ufcaj» v»*k ii is praanikef. i^Md daily SaUB Sunday« snd HeUdafe. WW»—» PROSVETA i« GLASILO SLOVENSKE NASpDNE PODPORNE JSDNOTS Uredniški In upravniikl prostori i S««7 South Uwadala Ava. Of fie* oí Publication: 2087 South Lawndala Ava. Talaphona. Rockwall 4iKM .TEAR lia ta Jo $f.00 «srsrs iryc^^jTfsr CHICADO, ILU TOREK, H. OKTOBRA «KTOHER ID, mi. 8ubacrlptlon $0.00 Yaarly ŠTEV—NUMBER 199 cí ustavili prodiranje japonskih čet na se\ _Acoaptanca for^wailing at ipacial rata of poit*«ej>n)vtdad ior fa^joctlon 1101, Act of Oct. 8. 1917, authorlaad on Jona _ bitke, v katerih je zavojevanih 350,000 vojakov, se nadaljujejo. Japonci utrpeli veli-ke izgube v naskokih na kitajske pozicije. Jate bombe zanetile požar v Pootungu. ka vlada pozvana, naj pojasni svoje sta-glede konflikta na Daljnem vzhodu U. okt. — KiUjske V, vzdržale na svojih o-ih policijah na fronti ob Huto in ustavile prodiranje e armade proti Sihčian-vainemu železniškemu v juinozapadnem delu Hopei, severna Kitaj-V bitkah na tej fronti je na armada 860,000 mož. Izročila s te fronte govorijo, Japonci utrpeli ogromne iz-v naskokih na kitajske po-rije. Strojnice so sipale krogle i Japonce, ki so skušali preko-ftj reko Huto. Ta teče nekaj Bj severno od Sihčiančuanga južno od mesta Cengtinga, ki p japonske čete nedavno o-ipir&le. Cilj japonskih vojnih .... |j je zavzetje Sihčiančuan-ki leži 175 milj severosapad-od'Peipinga in je križiiče Bping-Hankow železnice. Janki vojaški strategi pravijo, bo okupacija Sihčiančuanga ¡pri» pot v provinco Sansi. Ne-japonska vojaška kolona pro-i proti tej provinci s aeverne nni. "Nekaj se je zgodilo pri kiti obrambi na tej fronti/' je neki japonski čaatnik. "Na-npadalne čete so prav tako kakor one. ki sn esie^fr iingfu, toda Kitajci so oja-ivoje sile, zato ne Izkazuje-»pehov na tej fronti." Kitajska obrambna linija je k tarča silnega bombardira^ L Japonske topniške baterije tipale krogle in letalci ao vrv vsč bomb na mostove na pro-Peiping-Hankow železnice, da lijo vrzel v kitajski armadi, bashaj. U. okt. — Japonski so obnovili bombardiranje 'etunga, industrijskega dišita na drugi strani Sanghkja. ' ino so japonski letalci vr-rti zažigalnih bomb na ta kt, ki so zanetile požar. To I japonski odgovor na ki-lidto obstreljevanje Honkewa, '»kega distrikta v Sangha- finkinAka vlada je včeraj na-■eilt. da je bilo 26,000 kitaj-J vojakov ubitih in ranjenih «tkah z Japonci na šanghaj-fronti, ki so se pričele prid tedni. Nasprotno pa po-Vjništvo japonske armade tr-•«»obile kitajske izgube ve-* x«jmsnj 57,000 Kitajcev Je v bitkah na tej fronti, "•«kei. 11. okt. — Uradni naznanjajo, da je kitajska *** potvsis Mussolinijev re-J Pojasni, kakšno stališče napram konfliktu med in Japonaka To ae je *«> ko je prišlo is Tokija po-p. da je Giacinto Auriti, ita-Poslanik na Japonskem. lv£ ^ Italija odobrava ja-•«> »kcijo na KiUjskem. za-Je obljubil, da bo Italija Japoneko. je ena izmed devetih P^l«' «o podpisale pakt. ka- Volilci osmešili gonjo proti CIO Delavski kandidatje zmagali pri primarnih volitvsJi Detroit, Mlch. — (FP) — Več ko 100,000 detroitskih volil, cev je pokazalo, da jih sovražna propaganda proti kandidatom na delavski Usti CIO ni premotila. Ti so oddali svoje glasove pri primarnih volitvah Patricku H. 0'Brienu, županskemu kandidatu na delavski listi. Njegov nasprotnik Richard W. Reading, republikanec, Domače vesti Nov grob v Kanaaau Yale, Kans. — Zadnje dni je tu umrl Frank Prlsterntk, star 53 let in rojen pri Sv. Duhu na Štajerskem. Podlegel je srčni hibi, ko je bil dva dni v bolnišnici. Tu zapušča brata, v starem kraju pa mater, dva brata in sestro. Bil je član društva št. 9 SNPJ. Veatl Iz Penne V Johnatown u je 6. okt. v bolnišnici za pljučnico umrl Vinko Jagič, star 51 let in rojen v Hra-stovlja)* na Hrvaškem. V Ameriki Je bfl 80 Jet in tu zapušča že-no ln «tiri otroke. Bil je član društva 44 SNPJ.—Istotam je Mary Nadu iz Nanty Glo. uspešno prestala težko operacijo in zdaj te zdravi doma.—V latam meatu ata se poročila Peter Gu-bemovič in Karolina Kraje. Obilo srečat—V Mein tyre ju je za rakom umrla Antonija Kälteter, roj. Bele, stara 48 let ln doma Iz aov. Drugi delavski kandidat,' f8'^'J iUr€m John W. Smith, ki ao ga podpi- *rAiu p* Bina' B,,Ä * rale unije ADF, je dobil 60,000 glasov. Zakaj je Frank X. Martel, predsednik Detroitske delavske federacije, v zadnjem momentu pričel bojkotirati kandidate na sina. Bila je članica društva 861 SNPJ, katero ji je polotilo na krsto šop svežih rož v zadnji pozdrav. Avto ubil rojaka Lorain, O. — John Vidoiič, star 40 let ip nameščenec pri liati CIO, dasi je prej aprejel JMaUonal Tube Co., J^njednl kandidaturo na tej Usti, je mi-stertjr On se je moral vsekakor ukloniti pritisku članov ekseku-tlve Ameriške delavske federacije, ki stalno napadajo politično gibanje avtne in drugih unij CIO v Detroitu. Martel je načelnik državne organizacije Delavske nestrankarske lige ln to pozicijo bo izgubil, ker je v zadnjem momentu izjavil, da ne more podpirati njenih kandidatov. Pri volitvah so prodrli tudi Maurice Sugar, odvetnik unije združenih avtnih delavcev, Richard T. Frankensteen, podpredsednik avtne unije, Tracy M. Doll, Walter Reuther in R. J. Thomas, člani eksekutlve avtne unije. Sugar je bil predmet besnih napadov v detroitskem časopisju, češ, da je komunist. John Brophy, direktor CIO, je izjavi), da so primarne volitve v Detroitu pokazale, da so delavci izpričali, da hočejo imeti besedo tudi v politiki. Dokler niso imeli močnih unij, so bili politično razkosani, toda situacija je danes drugačna. Mesto Detroit bo imelo boljšo vlado, če bodo delavski kandidatje prodrli pri volitvah 2. novembra Brophy je apeliral na volllce, naj podpirajo O'Briena in druge delavske kandidate, da bo De-troit dobil demokratično admi nlstracijo po volitvah v novembru. v bolnišnici umrl za poškodbami, kateri j*4M\, m ge je povod* neki avtomobil. . - opisale pakt. ka-ha^intiri nwlotak!jivoet kl-CJt» ""*mljs. Japonaka je ko so njene čete * Kitajsko. Ženeva je B »poeehs agresivnost in P™»' sankcijami. obenem ^Priporočila sklicanje Lon- bZH. rfpr^ntantov držav, ki Wptaale pakt. pri gradnji h r*Mnih projektov •'^ngton, D C. - V zed-* tr^niit ''♦Ptembra ja Mlo * ' 486.918 delavcev, ^ v avgustu, ae Protifašistični izgredi v Li verpoolu , 5 . * _ . i l , i Vodja a^^ktkih fašistov ranjen London, 1L okt. — Oswald Mosley, vodja angleških fašistov, je dobil kamen v glavo, ko je stopil na tovorni avto, opremljen z radloaparatom, da nagovori svoje pristaše na shodu v Liverpool. Kamenje je pričelo frčati z vseh strani, ko se je pokazal na avtu. Eden ga je zadel in Mosley ae je onesvestil, nakar ga je policija odpeljala v bolnišnico. Na shod je prišlo okrog 8000 ljudi in zaključen je bil z izgre-di, v katerih je bilo dvajset oseb ranjenih. Policija je aretirala' veliko število izgrednlkov, ki so v napadih rabili kamenje, opeko in druge predmete. Federalna preiskava otroškega dela Washington, D. C. — Federalni poljedelski deparment je naznanil, da se bo kmalu pričela preiskava otroškega dela na poljih sladkorne pese. V državi Louislani je bilo zaslišanje že otvorjeno. Preiskava je bila odrejena po sprejetju zakona o produkciji aladkorja, ki govori o subvencijah delodajalcem. Zakon prepoveduje vladno podporo delodajalcem, ki u poslujejo otroke. Delavci na polju sladkorne peae ao najbolj izkoriščani. Otroci potujejo s svojimi starši od enega polja sladkorne peae do drugega in delati morajo 10 do 12 ur na dan. glaai WPA. poročilo administracije Kitajeka dobila 260 letal iz Rusije London, 11. okt. — Daily Mail je prejela poročilo iz Varšave. da je sovjetska vlada sklenila poslati Kitajski 260 bojnih letal za obrambo proti na padajočim Japoncem. Sovjetl so v smislu tega poročila tudi sklenili, da poatavljo armado 100,* 000 docela opremljenih vojakov v zunanjo Mongolijo ob severni Kitajski, kamor prodirajo japonske čete. V vzhodni Sibiriji ob Mandžuriji imajo sovjetl pripravljeno armado 800.000 mož s vso bojno opremo, dočlm je pripravljenih 600,000 mož za o-hrambo zapadne ruske meje ob Poljaki in baltiških deželah za vaak slučaj. Jugoslaviji pokopala kenkordat! Opozicija objavila svo-je zahteve Belgrad, 11. okt. — Hrvaško-srbska opoaicija Je v soboto objavila svoj program in takoj nato je Stojadinovteeva vlada Izjavila. da je opnatila sklenitev konkordata s kajtollško cerkvijo. Pogodba s Vatikanom, ki je v minulem poletji povzročila toliko homatlj v Jukoelaviji, ne bo predložena senatu v odobritev. Stranke opocicije zahtevajo v svoji deklaraciji, da mont Sto-jadlnovlčeva vla^e odstopiti in organieirati ae giora nova začasna vlada, v kateri morajo biti zastopane vae stranke v Jugoslaviji. Ta vlada naj pripravi vae potrebno ss svobodne volitve delegatov ss skupščjno, katera naj aeetavi novo in demokratično uatavo Jugoslavije. Eksekndjfe v tusiji se stalno množe Od 1. febr.jehilo ustreljenih 913 Vockistov Moskva, Ih cfkt. — Najnovejše uradno poročne o ustrelltvi 28 trocklatov, aabflterjev ln oeta-lih "zarotnikov proti aovjetom" je dvignilo število vseh ekseku-cij v sovjetski Rualji na 918 od 1. februarja t. . Najnovejša ektskuclje uklju čujejo 14 streljfnfh v južni Rusiji, štiri v Leningradu, štiri na vzhodu Sibirije TZšeat v Kazak stanu. V gornjem Številu so pa vštete le one eksekuclje, ki so bile u-radno naznanjene, dočlm neuradna poročila omenjajo skupno število okrog 1600 oeeb, ki so bile ustreljene v sadnjih oamih mesecih po vsej Sovjetski uniji. Tu pa niso všteti oni, ki so isvršlli samomor ali pa naglo izginili neznano kam iA tudi teh je veliko število zlasti med višjimi aovjet-sklmi uradniki po deželi. Sov je taki listi v Moskvi pišejo, da ne ¿akrivajo ničesar, priznavajo pa, da nimajo vseh podatkov iz oddaljenih avtonomnih republik, ki le na kratko poročajo o smrtnih obsodbah zarotnikov ali pa sploh — nič, "kar v lokalnih listih ni prostora sa podla Isdajalce." Moakovakl listi pa tudi ne po-zavzela Delavska zveaa, organizacija rellfnlh in brezpoeelnlh delavcev. Sklicala je protestne demonstracije proti masni de-portaciji zamorskih revežev, katerih se je relifna administracija ustražila in naznanila, da bodo vsi potrebni zamorci še nadalje prejemali podporo. Pariški list sluti vojno s cerkvijo v Italiji Pariz. II, okt. — Tukajšnji buržujskl dnevnik Le Tempe napoveduje Mueaolinljevo ofenzivo proti katoliški cerkvi v Italiji. Doslej sta bila Italijanski fašizem ln cerkev precej složna na domači la mednarodni fronti, toda tesnejža tvega s Hitlerjem sili Musaolinija, da Izpreme-nI avoje stališče glede katoliciz- ANGLIJA POPUŠČA V SPORU Z RIMSKO VLADO Franciji svetuje previdnost v akciji proti Italiji UMIK ŠPANSKE MILICE NA SEVERU London, U. okt. — Vse kaže, da bo angleška vlada odnehala v sporu a fašistično Italijo adaj, ko je Mussolini izjavil, da odklanja razgovore glede odpoklica "prostovoljcev" Is Španije. Anglija ae še ne čuti "dovolj močna", da bi udarila po Italiji ln priporoča prevldnoat tudi Franciji, svoji zaveznici. Francoski levičarji zahtevajo od vlade, naj podvsa-me odločno akcijo proti Italiji* ker noče odpoklica t i svojih čet is Španije. Clanl angleškega kabineta so dobili podatke o situaciji v Spa ni j i in na podlagi teh bodo sklepali o nadaljnjih korakih na svoji seji, ki se prične v sredo. Podatke je gbral zunanji miniater Anthony Eden. Mussolinijev od govor, v katerem je odklonil dis-kuzije glede odpoklica "prostovoljcev" Iz Španije, je prikrito smešenje solidarnosti med An glljo ln Francijo. Nadaljnje is-menave mnenj med Londonom in Parizom se bodo vršite danea ln jutri, nakar bodo Člani angleškega kabineta na svoji seji sredo odločili, kaj Francija lahko pričakuje od Anglije v slučaju akcije proti fašistični Italiji. Hendaye. Kreacija. U. okM Poročila t aragonsVe fronte severni Španiji se glasijo, da so uporniki prodrli tri milje v sektorju pri Sabinanlgu. Miličniki, ki so obstreljevali to mesto, so se morali umakniti proti Jaci po vroči bitki. Uporniki so nato zased J i str*-tegični hrib, ki dominlra vas Yerbo v dolini Besi. Druga vest iz fašističnega vira pravi, da so uporniki zdrobili železni obroč ljudske milice na aaturljakl fronti in zasedli Cangaa de Onis, strateglčno točko, 80 milj Južno-vzhodno od Gijona, pristaniškega mesta v severni »panljl. Done, Alžirija. U. okt. — Dva rušilca, katerih identiteta le nI bila ugotovljena, sta včeraj napadla španski tovorni parnfV Ca-bo Santo Tome. Obstreljevanje je trajalo eno uro. Eden član posadke je bil ubit in šest drugih ranjenih, ostale Člane poaadke pa so pobrale na svoj krov ribiške ladje. Krogle so zanetile požar na parnlku in je zgorel. Napad Je bil Izvršen, ko je parnik priplul v bližino alžirskega o-brežja. Edvard in Wallis prideta v Ameriko Pariz, it okt.—Edward Wlnd-aor, bivši angleški kralj in nje-gova ameriška žena Wellie prideta v dveh tednih v Združene države "študirat delavske in socialne razmere " Zdaj ae nahaja- ma. Rusija naroči bojne ladje v Ameriki New Yo«V 11. okt. — Zastopniki tukajšnjih trgovlnaklh a-gentur Sovjetske unije pravijo, da je sovjetska vlada pripravljena potrošiti 180 milijonov dolarjev v Združenih državah sa nabavo treh velikih bojnih ladij ali drednaik z vso bojno opremo vred. Koti trakt za eno teh ladij je že podpisan.___ U v narijski Nemčiji, kjer menda tudi "študirata delaveke rez- Volilci Francije spet podprli ljudsko fronto Pariz, U. okt. —Včeraj so bile volitve uradnikov v kantonih (okrajih ali dietriktih) po vaej Franciji in kolikor Ja pokazal prvi rezultat —» volitve v mnogih krajih Se nlao zaključene, ker ni bilo pretežne večine in prihodnjo nedeljo se vrže ožje volitve — Je vlada ljudake fronte dobila precejžnjo zaupnico od vol i Ice v. Socialisti so pridoMII nove mandate, komunisti so obdržali svoje in le socialni radi-kalci ao nekoliko nazadovali. Mehika se pridružila Roosevelt u; obsoja Japonce Mexico City, II. okt. — Pr#d-aednik mehiške republike Carde-naa se je včeraj pridružil pred-aedniku Rooaeveltu In Ligi narodov in ostro obaodil agreaiv-noat Japonske na Kltajakem Cardenas je pa šel korak dalje In direktno obaodil tudi Italijo In Nemčijo, ki sodelujeta na strani fašietov v civilni vojni na Španskem. , Kla vnuki delavci se organizirajo Močne unije v Chicagu ' in drugih mestih Chicago. — (FP) — Delavske razmere v člkašklh klavnicah so neznosne, kakor je neznosen smrad, ki ga klavnice razširjajo. Po dolgih letih pa je spet oživelo unijsko gibanje med delavci, ki so uposlenl v klavnicah. V Chicagu. Kansas Cttyju, O-mahi, St. Paulu ln Dallasu, kjer ao velike klavnice, je že več tisoč delavcev pristopilo v industrijsko unijo United Packing-house Workers. Prvo večja u-nljsko gibanje med temi delavci se je pojavilo I. 1022, a so ga magnatje zatrli a brutalno silo. Zdaj je spet na pohodu ln je do-aeglo že velike uspehe. Več ko 15,000 klavnlžklh delavcev v Chicagu je pristopilo v unijo v zadnjih treh mesecih. V klavnicah Armour Co. v Kan-aas City Ju je organiziranih 8000 delavcev ln kompanlja ima ust-men dogovor z unijo. Delavci v klavnicah družb Swift, Cudahy In Wilson ae tudi organizirajo. Arthur f. Kamfert Je pred aednik ^kaike unije klavnlžklh delavcev in vodja organizatorlč-ne kampanja. "Delavci ao uvi deli, da al le preko močne organizacije lahko laboljšajo avoj položaj," Js dejal Kamfert. "To je glavni vsrok, da trumoma pri hajajo v unijo. V nekaj mesecih bodo vel delavll, uposlenl v klavnlškl Industriji, organizirani." Krajevna unija v Omahl, Neb., se je pritožila pri federalnem delavskem razsodišču proti "neodvisni* (kempsnfjskl) uniji, ki je bila ustanovljena, da ustavi organiziranje delavcev v pravi uniji. Razsodišče Je naznanilo zaslišanje proti Armour Co. v zvezi z obdolži t vami, da je kržlla Wagnerjev zakon s ustanovitvijo "neodvisne" unije. Število milijonarjev v Ameriki narašča V letu 1935 jih je bilo 41 Waahlngton. I). ('., 11. okt. — Urad federalnega dohodninskega davka poroča, da Je bilo v letu 1985 v Združenih državah 41 oseb, ki so prejele po milijon dolarjev ali več dohodkov v orna. njenem letu, V letu 1934 je bilo »8 oseb z mllljonarsklm dohodkom, kar pomeni, da se je to Število v «nem letu pomnožilo za osem novih milijonarjev. V letu 1929 Je bilo 5).'l milijonarjev v Združenih državah. Dohodki omenjenih 41 oeeb v letu 19.18 so znašali skupaj f78r O.'! 1,000. Kna sama oseba (Imeti* nlao navedena, domtteva pa se, da je to moral biti Ford ali MH-Ion) Je imela do pet milijonov dolarjev dohodkov. Skupna vsota dohodninsksgs davka, ki so ga plačali ti multimllijonarjl, Je znašala $41,600,000. Vseh oseh, ki so v omenjenem letu prijavile federalnemu davčnemu uradu avoje dohodke, Je bilo 4,676,000 in akuptia vaota vseh prijavljenih dohodkov je znašala do malega 16 milijard dolarjev, C ali for ni ja, najbogatejša dr lava na avtih Harramrnto, Cal., U. okt. — Država Callfornija je letoa nad* krilila državo New York v številu licenciranih avtomobilov in v tem oairu je zdaj na prvem meatu v Združenih državah Število licenciranih avtov v CallfornIJI je bilo v prvih šeatlh meaerlh tega leta 2.476,478, dočlm Je v dr-tavi New Yorku v iatem čaau 2,860,40ft reglatrlranih avtomobilov. ZVEZNA POROTA POSEGLA V H AR-LANSKITEROR Obtožila je šerife, operatorje in kom-panije REZULTAT LA FOL-LETTOVEGA DELA Waahlngton. — (FP) — Prvič v zgodovini se je zgodilo, da se "krvavemu Harlanu" v Ken* lucky Ju obeta pošteno čiščenje teroriatov. Zvezna veleporota v Frankfurtu, Ky., je namreč obtožila večje število premogovnih kompanlj ln njih oprod kršenja federalnegd delavskega sakona v zvezi s terorizira njem rudarjev. Pred veleporoto Jih Je tiral zvezni Justični department. Do tega postopanja Je prišlo kot posledica preiskave senatnega odseka za civilne svobodščine pod vodstvom senatorja La Fol-letta. Odaek Je razgalil krvavi terorUem operatorjev in njih 0-prod, a katerim so rudarjem preprečili organiziranje, toda je bil brez moči napram teroristom. Svoja odkritja Je predlošll Jus-tlčnemu departmentu, ki Je končno podvze! akcijo. V mreži justlčnega dapartmen-ta aa nahaja 22 premogovnih kompanlj v okraju Harlanu, 84 ravnateljev teh družb ln 88 sedanjih ln bivših Šerlfovih depu-tijev. Med obtoženo! ao tudi George Ward, tajnilfroperatorske ■veze, Ban Unthank, glavni terorist premogovnih magnetov, 19 ža*if T. R. Mlddlatan, ki je bil Igvoljen na "reformskem" tljce-tu. Te "reforme" Je on po svoje razumel, pridno služIl kompsnl-Jam in si v nekaj letih nagrmadil nad $100,000 premoŽenja. Prizadete kompanlj r ln njih oprodo so bile obtožene, da so bile od julija L 1985 v "nepostav-nI In zločinski zaroti proti svojim delavcem, katerim so z nasiljem kratile svobodno uživanje nekaterih pravic ln privilegijev", katere Jim garantira zakon, "to so pravJce in privilegiji teh delavcev do organizacije, do ustanovitve, pristopa In podpl-ranja unij; do kolektivnega pogajanja po svojih izvoljenih represent an ti h in do skupnih aktivnosti v svrho kolektivnega pogajanja in druge medsebojne po. moči in pmtekclje." Za temi legalistlčnlml besedami se skriva dolga vrsta kriml-nalnih činov—od navadnih groženj do umorov, požigov, ugrab-Ijettja In dlnamltlranja—katerih so ae posluževali proti rudarjem šerifovi deputlji, kompanlja In njih ravnatelji. Senatni odaek Je odkril, da ao premogovni baroni tako kompletno domlnirall okraj Harlan, da niao bile policijske oblsstl in sodišča nič drugega kakor njih priveski, OMožImj harlatiakih teroristov I jo velejw>roti ao delavski voditelji |M>sdravill z navdušenjem, ker vidijo v tem konec krvavega dolgolettiega boja za organiziranje tega Izredno bogatega premogovnega polja. Pravijo, da ao minuli čaal, ko Je delodajalec lahko moril, razdejaval In ropal v avojrm prizadevanju, da porazi union Izem. Washington Daily News Je pozdravil to veleporotnlško obtožbo v editorial«. "Vest o harlatlakih obtožitvah ni zanimiva novica. ako nimate pred očmi njih ozadja," pravi med drugim u-vodnik. "Val ai ne moremo privoščiti čaaa, da bi šil in si ogledali U rajski kraj 'robustnega Individualizma' -p Harlan County, Ky. Toda Cedric Belfrage, Anglef 1 to riamdnoett, si Je ogledal ta kraj In ga opisal v reviji Harper's. "Videl Je, kar je bilo nekdaj človek In rudar, star 40 let la (Detla aa 8. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT O L ASILO IM LASTNIMA »I.OVBNSK8 MABODNB PODPOBNB ¡ Kit MOT* OrtM mt mm4 |; tor to« ü-ltM Stoto» (nmpt Ckimmo) mmé Cmmaém M M v* vmmr. OU*« m4 CImto »7.M pm i—t, (ttan imtita MM >w c— «bMt po S—-S«lM»tal 4«tof ta »m»lw> m m vntota Koàopt.1 ilurilM wWm (érltaa. P» P—J M4.) » »«H pMlltatolJu ta v «tata». M J» pHtaéll »Mtoto«. _^ _ A4 v «rt tet n« r«ua m iiww«i IHilllilpli •« «Mi «-oOclto- .rttete. «SI M «to«M. Otto» «Mû M «torta», ptar». »MM. «to., «rfll to r«tto«M MMtad Nuta m m, tar Im • PBOHVKTA Ml-M S». UvMata Ar». MBMBSB Or TBS rrOKBATBO Glasovi iz naselbin Zanimhe béleikê D»Uu> r vkbpm*. M (An«** imm m aari** hmii, m — ta • ta« stal» mtekta MtolM. PNMta ta to to —■ Zibel delavske stranke je v New Yorku? Iz delavskega ki pen j s, vrvenja in oblikovanja v politiki gospodarstvu in industrijah Združenih držav, trajajočega že dolge mesece, js zadnje čase razbrati dva pojava, ki sta zelo značilna. 2e leta se po Ameriki pojavljajo razna delavska in farmarsko-delavska politična gibanja, toda do zadnjih tednov ni bilo le nobeno teh gibanj identificirano kot nosilec masne delavske stranke, katero čutimo, da prihaja, in o kateri smo prepričani, da mora priti; nobeno teh posameznih gibanj se ni moglo ponašati- da je seme bodoče velike delavske stranke v Združenih državah. Ta led je zdaj prebit. Ameriška delavska stranka (American Labor party) v New Yorku je bila zadnje dni označena po dveh svetovno znanih delavskih osebnostih, po enem direktno in po drugem le deloma, kot jedro prihajajoče masne delavske strsnke. Ena teh osebnosti je Norman Thomas, vodja socialističnih "mJlitantov". Thomas je pred nekaj dnevi na pritisk odbora svoje organizacije umaknil kandidaturo za newyorftkega župana v prid ameriftki delavski strsnki, katere kandidat je La Ouardis, sedanji župan in pro-gresivec. Ob tej priliki je Thomss izjavil, da je "uverjen, da bo ameriška delavsks stranka igrala važno vlogo pri formiranju pristne de-lsvske strsnke." To je — mimogrede rečeno — precejšnjs koncesij s, ki jo je Thomas dal omenjeni mladi stranki, de lani je bit v očeh Thomasovih pristašev vsakdo "delavski izdajalec", ki se je družil s to stranko. Ameriška delavsks stranka v New Yorku obstoji iz delsvskih unij, predvsem krojaških in klobučarskih, ki so pod vodstvom demokratičnih socialistov oziroma > socialdemokratov (bivša "stara garda" v socialistični stranki pred razkolom). Ti demokratični socialisti so prav za prav porodili to strsnko in ji dali razmah ali gonilno silo. Druga osebnost je John Lewis, vodja Industrijskih unij CIO — in v tem momentu naj-markantnejša delavska osebnost v Ameriki. Lewis je veliko nasprotje Thomasu v politično-ekonomski in socialni ideologiji. Pred novim dealom je veljal za konservativnega republikanca, po Rooseveltovem nastopu se je pa pridružil novemu dealu in organiziral I^abor Non-partisan league. Iz konservativnega ekonomskega Individual ista se je prelevil v novodealskega zagovornika federalne kontrole kapitala, ampak do kakšne neodvisne delavske stranke je bil hladen in neodločen do zadnjega. Zadnji teden je pa Lewi* rekel v svojem javnem govoru v New Yorku. da njegova politična ambicija je, da ameriška delavska stranka postane največja in najmočnejša politična stranka v državi New Yorku. To je že precejšen skok v l*wi*ovem razvoju is konservativca — da, reakcionarja! — v revolucionarja. Ako se izpolni njegova ambicija, da ameriška delavska stranka |MMtane največja v državi New Yorku — ne bo ta stranka ostala samo v mejah te države, marveč postane faktor po vsem vzhodu, in zakaj ne tudi po centralnem zapadu. jugu. severozapadu in zapadu Združenih držav? Ameriška delavska stranka ima pogoje, da »fc okoli nje formira splošns, masna delavska ali farmarsko-delavska stranka vse Amerike. Pravimo: pogoje ima. ki so zdravi in prikladni za ameriške razmere in sa psihologijo ameriške delavske mase. Njen program Je vseskozi demokratičen in ekonomsko ter socialno na« preden. Karkoli temu programu še manjka do cilja ekonomske in socialne demokracije, se lahko doda sčasoma, kakor liodo nanesle potrebe In pa zavest ter izobrazba ameriškega delavstva. Pakt Je, da takšna stranka prihaja in mora priti. Vsekakor bo formirana v prihodnjih treh letih in ob prihodnji veliki volilni bitki leta 1940 bo že jasno izoblikovana tako. da lahko nastopi v volilnem boju in dobi svoj ognjeni krst. Razume se. da ta stranka ob svojem prvem splošnem nastopu ne bo to. kar hočejo demokratični socialisti, še manj pa bo to, kar hočejo "militant!". Večji ali manjši kompromis bo sa vse delavake frakcije in akupine — ampak za delavce zdrave demokratične misli, ki se dobro zavedajo, da brez zaa net vene podlag* in (Dal)» v sešaji keleal) O delavskih razmerah in ekspediciji Springdale. Pa.—Ze dolgo je, odkar sem se oglasil zadnjič iz Forest Cityja. Pred več sneeeci aem moral s družino zapustiti svoj dom v Forest Cityju In ee podati s trebuhom za kruhom. V tej naselbini, v kateri je malo Slovencev, smo devet mesecev. V tukajšnji okoUei je precej prsmogovnikov. Kolikor mi je znano, delajo samo trije s polno paro. V Indinolu in Russelto-nu so rudarji še vedno na štraj-ku, ker kompanija noče podpisati pogodbe. Nobenemu rudarju ne svetujem, da bi prišel semkaj za delom. V bližini so tudi fatorike in dve elektrarni, toda kolikor mi je znano, se delo težko dobi. V bližini je več slovenekih naselbin, kjer imamo naša društva. Te ao Cheswick, Harwick in Harmarville. Društva SNPJ v vseh teh naselbinah skušamo združiti in si zgraditi akupni dom, kjer bomo imeli svoje seje n žalostne ure spremenili v vesele. Priporočem, da kdor more, naj kupi delnico, ker tisti denar ne bo izgubljen. Naj omenim našo ekspedicijo, ki smo jo napravili 5. in 6. septembra v gore, po številu pet junakov, in sicer vodja in voznik Anton Klemenčič, Anton Lesko-vec, Jože Komac, Jaka Zoreč in jaz. Na pot amo se odpravili zjutraj 5. septembra. Sli smo v o-kraja Potac in Clinton, ki sta oddaljena 180 milj. Ob dveh popoldne smo že bili v srnovi in mecivedji deželi, kjer smo imeli priliko nagledati se te zverine. Kot sem že omenil, je bil naš vodnik in voznik Anton Klemenčič, ki nam je razkazoval tiste lepe gore in gozdove. Rečem, da takih gozdov še nisem videl. Prišli amo na goro in kolikor daleč je neslo oko, sami gozdovi. Prenočili smo v Klemenčičevi gorski koči, pod katero teče bistri studenec, h kateremu smo prav pogosto hodili in hvalili mrzlo vodo. Ko pa smo izpraznili flašks, se ni nikdo več zmenil za potok. Drugi dan zjutraj, na Labor day, smo zgodaj vstali, da gremo zverino opazovat. Prišli smo kakšnih sto korakov od koče in že opazimo štiri srne, ki so se pasle prav blizu nas. Najbolj nas je zanimal mladič in menda tudi mi njega. Kolikor bliže nas je prihajal, toliko bolj se je postavljal in tolkel ob tla z nogami, češ, kaj pa vi delate tukaj naši deželi! Dolgo časa smo opazovali to kraano žival, ki se je hotela na vsak način prepričati, kaj smo mi za ena stvar. Zijajo v nas, mi pa vanje, da smo se že naveličali, Anton Le-skovec je nekoliko poskočil in zakričal in srn že ni bilo nikjer več. Obljubili smo, da se zopet vrnemo 26. novembra in 1. decembra. Potem nas naš vodnik popelje v drugo smer, kjer jih zopet nekaj vidimo. Tukaj aem imel srečo v nesreči. Skočil sem namreč na veliko strupeno kačo, ki se je dvignila proti meni. Tisti hip u-strelim s puško in jo ubijem. Nato br. Klemenčič predlaga, da gremo nazaj v kočo, ker nimamo prave obleke. Ta predlog sem rad podprl in naše ekspedi-r cije je bilo konec. Vrnili smo se domov in nazaj grede nabrali še lešnikov sa naše ženice. Martin Pavšek Hitro smo bili pri Hribarjevih. Nama s Tonetom odkažejo snažno sobo. Kadar prideRi k njim, se vselej počutim domačega. Hribarjeva družina obetoji iz petih oseb. Poleg sina Victorja imajo dve hčeri, od katerih je starejša, Josephina, omožena In živi v Pennsylvaniji, mlajša, Mary, pa si tudi že sama služi kruh. Starejši Victor Hribar koplje in naklada črni diamant že nad 40 let in dela profite za kapitaliste. Pričel ga je v Zagorju, odkjer pa je že kot deček odšel v Nemčijo in od tam v Ameriko. Vsi so člani SNPJ. Victor st. je predsednik tamkajšnjega društva. So značajni in naprednega mišljenja. Zunanjim, ki jih obiščejo, prijazno postrežejo. Poletf Proletarca in Prosvete imajo naročene razne druge liste. Ako pride k njim zastopnik Proletarca, jih ni treba nič opominjati, naj ga ponovijo, ker razumejo, da Proletarec igra v naši slovenski javnosti veliko vlogo. Vsled njega in Prosvete so tudi drugi listi primorani zapisati kak stavek v prid delavstva. Zastopnik pri takih naročnikih kot so Hribarjevi dobi precej poguma in veselja za nadaljnjo agitacijo. , Windsor Heights stoji na precej viskem hribu tik reke Ohio. Sestoji iz kakšnih sto kompanij-skih hiš. Je torej večji kot Višnja gora in tudi bolj razsvetljen ponoči. Po cestah in po porčih pustijo luč vso noč in nekateri po sobah tudi ves dan. 2enske se elektrike precej poslužujejo in jo rabijo za pranje, likanje, čiščenje in kuhanje. Kompanija namreč rudarjem odtrga pri plači tri dolarje na mesec za elektriko, pa naj jo porabijo za deset ali pa aamo za en dolar. Kompanija ima ob vznožju hriba ob rdci Ohio veliko eltft-trarno, v kateri porabi vea premog, ki ga dobi iz svojega premogovnika. Elektriko prodaja po Ohlu in W. Va. Premogovnik je precej zanemarjen in je nevarna hoditi po "entri" radi viae-čega kamenja, ki se od Časa dd časa zruši na hodnik. Rov defta s polno paro, toda dela se ne dobi drugače, kakor Če katerega ubije. Pred "novim dealom" niso bili rudarji tukaj nikdar prej organizirani. Tujcem je bil dohod v naselbino prepovedan, za kar eo skrbeli posebni kompanijski po» lies j i. S prihodom "novega deals" In organizatorlčnim valom med rudarji so se tudi razmere v Windsor Heightsu pričele spreminjati. S prihodom unije so se razmere veliko izboljšale za pre-mogarje. Privatnih hiš tukaj ni. Vse in vsa okolica je kompanlj-ska — trgovina, šola, cerkev, )>o-šta, dvorana. Vse je kompanij ska last. Rudarji zborujejo v kompanijski dvorani. Vode imajo doati, toda nI za rabo. Trda je tako, da se je nobeno milo ne prime. Za pranje si nastrežejo deževnice, pitno vodo pa nosijo od studenca iz doline. Naj se zopet vrnem k počitnicam, ki so se pričele v ponde-Ijek zvečer. Naslednji dan. ko je Victor ml. prišel z dela, naju je odpeljal v Bridgeport k Snoyu. Pri njem se ravno tako doma- se okusnegs mal in ovca. šoferju Vidorju pa mleka, ker on ne pijfr nobene alkoholne pijače, za-kar mu dam čaat. Pri Kravanjevih smo se prec« j Pod admiral Esteva, generalni nadzornik francoske pomorske alie. vojnem času je bila za tolmača v vojaški bolnišnici. Prvega mota je zgubila v vojni. Izginil je brez sledu in ne ve, na kateri fronti je padel. Poslovimo se od glencoevških prijateljev in se zopet odpeljemo na Windsor Heights, kjer nas je že čakal Louis Zorko iz Clevelan-da, glavni zaatopnik Proletarca. Iz Piney Forka ga je zvečer pridal Frank ZaVršnik, na Plney rork iz Maynarda pa John Sla-novec par večerov prej. Priailll sem ga, naj se pridruži počitnicam, ker podnevi itak ne more dobiti naročnikov, ker vsi de-jo. Torej s Tonetom sva dobila še enega pomočnika. Skupno smo potem še parkrat obiskali tisti čarobni kraj pri studenčku in s seboj vzeli kozarec, da smo lahko vodo zajemali. Pomenkovali smo se o raznih stvareh, največ delavskem gibanju. Pri tem nas je enkrat spanec premagal, ko amo ležali na pogrnjenih Časnikih. Jaz ae kmalu predramim. Imel sem palico, s katero aem bil na straži, da se ne priplazi kakšna kača, katerih je v hribih West Virginije veliko. Premišljujem o mojih 70 letih, katere bom kmalu dopolnil, toda prekosim še marsikaterega mlajšega. Premišljujem o apominih in stvareh, katere sta prej oba zanikala, čeprav se zanikati ne morejo. Glede spominov iz mojih mladih let jih imam napisanih že cel zvezek. O tem eem na zadnji konvenciji SNPJ govoril z urednikom Molkom, ki ml reče: Nace, če imaš kaj napisanega, kar pošlji; bomo že popravili, da bo za javnost. Tako premišljujoč, se moja sopočitnikarja zbudita. Nad stu-dencom vidim velikemu meteori-tu podobno skalo. Tukaj gor bomo šli domov, ker je krajša pot, jima rečem. Jaz sem se hotel preizkusiti, če morem še kaj plezati v hrib, kot aem nekdaj, v svojih mladih letih, ko sem bil v Leobnu na gornjem Štajerskem član socialdemokratiČne športne organizacije Prijatelji prirode. Le naprej, Nace, mi rečeta. Mogoče sta mislila: Ako jo boš ti zdelal, jo bova tudi midva. Tako se podamo v strmino. Jaz naprej. Z eno roko grab\m za grmičevje, z drugo se opiram na palico. Vidim, da tudi moja dva tovariša pridno kobacata za menoj. Gremo mimo tiste skale, na kateri je bilo nekaj zapisano z barva Dihal In sopel sem kot star konj. Ko pridemo na vrh, gremo ob robu gozda med rbidovkami in veliko travo, ki nam je bila čez glavo. Pridemo do dveh žlahtnih jablan, last milijonske kompa-nije. Trava pod njimi je bila po* hoj ena. Po paat irsko vržem palico v veje, da se je nekaj jabolk vaulo na tla. Začeli smo jih po domače hrusta ti. Tone mi vzame palico in jo vrže še z večjo močjo v drevo, da se je še več jabolk vsulo na tla. Toda nesreča je hotela. da je palica odletela v visoko travo in je nismo več vi TOREK, 12. OKt™»,| Konec pritlikavcev! t — fce desetletja se je znanost trudila d* Ki krila ta čudežni eliksir, ki naj bi ^^ večje. Znanost ve natančno, kjer bi ta eli lakala, ve za žlezo, ki je vir naše velikosti P, delala je tudi že davno posebne ekstrakte t» žleze. Toda v praksi z ljudmi so ti «vi« odpovedali. Drugače je bilo z živalmi. L. 1909 je kolog, dunajski docent dr. Aschner, z ooer cijo odstrsnjeval živalim možganski , šek in jih je ohranjeval nekaj časa žive Pol drugih posledic je imela ta operacija tudi da ao živali v svoji rasti nenadno zaostala Aschner je s tem eksperimentalno doli upravičenost domneve, da sta pritlikava in rast velikanov v zvezi z neuravnovešeni! delovanjem možganskega podaljška. Ta daljjek proizvaja, kakor danes vemo, po8 hormon za rast. Po tem poizkusu so začeli z nasprotnimi skusi, s katerimi naj bi ustvarjali umetne likane. Ameriški učenjak prof. Evans je ganam dodatno vsadil žleze možganskega daljška in živali so zrasle v prave nestvore Dobile so k normalni količini svojega rast ga hormona pač še hormona iz vsajenih žlez ta jim je rast pospešil daleč nad normalno ro. Toda za ljudi ta metoda vsaditve ne haja v poštev. Vsaditi bi jim morali pač zop Človeške žleze In to ne gre brez nadaljnjega, jih mogoče brez škode izoperirati kakšne človeku in jih potem za potrebo konzerv» kakor se to lahko dogaja n. pr. s klicnimi zami. Zleze možganskega podaljška dri živali pa so v Človeku kot tuje telo kmalu ur čijo. Zato je znanost poskusila iz žival žlez izdelati primerne hormonske preparate.] Prof. Evans in njegov sodelavec Long stal takšnimi preparati iz volovskih žlez pri ganah v resnici dosegla prekomerno rast, kor da bi jim bila vsadila cele žleze. Toda ljudi se ta metoda, ki izvira iz 1. 1921., ni nesla. Le v zelo redkih primerih so poskusil ekstrakti rastnega hormona pritlikave ljudi malenkost podaljšali. To se je zgodilo le v primerih, da se je čela obravnava v mladosti, ko rastna me« kosti še niso otrdela. Umljivo je, da je ha mon brez učinka tudi v primerih, da izvi pritlikava rast iz kakšne bolezni. In konči je bilo rastnega hormona tudi vedno le ma na razpolago. Kakor pa je sedaj razvidno iz poročila, prof. Riddleu \19pelo pridobivanje zadostn količin hormonakega preparata. Ce je to n tedaj ni dvoma, da bo mogoče tudi pritliks rast pri ljudeh v večini primerov odpraviti. Kmetije sredi Pariza Obiskovalci Pariza si pač ne morejo misli da je v mestu kamenitega morja in svetlobe v letu svetovne razstave nekoliko kmečkih p sestev. Tudi premnogi Parižani si bodo težko predstavljali, da leži ob končni posti neke podtalne železniške proge posestvo s kn vami, perutnino in z vsem, .kar pač «padi kmetiji. V predmestju Belleville leži ta kmetiji i izvira še iz časa, ko so v Bellevillu stali par ški trdnjavski zidovi. Ustnik tega posestv Terrisse, pripoveduje rad o starih časih. \ Pi rizu je seveda le še štiri ali pet kmetij, ki to 1 držale dlje nego mlini, ki so se dvigali svoj časno na Montmartru in ki spadajo v drui obliki še danes med značilnosti tega mestneg predela. (Moulin rouge in Moulin de la 0< lette spominjata n. pr. na te mline na veter.* Stari Terrisse, ki gospodari že štirideset M na pariški zemlji, pripoveduje, kako je v «voj Joka L. Lew In. načelnik čaaa pogovarjali o preteklih ča- deli. Naalednji dan sem mu uka-stti. revolucijah in svetovni voj- zal. da mi je drugo odrezal. Z ni. Spomnili smo se tudi naših Jabolki nabašemo še žepe. tako revolucionarnih debat, ko smo v da smo bili široki kakor napih-avoJ4h mlajših letih rekli, da ni, njena žaba. potem se pa podamo nič sa čakat, naj ae hitro tako proti domu. upelje kakor na Ruskem. Doma nas je že čakal Joe Kosi Na Glencoeu. kjer sem bil 25 levčar, Tonetov bratrsnec. t še-|et. je bilo nekdaj precej življe- no in hčerko. Prišli so is Browns-ftjft Koblarjeva sta mi postavi- villa. Pa. Mi smo jih pričakovala prijazno hišico, kamor so ne- " "| * kateri radi zahajali v vas. Klub št 2 JSZ Je bil dolgo let aktiven. Ko sem zapustil Glencoe. Je pre-vzela klubove stvari Albina Kra-vanja S soprogom sta adaj člana pri klubu št. U v Bridgepor-tu Albina j« Jako izobražena žena in obvlada več jsaikov. V 11 v petek zvečer, ker pa je Joe delal v petek, so prišli dan prej. Bilo je veselo svidenje. S Tonetom se še nista videla od lanske pomladi. Joe je veselega snača-ja in dober pevec ter vnet unio-nist. On in njegovs žena ata bila zelo aktivna pri organiziranju (Dalja aa t. «treni.) mladosti vsak večer vozil z vprego v med* kjer je prodajal mleko na Opernem trgu ranem jutru je naganjal tedaj živino na «rs zelene pašnike, ki so se razprostirs 1 okrog F sestva njegovih očetov. Ta podeželska idila j seveda že davno izginila, starš possilvs, nekatere, so se pa obdržala in njih IssUM1 trdno drže svoje zemlje, kot prsvi kmetje svetovnem mestu. Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete z dne 12. oktobre lM ) Domače vesti. Nove skupine sloven^ t« tov odhajajo v ameriško armsdo iz vm. selbin. Delavke vesti. Vlsds je ostro nastop £ ti radikalnim delavskim Ustom, ki vojni. Svetovna vojna. V nemški bojoi morsaii je rebellrelo 3000 pomorščakov Vodje te so bili takoj prijeti in ustre^n. ^ Ruska revolucija. Predsedn.k r - ^ ^ fferenski je odšel na fronto, da orgtt vo ofenzivo proti Nemcem. (Dalj* l« i*™ «----- nnagl splošne iaobrazbe ne bo nikdar P*" ne bo to nobena nesreča najdtj« * Edino bolni su v novi stranki, bodo rsso« ^ ^ w prej bo U element onemogel gsrsko akcijo, tem bolj*- „OKTOBRA, Vesti iz Jugoslavije „jjMUfifr.............ffi (Isrims UUBUANICO SKOČIL u sredi mesta „ br^po^egm šofer j« jereba i« Idrije 9i septembra ae je sredi fva pognal s Cevljarake-„ v naraslo Ljubljanico [brezposelni šofer Loj-doma is Idrije in se Na mostu ae je pogo- i dekletom, ki jo je ie dol-i nagovarjal, da bi se omo-njim, kar pa je ona od-Najbrže zaradi Jere-ni, katere ni mogel iti Zadnje čase je bival t ¿ireh, da bi okreval in 1 v zdravju. Pred ¡e je vrnil v Ljubljano, i boleznijo ni bilo bolje: je uničevala zdržema nje-tivljenje in še zadnje dni JI kri. Usodni dan dote je na Čevljarskem mo-s služkinjo Anico Pa-ki jo je že dalj časa v zakon, kar se ona ni odločiti. Ta dan pa je Jerebu, da pač nista j, da je on bolan in da 0 delal in preživljal dru-To je Jerebs, že tako obu- uradi bolezni, razburilo di je tisti hip izvršil sklep, je storil pač že poprej: ie je hipoma čez ograjo v naraslo Ljubljanico. Ije so ostrmeli, začeli teči in klicati na pomoč, ie je še nekajkrat poja-ralov in klical na pomoč, ob bregovih Ljubljanice ni priprav (čolnov, dro-rlji, vrvi) za reševanje v. Ljudje, ki jih je na cestah vse živo, so po bregovih in na trimost-zbralo več sto ljudi, a 1 ni mogel nihče. Med ibvettena reševalna posta-poslaia reševalce k Zmaj-i mostu, kjer so se komaj •kozi množico, se spu-nt ovinku pri Polakovi to-v strugo ter zajeli samo-I Ker je b|l videti še začeli z umetnim diha-in ga prepeljali v bolniš-kjer pa ga niso sprejeli, ji ie mrtev. j dni poprej so odprli iljinici strugo skozi mesto i» »e je zgodil prvi samomor i Treba bo misliti na to, » ob bregovih na razpolago Ino orodje. nesreča se je pripetila fctaemu posestniku Gregorju iku iz ftkal pri Velenju, *j« peljal na kolesu skozi » pri Celju. Hudemu naje ubežal pod novo, nedo-gospodarsko poslopje, * radi tamkaj neki celjski _ nik. Medtem ko je Sre-« »tal j)od nedograjenim •Pi^m, je močan vihar zru-gtao ogrodje, ki je bilo že 0 t opeko. Vse to se je n» Srebotnika in ga po- J Podse. Delavci, ki so ve-T «voji uti, so brž prisko- • pomagat, izvlekli izpod ru-Pjotnika, ki pa je dobil ta- poškodbe, da jim bo podlegel. V celjski bol- 1 »o namreč ugotovili, da vlomljeno hrbtenico in Prfkodbe na tilniku in Tsžko da bo prenesel be. js» nesreča sli Hamomor? 'Ljubljani je 21. septem-Tn*dn<' "mrl paaaraki moj-Mencej na Karlov-EP' Komaj 32 letnega *> naAli v opoldanskem nezavestnega v delav-" je med delom — "am v delavnici — za-cikali jem Prepelja-l> na«lo v holniš^eo, toda "«man. Komaj »2 J® kmalu po pre-""nnevajo, da je j^1 "»momor. 11 * — V Selnici s, .n * i« "besil 42 letni dela» ,Urc' ^ je obupal |* ¿¡T** ^radi neozdrav-kJHike- Zapustil je a. majhna otroka. »anevri - Te dni ^ manevri na obrti etra-C^T ^Uje okrog Ki;:^ r« sodeluje pri manevrih tudi mnogo rezervnih oficirjev in vojakov. Vreme pa je zelo grdo in vojaki morajo trpeti velike napore. 2e teden dni dežuje, skoraj niti za uro se ne zvedri, vojaki pa se "bore" na Gorjancih. Seveda jih dež, megla in blato zelo ovirajo. Tudi letala ne morejo poseči v akcijo, saj nimajo j^oleti nobenega čistega razgleda na tla pod sabo. Maaaryk zaplenjen.—Smrti češkoslovaškega predsednika Maserka so posvetili naši listi mnogo prostora, saj je Masaryk s svojimi predavanji pred vojno vzgojil na praški univerzi lepo armadico slovenskih intelektualcev, med vojno in po vojni pa je s svojo politiko posezal tudi v ustvaritev in življenje Jugoslavije. Intelektualci, ki so se zbirali pred vojno okrog revije "Naši zapiski" (dr. Lončar, dr. Dermota i. dr.), so bili skoraj vsi masarykovci in preko Ma-sarykovih naukov so prišli do marksizma ali pa so oatali zvesti svojemu učitelju. Kot pre-zidentu zavezniške Češkoslovaške pa so Masaryku posvečali zadnje dni lepe članke tudi listi in ljudje, ki so od Masaryka zelo daleč in ki so Masarykove nauke pred vojno strupeno napadali. Kot kronisti pa naj zabeležimo stvar, ki je sicer majhna, a vendarle zelo značilna za našo "svobodo tiska", o kateri pogosto slišimo, posebno iz klerikalnih vrst. "Slovenski narod" je namreč pred nekaj dnevi v spomin Masaryku objavil odlomke iz raznih Masarykovih člankov, med drugimi tudi odlomek o veri in duhovnikih. Kako je Masaryk sodil o tem, ve vsakdo, kdor le malo pozna njegove spise; kdor jih ne pozna, temu naj zadostuje dejstvo, da je bil Maaaryk s strani katoliškega tiska mnogo let strupeno napaden. No, "Narod" je torej objavil odlomek iz Maaaryko-vega spisa, o veri in duhovništvu. Toda cenzura je iz tega odlomka črtala več stavkov; niti pie-teta do državnika, ki je stal na čelu zavezniške države in je te dni umrl, ni ustavila rdečega cenzorjevega svinčnika. Sporazum opozlcionalcev. — Te dni se je z uspehom zaključilo dolgo dogovarjanje opozicijskih skupin za enoten program. Bilo je treba mnogo potovanj in razgovorov med srbskimi o-pozicionalci in dr. Mačkom kot predstavnikom večinske hrvaške stranke. Nazadnje so se le pogodili in tudi srbski opozicijski voditelji »o sprejeli Mačkove zahteve za svoje. Tako so zdaj vse opozicijske skupine složne v svojih zahtevah: to so hrvaški Mačkovi prisUži, dalje zemljo-radniki, demokratje in radikali v Srbiji. V Sloveniji imajo srbski opozicionalci svoje zaveznike in pristaše, prav tako tudi dr. Maček, s katerim je povezana v Sloveniji skupina delavsko-kmečkega gibanja, katere predstavnik je dr. Drago-tln Lončar. Zdaj imamo v državi prav za prav tri skupine: vladna skupins, parlamentarna opozicija in složno izvenpsrla-mentarno združeno opozicijo. Glede socialistov in komunistov je treba pripomniti, da se za ta razvoj dogodkov zelo zanimajo in vzdržujejo zveze z združeno opozicijo. Predstavniki opozicije so se združili v temle programu: razpust parlamenta, vzpostavitev demokracije s svobodnimi političnimi zakoni in sestava koncentracijske vlade, ki naj izvede volitve v ustavo-tvorno skupščino, ki naj sprejme noVo ustavo. Srbske opozicijske skupine so se dolgo upirale sprejeti vse te Mačkove zahteve, zdaj so le pristali. Njim je tudi poverjena sestava teh sklepov v deklaracijo, ki bo predložena, dvoru. Nacionalistični tisk Jugoslavije že napoveduje, da se bodo morale zdaj tudi vse nacionalistične, unita-riatične skupine združiti v blok. pač pa pred naskokom opozicije. Kakšna naj bi bila ustava in kako bi bilo treba državo u-rediti, glede tega se opozicijske Bkupine še niao mogle porazgo-voriti do kraja. Tri hude nesreče. — V Mariboru se je na Radvanjski cesti dogodila huda nesreča studenč-nemu mojstru, 39 letnemu Al-maziju Jakobu iz Rankove pri Ptuju. Izkopal je vodnjak ter zidal cementne oboke na dnu vodnjaka. Ko mu je pomočnik spuščal na vrvi posodo s cementom, se je vrv pretrgala in posoda je padla naravnost mojstru na glavo. Dobil je tako hude poškodbe, da jim bo v bolnišnici najbrže podlegel.—Smrtna nesreča pa ae je zgodila v Cerkvenjaku v Slov. goricah. Tam je kopal v gramozni jami pesek delavec Martin Fras iz Stanetlnoey. Nenadoma se je odtrgala debela plast in zasula Frasa. Tovariši so takoj priskočili ln ga začeli odpopavatl, toda preden so dospeli do njega, je bil že mrtev.—V Partinju pa se je v senu zadušila zasebnica Neža Ploč iz Sv. Jurija. Prosila je nekega kmeta, aH ame prenočiti pri njem, in ¡x)sestnik jo je peljal na skedenj. Zjutraj pa so jo našli z glavo zarito v seno ln mrtvo. Ker je bila Pločeva baje božjasta, je verjetno, da je dobila ponoči božjastni napad in se pri tem zadušila. Spominski steber pisatelju dr. Ivanu Tavčarja. — V nedeljo 19. aept. je bil na Poljanah nad Skofjo Loko odkrit spominski steber pisatelju dr. Ivano Tavčarju, delo kiparja Božidara Pengova. Pobudo za to je dala Slovenska matica, ki je sklenila pred leti vzidati spominsko ploščo v rojstno hišo pisatelja Tavčarja. ArhlteKt prof. Plečnik pa je glede na to, da je hiša vlažna, predlagal in napravil načrt, naj bi se postavil spominski steber pred hišo in na atebru bronasta soha pisatelja. Načrt Je bil osvojen in v nedeljo 19. septembra je bil spominski steber odkrit. Poleg Matice je postavitev omogočilo z darili troje ustanov: ljubljanska mestna občina, ki ji je bil Tavčar dolgo let župan, Kreditna banka ln Odvetniška zbornica. Pri otvoritvi govorita Ms-tičnl predsednik dr. Lončar in profesor dr. Anton Siodnjak. Kplleptik utonil. — V Bačsh v msriborski okolici je v potoku utonil 28 letni Jernej Vodu-šek. Umi vsi si je v potoku noge, dobil je božjasten napad ln padel v potok. Pomagati si ni mogel, blizu nI bilo nikogar, ds bi bil nesrečo opazil, in tako je v potoku utonil. Ker ga ni bilo domov, so ga šli iskst In našli v potoku. Skušali eo ga z umetnim dihanjem oživeti, a bilo je že prepozno. Delavski agitatorji izpuščeni iz ječe Prizivno todiks razveljavilo obaodbo San Franciaco, Cal« — (FP) — Delavski agitatorji, ki so bili spoznani za krive kršenja zakona proti kriminalnemu sindika-lizmu In obsojeni, ao bili adaj, po treh letih borbe, Izpuščeni is ječe. Borbo Jetnikom v prilog so vodile delavske in liberalne organizacije. Agitatorji ao bili obsojeni 1. 1984 na obtožbo kHenja zakona proti kriminalnemu sindika-lizmu. Njihov "zločin" je bil, ker so vodili organizstorično kampanjo med poljadelskimi delavci. Prizivno sodišče je zdaj razveljavilo obeodbo. Leo Gallagher, znani delavski odvetnik, se ja vsa leta po obsodbi trudil, da isvojuje svobodo jetnikom. Pri tem je imel podporo delavskih unij in pro-mlnentnih državljanov. Zdaj so ti v kampanji, katere cilj Je preklic zakona proti kriminalnemu slndikalizmu. Dve drugi državi na zapadu — Oregon in Washington — sta preklicali «ličen zakon na pritisk delavskih unij, ki so šle v borbo z argumentom, da sa ta aakon Izvaja le proti organlilranlm delavcem. Lastnik radiopostaj se podal uniji Odlok federalnega de. lavakega rafttodiiča Philadelphia, Pa. — (FP) -Deset radijskih oananjevalcev, ki so bili odpuščeni asrsdi unij-skih aktivnosti In 'po se takoj pritožili pri federalnem delavskem razsodišču, Je bilo ponov no uposlenlh v 24 urah po 6d-slovitvi. John Iracl, lastnik ra diopostaj WPEN in WRAX, ni samo po zaslišanju uposlil od-puščencev, temveč (pdl priznal njihovo organizacijo American Guild of Radio Announcers kot izključno predstavnico pri kolektivnih pogajanjih. Ta, ki ja neodvisna unija, se je Že pričela pogajati glede sklenitve pogodbe. Ako se bo Iracl pogajal z unijo v smislu Wagnerjevega zakona, bo umaknila obtožbo, ki Jo je vložila pri delavakem razsodišču. Člani American Communications Assn., unije CIO, ki Ima pogodbo z lastnikom postaj, a krije le inženirja in nekatere druge uslužbence, so podprli oznanjevalce. Izjavili ao, da ne bodo šli skozi stavkovno stražo v slučaju oklica stavke. Zvezna porota poaegla v harlanaki teror duplino ob cesti, ki je bila natlačena z mešanico sestradanih človeških bitij. "Vae, kar sestradani in pridni rudarji zahtevajo, je kos sinjega neba, pogum in upanje, da bodo imeli priliko in se smeli ko» lektivno pogajati sa avoje delo kot svobodni ljudje in da jim bo dovoljeno obdržati primeren delež bogastva, katerega spravljajo na površje semlje," pravi Ust. Velik napredek unije jeklarskih delavcev Denver, Colo. — Held Robinson, predsdanik International Union of Mill * Smelter Work era, je dajal, da je organizacija dobila 18,000 novih članov, od* kar se Ja pridružila Lewisovsmu odboru CIO. To se Je sgodlla pred devetimi meseci in v tem Času je organiiaeij« izdala čar* ter je 11S novim unijam. CIO obljubil J podporo Mooneyju Waahington. — John Brophy direktor CIO, Je po vrnitvi s obiska Toma MaonayJa v sanquen tinški Ječi rekel, da bo CIO in njemu pridružene unije podpirale slovitega delavskega jetnika na vsej črti v njegovem prisade van ju, da pride do evobode in pravice, "Ifoonayjavo življenje v interesu delavstva je boj sa stvari, katera pasdstavlja CIO," je rekel Brophy po vrnitvi T Washington. "Unije CIO ln voditelji CIO aa sa brezpogojno Mooneyjevo oprostitev. Mi ga bomo podpirali ln sa borili sanj dokler aa be svoboden ki raabre menjen krivice." i Delavska zveza proti deportaciji zamorcev Newark, N. J. — V obupnem poskusu, da sniža število pre Jemnikov rettfa, Je mastna r«-lifna administracija vrgla več sto zamorcev s liste In sap ret I la, da jih bo izgnala v Južne države. Za te reveže ss Ja zdaj jsenejo, kako Je to mogoče, da cela maaa ljudi, ki so bili še vle-raj opevani In oboževani kot revolucionarni junaki in veterani, pade čez noč med "trookiate, sa OMUsNMMs s t. eteeaL) Iboterje, izdajalce delavatva ln skoraj popolnoma slep, ki Je sam ^sveznike fašizma Ur J«|M>n«k< Razgled po jugu Anten Oardea (Nadaljevanja) Cesta zavije ob Žuborečem potoku v idiličen goad IgMčastega in drugega drevja. Šofer nam pripoveduje, da Je to poeestvo nekdaj merilo 128,000 akrov zemlje, sdaj pa meri še blisu 18,-000 akrov. Pri teh besedah so se mi pričele oči bolj odpirati. Trinajst tisoč akrov semlje niso mačje solae, še manj pa 128,000 akrov. Tudi mora biti Še precej veliko podjetje, da upoaluje 760 delavcev. Ko pravi, da Je v hlevih tega posestva nad 700 krav poleg druge šivine, mu skoraj ne verjamem. Mislim si: to je le baharijs, ki nikogar nič ns sta ne ln tudi ne škoduje. Zemlje— 18,000 akrov—je res dovolj sa toliko glav, čeprav vidiš okrog sebe le skrbno negovan goad, toda 700 krav je 700 krav«—več kakor jih je kdaj premogla vsa lentvldska fara, čeprav je naj-večja na Dolenjskem. Ostalo •amljo, okrog 115,000 akrov, je VanderbUt dal ali prodal vladi. Peljemo ae mimo skupine delavcev, ki so počaal snašill ali trebili živo mejo ln obronke go-sda. Tlakovana cesta se vije med vitkimi borovci In drugim drevjem, končno se pa pred nami na holmu prikaže vslik — grad. Poslopje Je ogromno za stanovanje. Polno ja stolpičev ras-Učne velikosti. Zgrajsno Je is sa-mega resanega kamna, ki Ja prišel la Indiana. Stoji na robu hol-ms, s katerega je krasen rasgled po okoltel-^itajlepšt, ki si ga mora človek sploh predstavljati. Prod teboj leftl v nišinl pokrajina, pokrita s holml, gosdovi In tratami. V daljavi našteješ v jaanem vremenu sedam gorskih pogorij, ki se dvigajo drugo nad drugim. Misliš si, da bi si niti Olimp ne mogel želeti lepšega kraja za svoja oči. Grad, Vi je zgrajen pod vplivom franeosks grajske arhitekture ls 16. stoletja, Ima štiri nadstropja. Gradili so ga od Ista 1890 do leta 1896. Lepoti struktura se ne moreš načuditl. Na pročelju je kot travnik velika, skrbno negovana trata, nasproti grsdu preko te trate pa je velik peron, tudi ls resanega kamna, ki je zgrajen po slogu perona pred Panteoman starogrških A-tsn. Ta peron vodi na gosdnati holm naaproti gradu. Na desnem koncu grada Je velika sasenčena veranda, na katero vodijo vrata is grajske knjižnice. Pod verando v isti smeri js velik, kakžnih 12 čev. ljev visok zidan vrt s kopalnico ali plavalnlco. Tudi si-dovje tega nasutega vrta je iz rezanega kamna. Grad sam zavzema nad Štiri akre površine. Pred gradom, na desni strani trate, je kakšnih deset čevljev nižje vrt s ribnikom, nižje pod tem vrtom pa velik cvetljlčnl vrt s cvetllčnjakom In vrtnarskimi poslopji ter stanovsnji. Poleti cveto krasne rože po gredah, pozimi pa v cvetllčnjaku. de večje presenečenje pa doživi človek, ko stopi v notranjost gradu. V pritličju je sedem velikih sobsn ali dvoran, ki so p o 1 n s najbogatejših sbirk rasnih umstnin in dragocenosti. Bil sem Še v U-metnlškem muzeju v New Yor-ku, največjem v Ameriki, v či-kašksm Umetniškem muzeju, ki je drugI za newyoršklm, toda niaem niti sdalska vidsl take lepote in dragocenosti. Po stenah vise alike največjih mojstrov vseh časov, sedem velikih, dragooenlh preprog (tapestry), od katerih vsaka predstavlja še precejšnje bogastvo, vse skupaj pa veliko bogastvo — več stotisoč dolarjev. Vidiš drage kipe In še dražje starinsko pohištvo in posodo. Vidiš Napoleonovo pisalno miso In na njsj njegove šahovsks figura. Vidiš veliko, dragoosno knjižni-eo, vsllke kovana isstsrjs, kovane a to pn j ice* ki vodijo spiralno v vsa fftirl nadstropja, ns da bi blls kjs v stsno pritrjene. Vidiš vsllkansks, s surovih skal sgra-Jsns kamine (firs plscs), v katere bi lahko naložil več vozov hlodov. (Dalle srftodaJU.) s sabo momljal pri mrzlem og njišču in čakal, kdsj mu bodo njegovi dve hčeri-prostitutki prinesle denar sa pijačo. "Videl Je popačen obraz mladega rudarja, ki Je prilezel iz teme .. . toda Je komaj čakal, da se zopet vrne pol milje globoko pod zemljo, da svoja že napol ga militarizma. Mornarski delavci izvojevati vitje plače New York. —- Mornarski delavci na parnikih American Export Line so dobili zvišanja pia če in druge koncesije, ko Je strohnela pijuča še bolj nasiči z družba podpisala pogodbo z Na-u niču joči m prahom. Videl Je tlonal Marltime unijo. Ta druž- m poseduje več parnlkov, ki vzdržujejo promet med New Vorkom in pristanišči ob Dre-dozemskem morju |ude|<»iuje mno-^■^topnikov tujih '^g aktinfc vojakov Claai en«Je traneportaih delavcev Avtni delavci glasujejo o stavki Detroit. —V tovarnah Tarn stedt Co., podružnici General Motors, unijskl delavci glaeuji-Jo o stavki. Glasovanje se vrši na živahnih shodih sa vse tri šihte. Izzvala ga je družba, ker je pričale trgati dhevne ptao in raztegnila prigaojaštvo. Delavske pritožbe je orisal unijskl list, ki je bil pred glaeovanjem razdan vsem delav<-*m. Velikodušnost "Kovač je vse, kar Je imel, sa-pustll sirotišnic." 'To Je pa ras velikodušno. Ksj je ps Imel?" "Deset otrok." Glasovi iz naselbin (NsdsUevsnje s I. streal.) rudarjev v okolici Brownsvllla pred nekaj Isti. Bil Je v vojni in v italijanskem ujetništvu, Is katerega pa Je pobegnil, ker nI dobil dovolj makaronov. Skupaj smo prebili nekaj veselih ur, nakar so se Kozlevčarjevl že pozno zvečer vrnili v Pennsylvanijo. Vsi skupaj smo svečer oblsksll Kolsnčevo družino. On Je tajnik tamkajšnjega društva SNPJ. O-ba Kolenčeva sts bolehns. DrugI dan, v petek, ko Js prišel Victor ml. z dal* smo se v sedli v svto In se odpeljsll proti Brldgsportu. Ustavili smo se v Warwood u blisu Wheelinga pri drugi Tonetovi sestrlčnl, pri Franku In Msry Hrlbsr. Msry Hribar in IxmjIs Zofko sts prišla skupsj v Ameriko In ata se sedaj zopet videla. Frank se Je nsročll na Proletarca In prav tako Tomaž Reven, ki živi v bližini. Tudi Reven in Zorko se že ni sts videla več let. Potem se odpeljemo v Boyds-ville. V Bridgeport u Je prlsedel še Snoy, ki Je šel ns sejo d Ire k-torijs tamkajšnje sadruge. Posedli smo se okrog mise, Rebol I »a nam je prinesel dobrega vina, ki so gs dobili od Louiss F.rite U v Cleveland u. Okrog devetih se vrnemo proti Wheelingu, kjer smo počakali na avtobusni postaji, misleč, da bo prišla Is Penn-sy Ivani Je sUre jše Hribarjeva hči Jo*<*phina, toda Je ni bilo. Zorko je ostal v Bridgeportu In nadaljeval svojo sgilacijsko turo. Ko smo prišli domov, so nas že čakali mlajša Hribarjeva hči Msry, Frsnk Morel In soproge iz Carrolltona. O. Mrs. Hribar, mrs. Morel In Tone so blisu skupsj doms. Obs Morelova sta ve-ssla i» družabna človeka. Ona je tudi dobra pevka Prišli so nam pomagat jiočitnikovat. V tej družbi je ura hitro tekla naprej In tudi naše počitnice so IU h koncu. Nadaljevali jih bomo pet prihodnji* leto. Jas želim, da bi prihodnja konvencija SNPJ dala glavnim odbornikom in njih pomočnikom še vsč počitnic. Počitnice so bile končane v soboto sjutraj, ko Js naju a Tonetom od|wljal Victor ml. Toneta "sdumpava" v Wheellngu, kjer Je že čakal bus, s ksterim je odšel v Chicago, mene pa Victor potegne v Piney Fork, Gre-doč ss še ustaviva pri Primožiču, ki ima blisu Bridgeporta nad Bartonom gaaolinako jiostajo. Victor Je sanealjlv Šofer, ker nič ne pije. Taki fantje ao pač redki. Na 2A. septembra sem bil povabljen, da bi se udeležil drui Štvsne veselice ns Glencoet* toda mi nI bilo mogoče, ker sem potreboval še en dan počitnic. Potem sem nsdaljeval s mojo vinsko trgstvijo, da al nepravim malo .vinčka, ki me bo posimi grel.—Nace Zle«berger, 170. Vesli Is Bridgsperts llrldgepert, O. — Jeklarske industrije v tej okolici je pričela omejevsti obrat. Armada bres-poeelnih se množi. Kampanja tukajšnje zadruge sa novo član* atvo je v poto*m zamahu. Pri-a topilo Je že dosti naših rçjakov od tukaj in tudi iz Blatna. Potopis sobrata in mojega znanca Antona Valentinčiča iz Sharona. Pa., ki je bil na obisku v starem kraju, Je felo lanimiv. Meni Je znanih dosti vasi, katera on opisuje. Le še kaj napiši, Tone. Seja eoc. kluba št. U bo prihodnjo nedeljo. 17. okt. Bo selo važna, ker bo to sadnjs sejs pred našo priredbo ss Proletarca dne 34) oktobra. Opoaarja ae vse članntvo, da se seje gotovo udeleži, ds bomo ukrenili vee potrebno, kar se tiče priredbe. Kot poročajo, bo nastopilo več mladih ns programu, na primer Novakovi is Kim Greva, Plškovl Is Neffss, Škofovi is Bsrtona la več drugih. Skušalo sr bo dali dober program. Uko da bo vee sadoveljil 13. Prijatelji moji. prosite Boga. da bi vam dal veselja. Bodite \aaeli kakor otroci in kakor ptičke pod nebom. Greh ljudi naj vas v vaiem j m «vi ju M moti; ne bojte se ga. da bi satrl vaie delo in mu ne bi dal dosoretl do konca. Ne govorite: "Greh je mogočen, silna je breiboinost, silna je slaba okolica, mi pa smo osamljeni in brat moči. sla okolica nas bo satrla In ne bo dala dobri stvari, da bi se dovršila;" Bežite otroci, pred takim matodužjem! Rešitev je tu sa človeka samo ena: vsemi se in stori se odgovornega ta ves človeški greh. Saj je v resnici tako, prijatelj, takaj kakor hitro se odkritosrčno napraviš odgovornega ta vsakogar in ta vse, boš takoj itprevidei, da je res tako in da si res kriv ta vsakogar in sa vse. Ce boš pa zavračal svojo lenobo in onemoglost na druge ljudi, ae boš na-poaled vdal satanskemu napuhu in jel mrmrati zoper Boga O satanskem napuhu pa je moja misel tale: nam na zemlji ga je težko izpregle-dati, in kako lahko je zatorej pasti v zmoto in se ji vdati, pri tem pa še misliti, da delamo nekaj velikega in krasnega. A tudi marsičesa izmed najmočnejših čuvstev in vzgibov svoje prirode tu ns zemlji ne moremo prsv spoznati; tudi temu ss ne dsj zapeljati in na miali, da bi te moglo to v čemerkoli opravičiti, zakaj večni Sodnik bo zahteval od tebe to, kar zi mogel do-aeči, ne pa tega, česar nisi mogel; o tem se boš sam uveril, zakaj takrat boš vse pravilno videl pred seboj in ne bož več mislil na to, da bi se prepiral. Na zemlji pa je res tako, kakor da blodimo, in če bi ne bito pred nami dragocenega obraza Kristovega, bi se čisto izgubili in propsli, kakor je propal človeški rod pred veaoljnim potopom. Maraikaj na zemlji nam je akrito, a v zameno za to nam je podarjena tajna, akrita zaveat naše žive zveze z drugim svetom, z vzvišenim nebeškim svetom, in korenine naših misli in čuvstev niso tu, ampak v drugih svetovih. Vidite, zato tudi pravijo filozofi, da bistva stvari ni moči dojeti na zemlji. Bog je vzel semena iz drugih zvetov in jih je posejal na tej zemlji ter odgodil Svoj vrt, in vzklilo Je vse, kar je moglo vzklitl, a vze to živi in Je živo samo po slutnji svojega dotika s skrivnostnimi drugimi svetovi; Če oslabi ali pogine v tebi to čuvstvo, tedaj umre tudi ono, kar je bilo v tebi odgojeno. Tedaj boš postal ravnodušen do življenja in ga boš jel celo sovražiti. Tako mlalim jaz. G. Ali more biti človek m od ni k sebi podobnimi 0 veri do konca Pomni posebno, da ne moreš biti nikomur aodnik. Zakaj nihče ne more biti na zemlji sodnik zločincu, dokler ta aodnik sam ne spozna, da je tudi on prav tak zločinec kakor tisti, ki stoji pred njim, in da je on morda bolj od kogarkoli drugega kriv zločina človeka, ki stoji pred njim. Kadar pa spozna to, lahko postane tudi sodnik. Naj se zdi to še tako brezumno, vendar je resnica. Zakaj če bi bil jaz sam pravičen, tedaj morda ne bi bilo zločinca, ki stoji pred menoj. Ako boš mogel sprejeti nase zločin tistega, ki stoji pred teboj in ki ga sodi tvoje srce, tedaj gs sprejmi neutegoma In trpi sanj sam, njega pa odpusti brez graje. In tudi če bi te sam zakon postavil za njegovega sodnika, opravi svoj posel, kolikor le moreš, v tem duhu, zakaj potlej bo šel in se bo sam še huje obsodil, nego bi ga mogel ti. Naj te ne moti niti to, če odide izpred tebe brezčuten, smejoč se tvojemu poljubu : to je samo znamenje, da njegov rok še ni prišel, a da pride ob svojem času; in če ne pride, nič za to: ako on ne, bo spoznal kak drugi namestu njega in se bo sam obsodil in obtožil in pravici bo zadoščeno. Verjemi to, verjemi in ne dvomi, zakaj prav v tem je vse zaupanje in vsa vera svetnikov. Delaj neumorno. Ce se spomniš ponoči, kadar se upravlja* spat: "Nisem izpolnil, kar je bilo treba." tedaj vstani neutegoma in stori. Ako te obhajajo hudobni in brezčutni ljudje in te nočejo poslušati, tedaj padi pred njimi na kolena in jih prosi odpuščanja, zakaj resnično tudi Iran Vuk: ti si kriv tegs, da te nočejo poslušati. Ako pa ne moreš več govoriti z ogorčenimi, tedaj jim služi molče in v ponižanju in nikoli ne izgubi u-panja. Če te pa vsi ostavijo in s silo gonijo od sebe, tako da ostaneš čisto sam, tedaj padi na zemljo in jo poljubljaj, namakaj jo s svojimi solzami, pa bo zemlja rodila sad od tvojih solza, tudi če te nihče ne vidi in ne sliši v svoji za-puščenosti. Veruj do konca, tudi če bi naneslo tako, da bi se odvrnili vsi drugi na zemlji in bi ti edini ostal veren: tudi tedaj doprinesi svojo žrtev in hvali Boga, ti edini, ki si ostal. In če se vaju najde dvojica takih — evo, tedaj je to že cel svet, svet žive ljubezni; ganjeno objemita drug drugega in hvalita Gospoda, zakaj njegova resnica se je izpolnila, čeprav samo v vaju dveh. Če se sam pregrešiš in si do smrti žalosten zaradi svojih grehov ali zaradi kakega nenadnega pregreška, tedaj sa raduj za drugega, ra-duj se za pravičnika, raduj se tega, da je, če si ti grešil, vsaj on pravičen in ni grešil. Ce bi te razburjala hudobija ljudi in te na- , vdajala z takšno nejevoljo in žalostjo, da je ne bi mogel več premagovati In bi te celo obhajala želja, da se osvetiš hudobnežem, tedaj sa bo j tega čustvs bolj od vsega; pojdi takoj in si poišči muk — tako, kakor da si sam kriv te človeške hudobnosti. Sprejmi te muke in pretrpi jih in tvoje srce se bo utolažilo in spoznal boš, da si tudi sam grešnik, pa nisi svetil. Ce bi bil svetil, bi bil s svojo lučjo tudi drugim ozaril pot in tisti, ki je izvršil hudodelstvo, ga pri tvoji luči morda ne bi bil izvršil. In če si tudi svetil, ps vidiš, ds se ljudje niti ob tvoji svetlobi ne izpreobrnejo — ostsni trden in ne podvomi o moči nebeške svetlobe; veruj, ds se bodo {spreobrnili kssneje, ako sa niso izpreobrnili zdsj. In če se ne izpreobrnejo niti potlej, tedaj ze bodo izpreobrnili njihovi sinovi, zakaj tvoja luč ne bo umrla, če bi tudi ti sam že umrl. Pravičnik premine, toda njegova hič ostsne. Po nsvadi ee ljudje izpreobračajo zmerom šele po pravičnikovi smrti. Človeški rod ne sprejemlje svojih prerokov, smpsk jih bije, toda ljudje ljubijo svoje mučenike in spoštujejo one, ki so jih izmučili do smrti. Saj delaš za celoto, za bodočnoat se trudiš. Plačila pa nikoli ne išči, zakaj tudi brez tega je že veliko tvoja plačilo na tej zemlji: tvoja duhovna radost, ki jo doseže ssmo pravičnik. Ne boj se ne imenitnih ne močnih, toda bodi vselej moder, blag in lep. Misli na pravo mero in pravi čas, nauči se tega. Ce pa ostaneš osamljen, moli. Rad se vrzi na zemljo in jo poljubljaj. Poljubljaj zemljo in jo ljubi neumorno, neumorno, ljubi vze, vse ljudi, namero-ma išči tega vzhlšenja in zanosa. NsmoČi zemljo a solzami svoje radoati in ljubi te svoje sol-ze. Ne sramuj sa tega zanosa, ampak ceni ga visoko, zakaj dar božji je, velik dar, in deležne ga niso množice, ampak aamo izvoljenci. H. O peklu in peklenskem ognju, mistično premišljevanje Vprašujem se, očetje in učitelji: "Kaj je pekel?" In sodim takole: "Pekel je muka zavesti, da ne moreš več ljubiti." Enkrat v neskončnosti, ki je ni moči Ismerlti ne s časom ne s prostorom, je bila nekemu duhovnemu bitju, ko se je pojavilo na semlji, dana zmožnoet, da b1 ai bilo reklo: "Sem in ljubim." Enkrat, samo enkrat mu je bil dan trenutek delavna, šive ljubezni in v to mu je bilo dano zemeljzko življenje in z njim vred časi in roki. In kaj se je zgodilo? To srečno bitje je zavrglo neprecenljivi dar, ni ga umelo ceniti, ni ga vzljubilo, porogljivo Je pogledalo nanj in ostalo brezčutno. Ko se je v taki brezčutnosti že ločilo od zemlje, vidi tudi Abrahamovo krilo in beae-duje z Abrahamom, kakor nam je povedano v zgodbi o bogatinu in Lazarju, ter gleda raj in bi lahko vzišlo h Gospodu, a muči ga baš to, da naj bi šlo h Gospodu, ne da bi bilo ljubilo, in prišlo v dotiko z njimi, ki so ga ljubili, ono pa ni sprejelo njihove ljubezni. Zakaj zdaj vidi jasno in si še samo govori. (Dsljs prihodnjič.) V deželi slastnih pyrogov in vročih blynov iNedalj«*anJ« in konee.) Potopil nem blyn v smetano kakor sem videl druge In se ob-liznil. Kajti ruska posebnost je blyn. Ali . . . trga ne bom opi-naval, to nsj ponkusl kdor more. Kamovar je šumel, is pipe je curljal krop in se mešal s čajem, ki je bil v posebnem majhnem tajniku. Zakaj vaak si je, ali bolje. Marusja je nalivala vsakemu čaj. kakor je zaželel: bolj tem- nega. bolj svetlega in tako dalje. Vmen pa. čašico—rjumke vodke. Nepotabna mi Je ta "goatija" maaelniea Toliko prijateljake in družinake toplote, ščebetanje —govoren)*, širokega ameha in dovtipov, ki no vadno dobro nadeli, toliko porsdnoeti, da. celo mikavne razponajenoetl, kakršne ninem videl nikdar prej v Evro. pi In ne zdaj, ko sem zopet v Evropi. FJodor je prijel sa baUlajko, tabrenkal nekaj o "Volgi . . • .Volgi..nato pa pogledal Ma- rjuso. In Marjusa je razigrano zapela ljubko narodno pesem: "/»o/, last očka, poj, serdee uspokoj! Ti m nje to pjesem povtori ftro Mladost ljub vi. Poj, lastočka, poj ..." Kh, ta glaaek, lep sopranček ruskega kmečkega dekleta še mi zdaj t veni včaai po ušesih In 'nam sebi tiho za pojem kakor bi prisluškoval nečemu Iz daljave: "Poj, I a* t očka, poj, aerdee utpokoj .. e Zunaj so požveakljavali zvon čki trojke. "Hab," je taklical Fjodor Mi hajlov. "Trojka Je pripravljena. Sedita r In eedli amo. Marjusa, Jas In Kolje. Fjodor pa spredaj na vodilnem mestu. Trije Iskri konji zaprešeni vštric, ao dvigali glave la tiho hrzall. Prlprega je la reči: 'Vidiš no, to je maale-nica, a ne vaš 'Puatoj vtornik'. Naredil sem resen obraz in rekel: "Seveda, izvrztno, pa ne za vaškega." "Kako ne?* ' "A tisti, ki nima konjev?" Tlesknila ja s prsti. "Res, Evropejec ste. Zato tega ne ragumete. Veste, Ivan Francevlč, tisti, Id nima konj. ali ki niao dobri za dirko, tistim dajejo sosddi svoje konje, samo da dirkajo. Na maeelnico se mora voziti vaak, vsak mora biti vesel in dobre volje. Da nimajo val enako, tega «femo kmetje krivi, čeprav delan*) vsi enako. Tudi blyaL)tdor jin ne more narediti, ds« moko in smetano in mleko in sirovo maslo, da praznuje. Taklna je ruska mašelni-ca!" Čutil sem, da je na jeziku ne-aj zadržala. In v njenem pogledu ae mi je «delo, da je ležalo: "Pa ne evropejski 'Puatoj vtornik'." J "T ■Vžraje dekle, Marusjs! e/ . Sani cela vrsta, drve po cesti skozi vso vss, včasl 2 kilometra daleč. Cesta se kroži in vsa vožnja teče po krožni cesti, takp da se sani nikjer ne arečavajo, da bi druge druge ovirale. In to tra-od ranega popoldneva do pozne noči. Sani so zelo nizke, ds ni nobene nevarnosti, da bi se zgodila kakšna nesreča, če bi se diru prevrnile. |Vsi, ki so na saneh, so oblečeni tople, v kožue. Ženske pa volnene rute, okrašene z ble-stečimi ovratnicami iz biserov, peztrimi trakovi ter je tako slika dirkačev nad vse pestra in mikavna. Lepotica, ki slučajno nima že več dobrega 'kožuha* se vozi samo v obleki, mrazu kiju bujoča. Okrogel, zdrav obrazek e vesel in razigtan, prepeva spremljevanjem harmonike ali >alalajke narodne pesmd. Ce taco gledam ruska kmečka dekleta, se tni zdi, da s0 nekak ruski simbol ruske maaejnice, ruskega carnevala. Navadno sede v saneh mladi parčki,; ženin in nevesta, prijateljice; pa tudi cele skupine mladine de 12 oseb, da so sani taktrekq£jpaba«ane. Zopet tam šo)ski otroci, cel kup. tfa obeh stnsneb ceste pa stoji gost špalir vašČaMv in vaščanJc, vse smejočih, veaalih, pozdrav-Ijajodih, vriekajočfh ter presojajoči)!, kdo bolje, kdo lepše vozi, kateri konji so boljši in katera je lepše oblečena. Tam, za našo trojko drvi skupina mladina. Baklajke igrajo. Fantje in dekleta pojo vriskajoče, a vseeno ubrano in lepo: Gajda trojka, snjeg pušistij, noč moroznaja krugctn, svijetit mjeeac serebristij, mčtsja paročka vdvojom . . ." In v gostem špalirju gledajočih slišim nekaj glasov, ki so jo ubrali s pesnijo, donečo iz trojke. Kako, ali vsi, niscSn mogel slišati/ker ao aani drčale bliskovito dalje. "Vidite, Ivan Francevlč," me je opomnila s komolcem Marija Mihajlovna in pokazala z glavo na desno stran. "Vidite?" Smejala se je. Videl sem. kako so v divjem diru zdrknile sani tja v aneg, se prevrgle, da se je iz snega kar zakadilo. Val, ki ao bili v saneh, so s vriskom in kri kom zleteli v globoki sneg. Konji so hrzali in gledali, kaj «e je zgodilo, in nestrpno čakali, da zopet lahko zdrčijo po cesti. Videl sem, kako so v saneh sedeče lepotice zletele v širokem poiu-krogu v globoki sneg in za treno-tek izginile v njem. Ali takoj so se pojavile iz snega, atrezle s sebe sneg, glasno ae smejale in skočile v sani. {n trojka je zopet) brzela po cesti, kakor da ae ni nič zgodilo. Zvečer, ko so se zasvetile na kristalno čiatem in mrzlem nebu zvezde, je cesta epuatela. Sani so stale pod Šupami, konji pit so v hlevu prlgrizovali seno in oves. MSfelenica je končana. Marusja mi Je nalila čaj in me prisilila, da san vzel Myn. "Zdaj veste," je rekla, "da? In boste povedali tam v Evropi, kakšna je naša maselniaa in kakšni smo mi ruski ljudje? Da?'* "Bom," , aem rekel in srebal čaj. Marusja pa Je vprašala: 1 "Ali je kaj podobna naša ma-selnica vašemu 'Pustom vtorni-kuT Skrila je obraz v skodelico čaja in se smsjala. TOREK, 12. OKT^j Te sptfnine iz tiztih dni, ko sem bil v Ruziji, sem prelistal, ko sem prečital pismo, lol mi ga je te dni znanec pisal iz Rusije. Opisoval mi je maselnjco. Zdaj, ko ni več carizma, praviJa ma-selnici "Veseli dnevi kolhoza Po njegovem opizu ni nobenega razločka tmed "Praznikom sirovega masla" sli maselnico ter "Veselimi dnevi kolhosa", torej tudi maaelnico. Tradicije, ki so ljudske, ostanejo v ljudstvu. 0-ne so duši razvedrilo, zabava In veselje. Tudi božična drevesca ao zopet, piše znanec. Le da jim zdaj pravijo "Novoletni drevešč-ki". Nekoč, v rimskih časih pa so bila taka dreveščka Snana kot "Saturnalije", drevesca, Iti so rodila vsakovrstno sadje In je bil tiati čas smeh in veselje gost človeka. Prijetno ml je bilo v duši pr tem spominu in zapisal sam gs. "Kako je s teboj, Marusja, Marija Mihajlovna? — Se še spomniš ob dnevih "Veselih dn kolhoza" Evropdjca S njegovim "Puatojim vtornikom?" — Alfred Nowak: . Pri zdravniku Zdravnik: "Najprej bi rad vedel. kaj pijete." Bolnik: "Predobrotnf ste, gospod doktor. Prosil bi vas tore, za en konjak." Zdravnik: "Ne razumete me prav. Vprašam vas le, ali veliko pijete?" Bolnik: "Kakor vzamete, gospod doktor. Po mojem mnenju premalo, po ženinem spet pre več." Zdravnik: "Ali vas večkrht hudo žeja? . r'l Bolnik: "Ne. take daleč pa sploh ne pride." Zdravnik: "Mislim namreč, al vaa kdaj žeja muči?" : Bolnik: "Ne, gospod doktor žeje se kvečjemu veselim." Zdravnik: "In vaš tak?" Bolnik: "Včasih ga imam, vča sih ne." Zdravnik: "No/ln kdaj ga ni mate?" Bolnik: "Takoj po jedi, gospod doktor. Toda moje srce, joj* moje srce 1" . bila vsa v trakovih, na glav arednjega konja je bila ponosna jerjanica. In konj je to čutil. Za caj glavo je dvigal višje od avo-ih dveh tovarišev in bolj ener glčno streaal s njo. Zvončki pripregi ao pa žvenkljall kakor z nekakim povdarkom, da je da nea maselnica, "praznik ruskega airovega masla", in da smo mi, M ¡ha j lov ¡¿I z našo ljubko Marjuao, FJodorom (n Koljo ter z Evropejcem od tam neksm, kdo ve od kod . . ." Na nekoliko vzvišenem pro-storu pred cerkvijo, so se zbirale trojke, eno in dvovprežni-kl. Najboljši v prvi vrsti, zatem drugi, da ee ne ovira dirkanje. Na znamenje zdrvi vse po cesti sredi vasi. Zvončki cingljajo, trakovi na trojkah In ns pripre-gah šimljajo, smeh ori ts aani. pesem, harmonika, balalajke . Zdi se ml. da sem na veleaejmu. na v «celičnem prostoru, kjer je vse razigrano .. . M«rusja ae Je sklonila k meni: "Kako se vam sdi?" Videl nam v njenih očeh ško-Ijnl nasmeh, kakor bi hote- •rtfcraM putem. Vlttorio Mussolini, aln italijanskega diktatorja, ki je n< doapel v Združene države. ■ Zdravnik: 'Torej imate srčne težave? In kaj jim je vzrok?" Bolnik: "Ribolov." Zdravnik: "Ribolov? Saj to je vendar zelo mirno opravilo." Bolnik: "Seveda, samo dovoi jen j a nimam zanj." Zdravnik: "No, da, to ježe res, srčno napako imate. Toda z njo ahko učakate še osemdeset let." Bolnik: "In brez nje?" Zdravnik: "Ce hočete ozdra-veti, morate popiti vsako jutro kozarec mlačne vode." Bolnik: "Saj jo že pijem, gospod doktor. Samo da ji moja žena pravi kava." Zdravnik: "Če bi radi popolnoma ozdraveli, potem se morate alkohola čisto odpovedati." ' Bolnrk: "Mislil sem, da bi mi mogoče pdmagala operacija. Povejte, gospod doktor, ali je res, da majhni ljudje dalje žive kakor veliki?" Zdravnik: "Seveda! Goliat je umrl prej kakor David." Bolnik: "Ce torej zs to nijo umrem, bo vse to zdr nje zastonj." Zdravnik: "To pa ne. morate vsekako. Popolne zdraveli boste le tedaj, če ste sploh nič več pili. Ali mete?" Bolnik: "Potlej sem pa zdravljivo bolan, gospod doki Neutolažljiva vdova Sosedje venomer nadle mlado vdovo Miciko, naj drugo poroči. "Zakaj neki ?" vpraša vdova, "saj imam psička, go in muco!" "Toda ti trije vam vend morejo nadomestiti moža! nijo sosedje. "Pa še kako! Psiček ves| godrnja, papiga ves dan in matya ostaja vse noči tur Ali ste naročeni aa