Po$tnins plačana ▼ gotovini. Leto XV., štev. 251 -Hi Upravništvo: Ljubljana. Knafljeva nlica 5. — Telefon št. S122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inaeratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105 241 Ljubljana, sreda )1. oktobra I934 A. ;334 Cena 1.— Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Po španski revolti Revolucija se to prav za prav ne more imenovati, kar se je dogodilo v Španiji v dneh, ko smo bili v Jugoslaviji vsi strta po nepojmljivi narodni nesreči, ki so nam jo naprtili maršejski streli. Šlo je samo za revolto, čeprav je ponekod zavzela prav veliik obseg im potekla zelo krvavo. Ponesrečila se je popolnoma in danes je madridska vlada absoluten gospodar položaja. Če vzamemo v pregled celoten razvoj notranje španske politike od proklama-dje republike dalje, dobi v njem prav zaključena revolla povsem tipično mesto. To se pravi, najprej se razpoloženje množice zažene na levo, povsem na levo, pričakujoč od zmage radikalnih načel zadoščenja, zadovoljitve vsem svojim željam, M so a jih napravile pod poprejšnjim režimom. Seveda se izkaže, da prinesejo te radikalne parole le nekaj »sreče«. nič več kot katerekoli nove parole, polagoma se začne množice polaščati razočaranje, ki je vedno in povsod znamenje politične nezrelosti In razočaranje jo žene na nova pota, na tista pač, kjer se obetajo nove zveličavne stvari, kjer se napovedujejo z velikimi parolami nove, imenitnejše možnosti. Povsem v skladu s tem so bile zadnje volitve v Španiji pokazale močan porast konservativne reakcije; desničarske stranke so si zelo opomogle in zlasti so zbrale mnogo volilcev na svoji strani struje katoliške rekonstrukcije, kakor za španske razmere ni bilo drugače pričakovati Ves ta razvoj je bil povsem priroden, naravnost tipičen za prvo dobo republikanskega režima, ki je nastopil po tako doLgi dobi konservativnega stan ja v državi. Res da je tudi levica ostala še močna. Ali ravno to je otežilo situacijo. Zaikaj desnica je Ma še preslaba, da bi prevzela krmilo v svoje roke, levica pa tudi jrremak) močna, da bi ga obdržala. To so namern-ijetnejša razmerja, ki so se jim španske stranke poskušale prilagodili na ia način, da so sklepale kompromise in se zatekale h kompromisnim vladam, kar pa po navadi spravi v slabo voljo ekstremiste na obeh krilih. In ko se je končno sestavila kompromisna vlada z zelo močno desničarsko oznako, se je levici zdelo to kot poskus preskoka na desko, kot pričetek očitne reakcije. Izštla je parola za generalni Šfcrajk, k» ga morda v velikih mestnih središčih niti niso vzeli tako resno, to se pravi, da ga morda niso smatrali za začetek in signal revolucionarne borbe, kakor je to bilo v provinci Vsekakor pa je dejstvo, da je bila levica v velikih mestih zelo slaba ali vsaj slabo pripravljena, vlada pa prav tu najmočnejša, taiko da ji niti ni bilo posebno težko doseči zmage. Kakor hitro pa je padla odlločitev v velikih mestnih centrih, se je odločila tudi usoda revoite po deželi, ki je mogla biti močnejša samo tamkaj, kjer so koncentrirane velike množice delavskega, zlasti rudarskega živija, dočim je vlada imela tamkaj na razpolago le razmeroma majhne sile. Tako ie bilo zlasti v Asturiji, kjer je spričo tega borba postala najbolj krvava. Prav posebno je revolta postala usodna za Katalonijo. Njena vlada je stavila očividno na karte levičarske zmage. Pa še v tem primerni je postopala izredno nerodno in nepreudarno, ker ni izrekla svoje usodne deklaracije v prvih opasnejših hipih, marveč šele kasneje, ko je imela cen trakta vlada že svoje prve uspehe. In drugič se je izrekla za katastrofalni afront zoper Madrid, preden se je informirala pri vojaški posadki, kako in kaj. Tako se revolucije dandanes? več ne delajo in zato ni prav nič čudno, da jo je mogel general, komandant mestne garnizije, zatreti v nekaj arah, z nekaj topovskimi streli Posledice ponesrečene revolucije bodo za Španijo nedvomno velike. Brez dvoma bo šel politični preokret čim dalje bolj na desno. Centrum se bo očividno še bolj približal desnici, ki bo tudi sama postajala agresivnejša. Levica se je z nepremišljenimi in slabo organiziranim uporom silno oslabMa in njeno politično zastopstvo bo imalo zanapraj tudi v parlamentu mnogo težavnejše stališče. Levičarski politiki bodo sedaj, po ponesrečeni revolti, gotovo odklanjali vsake* odgovornost za njo in vsako zvezo z njo. Formalno se jrnn najbrž ne ta ne ona ne bo dala naprtiti. Ne bodo pa mogli zanikati, da so ustvarili duševno razpoloženje za upor, saj so v svoji borbi proti podesničenju vlade dan za dnevom grozili, da se bodo temu navalu reakcije uprli, če ne bo drugače, tudi s silo. Ali so to mislili resno ali ne, je sedaj precej irelevantno; njihovi pristaši so vsekakor grožnje smatrali za resne. Irele-vantno je tudi, da je vodstvo revolt v raznih krajih in pokrajinah prešlo prav kmalu v druge roke, komunistične ali anarhistične, deloma pa celo v roke nemoralnih zločinskih tipov. Gotovo je, da grozodejstva, ki so bila ponekod izvršena in ki se lahko stavijo ob bok grozodejstvom pri boljševiški revoluciji, ne gredo na račun levičarskih politikov. A to je le nov dokaz, da španski levičarski politiki ne znajo dovolj čvrsto držati vajeti v svojih rokah. Vsekakor so se nepopravljivo kompromitirali s tem, da so načela demokracije, s katerimi so BALKANSKI NARODI PRI DELU ZA SVOJ IN SVETOVNI MIR Prvi dan konference balkanske zveze — Zveza bo nadaljevala delo po smernicah, ki so vodile Velikega kralja in Barthouja Ankara, 30. oktobra, g. Pod predsedstvom grškega zunanjega ministra Ma-ksimosa je bilo danes otvorjeno redno zasedanje sveta Balkanske zveze. Navzoči so bili še turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej, rumunski zunanji minister Titulescu in pooblaščeni jugoslovenski minister dr. Purič v zastopstvu zunanjega ministra Jevtiča. Uvodoma je Maksimos podal daljše poročilo o sklepih beograjskega sestanka Balkanske zveze ter nazadnje strnil glavne smernioe, o katerih se je razpravljalo v Beogradu, v štiri točke, ki predstavljajo delovni program Balkanske zveze v mednarodni politiki za prihodnjo bodočnost. Te točke so: 1. Nedotakljivost pogodbe Male antante, pogodbe Balkanske zveze in vseh dogovorov, ki izvirajo iz njih. 2. Nujno potrebno je, da v duhu miru in konsolidacije vse države brez izjeme sodelujejo in po svojih močeh iskreno pripomorejo, da se ugotovi odgovornost za atentate, zaradi katerih trpi vsa Evropa. Višek te serije atentatov je bil matsejski umor kralja Aleksandra in zunanjega ministra Barthouja. Sodelovanje med državami mora biti takšno, da bo omogočilo osvoboditi Evropo teh morilcev; zato naj bi poseben forum skrbel za to, da se onemogoči ponovitev takšnih katastrof. 3. Balkanske države poudarjajo, da bodo tudi v bodoče pospeševale politično zbližanje in sodelovanje v prav-cu, kakršen je bil v trenutku, ko sta bila umorjena jugoslovenski kralj in francoski zunanji minister. 4. Balkanska zveza bo ostala zvesta načelom, ki sta jim vedno sledili obe žrtvi in ki obsegajo edinstvo Jugoslavije, ojačenje Male antante in Balkanske zveze ter nedotakljivost mej. Turški zunanji minister je sporočil, da je predsednik turške republike Ke-mal paša v polnem obsegu odobril v Beogradu sprejeta načela tudi za Turčijo, kakor je to izrecno storil rumunski kralj Karol že v Beogradu samem. Sedanji položaj zahteva bolj ko kdaj prej solidarnost Male antante in Balkanske zveze. Ankara, 30. oktobra p. Danes ob 12. se je v Ankari prvič sestal svet balkanske zveze pod predsedstvom grškega zunanjega ministra Maximosa. Seja je trajala do 14. ure. Popoldne ob 14. so se delegacije balkanskih držav zbrale v Anatolskem klubu, kjer je ministrski predsednik Ismet-paša priredil intimno kosilo. Ob 16. so se dr. Purič, Titulescu, Maximos in Ruždi bej udeležili otvoritve velike razstavne palače, ki so jo zgradili na najlepšem mestu Ankare nasproti zunanjemu ministrstvu. V palači je bila obenem otvorjena razstava turških domačih izdelkov. Otvoritveni govor je imel ministrski predsednik Is.net-paša, ki je podčrtal napredek nove Turčije na gospodarskem polju. Ob 19. je .pomočnika jugoslovenskega zunan.ega ministra dr. Puriča v hotelu Ankara palas posetil francoski pos'a-nik Camerere. Govorila sta nad pol ure. Ob 20.45 je priredil turški zunanji minister v istem hotelu večerjo na čast predsednikom delegacij prijateljskih držav. Večerje so se udeležili vsi člani turške vlade, predsednik narodne skupščine Kiazim paša, načelnik generalnega štaba, naš poslanik v Ankari dr. Jankovič in ostali diplomatski zastopniki držav Balkanske zveze. Prisotnih je bilo tudi več turških poslancev. Na Politična napetost v Franciji popustila Velika narodna skupščina se ho zaradi reforme ustave sestala bržkone sredi novembra Pariz, 30. oktobra w. Danes je bila seja ministrskega sveta, ki se je v glavnem ba-vil s pokojnimami civilnih in vojaških uradnikov O državni reformi in načrtih ministrskega predsednika Douimerguea bodo razpravljali šele prihodnjo soboto. Dt-žavtnri minister Henriot je v daljšem razgovoru razpravljal z ministrskim predsednikom o sklepih radakalno-sooialističnega strankinega kongresa. O istem vprašanju se je posvetoval todd z radikalnimi ministri sedande vlade. V splošnem se lahko reče, da se je not r anje-Cuventala» v Ankari iavlia. da je dobil to vest iz nw rodajnLh turških krogov. Dr. Joia Bohinjec: dobiti sredstva gospodarsko delavnost ? Kje za PrlCujoči članek je bil napisan že pred tedni. Zaostal nam je, kakor mnogi drugi, zaradi narodne nesreče, ki je tako izpolnila misli in čustva vsega naroda, da je vse drugo stopilo daleč v ozadje. Prispevek uglednega sotrudnika zaradi odložene objave ni utrpel na svoji aktualnosti. Inženjerska zbornica v Ljubljani je na posebnih konferencah ugotovila, da je realizacija velikopoteznih javnih del nujno potrebna, ako hočemo dvigniti našo gospodarsko delavnost in s tem zboljšati položaj kmeta, obrtnika, trgovca, delavca in uradnika. Zbornica hoče izdelal načrt za javna dela. Ona anelira na razumevanje pri oblastih, poslancih in senatorjih ter pri vsej naši javnosti. Zbornico vodi pri njenih prizadevanjih spoznanje, da vzrok gospodarski stagnaciji lež: v stalno večjem padanju konsumentske moči najširših slojev naroda; ljudje nimajo zaslužka, pridelk: kmeta nimajo cene, dohodki uradništva so zdrknili precej pod črto življenjskega mi-ii ima. Odpomoč v tej težki kriz: leži v naših lastnih silah. O teh gospodarskih m socialnih stremljenjih zbornice je informiral javnost predsednik zbornice g. inž. Milko Prkmajer s svoj m člankom »Kako zboljšati gospodarske razmere v naši državi?« v »Jutru« od 4. oktobra. Članek zasluži vso pozornost političnih, gospodarskih in upravnih čini-leljev, ker izraža poglede na naš gospodarski in socialni položaj onega stanu, ki po svoji intel:genci stoji na višku in ki je navajen, da na probleme gleda samo stvarno jn resno. Inženjer je človek realnosti. Ali bodo resne besede resnih ljudi našle odziv? Zdi se mi potrebno, da k temu problemu dodam nekaj misli. Naravno je, da so za javna dela potrebna velika denarna sredstva, ako hočemo spraviti v pogon vsa kolesja naše gospodarske delavnosti in socialnega življenja. Tud: privatna delavnost leži poteptana na tleh, ker n ma sredstev za investicije in proizvodnjo. G. inž. Pirkmajer je na kratko omenil zavarovalnice, ki bi ■mogle dati na razpolago veMka sredstva. Problem zavarovalstva je črna pika v naši ▼olji da zboljšamo prlike v državi. Zavarovalnice predstavljajo ogromno gospodarsko silo in izvršujejo velevažne gospodarske in socialne funkcije. Privatni kapital, ki je investiran v naš h privatnih zavarovalnicah, je večinoma inozemskega izvora in ima kanale speljane izopet nazaj v inozemstvo. Davna potreba naše gospodarske in finančne politike je, da dobimo zakon o zavarovahr pogodbi in zakon o nadzorstvu poslovanja zavarovalnic. Ta zakon naj med drugim uredi tudi investicijsko politiko zavarovalnic, in sicer tako. da bo predstavljala varnost za interese zavarovancev in da bo služila v vključno korist naših nacionahrh gospodarskih [potreb. Danes velike zavarovalnice niti ne smatrajo za potrebno, da bi jugoslovensko gospodarsko javnost s posebnim računskim (zaključkom o svojem poslovanju na ozemlju naše države informirale o svojih dejanjih in nehanjih v kor st ali v škodo naših nacionahrh gospodarskih interesov. Naša gospodarska, socialna »n finančna politika mora sredstva zavarovalnic mobilizirati za naše narodne potrebe. Nova zakonita ureditev zavarovalnega prava in gospodarstva je zato nujno potrebna. Na kon-tnentu smo edina država, ki je tozadevno zakonodajo doslej vsesplošno zanemarjala. Če prav vem, posluje samo v dravski banovini 15 zavarovalni, Ako analiziramo računske zaključke zavarovalnic, ki so navadno zelo nepregledni in nejasni, ne moremo izslediti obsega njihovih komunalnih posojil, državnih ali drug'h javnih zadolžnic, nimamo sl;ke o značaju njih hipotečnih posojil. Ugotoviti moremo le. da zavarovalstvo v Jugoslaviji predstavlja velike kapl-,tali je, ki malo ali nič ne služijo javn m interesom. V ameriških državah je udeležba zavarovalnic na javnem gospodarstvu naravnost ogromna, torej v državi, ki drugače iv revna na kapitalu. Tudi v naši državi zavarovana vsota samo v življenjskem zavarovanju znatno presega milijardo dinarjev; letne premije gredo v težke m lijone. Spominjam se, da je češkoslovaška republika s posebnim zakonom uredila udeležbo kapitala zavarovalnic pri državnem cestnem fondu in pri lani ustanovljeni prvileg rani banki, k; ima nalogo ustvariti in podpirati ■likvidnost denarnih zavodov. V javnem in tudi v privatnem gospodarstvu so pokl:cane, da igrajo izredno veliko gospodarsko in socialno vlogo tudi socialne zavarovalnice, ako je zakonska ureditev poslovanja teh ustanov taka, da s svojo investicijsko politiko morejo sodelovati pri obnovi države. V poslanstvu socialnih zavarovalnic sta plemenito združena dva c lja: gospodarski, ki leži v investicijski politiki zavarovalnic, in socalni. ki leži v przna-vanju invalidnih, starostnih in vdovskih rent. Plemenitejše obdavčitve gospodarstva m delavstva ne more biti, kakor je obdavčitev iz naslova premij za socialno zavarovanje. Napredne države brez ovinkov priznavajo, da so soc alno-zavarovalne ustanove najpomembnejši denarni zavodi, ki ugodno vplivajo na obrestno mero. One služijo s svojo investicijsko politiko gospodarskim potrebam javnosti in tud' privatnikov, ker jim morejo nud ti najcenejše kredite, zlasti ako gre za investicije, ki imajo zvišati varnost pri delu ali zboljšati zdravstvene pril:ke v obratu. Socialno zavarovalni zavodi k rep Ko sodelujejo Dri prizadevanjih zdravstvene politike države, pokrajin in občin. Samo zrnak modrostii in uvidevnosti je — tudi ako abstrahiramo gamisel za socialne potrebe naroda — da so danes v Evropo skrajno redke države, kri ne bi še tanele nvedeno zavarovanje za primer onemoglosti. starosti in smrti delavcev in name ščencev S posebno agilnostjo in Iniciativnostjo je ta problem rešen tudi v državah v katerih je kapital, ki se uveljavlja v industriji, inozemskega Izvora, ker so po. litikj mnenja, da mora zlasti tak kapital ki je dobil domačo zemljo v dobičkanosno eksPloatacijo. preko socialnih ustanov služit' nacionalnim potrebam zemlje Finanč miki in njim na čelu finančn' ministri ra di uvidevajo. da s« nobena druga Javna dajatev tako hitro in tako 'ntenziviro ne vrača nazaj v žile eospodarskera 'n socialnega življenja kakor socialno^zavaro valne premije V spoznanju tega dejstva države participirajo na stroških teh panog ravarovanja. Ker je značaj socialno zavarovalnih ka-pitalij tak, da živ« in neposredno oplojaio gospodarsko življenje, vzporedno temu pa služijo tudi socialnim potrebam zavarovancev, omogočajo uvidevni finančni ministri uvedbo teh panog zavarovanja s tem da z ublažitvijo ali opustitvijo drugih davščin razbremenjujeo gospodarstva, da postanejo voljna in sposobna prevzeti nase davščine v svrhe socialnega zavarovanja. Mi se do danes nismo ojunačili do notranjega posojila. Plemenito notranje posojilo, zlasti naših konjunkturno dobro stoječih industrij, bi bil pristanek industrije na uvedbo rentnega zavarovanja. Kajti dejansko bd to zavarovanje Imelo značaj posojila, ki se na vseh straneh plodonosno vrača. Položaj postaja kritično nevzdržen Jugoslavija mora ven iz izolacije, v kateri se nahaja v pogled.-u starostnega zavarovanja. Remtna zavarovanja slone na principu kapitalnega kritja, ki je uveljavljen v vseh državah; tud.i Nemci so se letos aopet vrnili h tem.u principu. Ravno zaradi tega principa so ustanove socialnega zavarovanca sposobne, da zbirajo velike kapitale, katere je treba plodono&no nalagati, da ne' dobe škodljivega značaja tezavriranega denarja. W rokah tanaan nekaj tterflk Is čsl. socialnega zavarovanja. Pokojninski oavod Izkazuje g 30. VI. t. 1. naslednje številke: državni vrednostni papirji Kč (v milijonih), hmpotečoa posojila Kč 357; hi-potečna posojila zadrugam in občinam po zakonu o stavbnem gibanju Kč 782, posojila državi in zemljam Kč 437, posojila otočinam in okrajem Kč 740; melioracijska posojila Kč 10. Skupno premoženje Kč 3^90. V času petindvajsetletnega delovanja Je Pokojninski zavod na posojilih javnopravnim korporacljam priznal 2586 milijo, nov čsl. kron. Osrednja socialna zavarovalnica je v letu 1930. občinam priznala 200 milijonov Kč za zgradbo malih stanovanjskih hiš. V cestni fond je zavarovalnica posodila 1 milijardo Kč. V privatne industrijske svrhe je preko komumaknin in drugnh varnih zavodov posodila 22 milijonov. Posojila državi so to leto znašala 373 milljcnov, komunalna posojila 48S melioracijska posojila 136, vloge pri denarnih zavodih 347 milijonov Kč. Danes so seveda te številke že znatno višje. Ne. zgod.ne zavarovalnice so v letu 1930 izkazovale hipotečnih posojil 249 milijonov Kč Koncentracija sredstev rentnega zava/ro. vanja v Jugoslaviji bi z uvedbo starostnega, invalidmega in posmrtnega zavarovanja delavcev in nameščencev presegla več sto milijonov dinarjev Dober del rešitve problema, kako financirati našo gospodarsko delavnost, leži nedvomno v Izvedbi organizacije delavskega ln namežčenskega zavarovanja. Tako pa gredo težki milijoni po vidnih in nevidnih potih ven v inozemstvo Čas je dozorel, da Jugoslavija uvidi neprecenljivo važnost rentnega zavarovanja delavcev in nameščencev Gospodarska kriza kriči po uvedbi teg» zavarovanja. Inženjerska zibornica naj pri svojih razmo. trivanjih tudi tem-u problemu posveti svojo pozornost in skrb »Plavolasa Slovanka" se skriva v Angliji? Dosedanji rezultati preiskave zaradi atentata v Marseilleu — Izslediti je treba še nekaj zločincev Pariz, 30. oktobra d. Vsa preiskava 0 povzročiteljih marsejskega »ločina je osredotočena v Parizu t rokah generalnega kontrolorja javne varnosti Mondanela, enega izmed najtw>lj sposobnih višjih francoskih policijskih funkcionarjev. Mondanel je izjavil zastopnikom tiska, da je bilo v preiskavi gtorjeno vse, da se čiim hitreje razkrinka celotna mednarodna zarota. Prvd uspehi niso izostali. O njih je billa obveščena podrobno tudi jugoslovenska vlada, ki je izrekla francoskim oblastim tuid:i svoje priznanje, kar j>im je dalo pobudo za še bolj eraergtično zasledovanje svojega izredno zapletenega dela. Oblasta razpolagajo doslej z izjavami in priznanji aretirancev, kii so tako jasna in točna, da podajajo natančno sliko oele zarote. V sedanjih okoliščinah se pre&kovaJ-ne oMasti prizadevajo: 1. da izslede in aretirajo Perčeca ter Bzika, 2. da Izslede In aretirajo eno dvojloo, ki se je v Avignonu in Aixu en Provence prijavila pod imenom Vondraček. Pod tem imenom se skriva skrivnostni Peter, ki ga je treba še razkrinkati In ki Je Imel znatno važnejšo vlogo, kakor pa so doslej objavljale preiskovalne oblasti. V Interesu preiskave njegova glavna vloga nI bila odkrita. Pod imenom njegove žene Marije Vondračkove se skriva skrivnostna Plavo-laska. Razkrinkan ie tega Petra bo predstavljalo zelo važno stvar v preiskav! Po aretaciji teh dveh se Imaio ugotoviti vse podrobnosti o početku zarote, kje je bila zasnovana, kako so bile Izdelane podrobnosti kdo je napravil načrt, kako »o bile rardeliene v!oqe vseh krivcev od Paveiiča pa do poslednjega. četrto zelo važno okoliščino bo Predstavljala ugotovitev financiranja zarote. Ker |e organiziranje zarote zahtevalo ogromne vsote denarja, se mora breaspo-goino ugotoviti. kdo le ta denar dalal. kdo ga Je soreiemal. kak0 le bil razdeljen In Po kakih notlh ie bil pošli lan v razne evropske ržave. ker je že sedal ugotovljeno, da so teroristi Dreie*nall velike vcote de-naria v rajnih evroPskih državah. Nobena podrobnost ne bo ostala nerazčiščena. ie deial Mondanel. In to bo omo. aočilo točno unotovitev, kakSne vloge so ImHJ posamezniki, ki so zapleteni v zaroto. Ob knncu svoie ihtave je Mondanel oou. daril. da so tueoslovedske policijske oblasti v velikii meri omoerečPle flraneo«*Him raiTimerom.a bitim ngo.tovftev značilnih drobno^.i OficfeTn! dokumenti o teroristični akoifi, fntograffje mmoej?h teroirifftov. to^-rij, m;teta n+en+atoHiev. ki so se po zaslugi pokore tujih držav skrivali pod po tvorjenim' Imeni, pogosto tudi s pravilnimi tk> tn ti trn" Irtsti. »r končuo nepolna dokumentacija ftiarslovensfre vlade, ki se nanaša na Intervencijo Jugoslavije meseca Junija v Društvu narodov, so največ pripomogli. da nožna V danes ne parno Francija im njene preiskovalne oblasti vse zaledje zločina in vse krivce, temveč tu^ii ves omlmrani svet, ki se aerraža nad objavljenimi dejstvi o tej največji mednarodni zrf-oČMiSVi zaroti modemesra časa Atentat je treba razčistiti do dna Pariz, 30. oktobra, p. Javnost z ogorčenjem že drugi dan ugotavlja, da je preiskava zaradi marsejskega atentata zašla v zagato in da ni v zadnjih dneh podala nika-kih novih rezultatov. Veliko zanimanje je zbudil uvodnik »Intransigeanta«. ki pravi med drugim: Francija mora pomniti opomin iugoslo-venskih odgovornih faktorjev, da želi jugoslovenska vlada predvsem počakati na končne rezultate preiskave zaradi atentata, ker je to zan'o danes najvažnejše vprašanje. Tudi mi Francozi moramo računati s tem iugoslovenskim stališčem In moramo storiti, da se pravi storilci zločina :zs!edi-io in najstrožie kaznujejo. Aretirani Rajid, Pospišil in Kralj niso bili glavni krivci, marveč le poslušni izvršitelji odnosno »o-krive' atentata. Intelektualni morilci jugoslovenskega vladarja se skrivajo v raznih državah celo pod varno zaščito oblasti. Dobiti moramo v roke vse krivce, ker bi drugače izgledalo, da smo narod, ki mu ni za pravico in red v lastni državi. Storiti mora- mo to tembolj, ker ne smemo izigrati prijateljstva, ki nam je tako dragoceno. Francija mora odločno voditi do konca vso preiskavo o atentatu, če noče izgubiti prijateljstva in zavezništva Jugoslavije. Naši merodajni faktorji se ne smejo zadovoljiti samo s tem. da so odstranili nekaj političnih uradnikov, ki so bili upokojeni ali pa odstavljeni s polno plačo. Atentat se mora osvetliti do kraja in nič ne sme ostati nepojasnjenega. Resna sodna oblast, ne pa policija mora voditi preskavo in dokončati to delo. Če pa n'ti sodišče ne bi moglo likvidirati te gnusne afere, se mora sestaviti izredno sodišče, ki mora s svojo avtoriteto in energijo priti stvari do dna. Če Francija Jugoslavji ne bo dala takega zadoščenja, bomo doživeli, da nam bo nekdo očital, da je Francija država, v kateri sme kdorkoli nekaznovan ubijati najuglednejše osebnosti. Servazzi umorjen Pa«"iz, 30. oktobra p »Petit Parisien« je objavil poročilo svojega poročevalca v Budimpešti, ki potrjuje informacijo, da je bil Alojzij Servazzi prvotno aretiran, nato pa v zaporu ubit. Kakor vse kaže, so ga ubili njegovi tovariši teroristi. Njegovo truplo so vrgli v Dunav. Ta verzija je tem bolj verjetna, ker je budimpeStanska policija od-redla vsem orožniškim postajam vzdoli Dunava, da morajo paziti, ako voda ne bo splavila kakega trupla. Na sledi Vondračkovi London, 30. oktobra d. Policija je aretirala več lmozemoev, ki so po atentatu pobegnili v Anglijo. Vsi bodo izročeni francoskima obla^rtem. Oblasti Soottlamd Tarda so mnenja, da imajo dokaze, po katerih se mnadi skrivnostna Marija Vondraček v Londonu. Včeraj so izvedli ponovno obširno poizvedovanje v Westendu to Sohu. Pariz, 30. oktobra p. Francoske oblasti so bile obveščene od Sootttaod Yarda, da so tam prepričani, da je tajinstvena pla-volaska Marija Vondračkova res Dora Fran-kova, rodna sestra Ivana Franka, ki je bila dolgo let kurir teroristov v raznih dr-žavah. Od 1. 1920. do 1932. je bivala na Dunaju Imela je stike s sumljivimi ljudmi m je bila celo v Jugoslaviji dvakrat. Vse kaže, da se je tudi dvakrat oanožila to je bil njen drugi ločeni mož aretirani Evgen Kvaternik. Soottland Yard je nadalje obvestil francoske policijske oblasti, da se Marija Vondračkova bržkone Storiva v Angliji ali pa oelo v Londonu. Ugotovili so, da je po atentatu 10. oktobra zbežala v Bordeaux in od tam z nekim Parnikom v Anglijo. Angleška policija Je- v zadnjih dveh dmeh izvedli a podrobno preiskavo po vsem Londonu ter upa, a jo bo v kratkem aretirala. Izročila jo bo brez vsakih formalnosti francoskim oblastem. »Panis Soir« je objavil btrtzojavko i® Londona, ki potrjuje upanje, da bodo Marijo Vondračkovo izsledili. Drangov in Nastev prideta pred vojaško sodišče Sofija, 30. oktobra. AA. Sele po snočnji seji ministrskega sveta se je zvedelo, da aret rana člana razpuščene VMRO Kiril Drangov in Zoro Nastev nista bila izročena ravnateljstvu sofijske policije, marveč so ju pridržale vojaške oblasti v Sofiji, ki vodijo tudi preiskavo. Po seji je notranji minister Peter M di-lev izjavil zastopnikom listov: »Na meji, kjer so aretirali Kirila Drangova in Žora Našteva, sta vodila predhodno preiskavo en oficir in en podoficir. Preiskava je bila površna in jo bodo zato v Sofiji izpopolnili. nakar bosta oba izročena sodnim oblastvom.« Vojni minister general Zlatev je izjavil: »Kirila Drangova in Žora Našteva so prijeli blizu turške meje. V Sofijo so ju prepeljali že v soboto zvečer. Preiskavo vodijo vojaške oblasti, ker so jih prijeli v obmejnem pasu. Obtožena bosta po zakonu o državni varnosti Sodišče ju je proglasilo za nevarni osebi Če mata na duši še druge zločine bosta odgovarjala tudi zanje.« Na vprašanje ali jima bodo sodila vojaška ali civilna sodišča, je general Zlatev odvrnil: »To bomo videli. Prijeli »o ju v obmejnem vojaškem pasu in zato jima bodo 9odila vojaška sod šča. kakor določa vojaški zakon.« Iz tega sledi, da prideta Drangov in Nastev pred vojaško sodišče. Javna bolnica v Kranju bo spomenik vse Gorenjske pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru L Uedinitelju Kranj, 30. oktobra. Danes je Ma seja kranjskega občinskega odbora, ki so se je udeležili vsi občinski odborniki in ji je prisostvoval tudi vladni >vetnjk in sreski načelnik dr. Ogrin. Onori! jo je predsednik občine Z■ Cirjl Pire, ki je takoj preiel na prvo in edino točko dnevnega reda: Postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I- K besedi se je oglasil obč nski odbornik, gimnazijski ravnatelj dr. Dolar, ki je navedel odredbo notranjega ministra o postavljanju spomenikov ter nato predlagal: 1. Nova osnovna šola, ra katero Je stavbišče že na razpolago in zbrano tudi nekaj denarja, nai se krsti z Imenom pokojnega kralja. 2. Dijaški dom, za katerega je prav tako že zbrana polovica potrebne vsote, naj s« imenuje po pokojnem kralju. 3. Zdravstveni dom ,za katerega je zbrana tretjina vsote in v katerem naj se nastanilo Dečji dom, Šolska poliklinika, proti tuberkulozni dispanzer, porodnišnica in morda ambulatorij urada za zavarovanje delavcev, nai se prav tako imenuje po pokojnem kralju. 4. Kot najvidnejši ln najveličastnejši spomenik pokojnemu kralju Aleksandra L pa naj se zgradi javna gorenjska bolnišnica. Izvoli naj se Iz vrst občinskih svetnikov petčlanski odbor, k] na] v najkrajšem času organizira širši odbor iz vseh gorenjskih krajev. V proračun za L 1935-36 na določi občinski odbor 100.000 Dhi za postavitev te bolnišnice. Predsednik z- Pire \t izjavil, da bi bilo res nesmiselno, če bi razna društva in morda oelo občine tekmovale mea seboj, kdo bo postavil lep$i spomenik. Pokojnega vla- darja smo vsi poznalj kot gtoboko čutečega človeka, ki si je mnogo prizadeval za dobro države in naroda. Javna gorenjska bolnišnica v Kranjm b; biJa pač na>lep<ši spomin na pokojnega vladarja. Dolenjska ima že tri bolnice, na Štajerskem ima skoraj že vsako mesto svojo, le industrijska Gorenjska je brez nje. Zato Je naša sveta naloga, da sprožimo in dokončamo to plemenito akcijo. Načrt in pobudo za gradnjo javne bolnišnice bodo sprejeli ljudje s priznanjem in bo ta ideja gotovo našla najširši odmev po vsej Gorenjski. Predsednik g. Pire je tudi poročal o načrtu. ki ga je za gorenjsko bolnico napravil že pred dvema letoma dvorni svetnik Šuklje, po katerem naj bi konvent usmiljenih bratov v Kandiji prevzel graščino Brdo in jo izpremenil v bolnišnico. G. Pire je končno dal predloge ravnatelja dr. Dolarja na glasovanje in so bili vri soglasno sprejeli. V petčlanski odbor »o bili izvoljeni ravnatelj dr. Dolar, tovarnar Fok, ravnatelj Košnik, učitelj Završnik in inž. Gros Neki občinski odbornik, ki noče biti imenovan, je na seji izjavil, da bo v fond za gorenjsko bolnico plačeval dve leti vsak mesec po 200 Din. Občinska seja je bila zaključena pod veličastnim vtisom daiekosežnega sklepa kranjskega občinskega odbora, ki je z akcijo za javno gorenjsko bolnico v Kranju prevzel ogromno in težko nalogo, ki pa Jo je treba najiskrenejše pozdraviti. Po vsej Gorenjski bo ta 9klep gotovo sprejet z velikim zadovoljstvom, obenem pa ae bo Kranj tako najlepše oddolžil spominu svojega pokojnega Viteškega kralja. Schuschniggova pogajanja s hitlerjevci Akcija avstrijske vlade za zbližanje z narodnimi socialisti Dunaj, 30. oktobra, a. Na pobudo kance-larja Schuschnigga so se v nedeljo sestali zastopniki vlade in Nacionalne fronte. Sestanka so se udeležili ksncelar Schuschnigg, podkancelar knez Starhemberg, generalni tajnik patriotske fronte polkovnik Adam, zastopnik Nacionalne fronte Reinthaler, voditelj velenemcev Bardolf, bivši minister Kerber, bivši voditelj avstrijskih narodnih socialistov Rieher, glavni urednik »Wiener Neueste Nachrichten« in glavni urednik celovških »Freie Stimmen« Pahler. Po uradnem poročilu so zastopn ki nacionalnih skupin želeli označiti osebno kancelarju Schu-schniggu in podkancelarju knezu Starhem-bergu svoje stališče ih sodbo o notranjepolitičnem položaju v Avstriji. Schuschnigg je na sestanku ponovno navedel pogoje, pod katerimi bi bilo možno sodelovanje vseh nacionalnih skupin v okvirju patriotske fronte Vodstvo nadaljnjih pogajanj med posameznimi skupinami je Schuschnigg poveril polkovniku Adamu. Po programu dunajskega radia bi moral podkancelar knez Starhemberg nocoj ob 6. predavati po radiu o patriotski in obrambni fronti, večerni listi pa so označili, da je predavanje odpovedano, češ, da bo nocoj seja vlade o stvareh, ki jih ni mogoče odlagati. Krščansko-socialni listi priobčujejo to vest z dodatkom, da bosta jutri govorila po radiu trgovinski minister Stockiniger in zvezni kancelar Schuschnigg. V političnih krogih komentirajo odpoved predavanja kneza Starhemberga na najrazličnejše na- čine. Pariz, 30. oktobra AA. Nekateri Esti opozarjajo javnost na mednarodna vprašanja, zlasti na delovanje hitlerjevcev v Avstriji. Glede pogajanj, ki jih vodi avstrijski kanceilar dr. Sdhusahnigg z voditelji opozicijskih strank, ki so več ali manj naklonjene narodnim socialistom, piše jOeuvre«: Schuschnigg hoče pridobiti na času, njemu je aa pomirjanje duhov. Avstrijski kon_ celar hoče preprečiti nadaljnje izgrede, na drugi strani pa je tudi tako izkušen, da ne bo zlepa nasedel nemški igri. Vprašanje je le, v kakšni meri je vodja kmečke narodne socialistične stran/ke Reinthaler ravnal po navodilih Papena. Računati je treba s tem, da je doba prevratov v Avstriji kom-čana. Nemška vlada skuša sedaj doseči >Anschluss« po drugi poti. Pri tem ne izključuje celo možnosti, da podpre zveznega kancelarja proti brezpomembni rdeči nevarnosti. »Figaro« pravi, da bi monarhistični pokret povzročil takojšen nastop Male antante in italije. Zato ni izključeno, da bodo velenemšflri krogi izkoristili sedanjo zmešnjavo. Ni težko, pravi list dalje, povzročiti ministrsko krizo in postaviti na vlada pangermanista, ki bi nastopal kot nasprotnik Habsburžanov, v resnici pa delal za Berlin. Tako bd morali avstrijski le-gitimisti plačati račun v korist Hitlerja, ki bi na drugi strani lahko izjavil inozemstvu. da je prepodil Habsburžane. S tem M skušal tudi zlomiti fronto proti »Anschlus-su z navdušenim odobravanjem in poeebei C. Debevcn kot Jermanu ni štedilo aplavza. L. M. Nai jezik Zediniti, uediniti, ujediniti Naši predniki eo ee borili za Zedinjeno Slovenijo, zato ponekod srbohrvatekj glagol ujediniti in njegove izvedenke nadomeščajo v slovenščini z besedami zediniti itd., češ da beseda uediniti ni slovenska. To trditev ie treba popraviti v toliko, da ie to sicer nova beseda, toda tvorjena je popolnoma v duhu našega slovenskega jezika, ki pozna •rtohmBta, efa^te, in uiediniti \it j T W>Ilkl eJ*dmiti s -ss, v-?* ™ * ?5Lh žrtev! Globoko je vkoreninjena v našem ljudstvu prisrčna pieteta do mrtvih. Tudi preminuli v svetovni vojni niso pozabljeni. Vabimo vas, spoštovani meščani, da tudi letos prinesete cvetje in prižgete lučke i na najbolj pozabljenih, skupnih vojnih gomilah. Tradicionalno žalno slavje na vojaških grobovih se bo pa letos vršilo takole: Na praznik ob 15.40 popoldne se zbero v zastraženem gozdičku okoli judenburškega spomenika vsi združeni pevci. Vojaška godba otvori žalno prirditev z religioznim koralom. Garnizijski kurat g. Ivo Maračič pozdravi umrle jugosl kadrovce. Pevci pod taktirko g Prelovca zapojo: Vigred. Bivši vojni kurat g. Bonač govori žalni govor. Rog pozove k molitvi: Kratek molk s tiho molitvijo, ki ga preseka častni strel iz pušk. Bivši vojni kmrati odmolijo cerkvene molitve in odpojo: »Reši me o Gospod!« Pevci počaste junake s pesmijo bojnih poljan: »Oj Doberdob«. Godba zaključi turobno slavje, nato razhod. Drugi dan 2. novelbra pa vabimo Ljubljančane k slovesni maši zadušnici za vse naše fante in može v frančiškansko cerkev ob 9. uri. — Združene bojevniške organizacije v Ljubljani. u— Jadranski večer drevi v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti je posvečen spominu viteškega kralja Aleik-sartdra I. Uedinitelja. Umetniški spored oleega: dvoje žalnih koračnic in dvoje ža-lostink ter spominski govor pisatelja Finž-garja. Vabljeno je vse občinstvo. u— Štetje obiskovalce r grobov na dan 1. novembra tskrbi tudi letos, kakor vsako leto »Društvo skrb za mladino« v Ljubljani P. n. občinstva vljudno prosima, da prispeva z enim novč;5em nabiralcem, ki bodo šteli obiskovalce erobov, opremljeni z društvenimi nabiralniki pred pokopališčem pri Sv. Križu in pri Sv. KriStofu. Glede na Človekoljuben in obfekorieten namen društva vljudno prosimo p. n. občinstvo, da nam te naše prošnie ne odkloni. Uprava »Društva skrb za mladino«. u— Nabiralna dneva 3. in 4. novembra ee bližata. Ponovno opozarjamo občinstvo, naj ne bo nikosar, ki ne bi kjpil po svoji možnosti nekaj kuponov. Če vsak, ki more, nekai danite, bo vsak. ki je potreben, nekai dobil. u— Danes ob 14.15. In na dan Vseh svetih ob 11. url bo ZKD predvajala prvi govoreči film z Greto Garbo (Imenovana švedska sfinga) »Ana Christie«. Ta film pomorščakov in ribičev, katere ona najbolj ljubd, jo je prisilili, da razkrije svojo dušo. Vstopnina je pa tako nizka 3.50, 4.50, 5.50 6.50, da je ogled tega filma vsakomur mogoč. — Torej hitite da ne zamudite! •počitku? — Ubogi Jakša Btorčič, (ki ga je tako naglo ugrabila zavratna morilka. Pred hišo žalosti se je bilo 2Jbralo mnogo ugfledmdh meščanov, (prijateljev in ožldh znancev užaloščene rodbine, predstavniki raznih društev in organizacij, kakor: JS, Saveza lekarniških sotrudnikov. Društva reservnih oficirjev in drugih. Po blagoslovitvi krste je zaigrala vojaška godba turobno žalostin-ko, nakar so prenesli krsto na lafeto. V žalnem sprevodu je korakala ,poleg naštetih častna četa vojakov, spremili oa so pokojnika na njegovi zadnji noti t«di številni aktivni oficirji in bivšii tovariši z univerze, žalni sprevod je krenil po Knafljevi, šelenbuTgovi in Wo!fovi ulici proti Sv. Križu. Ves »prevod, še posebno pa kopa prekrasnih vencev In solze v mnogrih očeh — vse to je pričalo o iskrenem obžalovanju, da je mladi mo* moral tako rano zapustiti ljublUeno druž<-nico. u— žalni koncert v počastitev spomina blagopokojnega viteškega kralja Aleksan dra I. Uedinitelja, ki ga priredi Glasbena MANUFAKTURA S 0 U V A N LJUBLJANA Mestni trg štev. 24 1835 — 1935 u— »Rokovnjače« bodo ponovili v Šentjakobskem gledališču v soboto in v nedeljo ob 20.15. Pri sobotni predstavi bo odigral g. Hanžič Ferdo svoj stoti nastop kot Obloški Tonček-Rajtguzen. Hanž;č je eden najmarljiivejših in najvestnejših mlajših šentjakobskih igralcev. V poslednjih sezonah je postavil na oder več skrbno izdelanih, prvovrstnih I kov in se z njimi uvrstil v vrsto prvih igralcev Šentjakobskega odra. V ostalih vlogah nastopa ves ansambel odra. Pevske točke je uglasbi'1 Viktor Parma. Ker sta bili obe dosedanji predstavi popolnoma razprodani in je odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, naj si blagovoli občinstvo kupiti vstopnice že v predprodaji od Aromatin Manj hvale a več »Aromatina« v klobase, pa bodo res dobre. sobote dalje od 10. do 12. m od 15. do 17. ter eno uro pred začetkom nredstave. u— Društvo »Tabor«. Vabiano članstvo, da se udeleži žalnega jadrane.tega večera, kd bo drevi ob 8. v Delavski zfoomici. Drušitveni sestanek odpade. u— Hranilni in posojilni komzorcij Kreditne zadruge državnih uslužbencev Je določil 1000 Din v dobrodelne namene v spomin Viteškem« kralju. Podelil je ta znesek Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb za sotai okraj LjuMjama. u— Z lestve je padel v tobačna tovarni 47 letni tesar Josip Vokal ln si hudo poškodoval nogo ter nalomil tudi več reber, •iz Senove vasi na DclenčisikerjL so pripeljali v bolnišnico 7 letnega Rudolfa Praprotni-ka, ki je % drugimi otroki zažgal smoinik in mu je ogeoj bušil v obraz ter ga hu*k> obžgad. V Kamniku je neznan kolesar podrl 6® letno rulinarjero sopo-ogo Terezo Uršičevo iz Stranj, kn je dobila take poškodbe na desnici in na ramenu, da so Jo prepeljali v bolnišnico. u— Izpred malega senata. Maltt senat bi imel včeraj obravnavati nečedne manipulacije dveh trgovcev, ki sta osleparila nekatere osebe za okoli 50.000 Din. Razprava je bfla preložena, ker ni bilo prič. AiBbfcia Kristana z Vač je senat mdlo obeo-ddd na 5 mesecev srtrogeea zapora ta ▼ plačilo odškodnine 2726 Din Justinu ifodo-fn, ki ga Je »btoženec 29. aprila letos opla-b#1 s kolom po glavi in mu prebil lobanjo. u— Na starih potih. Bivši ključavničar-efei pomočnik in priložnostni trgovski potnik 30Qetn;! Viktor Rebolj. Je prišel šele nedavno lz kaznilnice v Lepoglavi, kjer Js preživel dve teta. Komaj pa ae je apert emašel v Ljubljani se je jel že oziratJ za, nepoštenim poslom. Izvršil Je več prOot-nostnih tatvin. Pred nekaj dnevi se je v4i-botapfl v hišo št. 7. v čelenimrgovo niVso, kjer vrše razna notranja adapoijrffca dela. Tam je brž snel s klijuke suitenjo ln Jopič, oboje last rMarJa Ludvika, naikar je pobegnili. Ludrcik pa ga je v ponedeljek srečal na uMcd in spoznad na njem svojo anfc-njo. Pozval je stražnika, fcl je Viktorja aretiral. Viktor, pri katerem so naš© toorfl nekaj vlomilskega orodja, je moral apet nazaj v zapor. u— Danes vozijo Magistrov! avtobusi na pokopališče, ta sicer s Kongresnega trga, Tavčarjeve ulice in od hoteda »Uniona«. u— Začetniškj plesni tečaj Jenkove tole v Kazini bo drevi ob 20. namesto Jfftrt. Novinci — posebno še dame vabdjeni. "— Prvovrstna izbrana vina kakor tudi žganja priporoča delikatesa - buffet Jane, Židovska ulica 1. Iz Celia e— Spominska svečanost Jadranske stra- že se bo pričela danes ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Vabljeno je vse prebivalstvo. e— Petje na pokopališčih. Jutri ob 15. bodo peli združeni moški zbori Celjskega pevskega društva »Oljke« in »Celjskega Zvona« žalost;nko na okoliškem, ob 16. na mestnem, nato pa na vojaškem pokopališču. Moški zbor »Svobode« bo pel jutri ob 15. na okoliškem, ob 16. na mestnem m na+o na vojaškem pokopališču. e— Oddaja d®I za regulacijo Savinje med Tremerjem in Grenadirjevo brvjo v Polulah bo danes ob 11. n« sreskem načel-stvu t Celju. e— Mestni avtobusi votrijo za Vse svete na pokopališča. e— Samo danes do 18. §e lahko obnovite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra«. t— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočni velefiim »Marija« in zvočrr tednik. It Mar 11 sr a a— Za postojanko Sokoiskega drr^tvu Maribor. matica na Pohorju so darovali: Splošna stavbna družba, tovarna Belers-dorf, Branko Sučelič in Unija družba po 200 Din, Kravos, Bureš, Rozina, Rakuš, Schenker & Comp., Zuipanc, šprager, Ki? man, Zedinjene zavarovalnice, Friediger tn čajke po -100 Din, Potočnik, grof Attems iz Slovenske Bistrice, Viktor Glaser in Andrašič pa gradbeni material vsak za 1000 Din. Društvena uipraaa se vsem zahvaljuje z željo, da bi našli še več posne-malcev. a— Za pevski nastop na mestnem pokopališču na Pob rež ju naj se polnoštevilno zberejo pevci mariborskih hi okoliških zborov na dan Vseh svetih točno ob 15-30 pred kapelico pr vojaških grobovih kakor običajno. Zapojemo običajno žalostinke brez posebne vaje. I-pavčeva pevska župa. a— Abonenti, dvignite svoje gledališke izkaznice! Mnogo ab-onentov posebno reda D še doslej ni dvignilo srvojih izkaznic. že izgovarjamo smiselno z-ediniti namesto mehanično ze-diniti. Sklepam svojo črkarsko pravdo z iskreno željo, da bi naea mala in mila Slovenija ne ostala z veliko Jugoslavijo eamo zedinja-na. kakor po v Zedinienih državah zedinje-ni naibolj heteroceni narodi (od belcev do črncev, Japoncev. Indijancev), temveč da postane, kakor se spodobi za brate fete krvi. vedno boli Medinjena (seveda moram, da ne pobere kdo prehitro kamena, v isti sapi pristaviti, da ubrano petie ni enoglasno petje). Beseda ni nova, pa tudi če bi bita popolnoma nova, bi jo smeli, ker je v slovenskem duh.J, novo tvoriti. Tudi !o najdemo že v PleterSniku. ki rabi oh<» varianti nodiniti jn uiediniti. Dr. Anton Dolar. Vodilni slovenski književniki o blagopo-kojnem kralju. V najnovejšem (1.) zvezku mladinskega mesečnika »Naš rod* so prve 6trani posvečene manom velikega kralja Aleksandra. Prispevki so iz perpsa naših odličnih književnikov Otona Zupančiča. Alojza Gradnika in Ivana Preglja. 2 j p a n-5 i č ie zastopan e temi-le verzi. 6D!sanimi 11. oktobra 1934: V viharju plava z mrtvim kraljem raker: nekod s kraljico v črnem vlak ep6 ▼ noč: nekje je mlad, mlad kralievič zaplakal; tu moli narod ves: »Bog dai mu moč!« Alojz Gradnik pripoveduje otrokom «> blasropokojnem vladarju v obliki pisma, ki ca z onega sveta piše kralj Aleksander. Pismo izzveneva v besede: »Ljubite to zemljo. 1 jabite vašo domovino.-. Ona ni še dograjena. Ni še dovoli visoka in ni še dovolj široka. Ona je še kakor obljubljena dežela, v katero še niso vsi vstopili.. Ivan Pregelj ie ori6i>eval »Nsricnlko na grob Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I., Viteškemu Uedinitelju Jugoslavi'«.« — Izmed ostalih člankov v tej številki »Nagega roda« omenjamo zanimiv potopis Ka--la Kocjančiča »Dva potepuha na Jadranskem morju«. Domafe enciklopedije. Pred nekaj dnevi smo zabeležili, da zagrebška založba Minerva pripravlja velik leksikon v enem zvezku. Kakor posnemamo iz prestol n'Skih dnevnikov, pripravlja podoben leksikon v cirilici založba Narodno delo v Beogradu Tjrli ta enciklopedija izide prihodnje le»o. Družbena in državna ureditev » iobi Nemanjičev je predmet zanimivega predavanja, ki ga prinaša septembrsko-oUtobreki zvezek Letopisa Matice Srpske. Avtor dr. Nikola R a d o j č i č, profe„*or na rodne zgodovine na ljublinnski univerzi, j" eden najboljših poznavalcev sredmeveške Srbije. Založba za propagando nale nacionalne ela«»l>e se je ustanovila v Zagrebu. Iznodb j-do za nio ie dal občni zbor Ujma f Ud razen« jugoslovenskih mueičkih autora). Založništvo bo slonelo na zadružni podlagi- Stalna razstava ikon in slik orof. Milen-ka D. Giurira v Zagrebu Dne 4. novembra t. 1. se bo otvorila v Zagrebu v Gunduliče- vi ulici galerija kopij srbske srednjeveške ■umetnosti in Gjuričeve sodobne ikonografij«. Obsegala bo okrog 110 del, ki niso na prodaj in ki jih umetnik razstavlja 6imo zaradi tega, da vzbudi zanimanje za srednjeveško in današnjo umetnost v cerkvah vzhodnega obreda. Za otvoritev je izšel katalog. ki v njeni Ivo Franič karakterizira Milenka D. Gfuriča kot ikonografa. M»Ta Osborua umetnostno zgodovino je pravkar izdala v lepo opremljeni, obilno ilustrirani knjigi Matica Hrvatska v Zagrebu. Obsežno delo sta prevedla I- Hergešič in F. Jelašič. O knjigi, ki je vredna vse oozornosti. priobčimo v kratkem daljšo poročilo. »Sloranskv Pjiehled< o »Slovenskih protestantskih piscih«. Za najnovejši (8.) zvezek znane praške revije »Slovanskv Pre-hlfd« je dr. Oton Berkopee prispeval referat o antologiji »Slovenski protestantski p:sei«. ki jo je v redakciji dr. Rupla izdala Tiskovna zadruga. Ocenjevalec označuje značaj in ureditev te antologije in pravi med drugim: »Mladi slnvi6t dr. Mirko Rupel, učenec znanega raziskovalca reformacijske literature univ prof. Kidriča, ie izbral za to knjigo samo iezikovno in stilistično značilne primere. Zato niegova knjiga ne bo imela pomena samo za filolo-ga. marveč tjdi za kulturnega zgodovinarja... Oprema knjige, ki jo je izvršil inž Orroiben ie v vsakem oogIHu nevsakdanja * Sofijski »Slavjan«ki glas« ie že 28 let glasnik slovanske ide.jp v Bolgariii- Časopis žal izhaja dokaj neredno, vendar upaj- mo, da bo nova doba, ki nastopa za balkanske Slovane, povzdignila in razširila tudi organ Slovanskega društva v bolgarski prrstrlnici. — V pravkar izišlem drugem zvezku objavlja zaslužni dolgoletni urednik in ustanoviteli »Slavjanskega glasa« prof. dr. Nik. Bobčev daljši, pregnantno spisani in z dokumenti podprti članek »Kirilo-Me-todievoto djelo i slavianskoto kulturne edinstvo«. N. Stanev je prispeval tehtni članek iz politične zgodovine »Ideitje na grof Igo-ratiev od Irkjtsk do Sanstefano«.- Ostali članki prinašajo gradivo ir. slovanske preteklosti in sodobnosti. Kakor v vsakem zvezku, je tudi v tem obsežen pregled slovanskih jubilejev in obletnic z beležkami o znamenitih pokojnikih. Bolgarski spis o Češkoslovaški. >Slavian-skoto družestvo« v Sofiji je pravkar 1-zdalo kot prvi zvesek slovanske knjižnice »Dr-Štefan Sarafov« snis Nikole T. Balaba-n o v a »Čehoslovaškoi. Okrog 90 strani velike 8° obsegajoča kniiga je natisuieng na finem papirju in okusno ilustrirana V uvodu ooidarje pis°c. da so slavislične študije v širokem pomenu besede že dokaj razširjene po vsei neslovanski Evropi, da na se Slovani med seboi 5e vedno premalo spoznavamo in proučuiemo. Kot očiten napredek v tem pogledu omenja Slovanski institut v Praci Nato Pisec na kratko T*>ve. kai vse je že storilo za spoznavanje Cehoslo-rakov Slovansko društvo v Sofiii listannv' tev nove kn^žnire. imenovane no zaslužnem slovanofibi dr. Štefanu ^aratovu. pomeni nov korak naprej ni brez pomena. de to biblioteko otvarja ba§ monografija o Češkoslovaški. — Spis obsega vse osnovne^ zgodovinske in zemljepisne podatke, oris državnega ustrofa, političnega' in socialnega življenja, pregled gospodarstva, zadružništva rn stanovskega gibanja, poglavje o ljudskem zdravstvu, o kulturi in "prosveti, pregled znanosti in umetnosti do najnovejših pojavov. Nikola T. Balabanov je sestavil Bolgarom informativno dober in simpatičen nregled češkoslovaškega življenja' v preteklosti in sodobnosti. Knjiga bo tudi s svojimi lepimi olikami vzbujala zanimanje za Češkoslovaško. Nov Puškinov zbornik. y Moskvi je izšel zbornik »Literaturnoje nasljedstvo«, ki .ie posvečen velikemu geniju ruskega naroda A. S. Puškinu. Debela knjiga na 100 straneh in 6 300 slikami obsega vrsto znanstvenih študij, ki obravnavajo posamezne pu-škmoslovske orobleme in se delno naslanjajo na novo gradivo. V zborniku fe r>onati-snjena dosie; še neobjavljena Puškinova dramatska skica, ki so fo odkrili v knjižnici sarafovske univerze. Posebna zanimivost zbornika so štiri do^lei ge neznana Puškinova pisma in večje število pisem, ki eo iih razni liudie pisali Puškinu. Zbornik stoji v znamenju prinrav za proslavo stoletnice Puškinovp tragične smrti. ČUVAJMO JUGOSLAVIJO Samo še danes najsenzacionalnejša premiera sedanjosti ob 4. 7.15 in 9.15 uri. FILM RESNICE, NAJVEČJE DELO TE VRSTE! JAZ SEM BEGUNEC (SPOVED UBEGLEGA KAZNENCA) Po romano, Id je izhajal v »Politiki«. V glavni vlogi "''nI. ELITNI KINO MATICA Predprodaja vstopnic od 11. do %13. ure. — Telefon Stev. 21-24. Ker ho s tem že zavlekli prvo predstavo tega obonmana se ponovno na/prošajo, da čimprej dvignejo svoje legitimacije. a— Mestno avtobusno podjetje sporoča občinstvu, da bo postavilo na dan Vseh svetih ves vozni park za promet na Glavni trg. Z Glavnega trga na Pobrežje bo odhajal vsakih 3 do 5 minut, iz Pobrežja v Maribor pa ravno tako. Da se bo promet lažje razvija!, bo na Glavnem trgu predprodaja voznih listkov in bo stala vožnja za tja dn nazaj 4 Din, za v eno smer pa 3 Din. Na dan Vseh svetih se bodo zarad; ogromnega promet« na pokopališču ukinile, kakor vsako leto popoldne vožnje v Lim-buš, Ruše, Pesnico m Sv. Peter. a— Otvoritev pobre&ke ceste. Turkovo hišo ao že pred tedni podrli in so cestišče že tako uredili, da bo sposobno ob Vseh svetiti za avtobusni promet. Na ta način bo motorjem in tudi drugim vozilom prikrajšan velik ovinek preko državne in Tržaške ceste, ker so morali dozdaj voziti v smeri proti Pobrežju. a— Poskušen samomor v vlakn. Nedavno )e pobe-gnil iz mar borske bolnice kaznjenec Vogrinec Ferdinand iz Ljutomera, t, je presedoval v mariborski moški kaznilnici svojo deveto kazen. Zbolel je za fcra-bo^om m se je zdravil v bolnici, od koder j« pobegn 1. Potikal se je po Slovenskih goricah in se spretno skrival pred orožniki, ki so ga ra, kakor sm« že poročalli, naposled v Središču aretirali In spravit v zapore okrožnega sodišča v Ormožu- Ko so ga včeTaj eskortirali v Mar bor, ie poskušal Vogrinec v vlaku izvršiti, samomor. V stranišču je pogoltnil zdrobljeno steklo in bi se kmalu zadušil. Bil je že nezavesten, ko je vlaik prisipel v Maribor, kjer so ga že na postaji čakali mariborski reševalci, k'j so ga prepeljali v bolnišnico. To pot bodo gotovo bolj pazili nanj. Iz Kranja r— Spominska svečanost JČ lige in Češke besede se je vrš la 28. t. m- v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika in v počastitev spomina blagopokojnega kralja Aleksandra I. V gledališki dvorani Narodnega doma se je zbralo okrog 120 udeležencev. Bili so vsi člani češke kolonije in tudi precej Slov »cev. Svečanost je otvori predsednik JC lige g. Franc Sire. Spominski govor o češko slo vaško- jugo slo ven ski vzajemnosti s posebnim ozirom na zadnje bridke dneve Jugoslavije je imela ga Luk-man-Čerm-akova, učiteljica čeških tečajev v Kranju S toplimi besedami je orsala življenje m zgodovinsko poslanstvo pokojnega vladarja. Sledilo je nekaj deklamacij, lepo slavnost pa sta zaključili obe državni himni. Iz Kamnika ka— Cesta na Kalvarijo. V problemu regulacije Kamnika se je posebno poudarjala potreba ured tve ceste na Zale m na Kalvarijo. Ljudje, ki imajo njive na Žalah, so »e stalno pritoževali nad obupno slabim kolovozom, po katerem so morali voziti. Mestna občina je zdaj rešila ta problem v vsestransko zadovoljstvo. Cesto na Zale je lepo ured;la in zgradila na obeh straneh odtočne jarke. Posrečeno je tudi preurejen prostor ob vhodu na pokopališče. Podaljšek žalske ceste proti Kalvariji so pr mer-no razširili in posuli z dobrim gramozom. Zdaj je na vrsti cesta na Per_>vo, katero bodo razširili in utrdili. Počasi, a vztrajno izboljšuje občina v mejah razpoložljivih kred;tov ceste v okolici. ka— Kamn.'k v zimi. Tujsko-prometno društvo bo izdalo propagandno brošuro »Kamnik v zimi«. Brošura bo tiskana v 2000 izvodih, tekst pa bo krasilo 16 slrk z najlepši zimskimi motivi planin m kamniške okolice. . ka— Kino Kamnik predvaja danes, v četrtek in petek krasno filmsko delo »Hrepenenje«. Predigra zvočn; tednik in kuitur-ul film. Iz Ptuja j-- Zapuščeni grobovi. Žalostni praznik Vseh svetih ima tud; mnogo lepega in koristnega, ker se ljudje posvečajo spominu svo jih pokojnih sorodn kov in prijateljev ter se v teh spominih budi zavest ljubezni, prijateljstva in vzajemnosti. Upajmo, da se bodo letos ta lepa čustva budila tudi pri <*robov;h ljudi, ki že davno nimajo sorodnikov in znancev. V Strnišču je b lo med vojno veliko vojaško taborišče in vojak so si sami v lepem gozdiču uredili pokopališče. Pri tem so gotovo mislil', da si ustvarijo spomenik svojega bednega življenja. Ta spomenik je bil nekaj let upoštevan že več let pa se nihče ne zmeni za zapuščene grobove vojnih žrtev. Na dan vernih duš opravijo sicer vsako leto na tem pokopališču molitve, ne najde pa se dobre roke, ki b- v spomin žrtev vojne prižgala kako svečko. Upamo, da bo letos obema posvetila potrebno pozornost zapuščenim 8r?-"izmsreske organizacije JNS. Ker so v času globoke žalosti prepovedana vsa zborovanja in sestanki, se bo vršila v nedelj 4. novembra namesto napovedanega sestanka žalna komemoracija za blagopokomim kraljem. ,n sicer ob 8. zjutraj v Narodnem domu. Vabijo se vsi predsedniki tam k' vseh občinskih organizacij, kakor tudi ostalo članstvo Komemorac'jski govor bo imel narodni poslanec g Petovar. j— Napad na orOžnlško patruljo. Nedavno se je zbrala na dravskem mostu v Borln večja skupina pijanih fantov, ki so na vso moč kričali. Ko ss ;'im je približala orožniška patrulja, je eden od njih v temi vrgel proti orožnikom potoo slatin. sko steklenico vina. Steklenica je zadela orožnika v čeJo in ga tako hudo poškodo. vala, da je morafl v bodnico. Orožniki so dva napadalca prijeli in odvedli v ptujske sodne zapore. Vsekakor zaslužijo taki divjaki najstrožjo kazen. j— Z nožem v prša Ko se je v soboto zvečer vračal domov 20 letni posestnikov sin Alojzij Krotek iz Krčevine, ga je na cesti brez vsakega povoda napadel nek; mladenč iz Krčevine ter ga sunil z nožem v levo stran prs. Krotka, ki je nevarno ranjen, so prepeljali v ptujsko bolnišnico. SAMO SE DANES Vihar strasti Pretresljiva ljubavna drama, v glavni vlogi slavni Emil Jannings, prvak nemških igralcev. Ana Sten, divna plavolasa Rusinja, v vlogi zapeljive ln koketne Anje. Danes ob 4., 7. in 9. ob najnižji vstopnini Din 4.50 in 6.50. Telefon štev. 27-30. ZVOČNI KINO DVOR. Prva slovenska radiotehnična revija O širokem in silno naglo rastočem polju radioteihnike imamo v slovenščini le prav skromno literaturo. Doslej je izšlo samo nekaj drobnih, poljudno pisanih knjižic, ki obravnavajo to tehnično panogo v osnovnih potezah, v kolikor bi jo pač moral poznati vsak inteligent, ostalo pa so po raznih revijah in časopisih raztreseni članki ln poročila največ o zanimivih novostih v radiu. Druge strokovne literature doslej nismo imeli. Pasivnim radioamaterjem, to je poslušalcem radia, sta na razpolago še dva tednika, ki sta pa v prvi vrsti namenjena programu naših in tujih postaj in vsemu, kar je z njim v zvezi, dočim se v sama tehnična vprašanja ne moreta globlje spuščati, kar je tudi razumljivo glede na krog njihovih čitateljev. Ljubitelj radia, ki ga v prvi vrsti zanima tehnična plat radiosprejema in oddaje ter široki krog stranskih panog, ki so se v radiotehniki sčasoma razvile, pa je bH doslej navezan izključno le na tuje, v prvi vrsti nemške knjige in revije. Mladi entuzi-asti za racHo, ki tujih jezikov ne obvladajo, so morali ostati seveda praznih rok. In prav teh je najbolj škoda, zakaj prej ali slej bo treb? začeti delati na to, da se vsaj delno osamosvojimo tudi na tem polju in v to svrho bodo potrebni v zadevnih vprašanjih dobro orientirani podkovani mladi ljudje. Za začetek so sprožili naši akademiki -elektrotehniki pogumno idejo lastne radio-tehnične revije in rezultat sta prva dva zve-ska »Radiotehnika«, ki smo jih te dni dobili na ogled. 2e prva dva zvezka kažeta, da so se lotili dela pravi ljudje, ki niso samo idealisti in teoretiki, ampak tudi rutini rani praktiki. Naš odličn-' strokovnjak v radiotehniki univ. prof. inž. Mario Osana je napisal k prvemu zvezku uvod, v katerem poudarja veliko vlogo radiotehnike v naši tehnični dobi ter pomen in potrebo strokovne literature na splošno in posebej še za slovenskega radiotehnika, če se hoče osamosvojiti. Ostali del prvega zvezka obravnava praktična vprašanja, kakor: sestava sprejemnega aparata na štiri elektronke z natančnim stikalnim in sestavnim računom ter proračunom, izdelava omrežnega transformatorja za sprejemne aparate itxi. O električnih meritvah, ki so potrebne pri gradnji modernih sprejemnih aparatov nas seznani sestavek o merjenju izmenične napetosti s pomočjo tlinke. Inž. šlebinger, ki je dalj časa deloval v Herzovem institutu za raziskovanje nihanja v Berlinu, obravnava probleme, od katerih rešitve je odvisna bodočnost televizije. V posebni rubriki »Novosti v radioindustriji« najdemo izčrpen pregled novih modernih elektronk, ki so prišle v promet letošnjo sezono in ki so tako zelo dvignile kvaliteto sprejemnih aparatov. V zadnji rubriki »Na kratkih valovih« je orisan pomen amaterskih oddajnih postaj v razvoju radiotehnike, zlasti pa v praktičnem življenju, posebno o priliki velikih naravnih katastrof. V drugem zvezku so posvečeni daljši sestavki merjenju resonančnih uporov tuljav, elektrolitičnim kompenzatorjem in baterijskim sprejemnikom. Tu najdemo navodila za sestavo superpozicijskega sprejemnega aparata na pet elektronk, polnilca za akumulatorje itd. Posebno zanimiv je sestavek inž. šlebingerja »Kako delujejo ka_ tode?«, ki nas seznani z osnovnim mehanizmom elektronk, temelječih na prehajanju osnovnih delcev elektrike-elektronov skozi vakuumske cevi. Med novostmi iz radiotehnike so opisani nekateri novi modeli zvočnikov in električnih gramofonskih doz. V rubriki, ki je posvečena kratkim valo. vom, poroča med drugim eden naših oddajnih amaterjev, kako je z miniaturno oddajno postajo na kratke valove dosegel brezžično zvezo z Novo Zelandijo na razdaljo 18.000 km. Vsi sestavki kažejo temeljito znanje avtorjev iD so dovolj jasno in poljudno pisani. da jim lahko sledi tudi novinec, ki še ni popolnoma domač v tem tehničnem labirintu. Oprema revije v slikah in tisku je odlična za stvarnost vsebine pa nam jamči dejstvo da so sotrudnikl revije skoraj vsi gojenci našega elektrotehničnega istituta. Revija torej v vsakem pogledu zasluži, da nam nadomesti inozemske strokovne liste. Revij- izhat«i mesečno in se naroča pri upravi »Radiotehnika« v Ljubljani. Naroč-nina znaša celoletno 120 Din. posamezna številka pa velja 12, kar je res skromna cena za 32 strani bogato ilustriranega gradiva, ki ga obsega vsaka številka. Gospodarstvo Sestanek guvernerjev emisijskih bank Male antante Bukarešta, 30. oktobra Sinoči se je vršila v palači Rumunske narodne banke prva konferenca guvernerjev em sijskih bank Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunije. Na konferenci »o razpravljali o sadovih restrikcijskega režima v zunanji trgovini in o posebnih uredbah o transferu (razprava o teh vprašanjih se je vršila v gospodarskemu odboru Društva narodov), o delovanju konvencij, ki so v veljavi med državami Male antante, o kliringih, kompenzacijah in saldih (ipredlog o enotnem klirinškem režimu za vse tri države), o vprašanju tujskega prometa in prebivanja v raznih kopališčih Mdle antante. o sklepih beograjske konference o sodelovanju hranilnic, o načinu, kako naj se rešujejo tekoči posli in izboljšanje tekočih odnošajev, o izmenjavi statistike med državami Male antante in o finančnem in gospodarskem položaju in smotrih denarstvene politike. Guverner Rumunske narodne banke Di-mitrescu je nato govoril o finančnem in gospodarskem položaju Rumunije ter pojasnil. zakaj je morala Rumunija uvesti sedanje omejitve. Guverner Češkoslovaške narodne banke dr. Engliš je v svojem poročilu očrtal razvoj financ in narodnega gospodarstva na češkoslovaškem v zadnjih 10 letih Razložil je obenem, zakaj Češkoslovaška ni zapustila zlate veljave in zakaj jo priporoča tudi drugim državam. Konferenca je sklenila, da v sredo objavi komun ke o doseženih sklepih. Včeraj opoldne je rumunska vlada priredila banket v čast guvernerjev emisijsxih bank. Banketu so prisostvovali poslanika Češkoslovaške m Jugoslavije v Bukarešti, člani rumunske vlade m veliko število uglednih oseb. Deseti svetovni dan varčevanja Samoupravne hranilnice kraljevine Jugoslavije, republik« češko^ovaške In republike Poljske, združene ▼ Slovanski zvezi hranilnic, se zavedajo velike važno^. sti, ki jo ima varčevanje za napredek in blagostanje narodov in pošiljajo ob. priliki desetega svetovnega praznika varčevanja Slovanom poziv, naj si prizadevajo z razujnnim varčevanjem utrditi svoj položaj in poskrbeti za boljšo bodočnost, ki jim vsekako pripada gilede na njihove dosedanje žrtve in napore. Slovanska zveza hranftnte objavlja ta poziv v prepričanju, da se blagostanje slo. vamskih narodov ne da doseči in zagotoviti brez varčevanja, ki mu slovanske samo. upravne (mestne, občinske, okrajne in bano virh.sk e) hranilnice kar najbolj služIjo, ker nudijo privarčevanemu lmetku popolno varnost in socialno p8odovit 8. novembra ponudbe gled« dobave 1 strojnega jermena in 1300 kg železa v pal cah. do 15. novembra pa glede dobave 6 bakrenih palic. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 8. novembra ponudbe glede dobave 20 ustnikov in 20 naočnikov pioti plinom, 500 kg železa. 500 kg saksola in 150 m' ladijskega poda. Direkcija državnega rudnika ▼ Kreki »prejema do 16. novembra ponudbe glede dobave 10 polžastih prenosnikov, do 23. novembra pa glede dobave 3000 vžigal- n kov za karbidne svetiljke. Komanda potu sprejema do 21. novembra ponudbe glede doDave 700 kg morskega arzenala svetiHK v Tiv železa. Pri vojno-tehničnem zavodu v Kra- gujevcu se bodo vršile naslednje ofertne licitacije: 17. novembra glede dobave je- DANES premiera senzacljonalnega velefUma Prerije v plamenih To je delo, ki zasluži naslov senzacija ZVOČNI KINO IDEAL Predstave danes ob 4., 7. In 9. M uri, jutri pa ob 3., 5., 7. in 9.% zvečer. klenega materiala; 19. novembra glede dobave 1 električne peči za vlivanje jekla; 22. novembra glede dobave 2 gumijastih spiralnih cevi, 200 m platnenih gasilnih cevi, 10 m cevi za vodo, 3000 m parovodnih cevi, 15 parov gumijastih rokavic m 15.000 metrov svilenega platna; atančnejši podatki so v Zbornici TOI v Ljubljani na vpogled. 30. oktobra. Na ljubljanskem deviznem tržišču ni bilo pomembnejših tečajnih izprememb. Nevr York je bil malo čvrstejši. Okrepila sta se neznatno tudi London in Pariz. V privatnem kPringu noti rajo avstrijski šilingi v Ljubljani neispremenjeno 8.10 do 8.20. Isti tečaj imajo v Zagrebu, a ▼ Beogradu 8.0937 do 8.1937. Grški boni so noti rali v Zagrebu 28.40 do 29 10 (28.75) in v Beogradu 28 65 do 29.35. Angleški funt! » no tirali v zagrebškem privatnem kliringu 227.41 do 229.01 (228.21) in v beograjskem 227.67 do 229.27. Španske pezete so se ponujale v zagrebškem privatnem kliringu po 580. v beograjskem pa po 585. Madžarski pengi so notirali v Beogradu 9.95 do 10. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Vojno škodo majhno zanimanje brez zaključkov. Tečaji so malo popustili Za- Gospodarske vesti — Postopek za prevoz blaga preko naših primorskih pristanišč. Finančni minister je na podlagi carinskega zakona tal predloga carinskega arveta predpisal postopek za prevoz blaga prefco našdh primorskih pristanišč v koanlbiniranean železniSko-par-nišfeeun punanet«. Postopek velja za vse blago, ki se pošidoe iz tajine po železnici za naše c^banorske take da se tam pretovori na ladjje ®a nadaljnjo odpremo v tujino, dalje za blago, ki se pripelje iz inozemstva s parmdkd v naša morska ptristandšča, kjer se raztovcml in pošlje po žedemnioi v tujino, za bflago, kd se iz tujine z ladjami piriipe-Ije v naše morske luke ln tam raartovori ter ponovno natovori na ladje. = Direktna tarifa za izvoz lesa v Nemčijo. V generalnem ravnateljstvu državnih železn:c v Beogradu izdelujejo novo direktno jugoslovensko-nemško tarifo za izvoz lesa v Nemčijo. Ta tarifa bo v kratkem gotova in bo takoj stopila v veljavo. Imela bo ugodne tarifne postavke za prevoz lesa. = Letina in izvoz naše turščice. Po poi-službeni cenitvi bo znašal letošnji pridelek tunščice v naši državi okoli 53 milijonov kvintalov (lani 36.6 milijona in leta 1932. 48 milijonov). Ker je bilo s turSftico po. sajenih 2,650.000 ha, je torej povprečni pridelek na hektar znašal 20 kvintalov. Izvozni višek se računa na 12 miHjonov kvintalov. Nade za izvoz so letos povoljne. == USpeh delovanja hranilnic v dr®v«W banovini. Prejeli smo: V 29 samoupravnih (banovinskih. mestnih, občinskih in okrajnih) hranilnicah dravske banovine so zbrani prihranki preko 160.000 vlagateljev v skupni vsoti nad 1.100,000.000 dinarjev. S temi prihranki je omogočenih nad 20.000 posojil im kreditov v skupnem znesku 950 milijonov dinarjev. S pomočjo hranflnišGtih posojil se je zgradilo blizu 360 Sol, 11 cerkev in župni §č, 80 vodovodov, 56 občinskih uradnih poslopij, do 70 občinskih stano-vanjMKih hiš, 29 gasilsarih domov. 6 sodišft-nih poslopij, 24 elektrarn. 39 mostov, mnogo cest in drugih javnih naprav ln na stotine zasebnih hiš. 2e te številke Izpričujejo velik pomen, Id ga imajo hranilnice v narodnem, občinskem ln državnem gospodarstvu Bato varčujmo, držimo se svojih hranilnic, da tako e lastno močjo ln lastnimi sredstvi pomagamo dvigniti naše narodno gospodarstvo! Brez varčevanja nI kredita, brez kredita ni napredka. = Vsa globa na tihotapstvo vina in žganja gre v baaovinsko blagajna Glede na ključki so bili: v 7 odst investicijskem po 72, v PAB po 210 :n v Trbovljah po 105. Deviie. Ljubljana. Amsterdam 2001.79-^313.15, Berlin 1364.58—1375.38, Bruselj 793.57 do 797.51, Curih 1108.35—1113.85, London 168.36—169.96, New York 3370.78—3399.04, Pariz 224.13—225.25, Praga 141.37—142.73, Trst 290.51—292.91 (prem ja 28.50%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.10 do 8.20. Curih. Pariz 202225, London 152550, New York 306.75, Bruselj 71.60, Milan 2625 Madrid 41.8750, Amsterdam 207.70, Berlin 123.30, Dunaj 57.10, Stockholm 78.65, Oslo 76.65, Kopenhagen 68.10, Praga 12.8075, Varšava 57.90, Atene 2.9250, Carigrad 2.45 Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beoerad 12.23, London 26 85, Milan 46.08, Newvork 538.47, Pariz 35.56. Praga 21.87, Curih 175.50, 100 S v zlatj 128 S nap. Efekti. Ljubljana. Vojna Škoda 345 blago, 7% investicijsko 71 denar, 8% Blair 60—64, 7% Blair 52—54, 7% posojilo DttB 64—66, A% agrarne 41 denar, 6% begluške 56—57. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 344 blago, za december 332 do 345, 7 odst investicijsko 71.25 do 72, 4 odst. agrarne 41 do 42, 7 odst. Blair 52 do 55, 8 odst. Bla:r 62 denar, 7 odst. posojilo DHB 64 denar, 6 odst begluške 56.50 do 57.50; delnice: Narodna 4060 do 4200. PAB 107 do 210, šečerana Osijek 130 do 140. Šečerana Bečkerek 750 blago, Innpez 50 denar Trbovlje 100 do 110. Beograd. Vojna škoda promptna 350 do 350.50 (350), 7 odst investicijrico 71 do 72 (71.50), 4 odst agrarne 41.50 blago. 6 odst. begluške 57 do 57.50 (5730) 7 odst. Blair 56 blago, 7 odst. posojilo DHB 67.50 blago. Narodna 4125 denar, PAB 206.50 do 208 (208). Dnnaj. DunavSava-Jadran 13. Državne železnice 1545, Trboveljska 13.25. Alpine-Montan- 10.30. (V predborzi): Ruše 12.75. Apčfrana 14. Blagovna tržtfča HMELJ 4- fatee (36. t. m.) Nemška sekcija Hmeljarske zveze poroča, da je povpraševanje živahno Promet je precejšen Okvir cen se Je stesnil. Cene se ob čvrsti tendenci gibljejo od 1825 do 2050 Kč za 50 kg brez enoodstotnega prometnega davka. 4- Žalec (30. t m.). Hmeljarsko društvo poroča: Od našega zadnjega poročila jc nastalo bolj mirno nakupovanje in je dose-daj že 75 odst letošnjega prdelka prodano, in sicer po cenah od 15 do 35 Diin za kilogram. Hmeljanji upajo na izboljšanje nakupovanja. V javni hmeljski oznamovalni-ci je bilo dosedaj signiranih 1740 bal po 160 kg. ŽITO. -f Chicago (30. t m.) Začetni tečaji: pšenica: za december 94.8750, za maj 94; turščica: za december 74.1250, za maj 76. + Ljubljanska boria (30. t m.) Tendenca za je bila r»irna. Nudi #e (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baska 78 kg po 160—162.50; baška 79 ks po 165—167.50; koruza (po navadni tarifi): stara suha za oktober po 147.50 — 150; nove umetno sušena s kvalitetno garancijo po 115 do 117.50; fa6u primerno sih* 107.50 do 110; moka: baška >0t po 240 _ 24750*. banatska >0< po 242 50 — 245. + Norosad?ka blagovna borza »30. t m.) Tendenca je bila mirna. Promet srednji. Pšenica: baška okol- Sombor in Novi Sad, južnobanatska 109 — 111: srednjebaška in eornjebaška 111 — 113; baška. ladia Tisa 121 — 123: ladja Besej 119 — 121; slavonska. jrornjebanatoka 110 — 112; srem6ka 114 — 116. — Oves: baški. sremski in slavonski 72 — 74; baški ladja 82 50 — 85. — Bi: baška 102.50 — 105. — Ječmen: baška. sremski. 65/66 k*; jari. 67/68 kg 120 do 122.50. — Koruza; baška in eremska 79 — 81; baška in sremska, nova sušena 64 — 66; za december - januar 59 — 61; banatska. nova. pu^na 62 — 64; eremska, sušena, ladja 70 — 72. — Moka: baška banatska (v oklepajih sremska in slavonska); >0e« in ,0ee« 187.50 — 207.50 (185-195); >2« 167.50 - 187.50 (165 — 175); >5t 147.50 do 167 50 (145 _ 155); >6< 125 — 145 (122.50 - 132.50)- »7< 110 _ 112-50): ,8< 97.50—10250 (9750—102.50). Otrobi: baški, sremski 79 — 80; banatski 76 — 78. — Fi-iol: baški. eretmski beli 130 — 132.50. + Somborska blagovna borza (30. t m.) Tendenca neizpremenjena. Promet 60 vagonov. Pšenica: baška, o kol ca Sombor 105—108; gornjebaSca 107—110; sremska ia slavonska 110—112; gornjebanatska, baška in banatska potiska 130—122. Oves; baški, sremski in slavonski 72—74. Rž: baška 10250—105. Turščica: baška. nova, sušena 63—65; baška, sušena, december-januar 58 do 60; baška, sušena, promptna 70—72. Moka: baška »0g« in »Oiggc ISO—200; »2« 160—180; »5« 140—160; »6« 120—140; »7< 110—120; »8« 104—106. Otrobi: 79—81. Fižol: baški 130—135. -J- Budimpeštanska terminska borza (30. t m.). Tendenca slaba. Promet slab Pšenica: za marc 16.56 do 16.57. za maj 16.86 do 16.87. Turščica: za maj 10.51 do 10.52. BOMBAŽ. + Llverpool (29. t. m.) Temdenca stalna. Zaključni tečaj«: za december 6.6« (prejšnjega dne €.71). + New York (29. t. m.) Tendenca komaj «rtalna. Zaključi tečaji: Hoko 12.45 ((prejšnjega dne 12.50) za decemlber 12-20 —12.21 (iprejSnjega dne 12.23). Repertoar DRAMA. Začetek ob 20. Sreda. 81.: Velika noč. Premiera. Sreda-Četrtek. 1. novembra: Mlinar in njegova hči. Izven. Petek, 2.; HkupcL A. OPERA. Začetek ob 20. Sreda. 31-: Hovanščina. Četrtek. Četrtek, 1. novembra: Hoffmannove pripovedke Izven. Petek 2.: Rieoletto. Dijaška predstava po znatno znižanih cenah od 5 do 15 Din. Izven- * Premiera Strindbergove pasi^msks igre v treh dejanjih »Velika noč< bo v sredo 31. t. m. Delo spada v avtorjevo zrelo dobo. med umetnine religijoznes« Strindberea. Delo zasluži po svoji idejni vsebini, da ee ea prišteva med visoko etična in dognana. Igro režira Ciril Debevec. Scenograf inž. ar h. Franc Na vse svet© 1. novembra ponovi drama Raupachovo iero >Mlinar in njegova hči« v režiji g. Milana Skrbinška. Igra spada med najbolj priljubljene prigodne igre za ta čas in je vsako leto na repertoarju mnogih gledališč. Zasedba je ista kot lani. Prva repriza Cankarjevih »Hlapcer< ss vrši v petek 2. novembra. Delo je doseglo pri premieri odličen uspeh vsled idejne zasnove dejanja in umetniških kreacij vsega ansambla. Predstava 6e vrši za red A. Musoreskega »Hovanšfina.c se pore 31.. t. m. za red Četrtek. Vsebina opere podaja kos zgodovine iz življenja velikega ruskega naroda pod vlado Petra Velikega. Borbe med pristaši dveh idej: poborcev za novo Rjsijo z carjem Petrom na čelu in Staroverci. Dvoie prepričani se tre v boju za obstanek. Akcija kneza Hovanskega propade. a nipgovi pristaši gredo za zmago ideip prost o vol mo v smrt. • V petek. 2. novembra se poje kot dijaška predstava ob 15. Verdijeva opera *Ri-goletto« po znatno znižanih cenah od 5 do 15 Din. P. n. občinstvo opozarjamo na gostovanje znamenitega francoskega tenorista Andrda Burdina v Massenetovi operi »Ma-non« in v Bizetovi >Oarmen«. Prvo gostovanje se vrši lo. novembra, drugo dne 15. novembra ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Sobota. 3.: Rokovnjači- Stoti upstoo Ferda Hanžira Nedelja, 4.: Rokovnjači. MARIBORSKO G LEDA LIS"* Začetek ob 20 Sreda. 31-: Idealen soprog. D Četrtek. 1. novembra: Hamlet. Petek 2 : Zaorto Pri prvi ponovitvi Wildeove igre »Idealen «opro*«. ki bo drevi, debitira v ulogi Mabei Chiltern Milena Godinova. ki obeta prav uspešen nastop »Hamlet« ta Vse svete. Na praznik Vseh svetih ponove Shakespeareievo klasično ln na mariborskem odru odlično uspelo tragedijo »Hamlet«, ki prav odgovarja razpolore« nju teea dne. Spanje in nespečnost Nespečnost kot posledica slabe prebave Sredstvo proti plinski smrti Dunajski docent dr. Fetiz Deotnch je odkril postopek, Id rešuje s svetilnim plinom zastrupljene osebe smrti Deutsch je svoj preparat izdelal te pred daljšim časom in se je obrnil na dunajsko reševalno družbo s prošnjo, naj bi ga preizkusila. Njeni organi so dosegli z njim tako dobre uspehe, da je družba izdala dovoljenje, naj tudi v bodoče uporabijo ta preparat, čim se pokažejo znaki zastrup-ljenja. Danes je mogoče v primerih, ki so se prej končali e sigurno smrtjo, privesti pacienta v življenje. Deutschev preparat je v bistvo seio preprost. Gre za snov, ki vsebuje metflen. sko modriio, tisto snov. ki jo modema medicinska praiksa uporablja s tolikšnim pridom tudi v mnogih drugih težkih primerih. Zastrupijenceni s plinom jo dajejo v obliki injekcij takoj ali pa tudi po prevozu v bolnišnico. Ker se posebno ▼ velikih mestih zgodi mnogo primerov zastrupitve s svetilnim plinom, bodisi po nesreči, bodisi s samomorilnim namenom, je Deutschevi metodi pripisovati veliko važnost. O LJUBEZNI Kdor razočara v ljubezni zaupanje te vero, je vedno lopov. Kdor stori to ▼ zakonu, je včasih vendarle spodoben čtovefc. • Kdor se odreče kakfinl IjiAieuut te m. nmskih razlogov, daje doka®, da je IJUbe®-nl nesposoben, in to de celo, 6e svoji odpovedi podtika plemenite nagibe. • V ljubezni je samo en greh: drogmn delati, ga poniževati, ker sam ne morefi več ljubiti. Princ z lopato ijon let pojde vte v redu Ameriški astronom napoveduje zemlji še bilijon let življenja Ameriški astronom Humasom, eden naj-skmtejših med današnjimi, je svetu sporočil tolažijivo vest. Pred 107 leti umrli veliki francoski zvezdoslovec Laplace je nekoč z velikim številčnim materialom v »oki postavil trditev, da se privlačnosJtne motnje v svetovju v rednih razdobjih izenačijo in da sta trdnost našega osončja in s tem življenje na našem lastnem svetovnem drobcu zajamčena za neizmerno dolge dobe. To trditev, ki sta jo prekon-troiirala pred več leti Nemec Schwarz-schild in Francoz Poincare, veliki matematik ter bratranec nedavno umrlega državnika, je proučil v zadnjem času tudi Humason in po dolgem, težavnem računanju je prišel do zaključka, da sta .*ed in pravilna pot v našem osončju zasigurana za najmanj bilijon let. Niti zemlja niti katera izmed njenih sopremičnic ne bo v naslednjem bilijonletju skočila s tira. Vsem se nam bo dobro zdelo, da smo za toliko časa varni pred vsakim iznenade-njem s te strani. Toda, kolikšno dobo predstavlja bilijon let, o tem si bo le redko kdo napravil dobro sliko. Naša pamet tako ogromnega števila direktno ne obse-že več. Pomagajmo si posredno. Od gradnje Keopsove piramide je minilo recimo 5000 let. Teh 5000 let obsega v glavnem vso našo znano in dokumentarič-no ustaljeno zgodovino. Obsega rojstvo in smrt stotine velikih ljudstev, postanek in smrt sijajnih kultur, Hamurabijeve zakone kakor Kantovo filozofijo, viseče vrtove kraljice Semiramide, kakor ameriške nebotičnike, Aleksandrove pohode in svetov, no vojno, maratonski tek in brezžično te-legrafijo. In ta 5000-letna zgodovina bi se morala opetovati najmanj 200 milijonov krati, preden bi se zgodila kozmična katastrofa, ki jo napoveduje Američanov račun, 200 milijonov krati bi morali Babilon, Tebe, Rim in Atene znova vstati in propasti, 200 milijonov novih Julijev Cezarjev, Napoleonov, Platonov in Shakes. peareov bi se moralo roditi ia umreti, preden bo vsega konec! Vzemimo stokratni iznos zajamčene zgodovine. To bi dalo 500.000 let, polovico milijonletja, dobo vse zgodovine človeškega plemena, znane in neznane, od tistega trenutka, ko je naš praopičji prednik lahko dejal, da je človek. A celo to velikansko obdobje, ki sega v najtemnejše temine naše preteklosti, ni nič proti bilijonletju. Ves naš razvoj od prvih početkov do danes bi se moral ponoviti nič manj nego dva milijona krati, preden bi dospeli do konca vseh stvari, do konca zemlje, če bi stisnili vbo našo razvojno zgodovino na eno samo leto, bi stalo to leto preteklosti kaj majhno in nebogljeno v dražbi bodočih 15.000 let... število bilijon je torej nekaj nepojmljivega. Predstavljajmo si, da ni od začetka nam znane zgodovine preteklo niti še bilijon sekund. Komaj čez tisoč let bo imelo človeštvo 29 veka priliko, da proslavi ta dogodek če pa hočemo tega številčnega giganta ponazoriti prostorno, tedaj pri-demo tudi do nenavadnih rezultatov. Vzemimo, da pomeni leto v dolžinski meri milimeter. Ves zemeljski obseg ne bi izdal še bilijon milimetrov, izdala pa ga ne bi niti razdalja od zemlje do meseca; šele če bi to razdaljo trikrat povečali, bi dospeli do bilijonSkega števila. Kajti ta gigant je do T>"*Hkavca milijona nekako v istem ra7~ ' kakor dolžina Kongresnega trga napn—. razdalji Ljubljana — New York. Kaj so proti temu bedna tisočletja človeškega. veselja in žalosti? Motodkel z radijskim aparatom jfan to štoodovaio. Neki družini sta stovali n. pr. samo dve uri spanja* A. to so redke izjeme. V splošnem zahteva otroški organizem 10 ur apamja. odraflH pe. T do 8 ur. Predolgo spanje je lahko posfledi. ca možganskega obolenja ali pa tudi enostavna — lenoba. Običajno pa je bofeoen-sfeo spanje rajši prekratko nego predolgo. To velja posebno za nespečnost, ki jo povzroča nevrastenija. Proti nespečnosti pomagajo včasih preprosta, vsakomur dosegljiva sredstva. N. pr. čistoča in zra&. nost v spalnici, kjer prebijemo tretjino življenja. Toda zračenje ne pomeni brezpogojno in za vsakogar apanje z odprtimi okni tudi pozimi, kar neutrjene nature rado spravi do tega, da se tem debeleje po. krivajo in se še bolj oslabijo napram prehladom. Cesto je nespečnost samo posledica prebavnih motenj in tn ivam — odva-jalni primočki bojje pomagajo nego »pa. vataL Mesečndštvo in prestrašeno zbuja, nje otrok ponoči so neredko odprav® s prtaierno kuro zoper — glisto! Japonska vljudnost Na neki evarftm deski za a/vtomotiHtafe« ▼ Tokiju «taS: >0 avtomobil! Močan H&, hiter in lep! Uporabljaj pa svojo moč, h*, trost in lepoto pravilno. Imej usmiljenje a tistimi, ki ne morejo tekmovati s teboj. Imej usmiljenje s psi, konji in peScL Pes se boji tvojih širokih lroles, ki ga lahko tako hitro povozijo, konj se spiaSl pred tvojim truščem tn smradom, ki ga razSte. jaž. Videti je pa, da si posebno meni njeno vprašanje. Glasi se: »Kaj je?« Ko pa doseže štirideseto kito, vpraša samo še: *Kje je?« ANEKDOTA AngleSki kralj Henrik VIL je nekoč po. sval astrologa, da bi mu povedal, kaj se bo zgodilo ▼ bližajočih se božičnih prazni, hib. Astrolog je izjavil, da ne more niča. sar povedati. »Tedaj urnem tvojo umetnost bol(Je od tebe,« ga je prestregel kralj, »kajti povem ti, da bog o božiču sedel v Tovnu Angleški prestolonaslednik princ W a loški je pretekle dni v Birmi n ghamn prvi nfe-sadil lopato v zemljo na prostora, kjer bo-do začeli zdaj graditi najmodernejšo bobri*, nico na sveta stražniki v Fasaden! (Kalifornija) Imajo motocUde % radijsko napravo, da laže hitreje zasledujejo aiugluee Razbojnik s podmornico Genialen ameriški zločinec 3500 detektivov. 40 oklopnih avtomobilov in 12 policijskih letal išče ta čas Artu-ra Flovda, »fantoma med bandiiti«. Odkar je usoda trešč:la v Johna Dllingerja, »sovražnika države št l.«s, ni nastopila v Ameriki še nobena tako mogočna policijska armada, da bi napravila posameznega razbojniškega poglavarja neškodljivega. »Rdečkasti lasje, bežeče čelo, upognjen nos, tri zlate plombe v zgornji čeljusti, pohabljen sredinec leve roke« — tako se glasi osebni popis tega zločinca v tiral :ci. Toda veliko je vprašanje, da-li rma ta popis v tem trenutku še kakšno vrednost, kajti v New Yorku in Chicagu je mnogo spretnih operaterjev, ki znajo takšne stvari popraviti in dokazano je, da s^ je Flovd z njihovo pomočjo že ponovno spremenil zunanji v:dez. Flovd je še mlad mož. Šteje komaj 37 let. Toda seznam niegov h genialno izvršenih zločinov je tolikšen, da bi lahko za vse življenje da! dovolj pobud kaikšnemu ne preveč iznajdljivemu pisatelju kriminalnih romanov. Kakor Dillinger izvira tudi drugi sovražnik amerške države iz poštene meščanske družine. Ze kot d:iak mcdicine pa je pokazal. da si hoče izbrati pot, ki vede v kaznilnico. Prišel je v stike z organizacijo, ki je vršila zavarovalne sleparije. Dobavljal ji je človeška trupla iz anatomskega zavoda. Ta trupla so potem z veln'fk:m pompom pokopavali pod napačnim imenom. Član: organizacije so živeli veselo dalje, družba pa je namestu njih pokopavala dobavljena trupla in sprejemala od zavarovalnih družb znes/ke do 50.000 dol., za katere so bili živi mrtveci zavarovani. Ta goljufija je bila Flovdov izum :n mu je prinesla tr leta ječe. S pomoč io .dveh drugih jetnikov, ki sta še seda i najbolj zvesta njegova pajdaša, pa je pobegnil že v drugem letu in se je takoj lotil novega dobičkonosnega posla, tihotapljenja alkoholnih pijač. Proti tihotapskim tolpam so se oblasti borile z armadami polic je in vel:kanskimi brodovji vojnih ladij ter strežnih čolnov, ki so pred ameriškimi obalami čakala na tihotapske ladje, jih plenila m potapljala. Stotine in stotine t:hotapcev ter njihov h ladij so šle pri tem v izgubo, tisoči so romali v ječo. A Flovdove tolpe ni mogel nihče prijeti. Flovd je namreč znal: svoj posel je vršil s podmornico, ki si jo je ku- pil na Angleškem m • katero je z lahkoto ušel čuječiim očem probitrcijskih oblasti. Ko je padla prohrifeictja, ni bil Floyd ▼ nobeni zadregi za nove vire »zaslužka«. Vrgel se je na ugrabljanje ljudi, za katere je potem zahteval velike odkupnine. V zadnjih treh letih je njegova tolpa s tem vtaknila v žep najmanj 300.000 dolarjev. V nasprotju z Dillingerjem in drugmi ameriškimi tihotapci pa je Floyd vedno pazil na to, da se ni pri njegovih akcijah preLila niti kapljica človeške krvi. Gledal je tudi na to, da so se njegov; domisleki izvedli elegantno in duhovito. Zadnji primer te vrste je ugrabitev lepe milijonar je-ve žene Mary Stollove v Louisv lki. Nekega dne so prišli v Stollovo vilo štirje možakarji, češ da jim je telefonska družba naročila, naj izmenjajo tu stare telefone z novrmi. Pokazali so to naročilo v pismeni obliki. Delali so ves dan, delali so še ob osmih zvečer, ko je Stollova ostala sama v hiši s svojo sobarico. Tedaj so dozdevni monterji sobarico pod neko pretvezo spravili v osamljen prostor, nato pa vdrli k Stollovi, jo kloroformirali in izgin;li z njo v že pripravljenem avtomobilu. Zdaj je mož dobil pismo, da mora plačati 60.000 dolarjev, če hoče svojo ženo še kdaj videti. In mož je pripravljen to vsoto plačati. Odkod „snob" Beseda >sno4x izvira iz angleških kolegijev, & vendar ni angleški izraz, temveč prav za prav latinski. V teh kolegijih, zlasti ▼ Ozfordu, so mladi ljudje živeli večinoma v posebnih domovih pod nadzor, stvom pr efektov. Naravno je, da so se v nekatera teh domov zbirati sinovi plemeni *ažev, a da so tja šilih tudi sinovi bogatih meščanskih rodbin, ki so se hoteli s tem nekako odlikovati pred revnejšimi tovariši. V kolikor pa so prosili za sprejem v takšen dom plemenitaških sinov so jih rektorji v seznamih učencev označevali poleg imena s kratico »«. nob.c, to je »sine nobflitate«, aH po naše: brez plemstva. Ta kratica Je potem obveljala za ljudi, ki se mešajo v kroge, kamor prav za prav ne spadajo. In to je še danes najbolj razširjena oblika snobizma. Najhitrejša železniška vožnja Lokomotiva iz aluminija z Dieselovim motorjem je te dni posekala vse dosedanje ameriške brzin sike rekorde na progi Los Angeles — New York. Vozila je mestoma z naglico 120 m'lj na uro, povprečno pa z brzino 65 milj. 5350 km dolgo progo je afe-solvirala v 56 urah m 56 minutah. Lokomotiva s priklopnimi vagoni je merila v dolžino 113 m, Dieselov motor pa je razvijal 900 k. s. Zakaj si ▼ zaspanosti man emo oči? Odgovor je preprost: t tem stanju preneha marsikatera telesna funkcija, mnoge žleze ustavljajo svoje delovanje, mod njimi tudi žleze, ki skrbijo za to, da so oči vedno vlažne od solzne tekočine. Ko se pa t zaspanosti prične oko sušiti, nam povzroči to občutek, kakor da imamo peščena zrnca v njem in si ga nehote pomanemo. Ee istega razloga pa lahko spimo tudi z najhujšim nahodom. Tudi žleze nosne sluznice, ki dedujejo pri tem obolenju prevne-to, se namreč »podado spat«. Znanost ima voč načinov, po katerih eksperimentalno proučuje spanje. Za razjasnitev važnega vprašanja, kidaj je spanje najgloblje oziroma najbolj rahlo, rabi n. pr, poseben »budilni stroj«. To je krogla, ki jo iz raznih višin spustijo na kovinsko ploščo. Cim večja je padna višina, tem večji je tudi ropot, črim večja višino in ropot, ki sta potrebna, da zbudita človeškega »poskusnega kunca« v nekem trenutku, tem globlje je človek tedaj spal. Na ta način so grafično zabeležili potek povprečnega spanja in so ugotovili, da je prve pol ure zetk. rahlo, potem pa postaja naglo globlje in doseže po kakSnfii dveh urah najg-loMjo točko, odkoder se potem polagoma dviga do prebujenja. Večina spalnih motenj obstoji iz abnormalnega poteka te »spalne krivulje«. Ta lahko postane abnormalno dolga ali kratka, globoka aH nizka. Medicinska znanost pozna sicer primere, da so imele cele družine kratko spanje, ne da bi Jabolka Zaradi svojih vitaminskih količin spadajo jabolka med naše najboljše sadje. Jabolka sestoje iz rastlinskih vlaken, beljakovine, sladkorja, gumija, jabolčne kisline, galusove kisline, apna, vode in — kar je zelo važno — iz razmeroma velike količine fosforja. Fosfor sijajno dopolnjuje živčno tvar možganov in hrbteničnega mozga. Kislinska sestavina jaboilika ima neoporečen učinek pri vseh, ki mnogo sedijo. V jabolkih je tudi mnogo železa, kar je ▼ prid malokrvnim osebam. Pri živčnih boleznih veljajo jabolka kot pomirjevalno in spalno sredstvo. Surova jabolka moramo dobro prežvečiti. Kdor jih ne prenese v tej obliki, naj je rajši kuhana aH pečena. Priporočljivo je jabolčno mezgo sterilizirati, da se nam ohrani tndS za pcmhad to poletje. Kuhana jabolka napravijo druge jedi prebavljivejše. posebno močnate in stročne jedi. Tudi posušena jabolka so prav zdrava jed. Najbolj zdrava pa so sirova. Kdor more, naj jih je z olupkom, ki ga je treba seveda oprati. Ženska roko borba v vodi Romantična ljubezen Z zmago Angležev Scotta in Blacka v avstralskem poletu je zvezana romantična ljubezenska zgodiba. Campbell Black se je zaljubil že pred časom v lepo in občudovano londonsko revijsko igralko Florenco Desmondovo. Ponovno jo je siHl k oficiel-ni zaroki pa ga je prosila, naj še potrpi. Preden je s svojim tovarišem odletel na nevarno pot mu je rekla: »Ce zmagaš, takoj pristanem ns tvoio željo.« V torek zvečer ko je prišla ve?t o zmagovalcih v London se je dala igralka med odmorom gledališke predstave zveza ti po telefonski žici preko polovice sveta z Melbournom. Govorila je z Blaokom in mu dala svojo besedo. \ VSAK DAN ENA »Imenuj ml sesale« brex sobH M&oja 1nUoM Izrazi tuge in prisege zvestobe IG. žalna svečanost po pokojnem kralju AleksjLnd.ru I. je tudi na Igu dokazala, kako je ljudstvo ljubilo velikega pokojnika. Maže zadušnice so se udeležili poleg šoL ske mladine s celokupnim učitejstvom tudi javni uslužbenci in društva ter toliko občinstva, da je bila prostorna cerkev natlačeno polna. Nato se je vršila žalna manifestacija na prostem pred šolo, ki jo je otvoril namesto predsednika občine g. Hitejca, ki je odpotoval v Beograd, namestnik g. Merkun. žalni manifestaciji so prisostvovali: ves občinski odbor, člani občinske or. ganizacije JNS, vsi javni uslužbenci, korporativno gasilska četa, Društvo kmečkih fantov in deklet iz vse občine, šolska mladina iz Iške vasi z učiteljstvom in velika množica drugih občanov. Otroci so nastopili z ganljivimi, dnevu primernimi dekla-macijami. Nato je imel šolski upravitelj Vouk Ivan daljši spominski govor, v katerem je podčrtal zasluge pokojnega vladarja Jugoslavije, ki preide v našo zgodovino z nazivom Viteški kralj Aleksander I. Uedi-nitelj, v svetovno pa kot kralj miru. Preko 600 oseb broječa množica je nato trikrat vzkliknila: Pokojnemu kralju — Slava! — Prav tako tudi Nj. Vel. kralju Petru n. trikratni — živio! Rakek. NTa povabilo občine so priredila vsa društva na dan pogreba dopoldne skupno žalno manifestacijo v Sokolskem domu, katere se je udeležila ogromna množica prebivalstva. Žalno svečanost je otvoril župan Tavčar z besedami: Ko je Vsemogočni zahteval, da dopr nesemo še največjo žrtev. se je žrtvoval naš vzvišeni in viteški kralj. Omahnil je v naročje bele žene in odšel tja. odkoder ni povratka. Njegove poslednje besede so bile: »Čuvajte Jugoslavijo!« Z.item je govoril šolski upravitelj g. šuštaršič, ki je orisal vso veličino blagopokojnega kralja. Osobito je poudaril njegovo življenjsko delo za osvobojenje ;n zedinjenje Jugoslavije, njegove velike zasluge za konsolidacijo Balkana in njegove ogromne napore za dosego, svetovnega miru. Ko je nato predlagal župan g. Tavčar še vdanostno brzojavko mlademu kralju Nj. Vel. Petru TI., sc je prebivalstvo v globoki žalosti razšlo. Radovljica. Žalno svečanost za blagopo kojnim kraljem Uediniteljem je imela celotna uprava gasilske župe 16. t. m. ob navzočnosti sreskega načelnika dr. Vrečerja in sreskega sanitetnega referenta dr. SI viii-ka v prostorih Gasilskega doma. Predsednik je v žalnem nagovoru poudarjal velike zasluge našega kralja za Jugoslavijo, svetovni mir in tudi za gasilstvo. Na predlog tajnika se je pos-lala v imer.u gasilskih čet Nj. Vis. knezu Pavlu sožalna brzojavka obenem z izrazom vdanosti mlademu kralju Petru II. Žalne komemoracije so se izvršile skoro po vseh četah. Vse gasilske čete v srezu so javile, da je članstvo zapriseglo zvestobo mlademu kralju Petru II. in domovini Pogreba velikega kralja so se čete udeležile z deputacijami s prapori. Večjo deputacijo je poslala četa Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Radomlje. Lepo zborovanje, ki se je oddolžilo spominu pokojnega vladarja, so •priredile vse organizacije in ustanove v nedeljo 21. t. m. ob 15. na telovadišču Sokola Pročelje vhoda je bilo čmo ovito, ob ■njem pa je bil postavljen katafalk. Sprevod zborovalcev je otvorila šolska deca iz Radomlja in Rov, za ni o pa so se vrstili Sokoli in gasilci v krojih, člani raznih organizacij, potem pa velika množica občanov in okoličanov. Z žalostnko »Domovini«, skladbo župnika g. Doktoriča, je bila žalna svečanost otvorjena, delovanje in zasluge pokojnega vladarja pa je poveličeval starosta Sokola dr. Ivo Potokar. Govoru so sled\!e deklamacije šolske mladine, potem pa je župnik g. Doktoric govoril o vladarjevem pogrebu v Beogradu. V zaključek žalnega zborovanja je mešani zbor zapel državno himno. Jezersko. Mučeniška smrt kralja Aleksandra I. je globoko užalostila vse prebivalce jezersko dol ne. V globok; potrtosti so prirejala društva žalne seje. Tako so se vršili žalni seji smučarskega kluba m gasilskega društva 14. t. m., žalna seja občinskega odbora pa v nedeljo 21. t. m. Na tej seji je predsednik občine g. Virnik očrtal vrline in zasluge pokojnega vladarja, potem pa zaprisegel odbor Nj. Vel. kralju Petru II. Žalna izjava je bila poslana tudi na pristojno mesto. Pri pogrebnih svečanostih v Beogradu sta zastopala občino gg. Virnik in Offner, doma pa so v duhu spremljali vladarja na zadnji poti občani v šoli, kjer je po sv. maši šolska upraviteljica ga. Piskernikova priredila lepo žalno svečanost. Med žaln m govorom in deklamacijami so se orosile oči občanov, ki so napolnili šolsko sobo do zadnjega kotička. MORAVČE. Globoko presunjeni so Moravčam sprejeli strašno vest o smrti Velikega kralja. Prav z vseh hiš in hišic v Moravčah so zaplapolale črne zastave. V nedeljo 14. t. m. je Sokol priredil žalno ko-memoracijo v dvorani Zadružnega doma, pri kateri so sodelovali gasilci, pevsko društvo in druge organizacije. Govorila sta br. prosvetar Kotnik in g. župan Tome. Med ihtenjem so zapuščali mnogoštevilni prisotni dvorano. V četrtek 18. t. m. na preža-lostni dan pogreba kralja-mučenika se je zbrala pod predsedstvom pripravljalnega odbora g. dekana Cegnarja ob 14. na obsežnem trgu pred cerkvijo vsa šolska mladina iz Moravč, Peč, Vrhpolja in Sv. Trojice s prapori. Prihajali so občani, Sokoli, gasilci ter v žalostnih mislih prisostvovali žalnim pogrebnim svečanostim na Oplen-cu. Žalni govori, ki so jih imeli g. dekan Cegnar, g. obč. odb. Urbanija. gg. učitelja Belin Kotnik ter pos. g. Lavrič, so vse navzoče ganili do solz. Sodelovala je tudi moravška godba in združeni pevski zbori. Po trikratnem »Slava« se je ljudstvo razhajalo z trdno obljubo, da bo vselej čuvalo Jugoslavijo in zvesto služilo mlademu kralju Petru II. Pogreba v Beogradu se je udeležilo 14 Moravčanov na čelu s 70-letnim starosto Sokola br. Tomanom. Laverca. Krajevna organizacija JNS in Sokolska četa sta v nedeljo 14. t m. slavili spom n blagopokojnega kralja Aleksandra Ob 4. popoldne so se zbrali člani obeh organizacij, šolska mladina z učiteljstvom in mnogoštevilno občinstvo v društveni dvorani kjer je bila oa odru med zelenjem v črno zavita slika pokojnega vladarja. pred njo pa goreče sveče O zgodovinskem poslanstvu velikega pokojnika je govoril tajnik JNS Ko so zborovalci proslavili spomin pokojnega kralja, so v duhu njegove oporoke prisegli njegovemu nasledniku kralju Pstru II. Izrazo tuge m domovinske zvestobe sta vsebovali ttKfc žalni brzojavki sokolski zvezi in predsedstvu JNS. Na dan pogreba 18. t. m. pa so se udeležili člani JNS, Sokoli, šolska mladina z učiteljstvom, gasilci, občinski odborniki občine Rudnik in mnogo drugega občinstva žalne službe božje v rudniški farni cerkvi. Po maši so se spet zbrali v društveni dvorani, kjer se je sokolski prosvetar z lepimi besedami poslovil od viteškega kralja Ued nitelja. Št. Vid pri Stični. Prvo žalno zborovanje ob smrti viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja se je vršilo 14. t. m. in je nanj povabil Sokol gasilce, strelce in uradnike. Drugo žalno zborovanje je b lo na dan pogreba 18. t. m. ter so se Sokoli, gasilci, strelci in uradniki udeležili najprej žalne službe božje. V lepo okrašeni dvorani je bil postavljen katafalk, nad njim med cvetjem in svečami kraljeva slika, spodaj pa napis: »Čuvajte Jugoslavijo! Častno stražo so tvorili Sokoli in gasilci. Tudi na tem žalnem zborovanju so bile lepe deklamacije, o blagopokojnem kralju pa je govoril br. Plišič. Stara cerkev pri Kočevju. Na povabilo sokolske edinice so se člani NO. JS. JNS. RK in gasilci polnoštevilno udeležili žalne-Pa zborovanja v šolskih prostorh, na katerem je starosta Sokola, Kokotec Janko orisal delovanje pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja Njegov govor ie nekajkrat prekinilo ihtenje mladih in starih poslušalcev. Zborovalci eo se po govoru zaobljubili v duhu vladarjeve oporoke ter izrazili svojo zvestobo domovini in Nj. Vel. kralju Petru II. Zborovalci so poslali tudi svojo žalno in vdanostno izjavo kraljevskemu dvoru. Zagorje. Kakor je »Jutro« že poročalo, so se od trenutka, ko so b le potrjene strašne vesti o vladarjevi mučeniški smrti, vrstili izrazi tuge, združeni z zatrdili zvestobe v duhu oporoke pokojnega vladarja. Žalne seje so imela vsa društva in korpo-racije Največja med njimi je bila žalna manifestacija obč nskega odbora. Mladina obeh šol je vnovič poslušala spominske govore 17. t. m., popoldne istega dne pa se je vršila komemoracija tudi pri ravnateljstvu TPD, h kateri je ravnatelj povabil vse nameščence, zastopnike delavstva in člane bratovskih skladnic. Komemoracija se je vršila v konferenčni sobi, kjer je bila slika pokojnega vladarja obdana s cvetjem in z napisom: (Suvajte Jugoslavijo! Spomin pokojnega vladarja je poveličeval ravnatelj g. Biskupski. Na dan pogreba je bila vsa dolina v globoki tugi in s Kisovca so prikorakali rudarji s svojo zastavo ter se ustavili pred glavno rudniško pisarno. Vsi uradniki in rudarji so se potem z godbo podali v cerkev k žalni službi božji. V cerkvi so se poleg šolske mladine zbrali tudi zastopniki vseh društev in ustanov ter toliko občinstva, da je bila velika cerkev premajhna. Tudi na Lokah se je vrš la ob istem času žalna sdužba božja. Po masah so v Zagorju in na Lokah zbrani gasilci prisegli Nj. Vel. kralju Petru II. Radeče. V četrtek 18 t. m. je naše mesto preživelo pod močnim vtisom kraljevega pogreba. Z bridko žalostjo smo v duhu spremljati našega vladarja mučenika na njegovi zato ji poti. Vse izložbe in okna «o bila okrašena s kraljevimi slikami, ovitimi s črnim pajčolanom, ob katerih so gorele Svečke. Ravno tako je bila favna razsvetljava ovita v črno. Ob 8. uri je bila v župni cerkvi sv. maša, ki jo je daroval župnik g. Lovšin. Maše se je udeležilo uradništvo šolska mladina. Sokoli, gasilci vsa društva in ostalega ljudstva toliko, da je bila cer. kev nabito polna. Med mašo je pel pomnoženi moški pevski zbor žalostinke. Na trgu ipred Gasilskim domom »o Sokoli z gasilci napravili katafalk ovit v črnimo, pregr-ntfen s trdbojnico na kateri je bil kip Viteškega kralja. Katafalk je bil okrašen z ■zelenjem in cvetjem, ob katerem so gorele ve« dan sveče. Od začetka maše pa do konca popoldanske proslave so tvorili častno stražo reservni oficirji, Sokoli in gasilci, že pred 14. uro so se začeli zbirati na trgu pred katafalikom zastopniki občine, uradov, društev, šolska mladina in ostali občani, ki so prihiteli od blizu in daleč v prav velikem številu, da se poklonijo nianom viteškega kralja. Domača gedba »Savski val« je zaigrala žalno koračnico, a pomnožen moški pevski zbor je zapel v srce segajočo žalostinko »Usliši nas Gospod«. Ob 14.30 so utihnili zvonovi in nastopil je ominutni molk. Po molku je imel spominski govor notar g. dr. Jereb Peter, ki je orisal veliko plodonosmo delo blagopokojnega kralja kot vojskovodje, državnika in tvorca miru. Opomnil je navzoče na njegovo oporoko »čuvajjte Jugoslavijo« in končal s klicem »Slava«, ki ga je množi, ca povzela z ihtenjem in solzami v očeh. Sledila je deklamacija viteškemu kralju, a mladinski pevski zbor je zapel žalostinko »Jamica«. Mali Dušan je recitiral zaobljubo na kraljevo oporoko, nakar so .pevci zapeli »Viged«. Okoliški lovci eo oddali salve. Godba je zaigrala »Bože pravde«. Množica se je počasi sklonjenih glav razhajala, čuteč v srcu tesnobo in izgubo, ki se ne da nadomestiti. 2USEM. Na 2usmu je bila v četrtek 18. t. m. žalna komemoracija za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem. žuaemčani so se s tiho pobo&nostjb v velikem številu zbrali pri maši zadušnici. Po končani službi božji ao ae pred šolo ustavili predstavniki občine, orožniki, gasilci, člani sokolske čete, šolarji in vaščani. žalostno so zrli na sliko blagopokojnega Viteškega vladarja, katero so ponižno obsevali tužni plamenčki mrtvaških lučic. G. šolski upravitelj Hvala je kot starešina sokolske čete in predsednik krajevne organizacije JNS v žalnem govoru s kratkimi besedami orisal viteštvo in plemenitost blagopokojnega vladarja. Po končanem govoru je zamolkl > odjeknil od žusemskih bregov trikratni »slava« ki se je strnil v krepak: živel kralj Peter II.! KRŠKO. Z žalnim zborovanjem Sokola 23. t. m. je bila zaključena vrsta žalnih manifestacij, ki so jih društva in korporacije prirejale v Krškem skozi vse dneve narodne žalosti. Kako so meščani in okoličani cenili vzvišenega vladarja, je spoznal lahko vsakdo, ki se je med to dobo mudil v Krškem. Ze po prvih vesteh o strašnem zločinu je onemelo vse. V svati tišini prve no. či. katero je prebivalstvo večinoma prečulo, se je mesto ovilo v črno. Osobito lepo Je bila prirejena za žalno priliko občinska posvetovalnica, v kateri je bil postavljen katafalk s ča9tno stražo Sokol«, gasilcev, davčnega uradništva in rezervnih oficirjev. Lepa svečanost se je vršila oa dan samega pogreba velikega, pokojnika. Uniformirani Sokoli, gasilci, uradništvo, meščani, okoli, čani in mladina so se zbrali v cerkvi k žalnemu opravilu, katero je nedvomno povzdignil sokolski orkester z Beethovnovo in Chopmovo žalno koračnico, dalje moški zbor Glasbene Matice, pa tudi gasilska godba, ki je po maši pred cerkvijo zaigrala žalostinko. Resnično pa je mnoge zabolelo, ker v župni cerkvi ni bilo niti skromne slike blagopokojnega vladarja. Višek svečanosti je bila popoldanska žalna prireditev, ki se je vršila na povsem napolnjenem trgu pred cerkvijo, žalni zbor je v lepih besedah otvoril predsednik mestne občine g. Jožko Pfeifer. žalostinkam so sledile deklamacije mladine, »Tugospev« moškega zbora Glasbene Matice in nato veličasten in v srce segajoč govor g. inž. Dinka Cer-jaka. Naravnost impozantno je bilo tudi sokolsko žalno zborovanje, ki se je ob velikanski udeležbi članstva, naraščaja in dece vršilo v torek popoldne v društveni dvorani in je sodeloval društveni orkester, pevski zbor, kot govornika pa sta nastopila br. starosta in br. prosvetar. članstvo je ob tej svečani priliki položilo tudi prisego, da bo Jugoslavijo zvesto čuvalo in verno služilo kralju Petru H. Vransko. Takoj po usodni vesti o mučeniški smrti kralja Aleksandra se je ves trg poglobil v globoko tugo. V četrtek 11. t. m. je bila žalna seja občinskega odbora, na kateri je govoril občinski odbornik g. dr. Šerko. V nedeljo je bila zaprisega občinskega odbora, ki je poslal vdanostno brzojavko na pristojno mesto. V ponedeljek se je vršila pod vodstvom šolskega upravitelja g. Ur-ka žalna spom;rska svečanost v šoli, zvečer pa žalna seja občinske organizacije JNS, na kateri je predsednik g. dr. Gračner očrtal zgodovinsko poslanstvo pokojnega vladarja ter pozval zborovalce k zvesti izvršitvi njegove oporoke. Strelska družina je imela žalno zborovanje na sodišču in je na tej žalni prireditvi govori sodni starešrina g. Kompa-ra. H pogrebnim svečanostim v Beograd je odpotovala štiričlanska deputacija. 7a-stopajoča občino in vsa nacionalna društva. Deputacija je vzela s seboj tudi ne davno razviti sokolski prapor. Predstavniki in člani vseh organizacij pa so doma 18l L m. spremljali vladarja na njegovi zadnji poti. Med žalno službo božjo je bila cerkev nabito polna. Poleg cerkvenega pevskega zbora je sodelovala tudi vranst« »Vila«. Po maši se je razvil sprevod s prapori na čelu, ki so ga tvorili Sokoli, gasilci, člani ostalih društev in mnogoštevilno občinstvo. Veliko ža'no zborovanje v Sokolski dvorani je otvoril g. dr. Gračne» prečital žalno spomenico, podpisano od zastopnikov vseh društev in ustanov in tudi od posameznikov. Člani cerkvenega pevskega zbora in »Vile« so zapeli pretresljivo »Glejte, kako umira«, potem pa je starosta Sokola dr. Šeflko zborovalcem v krasnem govoru očrtal nevenljive zasluge pokojnega vladarja. Mnogoštevilni zborovalci so se ob zadnjih zvokih državne himne polagoma razhajali v globoki tugi, a s sveto zaobljubo v srcih, da bodo čuvali Jugoslavijo. KOZJE. Strašna vest o marseiHeskem atentatu je najgloblje pretresla tudi ves kozjanski okraj. Vsi odbori društev pod vodstvom sokolskega društva in občinskega odbora so imeli že drugi dan po tragediji žalne seje z nagovorom predsednika občine in staroste Sokola g. dr. Kloarja. Na dan pogreba kralja mučenika se je vršil v sokolski dvorani občinskega doma pred veličastnim žalnim odrom žalni zbor, na katerem je z globokim, v srce segajo-čim govorom orisal podstarosta Sokola g. dr. Jenko Mile zgodovinsko poslanstvo in plemenito delovanje kralja Aleksandra. Občina se je tudi po svojem predsedniku udeležila žalnih svečanosti v Beogradu. V ponedeljek 22. t. m. se je članstvo Sokola vsega okraja ponovno zbralo v sokolski dvorani ln se še enkrat poslovilo z nagovorom staroste dr. Kloarja od svojega kralja mučenika in v duhu njegove oporoke položilo prisego kralju Petru n. VELENJE. Nr dan pogreba blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja se je tudi trg Velenje dostojno oddolžil ter pokazal svojo ljubezen do blagopokojnega kralja-mučenika. Ob 8. je bila žalna služba božja v velenjski cerkvi, po cerkvenem opravilu se je nepričakovano razvila na trgu velika javna žalna manifestacija. Cerkveni pevski zbor je zapel prelepo »Vigred se povrne«, nato je g. šolski upravitelj Stopar Vinko v kratkih, a v srce segajočih besedah opisal delovanje viteškega kralja, ter poklical v spomin besede: »čuvajte Jugoslavijo«. Po vseh oknih so gorele lučke, po izložbah pa so bile razstavljene slike blagopokojnega kralja. Zastopani so bili šolski otroci, občinski odbor, gasilska četa ter vsa okoliška društva. Po trikratnih »Slava« klicih se je množica nemo in z žalostjo v srcu razšla. Ob 10. je bila žalna seja gasilske čete Velenje. Po končani žalni seji so vsi gasilci prisegli zvestobo kralju Petru II. V duhu smo spremljali vladarja na njegovi zadnji poti. Večna mu slava! Race pri Mariboru. Na da'n pogreba Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja so zastopniki vseh društev s šolsko mladino in mnogoštevilnim prebivalstvom sodelovali pri veličastni žalni prireditvi, ki je bila otvorjena z žalno službo božjo v farni cerkvi v Slivnici. V lepem sprevodu so bili poleg članov občinskega odbora, šolske mladine in Sokolov tudi gasilci iz Rač, Po-dove in Hot:nje vasi ter finančni in železniški uslužbenci. Popoldne se je velika množica spet zbrala pred občinsko hišo ter v duhu spremljala vladarja na njegovi zadnji poti. Na sporedu žalnega zborovanja so bile deklamacije, čitanje spomenice banske uprave in petje žalostink. Zbrano občinstvo je posebno ganil pomladek Jadranske^ straže, ko je pod vodstvom učitelja g. Zorna zapel žalostnko »Pomladi vse se veseli«. Zbrano prebivalstvo je v polni meri izrazilo svojo tugo in svoio nezlomljivo domovinsko zvestobo. Sv. Barbara v Slovenskih Goricah. V duhu je vse prebivalstvo spremljalo ljubljenega vladarja na njegovi zadnja poti. V šoli je b:lo po žalni službi božji žalno zborovanje vseh organizacij, na katerem je poveličeval spomin pokojnega vladarja šolski upravitelj g. Velišček. Šolska soba je bila natlačeno polna, kakor še nikdar poprej, in zbrano ljudstvo je z vso dušo sledilo izvajanju govornika častilo spomin pokojnega vladarja ter izražalo svojo večno zvestobo domovini in vladarskemu domu. Ormož. Mesto Ormož je priredilo žalno komemoracijo sa pokojnim kraljem Uediniteljem 10. t in. zvečer v občinski posvetovalnici Navzočim občinskim odbornikom je sporočil žalostno vest predsednik občine g. dr. Hrovat Anton. Takoj v nedeljo je priredil žalno zborovanje Sokol obenem s strelsko družino. Zborovanje je otvoril sta- rosta g. dr. Ban Adam, ki je govoril o življenju Velikega pokojnika, nato pa je učitelj g. Turk ocenil velike pokojnikove zasluge za naš narod in državo. Na dan pogreba pa so bili zbrani v cerkvi pri žalni maši vse uradništvo, šolski otroci, društva, meščanstvo in podeželje, ki so po maši Ljubljana, 30. oktobra V četrtek so v Odrancih pri Dolnji Lendavi ukinili zasilno izolirnico, ki jo je bila pred dobrim mesecem otvorila banska uprava za številne primere griže v Prek-murju. Skrbno organizirani akciji, ki sta jo v pravem času podvzela Higienski zavod v Ljubljani in banska uprava, velja zahvala, da je bila epidemija, ki je zavzela nevaren obseg, v tako kratkem času zatrta, šolo v Odrancih, kjer je bila izo. lirnica nameščena, so razkužili in prebelili in te dni se bo spet pričel reden pouk. Prvi primeri griže so se pojavili avgusta v Melincih ob Muri in od tod se je bolezen v kratkem razširila skoraj na ves dolnjelendavski srez. Najbolj so bile okužene vasi Ižakovci, Gornja in Donja Bistrica, Odranci, Lukovci in Gaberje. Ob istem času je bilo opaženih več primerov griže tudi v ptujskem srezu, v občini Le-skovcu v Halozah. Epidemija se je v vse te kraje očitno zanesla iz obmejnih krajev savske banovine. Delavci, Ki hodijo za delom, in kmetje, ki se zbirajo na sejmih, pa. so jo raznesli po slovenskih vaseh. Bolnike iz dolnjelendavskega sreza so takoj začeli voziti v banovinsko bolnišnico v Murski Soboti, katera mala izolirnica je v kratkem času sprejela 70 pacientov. Kakor hitro se je epidemija začela, 90 takoj odšli na teren zdravniki higienskega zavoda in storiU najnujnejše ukrepe. Vse prebivalstvo okuženih vasi je bilo cepljeno proti griži. Epidemija pa se vseeno ni ustavila, ker se ljudje niso redno odzivali vabilu na cepitev in ker so v svojem nerazumevanju skrivali bolnike doma. Ker so se primeri bolezni zmerom bolj množili, je banska uprava na predlog higienskega zavoda otvorila v novi šoli v Odrancih zasilno izolirnico. V šest sob moderno in higiensko zidanega poslopja so postavili 60 postelj, ki jih je ual higienski zavod na razpolago, ostalo opremo pa so prispevali oblastni odbor RK v Ljubljani ter bolnišnica in zdravstveni dom v Murski Soboti V izolirnicl sta bila zaposlena dva zdravnika ljubljanske bolnišnice, tri zaščitne sestre zdravstvenega doma v Murski Soboti, dve usmiljeni sestri, ki sta vodili kuhinlo, desinfektor in 5 oseb pomožnega osebja. Stalno je bil na terenu sanitetni avto zavoda, ki je v enem mesecu opravil 3000 km reševalnih voženj. Od 20. septembra do 20. oktobra je izolir- Šport Medklubske motorne dirke Tretji dol proslave žSK Hermesa. Zadnji del Hermesove proslave, ki bi se moral vršiti že 14. oktobra, pa je bil zaradi podlega atentata na našega najvišjega športnika preložen, bo v nedeljo 4. novembra. Združena s prireditvijo pa bo tudi poklonitev spominu Nj. Vel. Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in prisega zvestobe novemu kralju Nj. Vel. kralju Petru H., katere se bodo udeležili korporativno tudi vsi člani ljubljanskih motoklu-bov: Eirija, Motoklub Ljubljana, Avtoklub motosekcija Ljubljana, motosekcija ZSK Hermesa, Motoklub Maribor, Motoklub Perun (Maribor) ter Prvi hrv. motoklub, Zagreb. Zanimanje med motoristi samimi je zelo veliko, kar pomeni, da je bil Hermes s svojo propagando za motosport na pravi poti. Samo iz Ljubljane je izredno veliko prijavljenih vozačev, ki bodo izven ljubljanskim udeležencem nudili močan odpor. Na treningih, ki so se vršili zadnje dni, so pokazali zelo lep napredek. Iz Zagreba sodeluje poleg ljubljanski publiki že znanih Cisarja, Kopiča in šoštarka še mladi Babič, ki je na zadnjih dirkah v Zagrebu s svojo smelostjo zadivil množico prisotnih gledalcev. Iz Maribora pridejo vsi z inž. Lotzem, Ceričem in Vresnikom, ki se bodo Ljubljančanom to pot revanžirali za nenastop na naši zadnji prireditvi. Od domačih pa naj za enkrat omenimo samo nastop Stariča, ki je zadnje čase v veliki formi, kar priča laskavo vabilo, naj med zimo sodeluje na dirkah v Južni Ameriki. Z zanimanjem pa se pričakuje tudi nastop Šiške, ki zadnje čase ni aktivno sodeloval pri dirkah, ki pa se namerava v bodoče zopet posvetiti motosportu. Program je sestavljen tako, da bodo ž njim zadovoljni vsi. Tudi organizacija bo na višku, za kar se bo potrudil odbor no. tosekcije, ki se je na dirkah v Zagrebu naučil mnogo koristnega Zaključek lahkoatletske sezone Lahkoatletski miting Ilirija : Primorje. Sobota in nedelja, igrišče Primorja. Prihodnjo soboto in nedeljo zaključita Ilirija in Primorje na igrišču Primorja s skupno lahkoatletsko prireditvijo letošnjo lahkoatletsko sezono, ki Je našim mladim pionirjem prinesla toliko lepih uspehov. Na startu bodo vsi najboljši atleti obeh klubov, poleg tega pa polagata oba kluba račune o svojem delu v tej sezoni v po. gledu novih naraščajskih moči, ki so temelj in bodočnost vsega napredka. Zaradi tega je kljub pozni sezoni pričakovati lepih borb in dobrih rezultatov. Prireditev prične v soboto, dne 3. novembra ob 14.30 in ima na programu naslednje discipline: 1. *00 m, 2. 100 m jun. C, 3. met kladiva, 4. skok v vis, 5. skok v vis jun. C. 6 1500 m, 7. 1500 m jun. C, 8. met krogle, 9. met krogle jun.- O, 10. skok v daljavo, 11. skok v daljavo jun. C. Nadaljevanje v nedeljo ob 14. uri: program je naslednji: 1. 200 m, 2. 200 m jun. C, 3. met kopja, 4. net kopja jun. C, 5. troakok. 6. troskok jim. C., 7. tek 800 m, 8. met diska, 9. met diska Jun. C, 10. skok ob palici, 11. skok ob palici jun C, 12. 5000 m. Juniorji razreda C so atleti, rojeni 1. 1917 in 1918. Pravico nastopa imajo verificirani in neverificirani atleti vseh ljubljanskih klubov. pred spomenikom padlih Junakov, zavitim v črno, s solznimi očmi poslušali govor šolskega upravitelja g. Rozine, ki je našel v srcih vseh navzočnih odmev v molčeči prisegi, da bomo pošteno spoštovali oporoko kralja Uedinitelja in čuvali Jugoslavijo. niča Sprejela vaSe točno 200 bolnikov iz lendavskih vasi. V izolimid se je zdravilo po vseh načelih moderne medicine, preu vsem s serumom, in uspeh je bil izredno velik. Izmed bolnikov izolirnice jih je umrlo 15, to se pravi 7-5%, med tem ko je umrljivost znašala prej 15%. Poleg tega je na terenu stalno delalo 5 zdravnikov, sreski zdravstveni referent iz Dolnje Lendave, upravnik Zdravstvenega doma iz Murske Sobote, banovinsKi zdravnik iz Bel trne ev ln dva zdravnika HZ iz Ljubljane. Vsak teden se je mudil v okuženih krajih tudi direktor HZ dr. Petrič, ki je nadzoroval celotno akcijo. Sredstva za vzdrževanje teeltrnlce sta d3la banska uprava (55.000 Din) m HZ (20.000 Din), cepiva pa je bflr- porabljenega prav tako za 20.000 Din. Cele vasi so bile strogo kontumacirane, po vseh naseljih so bile postavljene domače straže, prav tako so t>ili strogo zastraženi vsi prehodi čez Muro. Spočetka so se ljudje bali zdravnikov in izolirnice; pozneje, ko so uvideli, da je v tem edina rešitev zanje, so začeli sami prijavljati bolnike. Posebej je oteženo zdravstveno afccijo dejstvo, da sta se ob istem času pojavili tudi škrlatinka v Eeltincih in daviea. ▼ Ižakov-cih, ki so ju pa vendar takoj imuaiizirafli. Vsega je bilo v lendavskem srezu izsledenih nad 300 primerov griže, v soboškean 2 ali 3, v ptujskem 80 in ljutomerskem 30. Epidemija je tudi v teh okrajph ponehala. Kakšne naloge pa še čakajo naše zdravstvene ln socialno politične instance glade na zdravstveno zaščito Prekmurja, se najbolj Jasno razbere iz poročila, ki ga Je sekundarij obče državne bolnišnice dr. Sonc poslal iz Odrancev svojemu šefu v Ljubljano. »Življenjske r-zmere in Kultura tukajšnjega ljudstva,« se bere tu med drugim, »»o takšne, da "e z našimi gorenjskimi sploh ne dajo primerjati. HISe a© |% blata in slame, kuhinja, Spalnica tn hlev »o marsikod v enem prostoru, tla »o p° vsod ilovnata; v takih razmerah »ploh ni mogoča nobena sistematična dezinfekcija. Pitua voda je le taina, zelo veliko je mah, posebno pa še komarjev. Precej je razširjena tadi malarija, zlasti v krajih "b Muri. Trahom je pa ta itak udomačen. K®t prehrana volja le koruza, ker v®e droga pridelke prodajo. Zemlja Rama pa Je Izredno plodovi ta.« LZSP. Seja tehničnega odbora v petek ob 20. v damski sobi kavarne »Emona«. Ob 20.30 istotam seja upravnega odbora. Bodite točni. — Tajnik I. SK Sirija (nogometna sekcija). Nogometni trening na Stadionu bo odslej skupno za I. in L B-moštvc vsako sredo in petek ob 15. Opozarjamo na tozadevno objavo v članski knjigi. Vsak igralec mora obvezno absolvirati dvakrat v tednu popoln trening. SK Ilirija farmska sekcija). Ker ▼ četrtek gimnastika zaradi praznika odpade, je dopoldan kondicijski marš. Zbirališče ob 7.30 zjutraj pri letnem gledališču za Tivolskim gradom. Povratek okoli 11.30. Vodi g. Ostennan. Obvezno za dame in gospode. Danes ob 19. sestanek sekcijskega članstva v klubski sobi kavarne »Evrope«. Načelnik. ASK Primorje (nogometna lekcija). V četrtek naj bodo Ob 9.30 v naši garderobi: Logar, šinkovic, Bizjak, PiSek, Zavrl, Kukanja, Svetic, Ta/včar, Pu-po, Caleari, Petelin, Petrič. Igramo trening tekmo s Hermesom. V petek ob 9.30 morajo biti v garderobi zaradi treninga vsi juniorji in sub juniorji. ŽSK HermeS (uprava igrišča!. Danes ob 19.30 pri Beliču sestanek vseh -edite-Ijev za nedeljske motodirke. Prosijo se naslednji, da se javijo na sestanku: Fabič, Klanščak, Pirnat, Konič, čamernik. Rome, Sterle, Brodar, čebulj, Arhar, Lasič, žbo-na, Daneu, Habiht, Skrajna r, Primar, Sernec, Orel, Prešern, Ferjan, Kovačič, Oblak, Kariž. TuriStOvSki klnb Skala se Je preseli ▼ Slomškovo ulico št. 1. Iz življenja na deželi SV. DUH NA OSTREM VRHU. Po osemletnem službovanju na meji sta se 23. oktobra poslovila priljubljena učitelja g. ,Joško Križnič in njegova soproga Vilma, ki sta b:la po lastni želji premeščena k Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Učenci in občani so kar tekmovali ob njunem slovesu v prisrčnih izrazih hvaležnosti m ljubezni. Razhajali so se z žalostjo, ki pa jo je lajšala zavest, da bo delo obeh odhajajočih učnih moči v obmejnem kraju rodilo bogate sadove m da bodo vsi sledili lepemu zgledu g. Križnica in njegove gospe soproge. Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja 2 stanje barometra. 3. temperatura, 4. relativna vlaga v odstotkih, 5. smer ln brzina vetra, 6 oblačnost 1—10, 7 padavine v mm. 8. vrsta padavin. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. druge najnižjo temperaturo. 30. oktobra LJnbfljana 7, 761.4, 8.8, 96, 0, 10, dež, 0.4; Ljubljana 13 , 761.9, 11.2, 95, NE1, 1, de«; Maribor 7, 761.5, 6.0, 90, 0, 10, —, —; Zagreb 7, 762.3, 7.0, 90, El, 10, —f —; Beogrrad 7, 763.0, 5.0, 90, 0, 4, —, —; Sarajevo 7, 766.2, 2.0, 90, 0, megla, 10f —, Skoplje 7, 765.4, 1.0, 90, 0, 2, —, * —; Rogaška Slatina 7, —, 7.0, 05, mimo, 10, Temperatura: Ljubljana 11.0, 6.0; Maribor 7.0. 6.0; Zagreb S.O, 6.0; Beograd 8.0, 4 0; Sarajevo 13 0, 0.0; Stooplje 18.0, —1.0; Kurnbor 17.0, —; Rogaška Slatina 7.0, 5.o'. Čuvajmo Jugoslavijo! Griža v Prekmurju zatrta Treba bo še mnogo storiti, da se izboljšajo zdravstvene razmere — Značilno pismo ljubljanskega zdravnika Uarcelle Ttnayre: 43 Upornica Roman >Seveda,« se je zasmejala Floryjevka. >Katera izmed nas pa nima tajnega sotrudnika?... Jaz imam vsaj pol tucata takih, ki so zmerom ustrežljivi, vneti in časih celo nesebični... Ti so moji zamorci!... Pošiljam jih namesto sebe v oddaljene, strašne kraje, kakršna sta Odeon in Dejazet... Daj, vrli zamorček idi... In dobri zamorec biti zelo vesel in se še zahvaliti...« Zategnila je kotičke ustnic in s ses>ljajočim otroškim glaskom potožila: >Jaz pa danes tako nesrečna... zelo žalostna... Ne dobila proste vstopnice za Vaudeville___< Nato je z zgrbančenim čelom, naprej potisnjeno bradico in z jeznim, ciničnim izrazom na lutkastem obličju v svojem paglav-skem žargonu pojasnila: >,Šeflja\ ta grdoba. mi jo je sunHa. Ni ji dovolj, da ima svojo ložo... Moja dva parketna sedeža mora tudi še pobasati. In za koga? Za ljubcka... Jaz naj pa gledam, kako se pomenim s preglednikom in tajnikom... Nu, sita sem ga že, tega ,Ženskega sveta'. A kaj hočemo? Živeti je treba...« >V Parizu je življenje drago,« je resno pritrdila Jozana. »Podpirati moram svojo ubogo moter... Ovratnic pa vendar ne bom šivala? Tak kaj naj storim? Potrpeti moram.« »Mnogo ovratnic bi morali sešiti,« se je oglasila Jozana, »preden bi z njimi lahko plačali takšnole obleko ...« »Od Martina je, a tam imam velik popust... ker Jim delam reklamo ... Nu, že grem... detece ... Lahko noč, gospoda!... Pridna bodita, dobro delajta...« Ko sta bila spet sama, sta ee Noel in Jozana spogledala: »Vaša prijateljica Floryjeva je res od eile,< je rekel No§l. »Vsem moškim se zdi dražestna s svojim lutkastim obrazkom in dolgim jezičkom. »Oh, vsem! To je malce prehudo...« »Tako smešna je... Vloga neodvisne ženske, ki si sama «?luži kruh in podpira rodbino, ji strašno ugaja...« »In svoji dobri mamici je tolikanj vdana.« »Res jo ima rada, zato misli, da je vse, kar govori o njej, resnica.« »Novinarka je, kakor so druge operetne pevke ali gledališke igralke ... zato, ker je to bo>lj elegantno ... ali pa tudi samo zaradi videza... da ji ne bi bilo treba priznati...« »Da, skriva se za svojimi kronikami kakor noj za kamnom... In ta oseba je vaša prijateljica?« »Moja prijateljica? O ne!« »Pa vam vendarle pravi ,dušica\Na Foucarta.« »Foucart se je predrznil? Ta človek ...« Noel je čutil, da je bila Jozana slabe volje in v zadregi. Z negotovim glasom je odgovorila: »Nič posebnega mi ni rekel, a res je. da je prav danes govoril o vas.« »In..« »In... nič... Pustiva to... Jaz temu ne prisojam nobene važnosti ...« V Noelu Delyslu je vzkipela brezumna jeza, in zahotelo se mu je koga, da bi mogel udariti po njem. Njegove lepe sive oči so postale tako jasne in trde, da se je izraz vsega obličja izpremenil. »Ako čutite do mene le malce spoštovanja in prijateljstva...« »Seveda ga čutim ...« »Tedaj mi dovolite, da govorim z vami brez ovinkov... Tako neskončno rad prihajam semkaj... in če bi moral to opustiti... ali zredčiti svoje obiske... bi bil zelo nesrečen___Ne maram pa, da bi kak Foucart ali Florvjevka zaradi mene stresala o vas, spoštovana prijateljica, neumne ali žaljive besede ...« Jozana je molčala. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za bettedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo alužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Dtn ft.— za šifro aH dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— ea besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Dtn 5.— za šltro ali dajanje naslovov Najmanjši mipspI) m enkratno objavo og-lasa Din 17.-—- J^JJKžižiSJ Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Ije. Ce zantevate oa Oglasneffa^oddelka rfjgj Di„ J.. v znamkah. oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. MSBEE3M |Je«eda 1 Oln davek 2 Din Ka Slfro ali dajanje na Blova 5 Din. Najmanjši znesek 11 Din. Vpeljanega zastopnika «» prodajo mairafaibtur«1 na obrcke »prejmemo. Vr>ra-Hatii: Oilim, prehod Nebo-•Uciia. 3:9-26-5 Gospodično nrla;5o. cedite zuma-njoett. iz boljše dmžme. fprejime mizarstvo »Save«, Miklošičeva 6. 2I9A-2-1 IL fieseda i Din davek 2 Din Ra Slfro ali dajanje ca Ulova 5 Din Najmanjš znesek H Din. OlJaM 15 Dtn Tujih jezikov Ijuemžkt. francoski, aeffle-Šk: : talija o«k" s* naučite brezhibno v 4—6 mesecih. i»ien">Sfrafii* r 1 mesecih pot^om iotv<-o.T"!ul poskusne akcije tfespia.? Bo _ Dopisna Sol8 tujib Jezikov »Perfekt«. pošt pret. 557. Beoerad 24S-4 English Iessons •otrversa-t i o*n »nd fcc. TCoUkvva al. 10/2 ičro« ep^a.^er. a-n f-•cnd. 31714-4 Dijak 4ot>; br«i>!flono p-iTn^rrro hrs.m> ta imStrn.ira.nje dveb »re^ješoVpr. — r poeioveltiiCAb »Jutr«« 31916-4 Bw*da 1 Din dnvefc 2Din. za šifro ali dalanle na Blova 5 Din Nalmanlš' znesek 17 D1n Oboo kupim kirrrm. PwTOid!he . oddelek >Ju.tra« prwj šifro »Ohranjen«. 31905-iC Sluibe išče Peseda SO para davek S Din za Sllro »11 da |an)v naslova 3 Din Naj-manJ6< »r> »•«»>» 13 Din Frizerka vešč« traine. -vodne im ie-lrane omiulacije t-er ma.Tii-ii.ra.Tij«, i£č-e p*-a.''7K> e!n>?-bo. PonnjfKe na ogl. odd. ».Juitra« pod šifro »^(vItto 2?«. 31795-2 Absolventka 4 meščanske Sn Najmanjši znesek 17 Din Služitelja Slugo v»eh h^iv-b del, iščem za Beosrrad. — Ponudbe pod »2TC« n« »Propaganda« Beo-jred. po^t. pr«. 409. 31603-1 Praktikantinjo t l<*piim rokopisom. fprej-nienio. Ponudbe na o^as-ni oddelek »Jutra« ood šifro »Uma«. 31951-1 Natakarico pridno. solidno im pošteno eprejmero takoj. NafMv v T&eii ooslovaliini^ah Jntra. S1917-1 Mesar, pomočnika vajenegm pri JMra, sprej-n™ takoj. Ponudbe na ©srla«. oddelek »Jutra« pod »LjuMjan a«. 318*52-1 Stareiša ženska ki M opra.vl:«l« tm hišna dela. ieli za to ma.njSo »obioo. Dplaveka pekama, Celje, Kralja Petra c. 58. 31913-1 seseda 1 Din davek 2 Din za Sllro aii dajanje na =tiova 5 Din. NajmanJ& znesek 17 Oln Kmetovalci! Kupujte domače ceneno umetno gnojilo mlete riclnove tropine, lci vsebujejo zajamčeno najmanj 4.5 do S.5 odst. dušika. Dobavlja jih po ceni 40 Din za 100 kg franko vreče franko tovarna. dokler traja zalo ga Tovarna olja ln tropin. Hrovat lil Komp, Ljubljana, TyrSeva cesta la/Zri. 31258-fi Površniki trenchooutt. nenj«n< muk njiSi itd. Najboljš4 oakuif or: Pre®kerjn. Sv. Pet.™ e 14. 133-€ Nagrobne svetilfke ptiora.j 00've. v veliki iiz-biri po zelo niaki oerni n n d i »Promet«, nasproti križemišlke ce.rkve. 3191S-6 Konfekcijo za dame in deklice — novo i®v«mio o-marioo in police prodam. Xat=-'w v verh poelorali^cah .Tu^ro 319R3-6 Vozove Ls.ndairer. šestspdežni eki t oz »Break« im en-o-vprpš.ni polipok-ribi voz poceni prodam. Vprašo.ti v trgovini Sfermeoki. Celje. 31902-6 Vrednote Beseda 1 D1n davek 2 Din ra Slfro alt dajanje na slova 5 Din Najmanlšl znesek 17 Din Srebrne krone staro zlato in srebro kopije mfin^rij« dra?Hi koma v LjubljatiL Ctrsi« ulic« St^rv. 96 — vhod 'a Vid-ovdincke »eet« (prt (fo M ožina V 70 r/. Beseda 1 Din davek 2 Din šifro oll dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek l'i Din Moderno pohištvo fT*rhr z 2 poete! jedilmiioo. ma'o ra.bljeniO, krapim. Ponudbe na o^la«. oddelek »Ju:™« pod šifro »Sna-žn o — mo4 emo«. Oblačila Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Oln. Nslmanja znesek 17 iwn Vaša garderoba bo elegantna im no trajala leta. Se jo daete v likanje. čiščenje in popravo oarolikal.nict. modnemu ateljeju Josipu Bocu. Kolod'vons-ka ul. 6. Naj-bo'jša im nojcemejža ob-novljalmca oblaSi! 218-13 2 moški suknji zim«.ki — ii prv-OTnetmeja bla^a, itn'« nošeni, ena Srn«, druiga r;a.va športna, po ze-lo nizki ceni naprodaj. Na osrled pri krojača .Tamm:kn v Ljubljani — Frančiškanska ulica St-. 8. _31SOO-13 fmrni tieseda 1 Din davek 2 Din za Slfro alt dajanje na slova i Din. Najmaniš' znesek 1' Oln Bančne vložne knjižice kopajemo. prodajamo t»J-ugodnej«. Dajemo poeojila na-nj« ter vzamemo vloge v poaojH« pnot! povišane mn tečaju ia največji var noeuL Ravao taio vae oetale rrednoetne oepirje. Izplačil« takoj v gotoH-ni. NaročH« » dežele izvr Snjerno najvarnejše. PA »lovni Mvod d. d.. »reb. Praška ul. 6'II.. to-'»frimtor 38-38. 236-16 Posojila na hranilne knjižice dajemo pod ugodnimi pogoji na daljšo dobo Preko 2000 zadružnikov. Pucka šteiona Zagreb NaS zastopnik: Zore Rudolf, Ljubljana. Gledališka ul. 12. Telef 38-10 Pismeni odgovor 3 Din znamka. 239-16 Knjižico L-nd«ke hramilmce, M««t-ne. Zadružne gospod« neke im JugoeloraiiiPke banike k upira pro ti taikojSnji go-bo-vimi. Ponudbe na oglas, oddeelk »Juitra« pod šifro »Xudibe na ogla«, oddelek »Jwt»ra« pod »Industrija«. 31938-16 Knjižice .TadTatifko-PodTOnavpk« bam-ke za 400.000 Din in Kimet-eike pooo-flmic« v Ljubljani. prodam po knrz.n. A.n t'Om Blazmrk. Ljunbloama. EmomKka oee^a štev. 10. 31900-16 3eseda 1 Din. davek 2 Din •a šifro ali dajanje na-lova S Din. Najmanjši snesek 17 Din. Lo" al pripravem z« bi mvheo ali kaj drugega, na pnoroe^ oom vogalnem proetiorn >ddam. Pojasnila daje Vro-n''ok. Rožna dolin«, cesta VII/2?. 31796-29 Skladišče parteroo. «v»tlo lo sniio 80—100 m1 o« prometnem kraj«- md* dvoriščna ee išče T* takoj »14 » 1. fe-bru«.rj«n Po možmoatt • arik! jučmimr. opa^rn proAtorL i eo« dvema sobama. — »Okods 4. d. L>oi»lja.D». Tyr6e»» 31 SlSlil-19 Gostilno oddam taioj. — Poja^m'a daje Mrarrlje. Lopi pot 3. 319H1-19 Gostilno v ccfutm Ljiiibl.iame taikoj oddam. Na ogled med 11. im 3. uro. Nae'ov v vpeb poslovalnicah »Joiit-ra«. 31968-19 rieseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na siova 5 Din. Najmanlši znesek -i Din. Odda se takoj v najem: Prvovrstno Stlrlsobno stanovanje v I. nadstropju Scherbaumovega dvora ln prostoren trgovski lokal z možnostjo najboljše Izložbe. — nasproti mestnega gradu. Vprafatl nn Mariborskem kreditnem zavodu. »taribor, Graiski trg 5. 31845-17 seseda 1 Din. davek 2 Din 'A Slfro ali dajanje na itova 5 Din. Najmanjš' znesek 17 Din. Kislo zelje, repo in canno prvovrstno, po bretkomiti-renčot »ena vsako množino jobavlj« H orna n. Ljublj« na Sv Pe'.f» ee«t« 83. — TelefoE 27-66. 917-33 Heaeaa i Uin davek i Din za Slfro ali dajanje aa slova S Din. Najoianj*-47 Din Ia zimska jabolka skrbno odbrana ln sortirana po sortah ln kakovosti ter trpežnostl, stalno v zalogi po zmernih cenah. Pri odjemu nad 100 kg večji popust. — Oglejte si veliko sadno razstavo pri Kmetijski družbi v LJubljani, Novi trg 3. 31658-34 ar t a nov a nje eseda 1 Din. davek 2 Din ta šifro aH dajanje na lova 9 Din. Najm&njd) znesek 17 Din Enosob. stanovanje s knJiirnj« oddam ma Rimski cesti 33. 91927-31 Stanovanje eobe im kuihimj« taikoj odda R e m s Iv ao, Vorgelme ulica 5. 31900-rjl Stanovanja rteseda i Din davek 2Dls zs šifre ali dajanje aa slova S Din Najmanlš znesek '•« Din Dvosob. stanovanje e kuhinjo im pritiikli.naani išče zakoofki pa.r brez otrok- Piouudbe na ogi«R. oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj pno« to«. 31966^21/a Vsako nedeljo in praznik iTv.rstm« krvaivice im pe-Cenice v gostilni Knišič, Zeletia jama. 31&37-48 Sobo odda eseda 1 Din davek 2 Din '.a sifre ali dajanje na ^lova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Več sob x« pisarne ali samska erta-novanj« ta-koj oddamo v oeotru mesta. — Naelov v vseh poslovftlmica-h Jutra. 31865-23 Sobo lopo oiprek ti nin PREMOG DRVA in K A R R O PAKETI P" IV. SCHUMI Dolenjska cesta Telefon št 2951 PRI UTRUJENOSTI IN IZČRPANOSTI VSEGA TELESA PRI STAREJŠIH OSEBAH. Utrujenim in starejšim osebam toplo priporočamo, da si dado masirati telo s preparatom »Alga« na večer, predno ležeio spat, in zjutraj predno vstanejo. Zvečer vam bo po masaži telo lahko, uživali boste globoko spanje, ki vam da odpočitek in vas okrepča. Zjutraj po masaži ostanite še nekaj časa v postelji. Ko vstanete, vam bodo udje gibki, hoja lahna kot v prerojenem telesu, čutili boste novo svežino, vedrost in življenjsko moč. »ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—. 222 Reg. S. br. 18117,32 Umrl mi je danes ob 20. uri moj nad vse ljubljeni soprog EDO KRAMARŠIČ fotograf K večnemu počitku ga bomo položili v sredo, dne 31. oktobra 1934., ob 15. uri. Kranj, dne 29. oktobra 1934. 8888 Žalujoča soproga TITA. Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., ažuri-ranje, entel vložkov in čipk. predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana poleg botela Štrukelj. 129 NA KRIŽIŠČU CENTRUMA LJUBLJANE oddamo v L nadstropju komfortno stanovanje obstoječe: iz 5 velikih sob in dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 8839 5 S H K U B A N Y-JEV MATE ČAJ aram ter terepča živce ln mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delova-oje srca ln ledvic. Kdor ga redno pije, se cnu ni bati ne gihta ne rev me Dobi se v vseh lekarnab v originalnih zavojih pc Din 15.—, ali prt zastopstvu: Lekarna Mr. Millvoj Le uste k, Ljubljana, Resi jeva jesta L ako pošljete v naprej Din 15.— Športniki, turisti, lovci ln nogometaši pijte ga redno! 126 Postani in ostani člar „Vodnikove družbe" Sokol Načelništvo sokolske župe Ljubljana. Seja zbora drjštvenih načelnikov in načel-nie bo v nedeljo 11 novembra ob 9. uri zjutraj v mali dvorani sokolskega doma Sokola I. Tabor e sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo župnega načelništva. 2. Prireditev župnesra zleta v Ljibljani 1. 1935. 3. Določitev programa za leto 1935. 4. Razgovor o različnih pojavih v Sokoletvu. 5. Slučajnosti. Po končanem dnevnem redu bo celodnevna predelava prostih vaj za prihodnje leto, radi tega je treba prinesti s eeboi telovadno obleko. Prisotnost vsph obvezna- Zdravo! Župni načelnik. Žalna svečanost na Taboru. Sokol I. Tabor priredi tjdi letos v 6pomin svojih dragih in nepozabnih pokojnikov v četrtek dne 1. novembra ob pol 14. uri v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru žalno svečanost. Ob tej priliki se bomo spomnili V6eh bratov in sester Sokola I. kakor tudi vseh najbližjih 6vojcev svojih članov in članic, ki eo umrli v ča^j med 1. novembrom 1933 in 31. oktobrom 1934. Vabimo vse članedvo in eokolstvu naklonjeno občinstvo, da v čim večjem številu prisostvuje tej žalni «večanoeti. Zdravo! Uprava. Kongres belgijskih gimnastov. Kraljevska belgijska telovadna zveza bo priredila prihodnje leto svoj jubilejni, 40. zvezni zlet, ki se ga bodo zlasti belgij^lri sosedi, Nizozemci in Francozi, udeležili v velikem številu. Poteg tekem in javnih telovadnih nastopov so predvidene tudi god-bene slavnosti raznih belgijskih godbenih društev, kar bo pritegnilo nase tudi glas. beni svet. Ta jubilejni zlet bo prirejen v počastitev 701etnice, odkar obstoji belgijska telovadna zveza in so nanj povabljene tudi razne druge evropske telovadne organizacije, med drugimi tudi Sokoli in Junaki. NAJNOVEJŠE RADIO APARATE zastopstvo odlične kakovosti po nizkih cenah po ugodnih plačilnih pogojih 736 Vam nudi ^Jliduc/atice' RADIO H. SUTTNER, Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 6. r. . . ., . ... ____.. « o____— —__..:i i Zahtevajte brezplačni cenik! Sprejemanje popravil! N A JPRISRČNE J $ A ZAHVALA ZA VSE NAM IZKAZANO SOČUSTVOVANJE O PRILIKI NAŠE NENADOMESTLJIVE IZGUBE. RODBINA FRANZ X. POTOTSCHNIG Hi i itil I Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf EUbnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za Inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Liubliani