TRGOVSKI
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
L
Siredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. *— Dopisi se ne vračajo. — Si. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt iv. 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VL
LJUBLJANA, dne 24. maja 1923.
ŠTEV. 59.
Nezakonitosti pri odmeri prometnega davka.
Kljub temu, da je dala po naših informacijah finančna delegacija na podrejena davčna oblastva natančna pojasnila glede odmere prometnega davka, se ta vsaj v Ljubljani ni izvršila tako kakor določa zakon.
O višini prometa so imeli odločati davčni odbori, in sicer odseki dotič-ne komisije za občo pridobnino. V ta odsek bi bila morala priti dva člana, in sicer samo ob sebi umljivo jeden voljeni, jeden pa imenovani član. Ta dva člana v zvezi s predstojnikom komisije sta imela odločati.
Glede prve skupine davčnih zavezancev, to je glede onih, ki so imeli v letu 1921 prometa več nego
360.000	Din — torej glede najvažnejše skupine — pa je davčna oblast poklicala k seji samo dva od davčne uprave same imenovana člana, dasi je imela na razpolago več gospodov, ki so bili voljeni v komisijo in stanujejo celo v Ljubljani.
O	višini prometa vseh večjih trgovcev je odločal torej odbor, v katerem so bili vsi trije gospodje zastopniki finančne uprave in nobenega, ki bi bil zastopal davkoplačevalce.
Čemu so bile pa volitve?
Ako sta oba člana tudi hotela kako drugače glasovati, pregovoril jih je veliko laže predsednik, vsaj sta bila oba osebi, ki si jih je finančna uprava sama izbrala ter sta bila kolikor toliko pod vplivom pred-sednika, ki je zastopnik davčne ob-Jasti, ne pa zastopnik davkoplačevalcev.
Postopanje davčne oblasti pri odmeri prometnega davka za prvo skupino, to je za vse one, ki so imeli v letu 1921 prometa nad 360.000 Din in so dolžni voditi knjigo opravljenega prometa, je bilo nezakonito in le neveljavno.
Druga nezakonitost je ta, da je ta odbor — seveda pod vplivom in po navodilu predsednika — kar samovoljno določil višino prometa, ki na) bi ga imel vsak davčni zavezanec, na kar je razposlala potem davčna oblast po mestu plačilne naloge.
Ako je imel odbor pomisleke proti višini prometa kake stranke, bi bil moral to v svoji seji šele odločiti in predstojnik davčne oblasti bi bil moral nato pozvati stranko, da bi bila predložila dokaze, t. j. knjigo opravljenega prometa.
Ce bi stranka te knjige ne hotela Predložiti, potem bi bil še le smel davčni odbor sam odločiti višino Prometa, drugače pa ne!
Davčni odbor je imel nalogo v
točn	slučajih, kjer je dvomil o
kniin^	pr'iav. v svoji drugi seji
nleHnti ^P^vljenega prometa pre-
mnra vC spoznal, da more
. i: n_	predloženi	knjigi,
Z,aS	acTu.-	ka><° se vodi ali
morebitnim ostal,,n dokazom, če je
stranka kake take sama ponudila bi se bil zadovoljil z napovedanim prometom. Ce b. bil Pa spoznaI davem odbor, da predloženi knjigi ne more verjeti, bi bil smel še le tedaj po svojem prevdarku in po nabranih podatkih in dokazih, ki bi jih bil moral stranki izrečno navesti, določiti sam višino prometa..
Davčna oblast je pa v Ljubljani razposlala kar plačilne naloge. Tudi podatkov in dokazov, na katere se je naslanjala ocenitev prometa, ni odbor nobeni stranki navedel.
Tretja nezakonitost je ta, da se pošiljajo strankam prve skupine plačilni nalogi, na katerih je določba o prizivni pravici prečrtana. V prvi skupini se sme proii prometnemu davku vsak pritožiti! Prizivno pravico je izgubil samo oni, ki kljub pozivu knjige opravljenega prometa ni predložil. In če so tudi nekateri dobili pozive, so bili ii neveljavni, ker jih je izdal šef davčnega oblu-siva sam iz svoje inicijative in ne na podlagi odločbe odbora!
Upamo, da bo finančna uprava te nezakonitosti popravila in ukazala, da se odmera prometnega davka tudi v Ljubljani izvrši takoj v smislu zakona.
Davčni zavezanci prve skupine pa naj varujejo svoj interes seveda tudi sami in naj vlože brez odloga priziv proti davku, ako jim je odmerjen napačno, ne glede na to ali jim je ljubljanska davčna oblast priznala pravico do priziva ali ne.________
I. Mohorič.
Stanje trgovskega strokovnega in nadaljevalnega šolstva v Sloveniji.
(Nadaljevanje.)
B. DRŽAVNE TRGOVSKE ŠOLE.
I.	DVORAZREDNA TRGOVSKA ŠOLA V LJUBLJANI.
Slovenske dvorazredne državne trgovske šole obstojajo sedaj v Ljubljani, v Mariboru in Celju. V Ljubljani je bil zavod, kakor omenjeno, ustanovljen leta 1908 pod imenom »Slovenske trgovske šole« in je bil financiran od bivšega deželnega odbora Kranjskega od 1. ju-lija 1921, ko je vsled likvidacije po-krajinskih odborov prešla šola v državno upravo. Tedaj se je izpreme-nil tudi naslov šole v »Državno dvo-razredno trgovsko šolo«. Po prevratu je bil obisk na tej šoli naslednji:
Leto	1919/20	1920 21	1921/22	1922/23
Št. razredov	7	8	6	6
„ učenčev	150	170	111	109
„ učenk	130	163	107	106
Sposobnost je bila za višji razred dosežena v šolskem letu 1919/20 v 85 odstotkih, 1921 v 90 odstotkih, v
I.	1921/22 pa 88 odstotkih. Šola ima lepo zbirko zemljevidov. Tudi bla-goznanstvena, prirodoslovna in pri-rodopisna zbirka še zadošča. Knjižnice so pa precej revne. Zlasti novejši del ni nič v knjižnicah, ker ni nobenih kreditov za nakup tako za učiteljsko kakor za dijaško knjižnico. Zadnja je posebno revna. Za pouk v blagoznanstvu šola nujno potrebuje mikroskop in laboratorij. Nima pa niti enega niti druzega. Laboratorija tudi prirediti ne bi bilo mogoče, ker ni nobenega prostora. V zadnjem proračunu za leto 1923/24 je ves predlagani znesek za nabavo učil črtan. Zato ne bo mogoče nabaviti nobenih novih učil. Potreba bi bila najmanj Din 100.000, da bi bila šola povoljno saturirana.
1.	KREDITI ZA NADURE.
Krediti za sistemiziranje honorarje t. j. za plačilo zunanjim pomožnim učiteljem in internemu učiteljstvu, v kolikor je zaposleno preko svoje učne obveznosti, je bil v letu 1921/22 Premajhen in je vsled tega učiteljstvo tUdj tu, kakor na drugih zavo-
1,1 Ponehalo s poučevanjem prekomernih ur Da bi lahko to imelo za ucence silno težke posledice ni potreba posebej povdarjati. Nikdo
pa tudi ne more siliti učiteljstvo da preko svoje obveznosti poučuje na kredit. Ako bi bilo učiteljstvo vstraj-no na svoji pasivni resistenci, bi učenci in učenke ne dobili šolskih izpričeval. Ker se naraščaj trgovske šole rekrutira po veliki večini iz gmotno slabo stoječih slojev* (uradniki, poduradniki, sluge, železničarji, redarji itd.), bi bilo dejstvo, da ne dobe izpričeval in tako izgube leto, zanje naravnost usodno. Ti ljudje žive v največji revščini in nestrpno pričakujejo trenutka, ko sin ali hči absolvira šolo in stopi na svoje noge ter razbremeni starše. Ldino le radi tega je učiteljstvo nadaljevalo pouk. Proti koncu leta je bilo dodatno izplačano, kar so učitelji že davnaj zaslužili. In isto se letos ponavlja. Kredit za sistemizirane honorarje je tudi v tekočem letu 1922-1923 že izčrpan in zunanji pomožni učitelji, vsi slabo situirani, ki komaj čakajo na vsak dinar, in ravno tako ludi interni učitelji ne prejemajo nobene nagrade več za svoje prekomerno delo. Izplačevanje se je ustavilo z mesecem marcem. Zdaj je le še s težavo mogoče pregovarjati učiteljstvo, da še nadalje poučuje. Jasno pa je, da vsak moment lahko nastopi kriza. Zato je pomoč in intervencija v tem oziru nujno potrebna.
2. POSLEDICE ČRTANJA V PRO-
RAČUNU.
V	proračun za leto 1923/24 so popolnoma črtali:
a) podpore frekventantom, ki bi bile pri sedanji draginji tako nujno potrebne, ker starši velike večine učencev in učenk ne zmorejo plačevanja za šolske potrebščine.
b) prispevek za ekskurzijo, dasi je vsakomur znano, da so poučni izleti, ogledovanja tovaren, obisk trgovskih podjetij itd. za strokovne šole neobhodno potrebni.
c) subvencije za trgovske nadaljevalne šole, ki so tako lepo napredovale. Letos vzdržujejo lokalni faktorji te šole še v nekaterih krajih, Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj, Kranj, Novomesto, Šoštanj, kaj pa bo v bodočnosti, se pa ne ve. Ako ti odpovedo svoje prispevke, bodo trgovski vajenci brez teoretično strokovne izobrazbe;
d) subvencija za izdajo trgovskih knjig. Naša literatura z ozirom na h> govsko šolstvo je še v povojih. Pisatelje strokovnih trgovskih knjig bi bilo treba podpreti, da bi napredovali v tem oziru. Pouk je silno otežkočen, ker manjka knjig. Mnogo dragocenega časa se izgubi z diktiranjem. Če bi bile knjige na razpolago, bi se ta čas mogel dosti uspešneje izrabiti.
3. TEČAJI ZA UČITELJE NA NADA-
LJEVALNIH ŠOLAH.
Črtane so bile nadalje vse subvencije ljudsko šolskim učiteljem, ki se hočejo udeležiti strokovnih tečajev. Na ljubljanski dvorazredni trgovski šoli se je vršil v počitnicah 1921 tečaj za učitljstvo na trgovskih nadaljevalnih šolah. Učitelji so se z veseljem udeleževali tečaja, pridno so sodelovali in zdaj uspešno delujejo na nadaljevalnih šolah. Povpraševanje po prireditvi takega tečaja je letos zopet živahno, toda sredstev zato ni na razpolago. Prvič je treba plačati predavatelje, ki itak žrtvujejo počitnice, drugič pa je treba dati tudi udeležnikom podpore, ker sicer ne morejo izhajati. Ako si predstavimo poročenega učitelja v drugem kraju, je nemogoče, da bi ta
prišel za 6 do 8 tednov v Ljubljano in se tukaj hranil in stanoval, doma pa skrbel za družino. Iz gmotnih ozirov je to izključeno. Zato je nujno, da dobe udeležniki podpore. V proračunu je bila ta pozicija čisto črtana. Ako bodo trgovske nadaljevalne šole še nadalje vzdrževali lokalni faktorji, bi bilo neobhodno potrebno, da se zopet priredi tečaj za učiteljstvo na teh šolah.	^
4.	ZADRUŽNA ŠOLA.
Na ljubljanski dvorazredni trgovski šoli se je vršil vsako leto od 1. novembra do Velike noči poseben tečaj za zadružništvo. Do lanskega leta je vzdrževala država te tečaje, v proračunu za šolsko leto 1922/23 je bila pa ta pozicija Črtana. Kljub temu je Zadružna zveza v Ljubljani, kot najmočnejša zadružna centrala, zavedajoč se važnosti take šole, vzdrževala zadružno šolo popolnoma iz svojih sredstev. V tekočem letu so znašali tozadevni stroški približno Din 30.000.-.
Obisk na tej šoli je bil sledeči:
Lelo	1920,21	1921 22 1922 23	
Število udeležencev	23	34	37
napredovali so:	18	29	28
niso:	2	—	2
izstopili so:	3	5	7
Zadružni tečaji so za redno poslovanje in upravljanje našega razvitega pridobitnega in gospodarskega zadružništva neobhodno potrebni. Vsaj imamo nad 400 samih hranilnic in posojilnic, kjer je treba verziranih tajnikov odnosno upravnikov, da se ne dogajajo nepravilnosti, da se zavod razširi in napreduje. Tudi inar-sikako kalamiteto pri konzumih in drugih gospodarskih zadrugah bi si bili lahko prihranili, ako bi bili povsod šolane poslovodje.
6. POMANJKANJE PROSTOROV NA TRGOVSKI ŠOLI.
Šola ima sedaj 6 razredov, dasi jih je imela v letih 1919/20 in 1920/21 po 7 oziroma 8. Število razredov se ni znižalo vsled tega, ker ni naraščaja. Priglašenih učencev in učenk je vsako leto veliko preveč, toda sprejeti jih ni mogoče, ker ni prostora. V zgoraj imenovanih letih smo imeli pouk od 8. ure zjutraj do 13. in popoldne od 14. do 19. tako, da so imeli šolo učenci dopoldne in učenke popoldne. Učiteljstvo je bilo zaposleno v obeh oddelkih in je moralo biti na razpolago od 8. ure zjutraj do 19. ure zvečer. Dve leti je učiteljstvo to zdržalo, dalje pa ni šlo. šola ima sedaj samo 6 sob na razpolago in ima zato 6 razredov. Ako bi bilo več prostorov, bi bilo več razredov in ustreči bi se moglo večim učenčem in učenkam, ki tako silno prosijo za sprejem, pa se jih mora vsled pomanjkanja prostorov odklanjati. Prvi predpogoj za razvoj tukajšnje šole je lastno poslopje, v katerem bi mogla šola vršiti svojo dolžnost v polni meri in prirejati razna strokovna predavanja in tečaje za najširše sloje. Dokler pa poslopja ni, pa šola ne more misliti na razširjenje strokovne prosvetne delavnosti.
šola je že opetovano prosila, da bi vzeli v državni proračun letne kvote, katere bi se porabile prvič zato, da bi se plačevale obresti od posojila, ki naj bi se najelo v svrho zidanja lastnega poslopja, drugič pa kot amortizacija posojila. Pa je bilo dosedaj vse brezuspešno. Šola je priredila poučne ekskurzije v Tržič, Litijo, Zagorje, Britof in v Ljubljani v nekatere tovarne.
IDalje sledi.)
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
II.	DEL.
Naše etivaže češpelj.
Namen etiviranja češpelj je da se suhe češplje s toploto sterilizira, ubije kali gnilobe, t. j. da sc jih obvaruje pred kakršnem koli si bodi pokvarjenem, a obenem, da se jih vloži v okusne zabojčke, da bi imele lepšo zunanjost in izgled. Obstojata dva sistema konserviranja — ctivi-ranja češpelj potom toplote in sicer:
1.	da se suhe češplje pakuje v leseno zaboje in se potem zabite zaboje izpostavi 12 do 24 ur toku toplega zraka, to je francoski sistem »Limon« s koksom; 2. da se češplje izpostavijo v zaprtih železnih cilindrih v dvostenski avtoklavih s pomočjo puščanja vodene pare skozi 3 ure toploti 80—105° C, na to se izsujejo iz cilindrov v komore, kjer se jih pusti 10 — 15 minut pokrite z voščenim platnom in se jih na to pakuje in tlači potom stiskalnic v zaboje in na ta način je za Evropo ctiviranje končano. Za prekmorske države se pa češplje ctivirajo dvakrat na ta način, da se izpostavi zaboje po 1 uro toploti 80° C v avtoklavih z dvojnimi stenami, to je sistem vodne pare in gorkega zraka, a kuri se bodi z drvmi, ali pa z ogljem.
Etivaže češpelj sc nahajajo v naših središčih trgovine s češpljami in sicer v Šabcu, Valjcvem, Obrenov-cu, Kragujevcu, Beogradu, Brčkem, Osickovcu, Sarajevu, Zemunu, Si-saku in v Zagrebu.
V	Šabcu se nahaja: 1. ativaža za češplje, ki je last llije T. Paranosa in je bila osnovana 1. 1909, po francoskem sistemu in ki lahko etivira v 24 urah dva vagona češpelj. Naprava ga stane okrog 30.000 dinarjev. ■ Od začetka je ctivirala 5 do 10 in do 15 vagonov letno, leta 1920 že 35 vagonov, leta 1921 pa 50 vagonov. V sezijski dobi zaposluje 15 delavcev in 20 delavk; 2. ctivaža češpelj g. Vase T. Kovačeviča trgovca, zgrajena po sistemu segretega zraka, ki ic začela z obratom koncem oktobra 1921. V 24 urah lahko etivira 2 vagona; v dobi sezone zaposluje 40 delavcev in delavk; ctivaža je stala z zgradbo, brez skladišča in postranskih poslopij okrog 200.000 dinarjev in je zgrajena po sistemu Terš in Ormon iz Budimpešte. Leta
1921	je etivirala 20 vagonov češpelj.
3.	ctivaža češpelj gg. Bratov Radoj-kovičev, ki imajo sistem potom pare in toplega zraka, ki je začela obratovati leta 1921. Aparati so bili izdelani v Združenih tovarnah (prej Škoda &Komp.) v Plznu na Češkem in so stali 300.000 čhsl. kron. Celokupne naprave z zgradbam pa so stale 320.000 dinarjev. Etivaža je v
LISTEK.
Gustav Freytag.
Dati - Imeti.
(Nadaljevanje.)
Anton bi se bil v tem trenutku počutil v središču zemlje bolj domačega. kot v tej sobi. »Da!« je končno obupno vzkliknil, »prav imate, nepremišljeno je bilo, da sem koračil preko svojih razmer, to sem celi čas občutil. Pred nekoliko dnevi, ko sem pregledal svojo blagajno, sem opazil, da sem zašel v dolgove,« — tu sc je trgovec neopaženo nasmehnil, — »postalo mi je jasno, da sem na nepravi poti, le vedel nisem kako naj sc vrnem. Zdaj se ne bom več obotovljal,« je žalostno nada-
1	je val, »in vi bodite tako dobri in odločite, ali se zdaj obnašam razumno.«
»Ne res, Fink vas je upeljal v družbo gospe pl. Baldereck? Sem si mislil,« je smehljaje dejal principal; »morda ve on tudi kaj več o govoricah, ki vas tako vznemirjajo.«
»Dovolite mi, da zahtevam v vaši
stanju, da preša v 24 urah okrog 3 vagone češpelj. V dobi sezone je delalo pri njej 16 delavcev in 14 delavk. Leta 1921 je bilo etiviranih vsega skupaj 30 vagonov, ker se je delalo od 6 ure zjutraj do 6 ure zvečer;
4.	etivaža češpelj g. Petra Spasojeviča trgovca, ki bo zgrajna v juliju mesecu 1922 in secer po sistemu toplega zraka in za katero je bila strojna naprava naročena pri tvrdki Terš in Ormon v Budimpešti. Strojni deli bodo stali okrog 50.000 Din, zidanje zgradbe in montaža kotlov pa okrog 100.000 Din. Naprava bo lahko dnevno etivirala 2 vagona češpelj; 5. etivaža češpelj g. Petkoviča & drugov iz Beograda je zgrajena po sistemu segrevanja zraka in je v stanju etivirati dnevno do 1 vagona.
V Valjevem se nahajajo nove etivaže: g. Nikole A. Jovanoviča, ki je bila osnovana leta 1921 in sicer po francoskem sistemu segretega zraka »Limon« za koks z dvema vrstami cevi. Naprava je stala okrog 100.000 Din brez zgradbe. Ona je v stanju posušiti v 24 urah 4 vagone češpelj. Ima 12 do 15 delavcev, za sortiranje češpelj pa 25 zaposlencev. Leta 1921 je bilo etiviranih vsega skupaj 20 vagonov, ker je dobila zaboje prepozno. Etivaža g. Petra S. Petkoviča & druga je zgrajena po sistemu gretega zraka in je stala s strojno napravo brez zemljišča in potrebnejših skladišč 250.000 Din. Naprava je v stanju etivirati v 24 urah 2 vagona češpelj. Ker se je zakasnila pošilja-tev zabojčkov je etivirala leta 1921 vsega skupaj le okrog 4 vagone.
V Obrcnovcu se nahajajo sledeče etivaže češpelj: 1. etivaža obrenov-ške zadruge, ki je delniška družba in katera je bila kupljena od g. Panka Godževca, trgovca iz Beograda. Etivaža je bila osnovana leta 1906 in je bila leta 1920 obnovljena ter je v stanju posušiti tričetrtine vagona v 24 urah. V dobi sezone zaposluje 25 delavcev in je etivirala leta 1920 38 vogortov leta 1921 pa 22 vagonov;
2.	etivaža beograjskega trgovca g. Koste R. Zivanoviča. Ta etivaža je osnovana leia 1910 po francoskem sistemu in lahko etivira 4 vagone češpelj v 24 urah. V sezoni zaposluje 40 delavcev. Strojne naprave so stale pred vojno 25.000 Din.
V Kragujevcu se nahajajo sledeče etivaže: 1. etivaža g. Leopolda Pfe-fermanna, trgovca iz Kragujevca, ki je bila osnovana leta 1908 po francoskem sistemu in ki je stala z zemljiščem in zgradbami skupaj okrog
120.000	dinarjev. V 24 urah lahko eti-vira 4 in pol vagonov češpelj. V dobi sezone je bilo pri podjetju zaposlenih okrog 100 delavcev in za iz-ločenjc peščic iz češpelj pa do 300 delavcev. To ctivažo ima v najemu podružnica Praške kreditne banke v Beogradu. Etivirali so letno 150 do
prisotnosti od njega izjavo, da nisem o vsem tem nič vedel in da sem bil pač tahkomišljen, toda ne nizkoten. Fink je moj prijatelj in pozna vso mojo zadevo.«
»Dobro, če vas bo to pomirilo,« pravi trgovec in veli poklicati Finka.
Fink je pri vstopu začuden pogledal na razburjenega Antona in vprašal, ne meneč se dosti za prisotnost principala: »Vraga, ti si jokal?«
»Zaradi obrekovanj,« je resno dejal trgovec, »ki ogrožajo njegovo trgovčevo solidnost in čast njegove rodbine.« Nato mu je v kratkih besedah razložil, za kaj gre.
Fink sc je zasmejal ter vzkliknil: »On je otrok; kaj bi se brigal za neumno govoričenje ljudi!«
»Nima pravice, da bi omalovaževal to govoričenje, ki ga je pospeševal z občevanjem v krogih, v katere ste ga vi vpeljali.«
»Predvsem te prosim, da izjaviš tukaj pred gospodom Schroterjem, da nisem imel jaz o vsem tem nika-kega pojma; dovolj me poznaš, da lahko veš, da bi ne bil napravil koraka v družbo gospe pl. Baldereck, če bi bil smatral za možno, da se bo
o	meni kaj takega govorilo.«
»On je popolnoma nedolžen,« je dejal Fink principalu s prepričeval-
300 vagonov češpelj po letnem obratu. 2. Etivaža g. Mladena Lu-koviča, poprej g. Brachfelda, katero ima v zakupu Gradjanska banka v Beogradu. Etivaža je bila osnovana pred 20 leti po francoskem sistemu in je v stanju etivirati 1 vagon v 24 urah. V dobi sezone zaposluje 40 do 50 delavcev. Leta 1921 je etivirala 50 vagonov.
V	Beogradu se nahajajo sledeče etivaže češpelj: 1. etivaža izvozne banke v Beogradu, ki je bila zgrajena leta 1908 po francoskem sistemu. Strojne naprave so stale 20.000 dinarjev, zgradbe pa 80.000 Din. Kapaciteta znaša 4 vagone v 24 urah.
V	dobi sezone se je zaposlovalo do 40 delavcev. Letno je bilo etivirano pred vojno 150 do 200 vagonov, po stanju suhih sliv, sedaj pa izpod 100 vagonov. 2. Etivaža prve srbske zcmljoradničke banke, ki jo je kupila od g. Izidorja Bramerja - Markoviča ki jo je osnoval leta 1906. Naprava je francosko limoškega siste-tema in je stala okrog 40.000 Din. V 24 urah lahko etivira 4 vagone češpelj. Sušila je letno 120 do 200 vagonov, izuzemši v vojni dobi ko ni obratovala.
(Dalje sledi.)
Gospodinje!
Ali zahtevale pri trgovcu, kjer kupujete, vedno testenine »PEKATETE«? Ako ne, prosimo, storite to vedno!
agaaaaBBHBHBaa
Ogrska uvozna in izvozna trgovina.
Statistika uvoza in izvoza za leto
1922	kaže, da je uvoz narastel na 33.5 milj. meterskih stotov in izvoz na 10.4 milj. metr. stotov. Diferenca — in sicer pasivna — je torej 23.1 milj. metr. stotov. Od prejšnjega leta je uvoz narastel za 10 milijonov, izvoz pa za 2 milijona meterskih sto-,iov. Pri tem je treba zabeležiti, da je samo premog, izvožen iz naslova reparacij zastonj v Jugoslavijo, znašal 2.7 milj. stotov. Pri uvozu je na prvem mestu les in premog, razen tega se je uvažalo precejšnje množine železne rude, železo in železni izdelki; sol, kreda, mineralno olje, papir, kemične potrebščine, tekstilni izdelki in surovine, kovine in kovinski izdelki, riž, steklo in stekleni izdelki ter sladkor. Pri izvozu je na prvem mestu antracit, ki mu slede moka, vino, sadje, zelenjava, klavna in vprežna živina, perutnina; opeka, železo in železni izdelki, rjavi premog, kreda, strojni deli, cement, živila, lesni izdelki, kemične potrebščine ter peščenec. — Importiralo se
rio dobrodušnostjo, »nedolžen, kot novorojenček. Ce je pri tej smešni slvari kak krivec, tedaj sem to jaz, in razen mene tudi bedasti ljudje, ki so kaj takega raznašali. Potolaži se Anion, če te to žali, tedaj celo stvar kmalu uredimo.«
»Še enkrat pojdem h gospe Bal-dercck ter ji ^poročim, da se več ne bom udeleževal plesnih večerov.«
»Tudi jaz smatram to za najboljše sredstvo,« je dejal trgovec.
»Bojim se, da to ne bo dosti pomagalo,« je modro pripomnil Fink.
»Vsaj napravim svoje!« je zaklical Anton.
»Kakor hočeš,« je sklenil Fink, »plešah si se pa le naučil in na finem obnašanju si tudi pridobil.«
Proti poldnevu je dejal trgovec svoji sestri: »Prav si imela: wohl-fart je v glavnem nedolžen, f ink je v svoji prešernosti spletel celo intrigo.«
»Vedela sem!« je zaklicala Sabina in s silo zabodla iglo v svoje delo. — »Ce je mogoče, Bogomil, prepreči zdaj kako novo nepremišljenost!«
»Celo stvar morajo sami urediti; radoveden sem, na kak način store
to.«
* * *
ie 36% iz Romunije, 25% iz Češkoslovaške, 10% iz Nemčije, 7% iz Avstrije, 4% iz Jugoslavije ter 18% iz drugih držav. Pri eksportu je odpadlo 38% na Avstrijo, 36% na Jugoslavijo, 13% na Češkoslovaško, 5% na Nemčijo, 4% na Rumunijo in 4% na druge države.
Vrednost uvoza znaša skupno 116 miljard ogrskih kron, vrednost izvoza pa 91 miljard ogrskih kron; deficit znaša torej 75 milijard ogrskih kron. Če statistične podatke za leto 1921 in 1922 reduciramo v svrho primerjanja na 0.22 švicarskega franka za 100 ogrskih kron, vidimo, da se je ogrska trgovina precej popravila z ozirom na leto 1921 in sicer za vsoto 44 miljard ogrskih kron. Številke o uvozu in izvozu zelo zavise od tržnih cen. Dejstvo je, da so se cene glavnim importnim vrstam bolj zvišale kot eksportnim, in sicer prvim povprečno 476 krat z ozirom na cene leta 1913, drugim pa le '304 krat.
Izgleda, da se bo izboljšala tudi ogrska tekstilna produkcija, ki je bila že dolgo predmet razprav med vlado in industrijalnimi interesenti.
V	skladu s svojo carinsko politiko namerava vlada izvesti omejitev uvoza gotovih tekstilnih izdelkov ter na drugi strani zvišati uvoz tekstilnih surovin, posebno bombaževine, da tako usposobi številne ogrske tovarne k delu v večjem razmahu. Uvoz surovega bombaža, ki je znašal lansko leto 2 milj. kg, se bo letos podvojil in tudi uvoz bombažne preje se bo zvišal za 50%. Na drugi strani zopet se bo dovolilo uvoz izgotovljenih bombažastih izdelkov le do polovične višine lanskega uvoza. Sedaj sta na Ogrskem le dva bombažna mlina, oba skupaj s približno
53.000	vreteni. Ogrski tekstilni indu-strijalci so ustanovili nedavno društvo s popolnoma določeno razdelitvijo dela in produkcije, s čemer upajo, da se bo delavna kapaciteta te industrije, ki se lani ni udejstvovala z več ko 30—40%, letos popolnoma zaposlila.
Boj za prostost izvoza se je sedaj prenesel tudi v vladne kroge. Predlog je iznesel ..nančni minister o pri-lini proračunske debate — gotovo iz finančnih vzrokov vsled novega padca ogrske krone. Rodilo je to seveda odpor aprovizacijskega urada, ki je dokazoval potrebo gotovih omejitev izvoza v interesu konsu-mentov. To vprašanje bo sedaj vlada proučila in gotovo je, da se bode uvedlo mnogo olajšav izvoza, posebno, ker je tudi minister prehrane označil prehod k normalnim trgovinskim razmeram kot potreben in neizogiben.
Tudi vinarska industrija se bo razširila. Kajti težka pozicija, v katero je spravila politika obrobnih držav ogrsko vinsko produkcijo, je nagnala interesirane kroge, da so osno-
Anton je delal celi dan, kot bi bil hotel omamiti samega sebe, govoril le najpotrebnejše ter odšel zvečer odločno po stopnjicah navzgor, kot mož, ki nosi v sebi dozoreli načrt.
Fink ga je čez dan nezaupno opazoval in vpraševal sam pri sebi: »Kaj namerava fant? Obnaša se, kot bi se pripravljal na prvi dvoboj.« Ako bi pa bil mogel videti v Antonovo dušo, tedaj bi bilo tudi morebiti njega pretreslo, če bi bil opazil bolest, ki ie razjedala mlado srce. Ne le užaljen ponos, niti ne čut sramu, da ga bodo smatrali za pustolovca in goljufa, druga silnejša bol, namreč misel na ločitev od ljubljene plesalke, je trla njegovo dušo.
Fink je skočil po stopnjicah navzgor v sobo k Antonu, katerega je našel že oblečenega, opazil bledi prijateljev obraz, ki se je postaral danes za par let, ga prijel za roko ter vprašal: »Ali si hud na me?«
»Niti na te, niti na koga drugega.« je razburjeno odgovoril Anton. »Poslušaj me: kako je govorica nastala, nočem vedeti. Mogoče je, da si hotel napraviti le šalo z menoj in z ljudmi.«
»S teboj ne, otrok moj!« je odvrnil Fink.
(Dalje sledi.)
vali enotno organizacijo »Vinicola« z akcitskim kapitalom 25.000.000 o. kron, ki bo zastopala interese viničarjev in vinskih trgovcev na Ogrskem.
V	koliko je mogoča trgovina z Ogrsko, se morajo naši trgovci prepričati na budimpeštanskem XIV. vzorčnem sejmu (19.—28. maja). Da se zagotovi uspeh in obisk sejma, je bila ogrska vlad naprošena, da dovoli trgovcem, ki obiščejo semenj, 50 % popust na železnicah od meje do Budimpešte in nazaj.
Poljsko finančno pismo.
Govori nam o poljski in o nemški marki, o poljskem zlatu in o reduciranju deviznih bank, poroča pa dr. Seifter iz Poljske Slezije.
Gospodarski stiki med Poljsko in Nemčijo ter njih mnogokratna or-ganična odvisnost od mogočne gospodarske enote nemške države sc pokažejo prav posebno, če opazujemo v zadnjem času se porajajočo odvisnost dogodkov na poljskih borzah od položaja v Berlinu in posebno še razvoj kurzov tujih plačilnih sredstev na Poljskem kot posledico gibanja na berlinski borzi.
Ko je leta 1916 poljska posojilna blagajna izdala okupacijsko marko, je imela ta isti kurz kakor nemška državna marka in je obdržala ta kurz do zime leta 1919, ko je odpovedala nemška država »poljski marki«, kakor se je imenovala odslej naprej, garancijo in obveznost zamenjave. Od tedaj naprej je poljska marka, drseč zmeraj bolj navzdol, začela voditi lastno valutarično življenje, tn kmalu se je njena kurzna vrednost znatno oddaljila od vrednosti njene nemške sestre. Ko je Grabski Pomladi 1920 prepustil poljski marki samovlado in je izpodrinil vsa na Poljskem v obtoku se nahajajoče plačilna sredstva — avstrijsko krono, Kerenskijev rubelj, carski rubelj, nemško marko — se je pogrezala poljska marka vedno globlje v blato špekulacije; pripomoglo je k temu na eni strani državno gospodarstvo in nevarnost na zunaj — vojska z boljševiki — na drugi pa tudi pomanjkanje vsake obvezne garancije in zavarovanja vrednosti od strani države, ki je dala mladi vrednoti na njenem mukepolnem potu samo majhno oporo, obstoječo v nič pomenjajoči izjavi: »Poljska država prevzame odgovornost, da se bo ta bankovec zamenjal z bodočo poljsko valuto, po kurzu, ki ga bo določil sejm — poljska skupščina.«
Ko je tudi nemški državni marki od jeseni 1921 naprej zmanjkalo tal, -je bilo opazovati vedno večje vrednostno zbližanje obeh valut, dokler S! nista ob izbruhu ruhrskih homatij podali roko, obe enako izmučeni in enako nizki. Od tedaj naprej lahko opazujemo usodno skupnost obeh
Srl’ iVredno,: na vsako dolar-
, 'itoglavico v Berlinu odgovarjala \ aisava in Krakov z nič manjšim naskokom na tuja plačilna sredstva. Ko so pred dvema mesecema notcli podpreti nemško marko, je takoj tudi poljska posojilna blagajna priskočila svoji tako zatirani marki na pomoč, s tem, da je zapovedala oddajo tujih deviz. Ker pa posojilne n'so imele dosti tujih deviz !n r^iub *ako* dni sapa pošla, ?olSf	ie	šla kmalu spet
svojo poševno smer navzdol. Geslo »dolarska hausse v Berlinu« je vzbudilo na, pohskem denarnem trgu Pretekle dni pravcati vihar za nove dolarske izgrede in poljske borze so bile koncem aprila popolnoma iz sebe in strašno vznemirjene. Vzrok te avtomatične reakcije na berlinski frg je težko razumljiv, ima pa morebiti svoj vir v nakupih deviz, ki jih ie napravil Berlin na poljskih bor-zah potom arbitraže. Pa tudi Poljska se na nemških borzah udejstvuje v nakupu deviz, glavni trg je pro-mesto Danzig.
,hifiacjjg bankovcev se je na Poljem od januarja do danes pomno-ima Za ve^ en bilijon; vrhu tega
1	Pa finančni minister od sejma
dovoljenje, da sme zopet najeti pri posojilni blagajni novo posojilo v znesku poldrugega bilijona; in tega dovoljenja se bo moral tudi poslu-žiti. Vsled neprenehoma padajoče vrednosti poljske marke se je dolg poljske države tujim državam zvišal na vrtoglavo višino 16 bilijonov. Vrzel v državnem gospodarstvu se strašansko širi, in Grabski misli, da jo poljska marka ne bo mogla več zasuti. Finančni minister uporablja za zdravljenje sedaj posebno sredstvo, ki je bilo doslej strogo prepovedano: postavlja vsa državna gospodarstva na trdna tla teoretičnega zlata. Težki so bili boji in velike so bile zapreke, zlasti od strani vlade, predno so si priborili »indeks«, ki naj sedaj prodre vse državno gospodarstvo. Dosedaj je bilo na primer takole, če vzamemo en slučaj: davek je bil predpisan; predno so ga iztirjali, je bil ves čas na isti višini, med tem ko je država v istem času gazila v vedno večje dolgove; sedaj naj bo pa zlati denar merilo za vse terjatve in dajatve.
Pred kratkim so naredbenim potom omejili število deviznih bank; naredba ie bila ostra in ie prišla nenadno; zato je imela tudi treruten uspeh in kurzni nivo tujih deviz se je začetkoma vidoma nižal; vendar pa ta za poljske banke tako dobra odredba ni imela trajnega uspeha. Rezultat je bil samo ta, da se je mnogo bank začelo majati.
Odvzetba devizne pravice je imela za posledico samo že davno znano, a nikdar zadosti vpoštevano dejstvo, da večina novih bančnih podjetij nima pravice do obstoja ; to pa zato ne, ker je pretežno agrarno Poljsko prepregla gosta mreža denarnih zavodov, ki morejo živeti samo od devizne zmede, torej od bolehave strani finančnega gospodarstva in ki nimajo po predvojnih bančnih principih nobene pravice do obstoja. Nikdar ne bi bilo moglo nobeno dejstvo bolj prepričevalno dokazati prenasičenost z bankami kakor jo jc dokazala ta vladna odredba, ki je naenkrat ukinila obrat neštetih bank. Morebiti je hotela vlada tudi pokazati, kako take banke, živeče samo od finančne zmede, škodujejo, in je hotela začeti z ozdravljenjem, ki gre seveda preko zlorabe bančnih operacij.
Izvoz in uvoz.
Naš izvoz v mesecu januarju. Izvozilo sc jc v icrn mesecu iz države 159.487 Ion in 140.126 komadov v skupni vrednosti 329,547.207 Din. Največ se jc uvozilo v Italijo, in sicer 28.76 odstotka, potem v Avstrijo 23.89 odstotka, v Češkoslovaško 12.20 odstolka, v Švico 9.04 odstotka, v Nemčijo 5.06 odstotka, v Madžarsko 5.01 odstotka, v Francijo 4.28 odstotka, v Anglijo 2.78 odstotka, v Grčijo 2.5 odstotka, v zasedene kraje pa 1.35 odstotka, na Reko 1.24 odstotka, v Turčijo 1.14 odstotka, ostalo v razne druge države.
Ukinjenje madžarskih izvoznih pristojbin. Madžarsko finančno ministrstvo je naredbenim potom ukinilo nastopne izvozne pristojbine na: črešnje, višnje, °strožnice, ribezelj, sladkorne melone, (dinje) rdeče in žolte češplje, vodene melone (dinje), aprikoze in breskve, orehe z lupino, čiste orehe, zajce, fazane, divjačino in perutnino.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Cene železa v Nemčiji je vsled ponovnega padca nemške marke v dobi od 24. do 30. aprila zopet poskočila, in sicer za 54 n. mark.
Sejem za govejo živino, konje, svinje in blago v Boštanju pri Sevnici sc zaradi praznika sv. Rešnjega Telesa preloži na drugi dan, to je na petek 1. ju-01 v Vabijo se kupci in prodajalci. «s uk2*v*n*ki *n kramarski sejem pri
. Urbanu pri Phjju se vrši dne 25. maia.
Industrija.
Produkcija sladkorja v Franciji se ceni letos na 400.000 ton, medtem ko je znašala lani samo 278.000 ton.
Produkcija sladkorja v češkoslovaški.
V	letošnji sladkorni kampanji je producirala Češkoslovaška 728.951 ton sladkorja.
Carina.
Dohodki glavnih carinarnic v prvi dekadi maja so znašali 47,775.137 Din. — Največ dohodkov so imele carinarnice: v Zagrebu 7,309.321 Din, v Beogradu 5,765.140 Din, Ljubljana 4,348.631 Din, Novi Sad 3,522.771 Din, Maribor 3.277 tisoč 188 Din, Bezdan 3,195.757 Din, Subotica 3,172.303 Din, Sarajevo 2,028.000 dinarjev. Skoplje 1,605.745 Din, Osijek 1,573.668 Din, Rakek 1,378.329 Din, Zemun 1,373.465 Din, Jesenice 1,232.160 Din, Sisak 1,060.256 Din, Split 1,010.423 dinarjev, ostale carinarnice so imele dohodke pod 1 milijonom Din. Od 1. avgusta 1922. do 10. maja znašajo skupni dohodki carinarnic 1.135,738.509 Din.
Carinska šola v Beogradu. Dne 15. maja je bila otvorjena v Beogradu car. šola, ki jo morajo obiskati vsi oni uradniki, ki so že tri leta v službi ter oni začasni carinski uradniki, ki nimajo predpisane kvalifikacije. Izpričevalo o dovršeni carinski šoli se smatra za zakonito kvalifikacijo za carinsko službo. Šola se nahaja v prostorih beograjske carinarnice na Savi.
Denarstvo.
Cena zlatu in srebru v Nemčiji je dne
14. majnika zopet poskočila. Nemška državna banka in poštni uradi kupujejo na račun države zlate komade od 20 mark po 140.000 mark v papirju.
Promet
Prevoz svežih rib iz Italije v Prago.
Med italijansko in češkoslovaško železniško upravo je bil sklenjen sporazum glede transportiranja svežih rib z Jadranskega morja v češkoslovaško.
Jugoslovansko - rumunski rečni promet. Dne 20. t. m. je bil upostavljen rečni promet med Jugoslavijo in Rumunijo. Tozadevni sporazum je bil od delegatov obeh držav podpisan v Kološvaru. Ladje bodo obratovale med Velikim Bečkerekom in Temešvarjem. Rumunska vlada je že pričela graditi veliko luko v Temešvaru.
Iz naših organizacij.
Vabilo k 4. rednemu občnemu zboru,
ki se vrši v nedeljo dne 27. maja 1923 ob 9. uri v dvorani »Sokolskega doma« v Škofji Loki z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1922 in proračuna za leto 1923. 3. Sprememba pravil. 4. Določitev višine doklade in sprejemnine za leto 1923. 5. Volitev: a) 8 članov načelstva in 2 namestnikov, b) 6 članov in 3 namestnikov v razsodiški odbor, c) 10 dele-
gatov za občni zbor zveze. 6. Slučajnosti. — Ako bi ne bil občni zbor ob napovedanem času sklepčen, vrši se isti eno uro pozneje ob vsakem številu. Gremij trgovcev za politični okraj Kranj. Načelnik.
Dobava, prodaja.
Dobava indigo-papirja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 2. junija t. I. ofertalna licitacija glede dobave indigo-papirja. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava vreč. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne
2.	junija I. I. ofertalna licitacija glede dobave 400.000 novih vreč iz jute za drobno kuhinjsko sol. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Oddaja naprave tehtnice za vozove. Pri Petrinjskem vojnem okrugu v Petrinji se bo vršila dne 1. junija t. L ofertalna licitacija glede oddaje zgradbe hišice za napravo tehtnice za vozove. Predmetni oglas je v pisarni Irgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava envelop (etiket) in pečatk.
V	pisarni smodnišnice v Kamniku se sklene dne 1. junija t. I. ob 11. uri dopoldne direktna pogodba za dobavo
85.000	komadov envelop (etiket) 300.000 komadov pečatk. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava kruha in mesa. Pri komandi mesta v Spodnjem Dravogradu se bo sklenila dne 2. junija t. I. pogodba glede dobave mesa za garnizijo Spodnji Dravograd, dne 12. junija f. I. pri komandah mesta v Spodnjem Dravogradu in v Slovenski Bistrici glede dobave kruha za garnizijo Spodnji Dravograd, oziroma Slovenska Bistrica ter pri komandi vojnega okruga v Mariboru glede dobave mesa za garnizijo Maribor, dne 13. junija t. 1. pri komandi mesta v Pluju glede dobave mesa za garnizijo Ptuj ter dne 14. junija I. 1. pri komandi mesta v Slovenski Bistrici glede dobave mesa za garnizijo Slovenska Bistrica. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
»O naši finančni upravi sedaj in v
bodoče.« O tej temi je predaval v soboto dne 19. t. m. v društvu »Soča« delegat ministra financ g. dr. Savnik. Predavanje je bilo tako zanimivo in tudi
Nov vozni red Juž. žel., veljaven od 1. junija.
ODHODI VLAKOV IZ LJUBLJANE
GLAVNI KOLODVOR:
brzovlak ob 0.32 uri do Dunaja (Zagreb, Belgrad, Budimpešta) brzovlak ob 5.24 uri do Trsta (Opatija, Benetke)
potniški vlak ob 5.28 uri do Maribora (Zagreba, Kotoribe) potniški vlak ob 5.50 uri do Trsta S. O. E. ob 6.15 uri do Zagreba, Bel-grada, Bukarešte, Carigrada mešani vlak ob 7.45 uri do Vrhnike potniški vlak ob 8. uri do Maribora brzovlak ob 12.02 uri do Dunaja, Prage brzovlak ob 12.05 do Trsta potniški vlak ob 12.10 uri do Dunaja, Zagreba, Kotoribe mešani vlak ob 13.25 uri do Vrhnike potniški vlak ob 14,15 uri do Zidanega mosta
potniški vlak ob 14.30 uri do Trsta brzovlak ob 16.55 uri do Trsta brzovlak ob 17. uri do Zagreba, Bel-grada
potniški vlak ob 17.55 uri do Zagreba, Maribora, Čakovca mešani vlak ob 18.40 uri do Vrhnike potniški vlak ob 19.30 uri do Rakeka
O.	S. E. ob 22.20 uri do Trsta, Pariza mešani vlak ob 22.30 do Vrhnike (vozi samo ob nedeljah in praznikih od
1.	junija do 30. novembra 1923) potniški vlak ob 23.52 uri do Dunaja, Zagreba.
PRIHODI VLAKOV V LJUBLJANO
GLAVNI KOLODVOR:
brzovlak ob 0.17 uri iz Trsta polniški vlak ob 4.04 uri iz Dunaja, Kotoribe, Zagreba brzovlak ob 5.12 uri iz Dunaja, Budimpešte
S. O. E. ob 5.40 uri iz Pariza, Trsta mešani vlak ob 6.40 iz Vrhnike potniški vlak ob 7.28 iz Rakeka potniški -vlak ob 7.32 iz Zidanega mosta potniški vlak ob 10.13 uri iz Zagreba, Zidanega mosta, Maribora, Čakovca mešani vlak ob 10.30 uri iz Vrhnike brzovlak ob 10.42 uri iz Belgrada, Zagreba
potniški vlak ob 10.56 uri iz Trsta brzovlak ob 11.50 uri iz Trsta potnški vlak ob 14. uri iz Dunaja, (Maribora, Kotoribe, Zagreba) brzovlak ob 16.16 uri iz Trsta brzovlak ob 16.41 uri iz Dunaja, Prage, Zagreba
mešani vlak ob 17.40 uri iz Vrhnike potniški vlak ob 18.21 uri iz Maribora, Zagreba
mešani vlak ob 21.15 uri iz Vrhnike (vozi samo ob nedeljah in praznikih od
1.	junija do 30. novembra 1923) potniški vlak ob 21.37 uri iz Maribora (Kotoribe, Zagreba)
O.	S. E. ob 21.58 uri iz Carigrada, Bukarešte, Zagreba potniški vlak ob 22.36 uri iz Trsta
za pridobitne sloje lako aktualno, da smo naprosili g. delegata, naj objavi celotno predavanje v našem listu. Gospod delegat je ljubeznivo ustregel naši želji in nam dal na razpolago celoten referal. Referat pričnemo priobčevali v prihodnji številki. O. delegatu se za naklonjenost prav iskreno zahvaljujemo. Prepričani smo, da bodo njegova izvajanja ravno tako zanimala naše čitatelje, kakor so zanimala ljubljanske poslovne kroge, ki so se predavanja udeležili v jako častnem številu.
Izpremembe in dopolnitve stanovanjskega pravilnika so izšle kot posebna brošurica pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Brošurica s poštnino vred velja Din 4.50. Stanovanjski zakon. Pravilnik in Izpremembe skupaj pa veljajo s poštnino vred Din 15. — .
Valutna konferenca v Švici, švicarski gospodarski svet je za 20. maja sklical v Basel valutno konferenco. Iz Beograda je bil na konferenco povab-
ljen profesor dr. Paja Stanišič. Z sodelovanje na lej konferenci se je dosedaj prijavilo 8 držav.
Velesejm v Padovi. Za posetnike velesejma v Padovi je dovolilo italijansko ministrstvo za trgovino, da se izdavajo vizumi na polne liste po znižanih pristojbinah v iznosu dveh zlatih lir mesto deset. Sejmske legitimacije, na podlagi katerih jim dovoli italijanski konzulat v Zgrebu odnosno italijanski delegat v Ljubljani vizum po znižanih pristojbinah, se dobijo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Tržna poročila.
Novosadska produktna borza. 22. 1.
m.) Pšenica: baška 77 kg, 3 odst., pariteta Zenta, 3 vagoni 437.5; baška, 76 do 77 kg, 2—3 odst., ponudba 430. — Ječmen: baški, 64—65 kg, ponudba 285. Oves: baški, 2 vagona, 287.5. Turščica: baška, pariteta Subotica, 3 vagoni 295; baška, 16.5 vagona 251.25—255; baška, 100 odst., zdrava, 1 vagon 257.5; baška
bela, 2 odst. žolla, 1 vagon 290; baška, 10 odst. defektna, 1 vagon 225; baška okrogla, I vagon 260; baška defektna ab Bosanski Brod, 30 vagonov 278.75; baška, duplikat kasa, 5 vagonov 278.75; baška okrogla, 2 odst. defektna, povpraševanje 252.5; baška, ab ladja Bosanski Brod, 5 vagonov 275; banatska, pariteta Zenla, 4.5 vagona 251.5; sremska, ponudba 260. Fižol: beli baški, povpraševanje 495. Moka: baška »0«, ponudba 655; »2«, ponudba 612.5; »6« ponudba 550; banatska »7«, 3 vagoni 430. Otrobi v pšeničnih vrečah ponudba 140, v papirnatih vrečah, ponudba 135. Tendenca nestalna.
Zagrebški žitni trg (22. t. m.) Postavno baška, odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica (76—77 kg) 440 — 445, lurščica žolta 260—265, bela 295 — 305, defektna 170-250, rž (71-74 kg) 365 do 375, ječmen za pivovarne 325—340, za krmo 300— 305, oves 285—295, fižol pisani 450—600, beli 450—550, moka »0« 671) —705, »2« 650—680, »4« 625 do
655, za krmo 225—235, ržena 525 — 530,. otrobi drobni 160—170, debeli do 250. Tendenca mirna.
Žitni trg v Avstriji. Pšenica 4500 n. o. K kilogram, rž 3405 — 3700 n. a. K, ječmen 2700—2850 n. a. K, jugosl. koruza 2550—2650 n. a. K, pšenična moka št. 0 6300—6400 n. a. K, krušn moka 4950 do 5100 n. a. K.
Padanje cen senu. Zadnje dni so vsled izgledov ugodne leline za krmo silno padle cene senu in drugim krmilom.
Cene kolonijalnemu blagu v Trstu so bile zadnje dni sledeče (v lirah): kava 7, 5.90, Rio 6, 6, Rio 5, 6.15, Rio 4, 6.25, Rio 3, 6.30, Santos 7.30, Minas 6.55. sladkor: v kockati 3.72, kristal 3.68; riž: Karolina 2.30, italijanski glace 2.18, Sai-gori 1.50, Barma I.40, Bract 1.35, Soia olje 5, čokoladh 6.70.
Beograjski trg. Mast 36—38, slanina 34—36, goveje meso 13—20, jagnječje meso 20—22, suho meso 35 — 38, riba som 25—35, krompir mlad 10—18 Dta za kilogram.
OGLAS.
DIREKCIJA DRŽAVNOG DOBRA »BELJE« U KNEŽEVU (LAK) BARANJA kupice putem ofertalne licitacije niže izloženu
rezanu meku gradju.
Pismene ponude, snabdevene sa 20 Din taks. markom, uputiti nojdalje do 21. juna Glavnoj Direkciji Državnog Dobra »Belje«.
Prava učešča na ovoj licitaciji ima svaki, koji može iskazati po svojoj Trg. i Obrtničkoj Komori, da je obrtnik ili trgovac ovog predmeta.
Licitacija održače se na dan 23. juna na osnovu podnešenih ofe-rata, te če Direkcija kupovinu izvršiti od one firme, čija je cena bila najpovoljnija. Ponudjene cene kalkulirati.
1. Franko željeznička ili plovidbena stanica Apatin:
20/20 cm jako gradje 60 kom. a 4 m.
18/25 cm jako gradje 2/10*50 m, 4/7-60 m, 2/5-50 m.
18/18 cm jako gradje 7/9 — m, 7/7-20 m, 7/2* — m.
13/18 cm jako gradje 14/2-20 m.
13/13 cm jako gradje 20/6-— m.
10/16 cm jako gradje 14/4-50 m.
1. UKUPNO cca 25 m' GRADJE.
2.	Franko željeznička stanica Beli Manasiir:
18)25 cm jako gradje 20 kom. a 10 m, 5 kom. a 7-50 m.
18/18 cm jako gradje 15/5* — m, 30/4*50 m.
16/22 cm jako gradje 60/10-— m, 15/9-— m, 15/6 — m.
19/19 cm jako gradje 70/10* — m, 10/9* — m, 10/8- — m, 10/7- — m, 10/6 — m. 16/16 cm jako gradje 10/5*50 m, 20/4*50 m.
13,18 cm jako gradje 5/5-50 m, 10/4-50 m.
13/16 cm jako gradje 30/10-— m, 25/9 — m, 350/7-60 m, 30/6-50 m,
130/6- — m.
13/13 cm jako gradje 40/4 — m.
10,16 cm jako gradje 20/6-60 m, 25/6-— m, 10/5-20 m.
2. UKUPNO cca 150 ms GRAD JA.
UKUPNO 1. + 2. == 175 m3.
Uz iste uslove ponuditi 1 vagon BELOG PASULJA i priposlati mustre istih, franko vagon Beli Manastir.
Iz Hai im Direkcije Brianu Dobra jije” a Mm
12. maja 1923. god., broj 4830.
OGLAS.
DIREKCIJA DRŽAVNOG DOBRA »BELJE« U KNEŽEVU (LAK) BARANJA izlaže za prodaju
od ovih 2 vagona bele, 2 vagona ervene, berbe 1922. god. putem pismene licitacije.
Rezanci se nalaze u našoj Šečernoj Fabrici Branjin-Vrh.
Pravo učešča na ovu ofertalnu licitaciju imaju svi nadmeiači, koji polože 5 %, a stranci 10 % kaucije od ponudjene vrednosti. Nad-metači imaju pravo podneti svoje oferte za svu količinu ili samo za jedan dio a ne manje od jednog vagona.
Pismene ponude u zapečačenim kuvertima snabdevane sa 20 Din taks. marke, u kojoj če naznačiti koliko dinara nudi za vagon
H
10.000	kg franko slanica B. Manastir, predložiče licitanti na dan 23. juna u 10 sati prepodne uz predočenje, da su položili odgovaralucu sumu kaucije na našoj Glavnoj Blagajni.
Merenje za ovu prodaju izvršiče se na vagi naše drž. Šečerne Fabrike ili u Kneževu u Mlinu, a merenju ima pravo kupac prisostvovati.
Od momenta kad je predata ponuda, jamči kupac za ponudjenu cenu pologom svoje kaucije. — Za državno imanje važi prodaja posle odobrenja nadležne vlasti.
Ponudjaču, koji bude ponudio najpovoljniju cenu, ustupiče se roba odmah posle odobrenja nadležne vlasti.
Predatom ponudom, obavezuje se ponudjač ovim u oglasu razglašenim uslovima, i da po njima pristaje na licitaciju.
11 Mariin Glavne Direkcije Državam Dobra Jeli” a Kneževu
12.	maja 1923. god., broj 4538.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
1 JUGOEKSIM" j
» EKSPORT	TRGOVSKA	DRUŽBA	IMPORT	«
■	VEKOSLAV PELC IN DRUOOVI	B
■	V LJUBLJANI, VEGOVA UL. 8	■
■ TRGOVINA S ŠPECERIJSKIM, KOLONIJALNIM, MATE- ■ B RIJALNIM BLAGOM, DEŽELNIMI IN POLJSKIMI PRIDFLKI 5 E IN IZDELKI, MLEVSKIMI IZDELKI, LESOM IN LESNIMI B
■	IZDELKI	TER	MANUFAKTURO	NA	DEBELO	m
m	■
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BBBBBBBBBBBBBBa
FERROSTAAL D. D.
ZAGREB, UNIsonov trg 7.
PONUJA ves potrebni v SHS ležeti marerijal za ozkotirne in normalne Železnice, n. pr. tralnice, spojnice, yijake, žeblje, vozičke vsake oblike In za vsako svrho, njih dele, lokomotive, potem plotevino, kovino za ležaje, vse stavbeno železo, jeklo vsake vrste.
Zastopnik za Slov.nijo;
FRANC HOČEVAR. Ljubljana, Miklošičeva testa 36.
Veletrgovina
A. Šarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago'
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo in mlin za diSave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
	j-	
fl	[	
I
GUMENE PETE in GUMENE POTPL6TE
cenej« In trajnij« so kakor usnene! Najbolje varstvo prot) viasl i mrssa I
Priporočamo
Ljubljana, Sv. Petra nasip
I NaJbolJSi šivalni stroji v vseh opre-| mah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse I sisteme.	Na	veliko	in	malol
Oglašajte v K
Tinski]
Lastnik: »Merkur« frflovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko industrijske