Leto II • St. 344
orm&cijjski cf m e o n i k A L S.
Cena 4 lire
TRST, četrtek 1. avgusta 1946
UREDNIŠTVO l Via S. Pelilco 12 Telefon at 93354 In 94443
OGLASI: Cena za milimeter v lame (tlrina ena kolona); trgovalo L. 27, mrtvaekl L. 56 (osmrtnice 1» 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 15. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 15. Davek ni vitet. Plačljivo v napiej. Oglase sprejema Izključno: 3.P J., Socleti 'per la Pubbllcltš ln Halla, Trst uL 811 vlo Pelllco it 1. te L 91011. Cena posamezne Številke L. 1 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo.
Sovjetsko tolmačenje
ČISTKA V BOLGARSKI DOMOVINSKI FRONTI
Beograd, 1. avgusta
Poročevalec agencije «Tanjug» javlja iz Bolgarije: «V torek f° začeli v Domovinski fronti s čiščenjem protinarodnih elementov in fašistov. Osrednji odbor bolgarske socialistične mladinske zveze je izključil 17 članov.
Hkrati jc osrednji odbor izdal poziv vsem organizacijam zveze, naj pazijo, ker se poskušajo fašisti vriniti v vrste Domovinske fronte z namenom, da bi jo minirali.
Sofijska organizacija «Zveno» je zahtevala izključitev bivšega de-lelnega predsednika v Sofiji in člena vojaške lige Georgija Stojme-nova. Krajevni odbor organizacije «Zveno» v Filipopoliju so zaradi delovanja proti Domovinski fronti odstavili in izvolili nov odbor, ki je prepovedal izhajanje zvenistične-ga glasala «Vremei>, in s icer zaradi člankov, ki so bili pi. sani v duhu, ki je bil proti Domovinski frontm.
POVIŠANJE ŠTEVILA AMERIŠKIH ČASTNIKOV OD 25.000 NA 50.000
Wash!ngton, 1. avgusta Kongres ZdruZenlh držav Je odkril In odposlal Beli hiši odlok, po katerem bodo število častnikov ameriške vojske zvišali od 25.000 na 50.000.
TAJINSTVENI ..IZSTRELKI"
NAD DANSKO
KodanJ, 1. avgusta Te dni so nad Dansko opazili tajtnstvene leteče predmete. Ob koncu preteklega tedna so Številne osebe sporočile, da so videle v bližini Korsa, glavne zahodne Železniške proge, ki vodi iz Kodanja na otok Zeland, <tdva leteča izstrelka*.
Očividci poročajo, da gre za bleSčeCe predmete, ki so leteli z ogromno hitrostjo, ki je mnogo večja kot jo imajo letala, v jasnih dnevih so bili vidni približno io sekund.
ODSTOP PERZIJSKE VLADE
Teheran, 1. avgusta
Vsi člani perzijske vlade so včeraj zvečer odstopili, da bi ministrskemu predsedniku Gha-vam Es Sultanehu, omogočili preosnovo vlade.
VPRAŠANJE MUFTIJA
London, 1. avgusta V odgovoru na neko vprašanje jo državni minister Noel Baker v spodnji zbornici izjavil, da se trc-notno pogajajo z egiptovsko vlado o bivšem Jeruzalemskem muftiju. Baker je omenil, da muft; ni označen kot vojni zločinec, da ni sovražen državljan in ni služil v sovražni vojski. eVndar — je dodal Baker — ni dvoma, da je med vojno kolikor je mogel škodoval britanskim koristim.
nalog mirovne konference
Govor zunanjega minisira Molotova
Zasedanje odbora za postopek
PARIZ, 1. avgusta — Na včerajšnjem zasedanju pariške konference je kot prvi govornik nastopil sovjetski zunanji minister Vjačeslav Molotov. Ko se je pojavil na govorniškem mestu, so navzoči dolgo in glasno ploskali. V teku osemnajstmiuutnega govora je Molotov izjavil, da bo sedanja konferenca pri dosegi miru in varnosti v Evropi igrala vatno vlogo. Nadalje je dejal: «Pri sestavljanju mirovnih pogodb so velesile s polno pravico sklenile, da uničijo vsako sled nacizma, da bi tako preprečile bodočo vojno». Sovjetski zunanji minister je zaključil: «Koristi vsen svobodnih narodov zahtevajo, da enkrat za vselej napravimo konec nasilju najbolj nevarnega napadalca vseh časov». Naslednji govornik je bil avstralski zastopnik dr. Herbert Evatt.
Včeraj dopoldne in popoldne se je sestal tudi odbor za postopek. Temu drugemu zasedanju so prvič prisostvovali tudi novinarji. Odbor je razpravljal o vprašanju glasovanja. Govorili so jugoslovanski, nizozemski in sovjetski odposlanec.
V včerajšnjem otvorsitvenem go-
voru je minister Molotov dejal:
«Tu smo, da bi preučili mirovne pogodbe z Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko ln Finsko. Ta konferenca dejansko odgovarja petim mirovnim konferencam, kar poudarja njeno važnost in obseg njenega dela.
»Gre za države, ki so vstopile v vojno kot nemški zavezniki In se potem bojevale ob strani Nemčije ln njenega satelita Italije.
»V teku vojne so se odcepile od Nemčije, vrgle svoje vladajoče fašiste, se postavile na stran demokratskih držav in aktivno sodelovale v boju za zmago nad hltlerjansko Nemčijo.
«Jasno nam mora biti vsem, da moramo imeti države, ki so vstopile v vojno kot zavezniki Nemčije, za odgovorne zločinov njihovih vodilnih razredov. Napad in vdor v tuje države ne smeta ostati nekaznovana, če smo resnično odločeni, da preprečimo nove napade in vdore. Nekaznlvost v takih primerih lahko služi le tistim, ki pripravljajo nova napadalna dejanja.
»Sovjetska zveza je ena izmed držav, ki se vzstrajno bore za dosego trajnega miru ter za varnost narodov. Popolnoma se zaveda dejstva, da so nekatere države, ki so bite zaveznice Nemčije, stopile na novo pot, kar je bila posled ca demokratskih reform v končnem obdobju vojne ter da so v nekaterih primerih nudile zaveznikom znatno pomoč.
«In prav iz tega razloga priznava Sovjetska zveza, da je treba te države v omejenem in točno določenem obsegu delno odškodovati za škodo, ki so Jo utrpele.
«Po drugi strani pa se Sovjetska zveza upira vsem poizkusom, da bi državam, bivšim, satelitom Nemčije, vsilili kakršno kolt zunanje vmešavanje v njihovo gospodarsko življenje: upira se, da-bi od njih zahtevali ali na njeh pritiskali, kar bi bilo neskladno z njihovim svojstvom j suverenih držav ter z njihovo narodno častjo.
»Fašizem je začel drugo svetovno vojno in končali smo jo tedaj, ko smo premagali ln uničili fašizem.
«To razlaga, zakaj ee vse mirovne pogodbe, ki so predložene konfe. renči, na poseben način nanašajo na nuinost preprečenja preroda
Stavka komunističnih porotnikov v Parizu
V znak protesta proti „škandalozni oprostitvi ‘ Flandina
PARIZ, 1. avgusta — V torek je stavka porotnikov — kar se še ni zgodilo v francoski zgodovini — francoskemu vrhovnemu sodišču preprečila otvoritev razprave o potopitvi francoskega brodovja v Toulonu novembra 1942.
Enajst članov porote, ki so vsi
so
komunistični poslanci, ni prišlo ha sodišče. Od izvršnega odbora !voje stranke so zahtevali pooblačilo, da v znak protesta proti ‘škandolozni oprostitvi* Pierra E-*‘6nna Flandina, bivšega ministr-8kega predsednika ln zunanjega Ministra vichyjske vlade, Izstopijo 12 PorotniJkega zbora.
Je znano, so Flandina obso-‘ na Petletno izgubo državljan-8k^h Pravic.
pt'edsednuiUrnem pOSVCtovanJu Je vprašam« SodlWa izJavU. ‘da 80 uradu komuni«?!0**11 Politll!nemu sklepal o kesn«wne 8tranke> k‘ ^ pravo proti adm£E datUmU- RaZ-duisu in	^
t-ga preložili.	n
Prave ne bo	d° ra^
brom ali decembrom * n0Ve™-Admiral Louis Mnrquts 1e bn •nornariškl prefekt v Toulonu ad-r ‘ ral Jean Abrisl pa mornarigi-j mi-
nister v Vichyjski vladi. Oba sta bila prisotna v dvorani, kjer bi morala biti razprava; dveh drug.h admiralov, ki sta enako obtožena, ni bilo v dvorani. Bivtu poveljnik in načelnik francoske vojne mornarice Jean Laborde je bolan; bivšega mornariškega ministra vl-chyjske vlade Gabriela Auphana pa ne morejo najti.
OBSODBE V BUDIMPEŠTI
Budimpešta, 1. avgusta Razpava proti organizatorjem ln udeležencem pogroma v Kunma-darasu na Madžarskem, ki je trajala 12 dni, je končana.
Ljudsko sodišče v Budimpešti je obsodilo na smrt z obeaenjem Tota Ztgmonda, Tokncs Gergela (tajnika k.-sjevne organizacije stranke malih pc«fstnlkov; In Nagyja Janosza (učitelja), oslale obtožence pa na razne zaporne kazni in prisilno delo.
fašizma ter na utrditev demokratskih osnov v državah, bivših satelitih Nemčije.
«Nemogoče bo Jamčiti trajen mir in varnost, če ne bodo uničeni zadnji sledovi fašizma«.
Molotov je nato Izrazil upanje, da bo skoraj pršel čas, «ko bodo demokratske države pomagale španskemu narodu, ki trpi pod Francovim režimom«, nato pa dejal, da Svet zunanjih ministrov ne misli rešiti sedanjih političnih
vprašanj z vsiljenjem volje nekafce-. rlh držav drugim državam, »temveč s skupnimi odločitvami In sporazumi«.
«Ne smemo pa po drugi strani zanemarjati dejstva, da v tem tre-notku napadajo sklepe zunanjih ministrov reakcionarni elementi vseh vrst, ki so polni brezumnih protisovjetskih predsodkov, ki gradijo svoje račune na možnost oslabitve sodelovanja med velesilami. Predloženi načrti mirovnih pogodb zadnjajo naporom teh oseb nov udarec. Konferenca, na kateri dele. gati sodelujejo z enakimi pravicami, bo lahko izčrpno obravnavala vsa vprašanja, ki so v zvezi z mirovnimi pogodbami. Vsakdo izmed nas ima možnost, da svobodno izrazi svoje mnenje in izreče svojo odobritev ali odklonitev o vsakem delu mirovnih pogodb. Ta mnenja, ki Jih bomo poslušali s primernim spoštovanjem, bodo lahko imela v dokončnem preučevanju mirovn'h načrtov znatno vrednost.
«Tudi stališče držav, bivših satelitov Nemčije, bomo poslušali« je zaključil Molotov, »Sovjetska delegacija ne dvomi, da bodo z dolžno pokornostjo poslušali glas teh držav. Vse to nam daje pravico, da upamo v interesu vseh narodov, ki ljubijo svobodo, v resnični uspeh konference«.
Zagovornik malih
Za Molotovom je govoril avstralski delegat dr. Herbert Evatt. Ponovno je poudaril nujno potrebo, da je treba dati mnenju majhnih držav večji poudarek. »Naše splošno stališče v pogledu statuta te konference je jasno in določno. Naš namen je, da storimo vse, da zagotovimo, da bo na tem zasedanju 21 držav bodoči mir temeljil nj načelih pravičnosti in prava ter da ga bomo dosegli z demokratskimi metodami. Večkrat sem že govoril o delu petih velesil; toda pravica ostalih 16 držav, da sodeluje, jo pri pripravljanju miru, Izvira iz njihovega aktivnega dela, ki ga je vsaka vršila za poraz sovrašn.h držav v Evropi.
Trdna vztrajamo
«Avstraisko mnenje o tej točki bistvene važnosti jo bilo vedno najtrdnejše. Pravica pripravljati mir pripada vsem tist.m državam, ki so sodelovale pri dosegi skupne zmage. V polni meri spoštujejo že opravljeno delo za izdelavo načrtov pogodb, ki jih je Svet zunanjih ministrov predložil vx naše mnenje. Toda države, ki pri pripravljanju teh načrtov niso sodelovale, imajo dolžnost ln pravico, da Jih analizirajo v luči zdravih splošnih načel In da iznesejo tiste konstruktivne kritike in tiste posamezne predloge, ki Jih bodo Imele za primerne.*
O vprašanju italijanskih kolonij ja Evatt izjavil, da je avstralska delegacija mnenja, da sklep o njihovem upravljanju ne pritiče izključno Svetu zunanjih ministrov, marveč vsem državam, ki so si kot Avstralija in ostali britanski doml-nioni, s težkirni izgubami in žrtva-n pridobile življenjski Interes na njihovi bodoči ureditvi.
Dr. Evatt je nato govoril o Trstu. Izjavil je:	«Zdi se
tudi, da s. bomo znašli pred neko drugo težavo, ki leži v dejstvu, da so predlagali, da bi dali Varnostnemu svetu važno razpolagalno oblast in da po določilih listine Združenih narodov eden izmed stalnih članov Sveta lahko z vetom prepreči vsak predlagani sklep Varnostnega sveta«.
Evatt je nato kritiziral nekatere dete načrtov mirovnih pogodb, ki dajejo prednost Sovjetski zvezi in nasvetoval ustanovitev gospodarskih organizacij na evropski ali pokrajinski osnovi.
Plen 64 načrta pogodbe z Italijo (ki daje Sovjetski zvezi 100 milijonov dolarje v reparacij) vzbuja vtis,
da so Sovjetski zvezi v primeri z ostalimi upravičenci, ki so zaradi Italije utrpeli težke Izgube, dali določeno prednost. Morda celo tudi več drugih predlogov tež1 za tem, da bi Sovjetski zvezi zagotovili v bodoči organizaciji trgovine in gospodarskega življenja vseh držav, ki prispevajo vojni odškodnini, prednostni položaj. Gospodarska vprašanja so tako važna, da bi morale mirovne pogodbe vsebovati ukrepe za tesno gospodarsko sodelovanje evropskih držav. Poljedelski proizvodi, jeklo, premog, hl-droelektrična sila in tudi vsi najvažnejši evropski viri, pa naj ležijo kjer koli, bi morah biti na razpolago vsem evropskim narodom.
Medtem ko federacija evropskih d"žav najbrža ni uresničljiva, bi lahko dosegli nekatere prednosti takšnega sistema s tem, da bi podpirali ustanovitev gospodarskih organizacij na evropski ali pokrajinski osnovi. To ne bi prejudiciralo dejanske avtonomije poedlnih državnih enot.
Bilo bi praktične vrednosti, če bi zainteresirane evropske države na pogodbenih predlogih postale članice organizacije za prehrano in poljedelstvo, mednarodnega sveta za iitariee, mednarodnega urada za delo in ostalih organizacij, ki bi poizkušale pospeševati smotre popolne zaposlitve delovne sile in boljše življenjske ravni.*
Neves de Fontoura
Kot tretji govornik je voditelj brazilske delegacije Joao Neves de Fontaoura izjavil, da bi se bodoči mir ne Brnel naslanjati na čustva sovraštva ali maščevanja, marveč bi moral težiti k moralni razorožitvi sveta,
«Braz'llja nima drugih smotrov — je dejal — kot da sodeluje pri dosegi pravičnega miru, v katerem bi lahko obnovili načela zaupanja, lojalnosti ln medsebojnega spoštovanja brez razlike med malimi ln velikimi državami.*
Medtem ko se je zasedanje nadaljevalo, je vedno večje število delegatov zapuščalo dvorano. Tudi galerije, rezervirane za častsne goste, so postajale skoraj prazne. Ko je začel govoriti brazilski delegat, je ostalo na mestih le nekaj novinarjev. Mod delegati, ki so ostali, so bili tudi Molotov, Attlee in Byrnes.
Včerajšnje plenarno zasedanje mirovne konferenco se je končalo ob 19. url. Na nadašnjem zasedanju, ki se bo začelo ob 16. uri, bo. do govorih nlzozdnakl, Jugoslovanski, novozelandski in norveški delegat.
POLICIJA ZASEDLA URADE
GRŠKE DELAVSKE ZVEZE
London, 1. avgusta
Uradniki grškega ministrstva za delo, ki jih je spremljal upravn'k atenske policije in večje število stražnikov, so v torek zjutraj zasedli urade grške delavske zveze ter aretirali 4 izmed 7 članov izvršnega odbora.
Balkanski dopisnik »BBC* poroča, da je pred dvema dnevoma grški minister za delo poslal odboru ultimat ter ga pozval naj se razpusti, ker vlada meni, da njegov položaj ni zakonit.
Dopisnik «BBC» dodaja, da je podpredsednik svetovne sindikalne zveze Jouhaux, ki je trenotno v A-tenah, napovedal, da bo zaradi pridiganja omenjenih članov odbora takoj protestiral pri francoskem in britanskem velepo *,aništvu. Dejal je, da je bil po njegovem mnenju odbor zakonit, ker so volitve meseca marca nadzorovali britanski, francoski In sovjetski sindikalni zastopniki.
Pet’ članov izvrs'nega odbora grške delavske zveze je odklonilo vstopiti v novi odbor, ki ga je imenoval grški minister za delo.
Novi odbor, ki je sestavljen iz 21 članov, ki pripadajo raznim sin dikatom, so izvolili, da nadomesti stari odbor.
IZROČITEV ZLATA JUGOSLAVIJI
London, 1. avgusta Beogradjska radijska postaja javlja, da so Jugoslaviji izročili zlato, ki je bilo med vojno naloženo v Londonu. Jugoslovansko zlato, o katerem že nekaj časa tc.ojo prgajanja med angleško banko ln Titovo vlado, tehta preko 11 ton.
EVROPCI IN ZN
Haag, 1. avgusta
Glavni tajnik Združenih narodov Tnggve Lie je predvčerajšnjim na tiskovni konferenci v Haagu izjavil, da sc v Evropi precej manj zanimajo za delo Združenih narodov kot pa v Ameriki.
«Vscučilišča, kolegiji in ame. riške šole se tako zanimajo za naše delo, da jim moramo stalno pošiljati dokumente o naši organizaciji. Razlog, zaradi katerega je zanimanje v Evropi manjše, je morda v dejstvu, da ameriški časopisi lahko posvečajo vprašanjem Združenih narodov več prostora, medtem ko so evropski časopisi glede obsega zelo omejeni.
«Kadar prebiram evropske liste, opažam, velike naslove o najbolj senzacionalnih dogodkih. Toda nobene vati ni o delu gospodarskega in socialnega sveta, ki je ravno v teh dneh dosegel sporazume o važnih vprašanjih, kot n. pr. o ureditvi brezdomcev («dsptaced personss), o pri. spevkih ustanovi UNRRA in o mednarodni izjavi človečanskih pravic, ki zadeva milijone oseb. Združeni narodi skušajo temu odpomoči z ustanovitvijo ob-veščevalnih središč. Sklenili so že ustanoviti majhna obveščevalna središča v Kopcnhagenu, Londonu, Parizu, Kairu in Nankingu in če bodo na razpolago viri, jih bodo ustanovili tudi v ostalih glavnih mestih. Odsek za obvestila preučuje tudi možnost, da bi podarili Združenim, narodom posebno radijsko oddajno postajo.
Vprašanje glasovanja
Včeraj dopoldne se je sestal tudi odbor za postopek. Pričel je preučevati določila postopka, kot so jih predlagali predstavniki štirih velesil.
Razpravo je otvoril jugoslovanski delegat. Zahteval je, da dovolijo Albaniji soudeležbo na konferenci Pojasnil je, da je bila Albanija prva zavezniška država, ki je doživela italijanski napad. Izjavil Je, da ima Jugoslavija zahtevo po sprejemu Albanije med države, ki prisostvujejo konferenci, za častno zadevo. Poleg tega je izjavil, da Jugoslavija soglaša z določbo o dvetretjinski večini, izrazil pa je željo, da bi tem.u določilu dodali popravek da nikak sklep o mejah, ki se tiče prebivalstva raznih narodnosti, ne bi mogel biti sprejet niti z dve-tretjinsko večino, če ne bi pristanka dali neposredno prizadeti narodi. Vztrajal Je na polrebi, da bi morale zavezniške države v vseh osnovnih vprašanjih, o katerih bo razpravljala konferenca, doseči soglasje.
N zozemski odposlanec je izjavil, da se določila, ki so jih predlagali štirje zunanji ministri, ne skladajo s pravico suverenosti malih držav.
Na popoldanskem zasedanju je govoril Molotov. Nastala je velika živahnost, ko je obtožil Evatta, da predlaga spremembe v pogledu določil o večini z namenom, da bi zagotovil stalno več no glasov proti Sovjetski zvezi. Molotov je zagovarjal načelo dvetretjinske večine; izjavil je: »Tudi konferenca v San Franciscu je slonela na načeli^ dvetretjinske večine. Mislim, da ni ni-kake bojazni, da bi se konferenca končala, ne da bi sprejela kakšen predlog. Ko govore, da ne bi smeli sprejeti dvetretjinske večine, marveč tripetlnsko, Imam vtis, da tisti ki stavlja takšne predloge, dobro pozna snov, zna dobro uporabljati aritmefko in delati skrbne račune. Sovjetska delegacija meni, da ima kvalificirana večina večji pomen od navadne večine. Zdi se mi, da bi bilo težko dokazati, da je kvalificirana večina lahko manj pomembna od navadne. Bilo bi res čudno, če bi nekdo trdil, da je sklep, sprejet z enajstimi glasovi proti desetim., boljši od sklepa, ki je sprejet s štirinajstimi glasovi proti sedmim. Napraviti moramo vse, da preprečimo uporabo določenih sredstev, ki so znana pod imenom «igra glasov«.
Pretresimo primer Finske. Deset držav ji je napovedalo vojno, enajst pa ne. Kako naj bo sklep, ki bi ga odobrilo enajst držav proti desetim resen? Do tega ki prišlo, če bo dovoljena «igra glasov*; takšen postopek pa bi le metal nezaupanje na konferenco ln na sklepe, ki bi jih sprejela. Seveda je to neverjeten primer Toda če prido do »igre glasov*, je verjetno, da pride do posledic, ki so za ugled konference neprimerne.*
Molotov je nato navedel francoski socialistični dnevn.h, »Le Po-puialre*, ki jo njegovem Zatrjuje, da b. bTa navadna večina na Sovjete neugodna, dvetretjinsaa večina pa bi nasprotovala interesom anglosaksonskih držav in njihovim pristašem. Molotov je nato Izjavil, da mu niso znani razlogi, na katerih temelji Evattovo stališče ln je dejal; »Mislim, da so za temi predlogi dobro pretehtani računi in da
slone na določenih poizkusih, ki hočejo ustvariti večine in manjšine. To ne bi bilo v skladu s koristmi konference. Konferenca bi morala imeti interes, da ne dovoli »igre glasov*, marveč zagotovi moč pravilom postopka in mnenjem, ki jih bodo na njej iznesli. Ne bi smelo priti do poizkusa, da bi sedmim narodom postavili nasproti dvanajst narodov. Stremeti moramo, da bi države čim bolj pospešile sklenitev miru. To je naš glavni smoter*. Molotov je končal s pozivom, naj zavrnejo »vsak poizkus igre glasov*, ki bi lahko izpodkopal ugled konference.*
Komisija pomorskih izvedencev, ki jo je ustanovil Svet zunanjih ministrov, se je na torkovi seji sporazumela 0 dodelitvi edinic italijanske mornarice Grčiji in Albaniji. Na včerajšnji seji je razpravljala o glavnih dodelitvah edinic italijanskega brodovja štirim velesilam.
Egiptovska vlada je pooblastila svojega poslanika v Parizu, da od predsednika mirovne konference zahteva udeležibo Eg pta na mirovni konferenci. Isto je zahtevala tudi albanska vlada.
Ministrski predsednik Attlee bo danes za nekaj ur odpotoval v London, kjer se bo udeležil zadnje vladne seje pred koncem parlamentarnega zasedanja. Popoldne bo že spet v Parizu. Bolezen britanskega zunanjega ministra Bavina ;e izboljšuje.
TUDI RUDENKO ZAHTEVA SMRT
Nttrnberg, 1. avgusta
Sovjetski javni tožilec na nilrn-berški razpravi general Rudenko je končal svoj obtozilni govor proti glavnim eemškim vojnem zločincem z zahtevo po smrtni kazni ra Goringa, Ribbentropa in lit ostalih obtožencev, ki jih je britanski toSileo sir Shautcross označil kot enavadne ubijalce». General Rudenko je obtoz-nce označil kot tmoze brez časti in vesti» ter *po-Vtične pustolovce*, ki jim nikaka podlost ni pomenila zapreke za izvršitev njihovih kriminalnh načrtov. Pred sodiščem so postali krotki; nekateri so celo obtoževali Hitlerja, vendar zgolj zaradi tega, ker mu ne morejo oprostiti poraza.
Z Rudenkovhn govorom so zaključili osemmesečno preučevanje obtožbe proti nacističnim zločincem. Vsi tožilci so za vse zahtevali smrtno kazin. Sodišče bo pričelo zdaj preučevati obtožbo proti o glaimim nacističnim organizacijam, ki Jih imajo za kriminalne, predvsem proti nacionalsocialistični stranki (NSDAP), proti Gestapu, SS in Sioherheitsdienstu, glavnemu stanu vrhovnega nemškega poveljstva, ministrstvu Reicha in SA oddelkom. Za zasliševanje Prič vsake organizacije sta določena po dva dneva
Ob koncu razprave bodo obtoženci lahko dali kratke izjave in morebiti zaprosili za milejšo kazen. Sodišče pa je sklenilo, da bo takšna izjava lahko trajala le nekaj minut. Sodišče se je po končanem gomru Rudtnka umaknilo, da bo izdelalo obsodbo.
Ostali predlogi členov, o katerih še ni sporazuma
Podonavska plovba
Pariz, 1. avgusta
Poleg določil o italijansko-jugo-slovanskl meji, o obsegu svobodnega ozemlja Trsta, v pogledu katerih so Američani predložili svoje predloge, ki smo jih že objavili, je predložila predloge, o katerih ni sporazuma, tudi Velika Britanija. Tl predlogi se tičejo gospodarskih določb .pogodbe s Finsko.
Na podlagi teh predlogov bo morala finska vlada dati državljanom Združenih narodov, ki so na Finskem utrpeli izgubo imetja ln katerim tega imetja ne morejo vrniti, odškodnino v finskih markah, ki odgovarjajo trenotnl polni vrednosti povzročene škode. V pogledu ustanov in združenj, ki pripadajo državam, ki niso članice Združenih narodov, a so na Finskem zaradi vojne utrpela izgube, bo morala finska vlada datt od-*«odnino v finskih markah tistim državljanom držav, ki spadajo med Združene narode in ki imajo neposredne ali posredne interese na lastnini ustanov Iz združenj, ki so utrpela omenjene izgube.
Nekatera izmed določil, o katerih se niso sporazumeli, se tičejo vseh petih pogodb ali pa njih večine.
V ta namen so Združene države predložile, da bi morala vsaka država, ki, ji bodo odstopili kakršno koli ozemlje, jamčiti vsem osebam brez razlike rase, spola, jezika in vere, ki bivajo na dotičnem o-zemlju, uživanje človečanskih pravic in osnovnih svoboščin.
Velika Britanija in Združene države sta predložili, da bi morale Italija, Romunija, Bolgarija in Madžarska dovoliti vsem Združenim narodom enako možnost, da si pridobe pravico notranjega trgovskega letalstva na teh ozemljih. Sovjetska zveza pa je izjavila, da «ne vidi nikakega razloga za vključitev tega dodatka v pogodbo*.
Velika Britanija in Združene države sta predložili, da bi v pogodbe z Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo vključili naslednjih £est točk, ki se tičejo podonavske plovbe: 1) svobodna plovba po Donavi, na podlagi polne enakosti, njenih pritokih in njenih kanalih za trgovske
ladje in blago vseh držav; 2) nika-ke razlike v zdravstvenih ln drugih pravilnikih glede podonavskega sistema; 3) odstranitev ovir in zaprek plovb« na vseh glavnih vodnih poteh in obveza, da v bodoče ne bodo postavljene nikaka nove ovire ali zapreke; 4) obveza treh držav, da ne kodo določile mitnin in drugih davščin, razen tistih ki se tičejo kritja stroškov za vzdrževanje, pri čemer pa ne smejo delati razlik; 5) enak statut za Madžarsko, Bolgarijo jn Romunijo v pogledu ustanovitve, upravljanja in vodstva vsakega začasnega ali stalnega mednarodnega režima podonavskega sistema; 6) vsako nasprotje bo treba predložiti zboru treh ali več sodnikov mednarodnega sodišča.
Velika Britanija je poleg tega predložila, naj bi v brstih mesecih po dnevu, ko bi vstopile v veljavo mirovne pogodbe, sklicali konferenco zainteresiranih držav, ki naj bi določila novi stalni mednarodni režim za Donavo. Sovjetsko stališče pa pravi, da »podonavskega vprašanja ni mogoče rešiti s pogodbami z Romunijo, Madžarsko in Bolgarijo, ker ga morajo obravnavati v sodelovanju z vsemi podonavskimi državami, med katere spadata tudi zavezniški državi Češkoslovaška in Jugoslavija*.
Sovjetska zveza je zaradi tega predlagala, naj bi določbe o Donavi iz mirovnih pogodb s tremi balkanskimi državami izključili,
V vs;h primerih, glede katerih sta Velika Britanija in Združene države zahtevali predložitev sporov o tolmačenju pogodbe mednarodnemu sodišču, je Sovjetska zveza nameravanim sporazumom nasprotovala, da prepreči, da bi pristojnost za ureditev sporov prešla iz jurisdikclje voditeljev krajevnih zaveznikih misij.
Ostali členi, o katerih še ni sporazuma, se tičejo vrnitve zavezniške lastnine in podrobnih predlogov glede dobave vode in elektrike za tržaško ozemlje ter krajevne trgovine med svobodnim ozemljem Trsta na eni strani ter Italijo in Jugoslavijo na drugi strani.
Poenotenje Nemčije
Britanski pristop k ameriškemu načrtu ni naperjen proti nikomur
LONDON, 1. avgusta. — Britanski pristop k načrtu Združenih držav za poenotenje zasedbenih področij Nemčije, ki ga je v ponedeljek v spodnji zbornici potrdil državni minister Noel Baker, je britanski zunanji minister, kot pravi poročilo, pozdravil kot prvi korak k olajšanju težkega finančnega bremena, ki so ga doslej nosile štiri zasedbene sile v Nemčiji zaradi razdelitve v strogo ločena področja. Minister upa, da bosta Byrnesov predlog sprejeli tudi ostali dve zasedbeni sili.
Ameriška vlada upa, da bi pospešeni sprej.in, ukrepov, ki streme za gospodarsko enotnostjo Nemčije, pomenil veliko splošno prednost.
Noel Baker je izjavil, ko je v zbornici potrdil »načelni* britanski pristanek na ameriški načet, da ta korak ni naperjen proti nikomur, Dodal je, da upa, da bodo k načrtu pristopile tudi druge zasedbene velesile, kar naj bi privedlo do ravnanja z Nemčijo kot z gospodarsko enoto.
Diplomatski dopisnik «Sunday Timesa* je v zvezi z gornjim vprašanjem napisal, da ima vprašanje tudi politične strani, ki jih je treba izločiti, za britansko politiko pa so te strani le postranskega značaja; britanski namen je v celoti utemeljen na gospodarski potrebi. Dopisnik poudarja,” da je britansko ravnanje posledica odklonitve sovjetskih oblasti, da bi izvedli potsdamske sklepe. Sovjetska zveza črpa vojno odškodnino Iz tekoče proizvodnje v Vzhodni Nemčiji, Američani in Angleži pa so prisiljeni, da nosijo v svojih zasedbenih področjih velike primanjkljaje.
Neki višji uradnik ameriške uprave v Berlinu je na tiskovni konferenci izjavil, da Je ustanovitev gospodarskega urada ameriškega <ln britanskega zasedbenega področja l« vprašanje nekaj tednov, ko bo že pripravljeni sporazum dokončno sprejet. Izjavil je, da meni, da bi se zaradi spojitve v kratkem pojavila možnost lažje preskrbe večje kollč.ne premoga za ameriško ln živil za britansko področje.
Na zasedanju zavezniške nadzorstvene komisije za Nemčijo Je britanski poveljnik letalski maršal sir Sholto Douglas sporočil, da je Velika Britanija sprejela ameriški predlog za gospodarsko sodelovanje obeh področij. Izjavil je, da jc uradnikom že dal nalog, da prično razgovore z uradniki ameriškega področja. Izrazil je upanje, da so sovjetski ln francoski predstavni-
ki v pogledu sprejema ameriškega predloga že dobili navodila.
»Reuterjev* dopisnik piše, da je sovjetski zastopnik v teku zasedanja predložil, naj bi štiri sile uvedle preiskavo, kako bi izvedli gospodarsko poenotenje ter pri tem predvsem upoštevali gospodarski razvoj in prevoze v zasedbenem področju. Izjavil je, da bi po njegovem mnenju ameriški predlog lahko povzročil delitev Nemčije ter dodal, da ni zadovoljen, ker niso upoštevali politične enotnosti Nemčije.
Poveljnik ameriškega področja McNarney je izjavil, da je zaradi britanskega sprejema ameriškega predloga zelo zadovoljen. Dejal je, da je vlada Združenih držav pripravljena ustreči sovjetski želji v pogledu predlagane preiskave. Nadalje je izjavil, da ameriški predlog ne izključuje politične enotnost!.
Francoski poveljnik gtneral K6-nig je izjavil, da ne more dati ni-kake izjave, ker od vlade ni dobil navodil.
Združitev obeh področij Nemčije pcmenl, da bosta imeli obe ) odro-Čjl kot gospodarska enota enotno upravo za poljedelstvo, finance, Industrijo in trgovino.
Poročevalec agencije «BBC» Javlja iz Berlina, da bodo Sovjeti po vsej verjetnosti ameriški predlog po sodelovanju zavrnili. V berlinskih krogih pripominjajo, da bi morebitni sovjetski pristanek povzročil korenito spremembo dosedanje gospodarske politike v sovjetskem področju, če bi dejansko privedel do Izmenjave prebitkov med področji.
O bodočnosti Nemčije je na predvečer pariške mirovne konference govoril tudi Georgcs Bidault. Dejal je, da predstavlja Nemčija še vedno stalno nevarnost. Na berlinskih ruševinah bodo zgradili novi Berlin, ki bo nujno postal prestolnica tiste Nemčije, ki jo bodo zavezniki ustvarili pametno ali pa nespametno.
TUDI SEDANJI PARIŠKI KONGRES SE BO ZABAVAL!
LUKSEMBURŠKA PALAČA, KJER ZASEDA
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA 21 NARODOV
POSKRBLJENO JE ZA UDOBNOST DIPLOMATOV. KI BODO IMELI DOVOLJ SALONOV ZA TAJNE RAZGOVORE - TUDI NOVINARJI BODO ZADOVOLJNI. KER SO JIM DALI NA RAZPOLAGO SODOBNA TEHNIČNA SREDSTVA
Luksemburško palačo Je začel graditi arhitekt Jaoques de Brosse leta 1615 po nalogu Marije Medlcejske. Ta Plorentinka, ki J« bila francoska kraljica, Je hotela imeti palačo v Italijanskem slogu in res je LuksemburSka palača najbolj »italijanska)) zgradba v Parizu. V njej je bila velika dvorana — ki jo danes uporabljajo za sejno dvorano mirovne konference — v kateri Jie Peter Pavel Rubens naslikal okoli 20 ogromnih slik, ki so predstavljale življenje kraljice. (Danes so vse te slike v pariškem muzeju Louvre). Na dvorišču palače je Marija Medicejska uredila velik vrt,ki je v prvotnem načrtu predstavljal kopijo florentinskega parka Boboli. Danes je park zelo skromen in v spomin na Toskanko je ostal samo
že znameniti Medicejski vodnjak.
Mirovna konferenca 21 narodov, ki se je začela v ponedeljek v pariški Luksemburški palači, je v marsikakšnem pogledu podobna mednarodnemu parlamentarnemu sestanicu. Imela bo javne razprave, katerih se bodo udeleževali novinarji tn povabljeno občinstvo. In čeprav, piSe Švicarski list eBasler Nachrichtem, bo glavno diplomatsko delo poteklo v majhnih odborih, bodo plenarne seje vendarle imele velik politični pomen. Vsaka delegacija bo namreč imela priliko, da iz Pariza. govori vsemu svetu.
Luksemburška palača je za posebni značaj te konference kot ustvarjena. Včasi je v njej zasedal senat tretje francoske republike. Po osvoboditvi Francije je imela v njem sestanke posvetovalna zbornica. Pozneje je v istih prostorih zasedala Haute Cour de Justice, t. j. posebno sodiSče za sojenje kolaboracionistov. Nazadnje so se v Luksemburški palači sestajali Štirje zunanji ministri in pripravili pot za sedanjo konferenco 21 narodov.
rali rezervirati okoli 2.000 sob. Računati so morali tudi z diplomatski, mi običaji, ki prepovedujejo, da bi delegaciji dveh različnih driav stanovali v istem hotelu:	vsaka
delegacija mora imeti na razpolago svoj hotel
2000 sob za delegate
Veliki prostori za razpravljanje
V sejni dvorani bo prostora za več sto delegatov, ki bodo sedeli v udobnih rdečih sedeiih bivSih frahkoskih senatorjev. Na Strokih galerijah je prostora za več kot 2.000 ljudi. Drugo nadstropje galerije so namenili za tisk. Prijavilo se je več kot 500 tujih novinarjev in k temu Številu je treba prišteti Se 200 francoskih. V hodnikih palače se bo srečaval ves svet in za tajne sestanke posameznih delegacij je na razpolago veliko Število velikih in majhnih salonov.
Za materialno pripravo konference je poskrbel glavni tajnik Jean Marin, francoski novinar, ki bo imel med konferenco Se vaino politično vlogo. Pred začetkom konference je poveljeval veliki vojski uradnikov, ki so skrbeli za ugodne delovne pogoje v palači sami, pa tudi za telesno blaginjo udeleien-cev konference.
Američani, Angleži in Sovjeti so se vselili v svoje hotele že za časa konference Štirih zunanjih ministrov. Za ostale delegate pa so wo-
Velik del Grand hotela so rezer. virali za časnikarje. Preskrbeli so tudi, da bodo lastniki vstopnic na konferenco imeli možnost hraniti se za majhno ceno. Večje Število restavracij, med njimi tudi senatno, so oprostili za časa konference vseh davkov in obveze sprejemanja Hvilsklh kart. Diplomati in novinarji bodo lahko za 125 frankov dobili le izdatno kosilo česar drugim smrtnikom ni mogoče doseči v danaSnji Franciji.
Nadalje so poskrbeli tudi za zabavo diplomatom: dali bodo udele-lencem na razpolago avtomobile za krajSe in daljSe izlete v pariSko okolico; rezervirali jim bodo sedele v gledališčih, koncertnih dm-ranah in kinih. Kakor vedno ob takih prilikah, tako bo tudi sedanji pariški kongres imel veliko prireditev, ki so značilne za diplomatsko družabno livljenje. Med vojno so bili tudi diplomati Skromnejši in so se oblačili v navadne temne obleke. Zdaj pa se diplomatski svet v Parizu zvečer le oblači v frake in smokinge, kakor je to bilo pred vojno. Priznane pariške Šivilje letos ne bodo imele poletnih počitnic, kajti soproge diplomatov — pa ni) si bodo iz teh ali onih delel — nočejo prav nič zaostajati za svojimi molmi.
Za časa pariške mirovne konference po prvi svetovni vojni, leta 1919, so novinarji stanovali v palači Dufapel (ki je danes ni več) na najlepSi pariiki cesti Champs Elgsees. Sijajni prostori so novinarje manj silili k delu in več k zabavami. V veliki marmornati dvorani, kjer je nekoč lastnik velikih trgovin Dufagel gostil svojo drulbo, je bilo mogoče za nekaj frankov zares dobro Jesti in piti. Delegacije različnih driav so to kmalu opazile in dolge mesece sko-ro ni minil večer, da ne bi kakSna delegacija priredila novinarjem banketa. Pri Šampanjcu in slado-
ledu so morali nato novinarji poslušati dolgočasne propagandne• govore različnih diplomatskih ekscelenc. Takih prilolnosti je zdaj Se vedno dosti, vendar opalajo, da je tudi diplomacija to pot siro-mainejia,
V	Luksemburški palači se bodo sestajali diplomati k delu in zasebnim razgovorom, ki pa so tudi del njihovega posla. Tam bo večina delegatov (razen seveda najvišjih gospodov) in novinarjev prebila svejj čas: v sejni dvorani, hodnikih, konferenčnih salonih ali v baru. Tehničnih sodobnosti kakršne pozna n. pr. niirnberSka razprava proti nemškim vojnim zločincem, v Parizu ne bo. Diplomati ne bodo imeli slušalk na ušesih, s katerimi bi lahko poslušali govore svojih kolegov, v katerem koli jeziku bi hoteli. Govorov ne bodo prevajali istočasno temveč najprej v angleščino, nato v francoščino in ruščino. Toda namestili so ojačevalce, tako da bo mogoče slišati vsakega govornika najbolj oddeljeni konec dvorane.
Radijski prenosi, telefoni
V	podstrešni sobici, z razgledom v dvorano, bodo imeli prostore radijski napovedovalci. Več radijskih družb bo istočasno prenašalo seje mirovne konference po vsem. svetu.
Tudi za filmske operaterje so poskrbeli. Namestili, so več močnih reflektorjev, ki bodo obsevali dvorano in omogočali filmskim operaterjem, da snamejo na filmski trak vsako podrobnost.
Novinarji bodo imeli na razpolago 60 telefonskih celic, priprave za pisarn na daljavo in posebne telefonske kable, ki bodo vezali ves svet z Luksemburško palačo. Tako bodo poročila novinarjev v najkrajšem času prihajala v uredništva njihovih listov. Kdor pomisli, da So Nemci komaj pred dvemi leti imeli v Luksemburški palači še neke vrste utrdbo ter so minirali kleti, se ne more načuditi francoskim inženirjem in delavcem da so opravili tako veliko delo, ki so ga imeli z prenovitvijo Luksemburške palače.
JULIJSKA KRAJINA
Slovenske mature v Trstu
TRST, 1. avgusta. — Pred dnevi sta se zaključili maturi na slovenski trgovski akademiji in višji realni gimnaziji v Trstu. Ta dogodek je zelo pomemben, ker so to prve solvenske mature v Trstu.
akademiji je delalo
Na trgovski maturo pet kandidatov:	Štirje
redni in en privatlst. Vsi so' maturo uspešno opravil. Odličen uspeh je dosegla Srebotnjak Irena iz Lokev; s prav dobrim uspehom so izdelali: Kozulič Dlnko, Filipovič Jagoda in Musar Jože, z dobrim Kobeja Boris (privatisf).
Na višji realni gimnaziji je delalo maturo'devet rednih učencev in učenk ter deset privatistov. Izmed rednih so izdelali s prav dobrim uspehom: Gerdol Ivana, Ger-dol Joško, Gulin Celestina, Karčnik Franc, LambaSa Mira, Pe-
čarič Vida, TomšiS Pavel in Vidiš Sanka; popravni izpit ima 1 kandidat. Izmed privatistov sta napravila z odličnim uspehom Berlec Ivan Sin Seljak Lea, z dobrim Habjan Franc, Klopčič Peter, Le-giša Danica, Milič Franc in Novak Silvija; popravni izpit imajo 3 kandidati.
V splošnem je uspeh po enem letu slovenskih Sol zelo dober in je treba profesorjem in dijakom le čestitati, da so opravili toliko dela, čeprav so bile razmere in okoliščine zelo neurejene.
Zanikanje poročil o velikih tatvinah na škodo ustanove UNRRA
Trst, 1. avgusta
Na torkovi tiskovni konferenci je polkovnik Alfred C. Bovvman podal naslednjo izjavo glede poročil o velikih tatvinah na Škodo ustanove UN KIJA v Trstu in glede izjave, ki naj bi jo podal glavni ravnatelj ustanove UNRRA Fio-rello H. La Guardia:
«0e je g. La Guardia dejal, da v Trstu kradejo velike količine blaga ustanove UNRR A, menim, da je bil slabo obveščen*.
Streli na ameriški avtomobil v bližini Trbiža
Gorica, 1, avgusta Včeraj so v prvih popoldanskih urah streljali z orožjem majhnega kalibra na tovorni avtomobil pehotnega polka 88. ameriške divizije, ki je vozil čez most v Ugo-vlcl blizu Trbiža. Osebe na avtomobilu, ki je imel znake desetih strelov, niso bile ranjene. Šofer, ki je videl plamen iz avtomatskega orožja, je utegnil odstraniti se s tem, da je povečal brzino.
Nove odredbe za davke na javne dovolilnice
Trst, 1. avgusta
Z ukazom Zavezniške vojačke u-prave, ki je stopil v veljavo 26. julija, so objavili nove odredbe glede davkov za javne dovolilnice na področju A Julijske krajine.
Ukaz odreja, da se morajo davki za upravne ukrepe (dovoljenja, pooblastila, dovolila, izjave, legalizacije, registracije, disciplinski u-krepi, odobritve ter podobno), našteti na tabeli k prilogi A, ujemati s tarifo, ki so jo določili na omenjeni tabeli od 1. avgusta naprej.
Pisarniške pravice, ki jih predvideva tabela priloge B v prid javnemu zakladu za akte javno upravnega značaja, ki so jih sprejele uprave v podrejenih uradih, bodo uredili v soglasju z notarsko tarifo.
Obe tabeli prilog A in B so na razpolago v vseh registrskih ura. dih ter si jih lahko prizadeti svobodno ogledajo.
Za upravne ukrepe, ki so podvrženi letni obnovitvi ali dopolnilnemu davku, kar je stopil v veljavo ukaz, bodo davek primerjali v dva-najstinki zvijanja davka za vsak mesec dobe obnovitve, ki še ni pre. tekla. V ta namen bodo del meseca šteli kot cel mesec.
Zvišanje davkov je treba urediti v štirih mesecih po vstopu tega ukaza v veljavo.
Razliko za davke, ki se plačujejo s pomočjo kolekovanega papirja je treba urediti s pomočjo uporabe ko-lekov.
EMILIO GRAZIOLI PRED SODNIKI
V Torinu imajo iazpiavo pioti temu vojnemu zločincu
Trst, 1. avgusta
Torinsko porotno sodišče obravnava zločine — to pot seveda samo tiste, ki jih je povzročil v Piemontu — Emilia Gra-ziolija, bivšega tržaškega federala, ljubljanskega »Visokega komisarja*, zadnjega torinskega prefekta in fašista, ki ga je .Jugoslavija zaradi zločinov v Sloveniji postavila na listo vojnih zločincev.
0 državnih taksah na predstave
Trst, 1. avgusta Z novim ukazom je Zavezniška vojaška uprava določila državne takse na javne predstave; v to so vštete filmske predstave, konjske dirke, in športne prireditve, kakor tudi določene Igre in prireditve, lutkovna gledališča in cirkuške predstave ter stave na tekmovanja v streljanju na golobe. Nove odredbe veljajo na vsem ozemlju področja A Julijske krajine.
Na bruto vstopnino filmskih predstav ter na filmsko varjetetne predstave bodo državne takse znašale od 15-30% glede na prostornino lokalov.
Na bruto vstopnino, ki jo dobe v kateri koli obliki pri konjskih dirkah in športnih prireditvah, znaša državna taksa 18%.
Državna taksa za določene igre in prideditve, kakor tudi za cirkuške predstave in prireditve lutkovnih gledališč, bo 12%.
O Graziolijevem delovanju v Sloveniji bodo razpravljali verjetno šele pozneje, ko ga bodo postavil pred sodišče za vojne zločine. To bo Italija dolžna storiti, ker tako zah. tevajo zavezniki za vse vojne zločince v mirovni pogodbi s to državo.
Znano je, da je Emilio Grazioli začel svojo «kariero» kot natakar. Služil je tudi v nekaterih tržaških kavarnah. Ko je prijel kot «eksce-lanca* v Ljubljano, se ga je mari-kakšen starejši Ljubljančan, ki je včasi hodil na obiske v Trst, spomnil, kako ga je v tej ali oni kavarni postregel s črno kavo.
Toda Emilio Grazioli Je bil ambiciozen človek. NI hotel ostati vse življenje natakar in tudi ni hotel iti po pošteni poti, ki jo po navadi gredo natakarji: njegov ideal ni bil, da bi postal lastnik kavarne ali hotela. Želel si je s"e vse kaj večjega. Zato je šel v »politiko*. Gra-zioliju seveda ni prijala tista politika starega kova, ko je bilo treba trdo in pošteno delati, da je po. sameznik uspel v demokratičnem okolju. Zato se je rajši pridruži! takratnemu totalitarnemu gibanju — fašizmu — in je seveda kot brezobziren človek, sadist in krvolok ter strokovnjak v pregajanju Slovencev (čeprav, ali morebiti prav zato, ker se je oženil s Slovenko) kaj hitro napredoval. Najprej je bil član milice in tam se je izučil vseh fašističnih trikov. Napredoval je hitro in Mussolini ga je postavil za tržaškega federala.
Po zasedbi Jugoslavije je Grazioli postal «Visok; komisar* ljubljanske «pokrajine». Bil je znan po svoji krvoločnosti in je splavil na tisoče Slovencev nd morišče ali v koncentracijska taborišča. Po svoji totalitarni naravi je seveda vzel «pokrajlno» v svoj zasebni zakup. Znane so bile njegove malverzacije, med katerimi je bila posebno značilna tista, ki jo je naredil z znamkami. Takoj po prihodu v Ljubljano je namreč dal pretiskati serije starih jugoslovanskih znamk.
Med njmi je dal pretiskati samo 1500 komadov 15 dinarske znamke, in sicer s CO. Gl, pri letalskih znamka/h pa je šel tako daleč, da so pretiskall višjih, vrednost samo 700 komadov; nato je izdal še poseben pretisk v tako mali nakladi, da ga navadni smrtniki sploh niso dobili, niti znamk niso prodajali na poštnih okencih. Znamke so imele zato takrat veliko filatelL stično vrednost. Seveda si je »Visoki komisar« za sčbe pridržal «primerno količino« vseh znank.
V Torinu odgovarja za svoje delovanje kot zadnji nacistični prefekt. Tik pred zlomom Nemčije je še hotel izropati torinske banke, da bi se lahko z ukradenim denarjem spravil na varno. Toda zajeli so ga še pravočasno.
Na razpravo je prišel eleganten, v svetli obleki, dobro rejen in po stari navadi nesramen. Razpravo pa so preložili na 12. september, ker se nekatere priče niso pojavile na sodišču.
Po podpisu mirovnih pogodb bo Italija prisiljena soditi svoje vojne zločince, ali pa jih izročat; državam, kjer so delali zločine. Tedaj bo verjetno Grazioli prišel tudi še pred sedišče za vojne zločince, ki mu bo izprašalo vest o njegovem delovanju v Ljubljani.
Določbe o lastnini Združenih narodov
Trst, 1. avgusta
Z ukazom ZVU, ki Je stopil v veljavo v ponedeljek, so preklicali zakone, ki so jih izdali 1938 glede lastnin na področju A, ki pripadajo državam Združenih narodov in fizičnim ali juridičnim osebam, ki imajo državljanstvo omenjenih držav.
Finančno nadzorn;štvo bo izvrglo razveljavljenje zadevnih beležk v lastninskih registrih. To je tudi pooblaščeno preklicati ukrepe nadzorstva, sekve3tracije ih likvidacije podjetij.
Podrobna navodila so prizadetim na razpolago iz celotnega besedila ukaza, ki bo objavljen v uradnem listu.
TRST
ALLIED READING ROOM
“Anelija taka kot je„
Razstava fotografskih posnetkov iz angleškega življenja
V prostorih »Allied Reading Rooma* v ulici Trento je bila v torek popoldne otvoritev razstave fotografskih posnetkov pod naslovom »Anglija taka kot je*. Na otvoritvi so bili prisotni zavezniški častniki in zastopniki krajevnega tiska, katerim je stotnik Bovvman razkazal in pojasnil pomen posameznih slik in celotne razstave.
Razstava se začenja s prizori iz življenja Angležev v mestih in na deželi in s slikami iz življenja ribičev ob obalah in na visokem morju ter prehaja nato na srednje, veske kulturne spomenike in zna-rtienitosti. Vmes vidimo mnoge pokrajinske posnetke, slike mest, pristanišč in vasi iz vseh angleških pokrajin, tretji oddelek razstave prikazuje londonske znamenitosti, katedralo sv. Pavla in druge, življenje Londončanov nad in pod zemljo. Do tu je razstava posvečena predvsem zgodovinskim stavbam, pokrajinam in slikam iz življenja In dela, naslednji oddelek pa nam podaja nekaj posnetkov moderne angleške arhitekture veli. kih svetlih stanovanjskih poslopij in trgovskih hiš. Zadnji oddelek je namenjen športnemu življenju Angležev in kaže prizore z Jadralnih tekem, konjskih dirk, cricketa in angleške posebnosti; lova na lisice.
Vsi posnetki so izredno lepi in mnogi izmed njih imajo tudi umet-n ško vrednost. Posebno pozornost vzbujajo slike; »Ribic*, »Dežela Shakespearea*, »Ladja exeterske katedrale*, «Windsorski grad*, »Katedrala v Elyju», »Spravljanje se. na* ;n tudi druge.
PREHRANA
Moka za polento. Danes bodo začeli v Trstu razdeljevati potrošnikom V, VI, VIII, X in XI skupine po 1000 gr moke za polento. Konec razdeljevanja 10. avgusta; cena molil 20 lir za kg.
Brezplačno razdeljevanje mleka. Danes so začeli brezplačno razdeljevati otrokom od 0 do 4 let in osebam nad 65 leti po 1 škatlo mleka. Potrošniki od 0 do 1 leta dobe mleko v pooblaščenih prodajalni-cah, ostali v mlekarnah, kjer so predbeleženi.
Dve oprostitvi pred
viijfm zavezniškim sodiščem
Višje sodišče Zaveznike vojaške uprave pod predsedstvom podpolkovnika Walterja O. Scogginsa je dva obtoženca, in sicer Pietra Vio-1 oin Emilia Ravastja oprostilo, ker ju ni spoznalo za kriva.
Obtoženi Pietro Viola se je moral zagovarjati, ker je 11. julija napadel dva civilista, ki sta prostovoljno pometala ceste med stavko. Ta dogodek naj bi se zgodil, po obtožencev! izpovedi, na bivšem trgu Impero proti 10. url. Obtoženec je zanikal obtožbo z izjavo, da so ga na poti po trgu Impero, ko se je vračal z ženo proti domu, napadli s kamnom, nakar so ga odpeljal; v bolnišnico. Ko so zaslišali nekatere obremenilne priče in ko je odvetnik Tončič v svojem govoru pokazal na nasprotja v izpovedih raznih prič, je sodisce oprostilo Violo z Izjavo, da ni kriv.
Tudi rokodelca Emilija Ravasija niso spoznali za krivega. Obtožba, zaradi katere se je moral obtoženec zagovarjati, se je zdela resna, v kolikor je šlo za napad na agenta civilne policije Julijske krajine. Toda v resnici obtožba ni navedla kakšnih dokazov, o Ravasijevi krivdi, nakar je podpolkovnik Scoggins izrekel oprostitev.
RAZPRAVA PROTI BACOLISU
V torek popoldne so pred Izrednim porotnim sodiščem — po končanem zaslišanju prič — preložili razpravo na 3. avgust, ko bodo zaključni govori ln objava godbe.
Predsednik sodišča je Roatti, javni tožilec Plncherle, ljudski sodniki:	Vitaz, Borsatti, Milleri in
Pertot.
3 MESECE ZA GROŽNJE
Včeraj zjutraj so pred višjim zavezniškim sodiščem zaključili razpravo proti ČJuidi Declevl in Glu-sc-ppu Bassaju, obtoženima, da sta kršila javni red na zasedenem ozemlju, ker sta grozila gospej Elviri Defendi, lastnici kioska na vo-galu ulic Pascoli in Contl.
Sodišče je pod predsedstvom podpolkovnika Walterja P. Scogginsa obsodilo Basslja na 3 mesece in Declevo na 30 dni zapora.
IZROČITEV KOLABORACIONISTA SODISCU V VIDEM
Včeraj bi morala biti pred izrednim porotnim sodiščem razprava proti kolaboracionistu Cliniju Mi-gnaniju, toda na predlog branilca so ga izročili izrednemu porotnemu sedišču v Vidmu,
GORICA
Razprava proti odgovornim osebam za nerede v Dobrovem
POSKUS ZAZIGA HI8E
V noči na sredo so neznanci za
Včeraj dopoldne se je pričela pred višjim zavezniškim sodiščem, ki mu predseduje stotnik Robertson, razprava proti štirim osebam, ki so obtožene, da so prekršile člen 4., odstavek 21 in člen 5., odstavek 45 proglasa št. 1 Zavezniške vojaške uprave, to je, da so 23. maja t. 1. v Dobrovem vodile javno demonstracijo proti vojaški oblasti; s tem so prekršile določila za dobri red na ozemlju. Obtoženci so Anton Markočič iz i/ojane, Anton in Milena Marisič iz Do-brovega in Vlasta Zuljan iz Bilj. Javni tožilec Je bil stotnik J.F-S. Cobb.
Po prečitanju obtožnice se je pričelo zasliševanje obtežilnih prič. Kakor so fce izpovedale, Je razvidno, da je šla 23. maja okoli 10.30 skupina mož in žena pred grad, kjer imata sedež guverner major Grey in civilna policija; ljudstvo je zahte-
WILLIAM S ARO Y AN
13.
ČLOVEŠKA UOMEDIIA
Za trenotek Je počakal, da bi premislil, kaj bd se še dalo povedati o nosu in nato nadaljeval: »Nos je morda najbolj smešni del človeškega obraza. Za človeški rod Je vedno predstavljal razlog za zadrege, za Hetite pa še posebno, ker so imeli tako dolge in krive nosove. Ni važno vedeti, kdo Je iznašel sončno uro, ker bi slej ali prej kdo drugi prav gotovo iznašel uro. Važno vprašanje je: »Kdo ima nos?*
Burkež Joe Je poslušal z živim zanimanjem in občudovanjem, če ne naravnost z zavidanjem. Hogier pa je nadaljeval:	»Ne-
kateri govorijo skozi nos. Mnogi smrčijo z nosom, toda zelo malo jih ,Je, ki hi znali z no-som piskati ali peti. Nekateri se pustijo vleči za nos, drugi pa imajo navado, da vtikajo svoj nos v vsako stvar. Nekaterim so nosove obgrizli razdraženi psi, dragim pa kinomatografskl igralci v ljubezenskih dramah. Marsikomu
so pred nosom zaprli vrata, drugim pa Je nosove zgrabilo kako orodje ali stroj. Nos je nepremičen kot kako drevo, toda ker je vsajen v premično telo — v glavo, se premika sem in tja ter Je le v napoto in s« mu zaradi tega pripeti nešteto vsakovrstnih nezgod. Nos imamo zaradi tega, da čutimo v zraku različne vonje, toda mnogi ljudje nosove vihajo nad mnenji, navadami in vedenjem svojega bližnjega,* Pri tem se je obrnil in pogledal Huberta Ackleyja Tretjega, nato pa Heleno Eliotovo, katere nos se je namesto, da bi se zavlhnil, Iz nekega razloga nekoliko pobesil. «Takšnl ljudje imajo nos navadno obmjem proti nebu, kot da bi hoteli priti v nebesa, Skoraj vse živali imajo smrčke, toda redke imajo nosove tako kot jih razumemo mi, vendar pa imajo čut vonja bolj razvit kot človek, ki ima nos in še kako.* Homer Macauley se je globoko oddahnil ter. se odločil, da bo zaklju-
či! svoj govor. »Kar zadeva nos, je najvažnejše to, da povzroča nerede, daje povode za vojne, kvari stara prijateljstva in uničuje srečo mnogih družin. Al; bom zdaj smel lt.i na tekme, gospodična?*
Čeprav je učiteljici zgodovine starega veka ta govor o tako brezpomembnem predmetu, ki pa je bil poln domišljije, močno ugajal, vendar ni mogla dovoliti, da bi ta uspeh izpremenll njene odločitve, ki so bile potrebne za vdrževanje miru in reda.
»Gospod Macauley — je dejala — po pouku boste ostali tu in vi gospod Ackley prav tako. Zdaj ko smo izčrpali razpravljanje o nosu, prosim, naj še kdo drugi kaj pove o tem, kar smo čitall.*
Nihče se ni javil.
»No, dajte, dajte*, je pozivala gospodična Hicksova, «vsaj nekaj naj pove kdor koli.*
Burkež Joe se je odzval pozivu in dejal: »Nosovi so rdeči, vijolice so pa vijoličaste barve. Tu smo vsi mrtvi... nihče ne more več.*
«fie kdo drugi?* Je dejala gospodična Hicksova.
«Mornarjl in raziskovalci imajo navadno velike nosove*, Ja dejal? neka deklica.
*VeJ, dečki, fel imajo po dve gla-
vi, imajo tudi dva nosova*, je odgovoril Joe.
«Nosu nimamo nikoli na zadnji strani glave*, je pripomnil eden izmed Joejevlh občudovalcev.
«Se kdo — je vprašala gospodična Hicksova. Nato se je obrnila k nekemu dečku ln ga poklicala: Henry?»
Ta pa je odgovoril:, «0 nosovih zares ničesar ne vem.*
Joe se je obrnili k Hcnryju in dejal: «Dobco, kdo je bil Mojzes?*
»Sveto pismo govori o njem*, je odgovoril Henry.
»In ali ni imel nosu?*, je dejal Joe.
»Seveda ga je imel* je odvrnil Henry.
«Izvrstno — je dejal Joe — zakaj potem ne rečeš:	»Mojzes je
imel nos, toda majhnega; kajti če imel velikega, hi ga bili ime-
novali Nosan. To je nauk iz stare zgodovive. Zakaj se ne potrudiš, da bi se vsaj nekaj naučil? Mojzes, ne Nosan. Ali sl razumel?* Henry Je skušal razumeti: »Mojzes, Nosan — ne, počakaj malo: zdaj se dobro spominjam, Mojzes k t/nel velik nos.*
»Ah je dejal Joe — ti se ne boš nikoli ničesar naučil. Končal boš v zavetišču za starčke. Mojzes
Je imel takšen nos kot pa vsi drugi. Henry, to s; dobro zapomni. Dobro premisli vse to.»
«Dobro, dobro — je dejala gospodična Hicksova — Se kaj?* «Nekateri ne vidijo dalj kot do konca svojega nosu — Je dejal joe — toda kdor teče, mora paziti, da ne pade na nos.*
«Gospodl6na Hicksova — se Je oglasil Homer — morate me pustiti teči dvesto metrov čez zapreke.* «Ne zanima me nobena vrsta zaprek — mu je odgovorila gospodična Hicksova — ali še kdo ve kaj povedati?*
«Poglejte — je dejal Homer — saj sem razživel ves razred, ali mar ne? Vse sem spravil do tega, da govore o nosovih, ali ne?»
«To ni važno — je pripomnila učiteljica zgodovine starega veka — kdo ve še kaj?*
Toda bilo je že prepozno. Zazvonil je šolski zvonec. Vsi razen Homerja Macauleyja in Huberta Ackleyja Tretjega so vstal; in pohiteli na športno igrišče.
12. poglavje
TEK NA DVE STO METROV CEZ ZAPREKE
Telovadni učitelj Srednje ttaške šole je bil v pisarni ravnatelja.
človeka s priimkom Ek, primer, ki ga je neki novinar ovekovečil v svojem časniku pod naslovom »Neverjetno, a resnično*. Krstno ime gospoda Eka je i>ilo Oskar, dejstvo, ki ga sicer ne bi bilo treba omenjati.
»Gospodična Hicksova — Je pripovedoval ravnatelj srednje ItaSke šole telovadnemu učitelju	Je
najstarejša in daleko najboljša učiteljica, kar smo jih kdaj imeli na tej šoli. Bila je moja učiteljica in tudi vaša, gospod Byfield. Zelo mi je žal, toda ne morem preko njene odredbe o kaznovanju dveh
nediscipliniranih dečkov.*
»Hubert Ackley Tretji ni nediscipliniran učenec — je dejal učitelj — pač pa je takšen Homer Ma-cauley. Hubert Ackley pa nikakor ne. Ta je dečko, k; bo postal popoten gentleman.*
«Da — je odgovoril ravnatelj — Hubert Ackley izhaja iz dobre družine. Toda če je gospodična Hicksova odločila, da mora ostati po pouku v razredu, bo pač moral ostati. Nikakega dvoma ni, da bo postal popoten gentleman. Spominjam se, da je bil takšen tud; njegov oče. Popolen, zares popoten.
valo izpustitev dveh oseb, ki jih Je aretirala civilna policija iz Kojskega. Množica je vpila razne grozilne medklice kot: «Sncrt guvernerju«.
»Demonstracija je dobila v kratkem popolnoma nasilen značaj. Množica z Markočičem in Mariničem na čelu je vdrla skozi vrata no dvorišče. Major, ki je bil na oknu, je prišel na dvorišče, da bi odstranil demonstrante in je dal aretirati Markočiča. Poz neje se je množica zaradi posredovanja goriške civilne policije razpršila tik preden je hotela napasti osnovno šolo in poiskati učiteljico. Aretirance so prepeljali v krajevne zapore. Ob 13. uri so razpravo odložili na danes dopoldne.
Isto sodišče je izreklo naslednje sodbe proti osebam, ki so pri hjih našli letake in proti katerim je bila razprava v torek popoldne. Karl Milost, deset dni zapora; Ivan Koglot, 30 dni zapora; Avgust Širok, 6 mesecev zapora. Sodbe so stopile v veljavo včeraj 81. julija.
stanovanjsko hišo št. 21, v ulici Vit. torio Veneto vrgl; steklenico bencina s preprosto zažigalno vrvico, najbrž z namenom, da bi hišo zažgali. Bencin se je res vnel, toda plameni niso prijeli hibe. Ogenj ni povzročil nlkakšne škode. Policija je izvedla ogled.
Toše je pred nekaj
TATVINE
V stanovanju gospe Novelte daro Coceanijeve
dnevi predstavila neka kmetica z izgovorom, da prodaja idrijske čipke. Ko pa je prišla v stanovanje, je izrabila nepozornost gospe Co-
ceanijeve: z mize ji je ukradla 3
PREHRANA
(Nadaljevanje prihodnjič)
Razdeljevanje sladkorja. Sepral sporoča, da bodo jutri začeli z izrednim razdeljevanjem sladkorja, in sicer naslednjim kategorijam: po 2 kg otrokom od 0 do 4 let ln osebam nad 65 leti, po 1 kg sladkorja potrošnikom od 4 do 19 let. Cena sladkorju 316 lir za kg.
NAVODILA KMETOVALCEM GLEDE SEMENSKE PŠENICE Pokrajinsko poljedelsko nadzor-ništvo v Gorici sporoča, da v času bodoče setve ne bodo dovoljeni nobeni neposredni nakupi semenske pšenice. Zaradi tega morajo kme tovalci obdržati zadostno količino pšenice za prihodnjo setev iz s\ jega pridelka. Mogoče bo dobiti samo izbrano semensko pšenico, vendar pa le v zameno za plenico iz svojega pridelka.
NESREČA
Iz Ročinja so v bolnišnico
tisoč Ur vredno budilko. Tatvino je prijavila policiji.
Tatvino svojega kolesa je policiji prijavila Marija Grazzano; Albina Maranova pa je na mestu, kjer je pustila svoje popolnoma novo kolo našla drugo ie zelo slabo.
ARETACIJA DVEH PRETEPAČEV
V Rihemberku je policija aretirala kmetovalca Josipa Kodriča in Andreja Mlednika, oba ia Dornber-ga, ki se bosta morala zagovarjati zaradi poškodb, ki sta jih med pretepom povzročila Milanu Kavčiču.
RADIO TRST I
. 1140 kc
263,2 m
Četrtek, X- avgusta 17 30 otvoritev, glasba; 17.30 ljudska glasba; 18 ženska ura; 18-30 izbrana glasba; 18.45 različna glasba; 19 *las Amerlke; 19.15 pevski koncert; 20.15 ital. vesti; 20.50 demokratske osebnosti; 21 prenos opere z grada sv. Justa: »Moč usode*; vmes vesti.
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S.
Vsem sorodnikom, znancem In prijateljem naznanjamo tužno vest, da nas je po težki bolezni za vedno zapustila naša dobra mama, stara ln taiča
pripeljali 36 letnega Josipe Krpana, ki je padel z nekega odra in se močno poškodoval.
PAVLA vd. KRIŽNIC
Na poslednj poti smo jo spremili v torek 30. julija ob 10. uri zjutraj. Kanal ob Soči, 1. avgusta 1946.
ŽALUJOČI ostali