavi pred zavezniškim vojaškim sodiščem v Nuehmbergu edini izmed obtožencev priznal svojo krivdo. Albert Speer se je rodil 1905. leta v eni izmed starih, meščanskih družin, v kateri se je gradbeništvo tako rekoč dedovalo, saj je bil arhitekt njegov oče in očetov oče. Albert Speer je bil ob propadu V zvezi s pokojninskim zavarovanjem, ki ga upravlja zavarovalni zavod INPS, smo v tem zadnjem obdobju priča vse pogostejšim delnim zakonskim posegom vlade oziroma parlamenta, ki z drobnimi posegi «mašita luknje», namesto da bi s korenito reformo organsko uredili to tako važno področje socialnega varstva in skrbstva. No, eden izmed takih zakonskih ukrepov je tudi zakon štev. LETOŠNJI OBČINSKI PRAZNIK JE BIL BOLJ VESEL KOT SICER S pridnostjo in požrtvovalnostjo so v Šebreljah prišli do vodovoda v Veliko prostovoljnih ur za kopanje jarka in polaganje cevi - Štiri zajetja in dva rezervoarja - Preložitev občinskega praznika na dan, ko je bila ustanovljena partijska šola - Kar 80 gospodinjstev je sedaj dobilo zaželeno vodo ■ S tako pripravljenostjo za izboljšanje kot so jo pokazali Šebreljci pri gradnji novega vodovoda, se lahko pohvalijo le redkokje. Nov povojni rod mladih vaščanov je z izgradnjo novega vodovoda uresničil stoletne težnje in želje njihovih prednikov. V letih, ko je primanjkovalo dežja, so predniki v poletnih mesecih, ko je bilo največ dela na poljih in travnikih, včasih tudi po dva meseca nosili vodo v brentah in škafih iz oddaljenih grap, kjer so predhodno u-redili «bajarje» za zbiranje vode. Tako je bilo tudi leta 1917, med prvo svetovno vojno, ko so zaradi dolgotrajne suše usahnili »kore vsi .studeijcj. V Dolenji vasi — tretjem zaselku Šebrelj — so takrat nosili vodo v škafih in brentah iz prej narejenih «bajarjev» v grapi pod Slajno brdo do sodov, ki so čakali na vozovih na ozki in strmi pati dobro uro daleč od vasi. Od tam so potem z voli odpeljali vodo v sodih v vas. To so lahko o-pravili šele potem, ko so bila o-pravljena vsa dela na polju in na travnikih. V Srednji in Gorenji vasi so se oskrbovali z vedo iz grape v Zabržnicah, ali pa so jo vozili pet km daleč iz gozda pod Sebreljskim vrhom. Dejansko je to delo pomenilo skrajšanje nočnega počitka že tako utrujenim ljudem. In to se je redno ponavljalo vsaki!) nekaj let, ko je začelo primanjkovati vode v «šternah» in treh v tčjih vaških rezervoarjih. Naj-v~čja ovira, da že prej ni prišlo do izgradnje vodovoda, je bil denar. Tega je primanjkovalo še za poravnavo davkov. In to posebno v dobi fašistične okupacije. Davki in druge dajatve so bili vedno večji, dohodki od zemlje in živine pa vedno manjši. Cilj fašistične oblasti je bil jasen: z davki in drugimi dajatvami gospodarsko uničiti slovenske kmete in jih prisiliti na odselitev v Jugoslavijo, ali pa jih narediti za kolone na lastni zemlji. Kolikokrat so nam takrat prihajali v spomin verzi pesnika Gregorčiča: Plah lazil preko raz v a'in je — tujcem rob! — domači sin ... Današnji mladi rod šebreljcev pa je z vso odločnostjo in pridnostjo prijel za delo. Za nov vo- Šebrelje - Srednja vas. Spredaj desno je dovod so se odločili že 1977. leta. Začeli so z izkopom glavnega jarka za položitev cevi. Vsi vaščani so se odločili prispevati s prostovoljnim delom in denarjem. Leta 1978 so z gradnjo vodovoda prekinili, ker so dali prednost razširitvi, ceste sebrelje - Stopnik v dolžini štirih km. Leta 1979 in 1980 pa so nadaljevali gradnjo vodovoda. Izkopali so nad 13.000 metrov jarkov in položili vodne cevi. Pri teh de lih so opravili 15.000 prostovoljnih delpvnih m- in še 460 ur s stroji. Zgradili so štiri zajetja in dva večja vodna rezervoarja. S tem je dobilo vedo 80 gospodinjstev. Da Je delo pri gradnji nemoteno potekalo, je zasluga vseh vaščanov. Poudariti pa moramo prizadevnost krajevne skupnosti in gradbenega odbora, ki sta z veliko požrtvovalnostjo vodila vse delo. Na proslavi je več članov prejelo za svoje delo priznanja OF. Taki priznanji sta prejeli tudi tovarna ETA Cerkno in mladinska organizacija. Denarno so izgradnjo vodovoda podprli: SKIS Idrija, vodnogospodarska skupnost Soča in tovarna ETA Cerkno. Pri nabavi gradbenega materiala je veliko pomacala organizacija SGP Gorica, TOZD Gospodarski dom,na levi je na levi pa del Kojce Tolmin, ki je omogočila pravočasno nabavo vsega potrebnega tako, da so zbrana sredstva zadostovala in ni bilo treba zbirati dodatnih sredstev zaradi podražitev. Omeniti moramo, da se je krajevna skupnost sebrelje preteklo leto' odločila, da prenese datum krajevnega praznika 10. junij, ki je spominjal na požig vasi, na datum 5. septembra, ko je leta 1944 v samotni grapi Podstanajca začela delovati Partijska šola za Primorsko in Gorenjsko. V šestih tečajih je do osvoboditve obiskovalo to šolo okrog 300 partijskih delavcev. Lani so na kraju, kjer je šola delovala, odkrili manjše spominsko obeležje. In za konec še tole: v šebreljah gradijo mlade družine kar I9 novih hiš. Vas, ki ima bogato zgodovino in je že od nekdaj znana kot vas naprednih kmetov, sadjarjev in živinorejcev, raste in se širi. Mladina si prizadeva, da bi šla v korak s časom in razvojem. Tak je bil vtis, ko smo se udeležili njihovega krajevnega praznika in poslušali v kulturnem sporedu več pesmi mešanega pevskega zbora in recitacije. Zvedeli smo še to, da je dramska družina naštudirala Finžgarjevo igro Dekla Ančka, ki šota, v ozadju na desni Porczen, jo bo uprizorila, ko bo ozdravel e-den izmed članov dramske skupine. A.P. - OGAREV vveimarske republike še mlad in «po družinski tradiciji* liberalno usmerjen. Toda kaj kmalu ga je pritegnil Hitlerjev nacionalsocializem, Hitler sam pa ga je kmalu pritegnil v svoj ožji krog, ker je v ambicioznem mladem arliitektu videl človeka, ki bi mu mogel koristiti. In res se je Speer močno navezal na diktatorja, Hitler pa mu je omogočil nagel vzpon v družbi in oblasti. Postal je pač fi-retjev rekli bi osebni arhitekt in z njim je izdeloval velike načrte za mogočne gradbene strukture, ki si jih je nacizem zamišljal. Speer s Hitlerjem pripravlja idejne načrte tudi za «tisočletni rajh». Ti pa so v mnogih primerih ostali le na papirju. Prišla pa je na vrsto druga svetovna vojna in po prvih uspehih na vseh bojiščih se začno tudi prve težave in nato umiki in porazi, do zaključnega poloma. Ko so se začele težave, se je Hitler ponovno spomnil svojega priljubljenega arhitekta in ga je postavil za ministra za oboroževanje. In mladi arhitekt' je tako postal odločilna osebnost v nacistični vojni ekonomiji in po mnenju nekaterih celo najpomembnejša osebnost po Hitlerju v vsem tretjem rajhu. Če hočemo biti objektivni., moramo priznati, da je bil to mož izrednih organizacijskih sposobnosti in kot tak je najprej močno pospešil nemško vojno industrijo, dokler je ta delovala normalno. Ko pa so se vedno bolj čutile vojne posledice, je prenesel to industrijo v podzemlja, za kar pa je potreboval o-gromno delovnih moči. In milijoni ujetnikov in deportirancev so s svojim življenjem plačali te bolestne nacistične ambicije, ki so jim nacisti sicer dali «pravno osnovo*, ko so uvedli z zakonom o-dobreno prisilno delo. Toda vse to ni pomagalo, nacizem in z njim Nemčija sta drvela v svoj popoln polom. Bolestno ambiciozni Hitler, ki -ni hotel pristati na kapitulacijo, je baje nameraval napraviti nekakšen kolektiven samomor. Albert Speer pa, ki se je dejanskega stanja zavedal, je hotel to preprečiti in je baje pripravljal na Hitlerja atentat, ki pa nima nikakršne zveze s ponesrečenim atentatom, ki so ga v «volčjem brlogu* pripravili 20. julija 1944 pruski oficirji, ki so se prav tako hoteli otresti diktatorja, da bi obranili Nemčijo, kakršna je bila pred nastopom nacizma. Naj bo kakorkoli, Speer je do čakal konec vojne in je bil kot Hitlerjev tesni sodelavec in krivec za milijone smrti, obsojen na dvajset let ječe, ki jih je prestal v Spandauu. od koder so ga izpustili leta 1966 in se je nato umaknil v Heidelberg, kjer se je ukvarjal kot industrijski izvedenec: Kot smo že rekli, se mu šteje v nekakšno opravičilo dejstvo, da je pred zavezniškim sodiščem priznal svoje zločine. In resnici na ljubo se po izpustitvi iz zapora ni ponašal s svojo preteklostjo, vendar je bil tokrat na Angleškem zato, da bi sodeloval pri nekem intervjuju za angleško družbo BBC. Komaj je svoj intervju zaključil, se je počutil slabo, ob pol petih popoldne so ga odpeljali v bolnišnico. ob pol enajstih zvečer pa je umri. In ko že govorimo o tem nacističnem kriminalcu, ki je kriv tolikih smrti, bomo navedli še nekaj drugih nacističnih zločincev, začenši z Adolfom Hitlerjem. Kot je znano je ta napravil samomor sredi Berlina, v svojem bunkerju. Z njim je napravila samomor Eva Braun, s katero je Hitler dolgo let živel, a se z njo oženil le kako niiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMUiiiiiiiiiiiiiiiimiiiliiiiiiuniMiniiiiiiiiiiiiiiiliiiiiMiiiiiiliiiiiiiMiMMHiiiiiiiii Repertoar milanske «Scale» Dogajanja v milanski »Scali* so tako pomembna, da se odražajo v ostalem kulturnem svetu Italije, kajti zelo pogosto si določene novosti morejo privoščiti le gledališča s tolikšnim slovesom in tudi z ustreznimi večjimi finančnimi sredstvi. In vendar bo repertoar milanske »Scale* za sezono 1981/1982 dokaj »klasičen*, začenši s samo začetno predsiavo. Kot po navadi, se bodo vrata tega velikega gledališča odprla šele v decembru in bo 7. decembra milanska «Sca!a* uprizorila VVagnerjevo opero »Lohengrin* v režiji Tržačana Giorgia Strehlerja, ki je sicer le po rodu Tržačan, saj že ves povojni čas živi v Milanu. Na programu je nadalje Čajkovski oziroma njegovo »Labodje jezero*, ki so ga že kar zapored dajali v svojem repertoarju. Sledita dve Verdijevi deli in sicer «Falstaff* in »Simon Boccanegra*. nakar pride na oder Donizettijeva »Lucia di Lammermoor*, v kateri bo v Vlogi Edgarda nastopil nihče drug kot Luciano Pavarotti, ki ga verjetno povsem upravičeno imajo za največjega tenorista naše dobe. V začetku pomladi si bo «Scala» privoščila novost, ki jo je pripravil Luciano Berio. Gre za delo, v katerem bo v recitativni vlogi nastopila Milva, pri režiji pa bo sodeloval spet Giorgio Strehler, na dirigentski pult pa bo stopil sam Luciano Berio. Ponovili bodo Rossinijevo »Italijanko v Alžiru*, nakar pride na vrsto Berlioz, katerega delo »Trojanci* bo postavil na oder Georges Pretre. Čeprav »Trojanci* niso novo delo, je za milansko Opero njihova uprizoritev malone nova. saj ga niso uprizorili že dolgo, dolgo let. V maju pride na vrsto »Figarova svatba*, nakar bo sledil še nekakšen kolaž baletov I. Stravinskega. Albert Speer, Hitlerjev ljubljenec in graditelj »tisočletnega rajha* uro pred samomorom. Pa tudi Heiniich Himmler je napravil samomor. Bil je namreč šef nacističnega uničevalnega stroja in ko so ga zajeli Angleži, je napravil samomor, Hitlerjev propagandni minister Joseph Goebbels je napravil samomor koj za Hitlerjem in sicer tako, da so napravili z njim samomor še žena in vseh petero otrok. Nekoliko drugačen je bil samomor Hitlerjevega sodelavca Hermanna Goeringa, poveljnika Hitlerjevega letalstvi. Tega so zajeli zavezniki in ga spravili pred zavezniško sodišče v Nuehrnber-gu. Kaže pa, da je bilo nadzorstvo nad njim bolj šibko, kajti v trenutku, ko je bil obsojen na smrt, se je zastrupil, da bi ga ne obesili. Zavezniško sodišče, ki so ga. sestavljali častniki — pravniki ZDA. SZ, Velike Britanije in Francije, je obsodilo na smrt z obešenjem Joachima Ribentoopa, VVithehna Keitla. Ernsta Kaltenbrunner ja. Alfreda Rosemberga, Hansa Franka, VVilhelma Fricka, Fritza Sauck-la, Alfreda Jodla, Juliusa Strei-cherja in Arthurja Seyssa - In-quarta. Več nacističnih zločincev pa *(e sodišče obsodilo na daljše ali krajše zaporne kazni in so vsi ti bili že odpuščeni in mnogi so umrli, v zaporu pa je le še bivša Hitlerjeva desna roka Hess, ki je v maju 1941 pobegnil z letalom iz Nemčije in pristal na Angleškem in se tam ponujal za pomirjanje med Zahodom in Nemčiio, a so ga Angleži zaprli za ves čas vojne ter ga po voini izročili že omenjenemu sodišču, ki ga je obsodilo na dosmrtno jedo, kot so bili na d-'smrtno ječo obsojeni tudi admiral Rea-der, baron Von Neurath in nekateri drugi, ki pa so jih iz zdravstvenih razlogov ali zaradi starosti izpustili. Le Hess še čepi v Spandauu kot naibolj dragocen in najbolj drag jetnik na svetu, saj ga straži ab šriti cela zavezniška vojska, namreč sovjetska, francoska. angleška in ameriška, ki se 'mstfjo v velikem zanoni Snan-d»uu, ki je ves namenim staremu Hessu. za katerega pravijo, da ni povsem pri čisti. 1 1 I Pfa | MAKS ZADNIK f I I Začetki NOB na Suhorju in prve žrtve fašističnega terorja 5. Pot jetnikov iz Šmagorja proti Ostrožnemu brdu je bila, kot pripovedujejo domačini, zaznamovana z nepretrganim pretepanjem, ki se je potem nadaljevalo v najkrutejših oblikah v ostroški šoli. Vsi trije jetniki so z neomajnim prepričanjem v pravični boj z neuklonljivim ponosom prenašali trpinčenje, ne da bi fašistom karkoli izvali. Fašisti so se po dolgotrajnem prizadevanju prepričali, da ne bodo mogli od njih ničesar zvedeti, zato so jih že vse razmrcvarjene privlekli iz ostroške šole na vrt in jim ukazali, naj bežijo, že prej pa dobro za-stražili okolico. Jetniki so vedeli, da jih nameravajo fašisti pobiti in z njihovim «begom» opravičiti svoj zločin, zato so odklonili, da bi izpolnili fašistični ukaz. Toda fašisti so jih začeli suvati s puškinimi kopiti in so jih tako fizično prisilili, da so stekli. Morda pa je kdo izmed njih tokrat vendarle pomislil, da se mu bo posrečilo rešiti si življenje? Ko pa so «stekli», kolikor sploh lahko govorimo o teku, glede na dejstvo, da so bili vsi trije zaradi pretepanja skoraj onemogli, se je vsula za njimi toča izstrelkov. Ivan Vovk (Stanetov) je bil ranjen in je med begom skočil v ostroški studenec ter tam izdihnil. Janezu Vovku - Kulčevemu je uspelo laže ranjenemu zbežati iz vasi proti Preložam v gozd Jelkov rtič, toda tam ga je pobila že prej postavljena fašistična zaseda. Najbolj mučeniško je umrl Franc Vovk - Stanetov, eden izmed najbolj prizadevnih aktivistov. Hudo ranjen je padel že v bližini postojanke. Fašisti so ga odvlekli nazaj v ostroško šolo, kjer so ga, čeprav je bil Dne 14. marca 1944 »o na Ostrožnem brdu borci Istrskega odreda počastili spomin padlim in s svojo navzočnostjo podkrepili zavest brkinskega človeka hudo ranjen, ponovno pretepali in zahtevali, naj jim pove, je z njimi še delal za partizane. Čeprav so ga še mučili, jim ni ničesar izdal. Svoje rablje je le še zaprosil, naj mu dajo vode in ga pokončajo. Res so ga odvlekli na pokopališče in ga tam ustrelili. Z junaškim zadržanjem so Ivan, Janez in Franc Vovk obvarovali suhorsko krajevno organizacijo OF pred uničenjem, s tem pa tudi rešili življenje svojim tovarišem in vzpodbudili preostale aktivne sodelavce NOB na Suhorju in drugod, da boj nadaljujejo. Padla brata Vovka - Stanetova sta nadomestili v delu za NOB sestri. Posebno pogumna je bila Kristina. Sedaj že pokojni Leopold Dekleva - Žagar, ki je sodeloval s padlimi Suhorci že od začetka in bil 0. aprila 1942 aretiran ter odveden v taborišče Pističi v južni Italiji se je 24. marca 1072 spominjal smrti svojih tovarišev takole: • uspel še večji podvig, do kate-rega mu je zastavila pot velika smola. Bidinost je namreč uporabljal iz-fodno lahke zračnice, ki so pa tudi zelo občutljive. Ker se mu je po pr-vem startu preluknjala zračnica že Po 180 metrih, v drugem pa po 1.600 metrih, mu je tako preostala le še ®na vožnia, kajti predpisi dovol ju jelo največ tri starte. Trener Mes-®!pa je zato ukazal, naj namestijo Bidinostu na kolesa plašče, kot lih uporabljajo za hitrostno vožnjo *n so trdnejši. Obenem pa so mu tudi montirali zobato kolo v razmerju 48:14 (7.32 m!), ki zahteva izreden napor. Morda je prišlo prav tu do napake, glede na to, da je v tej disciplini treba startati z mesta. Ce bi imel Bidinost nekoliko manjše sorazmerje zobatih koles bi verjetno uspešneje zmogel startni del vožnje iri bi precej verjetno spravil kolena svojega nasprotnika. Včerajšnji tretji dan tega prvenstva se je začel dokaj žalostno za italijanske barve. Če izvzamemo bruna Lealija, ki mu je uspelo uvr-stiti se med 8 najboljših v zasledovalni vožnji profesionalcev in s tem tudi vsaj v četrtfinale, je povsod drugod prišlo do precejšnjega razočaranja. V zasledovalni vožnji profesional-rev so namreč izpadli Mario Ca'a-Peo, Luciano Borgognoni in Orfeo bizzoferrato. Še slabše je bilo v ženski zasle- dovalni vožnji. Rosanna Piantoni in Rossella Galbiati sta se «ustavili» že v izločilnih nastopih. Najhitrejša med četrtfinalistkami pa je bila Sovjetinja Nadežka Kibardina. V ekipni zasledovalni vožnji za a-materje so Maurizio Bidinost, Roberto Bressan. Paolo De Martino in Mario Gentini dosegli komaj 15. čas in se tako niso uvrstili niti v četrtfinale. DIRKALIŠČNA TEKMOVANJA (Brno) DANES, 3. 9.: 22.15 amaterska ekipna zasledovalna vožnja 22.40 zasledovalna vožnja profesionalcev (posamezniki) ATLETIKA SVETOVNI POKAL V RIMU PRIHODI ATLETOV SE NADALJUJEJO Spremembe v ameriški ekipi - Danes odločitev za Simeoni-jevo - Nebiolo novi predsednik Mednarodne atletske zveze RIM — Italijanska prestolnica vsak dan sprejema nove atlete, ki bodo nastopili na tekmovanju za svetovni pokal jutri, v soboto in nedeljo. Nekateri so že Drispeli, mnogi pa bodo še v teku današnjega dneva. Med temi bo tudi Britanec Alan VVells, ena izmed osrednjih osebnosti tega mednarodnega atletskega tekmovanja. Napoved o njegovem prihodu je razveselila zlasti organizatorje, karti nekateri časniki so pred dnevi priobčili vest. da olimpijskega zmagovalca v teku na 100 m ne bo v Rim Drevi bo prispel tudi Ovett, olimpijski zmagovalec na 800 m. ki se pripravlja na svetovni pokal dokaj nenavadno: z nastopi na raznih atletskih mitingih po vsem svetu. Njegov rojak in »zadnji* svetovni rekorder v teku na miljo Sebastian Coe pa je prispel v večno mesto že sinoči. Pričakala ga je prava množica časnikarjev, vendar je bil Coe dokaj redkobeseden: »Tolikokrat ste me že intervjujali. da res ne vem, kaj naj vam še povem.* Na vprašanje, če bo naskočil tudi svetovni rekord na 800 m je Coe dejal kratko: «Bom poskusil.* Iz ameriškega tabora se je izvedelo. da bo prišlo v ekipi ZDA do nekaterih sprememb. Phillipsa, ki se .je ponesrečil na mitingu v Bruslju (in sploh ni prišel v Rim) bo nadomestil v teku na 200 m Lat-tany (20"26), Lewis, ki je že skoraj povsem ozdravel po poškodbi, ki jo je dobil na mitingu v Ziiri-chu. pa bo tekel le r.a 100 m in v štafeti 4x100 m. V skoku v daljino ga bo nadomestil Larr.v Mv-ricks, ki je letos skočil 8,41 m (pred dvema letoma pa celo 8,52 m). V Rim pa ni prišel sprinter ■lllllllllllHMIMIIWllllllllllllllllll8lllllllllllllllllllllllilllll|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIII*IIIIIHIIIIIIIIIIIt*IMMIMMIIIIIMMIIIIIIIIIMlMIIIM8888*,l® 1**91***8111111111111 NOGOMET V 4. KOLU ITALIJANSKEGA POKALA Udinese remiziral v Reggio Emilii O usodi Videmčanov bo odločala tekma med Bologno in Reg-giano - Izgredi in celo kratka prekinitev srečanja v Avellinn ZADNJA VEST Srebro za Bontempija V finalu keirina za profes'onalce J® na svetovnem kolesarskem prven sWn v Brnu Italijan Guido Bontempi ®svojil srebrno kolajno. Lestvica je “ila namreč taka: L Clarke (Avstral.) 2. Bontempi (It.) 3. čijoši (Jap.) 4. Singleton (Kan.) 5. VVatanabe (Jap.) V amaterski vožnji za motorji (za •materje) pa je bila lestvica taka: 1. Pronk (Niz.) 2. Podlesch (ZRN) 3. Hurzeler (Švi.) 4. Fusarpoli (It.) 5. Blaha (ČSSR) 44’45”61 po 200 m 1 krog 1 krog 1 krog Če upoštevamo, da sta v 4. kolu italijanskega nogometnega pokala Juventus in Inter počivala, je včeraj še največ zanimanja veljalo za derbi med Avellinom in Napolijem. O tem priča tudi dejstvo, da je prišlo med tekmo do incidentov ker je na tisoče ljudi brez vstopnice je namreč hotelo vdreti v stadion, policija pa jih je zaustavila s sol-zilcem. Tekmo je sodnik za minuto in pol celo prekinil, ker je veter zanesel solzilni plin na igrišče Tekma sama pa ie bila precej dolgočasna, predvsem v prvem polčasu, ko je Napoli igral pretirano previdno. Bolj zanimiv je bil nedvomno drugi polčas, ko sta obe ekipi imeli več priložnosti za gol, vendar nista niti ene izkoristili Težko pričakovana tekma med Udinesejem in Reggiano se je zaključila s pravičnim remijem. V prvem delu tekme je Reggiana povsem prevladovala in je imela tudi nekaj lepih priložnosti za dosego gola. V drugem polčasu na je prišel «do sape* tudi Udinese in do izraza so prišli tudi nekateri njegovi posamezniki. • Videmčani bodo v nedeljskem kolu počivali, oz. bolje rečeno, za- vzeto bodo sledili tekmi Bologna -Reggiana, kajti izid te tekme bo v tej skupini odločilen za napredovanje v višje kolo. IZIDI SKUPINA 1 Perugia - Rimini Torino -» Cavese Počitek: Juventus , SKUPINA 2 Catanzaro - Pistoiese Cesena - Palermo Počitek: Calania SKUPINA 3 Milan - Spal Verona - Pescara Počitek: Inter SKUPINA 4 Cagliari - Sampdoria Sambenedettese - Lecce Počitek: Como SKUPINA 5 Avellino - Napoli Cremonese - Ascoli Počitek: Bari SKUPINA 6 Fiorentina - Varese Foggia - Genoa »t........................................................................................................... balinanje Pokal bazoviških žrtev Doslej prijavljenih že dva ducata ekip Turnir bo na sporedu v nedeljo - Sodelovala bodo tudi moštva z druge strani meje V nedeljo, 6. septembra, bo na kraški planoti pod pokroviteljstvom ^SšDl zanimiv balinarski turnir, ki ko posvečen bazoviškim žrtvam. ♦Kako potekajo priprave in organizacija turnirja,* smo vprašali ene-8® od organizatorjev turnirja Maksa Križmančiča, predstavnika bazoviške Zarje. Križmančič je povedal, da se je doslej prijavilo za turnir že 24 e-kip, med katerimi je osem zamejskih, večina slovenskih, oz. jugoslovanskih in trenutno le dve italijanski ekipi. Organizatorji vsekakor pričakujejo, da se bo od pričetka tur-hirja odzvalo vabilu še nekaj ekip, ^ko da bo letošnja balinarska tro *eja res med največjimi doslej na *amejskem. Kam potek turnirja bi bil enoste-v®n, če bi na trd.eji nastopilo 32 ekip, v tem primeru bi napredovali d'* končnega finala le zmagovalci, Poražene ekipe pa bi odstopile. Kvalifikacijske tekme bodo odigra-« v jutranjih urah na raznih igriščih. od Nabrežine do Bazovice, finalne tekme pa bodo popoldne v Bazovici. Zvečer bo zaključno nagrajevanje na dvorišču bazoviške Zadruge, kjer bo poskrbljeno tudi Z:' prigrizek. V primeru slabega vre-Jhcna bodo organizatorji prenesli 'llrnir na kasnejši datum, po vsej verjetnosti na november ali december na pokritih balinarskih igriščih Proseku. Kar se tiče nagrad, bo dn vsi pokali dar raznih tvrdk, ra *”n pokala za prvouvrščeno ekipo, OBVESTILA SD Kontovel sporoča, da, bodo treningi košar-za igralce letnikov 1969-70 ob Ponedeljkih, sredah In četrtkih od 18.45 do 20.00, za letnika 1967-68 pa torkih in petkih od 18.30 do 20. ure. • « • ŠZ Sloga - Planinski odsek °rKanizira v nedeljo, 6. septembra *981 Tradicionalni spominski pohod »Bazoviški junaki* - 1981 P« krajnem vzhodnem Kra.*A do spo-JPenlka (štiri ure hoje). Zbirališče v Bazovici ob 10. uri. Vabljeni planinci in športna mla- «11 a. katerega bo podaril odbor bazoviških žrtev. Končno je Križmančič povedal še nekaj imen ekip, ki spadajo med morebitne favorite tega turnirja. To so Slovan in Zarja (Ljubljana), So vič (Postojna). Skala (Sežana) Hrast (Kobja Glava), ekipa prista niških delavcev Portuale, zamejski ekipi Opčme in Sokol, po prvih mestih pa bi lahko posegla tudi združena zamejska ekipa, ki .jo name ravajo sestaviti ob tej priložnosti. Kot vidimo poteka organizacija trofeje doslej zelo uspešno in vse kaže, da bodo organizatorji izpe Hali turnir srečno do konca. R. P. 0:0 3:0 0:0 1:1 1:0 2:0 2:1 1:1 0:0 0:1 2:0 0:0 je neubranljivo streljal v desni kot. V drugem polčasu je bila igra nekoliko bolj umirjena, tu pa tam so jo Tržačani nekoliko razživeli ter z De Falcom in Dotom dosegli še dva gola. Manj sreče je imel Ascagni, ki je bil pobudnik kar treh golov, a mu ni uspelo doseči gola. Končni obračun je seveda zelo pozitiven za tržaško moštvo, ki pa se bo moralo spoprijeti v prvenstvu z veliko nevarnejšimi nasprotniki. Marko Počitek: Brescia SKUPINA 7 Bologna - Piša Reggiana - Udinese Počitek: Lazio 1:0 0:0 »Kanadski pokal« EDMONTON — V prvem kolu turnirja v hokeju na ledu za »Kanadski pokal* so dosegli naslednje izide: SZ —- CSSR 1:1: ZDA — Švedska 3:1; Kanada — Finska 9:0. Triestina že uvrščena v šestnajstino finala Triestina — Pordenone S (3:0) TRIESTINA: Bartolini (od 82. min. Nardini), Constantini, Schiraldi. Le onarduzzi, Mascheroni, Dominissini, De Falco (od 67. min. Štrukelj), Mitri, Dreolini (od 71. min. Saporito) Doto, Ascagni. PORDENONE: Sorči, Catto, Mar cellan, Per.ini, Cancian, Paviotti. Pi Ion, Ravioli, Dri, Semenzato, Fanti-nato (od 31. min. Fabris). SODNIK: Ongaro iz Roviga STRELCI: De Falco v 3 min., Doto v 29. in 31. min., De Falco v 47. min. in Doto v 83. min. Z izdatno zmago nad Pordenonom si je Triestina dejansko že zagotovila vstop v šestnajstino finala italijanskega pokala za polprofesionalne ekipe. Tržačani so se v tem prvem nastopu pred domačo publiko res izkazali, čeprav je bil Pordenone dokaj šibek. Vseh pet golov je padlo (ne da bi pri tem zanikali prisebnost in spretnost tržaških nogometašev), zaradi velikih vrzeli, ki so sp odprle v obrambi gostov. Triestina je izvedla nekaj res lepih, hitrih in učinkovitih akcij, ki so tudi prinesle zaželene sadove. Že v 3. minuti je De Falco dosegel prvi gol po podaji Ascagnija. Le ta je bil pobudnik tudi drugega zadetka, ki ga je spretno dal Doto. Dve minuti kasneje se je isti igralec znašel ponovno sam pred Sorcijem in KVALIFIKACIJE ZA SP KOTKA (Finska) — Finska je v kvalifikacijskem srečanju za nastop v svetovnem nogometnem prvenstvu, premagala Albanijo za 2:1 (0:0). Na trenutni lestvici skupine 1 vodi Avstrija z 10 točkami (v 6 tekmah), sledi Zah. Nemčija, 8 točk (4), Bol garija, 6 točk (5) ter Albanija in Finska, 2 točki (v 6 oz. 7 tekmah). Real Dinamo 4:2 MADRID — V prijateljskem nogometnem "srečanju je madridski Real premagal Dinamo iz Tbilisija s 4:2. /JtO tJrJMOO James Sanford, ki si je na tekmo vanju v Los Angelesu pred mesecem dni pretegnil mišice leve noge. Z letalom, ki je prispelo dve uri pred napovedano uro na rimsko letališče, so dopotovali včeraj zjutraj tudi sov.jetski atleti. V popoldanskih urah so Sovjeti že trenirali na olimpijskem stadionu, toda brez posebne prizadevnosti: videti so bili utrujeni in naveličani. Poleg atletov prihajajo v Rim tudi drugi gostje. Danes v večernih urah bo dopotoval tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora Španec Juan Antoni Samaranch. Včeraj pa je odpotoval iz Pekinga podminister kitajske komisije za šport in telesno kulturo Rong Gaotang, ki bo gost Prima Nebiola, novoizvoljnega predsednika Mednarodne atletske zveze. V zadniem dnevu zasedanja Mednarodne atletske zveze v Rimu sc namreč izvolili za novega predsednika Italijana Prima Nebiola. Ta je nadomestil na tem mestu dosedanjega predsednika Nizozemca Adriana Paulena. Nebiola so izvolili soglasno. In še zanimivost, ki sodi v obrobje te prireditve. V rimskem hotelu Ergife so namestili posebni zdravniški laboratorij z zelo zapletenimi instrumenti, v katerem bodo kardiologi preiskovali atlete. Danes bodo na vrsti sprinter.ji in tekači na 400 m. Laboratorij je na razpolago vsem tekmovalcem, ki se želijo pregledati, zanimanje za ta pregled pa je med niimi izredno veliko. V italijanskem taboru vlada v zvezi z nastopom Simeonijeve še vedno negotovost. Zdravniški kolegij. ki jo zdravi, bo se bo odločil o njenem nastopu danes. NOGOMET ZARADI IZGREDOV Kazen za Lazio MILAN — Kot znano je prišlo prejšnjo sredo v Rimu med tekmo Lazio - Reggiana, veljavno za italijanski nogometni pokal do incidentov. Navijači so namreč metali na igrišče kamenje in tudi poškodovali nogometaša Reggiane Volpija. ki je moral zaradi tega zapustiti igrišče že po prvem polčasu. Zato je disciplinska komisija italijanske nogometne zveze na včerajšnji seji dosodila zmago Reggiani z 2:0 (čeprav se je tekma končala z 1:1), prepo-♦etfsia* jeigrati naignščul^zia za dve kotli. izključila prav tako za dve koli nogometaša Speggiorina (Lazio) Skupina zbranih planincev, ki se Je udeležila enotedenskega že tradicionalnega pohoda S1’I) I, ki je tokrat potekal od Vršiča do Bohin jskega jezera. Pohoda se je skupno udeležilo več kot 40 planincev iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiuiiuiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii Iz planinskega sveta Tudi letos izredno lepo uspel tradicionalni enotedenski pohod SPDT Vesela družba 42 planincev SPDT, vse od najmlajšega udeleženca, 7-letnega Davida pa tja do skoraj 73-letnega Antona, se je v nedeljo, 23. avgusta, z avtobusom, v negotovem vremenu, pripeljala na Vršič in tu navdušeno začela že vsakoletni enotedenski pohod, tokrat po slovenski transverzali do Bohinjskega jezera. Tak način večdnevnega potepanja po naših čudovitih gorah, po različno težavnostnih vzporednih poteh primernih za vsakega planinca, je za naše člane že ustaljen in tudi zaradi praktičnosti zelo priljubljen, tako da vsak najde sebi primerno pot in družbo. Iz Erjavčeve koče na Vršiču smo se takoj, skoraj bi rekel, da si ogrejemo mišice, povzpel i na Vratca in od tu se je večina sprehodila do Slemena, od koder se odpira morda najlepši razgled na Jalovec in seveda še na Rateške Ponče ter dolino Tamarja. Ostali pa kar gor po *zajlah» zavarovane poti m Mojstrovko, čeprav nejevoljno zaradi oblačnega vremena, ki se je na vrhu skazilo in se je. ulil močan dež, .čeprav e-dini na vsem enotedenskem pohodu. V Maslednjem sončnem jutru smo se podali spjnikant .......... mi M .i li na Razor, ki nudi izreden raž- na NOGOMET MEMORIAL ŽARKA RACETA LAHKA ZMAGA KRIŽANOV NAD NABREŽINSKO EKIPO Starc je bil (s tremi goli) glavni strelec tekme Vesna — Aurisina 4:1 (3:0) VESNA: Bubnich (v 46. min. Košuta). Perisutti, Codarin, Acquavita, Basiaco, Sodomacco, Picchieri, Pipan, Starc, Candotti (v 46. min. Corbatti), Cicchese (v 46. min. Ko-stnapfel). AURISINA: Negrini, Tenze, Do-dich (v 52. min. Cimador), Sissot, Miniussi, Zampar, Viviani, Razza, Barekijevič, Massarello, Zucca (v 79. min. Ridolfi). STRELCI: v 15., 24. in 88. minuti (iz 11-metrovke) Starc, v 18. Picchieri, v 59. min. Zucca. SODNIK: Furlan iz Trsta GLEDALCEV: 200 Z zmago nad šibko Aurisino je kriška Vesna matematično osvojila prvo mesto v svoji skupini in se tako uvrstila v polfinale, kjer bo i-grala z drugouvrščeno ekipo druge skupine. Sam rezultat jasno priča, da so bili Križani premočni za Na-brežince, ki so se uspešneje upirali le v drugem polčasu, potem ko se je prvi del igre končal z visokim vodstvom Vesne. Križani so torej v drugem polčasu nekoliko popustili in tako je Auri-sini uspelo priti tudi do častnega zadetka po zaslugi Zucce. Pravi protagonist tega srečanja je bil Starc, ki je dosegel kar tri zadetke. Trener Mandanicci je tokrat poslal na igrišče celo vrsto mladih igralcev, ki so v bistvu vsi dobro opravili svojo nalogo. H. V. SKUPINA B Vesna 3 3 0 0 Kras 2 10 1 Primorje 2 10 1 Aurisina 3 0 0 3 Najboljši strelci: Caharija (Primorje) in Starc (Vesna) 3: Olivo in Guiia (oba Kras) 2: W. Pertot, Persi in Ru-stja (vsi Kras), Cicchese, Picchieri in Košnta (vsi Vesna), L. Milič, Terčon, Škabar, Vascotto in Blaži-na (vsi Kras), D’Avanzo in Zucca (oba Aurisina) 1. SPORED TEGA TEDNA Danes: Primorje - Kras (20.30) Jutri: Gaja - Breg (20.30) 5. 9.: Zarja - Primorec (20.30) 6. 9.: Počitek 7:1 9:3 6:1 2:19 GLEDALCEV: 2.500 VIDEM — V prvi sinočnji tekmi mednarodnega košarkarskega turnirja za trofejo «Banca del Friuli* v Vidmu je prišlo do velikega presenečenja: moštvo Jesus Jeans iz Mester je namreč zasluženo in visoko premagalo favorizirani milanski Billy. Medtem ko so od Milančanov (razen D’Antonia in Gianellija) v glavnem vsi razočarali, pa je bil v vrstah Jesusa Jeansa daleč najboljši Američan Brown in to ne samo zaradi 37 točk, ki jih je dosegel. Sicer pa so tudi ostali košarkarji trenerja Marangana zelo požrtvovalno in uspešno igrali. Branko Lakovič Real Madrid -90:89 (52:29) V finalu za prvo mesto se bosta drevi ob 22. uri pomerila Jesus Jeans in Real Madrid, v finalu za tretje mesto pa ob 20.30 Tropic in Billy. gled čez vse Julijce, od PoliSkega špika pa do Triglava in se spustili na Kriške pode v Pogačnikov dom. Nekaj naših planincev pa je istočasno prispelo do tega donut po zahtevnejši smeri in sicer po zavarovani tJeseniški poth skozi Pri-sojnikovo okno, nato po grebenski na vrh Prisojnika in dalje po f Jubilejni », se pravi po zračni vendar dobro zavarovani poti skozi slikovito zadnje Prisojnikovo okno do Mlinarice in še naprej čez vrh Razor ja. Znašli smo se v res nemogoče nabili koči Pogačnikovega doma, kar je sicer tipično za visoko sezono v gorah triglavskega okoliša. Pri tem sem se kar takoj zamislil na neverjetno nizek obisk planincev v Zahodnih Julijcih, saj sem prav v začetku letošnjega avgusta, ko sem v koči Corsi pod Višem prelistal samo nekaj strani vpisne knjige, že zagledal naše podpise iz avgusta 1979, ko smo na enotedenskem pohodu prehodili zgornji del vertikale SPDT. Jasno je, da smo v Pogačnikovem, domu spali, kjer se je le moglo in dalo: ležišč v koči je 71, planincev pa je bilo okrog 150, poleg , njih ,pa so bili še delavci, ki ravno sedaj dokončujejo tovorno žičnico. S pravočasnim dostopom Pa smo se v drugih postojankah _____ izognili vsem težavam v zvezi s RS'* Prehodavcih in v koči pod Bo-inom. Sledil je sproščen dopustniški dan, ko ' smo mimo jezer obkrožili Kriške pode z. vzponom m Križ in na Stenar, od koder smo imeli nemara najlepši pogled na prostrano severno triglavsko steno. In že je tu sreda, ko se je skoraj polovica družbe spustila v dolino Trente (čakal jo je potrratek domov), ostalih 22 planincev pa kar naprej po določenem programu : čez Gamsovec ali pa po Sovatni na Luknjo in nato po «mtilatieri» do Doliča, nekateri pa še na Ka-njavec. V četrtek smo se po dve-urnem vzponu, brez nahrbtnikov, Po Kuggjevi poti dvignili na vrh Triglava, nato pa pazljivo sestopili po grebenu Malega Triglava, ko mi je stalno brnelo v ušesu (motorna žičnica za smučanje na ledeniku -Zelenem snegu), mimo Planice, pez Hribarice v Triglavski narodni park in dalje (že v petek) po pravljični Dolini triglavskih jezer do koče pod Bogatinom. Tu se je pravzaprav za 20 planincev končal letošnji pohod, saj je naslednji dan sledil samo še dveurni spust k Bohinjskemu jezeru. Pozabil sem še, da si je manjša skupina izbrala štiriurno izredno slikovito, razgledno, zelo malo obiskovano pot, ki jo priporočam Vsem planincem - ljubiteljem divjine in tišine. Govorim o lepo markirani stezi s Prehodavcev po grebenu Lepega špičja do Doma pri triglavskih jezerih. Steza se vije po vrhovih te skupine, pogled pa ti stalno visi desno v globoko prepadno jlolino Trente in levo v raztegnjeno Dolino triglavskih jezer od višjih jezer c pa tja do Črnega jezera. daleč naokoli pa praktično zajema vse Julijce. Tudi drugje, vendar zlasti na tej osamljeni pati smo srečali gamse, kozoroge, čisto ob šteti so rasle planike, čakala pa nas je tudi skoraj neverjetna dogodivščina, ko je Mario zagledal in s palico zadržal — gada. Kratek posvet: predsednik odloči, naj gad živi in Mario ga je spustil, mi pa smo šli previdno široko naokoli naprej. Ne morem drugače, da ne bi zaključil z eno samo besedo: to je bilo izredno doživetje in priložnost za sproščeno družbo, za ogled slikovitih krajev in prelepe narave, za srečanje s prijatelji planinci, tako da se vsi udeleženci že sprašujejo: kam pa gremo avgusta 1982? PINO RUDEŽ * * * Ostalo delovanje SPDT Dokončen datum otvoritve druge zamejske planinske vezne poti (po vertikali SPDT), «Te visoke roso-janske poti» je nedelja 20. septembra. To bo na planini Kot (Coot) nad Solbico in Koritom, tja va se pride po kratki hoji. Zaradi preložitev te otvoritve s strani oroa-nizatorjev. je SPDT seveda preložilo tudi avtobusni izlet v Rezijo. Vsi zainteresirani se lahko vpišejo na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2, tel. 767-3041 KOLESARSTVO NA DIRKI PO AOf-Tl Italijani v ospredju CERVINIA - Italijan VValter Ma-![nago je zmagal na drugi etapi kolesarske dirke po Aosti za amaterje. Tokrat so se zelo slabo odrezali Rusi. ki niso pričakovali takega vzpona, saj so se morali kolesarji v zadnjih 28 kilometrih etape povzpeti od 550 metrov nadmorske višine do 2024 metrov. S tem so se okoristili Italijani, ki na začasni lestvici zasedajo prvih 7 mest. Vodi seveda prav včerajšnji zmagovalec Magnago, enak čas ima tudi Fedrigo. z 11 sekundami zamude pa jima sledi Bartoli. Tropic Videm BOKS STINTINO (Sassari) - Italijan Valerio Nati je ohranil svoj naslov boksarskega evropskega prvaka Petelinje teže. Sinoči je v Stintinu premagal izzivalca Francoza Jeana Jacqnesa Sonrisa s k.o. v 2. krogu. m LANJE „ Svetovno prvenstvo MtJNCHEN — Včeraj se .je v Miinehnu začelo svetovno (moško) veslaško prvenstvo, na katerem je Italijja pripravila v dvojcu »s* veliko presenečenje: v svoji kvalifikacijski skupini je zmagala in se je že uvrstila v finale V dvojnem četvercu pa je italijanska posadka potrdila predvidevanja in je v svoji skupini zmagala, medtem ko ie bila Jugoslaviji druga, obe pa rta se s tem uspehom uvrstili v polfinale Posnetek t nogometnega srečanja med Vesno in Krasom na memorialu »Žarka Raceta* V Brescii sta v prijateljski nogometni tekmi Brescia in Inter i-grali neodločeno 1:1 (0:1), v Bergamu pa je italijanski prvak Juventus nremagal domačo Ata'anto z 2:0 KOŠARKA NA TURNIRJU V VIDMU Nepričakovan poraz milanskega Billyja Jesus Jeans — Billy 92:72 (50:39) JESUS JEANS MESTRE: Forti 6, Bosio 9 (1:1), Lanza, Colombo 7 (1:2), Brown 37 (5:6), Brioni, Iura 16 (2:8), Teso 4, Arrigoni 2, Rigo 11 (3:6). BILLY MILAN: Ferracini 6 (2:3), D’Antoni 18, Gianelli 19 (3:3), Lam-berti 6 (2:3), Innocenti, Pignol, Del Buono, Meneghin 8, Boselli 11 (1:4), Premier 4 (2:2). SODNIKA; Gorelato iz Vidma in Allegretto iz Trsta. Osebne njpake: Jesus Jeans 13, Billy 19. PM: Jesus Jeans 12:23, Billy 10 proti 15. PON: Ferracini (35) in Gianelli (39). Okrepitev Borovega trenerskega kadra V torek zvečer so se na stadionu «1. maj* zbrali vsi Borovi košarkarji. Odborniki sekcije so jih seznanili z letošnjimi trenerji, s katerimi so se tudi domenili, kdaj bodo pričeli s treningi. V novi sezoni bo člansko ekipo treniral prof. Rajko Ožbolt, ki je več let deloval pri ljubljanskem Slovanu kot trener članske in nato mladinskih vrst. To bo nedvomno izredna kakovostna pridobitev za naše društvo, saj bo Ožbolt lahko posredoval svoje zadnje znanje ne le igralcem, pač pa tudi trenerjem mlajših ekip. V Borovih vrstah bo letos nastopil tudi bivši član La Talpe Cosolini. V PRIREDBI SZ BRDA V Števerjanu pričetek 13. športnega tedna Na sporedu bo vrsta športnih panog V števerjanu se bo v nedeljo pričel 13. športni teden, obsežna športna manifestacija, ki jo že vrsto let prireja Športno združenje Brda. Tekmovanj v raznih športnih panogah se lahko udeležijo le Štever-janci. Poglejmo, kako se bodo tekmovanja odvijala. Nedelja, 6. septembra, ob 11. uri: srečanje v ženskem nogometu med ekipama Britofa in Dolenjega konca. Tekma bo v Formentinijevem parku. Ponedeljek, 7. 9., ob 20.30: šah in dama v prostorih Sedejevega doma. Torek, 8. 9 , ob 20.30: namizni tenis v Sedejevem domu. Sreda, 9. 9., ob 20.30: odbojkarsko srečanje med ekipama Britofa in Dolenjega konca. Srečanje bo na i-grišču Katoliškega doma v Gorici. Četrtek, 10. 9., ob 20.30: streljanje v Sedejevem domu. Petek, 11. 9., ob 20. uri: »točenje* na igrišču gostilne Vogrič. Sobota, 12. 9., ob 20.30: maraton-siti tek. Nedelja, 13. 9., ob 11. uri: nogo met za mlajše in odrasle. Tekmi boste v Formentinijevem parku. Švica — Nizozemska 2:1 ZORICH — V prijateljski nogometni tekmi je Švica premagala Nizozemsko z 2:1, DVIGANJE UTEŽI Pisarenko svetovni rekorder MOSKVA — Sov.jetski dvigalec uteži Anatolij Pisarenko je v super težki kategoriji izboljšal svetovna rekorda (tezno) z 201,500 kg in v kombinaciji s 447,500 kg. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) >33 82 - 8 57 23 Naročnina ^/lesečno 7.000 lir — celolelna 84 000 • V SFRJ številka 5,50 din. ob nedeljah 6,00 dirr, za zasebnike mesečno 80 00, letno 800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StFOn 6 PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi 3. septembra 1981 Za SFRJ 2iro račun 50101-603 45361 «ADIT» DZS 61000 l|utljan« Gradišče I0/II. nad., teleton 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš 43 min) 27 000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sožcri® 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali ogiasi 200 tir beseoa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Juli|S|(* krajine se naročaio pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih deze v Italiji pri SPI. t i člen it«lij*n$k*| Izd«} ■ /.TT zvez* časopisnih N Odgovorni urednik Gorazd Vesel »n tisk« f ^Trst zaimkov fieg*1 id V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj Angola: po osvobodilnem boju borba za obrambo neodvisnosti Portugalci .sp prišli v Angolo leta 148t deset let pred odkritjem Amerike, ko je tam vladal domači kralj N gola, po katerem je dežela tudi dobila sedanje ime. V naslednjih stoletjih je bila Angola predvsem rezervoar za lovce na sužnje, ki so svoje blago prodajali pretežno v Brazilijo, Portugalci sami pa so se le zelo počasi naseljevali v njej. številnejši beli naseljenci so se po javili na angolski obali šele pred dobrimi sto leti. kar je tudi razumljivo, saj je Portugalska rdobilas celotno današnjo Angolo šele leta 1884. ko so si velesile v 'Berlinu razdelile vplivna območja v Afriki. Dežela je velika za štiri Italije in razmetoma redko obljudena, danes šteje skoro 5 milijonov prebivalcev Portugalci so dejansko prišli do njenih skrajnih meja šele v času prve svetovne vojne m takrat se je tudi začelo pratvo izkoriščanje vseh mravnih bogastev angolskih tal, ki jih ni malo: zlato, diamanti, petrolej, železo, baker: podnebje je zelo primerno za kavo. bombaž in vrsto drugih industrijskih kultur. Razvilo se je tudi nekaj industrije in portugalski kolonialni načrtovalci izkoriščanja te dežele so si obetali še velike dobičke po intenzivnejšem razvoju osnovnih infrastruktur: električnega in cestnega omrežja. Angola bi morala v očeh portugalskih in drugih zahodnih finančnih velesil postati lovišče za zahodni kapital, vir surovin in cenenega dela domačega prebivalstva. Tisti Afričani, ki bi bili pripravljeni pri tem sodelovati bi lahko bili deležni tudi drobtinic z bogato obložene mize: tisti. ki bi se temu uprli pa bi okusili dobro preizkušene *prepričevalne» metode zahodnega kolonialističnega in neokolonialističnega zatiralnega aparatu. Malokateri narod na svetu je te metode spoznat tako temeljito, dolga*rajno in intenzivno, kot ravno angolski. Upor domačinov proti belim izkoriščevalcem se je začel že leta 1961. trajal je celih 14 let, in tudi po zmagi (Angola je proglasila svojo neodvisnost 11. novembra 1975) se njen boj za neodvisnost nadaljuje z nezmanjšanimi žrtvami in napori. To ni mesto za opisovanje dolgega in zelo zapletenega razvoja angolskega osvobodilnega boja. Vsako poenostavljanje in posploševanje bi bilo krivično. Dovolj je omeniti, da ji; pravo osvobodilno gibanje, MPLA, ki ga je do svoje prerane smrti vodil Agostino Neto (umrl je pred dvema letoma star 56 let) imelo pred seboj ne le obo- rožene sile trhle Salazarjeve diktature, ki je s trdo roka vladala deželi iz Lizbone, dokler je niso pometle nove sile portugalske pomladi, ampak najbolj prefinjene psihološke, politične, ideološke in tehnološke metode, kar jih premore ves zahodni vojaški tabor. Verjetno je MPLA zmogla izjemno nalogo, da je premagala tri protirevolucionarne vojske, ki so jih vodili domači izdajalci, bele plačance nabrane od vsepovsod in južnoafriški poskus invazije. le ker so ji prišli m pomoč kubanski vojaki. Danes jih je v Angoli še 19.000 poleg drugih 6.500 civilnih sodelavcev. Ta «.druga osvobodilna voj-na* po uradni neodvisnosti je trajala še dve leti in je nujno imela celo vrsta posledic in odmevov znotraj angolskega političnega vodstva. Nastala je kriza, ki se je sedaj, kot kaže. izgladi-la pod predsedstvom Netovega naslednika Joseja Eduarda Dos Santosa, ki je tudi predsednik edine stranke. Z odpravo hujših notranjih vojaških in političnih groženj se sedanja angolska vlada lahko posveti gospodarskim težavam, ki so ogromne: večina tehnikov in vodilnih gospodarstvenikov je bila bela in ti so zapustili deželo, vojna je prizadejala skromnim infrastrukturam veliko škode, za industrijo manjkajo surovine in nadomestni deli. ogromna večina prebivalstva je še nepismena. Graditev nove ljudske demokracije predpostavlja tudi celo vrsto gospodarskih in tehničnih osnov, poleg političnih. Ta bistveni notranji družbeni razvoj zelo motijo južnoafriški vpadi, ki se vrstijo neprekinjeno od konca druge osvobodilne vojne. Ti vdori niso le obmejne praksi, ampak uničevanje gospodarskih in prometnih struktur na stotine kilometrov globoko v angolskem ozemlju, poleg morilskega namena, ki ima tudi svoj psihološki in politični učinek. Južnoafriški vpadi v Angolo niso le maščevanje nad porazom, ki ga je doživela v tej deželi politika rasističnega režima iz Pretorie. Angola je po neodvisnosti postala naravno zaledje za sosednje osvobodilno gibanje SWAPO. ki se bori za neodvisnost Namibije. Usoda Namibije je tudi usoda Angole. Angola ne bo varna dokler bo Južna Afrika Izraljevala v Namibiji. In seveda tudi obratno: Južna Afrika ne bo odnehala, dokler bodo gverilci S)VAPO in ostale protirasistične sile afriškega juga lahko uživale zavetje in pomoč Angole. «Frecce tricolori» pred nesrečo Italijanska akrobatska letalska skupina tfrecce tricolori* je bila zelo priljubljena letalskih prireditvah vseh mednarodnih (Telefoto AP) NIČ NE USTAVI PRIDOB1TNIŠTVA Kdaj bo konec polemik o usodi Andree Dorie » S spretno filmsko režijo skušajo dobro vnovčiti zadnji podvig na razbitinah potopljene italijanske prekooceanske ladje MONTAUK (Long Island) - Ladja «Sea Level 11», ki ima na krovu železno blagajno «Andree Dorie*, je včeraj priplula k zasebnemu pomolu newyorškega «Ocean Science Laboratory» v Montauku. Štiri minute kasneje je na krov stopil funkcionar ameriške carine, kar je običajna praksa, ko kaka ladja prispe v ameriška pristanišča. Ni pa jasno, kaj so prijavili člani ekspedicije, saj niso še odprli železne blagajne, ki so jo spravili v posodo z morsko vodo. da bi preprečili morebitno prepereva-nje «dragocene» vsebine ob dotiku z zrakom. Blagajno s potopljene prekooceanske ladje «Andrea Do- IIIIIIIIIOMIIflllllllHIiMIIIIUtlllllMtllttllMIiaillllllllHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItmilllltlliniMllltlllllllllllllllllllHIIHfllllllllllllllllllltlllllltfllllllllllllllllllfiliillliiil NAD VOJAŠKIM LETALIŠČEM RIVOLTO BLIZU VIDMA SMRTNA NESREČA MED LETALSKIMI VAJAMI AKR0BA TSKEPA TRULJE FRECCE TRIC0L 0RI v Življenje je izgubil 42-Ietni poveljnik patrulje - Nesrečo povzročilo trčenje med nizkim letenjem - Tržaški pilot Brovedani se je rešil VIDEM — Med običajnimi letalskimi vajami akrobatske patrulje »frecce tricolori» nad letališčem Ri-volto blizu Vidma je včeraj prišlo do smrtne nesreče, v kateri je izgubil življenje poveljnik patrulje, 42-letni podpolkovnik Antonio Gallus. Nesreča se je pripetila malo po 10. uri. potem ko se je osemčlanska patrulja letal »G 91 pan» dvignila z Rivolta. Med vajami v niz- GENERAL K0L1NGBA PREPOVEDAL SLEHERNO POLITIČNO DEJAVNOST V DRŽAVI Po državnem udaru je v Banguiju vse mirno Centralnoafriška republika se bo slej ko prej oslanjala na nekdanjo kolonialno silo Francijo (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NAIROBI — Centralnoafriški vojaški poveljnik, general Andre Kolingba, ki je včeraj terja! in dose gel odstop predsednika Davida Da-ckoja, je bil imenovati za novega Šefa države in vlade, hkrati oa ie Ustanovil vojaški odbor, ki bo u-pravljal deželo vse dotlej, »dokler be bodo razmere znova z,rele za vrnitev k civilni oblasti« V prestolnici Banguiju je sicer mirno, po ulicah patruljirajo vojaki, vendar pa novi režim ni vpeljal policijske ure. Novi šef države je bil imenovan za generala pred pičlima dvema mesecema, s čimer ga je predsednik Dacko nagradil za usluge pri 'vzpostavljanju reda po eksploziji liombe v kinodvorani v Banguiju, ko so bili trije ljudje ubiti, vključno z nekim Francozom, 32 pa jih je bilo ranjenih in ko so v deželi vpeljali izredno stanje Kot ie po- št. 58/81 Min. da Ad. Sodišče za mladoletnike iz Turina Kancliat na osnovi člena 314/9 zakona z dne 5. 6. 1967 št. 431 OBVEŠČA gospo AHMETOVIC Rabijo, rojeno v Prozorju (Jugoslavija) dne 12. 5. 1947, bivališče neznano, da jo išče ta Urad, da bi jo zaslišali v zvezi s postopkom, s katerim naj bi se izrekla o možnosti posinovljenja stoje hčere AHMETOVIC Gigie, rojene v Turinu dne 20. 1. 1981. V roku enega meseca se mora predstaviti Predsedniku sodišča za mladoletnike iz Turina dr. Grassiju ali sporočiti kancliji svoj domicil. Turin, 10. avgusta 1981 KANCLIST Anna Maria Sclerandi - za sladice in namaz - za otroke in odrasle - vaša nepogrešljiva tirana Hrana, ki je v/eta iz narav* *>" rebitne posledice «kasonske bolezni*. Kljub temu pa ima nekaj potapljačev slušne in dihalne težave. Medtem pa vsi pričakujejo, kdaj bodo odprli železno blagajno z »Andree Dorie*. Gimbelova žena. danska igralka Helga Andersen, i* včeraj potrdila, da bodo to storili ob neposrednem televizijskem prenosu. To je še dodatni dokaz, da je bil ves podvig izključno prido: bitniške narave. Prav to značilnost je včeraj precej ostro kritiziral »" meriški «Daily News*, Ki je med drugim poudaril, da ie celotni ned-vig manj pomemben, kot ga skuša Gimbel iz komercialnih razlogov prikazati. Resnici na ljubo so vso operacijo izvedli z dovršeno filmsko režijo-kjer so skrbno pazili na vsak efekt in skrbno odmerili vsak kanček napetosti in tajnosti. Tako ravnanj pa še najbolj boli italijanske dopisnike v ZDA, saj Gimbel trdi. d* se je ladja potopila zaradi malomarnosti. O svoji »kspediciii 1,0 tudi posnel film. ki mu bo dal obetaven naslov «Andrca Doria: P°s' lednje poglavje*. Pozno sinoči pa je prišla nepričakovana vest, da bodo železno blagajno z »Andree Dorie* odprl* šele za božič, bržkone, da bi se radovednost in zanimanje za njeno vsebino še stopnjevalo. Helga Andersen je tudi povedala, da bo do tedaj železna blagajna v akvariju na Čoney Islandu. kjer jo bodo »varovali* morski psi. Požrešnim ribicam niso torej priskrbeli noveg* bivališča. Sovjetske bojne ladje pred Kanado in ZDA VICTORIA (Kanada) - Prvič P® letu 1971 so štiri sovjetske bojne ladje zaplule v mednarodne vode-ki jih nadzira kanadsko vojno leta*-stvo in mornarica. To je v torek sporočil glasnik kanadskega ®' brambnega ministrstva, ki je d0' dal, da ne poznajo cilja sovjetsk* eskadre, v katerem je raketna križarka, dve raketni fregati in oskrbovalna ladja. Skupino so prvič opazili v petek nekaj sto milj od Otoka kraljice Charlotte, včeraj pa J* po Vancouverni zaplula v vode p°® nadzorstvom ZDA. ■111111111111111M1111111111111111111111111 m 1111 iiiiiiiiiiiiuiiiiiiii im Hlinil TRAGIČNI OBRAČUN POSKUSA ROPA V NEKEM BANČNEM INŠTITUTU V OBOROŽENEM SPOPADU UMRLA ZASEBNI POLICIST IN ROPAR Ranjena sta bila tudi drugi član tolpe in neka ženska • Dvema je beg uspet ANZIO (Rim) — Dva mrtva in dva ranjena .je tragični obračun poskusa ropa v nekem bančnem inštitutu v Laviniu. Žrtvi sta zasebni policist in ropar, ranjena Da sta bila drugi zločinec in povsem nedolžna mimoidoča žen -ka. ki je po naključju prisostvovala kriminalnemu dejanju. Do poskusa ropa ie prišlo ob 9. uri. ko so se trije roparji z avtomobilom znamke alfa romee pripeljali pred banko, izstopili in poskusili razorožiti zasebnega policista Alberta Moriconeja. T-c-ta pa je na napad reagiral s streli iz samokresa. Nastal ie obrožen spopad, v križnem ognju pa so se znašli tudi številni očividci, ki so zbegano začeli bežati vsepovsod. Kmalu sta se na tleh, pri priči mrtva, znašla tako policist kot eden izmed banditov. Priče trdijo, da je bil tudi drugi bandit ranjen, saj se je le z veliko težavo prebil do alfe, s katero sta se preživela roparja tudi oddaljila. Avto, za katerega so kasneje ugotovili, da je bil u-kraden. je policija našla v predmestju Lavinia. Obsežen krvav madež na prednjem desnem sedežu dokazuje, da je bil tudi drugi ropar ranjen. Kot rečeno Je med poskusom ropa bila ranjena tudi neka ženska. Krogla je švignila mimo glave in poškodovala teme. Nesrečnega pešca so nemudoma prepeljali v bolnišnico in podvrgli težki operaciji, pri čemer je prognoza še vedno pridržana. Policija je nemudoma obkolila vso področje in začela obsežen lov na roparje ki pa je bil doslej ne uspešen. Mrtvega roparja niso še identificirali, ker ni ua sebi imel nobenega dokumenta Zato so njegove prstne odtise poslali v policijski računalniški oddelek v Rim, da bi tako ugotovili, ali se je njegovo ime morebiti že kdaj prej pojavilo v arhivil^ policije. Sicer oa preiskovalci zaenkrat ne vedo po ■vedati, ali so tolpo sestavljali »domači* ali »uvoženi* roparji. Indijo pretresa finančni škandal NEW DELHI — že dva dni pre tresa indijsko politično življenje težak finančni škandal nepredvidljivih posledic. Predsednik vlade v zvezni deželi Maharastr? Abdul Raliman Antulay je po obtožbah parlamenta nabral 18 milijard in 500 milijonov lir prastovoljnih prispev-kov za neko dobrodelno pobud®* ki ji bi predsedovala Indira Gandi1*; a je niso nikoli uresničili. Indiri™ «Kongresni stranici* bo v parlanie*1' tu uspelo preglasovati opozicijo. * v državi bo škandal le s težav® utišala. CIUDAD DE GUATEMALA -boroženi neznanci so v noči s P®' nedeljka na torek ugrabili gvatemalskega ministra za zdravstvo *® socialno skrbstvo Roguelinosa Re' cinosa. ............................UMI Minuti iHMHiiinilMiiiiiniluiuiHiHHtmiMHM1’11- Prevoz nevarnega tovora Nizozemska policija je močno /astražila tovornjak, ki je iz energel' skega centra peljal nuklearne odpadke, da bi jih potopili v Atlantiku-Varstvo je bilo toliko bolj nujno, ker so nekatere protin uklearne skupine napovedale protestne manifestacije in da bodo onemogočile pr*' voz nevarnega materiala (Telefoto AP)