Posamezna Številka 12 vinarjev.
SleV- 256.	|l L1DDH9DI,» MU.
Leto EV.
Velja po pošli:
u oelo leto naprej.. K 30'— bb cn mesec „ .. „ 2-50 bb Nemčijo celoletno. „ 34'— aa ostalo inosemstvo. ,, 40 —
V	Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. K 28-— sa on meseo „ ,. K 2-30
V	spravi prijema« mesečno „ Z-—
— Sobotna izdaja: =
Za oe'o leto ..... K T— aa Nemčijo oeloletno. „ 9'— bb ostalo Inozemstvo. „ 12 —
Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne iaa sprejemajo. — Uredništva telefona štev. 74. ==»
Političen list za slovenski narod.
Italijani beže proti reki Piave. — 40 kilometrov do Benetk. — Pri Livenzi. — Zopet več tisoč
Italijanov ujetih.
Enoatolpna petltvrata (72 aa Stroka in 8 mm visoka aU nje
prostor) bb enkrat .... po 90« aa dva- In večkrat . „23,, pri večjih naročilih primeru popust po dogovore.
Enoatolpna petltmta po 00 v
lakaja vsak dan lBVsemiln»> delje In praznike, ob 3. uri pop.
Redna letna priloga vozni red,1
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol it 0, - Kačtm poštne hranilnloe avstrijske St. 24.797, ograke 20.511 bosn.-hero. St. 7563. — UpravntSkega telefona it 100.
Italijani so se nameravali držati pri Tilmentu. Pariški Journal je poročal, da bo Tilment Cadorna branil. Italijani pa •Tilmenta niso mogli proti navalu naših čet držati. Naša vojska prodira dalje. Cadorna v svojih uradnih poročilih priznava, da se je moralo njegovo k#o krilo v gorah umaikniti. Priznal je tudi, da je moral pustiti Tilment in da se umika proti Livenzi, ki so jo naši voji že dosegli. Umik od Tilmenta zagovarja, češ, da je voda upadla. Če je upadel Tilment, je upadla tudi Li-venza, ki se izliva v Jadransko morje in teče približno v sredi med večjima rekama Piave in Tilmentom.
Včeraj se je popoldne uradno poročalo, da se je jugozahodno od Tolmezza moralo zopet več tisoč Italijanov udati. Zvečer se je pa poročalo, da so zopet več tisoč Italijanov ujeli. Kje so naši Lahe zopet pošteno naklestili in zajeli, še niso poročali, a vsekakor kaže dejstvo, ker se Italijani udajajo, da je odporna sila Italijanov zelo padla.-
Cadorna je potegnil v armadno ozem-' Ije pokrajine v severni Italiji do črte Ra-venna-Parma; od Benetk do Ravenpe je • skoraj 120 km daleč; od Žage na Goriškem pa n»d 200 km: tako daleč: skoraj da do Apenin že torej Italijani čutijo posledice vojske, katero so pričeli zavratno, ker niso bili zadovoljni z ozemljem, ki. jim ga je njih bivša''zaveznica Avstrija ponujala, da ostanejo vsaj nevtralni. Občutje v Italiji si lahko predstavljamo, ker ogromna večina in parlamenta ni bila za vojsko dovzetna, Umljivi so zato napadi na framasone, ki so vsilili italijanskemu kralju meč v roko.
Kaj da sta angleški in francoski ministrski predsednik obljubila italijanski vladi, da ne sklene posebnega miru, še ni znano; veliko pač ne, ker bi se sicer ne reklo, da tako zgovorni italijanski poslanci žele, naj se v zbornici ne razpravlja o vojnem položaju, češ, da bi bilo to morebiti škodljivo,
O posledicah italijanskega poraza razmotriva velezanimivo o posledicah italijanskih porazov. Vse kaže, da bo Italija že bodoče leto, kakor Rusija, postala rav-notako nedejavna. Gospodarsko postane polnoma odvisna, vojaški ji pa bodo grpzile osrednje velesili. Kakor so se odpovedali Carigradu, tako se bodo morali Italijani odpovedati Trstu, a zato se ne bodo nič več zanimali za vojsko. Za eno leto vsaj se bo skrajšala vojska, ker se bodo
Italijani Trstu odpovedali; dozdaj se je sodilo, da bo trajala vojska še dve leti.
XXX
V bojih za prehod čez Tilment med Pinzanom in Osoppom so c. in kr. čete odlično sodelovale. Avstroogrska divizija je priborila glavni prehod čez železniški most pri Corninu. Italijani so bili most razstrelili in napraviti je bilo treba zasilno brv, ki so jo položili na stebre razstreljenega mostu. Preko te zibajoče se brvi je šla divizija mož za možem, ves čas izpostavljena sovražnemu artilerijskemu ognju. Da bi šlo hitreje, so se vrgli posamezni oddelki v deročo reko, plavali do enega izmed mnogoštevilnih otokov in sc ondi vgnezdl-li čez noč.
Na zapadnem bregu so skušali Italijani naše vreči, nazaj, toda kljub močnim utrdbam pri San Roccu in Forgariji so se morali pred našimi umakniti. Utrdbe so bile kmalu naše in začeli smo prodirati proti jugozapadu. Istočasno se je začel dalje severno prehod med .Venzono in Tol-
mezzom.
XXX
Američani zdaj tudi lahko pokažejo svojo umetnost. Njih general Pershing naj se kosa s Hindenburgom, . Slavo' Si bfldo pridobili, a Francozi bodo zelo nemirni, ker ne bodo preveč zaupali odporni sili američanskih novincev.
Italijani se zdaj zanašajo na odločilno bitko, o kateri pravi Mussolin:, da bo to zadnja bitka, velike svetovne vojske. Her-ve pa grozi, da bodo Francozi bili veliko bitko.
Sporazumu gre zdaj za to, da pridobi časa. Ali se bodo mogli braniti še za reko Piave, je dvomljivo, ker oridejo naši lahko v nekaterih dneh do Piave.
Maršal Conrad prodira proti Feltre in Pieve di Cadore. Na višinah jugozahodno od Tolmezzo se je bil včeraj večji boj. Ujetih je bilo več tisoč Italijanov. Sovražnik beži proti Piave, od tam do Benetk je približno 30 km daleč.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 7. novembra. Uradno:
Italijani beše proii reki Piave. Naše zasledovanje se vrši. po načrtu.
Jugozaparlno od Tolmezza so avstrijske gorske čete cbko??le nekaj iisoo Italijanov in jih rrmltli, ("a so se udali. Načelnik generalnega štaba.
Naše čete prodrle do Livenze.
Dunaj, 7. novembra. Zvečer. Vojni tiskovni stan:
Preganjanje ugodno napreduje.
Čete so dosegle Llvenzo. Zopet so veš tisoč Italijanov ujeli.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 7. novembra. Veliki glavni stan:
V gorovju in na beneški nižini se zasledovanje nadaljnje. Nekaj iisoč Italijanov je ujetih.
pl. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 7, novembra zvečer. Med preganjanjem na benečanski ravani smo dosetjli erfo Livenzo.
Ve5 tisoš ujetnikov.
XXX
Italijansko uradno poročilo.
6. novembra. Sovražnik močno pritiska aalje pri zgornjem Tilmentu na naše levo krilo. Svoje sile pritiska v smeri proti srednjemu in spodnjemu Tilmentu. Deli sovražnih prednjih straž so v stiku z oddelki grenadirjev jugozahodno od Sant Vito pri Tilmentu, a smo jih odbili.
Nekaj odsekov smo morali v gorah iz strategičnih ozirov izprazniti. Sovražnik jih je zavzel, ko so se umaknile naše čete. Nad Nervoso smo danes zjutraj sestrelili sovražno letalo.
7. novembra. Ker se more Tilment le s težavo braniti, voda je namreč zdaj upadla, smo naše črte umaknili proti Litvenzi. Naše umikanje, na severu so ga krile naše varnostne čete, na jugu pa naši zadnji oddelki, se je izvedlo v dobrem redu. Včeraj in ponoči so naša letala in zrakoplovi večkrat z uspehom metali bombe na sovražne sile, ki so zopet gradile mostove ali prehajale čez Tilment. Naši letalci so sestrelili štiri sovražna letala.
XXX
Boji za prehod čez Tilment,
Poraženi Italijani so se zbrali za Tilmentom v prej pripravljenih utrdbah in v naglici zgrajenih postojankah k navidezno resnejšemu odporu. Zlasti se je zdelo, da hočejo Italijani braniti osrednji tlmentski odsek z železniškim mostom pri Codroi-pu. Tu je čakala tedaj zaveznike glavna naloga za priboritev prehoda čez Tilment.
V tem odseku je operirala naša druga soška armada pod poveljstvom gene-
rala pl. Henriqueza. Naše vodstvo pa nI hotelo zgrabiti bika za rogove ter je dalo zaenkrat povelje za obstreljevanje italijanske postojanke pri Codroipu s tefcko artiljerijo. Obenem so pripravili vse potrebno za močan napad, s katerim so pa odlašali, ker se je nudilo upanje, da bo mogoče dalje proti severu pri Pinzanu nenadoma izsiliti prehod in prijeti potem postojanko pri Codroipu tudi od strani..
Nemške in avstrijske čete .Bellowe armade so si tudi priborile prehod proti močnemu sovražniku, vendar po tako temeljiti artiljerijski pripravi, da so Italijani podlegli že v napadu prvih naših čet, ki so prišle na drugi breg. V italijanski tU-mentski fronti je nastala vrzel in Bellowa armada je mogla z okretom proti jugozapadu uvesti obkolitev italijanske postojanke pri Codroipu.
Sedaj je prišel trenotek tudi za soško armado, da v odseku Codroipo preide k napadu. Njen sunek se je popolnoma posrečil in popoldne je bil Tilment na celi črti za hrbtom zavezniških čet, ki so udarile takoj dalje za sovražn kom, ki se umika čez Pordenone in Portogruaro.
Za Tilmentom.
Prehod naših čet čez Tilment je pognal Italijane, ki so se bili začeli ponekod zbirati, zopet dalje. Cele divizije beže docela brez glave, kar jasno kažejo sledovi za njimi. Mostove čez reke razstreljujejo mnogokje preje, nego so vsi čez. Na takih mestih leži v vodi vse polno natovorjenlh voz in mrtvih konj, cele kolone avtomobilov so prevrnjene po bregovih. Civilno ljudstvo, ki je deloma ostalo po vaseh, naše prijazno sprejema; samo v Magnanu so
civilisti streljali na posamezne patrole._
Mesto Humin je zavzel graški • nadporočnik G. Hinterhofer I. polka ces. strelcev s tremi možmi. Na Glavnem trgu je stalo pol italijanske stotnije, ki se je udala po prvih strelih. Tu smo vplenili cele vlake bombaža.
Črta Ravenna-Parma armadni oJsek. Rotterdam, 7. nov. »Dai.ly Mail« javlja iz Rima: V armadnem odseku so pritegnili severno Italijo do črte Ravenna-Parma,
Begunci iz Furlanije v Rimu. Curih, 7. novembra. »Neue Ziiricher« Zeitung« javlja iz Rima: V Bologno, v FIo-renco in v Rim je došlo na tisoče beguncev iz Furlanije.
Švicarji o našem preganwiju, Bern, 5. novembra. Poroči!a o nreko-račbi slednjega Tilmenta označuje švicarski vcip.ški krit'k za zelo važen ooraz druge in tretje italijanske armade. Angleški in francoski vojaki sc do zdaj upali,
BeoeSKo Slovenija.
Dr. Jos. Lovrenčič,
Prišlo je kar nenadoma, v času, ko živi v nas vseh oporoka velikega Evangelista: slovenski narod je celokupno združen pod žezlom slavne habsburške vladarske hiše in čaka velike besede svojega velikega vladarja, ki jo je ob nastopu vlade zagotovil z ljubeznijo in pravico. Beneški Slovenci, kri naše krvi, so rešeni polstoletnega mrtvičenja in ubijanja. Naše zmagoslavne čete so jim prinesle veliki dan odrešenja, ki ga pozdravijo, kakor pozdravlja slovensko ljudstvo zmagoovenča-nega vladarja kot svojega kralja Matjaža, ki nas privede v lepe in jasne dni narodne samostojnosti.
Beneška Slovenija mora ostati naša i— avstrijska v okviru jugoslovanske samostojnosti od 27. oktobra dalje na vse večne čase!
X X X
Beneška Slovenija! Ali si hodil po na-diški dolini, po šentlenartski, si obiskal terske Slovence in skočil iz kobariškega kota čez Nadižo preko Robedišč ob sejmu
v Čeneblo, si jo zavil kdaj iz Žage ob ču-doromantični Učeji med strmimi gorami v Rezijo, si videl te slovenske vasi in trge in slišal našega človeka zdravega in krepkega v vsem jedru, ko je ob sobotnih sejmih napolnil Čedad?
Vesel si bil in žalosten.
Vesel: prvi so bili, ki so hodili v Italijo, prvi, ki so si priborili zmage pod južnim solncem v sedmem in osmem stoletju in prvi vseh narodov, kar jih je šlo že pred njimi v Italijo, da so se ohranili clo danes kljub vsem razmeram, ki so bile, zlasti zadnjega polstoletja, barbarske. Res da do Tagliamenta so segali (prim, Rutar: Slovenska krajepisna imena v Furlaniji. »Ljubij. Zvon« med 1880—90 enkrat, S. Gregorčič: Na potujčeni zemlji!), a ni čuda, da jih je tisočletje skrčilo na 40.000! — Gumplovič pravi, da Italija vse narode, ki bi se jim zahotelo po njej, požre. Našega ni mogla. Zato si vesel. Zdravja je v nas in moči in zato trdne vere v prihodnjost!
Žalosten: oglejski patrijarhi, naši nekdanji gospodje, so imeli načrt ustanoviti v Čedadu, prestolici beneških Slovencev, vseučilišče, ki bi bilo namenjeno tudi Slovencem, kar je izrecno povdarjeno! Italija s svojo »20u01elno« kulturo ni dala 40.000 Slovencem — koliko jih je bilo pred petdesetimi leti! — ne ene ljudske šole v materinem jeziku! Še več: Knjige družbe sv. Mohorja so le s težavo prišle med nje in
trpele še, ko so prišle, preganjanje. Slovenski bogoslovci beneški in abiturijenti nadškofijske gimnazije v Vidmu so ustanovili leta 1910. po vzoru Slovenske dijaške zveze svojo Zvezo, da bi delali med svojim bednim ljudstvom kulturno in or-.ganizatorično, so imeli v vasi Matajur ob veliki udeležbi dijaštva in občinstva svoje prvo zborovanje v septembru istega leta — so bili preganjani in Zveza razpuščena. Koliko krika je bilo v videmskih listih, ko je prišel pokojni Evangelist med beneške Slovence, da bi jih organiziral na zadružnem polju!
In uradi: od najvišjega do najnižjega izključno italijanski in ker pretežna večina italijanščine ne razume — kar se otrok v par letih v italijanski šoli nauči, oziroma kar mu skušajo ubiti v glavo, ob prvi priliki pozablja in se mučilnic-potujčevalnic nikdar ne spominja z veselo mislijo. — Zato mora iti vse s pomočjo tolmačev. Kaj si misli ob tem naš človek, če pomisli na čase beneške republike, ki je bila vsaj toliko trezno politična, da je pustila svojim Slovencem prosto domače sodstvo. — (Prim, dr. J. Gruden: Slovenski župani itd. Leonova družba v Ljubljani, 1915) si misli lahko vsak sam.
In v gospodarskem oziru ni 'udi dosti boljše!
XXX
Beneška Slovenija mora biti naša! In plebiscit iz leta 1866.7 Takrat ni govorilo ljudstvo; prepričan sem, da ne. Denar in podkupljive duše pač in njihove blesteče besede, ki so slikale »obljubljeno deželo«, koder se cedi med in mleko. Bridko spoznanje je prišlo kmalu, dasi je strup učinkoval. Zapostavljanje in nepravičnost vsepovsod sta odprla oči, Kedaj je že zapel pokojni župnik Podreka svojo priprosto pesem iz srca beneškega ljudstva:
Jaz nisem Taljanka pa tudi ne bom, sem zvesta Slavljanka, ki ljubim svoj dom!
In kdo se je jokal v Kobaridu, ko je toi pesem uglasbil učitelj Carli in jo je čital«' niški zbor zapel? Podreka sam in z njim beneški gostje. Narodna misel je dobila svoj izraz.
Beri Zamejskega Poezije! Vsi vemo, kdo je in koliko je storil za svoje rojake, da jih je otel pogube. Če sme kdo govoriti v imenu beneških Slovencev, da izrazi njih želje, je on prvi! A on je že govoril v svojih pesmih je govoril. Vzemi jih in beri danes in videl boš, kako hrepenijo dosedaj tlačeni beneški Slovenci po »zarji, ki rdi na vzhodu« v svojim bratom avstrijskim Slovencem, medtem ko je na zapadu — v kulturni Italiji! — zanje temno nebo, )rf jim grozi uničiti vse,
da bodo Italijani sovražnika yr. KUnecta
zadri*1'- doklcr ne urcde Čet brbtc"n
fronto, a so se varali; j^ansko vojno vodstva se mora zato ooiočiti za nove, hitre nastope. Italijani do zdaj niso rešili tmede v lastnih četah. Zavezniki oper raja dalja in napredujejo po načrtu Vznemirjenje zaveznikov je zato umljsvo /«* zavisi od okolnosti, če cndeio Angleži m Francozi Italijanom pravočasno ta pomoč.
Američani v Italiji.
Rotterdam, 7. novembra. (K. u.) »Maasbode« poroča, da pošl.iejo udi ameriške čete v Italijo. Koncem minulega tedna so prišli veliki oddelki »me-riških čet na Angleško, pa jih bodo takoj poslali v Italijo.
Angleški in francoski častniki v »ali-janski armadi.
Rotterdam, 7. nov. »Daily MaiU poroča iz Rima, da je kralj pritrdil, da Otopijo štirje angleški in trije franco-aki Častniki v italijansko armado. Po-SvaM bodo v Cadornovem glavnem
»tanu.
Brigada Bari razpnSčena.
Berlin, 7. novembra. Iz Curiha: V Gadovi ie odpovedala pokorščino brigada Bari; zveze tretje italijanske armadi so bile zato najnevarnejše ogrožene. Brigado so razpustili.
Italijanska meja zopet zaprta. * Curih, 7. nov. Italijansko mejo so v torek zjutraj zopet zaprli, ker je položaj na bojišču kritičen.
Italijanska poročila Francozi cenzurirajo.
Berlin, 6. novembra. »Voss. Zeitung« Iz Genfa: Zveza pariških časnikarjev protestira, ker pariška cenzura italijanska vojna poročila cenzurira.
Italia fara da se.
vernega do Jadranskega morja. Pravi, da je napačen nazor, češ da mora na pe-nečanski ravnini sporazum priboriti odločbo Francoske in angleške pomožne čete morajo sovražnika zadržavati m nuditi Italijanom priliko, da si opomorejo. Sicer je pa Italija vedno hlepela, da sama zmaga; tudi zdaj naj s svojimi silami prepodi sovražnika.
XXX
Novo Orlandovo ministrstvo, — Orlando pozval Giolittija na pomoč.
Geni, 6. novembra. (K. u.) »Journal 'de Geneve* javlja iz Rima: V novi vladi ie 16 ministrov in 18 državnih podtajmkov. Vsakemu ministru je prideljen podmim-ster V vladi so zastopani katoličani, rad;-kalci republikanci, liberalci in konservativci ' Med državnimi podtajniki je en katoličan, en radikalec in eden, ki ni politično pronociran; devet desetin državnih podtajnikov pripada Giolittijevi stranki.
Lugano, 6. novembra. (K. u.) Giolittija je pozval Orlando kot starega prijatelja, naj se sklene premirje med vsemi strankami, ker stoji sovražnik na italijanskih tleh, dokler se sovražnik ne prežene. Giol.tti mu je odgovoril: Prevzel si vlado, ko so vsi Italijani dolžni, da podpirajo vlado.
Zasedanje italijanske zbornice odgo-deno.
Lugano, 7. novembra. (K. u.) Ker Še nI znano, kaj da so sklenili v dogovorih z Lloydom George jem in Painlevejem in ker bi notorične Orlandove izjave " parlamentu bile odveč, se sodi, razprave zbornice še odgodijo.
da se
Italijanski socialisti pa vojne žrtve. Geni, 7. nov. (K. u.) Pichonovo gla-. liso »Petit Journal« je 5. t. m. poročalo iz Milana, da hoče Cadorna držati črto pri Tilmentu in da se ne bo več umikal, ker razpolaga s številnimi voji. Tudi iz drugih italijanskih poročil se razvidi, da niso mislili na tako kratko brambo Tilmenta.
XXX
Kako so Italijani bežali iz Vidma.
Iz Haaga poročajo 3. novembra: Dopisniki, ki so še pred malo dnevi hvalili italijansko umikanje kot posebno lepo urejeno in vzorno, so bili še v glavnem stanu v Vidmu, ko so jim italijanski častniki naznanili, da se bližajo mestu avstrijske patrole. Dopisniki so bežali s po-vodnijo drugih beguncev ob železniški progi do Codroipa, prekoračili Tilment in bežali nato peš dalje preko Pordenona in Comegliana v Treviso.
Pogled na te begunce opisujejo kot pretresljiv in tragičen. Po cestah avtomobili, ročni vozički in druga vozila, med katerimi se je pehala truma bežečih ljudi. Mnogo žena je tožilo, da so v gnječi izgubile svoje otroke. Ranjenci, bolniki in starčki, vse je bežalo. Na razdejanih potih so se vseDOvsod pomikale vojaške kolone. Med vojaki so se gnetli gospodje in gospe v večernih oblekah. Z neba je lilo, kar je zmedo še povečavalo. V šestih urah so prehodili begunci komaj šest milj. V Por-denonu ni bilo mogoče dobiti ne živil, ne prenočišča.
Barzilai je izjavil rimskemu dopisniku »Petit Parisiena«, da smatra uspešen odpor italijanske armade za Tilmentom kot zagotovljen. Duh italijanskega ljudstva je izvrsten. Soričo nevarnosti, ki preti Italiji po osrednjih velesilah, bo tesno sklenila narodne vrste ter v Italiji ne bo več govora o nevtralistih in intervencionistih, marveč samo še o Italijanih.
Italijani izpralolelo DolomlsKo Me.
di vrle Boroevičeve armade prisostvuje operacijam cesar Karel sam.
Osvofiofenii Goriško,
Josipa J u g a so Italijani ob umi-
da pride do redne železniške zveze z Gorico, drugi most, pri barki, je izgubil celo kolono proti Ločniku. Tudi tukaj bo treba dela za zve*o s Krainora. Na brajdi nasproti Rezberga so imeli Italijani jako lepo pokopališče; tudi na posestvu
A ta dva nista osamljena. Poznal sem župnike po nadiški dolini, ki so imeli cele zbirke pesmi v svojem narečju in bral sem jih. Narodna misel in hrepenenje po združenju z nami je v njih pesmih prevladovalo. ln na župnike je bilo ljudstvo navezano, oni so ščitili njegovo narodnost kolikor so mogli. Cerkev s slovensko pridigo, to je bil steber Slovenstva v Italiji, odkar so prišli pod njo. A še tu so hoteU slovenščino izpodriniti. V Št. Petru Slovenskem je italijansko žensko učiteljišče, ki je zahtevalo mašo ob desetih z italijansko pridigo. Župnik Gajon — naroden mož skozi in skozi — se je postavil in deseta maša je ostala, kakor je bila, slovenska s slovensko pridigo!
Duhovništvo pozna ljudstvo in če so duhovniki vedno in povsod hoteli k nam in želeli dan, ko bo Beneška Slovenija »ena djekla ponižna« rešena »kjeten«, ki jih ji je nadela Italija s svojim svetim egoizmom, potem je tudi ljudstvo za njimi. Ne v svojem, v imenu ljudstva so govorili!
XXX Beneška Slovenija jc naša! Ob Tvojem visokem godu, presvetli vladar, ki ga v sijaju zmag praznuješ prvič na staroslavnem habsburškem prestolu, Ti kliče prvič klanjajoč se Ti celokupna Slovenija:
Ti združiti, osrečiti jo hoti!
Zavezniki so v zadnjih dneh zopet ^rilo ;t.o rapredovali in p-ekoračili Tilment, To in pa vedno občutnejši pritisk Krobati-nove ?.rmade na utrjene točke beilunslre ceste je prisilil Italijane, da ?o pospešili tudi izpraznitev svoje vzhodno tirolske fronte. Priprave za to so bile že nekaj dni očite.
Ozemlje, ki ga je tu popust i sovražnik pod našim trostranskim pritiskom, je lvfalo od početka pred našo biambno črto in ga je zasedel sovražnik brez boja. I* utrjenega zbiralnega prostora pri Fe!tre so prišli tedaj Italijani po Cimonsk; dolini v Primoero in prodirali skozi Cordevole proti Fuchensteinu. Iz Pieve di Cadore so zasedli ampeško kotlino ter se je v glavnem kraju takoj naselilo ital'jansko bri-gadno poveljstvo.
Neposredno poleg Corfne, v skalovju Telanc so se pa držali naši oddelki do dmašniega dne in vedno se ponavljajoči italijanski poizkusi, da bi preko Peutel-steina prodrli proti Schluderbaclnt so se razbii' ob uporu naših postojank na Visokem Gallu. Boji za cestni kos med T^alza-reškun prelazom in Arabbo so znani po b">rbah za Col di Lana. Tz Primoera so r>a poizkušali Italijani prodreti preko Roll-skega prelaza in Fassanske aloe v Fieim-ško doi no. Ob vhodu v Travign^.lsko in Pelleftrirjsko dolino je prišlo lani do ogoi-čenib bejev, a pot je Italijanom ostala zaprla, Visokogorski boji za vrh->vo in škr-binc Ftssanskih alp so trajali do lanrke zime ter so se na Cauriolu in Colbriccnu letos znova poživili. Proti jugozapadu so skušali Italijani iz Primoera preko Cima d' Asta in Campellsko dolino dobiti zvezo s svojo fronto v Suganski dolini. S krvavimi žrtvami je plačeval sovražnik tu vsako ped zemlje, a pot v Bolcan mu le ostala zaprta.
Vse to ozemlje je moral sovražnik sedaj popustiti. Desno krilo Conradove armadne skupine se je pridružilo ofenzivi in začelo zasledovati sovražnika, ki se ponekod begoma umika. Naše čete, ki so udrle iz Schluderbacha preko tako pre-pernega popenskega mostu, so zopet zasedle tudi južno pobočje Monte Piano, s katerega so Italijani obstreljevali Tob-lach, ter so na Misurinski planoti Stopile na italijanska tla. Tik za umikajočimi se Italijani so naši oddelki že r ponedeljek zvečer zasedli Cortino, kjer jih je pozdravilo prebivalstvo kot svoje prav? rešitelje.
Tudi Rollski prelaz je že očiščen sovražnika in naše čete se že spuščajo ni-zdol po Cimonski dolini. Drugi oddeiki so priSli iz zgornjega Buchenste.na po novi avtomobilski cesti, ki so jo bili 'talijani med vojsko zgradili iz Caprile v Cordevole, preko globoke dolinske ceste na italijanska tla.
Tako se je po polomu italijanske armade ob Soči zrušilo tudi italijansko središče — vao ital Jansko Irortto od Sugan-ske doline do morja i« en sam silen in vešč udarec podrl v prah.
Na celi nad 200 km dolgi fronti prodirajo zavezniki nezadržljivo dalje in naša ofenziva še ni dosegla svojega viška. Src-
č.£ Jos pa Ju g a so Italijani ob umi- štanefrežu Lutmana je pokopališče V Vrtoi kanju odvedli iz Gorice a seboj. Istotako k: ;e dar,v*]a	Vi *t X.01
moral i njimi atart znani *d,av„,Mr. | £ So^ta^^t^p^S
njo dva vojaka, pa ne naša, ampak italijanska. KeVica je mislila, da ni resnična vest, da so odšli Italijani iz goriške okolice. Vojaka sta jo prijazno ogovorila in povedala, da nista sama, ampak da jih je dvesto. Pri-j so Počasi iz rovov in se udali poklica-mm našim vojakom.
Lepi cerkvi v Štandrežu je odreza-na glava, vsa fasada je odtrgana. Tudi lepe vasi onstran Soče so grozovito trpele. Od nekaterih je ostalo le še nekoliko razpo-kanih zadov. Moša kaže še veliko opustošenj, Kopriva pa je ostala skoro cela. Skoro na vsaki hiši je rdeči križ. Kopriva je bila vojaška bolnica. V Krminu so slavili Italijani svoje zmage. V Krminu odpravljajo usnjena italijanska imena ulic »Via Bet-tisti« in »Via Oberdank« in okrasili so spomenik cesarja Maksimilijana. Prebivalstvo je ostalo po večini doma. Irredentisti, ki so f!!1" f Italijansko armado, so eažgali svoje hise. V Krminu so Italijani podskali v vagone prebivalstvo, katero so pognali iz Gorice in okolice, ali mnogim se je posrečilo, da so se odtegnili železnici in se sedaj vračajo domov. O Brdih se poroča, da niso bila prizadeta pri italijanskem umiku.
Od laške granate ranjen v obe nogi
je bil 27. preteklega mesca 16 let stari x? , nč?na' posestnika iz Lokorca št. 203, ko je šel po cesti domov s polja, kjer je bil delal. Iz neke vojaške bolnig-niče so ga pripeljali v civilno ljubljansko bolnišnico v nadaljnje zdravljenje.
Umrli so v Otaležu na Goriškem begunci: Marija Hvala iz Lokovea St, 68 Roza Gor j up iz Kala (Lipica) št. 191, Štefan Gorjup iz Kala (Lipnica) Bt. 107, N. v m. p.!
Hvaležni begunci. Ga. R. Ivanšek ja zbrala med begunci v Dobovi ob Savi za štiri črne svete maše po pokojnem gospodu, dr. E Kreku, ki se bodo opravile v Dobavi.
Zahvala. Iskreno se zahvaljujemo g, županu iz Opatjegasela za njegov obisk bgunci iz Vysoko Myto na Celk«
G r e š i č, katerega so na nos lnicj odne sli, ker se je vlegel v postelj in hotel na vsak način ostati. Oba sta bila v Gorici ves čas laškega gospodovanja.
Oplenjena stanovanja. Vsa stanovanja v Gorici, ki niso imela gospodarja, so Italijani oplenili. Pohištvo leži razbito in razmetano po sobah, po dvoriščih postelj-njaki, kuhinjska posoda, obleka, perilo. Škoda se ceni na več milijonov.
Cerkev na Placuti v Gorici je popolnoma razdejana. Le zvonik z vsemi zvonovi še stoji s pročeljem vred..
Cesarjeva zahvala primorskemu prebivalstvu. Cesar je povodom svojega zadnjega obiska na Primorskem naročil tržaškemu namestniku, naj izreče prebivalstvu za dokaze zveste vdanosti in patrijotične-ga mišljenja njegovo najprisrčnejšo zahvalo.
Ždobsko arliljerijsko središče. Izguba ždobskega ustja je za Italijane ena naibritkejših v sedanji vojni. Tekom soških bitk so bili spoznali njegovo važnost in ga izpremenili v dovršeno artilerijsko središče. s pravim mojstrstvom in sijajno tehniko so zgradili in izpopolnili to svojo postojanko, v kateri je gospodovala mornarica — moštvo in častništvo. V 10. in 11. soški bitki je delovalo tu že 80 najtežjih topov, ki so bili deloma vzidani, deloma na plavih. Stanišča so bila betonirana, vsa kritja zavarovana s čednimi pleteninami proti letalcem. Drugače pa mornarji tu niso imeli lahkega življenja, ker so se do pasu udirali v močvirje. Izpraznjevati so začeli Zdobo 27. oktobra. Priprave za to je prvi dognal poročnik Banfred, ki je ob tej ofenzivi osebno vodil poizve dovanja. Naši so takoj poslali letalska brodovja in torpedovke, da so z bombami in ogniem motile sovražnika. Lahi tudi res niso imeli časa, rešiti kaj prida svojega topovja ali ga tudi le uničiti. Iz panzanskega zaliva, čegar vodovje daje Ždobi rumeno barvo, vodi železnica preko Červinjana v Latisano ob Tilmen tu. Poleg te glavne proge so zgradili Italijani še vse polno stranskih železnic, s katerimi so dovažali municijo. Med Červinjanom, in Terzo stoje muni-cijska skladišča drugo poleg drugega. Še danes leži ondi do pol milijona roč nih granat.
Iz Červinjana poročajo 1. nov.: V Čer vinjanu je ostalo nekaj prebivalstva. Ljudje pripovedujejo o silnem strahu, ki je bil prevzd Italijane. Popustili so menažo in pobegnili. Na cestah, ki vodijo preko Čer vlnjana, se vidijo topovi, katerim so njiho vi motorni vozovi ušli; prevrnjeni sanitetni vozovi, obveze, zdravila leže naokoli, tod in tam stoje težko naloženi avtomobili, pri katerih je odreklo krmilo, nakar so jih enostavno pustili na mestu. Červi-njan napravlja vtis avstrijskega trga. V šoli je bilo nastanjeno italijansko poveljstvo. Artiljerija in letalci niso napravili mnogo škode. Sredi ceste stoji ogromen italijanski top, na katerega so ljudje obesili sliko cesarja Franca Jožefa, ker Karlove še nimajo.
Med Červinjanom in Terzom so Italijani popustili nepregledne množine streliva. Pri Scodovacci leži do pol milijona ročnih granat vseh sistemov, granate za
Euške, petarde in mine; na červinjanskem olodvoru je polno velikokaliberske artilerijske municije, do 100.000 jeklenih čelad, prsnih oklepov in drugega. Našli smo celo vrsto izvrstno urejenih vojnih bolnišnic. Železnica v Gradež je nepoškodovana, samo lokomotive manjkajo. Po oglejskem in červinjanskem ozemlju so Italijani izpeljali več lepih poljskih železnic; mali voziči so stali na tiru. Naše čete jih že uporabljajo. Za Červinjanom so naši prekoračili mejo. V San Giorgio di Nogaro so našli prijazne obraze. Prebivalci so vpraševali, kaj se je bilo vendar zgodilo, da so Italijani tako brezglavo bežali. Pot za bežečimi Italijani kažejo polomljeni vozovi, izgubljena prtljaga, mrtvi in poginja-joči konji, ki leže ob cestah.
cem.
V VABI HM V MfflL
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Tužen prizor se ti nudi, ko vstopa V veliko prostorno dvorano pa je v štirih vrstah postelja poleg postelje, na njih pa leže večinoma le mladi ljudje. Različne so rane in različno jih prenašajo. Večinoma molče, le na stisnjenih ustnicah in bolestnem obrazu in kalnih očeh spoznaš, da veliko trpe. Nekatere bolečina premaga, da bolj potihoma vzdihne, drugi ne more drugače, da išče duška svoji stiski in glasno zastoče. Če pa kateri bolj trajno na glas vzdihuje, so pa sploh bolni tovariši na njega nevoljni, češ, kaj kriči, ko si s tem nič ne pomaga. Je-li to vojak-junak, ki stoče kakor ženska? Le če se mu blede, tedaj sam ne ve zase, ga sem pa tja kateri sočutno pogleda, drugi si pa najbrž misli, srečen ti, ki vsaj ne čutiš. Pa to je le prve tri ali štiri dni po operaciji ali prvi obvezi. Potem bolečine prenehajo in po celi sobi je mir, le Strežnik ali strežnica gre sem pa tja, da temu ali onemu kaj postreže. Težkoča je, ker je toliko narodov< Tu leži Rumun poleg Čeha, Oger pri Nemcu, Hrvat ima tovariša Italijana itd. Šele ko so bolj v stalno bolnišnico došli, je mogoče se ozirati na narodnosti. Zato se čutijo nekako zapuščene in silno se vesele, če jih obiščeš in ž njimi v njih jeziku malo pokramljaš. Takoj se jim srce odpre, razjasni obraz in zaiskre oči, ko za-more nekateri Šele čez teden dni govoriti v materinem jeziku. Za vsako postrežbo ti je hvaležen. Roko ima prestreljeno, rad bi kaj sporočil svojim, a ne more Pa mu preskrbiš dopisnico in v njegovem imenu pišeš domačim. Razjokal se je Italijan, ko sem mu spisano karto še enkrat prebral, kako cordialmente pozdravlja svojo ženo in bambine (otroke). Ne povpraša, kako je sedaj na vojski, le eden me je dosedaj vprašal, kje so se ustavili Italijani, koliko je uietih in ranjenih in vendar sem že čez 50 Italijanov previdel ali jim kako drugače postregel. Ako me Nemci vprašajo, kako je kaj, kje so že naši na jugu in imenujem Udine vzete, sedaj gredo proti široki reki Tagliamento, takrat jim ti dve imeni vzdigneta glave in orisluškuiejo, da bi kaj ujeli o vojni. Najbrže je Italijane sram povpraševati oo njihovem porazu, sam pa nočem pri njih o tem govoriti. — Vprašaš pa katerega naših, kje je bil ranjen, kako je bilo, ti je pripravljen, na dolgo in Široko opisovati ves položaj. Boš-njak-velikan-otrok ti ves navdušen pravi, kako je rane dobil. 2e je mislil, da so se
lz Gorcie. Izmed upravnih uradnikov sta v Gorici okrajni glavar baron Baum in namestništveni komisar dr. Svetek. Prišel je v Gorico že zopet pek Valentinčič in me-aar Slamič, obeta se dohod pošte in železnica bo mogla tudi kmalu začeti voziti od Volčjedrage dalje do mesta. In tako se obeta, da bo štela Gorica kmalu nekaj več ljudi kakor so jih pustili Italijani v mestu. Železniška mostova čez Sočo pri Solkanu in	, ______
pri barki sta močno poškodovana. Prvi je udali, kar italijanski rhladi tenente — čast-prdbit na sredi; treba bo torej dosti dela tu, | nlk — vrže proti njemu ročno granato.
Oplazilo ga je, da je omahnil, a imel še toliko moči, da ga je pucal, preden se_je zgrudil. Oni, je že davno pokopati, a Hrvat pa še kreveti" po svetu. Fala Bogu! — Pušiš li? ga vprašam. A pušim, a nema duhana. Vtaknem mu cigareto v usta, sam ne' more, ker je ves povezan, prižgem, par-krat je potegnil in že je vsa glava v dimu, »No sada puši, kao turški sultan!« Rad bi se na glas zasmejal, a ust odpreti ne sme, kako bi cigareto, iz ust padlo, zopet vtaknil, ko ni roka prosta, a z očmi pove, kako je revež za nekaj trenutkov pozabil na svoje bolečine. — Poljak je zamišljen, topo gleda predse, za tovariše se ne zmeni, a ko mu poveš ali zapišeš: »Ježce Polska ni propadla,« takrat oživi, takoj nadaljuje, ni še propadla in ne bo, četudi mi umrje-mo, pridejo drugi' za nami, Poljska bode ostala. In vseh Poljakov glave v sobi se dvignejo in pritrjujejo. Malokateri narod je tako navezan na svojo domovino. Mu ponudiš cigareto, da bode »kuril«, ti prav iz srca zakliče »ženknji« in poljubi roko. —' Čeh se zaveda svoje omike, prezirljivo gleda druge, a prijazen in vesel te je, če malo »mluviš« ž njim. Povpraša, če še venku prši (dežuje), a za njega v sobi je »velmi pekne«. Ga vprašaš, kaj je doma in reče rolnik (kmet) in se pošališ ž njim »rolnikova pluhem, ti pa šabljenkom«, zato si ranjen, se veselo zasmeje. Odhajajočemu ti še zakliče »denkuji pane fararg« in za teboj še gleda, ko si že pri tretjem bolniku. — Slovak se vzradosti, ko zapazi, da omikan človek ž njim po domače občuje. Pozna se mu, da je doma zanemarjen in nima svojih šol. Reče, da je Slovak, a Madžar. Saj so ga učili, da je le Ogrska njegova domovina, in zelo se razveseli, če zamore tudi on »pokuriti« cigareto, kakor drugi v sobi. Čuti, da je zaostal, osamljen, sedaj je nekako drugim enak. — Rutenci so blage duše, a bolj plašljive narave, ždi sam zase, otožnost je razlita po njegovem obrazu. Ne smeš ga spomniti na »črno rilo (njivo) razorano«, takoj ima solze v očeh, pa če mu zatrdiš, da se je ves rutenski narod hrabro vojskoval, da bo imel boljšo bodočnost, morda samostojnost in ne bo več tako odvisen od Poljakov, tedaj oživi, bistro te gleda v oči in željno pričakuje, da mu še kaj poveš. — In tako gre po vrsti. Včasih jih je 500, tudi 700 v šestih bolnišnicah. Koliko tolažbe človek prinese tem revežem. Čez postrežbo in hrano se ne pritožujejo, le tobakarjem je hudo, če kateri dan izostane običajnih pet cigaret. Kateri potoži: na jutro sem jih dobil, dopoldne sem že vse skadil, a sedaj po kosilu bi se tako prilegla, pa je ni. Celo Italijani so zelo zadovoljni, pravijo, da niso mislili, dobiti pri sovražniku tako snažne postelje, tako svi-tlih in visokih sob, pa take postrežbe, ko se nič izjeme ne dela med domačini in tujci. Najraje slišijo, da bode »fra pocco pace«, da bode kmalu mir, oni ozdrave in se podajo k svoji družini, »Cosi sial« Bog Vas usliši, da bi bilo to kmalu. — Ne smem pozabiti tudi ciganov. Ni jih sicer veliko, a takoj ga spoznaš po njegovem obrazu in po očeh, ki plašno begajo naokoli. Je težko ranjen, glasno ječi in stoče. Čudno. Tako utrjen, vedno na prostem, celo pozimi razgaljen, pa ne dobi nahoda, bi človek mislil, tega ne boli, naij mu celo nogo žagajo brez omotice. Pa je skoraj med vse-m inajbolj občutljiv, se ne zna premagati in mirno prenašati muke. Tovariši so menda že tega navajeni. Nekateri izrazi: Kaj hočete, cigan je, ni junak, in ko so na druzega hudi, če le preevč nemira dela, ciganu pa le prizanesejo. »Cigan je cigan, pustimo ga v miru, naj stoče.« Mu kaj prigovarjaš, ne boš dosti opravil, le ko mu cigareto pokažeš in v roko podaš, neha in le gleda, kedaj se mu tudi prižge. Redko dobiš Rusa-Moškala. Se je kaj pohabil ali kako.zbolel pri delavskem oddelku. Neverno gleda katoliškega duhovnika, ki ga prej še ni videl, a. potolaži se tudi. on, ko dobi enako drugim cigareto. Hujši toba-karji vprašajo tudi za smodko. Mu podaš viržinsko-brazilko, je ves srečen, takoj jo prižge in nekako škodonosno gleda na druge, ki imajo le kratke svalčice v ustih. Sploh si s pohodom vse razveselil, ko zapuščaš dvorano, ti v vseh mogočih jezikih naše Avstrije kličejo: Hvala vam, gospod, pridite kmalu zopet na obisk. Ko pri vratih še enkrat pogledaš po dvorani in vidiš, kako se kadi, meniš, da zapuščaš cerkev, kjer je bila ravnokar maša z leviti.
i	Iz Idrije.
Tudi pri nas so sc vjefi italijanski častniki pritoževali, da morajo peš korakati na odločeno mesto. Itai ja vse bolj gostoljubno dela z vjetniki kaker Avstrija, a takoj se jih je ugnalo. Vidite jjccpodje, samo v Idriji je 200 velikih auto, zraven še kolone Rdečega križa, vse to je za prevažanje do fronte in v zaledje. Mi smo na vse pripravljeni, Avstrija vse premaga, a sedaj vas je kar naenkrat v tolikem številu narastlo, da pri' najboljši volji ne zmagamo. Takoj so umolknili in noben se ni več pritožil, če tudi so hodili iz Kobarida do Idrije 3 dni po blatu, vodi in v deževju, kakor le pri nas dežuje. Saj je statistično dokazano, da v idrijskih gribib največ vode pade v Avstriji in ravno
te dni je deževalo nc za kako poskušnjo, temveč za res, kakor le pri nas zna. Ob cesti so srečavali naše vojake delavskega oddelka., vse polno delavnih rok, ki so popravljali izvoženo cesto. Per baclio! ima naša sosedlnja še veliko vojakov, na fronti kakor listja in trave, tu bi si lahko z vjetniki pomagala, pa domači ljudje delajo! Lakota najboljši kuhar, tu so radi jedli črn kruh, še prosil me je ako ga sme kaj seboj vzeti in na moje dovoljenje ga je dober kos odrezal in pobasal v žep.
Glavna mmm ..Sflioiorr.
se je vršila dne 28. oktobra v Gradcu. — Predsednik posl. Dobernig je v svojem govoru slavil Nemčijo, kateri se je zahvaliti, da je Avstrija v vojni obstala. Dokler bodo v Avstriji živeli možati Nemci, tako dolgo bo morala država vztrajati v zvezi z Nemčijo. Zdi se, da merodajni krogi tega ne uvide vajo. Notranje politike se nebo dalo odločiti na parlamentarnih tleh. bližamo se hudim časom. Jugoslovansko vprašanje je na mah stopilo pred nas. Na jugu se kažejo pojavi, ki presegajo vse, kar se je odigravalo poprej. Jugoslovanski poslanci in jugoslovansko časopisje govore, neovirano od oblasti tako, da se je treba zamicliti Nasprotnik ne pozna nobenega usmiljenja. _ Tudimi moramo proti njemu ostro nastopiti. »Sudmarka« bo nadaljevala svoje delo, kakor ji to za-ukazujeta dolžnost in ljubezen do umskega naroda Pos ancc Dobeinig je nato obširno poročal o kolonizacijskem dclova-n u »Sudmarke«, ki si je v to svrho pridobila posebnega strokovnjaka, potovalnega
S ^manr! ter ie konč™ razprav, ga o ustanovitvi posebne zemljiške (i. e. kolomzacijske) banke. Povedal e tud da je »Sudmarka« nabrala četrt milijona kron za ustanavljanje vojaških domov/ki jih bo seveda ustanovila na slovenskem ozemlju® Potovalni učitelj Hoyer je poročal o j ličnem položaju avstrijskih Nemcev, potomk h'*L i™" ?	v Slovenskih goricah kjer da dela slovansko ode-
mnS 1ežk™č.	Prizad-anjem
Proračunski odsek. Za učitelje 70 milijonov.
ski SSfv	K- Prbra«
sk, odsek ,e rešil proračun v generalni
nn,f \mJerPreŠel V šPec'ia,no debato o rilo l i lTanČ°e^ ministrstva. Govo drnbns v;c. govornikov. Nato . je bila po-drobna debata odgodena. V razpravo ie P^očilo pododseka glede nakazil učiteljem Poslanec Teufel je predložil v
terega se vlada pooblašča, da da »a rar
polago deželnim zastooom^O m1fijo?ov 2a enkratno podporo učiteljem, brez 07i™ »a Plačo n na dosedanje dr'agin ske Z klade. Višina zneska, ki naj se naka?«
arTft dfžc,am'nai sc poTte-
nov kron %'Znel®-k ^ "a 100 noy kron Finančni minister bnron dr
^ * prioravfjen zvl-
kron	r 12datke na 70 milijonov
p rek o r ačiti Pri 5? m°rC »U*
ZrJlT^jJA «	. je bil sprejet
ji -----. ' Klc»0"va.niti ie r>)
Naučm' S?nMMki1'S 2,5 2Totl 10 SerB I?* df' PL Cwikl'nski in no-
dobroho nn^ger Sta f-C Zahva,i,a vladi za dobrohotnost nasrpoti učiteljstvu Za oo-
necTetk	* M ^oljen^S.
Doklade državnim uradnikom.
Dunaj 7. novembra. Odsek za držav-ne nastavljence je razpravljal o enSi dok adi za državne uradnike. In sicer K znašala ta doklada z. državni uradnike in
čhfovnTrazred« - uvrščeni v^ak
lSOOoVvn PlaČi 14M0 do štetih 1030 lHol KK2111"	6°°' 920<
iOrtA t!r letni plači od 3600 K do vštetih 4800 K 350, 470, 560, 650, 740 K
Pri letni plači od 2800 K do v?f«»il,
3600 K 300, 380, 470, 560, 650 K
Pri letni plači od 2200 K dr, ««»»»:!,
2800 K 250, 320, 410, 500, 590 K
Pri letni plači od 1600 K do vštetih
2200 K 180, 260, 350, 440, 530 K
Za praktikante suplente, pisarniške
uradnike,-poduradnike, sluge moškega in
5X M? Z «r«iVnkratne doklade 180, 230, 280, 330, 380 K.
Avskultanti, ki dobi'vajo plačo urad-ntkov 10 činovnega »zreda, dobe enake doklade kot uradniki tega razreda
350, 440,* 530 K* ViS°kih *** 18'°' 26°' Vlada je pripravljena dati delavcem vseh kategorij, ki se nahajajo šest mesecev v službi, 180, 230, 280, 330, 380 K.
i Za vpokojene državne uradnike ka-kega činovnega razreda znašajo doklade do vštetih 1000 K pokojnine 100 K, od 1000 do 2000 K 120 K in nad 20Q0 K do 9440 K 126 K.
Za vdove po državnih uradnikih z vdovrko pokojnino do 1000 K 80 K, če/ . 1000 K do 2000 K 96 K, od 2000 do 6000 . kron 114 K.
Za poduradnike v pokoju 100 K, za :vdove po poduradnikih 80 K, za vpoko-jene delavce 80 K, za njihove vdove 60 K, : za zakonske sirote po državnih uradnikih kakega činovnega razreda 60 K, za. sirote brez očetov 40 K, za sirote po delavcih in slugah 40 K, za sirote brez očeta 30 K, za osebe, ki vživajo milostni dar do 1200 K 30 kron.
Imunitetni odsek.
Dunaj, 7. novembra. Imunitetni odsek je danes zboroval. Ker je bil poročevalec dr. Stransky zadržan, se jc odsek zopet odgodil za teden/Poljaki drže trdno s slovanskimi strankami. — Dr. Stranskyjev predlog bo gotovo dobil v odseku večino.
»Čf;s«. Znanstvena revija »Leonove družbe«, Ljubljana, 1917- XI. letnik. Zvezek 6. Vsebina: Članki: Dr. F. Grivec, Vla-dimnr Sergejevič Solovjev . I. Življenje in osebnost VI. Solovjeva. II. Prerok cerkvenega edinstva. Dr. Jos. Srebrnič, Absolutizem in Cerkev. Dr. A. Pavlica, Verske, socialne in politične naloge po vojski. P. St. Škrabec, V sporazumljenje. — Obzornik: Kultura: Dokumenti iz svetovne vojske. (A. U.(. Avstrijski problem. (A. U.). Filozofija; Filozofija vojske. A. Krzyža-nowski, Wojna i pokoj. (F. G.) Zgodovina: O Rusinih. St. Smolkc, Die reussische Welt. (F. G.) Literatura- I. Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva. (—n—) Zapiski: Prepir za ritem in me-trum. (Dr. A. Pavlica.) Dva prevoda (—i ta—j. Fr. Kovačič, Sv. Areh na Pohorju. Ut omnes unum sint. Yves de Querdec, Pisma seoskoga župnika. Joergensen, Moje naziranje o svijetu. Stražar s Jadrana, Naš feminizam. Glasnik »Leonove družbe«. — »Čas« izhaja kot dvomesečnik. List je ena izmed rednih letnih publikacij »Leonove družbe«. Letnina za i>Čas« in j druge publikacije L. D. znaša 6 K. Pošilja , naj se na naslov: »Leonova družba« v Ljubljani. Uprava »Leonove družbe«, Ljub-I liana, Katoliška bukvama (stolno ^ipni-šče) I. nadstropje (oddelek za ur-'h):
Bolgarija v voisKL
Bolgarsko uradno poročilo.
Sofija, 7. novembra. (K. u.l Na ce\i mscedonski fronti slabotno streljanje. Pri Monhcvn m ob Strumi « prepod i so-vražne poizvedovalne čete fn Tri t^ HtM ujetnike. V Dobrudži ma^i boj™
Vojni cilji Bolgarije.
Sofija. 7. novembra. V zadnji seji sow
Savov £ ^inistraki Predsednik Rado-siavov pri razpravi o vo>nili ciljih Bolgarije s posebnim povdirkom na Do brudžo med burnim odobravanjem it javi : »Da odstranim vsak dvom. Sjav
frr i, ?\efn°K ,da b0f,° vsa oiemijl bM ek,a bol^ka kri, pripadala
HoierlKa.
Kongres južnoameriških republik.
London, 7. novembra. (K. u.) »Dailv Otromcle« poroča: Mehikansia vladj bo imenovala zastopnike za kongres ro-
nuaHa J pŽaV An?erike- ^ bo Xn januarja v Buenos Aires, da se posvetuie
o,fhk,T-°m nastopu '^noamerii7h republik m o politiki, ki naj bi jo vodili napram evropski vojski. Mehika Z v zaupnem poslanstvu poslala zastopnike na Angleško, Francosko in v Talijo.
Boiinszioi.
JtfFMšKO URADNO P0R0Sli,0.
Berlin, 7. nov. Veliki glavni stan: Na Flanderskem so se včeraj srdito bojevali. Po silnem bobnečem ognju zgodaj zjutraj so angleške divizije napadle od Poelkapelle do železnica Ypern-Rou-lers in proti višinam Bacelaere ln f?he-luwelt. Severno od Passchendaele so je napad izjalovil v našem obrambnem ognju. V Passchendaele Je sovražnik udri. V trdovratni borbi mu je bil zopet iztrgan vzhodni del vasi. Proti poldnevu je sovražnik poslal nove čete v boj. Predorno točko pri Passchendaele so mogli krajevno razširil. Naša poste-Janka poteka ob vzhodnem robu vasi.
Z močnimi silami izvedeni napad proti višinam Becelaere In Gkeluv/eli se je razbil večinoma že pred našimi Črta-mi, Vdrlaga sovražnika smo v boju moža z možem premagali. Učinkovanje na-šega uničujočega ognja Je zadržalo poznejše napade. Na bojišču je trajal močan artiljerijski ogenj do pesne noči.
Pri drugih armadah zapadne fronte i je na mnogih mestih oživel artiljerijski i ogenj in postal posebno silovit na vzhc- j dnem bregu Moze in v Sundgau.
Ludendorff.
Francosko uradno poročilo,
| 8. itevembra popoldne. V Belgiji , spopadi med poizvedovalnimi straža-i mi. Večkrat smo napadli nemške čete t in ugrabili posebno južno od Saint-j Ouentina in zahodno od Auberive ujetnike. Sovražni napad na našo malo postojanko zapadno od gore Cornillet se je izjalovil. Na desnem bregu Moze je bil topovski ogenj v nekaterih odsekih precej živahen. Na ostali fronti je bilo ponoči mirno.
Francoske jeremijade.
Bern, 6. novembra. (K. u.) ^Matin«: Italijani morajo, da rešijo BeneCanakc, brezpogojno držati Tilment. »Peti: l ari-sicn«: Položaj je izredno opascu, zahteva hladnokrvnost, katere sporazum ne »me i/tjub ti, dasi se še morebiti italijanski umik raiširi. Vpad je zaveznike presenetil, dasi bi ga bili lahko zabranili. Hinden-burgov vojaško politični manever se mora prepitčili, dokler se preveč ne razširi.
Naro aKe ..Slovenca." i
Ameriški prevozni parnik torpedlran.
• ^'asbington, 7. novembra. (K. u.)
Parnik »Finnland« ,e bl1 na Povratku v Ameri, ko torpediran. vendar le malo poško-
sll^c T11!0 Se mu ie' da 'e ^ lastno silo dosegel neko tu.ie pristanišče.
Podmorska vojskn.
PerUn, 7. novembra. (K. u.) Wolffov urad poroča : V zapornem ozemlju okoli Angleške so vnovič potopili 13.000 ton.
»ograd pred novimi noji
t„r P„Ctr0fradJ 7' n?vembra- (K. u.) Agentura poroča, da se je sinoči sner med tfe-
neralmm štabom petrograjskega vojaškega okraja m med revolucionarno . vojaškim odborom delavskega in vojaškega svefa znatno poostril. Od obeh strani na podlagi ojačitve demokratičnih elementov v generalnem štabu uvedeni razgovori so bil« ' pnnv* prekinjeni, ker je odbor dobil | poroči o, da je pelrograjski vojaški guver-j ner tekom noči poklical čete v pkolico 'Javnega mesta, posebno v Petrov dvor,
to dejstvo ,e odbor ukazal svojim čet.m na, ne ubogajo vlade. Pcložaj se je po ostril tud, vsled tega, ker je' Kerenskij prepovedal tri maksimalistične Kste £ dva lista desnice. Proti 5. uri so oblasti Sle ^Porušiti mostove med delavskim predmestjem m med središčem glavnem
nroltf m ,£0 -tfko P^oma ustavile promet cestne železnice. Mesto stražiio vladi zveste čete.	™
črnomorsko brodciie - tdrrajlnsko bre«. dovje.
Stockholm, 7. novembra, (K. u.) Ukrav
°lb0r 'C,bil cd osrednjega brodovnega odbora brzojavno obveščen da se je črnomorsko brodovje proglasilo a "kraimfko brodovje in da je na vseh parnikih, križarkah in torpedovkah raz-obešena ukrajinska zastava.
stovice.
Strah 4 V
J
SLOVENEC, dne & aovembVa 191?,
Darovi,
— Darove naj izvolijo cenj. naročniki pošiljati, kolikor največ mogoče, naravnost na dotična mesta, kamor spadajo. Izkaze p darovih priobčujejo zadevni odbori oziroma nabiralna mesta.
Mesto venca na krsto dr. Kreka jc poslal za oslepele vojake g. dr. Ant. Lam-pret z Reke 50 K.
Za spomenik dr, Ev. Kreka so poslali našemu upravništvu Vladimir Kulič iz Ši-benika 30 K, vojni kurat Erzin 15 K (»Dobrodelnosti« tudi 15 K). Čast. gosp. župnik Lavrič na Breznici 50 K.
9 i',
lj .'anašnji koncert operne povke Klare Musil v deželnem gledališču bo
vsekakor eden največjih glasbenih dogodkov v letošnji seziji. V drugih mestih je ta slavljena pevka na splošno Željo občinstva priredila po prvem koncertu še več koncertov, ki so bili vsi hi-jpoma razprodani in je časopisje izra-občinatvo. V Ljubljani moro prirediti Salo željo, naj kmalu zopet pride očarat samo današnji koncert, ker jo vežejo že drugod obveznosti. Kdor hoče čuti res nekaj umetniško popolnega in Szrednega, naj pride danes ob pol 9. uri zvečer v deželno gledališče.
lj Odlikovanja. Gospodom: odvetniku dr. Josipu Ažman, veletrgovcu Ivanu Krisper, cesarskemu svetniku in ivornemu zalaga tel ju Janezu Mathian, in tovarnarju Emilu Tdmiins ie bilo r>o-
- */ *v • r ^ *' ^ * ^ !
*	Vb ' ' r ■ % , '
1» r v f •■<■ • , 'v
r ... . ; , ' " - • ••
r — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje je dobil podpolkovnik Jernej An-idrejka plem. Livnograd, vojaški vodja industrijsih obratov. Pisatelju knjige ^Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini« naše iskrene častitke! i ,+ Odlikovanja. V drugič je dobil jponovna Najvišje pohvalno priznanje z meči nadporočnik 3. pion. baona Karel iKolarič. — Najvišje pohvalno priznanje % meči je dobil poročnik 2. bos. herc. p. Jlvan Jane, — Najvišje pohvalno priznanje sta dobila nadporočnik 7. pp. Franc jAlič in stotnik mont. skladišča št. 3 Rudolf Grablovic. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so Idobili: dr. Anton Mihelič, pri rez. boln. Stev. 3 v Gradcu, topniška nadoficijala Karel Knavs in Franc Cernik. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil nadporočnik računovodja 17. pp. Franc Mužinič. — Zlato jhrabrostno svetinjo jo dobil pešec 17. pp. Križnar Pavel. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil praporščak sap. baona Kober Rudolf.
—	Mrtvaško opravilo po rainem dr. Kreku je bilo tudi na Breznici na Gorenjskem. Navzočen je bil obč-aski odbor z 'županom na čelu, šolska mladina ter mno-jjo vernega ljudstva.
-f- Zborovanje čeških katoliških žur-nalistov. V katoliškem domu v Olonmcu se je vršilo dne 2. t. m. zborovanje čeških katoliških časnikarjev. Tozadevni sklepi ]bodo objavljeni.
—	V gostilni zabodena domača hči, Iz Sostrega pri Ljubljani poročajo: Dne ti. novembra zvečer okrog 9. ure je v gostilni pri Franževih v Sostrem zabodel nek vojak domačo hčer J p r o Pore n-fca dvakrat v prsa bajonetom. Zgrudila se je takoj na tla in bila v par minutah mrtva.
* — Utoplenko so potegnili dno i. t. m. iz Krke na Otoku pri Socijanu. Kdo je utoplenka, se do sedaj So ni moglo dognati; je dekle, stara blizu clo 10 let, Oblečena v čedno temno obleko, rjavo jopo in črn predpasnik. Znakov kako nasilnosti ni bilo nikjer spoznati. Tru-jplo še ni bilo moglo bili dolgo časa v vodi.
—	Utonil je na Bukovici pri Škcfii toki v narastli Sori nek nemški oficir; Jbgrski vojak pa je izvršil samoumor.
J — Umrl je v Vremenu pri Divači g. ^ndrej Magajna, star 75 let. . ' — Smrtna kosa. Umrl je v Splitu se-nior »Pavlinoviča«, duhovnik M. J u r j e -/v i č. — Umrl je v Pragi duhovnik, svetovni potovalec Alojzij S v o j š i k , star :42 let. — V vojaški bolnišnici v Divači je umrl okrajni sodnik v Senožečah Anton vitez P a n t z. Na cesti pri Divači ga jc podrl kolesar. Nezavestnega so prepeljali v vojaško bolnišnico v Divači, kjer je umrl.
Umrl je v Gradcu krojaški mojster Jožef K o č e v a r, star 71 let.
—	Umrla je dne 31. oktobra t. 1. Fran-češka Širič, rojena Šafarič pri Sv. Juriju ob Ščavnici, stara 69 let, zapustivši dva Sina, ki sta od začetka vojne na bojnem polju, in hčer, katera gospodari doma na posestvu v občini Čagoni.
—	Za župana mesta Zagreb bo izvoljen pro? dr. Srkulj.
6«. 256,
"deljeno častno znamenje II. razreda z vojno dekoracijo za zasluge pri Rdečem križu, in obema komptoaristinjama gospodičnama Gabrijeli Stopat- in Erni Škof v Ljubljani pa bronasto častno znamenje z vojno dekoracijo zfl zasluge; pri Rdečem križu.
lj Po smrti odlikovan. Red železne krone 3. vrste •/. vojno dekoracijo in z meči je dobil pred sovražnikom padli stotnik 28. polj. havb. p- Milan Ženko.
lj šolski pouk na realki se prične v ponedeljek, dne 12. t. m.
lj Zadružna centrala v Ljubljani posluje odslej v svoji lastni hiši Miklošičeva cesta št. 8, I. nadstropje, nasproti hotela »Union'.
lj Na T. in II'. državni gimnaziji se
prične zopst redni pouk v poslopju I. drž. gimnazije v pondeljek, 12. novembra, in sicer za učence II. drž. gimn. dopoldan. za učence I. drž. gimn. pa popoldan.
lj	hranilnica ljubljanska
naznanja svojim vlagateljem, da lahko pri njej podpišejo pravkar razpisano VII. a v s t r i j s k o vojno p o s o j i -1 o. Domovina kliče na branik, morda zadnjič! Sovražnikom je treba pokazati, da je gospodarska moč naše monar-ije do danes neoslabljena in zato pričakujemo, da bodo naši vlagatelji napram domovini, ki potrebuje novih sredstev do končne žmage, storili v isti meri svojo dolžnost kot dosedaj.
lj Koncert Zlatko Balokoviča v Ljubljani. Zlatko Balokovič je, dasi mlad, velik umetnik in največji jugoslovanski gc-slar pri Hrvatih, Slovencih, Srbih in Bolgarih, virtuo". prve vrste. V par letih pred izbruhom vojske, dovršivši mojstrsko šolo Ševčikovo na Dunaju, je v Avstriji, Nemčiji, Rusiji in povsod drugod, kjer je v nad 100 koncertih kencertiral, dosegel neoporečno velike tiiumfe. S svojo divno igro družečo največjo mili:* o, s krepko možatostjo v zdravem, polnem tonu je dosegel re-.no občudovanje na Dunaju, v Berlinu, v Moskvi, v Petrogradu in drugod. Danes bi bil že prepotoval celo Evropo in Ameriko, da bi ne bilo vojske. Balokovič je ljubljenec svojega učitelja mojstra Ševči-ka, in ta je na svojega učenca tako ponosen, da je iz ljubezni do »svojega Zlatkota«, kakor ga nazivlja, z učencem potoval z Dunaja v Berlin in v Zagreb, samo da prisostvuje trjumfu Zlatkota. Vsi Jugoslovani moramo biti ponosni in veseli, da imamo med svojimi umetniki takega moj-sha, kakršnega nam stoletja niso rodila, tj Hrvati še posebno s ponosom ljubijo in ce-nijo Zlatkota tako, da je lani hrvatska ! vlada, ki rada podpira hrvatske, umetnike, kupila izredno lepe, dragocene stare gosli za 25 tisoč kron in jih je Balokoviču podarila kot »narodni dar« Hrvatov. Na te gosli bo Zlatko igral v svojem koncertu v Ljubljani v ponedeljek, 12. novembri, v dvorani Uniona.
lj Nesrča z ročno granato. Rakar Jožef, 65 let stari čevljar na Tržaški cesti 14 jc bil našel na Dolenjski cesti ročno granato. Nevede kaj je, jo je nesel vesel domov, ker ima lesen ročaj, da bi mu zalegla kot kurivo. Vrgel jo je danes okoli 9. uri v štedilnik, nakar je s silnim pokom eksplodirala ter mu razmesarila sredinec na desni roki. Previdnost je mati modrosti!
Padel je na bojišču pri Sv, Luciji Vlado Sesek, c, kr. rez. poročnik pri nekem inf polku.
Fcslovne are Zavoda za pospeševa-vanje obrti so od 12. novembra t. 1. naprej od 8. zjutraj do 2 popoldne.
lj 79. občni zbor trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani se vrši v sredo, dne 21. novembra, ob pol 8, uri v sejni dvorani mestneg amagistrata. Več o tem glej med današnjim ioglasi,
lj Načelništvo »Društva tobačnih trafikantov za Kranjsko« v Ljubljani vljudno vabi vse cenjene člane in tudi nečlane gg, trafikante in trafikantinje v Ljubljani na zelo važen sestanek vseh ljubljanskih trafikantov, ki se vrši v nedeljo, dne 11, t. m. ob 2. uri popoldne v posebni sobi restavracije »Novi Svet«, Marije Terezije cesta. Zaradi važnosti tega pogovora se vsi cenjeni gg. trafikanti in trafikantinje v lastnem interesu prosijo, da se zanesljivo in v obilnem številu udeleže tega sestanka. — Odbor.
lj Umrla je na Opekarski cesti št. 4 učiteljic aPavla G m a j n e r.
lj Poročil se je gosp. Konštantin Raj iS iz Zagreba z gdč. Anico Sever iz Ljubljane.
lj Z nožem ga je sunil. V nedeljo zvečer je v Anžičevi gostilni na Poljanski cesti več fantov pilo. Ko je vino močno zašlo v lase 19letnemu tovarniškemu delavcu Pavlu Strgulc, je pričel razgrajati po gostilni ter izzivati. Drugi, med njimi Friderik Švigelj, 19 let stari zavirač na državni železnici, so ga prosili, naj miruje, a Strgulc je potegnil nož ter švigeljna zabodel zadaj v glavo. K sreči ga je mnda le lahko ranil.
lj Kostanj. Kostanj se hrani za zimo tako: najprej se olupi in olupljen se shrani na suhem i.'rostoru. kjer se posuši. Tak
kostanj se potem skuha kakor fižol ln }e prav užiten.
lj Opaža 3e, da stranke, ki odhajajo ali se preselijo iz Ljubljane, ne vrnejo izkaznic, ki jih imajo za ubožno prehrano mestne aprovizacije. Opominjamo vse udelež-nilce ubožne prehrane, naj izkaznice vrnejo, kadar zapustijo ljubljanski okoliš, drugače se bo moralo proti njim sodnijsko postopati.
lj Deželne zadruge izdelovalcev so* davlce na Kranjskem občni zbor dne 31. oktobra 1917 izvolil je načelnikom g. Bolte Gašperja, njega namestnikom g. Kircher Ivana, odbornikom gg.: Bur-ger, Pirnat, Kuralt, Kunčič Šimen, Rožen, namestniki: Rožmanc, Klun, More Emil, odposlancema k Zadružni Zvezi gg. Bolte, namestnik g. Kircer, računskima pregledovalcema gg. Fajdiga in Hočevar.
lj Sveža repa na rumene C izkaznice št. 1 do 240. Stranke z rumenimi izkazni-nicami, zaznamovanimi s črko C, št. 1 do 240 prejmejo svežo repo v petek, dne 9, t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Red je ta-le: od 2. do 3. št. Ido 80, od 3. do 4. ure št. 81 do 160, od 4. do 5. ure št. 161 do 240. Vsaka oseba dobi 10 kg., kilogram stane 10 vin. Pripravite vreče.
lj Vprašalne pole za premog se bodo oddajale pri vseh krušnih komisijah v soboto, dne 10. t. m. Vprašalne pole morajo predložiti gg. hišni gospodarji ali pa kake druge osebe, katerim je treba v to svrho izročiti hišno legitimacijo. Od strank samih, ki ne predlože hišne legitimacije, se vprašalnih pol za premog ne bode sprejemalo.
lj Krušne komisije bodo uradovale v petek in soboto od 8. do 1. ure popoldne. Izdajale se bodo sledeče izkaznice: V petek, dne 9. novembra, izkaznice za kruh in maščobo; v soboto, dne 10. novembra, izkaznice za krompir. Morebitne spremembe za soboto se bodo objavile v listih.
lj Moka za stranke. Strankam se bode oddajala moka v petek in soboto. Na vsako izkaznico se dobi tričetrt kilograma moke in četrt kilograma pšeničnega zdro-ba, in sicer se oddaja; v I. do do VI. okraju moka št. 1, kg po 98 vin., v VII. do X, okr. moka št, 0, kg po 1 K 18 vin. Kilogram zdroba stane 94 vin, — Moka se prodaja le na izkaznice veljavne za 132 in 133 teden. Stranke se opozarjajo, naj se ta dva dneva preskrbe moke, ke rso v ponedeljek sedanje izkaznice neveljavne,
Boroevič o iiaiijenskiii porazili.
Generalni polkovnik Boroevič je izjavil poročevalcu »Deli Hirlapa«: Na varpšanje, če je morala Italija računati, da se njena bojna, črta prebije, je odgovoril: Brezpogojno ob Soči, Vojaški strokovnjaki niso mogli prezreti, da se bo istočasno kakor pri Bovcu in pri Tolminu napadlo tudi na Banjški planoti. Na vprašanje, kakšnim sredstvom da se morajo osrednje velesile zahvaliti, ker so bili Italijani tako strašno premagani, je odgovoril Boroevič: Pred vsem, ker so se italijanskim vojskovodjem njih čete izmuzale iz rok. Italijani so bili prvič izpostavljeni velikopotezni ofenzivi. Braniti se je vedno težavnejše, kakor napadati. Italijansko poročilo je resnično in krivično, ker očita četam, ,da so bile slabe in bojazljive. Svojih napak vojskovodje ne smejo odvaliti na vojake.
Ali so bili Italijani na obrambo pripravljeni?
Da!-Zelo previdno. Našli smo z betonom dobro zgrajene obrambne postojanke.
Ali se more italijanska armada v doglednem času zopet reorganizirati?
Od vodstva to zavisi. Kakršen pastir, taka čreda. Zgodovina uči, da so se poražene armade večkrat hitro zbrale, a za. to je potreben velik vojskovodja.
Glede na važnost črte pri riave in o pomoči italijanskih zaveznikov je odgovoril Boroevič, da še ni tisti čas, ko se more o tem govoriti.
Končno je rekel veliki zmagovalec: Naše čete so sprejele povelje na ofenzivo kot odrešenje. Zelo so želele, da napadejo sovražnika v lastni deželi; navdušeno prenašajo težke napore ofenzive.
••• XXX
Po švicarskih poročilih beži* Italijani v največjem neredu.
Iialijooi Dodo morali prepasiill Benenike.
V »Echo de Pariš« tolaži Italijane Marcel Hutin tako-le: Ljudje, ki pravijo, da to reč poznajo, trde, da morejo Italijani, če zgrade strelske jarke, več časa držati črto pri Piare, a vojaški strokovnjaki so prepričani, da morajo Benetke popustiti, da pripravijo zaveznikom prostor za protinapad.
Naročal te »Slovenija"
Razna poročilo.
Poljsko vpraSanje.
Berlin, 7. novembra. (K. u.) K poročilom posameznih listov o rešitvi poljskega vprašanja se z merodajnega mesta izjavlja sledeče: Pogajanja še niso končana in se še nadaljujejo. Kar so prinesli listi o dozdevni rešitvi, sloni na kombinaciji.
Temelji sporazuma se majejo.
Haag, 7. nov. (K .u.j »Nieuwe Cou-rant« piše: Usoda je, kakor se zdi, zagrabila Italijo pri srcu in zadala celemu sporazumu udarec, ki bo zmajal njene temelje.
GospoMe neieZke. ~
VB. vojno posojilo. Pravkar je izšla naredba finančnega ministrstva, s katero so dovoljene podpisovateljem sedmega vojnega posojila posebne pristojbinske olajšave glede najetja hipotekarnih in lombardnih posojil v svrho podpisa vojnega posojila, slično kot pri prejšnjih vojnih posojilih. — Ako se najame hipotekarno posojilo v ta namen, da se celotni znesek posojila naloži v vojno posojilo, so pod gotovimi pogoji glede založbe vojnih papirjev vse tozadevno potrebne listine* tako za-dolžnice, zemljiški izvlečki, prošnje za vknjižbo zastavne pravice i. dr. proste vsake pristojbine! Tudi odpade popolnoma vknjižbena pristojbina, tako da sc izvrši vknjižba hipotekarnega posojila, najetega, v svrho podpisa vojnega posojila, popolnoma brezplačno za dolžnika. Oprostitev od pristojbin pa velja tudi za vsa, bodisi delna ali celotna odplačila takih hipotekarnih posojil, ter za to ob teh prilikah izstavljene pobotnice ter izbrisne izjave. — Slična določila veljajo tudi za posojila, ki se najamejo v svrho podpisa vojnega posojila proti zastavi zadolžnic vojnega posojila, oz. drugih vrednostnih papirjev (lombardna posojila)! Tudi pri takih posojilih so zadolžnice in druge potrebne listine vsake pristojbine proste! — Pričakovati je, da bodo te izredne ugodnosti, ki jih nudi podpisovateljem vojnega posojila odredba finančnega ministrstva z dne 31. oktobra t. 1., vspodbujevalno vplivale na merodajne kroge, t. j, hišne in zemljiške posestnike ter lastnike vrednostnih papirjev, da se v čim večjem številu udeležijo podpisovanja vojnega posojila! O natančnejših pogojih, po katerih se dovoljujejo v svrho podpisa vojnega posojila hipotekama in lombardna posojila, daje vsa potrebna pojasnila oficijelno subskribcijsko mesto Kranjska deželna banka v Ljubljani,
Avstroogrska banka nas obvešča, da je za stalno se obrestujoče vrednostne papirje, na katere je do sedaj dovoljevala posojila 75 odstotkov kurzne vrednosti, zvišala tauks v svrho pospešitve podpisovanja VII, vojnega posojila na 80 odstotkov kurzne vrednosti.
Ukaz c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko o porabljanju žita za setev in krmljenje. Množina koruze, ki jo smejo kmetovalci v svojem obratu pridržati in porabiti za pokladanje, se določa s 25 odstotki tiste množine, ki ostane od vse pridelane koruze po odbitku potrebščine za seme, — Od prosa, pridelanega v lastnem obratu, smejo kmetovalci eno tretjino porabiti za seme in pokladanje, — Od sive-
f[a grdja in figovega fižola, pridelanega v astnem obratu, smejo kmetovalci največ 50 odstotkov porabiti za seme in pokladanje, — Kolikor se kmetovalci docela ne poslužijo pravic za pokladanje in za seme, so dolžni prodati ostale množine tam imenovanih vrst sadov in krme, vojnemu prometnemu zavodu za žito, če ne potrebujejo teh množin za dopolnitev tistih množin, ki jim gredo za človeški užitek po predpisih o uporabljanju. — Pravna opravila, ki nasprotujejo temu zaukazu, so nična.
r Deželni odbor kranjski je pozval
vse občine na Kranjskem, naj podpišejo v obilni meri 7. vojno posojilo, da tako izkažejo zahvalo naši junaški armadi, ki je po svojih heroičnih zmagah dosegla, da je vpei a vratnega sovražnika na Kranjsko : popolnoma izključen.
lj Zadružna centrala, ki sedaj posluje na Miklošičevi cesti št, 8 nasproti hotela »Union«, sprejema prijave na VIL avstrijsko vojno posojilo.
— Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov na vojnopoštne urade štev. 76, 364, 376, 428, 608 612 in 624 je ustavljen.
.e novice.
Oddelek aa odmero begunske podpore pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani uradu jodslej za stranke samo ob sredah od .?. do 5. ure. Dosedanje urado-vanje o' >botah odpade radi obilice dela. Spk j stranke v lastnem interesu opozarja, naj se zglašajo pri tem uradu le radi n h prijav in le v res nujnih slučajih, k c • jim bodo itak dostavile plačilne p- > pošti v naikrajšem času.
Poštni urad na južnem kolodvoru v Trstu, ki je bil začasno zaprt, zopet posluje.
Goriška begunka Marija Leban iz
Tolmina je dne 6. t. m. umrla v deželni bolnici. Svoj čas je bila nekaj časa pisarniška vajenka v »Dobrodelni pisarni« ter fe stanovala na Zaloški cesti 11. Staro 19 let je pobrala neizprosna sušica. N. v ra. p!.
Smrt med begunci. Umrl je 74-letni Andrej Dobravec iz Dolja Št. 24 pri Tolminu. Njegovi sinovi in hčere so raztreseni na vse strani: v Italiji, Ameriki, na Štajerskem in Češkem, tako da ob smrti ni bilo nikogar pri očetu. N. v m. p.!
Vsem Goričanom, ki se hočejo vrniti, bi svetovali, naj si gredo prej ogledat svoje stanovanje ali hišo in naj se prepričajo sami, ali je vrnitev sploh mogoča, sicer znajo priti iz dežja pod kap. Stalna vrnitev je za sedaj radi aprovizačnih težav nemogoča
Goriške gostilne in trgovine so vse zaprte. Ulice so prazne in brez življenja.
Kupi se dobro ohranjeno
Ponudbe z navedbo cene, mo-torjevega sistema in moči na upravo Slovenca pod Motor 800.
Več čevljarskih strojev
s cilinderskim ali ploskvatim šivalom iCy-Iindermaschine, Flachsteppmaschine) iz druge roke se kupi za večjo delavnico. Ponudbe za dobro ohranjene in ne preveč izrabljene stroje naj se naslove s podatki, koliko časa da je stroj že rabljen, kje da se nahaja in kake konstrukcije da je, na pisarno Zavoda sa pospeševanje obrti v Ljubl ani, Dunajska cesta 22.	2876 (5)
TrnovsVi [)oii#o In podperno Mto \ LJubljani.
Vabilo
gospodom častnim, podpornim in pravim članom
Irpkep liolkega in pioij
v Ljubljani.
na
ki se vrši
o srzdo, rine 21. tmoembra 1917, točno o'j pol iS. zoečer o sejni dnoiani mestnega magistrata.
DNEVNI RED:
1.	Računsko poročilo ravnatelja o poslovanju in
stan.u druživa za 1. 1916.
2.	Poročilo revizijskega odsela o presedanju ra-
čanskih sklepov za L 1916 in skontiranju imovine.
3.	Predlog ravnateljstva na odobrenje enkratnih
fakultativnih podpor, ki jih je ravnateljstvo dovolilo in izplačalo 1. 1916.
4.	Predlog ravnateljstva na podelitev izrednih
podpor članom za 1. 19i7.
5.	Samostojni predlogi člonov, ki se morajo po
§ <«3. društvenih pravil vsaj 8 dni pred občnim zboro.i izročiti pismeno ravnateljstvu.
6.	\oltev revizijskega odseka za I. 1917, obstoje-
čega iz treh računskih pregVdnikov in dveh namestnikov, iz srede članov, ki ne pr'ra 'ajo ravnateljstvu. 7 Sprememba društvenih pravil. 8. Raznoterosti.
V Ljubljani, dne 7. novembra 1917.
Haolziš &Hteg	loan UaSk
ravnatelj.
tajnik.
trgovske gole, vcSCa knji-||||XI1 Vr<'£mi fl govodstva, ko espoudcnce, LUjlSss JiflljrU strojepisja in stenografije, sov. in nem v govoru in pisavi dobiti stuzUo. Cenj. ponudbe na M. UUuKK, Tibovl|e I Štaj.

Brez posebnega obvestila.
Mestni pogrebni zavod.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, pretužno vest, da je naša iskrcnoljubljena sestra oziroma teta, svakinja in nečakinja, gospodična
Marija Kastrun
do'g'f mučni bolezni, večkrat prevldena s tolažili sv. vere, v sredo dne 7. t. m. ob pol 10. uri zvečer, boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v petek dne 9. novembra 1917. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti sv. Petra cesta žt. 45. na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
V Ljubljani, dne 8. novembra 1917.
Valentin Pretnar, Matija Likovič
svaka.
Vida Kastrun roj. Cvetko 6vak'cja-
Ana Kuniič roj. KlemenClč teta.
Poročila sta se
^France Ogrin
in
3Italči Ogrinova roj. Tome
CjubTjana, 6. novembra 1017«

St. 15.769,
V smislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870, št. 21 dež. zak., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov, se naroča vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlju mestne občine ljubljanske, da jim je
do 15. siMrata lite
svoje sadno in olepševalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in Iiisnc stene na vrtovih, na poljih in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajec in zapredkov (ličink) in sežgati, ali kakor si bodi pokončati nabrana go-seničja gnezda in jajca.
Prav tako je gosenice, ako se pomladi pokažejo na drevju, grmovju in rastlinah, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče, a naj dalje do 15. maja.
Kadar se drevje, ki so ga napadle gosenice, poseka ali kadar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se tako drevje oziroma tako veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se goseniee obrati od njih ali pa drevje in veje precej sežgati.
Dalje morajo gori imenovane osebe, hrošče, dokler letajo, od svojega sndnega in lepotnega drevja, lepotnega grmovja in drevoredov, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih slučajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti ob ranih urah otresti in pokončavati ali obračati kmetijstvu v korist.
Na polju se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranju ali kopanju zemlja precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in takoj pokončati.
Če se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa se mu naloži na korist občinske blagajne globa od 2 do 20 K, in če bi se to ponovilo, do 40 K; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni.
dne 27. oktobra 1917.
Žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je naša ljubljena žena, mati, stara mati, sestra in teta, gospa
Marija Svetlie
dne 7. novembra popoludne po prejemu svetotajstev za umirajoče udano v Bogu zaspala.
Pogreb bo v petek 9. novembra 1917 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta št 19 k Sv. Križu.
V Ljubljani, 8. novembra 1917.	v
Žalujoči ostali.
Odda se takoj
mebSovana S<
Istotam se sprejme diia l
na hrano in stanovanlo. Naslov se poizve pri upravi lista pod St. 2881,
- Korke
rabljene a, vendar ne prelomljene, tudi nove, blgmjS vsako množino po najvišjih cenah IIBB|ffB Aa Landskroner, Ljubljana, Sv.
Jakoba nabrežje 39.
Iščeta se v mestu Ljubljani ena ali dve, Četudi priprosto meblovanl
sobi s kuhinjo
ali prostorom za kuhinjo primernim Ponudbe na upravo Usta pod »Soba s kuhinjo«.
i oni
zastopniki in zastopnice v Gradcu, na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem morejo sijajno zboljšati svojo službo pri podobnem zavodu. Obširne ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja pod »Dauernder Posten F 224« na Klen-relohovo anončno pisarno, Gradec, SackstraOe.	2884
Olrra^na liraoi-nlca ?n posojilnica v Idriji javlja tiižno vest, da je nje mnogozaslužni ustanovitelj in predsednik, velerodni gospod
VBLBNTIN LAPAJNE
trgovec in posestnik
v nedeljo dne 4. novembra po dolgi in mukepolni bolezni preminul. V njem je izgubila moža, ki je skozi 23 let neumorno in požrtvovalno deloval in jo privedel do sedanjega vg ednega stanja.
Slava njegovemu spominu!
Olžljfl, dne 4. novembra 1917.
Razpis nate?;aja. Deželni odbor goriški razpisuje dve denarni podpori po 210 K letnih, ki sc podelila iz dohodkov zaloga za obnemogle delavce, ustanovljenega od bivšega deželnega glavarja ekscelence grofa Franca Coroninija v spomin poroke prejasne nadvojvodinje Marije Valerije. Za podporo so morejo potegniti delavci in delavke, ki -so pristojni v kako občino pokncžene grofo-Vlne Goriško-Gradiščanske te ■ so postali trajno nesposobni za delo; v prvi vrsti pa se bodo upoštevali reveži izmed njih, ki so svoje moti posvečali podjetjem velike ali male obrti ali pa kmetijskim podjetjem. Prošnje naj se pošljejo deželnemu odboru (Dunaj VIII, Šchlesingerplatz 2, II.) do 30. novembra t. 1. in priloži naj se jim: 1. spričevalo župnijskega urada dotičnega kraja, kjer prosilec stanuje; spričevalo hodi potrjeno ali, če treba, izpopolnjeno po županstvu pristojnostne občine; v spričevalu naj se vestno navede starost, stan družine, prosilčeva vzdrževalna sredstva kakor tudi, kako se je bavil z obrtjo in kakšno je njegovo nravno obnašanje; 2. zdravniško spričevalo potrjujoče prosilčevo bolehnost ali pohab-Ijenost, ki je vsled nje nesposoben za delo. Če se izve, da je v naslovili ki so bili pri podelitvi podporo merodajni, kaj neresničnega, ali pa če neha podpi-rančeva revščina, se podpora takoj ustavi. — Od goriškega deželnega odbora sedaj na Dunaju. Dež. glavarja namestnik: dr. A. Gregorčič.
Hiš^i
Proda se hiša z več stanovanji in vrtom v Rožni dolini pri Ljubljani. Poizve se pri JOŽEFU HUMER, nadomestna bolnišnica na Viču.
Radi rodbinskih razmer se da v najem
pod jako ugodnimi pogoji. Vprašanja na ANA PLANINŠEK, št. 74 v Litiji.
Naprodaj je:
nova mala toaletna mizica, postelja z žimnicami, mala jedilna omara, 2 fotelja, stojala za note in rože
in razne druge stvari. Naslov se poizve pri upravi lista pod št. 2868.
Slavnemu občinstvu
uljudno naznanjam, cla sem si nabavil večjo (Holzkohle) ter ga pro-mnozmo Q§ggjg| dajam na drobnS in na debelo.
Tr£aška cesta Si. 19,
Ljubljana.
Hotel
se sprejme
za 25 do 30 K mesečno. — Naslove sprejema uprava »Slovenca« poti št. 2860
pleskarski in likarski mojster
I, tf-sklBHUoStf^aE	C
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna in iočna postrežba. Jamčim, da delam samo s pristnim firnežem.
Prazne vreče
vsake vrste, suhe g©8se, kumno, janež in druga semena kupuje vedno in v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma:
J. KUŠLAN, KRANJ, Gorenjsko.
2089
Bencin motor
6-8 HP v popolnem dobrem stanu proda Fran Škafar, Rimska cesta 16, Ljubljana.
Ravno tam se sprejme več
PF* mizarjev. Ht
Proda se nekaj novih
vri" "
ter druge vrste poljedeljskih strojev
tovarne Umrath. Stroj Z2 rezanje repe in zelja, kateri zreže na uro 6000 kg. 2 motorja na sirovo olje 7 H P. 1 r >i » „ 18 H P. 1 bencin-motor	16 H P.
Vse vrste dinamo in električni motorji.
FRANC HIT TI, Ljubljana, Sv. Martina cesta 2.
SiasovErje, planine harmonije in orhestrijone
s-
LJubljana,
Kolodvorska u!ica 25.
124
............
I
SCONCiPiJENTA
sprejmem v svojo odvetniško pisarno. Vstop takoj ali po dogovoru. Prednost imajo gospodje s kvalifikacijo sa nastopanje pri zbornih sodiščih.
odvetnik w Ljubljani.
ii
Ponudbe poštni predal št. 41, Ljubljana.
Razpisuje se služba
Ponudbe do 1. decembra na: župni urad Strmec nad Vrbo. (Koroško)
kupi vsako množino franko vagon
Vpoštevajo sn pismene ponudi 2 z navedbo cen.
136
Usojam si javiti slavn. občinstvu, da mi je Kovinska centrala d. dr. za armadne dobave poverila poleg zastopstva za nakup kovinskih predmetov tudi
edino zastopstvo za Kranjsko
zsl nfllmr
:©vin
po oblastveno določenih ccnah.
Opozarjam, da drugo nakupovalnice za nakup kovinskih predmetov na Kranjskem nimajo pravice do nakupa starih kovin.
Edino zastopstvo na Kranjskem za nakup starih kovin in
kovinskih predmetov:
Fr. Stupica v Ljubljani
trgovina z železnino na Marije Terezije cesti štev. 1.
Vsakega državljana sveta dolžnost je, oddati
predmete iz kovine v prid državi!	23tss
It-^BI/H.te	2 Bi' J " ,.-: ,.■'■.;-",. .,'••'■■• '.'.' '•"■ •>; . ; , KV.' ''vi.';. ; v ■ '7H;"-7.V .'r\J'.-'-'.'. .. '"'•'. -V' ' V',,, •"'■'•'
i mm
žn ]ih naredijo, da so list nml
iSlFfil«
M
nasipe stane za £eulfe:
za moSke .	.	.	H T— za otroke .
za dame .	.	.	K 7'— Popraua psta
za dečke .	.	.	K 6*50
za deklice	.	.	K 6'50
Poprava čevljev se naroM»Mil
5'90 2—4 1-4
a
Trpežni, ne ro^oCelo,
== so naSI patent „
Mi delamo sialao za:
c. kr. vojaške oblasti, (dobava več stotisočev) deželni zavod Steinhof, c. kr. ravnateljstvo Severne železnice, državnih železnic, tobačno tovarno na Rennvvegu, Hammerbrot-pekarno, gospodarsko zvezo uradnikov, c. kr. finančno ravnateljstvo na Dunaju, pivovarno Sehwechat, mestno vozno podjetje i. dr.
najhitrejša dobaoa!	najnižje cene!
Ljudska posojilnica rei.zadruga z iieom. umi! lilijam sprejema prijave na
sedmo 5V2°/o avstrijsko vojno posojilo
po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K 100'—:
I. davka prosto 5 H amortlzaclisko državno posojilo K 91 "54. □□□□ II. davka proste 511 fine L avgusta 192S vračljive državne zakladnice K 94>-»
Vrednostni papirji avstrijskega vojnega posojila se sprejmejo v brezplačno shrambo in upravo.
,„„M, „						
						
odpisujte 7. avstrijsko vojno po
I. 5 7=7o amortizacijsko državno posojilo po K 92*—,
odštevši enomesečno obrestno bonifikacijo torej po K 91'54;
S!. 52
1 /o
dne l. aogasta 1926 pooračlitoi držaonoza3t3adni lisi! po K 94'-
Prijave sprejema po originalnih pogojih oficijelno subskribcijsko mesto
kranjska deželna banka v Jujubljani.

KOTEnr uotkt tcitsehb ?*■ :i<& ■ ris