Naroda


List Slovenskih delavcev v cAmeriki.

The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.

TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 KBCTOB.
NO. 39. — ŠTEV. 39.
NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 15, 1907. — V PETEK, 15. SVEČANA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
0 katastrofi Larchmond. Kapitanova neskrbnost.
KAPITAN POTOPLJENEGA PARNIKA LARCHMOND PRIZNAVA DA JE PRVI O S T A V I L
PAELNIK.
Tudi mornarji so pred vsem skrbeli le za lastno rešitev.
VSI ZMRZNILI — NIHČE UTONIL
O katastrofi parnika Larclunond se danrs poroča o izjavi kapitana Mc-Key, kteri Kam priznava, da je bil njegov rt*šilui čoln prvi, ki je ostavil patapljajoči se paruik.
To je kapitan priznal, ko so ina naznanili, da je lSletni Fred Hierge-sell izpovedal, da jo kapitan prvi o-stavil ladijo. Deček naznanja^ da tto tudi mornarji skrbi'Li le za svojo rešitev. Za potnike se ui nihče zmenil in oni so bili prepuščeni samim i»»'bi Dečkove navedbe so biezdvotfn-oo resnične, kajti iz moHva se je rešilo 20 in od potnikov le 8 odstotkov. —
Kapitan trdi, da je njegov čoln ra li tega prvi od veslal, ker je bilo v njem največ mornarjev, da pa je kljub temu ostal pri svojum parniku, dokler se ni potopil. On se ni rešil, dok or ni videl, da so mornarji odvezali v*« čolne in splave. On je klical jetnikom, naj poskačejo v čoln, v Ik te rem je bilo za 22 ljudi prostora, toda ker so luči ugasnile, ni nihče ubo-ral. Vsled viharja je bilo vsako rezilno delo nemogoče. Uradna preiskava o katastrofi se je danes pričela V New Londonu. Kapitan McVey je artar še le 20 let.
Število žrtev je naraslo dosodaj na 138. kajti toliko trupelj so našli.
V mrtvašnici v Providence, R. I-je 71 trupel j in 33 mrtvecev so njihovi znanci že spoznali.
Potopljeni pa rink bodo razstrelili iu in)Man pride še več mrtvecev na ■lioTršje. Med žrtvami je mnogo Ita-lij.msrv in tudi nekoliko Poljakov.
\/. Providence |K>ilali včeraj na lilook Is and vlačni pamik Kuger Williams, da pripelje mrtvece v Pro-videuee. Coroner ki je trupla pre-inkal. nasnanja, da ni jeden nesrečnikov ni utonil. temveč da so vsi zmrznili. Vsakdo, kdor je padel v vodo, ;e brewdvomno talk*)j umrl, kajti
plavanje je bilo nemogoče.
• * *
Su|>erintendent Nob e od Joy Ldne da je ravnokar dobil iz i brzojavno poročilo, da so našli še šest nadaljnih t-rupelj. Dvaj-boi trupel i, ktera s.) v mrtvašnici v Providence, R. I., niso spoznali.
Prondence, R. I., 15. febr. Sam l^acMube iz Mancbestra, kteri se je re6il iz parnika Larchmont, je vsled prostanih muk umrl v bolnici.
Blocu Island. 15. I'ebr. Semkaj so prii>eljaili ribiči še nadajnih 23 tru-pelj, ktere s« našli na morjix Dose-daj so našli 74 trupel j.
ianja»
,iden<
RAZSTRELBA PETROLJA V BA-YONNE.
V južnem New Yorku so ljudje prvotno mislili, da je potres.
Vč. raj dopoludne <»b 10 :30 čutiti je bilo povtodi v dolenjem New Yorku iak >unek in vsakdo je mislil, da jp nastal potrt*«.. T.jndje so strahoma bežali iz hiš, kajti razun potresa je bilo čutiti tudi zamolklo gromenje.
Končno je prišlo poročilo, da se je v zalogi petrolja Standard Oil Co. v BayonhP, N. J., pripetila razstrel-ba 1500 sodov petrolja in nafte. Sedaj je tam vse petrolje v plamenu.
Ročke ellerjevo milijonsko darilo in podražitev petrolej«.
Sedaj ko je John D. Rockefeller podaril * svrho javne vzgoje mladine $32,000,000, je, da M za to avoto od-Skodujc, podražil petrolej za 2 do 15 eeutov pri aodu. Ta podražitev ni pripisati na račun stanja domačega ali inozemskega trgovišča petroleja in vrni neodvisni trgovci s petroljem kjavljajo, da j« petrolej podražil zato, da dobi nazaj onih $32,000,000, ktere je podaril *a vsgpjo.
Obravnava proti
Thawu preložena.
KER JE UMRLA ŽENA POROTNIKA BOLTONA, SE OBRAVNAVA NADALJUJE V PONDELJEK
Porotniki so odšli domov potem, ko so se zavezali, da o obravnavi ne bodo govorili.
TOŽBE PROTI ČASNIKOM.
Ker je umrla žena porotnika Jos. B. Bol t on a, se je včeraj popoludne obravnava proti milijonarju Thawu prenehala in se nadaljuje šele v pon-deljek. Gospa Boltonova se je pre-hladila minoli petek, ko je prinesla svojemu možu perilo v hotel Broadway Central, na kar je dobila pljučnico, vsled ktere je včeraj popoludne
umrla. Obravnava se zamore nadaljevati tudi z 11 porotniki, ako so s tem zadovoljni pokrajinski tajnik in vseh Šest zagovornikov. Zagovorniki bodo zahtevali, da se obravnava nadaljuje, kajti ako bi prišlo do nove obravnave, bi pričanje Evelyne re napravilo več takega utiša, kakor pri prve j obravnavi.
Ko so obravnavo preložili, so smeli iti porotniki domov, potem, ko so se s častno besedo zavezali, da o obravnavi ne bodo z nikomur govorili.
V Lebanonu, Ky., so radi objavije-nja podrobnosti o Thawovej pravdi obtožili liste "Cincinnati Enquirer", " Louisville Herald", "Louisville Times" in "Evening Post".
NASKOK TEMPERENČNIC NA WASHINGTONSKI KA-P I T O L.
Dvatisoč "dam" zahteva, da se v Washingtonu ne pijo opojne pijače.
Washington, 15. febr. Kaeih 2000 tisoč temperenčnic priredilo je včeraj pred kapitolom demonstracijo v prid Weblterjevega predloga, kteri želi za-District Columbia uvesti pro-hibicijo.
Medtem, ko so dame korakale in na koridorih kapitola molile, so govorniki pred zastopniško zbornieo divjali proti vragu alkoholu.
Končno so pa prišli na lice mesta tudi zastopniki alkohola, in ko je nekdo dejal, da je prohibicija nesmisel, so mu babe <sikale. Po demonstiaciji si je Olcott prižgal cigareto in ženske so mu takoj dejale, naj se sramuje zastrupljenja zraka, kterega imajo tudi ostali ljudje na razpolago. Olcott je mimo dalje kadil.
31 LJUDI ZMRZNILO.
Farmerji v Canadi požigajo svoje hiše, ker jim primanjkuje pre-m o g a.
St. Paul, Minn., 14. febr. Iz eanad-skih prerijskih teritorijev Manitoba
in drugod severno od North Pakote se poroča, da vladajo tam ravno take razmere, kakor pri nas v Dakoti. Tudi i a m farmerji brez kurjave, oziroma brez premoga, ker je vsled snega železniški promet deloma o-stavljen.
• Tri rodbine tamošnjih naselnikov so se nastanile v jednej hiši in hiše ostalih dveh rabijo sedaj za kurjavo, da se tako ubranijo mrazu. To je o-pažati povsodi, kjer je po več naselnikov skupaj. Kjer niso še prodali žita, ga rabijo sedaj za kurjavo.
Po neselbinah so našli dosedaj 31 zmrznenih ljudi; vtse so prinesli v naselbine iz prerij. Predno sneg skopni, bode število žrtev še izdatno naraslo.
Samomor milijonarja.
Chicago, III., 15. febr. Benton Kup-penheimer, milijonar in poslovodja tovarne obleke Kuppenheimer & Co., ee je včeraj v svojem stanovanju na Preiriz Ave. ustrelil. Pokojnik je bil star &ele 22 let. Vzrok samomora je
Sest otrok zgorelo.
V	Rochestru in Bradgeville
V	BRIDGEVTT.TiF«, DEL., SO V JOHNSONOVEJ HIŠI ZGORELI ŠTIRJE OTROCL
Oče jih je zaman skušal rešiti; le njegova starejša hči se je rešila.
V ROCHESTRU, N. Y.
Bradgeville, Del.. 15. febr. Štirje otroci L. Johnsona, <v starosti dveh do desetih let, so včeraj zgoreli, ko je nastal požar v Johnsonovej hiš L Rodbina je spala, ko je pričelo v 1. nadstropju goreti in kljub temu, da je oče skušal rešiti svoje ljubljence, je zamogel jedva sebe rešiti. Njegova starejša hči je skočila skozi okno in tako uš.a groznej osodi svojih bratov in sester.
Rochester, N. Y., 15. febr. Pri požaru v hiši Irving B. K. Smitha na Chamberlain Stireet sta zgorela dva otroika, 51etni George in 15 mesecev stara Frances. Hiša je do tal zgorela. —
NAPREDNA JAPONSKA.
Grof Itagaki predlaga, da se plemstvo na Japonskem odpravi.
Chicago, 111., 14. febr. Iz Tokio se brzojavlja:
"Grof Itagaki je priposlal vsem japonskim plemičem okrožnico, s kte-ro predlaga, da se nesmiselno plemstvo odpravi. On trdi, da prednostna kasta, kakoršha so plemiči in princi, nikomur ne koristi, pač pa škoduje vsemu narodu. Sedanji plemiči naj ostanejo še do smrti * 'plemeniti" in naj obdrže svoje predika-te, toda ta evropska nesmisel naj se pri druge j generaciji za stalno odpravi. Kadi tega predlaga plemičem, naj svoje plemstvo vrnejo cesarju."
Grof Itasraki je ustanovitelj liberalne stranke na Japonskem; star je 70 let.
Potrebno bi bilo, da se gre Evropa k Japoncem učiti napredka.
ST. VALENTINES-DAY.
Nad 3,000,000 razglednic so včeraj razposlali Newyorcani.
Včeraj na Valentinov dan so Newyorcani po starem običaju razposlali svojim znancem in sorodnikom nad 3,000,000 razglednic. Vsi trgovci so imeli letos uprav velikanske zaloge razglednic, kterih veČino so razprodali, kajti nihče ni ostal nikomur dolžan valentinskega pozdrava.
Tudi mala anonimna darila so bila včeraj mnogoštevilna, kajti nikjer na svetu anonimne šale na ta dan niso tako v modi, nego baš pri nas.
"Novo doba."
Znani hrvatski pisatelj Gabre
Rački, kteri se sedaj mudi v New Yorku, je ravnokar izdal malo knjižico, v kterej opisuje sedanji politični položaj na Hrvatskem. Vsebina je zelo zanimiva, ker v njej je opisan položaj, knkoršen je nastal po vladanju Khuena in kakoršen je po zadnjih volitvah do danes. Knjižica velja 30 centov in se dobi pri pisatelju: Gabre Rački, 226 — 2nd Ave., New York City, N. Y.
Tovarna zgorela.
Velika tovarna motorjev Daimler Manufacturing Co., 937 Steinway Ave., Borough of Queens v New Yorku, je včeraj zgorela. Kako je nsfetal požar, ni znano. Škoda preseza svoto $400,000. Petnajst rodbin, ktere so stanovale v tovarniških hišah blizo tovarne, je zgubilo vse, kar so imele in 350 delavcev je zgubilo vsled požara delo.
Iz Brooklyna je prihitelo na pomoS šest brizgalk. Zgorelo je 40 avtomobilov, med temi tudi RodcefeUerjev, ki jm vreden 112,000.
Dogodki na Filipinih. Gibanje Pulajanezov.
NA OTOKU SAMAR SO PULAJA-NEZI ODVEDLI SEBOJ DVA AMERIŠKA UČITELJA.
Dve vasi v pokrajini Occidental Ne-gros so požgali in ubili 6 konstablerjev.
VOLITVE.
Manila, 15. febr. Pulajanezi na otoku Samarju so požgali dve vasi v pokrajini Occidental Negros in v boju ubili šest ikonštablerjev;. Dva ameriška učitelja, W. J. Basseter in Walter J. L. Ise, so odvedli seboj v gorovje. Kaj je vzrok zopetnej vstaji Pulujanezov, ni znano. Pulujanezi so plenili 10 milj daleč naokrog in v obeh vaseh, ktere so požgali, so najpreje napadli šole. V pokrajini Occidental Negros tekom zadnjih štirih let ni biio vstaje.
Po vsem otočju sedaj vrši živahna agitacija za volitve. Politiki iz Manile obiskujejo vasi ik&r trumoma. Vladina stranka se je reorganizirala v narodno napredno stranko, dočim so Do-minador Gomez in drugi vplivni Filipinci ustanovili iz raznih neodvisnih skutpinj unijsko narodno stranko, ktera zahteva od vlade popolno neodvisnost za Filipine.
VELIKE SOLNCNE PEGE.
Posledice temu bodo električni neredi in morda zopet potresi.
Pittsburg, Pa., 14. febr. Ravnatelj alleghenske zvezdarne, John A. Brashlar, je našel na solncu velikansko pego, ktera se počasi pomika dalje po solnčnem površju in bode še danes dosegla osrednji poludnevnik. To je največja pega, kar so jih opazili tekom zadnjih let, kajti aproksi-mativno je 118,000 milj dolga in 50 tisoč milj široka ter pokriva prostor velik 3,500,000 štirijaških milj. Na pegi je opaziti velike električne nemire, kteri bodo brezdvomno upii-vali tudi na zemljo in sicer po noči.'
Razun te pege opaziti je (sedaj na solncu tudi tri druge skupinje peg na zapadnej strani največje pege, tako, da je skoraj četrtina zapadnega dela solnca pokritega. Veliko pego je videti tudi s prostim očesom na §olncu, kajti pega je tolika, da .pokriva osmino solnca. Solnčne pege se običajno redno pojavljajo, toda sedanji pojav ni reden.
San Francisco, Cal., 14. febr. Zvezdoznanka MiSfe O 'Halloran v Oaklandu naznanja, da j j opazila na solncu velikansko pego, ktero je videti tudi s prostim očesom. Pega se nahaja par stopinj severno od solnč-nega ekvatorja.
Vesti iz Rusije. Kuropatkinova kritika.
RUSKO-JAPONSKA VOJNA V LUČI VOJSKOVODJE, GENE-. RALA KUROPATKINA.
V Rusiji konfiscirana knjiga prišla je sedaj na svetlo.
PODPOVELJN3KI NISO UBOGAU
Demonstracija proti skabom.
Pome rov, Ohio. 14. febr. Tukajšni premogarji so priredili včeraj zvečer demonstracijo pri vhodu v tov, če-gar premogarji štrajkajo, v kterem pa dela 50 skabov. Slednje so raz-podili. Skabje so zamorci iz Colum-busa, Ohiot
KRATKO ŽIVLJENJE IZUMITELJEV.
Zanimivo dejstva je, da veliki izumitelji običajno ne žive dolgo. Često-krat jih iznenadi smrt kmalo potem, ko je njihova iznajdba dosegla vspeh. To se zgodi najbrže radi tega, ker so vpotrebili vse svoje moči in vrline za svojo idejo ter pozabili, da tudi človeški organizem potiebuje one pazljivosti, kakor vsak stroj. Oni so žrtvovali zdravje in življenje svojej iznajdbi. Zopet drugi posvetijo vso svojo energijo trgovini in poslu in se nikdar ne ozirajo na simptome telesnega nereda. Kolikokrat pregledamo dejstvo, da se je naš tek, naša moč in energija pomanjšala! To so pa znaki bližajoče se bolezni. Rabite takoj Trinerjevo ameriško grenko vino in Vaš sistem se kmalo povrne k naravnej delavnosti. To sredstvo deluje direktno na prebavalne organe, čisti kri, ojačuje mišioe in iivee. Rabite vino takoj pri vseh nerednostih prebavalnega sistema. V lekarnah. Joa Triner, 799 So. AsUud Ava, OUeegu, HL
Petrograd, 15. febr. Po rusikej vladi konfiscirana Kuropatkinova knjiga "godovina rusiko-japonske vojne" prišla je končno vendarle v javnost. Knjiga je velike zgodovinske važnosti, ker jo je spisal vrhovni vojskovodja in ker je v njej odkritosrčna kritiika vojske, ktera je sama zakrivila svoje poraze. Knjiga obstoji iz treh zvezkov, v kterih so popisane bitka pri Liaoyangu, pri reki Sha in pri Mukdenu. Povelja, Statistike in raporte je pregledal stotnik Bollko-vetonov in iz teh je razvidno, da je bila organizacija vojske pomanjkljiva, da častniki, oziroma podpoveljni-ki niso izvrševali povelj in da je general Kaulbars zakrivil poraz pri Mukdenu.
Kuropatkin najpreje primerja japonsko in rusko vojsko, ktera je imela vedno za ofenzivo potrebno število možtva, kar pa ruska ni imela radi jednotirne sibirske železnice. Ruski častniki so bili n ©pokorili in povelja so bila čestoikrat protislovna. Ako bi bila Rusija jedina. potem bi se jej morala Japonska pokoriti.
Tudi načrti glede obrambe Port Arthurja so bili različni. Rezervni častniki so bili zelo nejevoljni in se na povelja niso ozirali. Stotniki svojega možtva niso poznali in tako je sledil poraz porazu.
Kuroipatkin kritiku je tudi generale, zlasti Bilderbinga, čegar čete niso bile izvežbane. Čete generala Orlova so bežale in ost a vile lepo pozicijo. Pri reki Sha so bili Rusi (iztočna vojska) v trikratne j premoči, toda oni poveljnik se je umaknil. Konfuz-nost je vladala vse povsodi. * Poraz pred Muk de noon je zakrivil general Kaulbars. Kuropatkin mu je ukazal, naj ukrene vse potrebno za obramibo, toda on se ni zmenil zia to, Jber je bil nesposoben za defenzivo. Mesto da bi operiral proti generalu Nogrju, se je bojeval z generalom Oki. To je vzrok poraza pri Muk-denu.
Petrograd, 14. febr. "Zastava", glasilo reakcijonarjev, zanikuje splošno razširjeno govorico, da je ruska
reakeijoujairna liga v kake j zvezi z bombami, ktere so našli v hiši bivšega ministerekega predsedniikia grofa S. Witteja. Policija dosedaj ni mogla najti zarotnikov, kteri so prinesli bombe v hišo. Morda so to storili Wit te je vi vslužbenci.
Iz Avstro-Ogrske. Samomor v Ljubljani.
GROFICA IDA LICHTENBERG, HČI ZNANE RODBINE, SE JE V SOBI NEKEGA ČASTNIKA . USTRELILA.
K častniku je prišla zjutraj, ko se je vrnil domov od plesne zabave.
KOŠUT O TATVINI AKTOV.
Primanjkljaj pri panamskem prekopu.
Washington, 14. febr. Predsednik zastopniške zbornice dobil je od vojnega tajnika Tafta pismo, s kterim ga prosi za dovolitev $1,126,992 v svrho pokritja primanjkljajev pri gradnji panamskega prekopa, kteri so nastali vsled dolgov na pogodbe pred 30. julijem 1906 in preje.
Zopet potres v Kingstonu,
Kingston, Jamaica, 13. febr. Dne 11. t. m. zvečer pripetil se je tukaj zopet jak potres, kteri je razdejal več poslopij. Tudi governer Swettenha-mov glavni stan je zelo poškodovan. V kolikor je znano, je bilo najmanj 10 osob ubitih.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
ca $ 20.50 ............ 100 kron,
sa f 40.90 ............ 800 kren,
sa | 804.69 ............ 1000 kron,
sa $1099.09 ............ «999 kron.
Poštarina j« všteta psi tok vaotok. Dona m	irote popolnoma
izplačaj« kros vinarja oAttka.
Kafc imuno potOjatve isplatnj« e. k*, iiihl kranOni mrad v 11. 12.
Ljubljana, 15. febr. Ljubljanski "višji krogi",, h kterim spada vse-kaiko tudi predobro znana grofovska rodbina Liehtenberg, ki živi v slabih gmotnih razmerah na Hradeckega cesti blizo dolenjske "šrange", so zelo vzrujani, kajti opraviti imajo s samomorom ženske, kar je v Ljubljani skrajno redika pojava. Grofica Ida Lichtenberg se je namreč v sobi nekega častnika skušala ustreliti in si je prizadela smrtno rano. Grofica Ida. ktera je s svojimi sestrami po Ljubljani splošno znana, je po nekej plesne j veselici obiskala nekega čast-niika. Ko je slednji za par minut ostavil svojo sobo, se je najbrže z njegovim revolverjem ustrelila. Prepeljali so jo v deželno bolnico in je dvomiti, da bi okrevala. Samomorilka je rojena dne 2S. marca 1SS1 v Razdrtem in je četrta hči obubožanega grofa Viktorja Liehtenherga.
Budimpešta, 15. febr. Trgovinski minister Fran Košut je v poslanskej zbornici državnega zbora govoril o listinah, ktere so ukradene iz njegovih arhivov v prid obravnave Po. o-nyi-Lengyel. Košut izjavlja, da je ■poslanec Legyel dobil spise, ne da bi vedel, kedo jih je »uikradel. Minister potrjuje poročilo, da govore spisi o podkupovanju časnikarjev, kteri so morali pisati v prid kompromisa med cesarjem in koalicijo.
V PRID KLOROFORMIRANJA SAMCEV.
Postavodajalec v Connecticutu zahteva ženitev ali smrt.
Hartford, Conn., 14. febr. Heze-kiah Higgins iz Coventryja, oče 11 otrok, vložil je danes pri postavodaji zakonski predlog, ktepi določa, da mora vsak moški, kteri z 21. letom še ni oženjen, plačati na leto $50 davka, kteri naj se potem vsako leto p viša za $5. Ako se samec do 40. leta ne oženi, naj se ga brez obotavljanja kloroformira.
Žal, da je predsednik postavodaje izjavil, da je čas za vložitev zakonskega predloga že potekel.
Bivši governer Higgins umrl.
Olean, N. Y., 13. febr. Včeraj zvečer ob 9. uri je tukaj umrl bivši governer države New York, Frank W. Higgins. Umrl je brez vsakih bolečin. Pokojnik je bil governer New Yorka od 1. januarja 1905 do 31. decembra 1906. Rojen je bil 18. avgusta 1856 v Rushfordu, eounty Alleghany, N.Y.
Smrt v samoti.
Frederick, Md., 13. febr. V njunem tukajšnjem stanovanju so našli danes Chas. Ben t za in njegovo sestro, oba stara po 50 let. mrtva. Dasiravno sta bila premožna, nista poznala zdravnika, ko sta .nedavno zbolela. Najbrže sta umrla že v soboto.
Velik požar v Brooklynu.
Včeraj je v Brooklynu gorelo ob obrežju na dveh prostorih. Prvi požar je razdejal skoraj celi blok, omejen z ulicami Van Brunt,, Seabring, Commerce in Imlay, kjer je stalo veliko petnadstropno in jedno manjše štirinadstropno poslopje. Na lice mesta so prišle štiri sotnije gasilcev in gasilski parniki Seth Low, A. S. Hewitt ter David A. Boody. Plamen se je hitro razširjal in napredoval po
.vsem bloku.
Drugi požar je razdejal dvonadstropno skladišče Rush Terminal Co. na 49. ulici in 2. Ave. Skupna škoda, ktero eta napravila oba požara, znala $296,000.
Samo
lOO iztisov
je še na razpolago AMERIKANSKO-SLOVENSKEGA KOLEDARJA za to leto. .Kdor rojakov ga še nima, naj seže po njem, dokler ga je kaj v zalogi.
Upravništvo "Glasa Naroda".

Razne novosti
iz inozemstva.
RAISULIJEV BIVŠI PODVODJA JE UMORJEN; UMORILI SO GA LJUDJE LAST-NEGA RODU.
Angleški vojni ladiji Albemarle in Commonwealth skupaj zadeli.
ČRNOGORSKA KNEGINJA MILENA OPERIRANA.
Tanger., Maroko. 15. febr. Bivšega podpoveljnika roparskega glavarja Raisulija. Ben Mansura. so člani njegovega lastnega rodu včeraj na ulici pred španskim poslaništvom umorili, ker je Raisulija izdal. Napadalce so zaprli.
London. 14. febr. Angleški oklop-nici Albemarle in Commonwealth, ki sta bili na vajah pri portugalskem obrežju, sta v noči 11. t. m. skupaj zadeli. Obe sta tako poškodovani, da so ju poslali v Gibraltar da ju tam popravijo.
Četi nje, Črn ago ra, 15. febr. Kne-ginja Milena, mati italijanske kraljice, ktera je že dalj Časa bolna, postala je tako siaba, da jo morajo operirati. Kraljica Jelena je poslala sedaj zdravnika Castianellija v Ceti-nje, da jo operira.
Pariz, 15. febr. Predsednik Fallič-res je podpisal odredbo, vsled ktere se vse kaplane vojne mornarice odslovi. To je storil vsled posebnega priporočila mornaričnetra ministra Thompsona. Kaplane, ki so služili pri vojski, so že prej odslovili.
Pariz, 14. febr. Na borzi se zatrjuje, da bode ministerski predsednik Clemenceau odstopil. Vest dosedaj še ni potrjena. Clemenceau je ie teden dni bolan.
Požar v Newarkm.
Newark, N. J., 13. febr. V sredi trgovinskega okraja tukajšnjega mesta, na Market St., pričelo je včeraj zvečer v hiša št. 151 goreti. Od tu se je požar razširil še na hiši 153 in 155. Škoda znaša $22.000.
KEPT AN JE PARNIKOV Dospeli so:
Koenig Albert 14. febr. iz Genove
s 1444 potniki. Barcelona 14. febr. iz Hamburga. Majestic 14. febr. iz Laveipoola s 574 potniki.
Dospeti imajo:
Astoria iz Glas£*owa_ Georgic iz Liverpooia. Toronto iz Rotterdama. Gertv iz Trsta. Main iz Bremena. Graf Waldersee iz Hamburga. Hamburg iz Genove. Gregorij Morč iz Odese. Trave iz Bremena. Regina iz Hamburga. Albano iz Hamburga. Campania iz Liverpooia. St. Louis iz Southamptona. La Gascogne iz Havre. Caledonia iz Glasgowat Francesca iz Trsta. Rvndam iz Rotterdaina. Samland iz Rotterdama. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Georgic iz Liverpooia.
Odpluti so:
Amerika 15. febr. v Hamburg.
Odpluli bodo: Carmania 16. febr. v Liverpool. Cedric 16. febr. v Genovo. Astoria 16. febr. v Glasgow. Tronto 16. febr. v Hamburg. Aibuera 16. febr. v Hamburg. SI Laurent 10. febr. v Havre. •
"GLAS NARODA"
U»t slovenskih delavcev v AmerikL
Izdaja slovensko tiskovno društvo
F^ANK SAK^El^ predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906.
ta leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta..................1.50
Za Evropa, za vse leto.......4.50
" pol leta.......2.50
" " " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve _številki._
"GLAS NAI<ODA" iahaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 rentov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se
ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo raslov-nika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector.
Prikritilcilji.
Kedor je eital ~ ~vo predsednikovo poslanico o japonskih zadevah, je takoj pričel misliti, da bode poslanica dovedla do nove naselniške politi&e v Zjedinjenih državah.
Naravno je bilo to vse le sama domišljija: toda predsednik je v svojej posalnici pred vatm povdarjal dve točki, da mora Japonska na vsak način dobiti iste pravice, kaikoršnje uživajo druge države, da se morajo spoštovati in da se mora z njimi tako ravnati, kakor z drugimi ljudmi. P<v tem je povdarjal tudi, da se mora japonske delavce (kalije) zakonitim ali pa pogodbenim potom od naseljevanja izločiti. Kar si pa lahko dovolimo glede naseljevanja napram Ja-poiwfeej, zamoremo storiti potem tudi proti vsakej druci državi, ne da bi slednja imela biti uža jena. Radi tega nikakor ne moremo opustiti misli, da >e tu pričenja pre i načeti je naselni-ske politike, ktero bode kom"-no vlada rabila ne le -inmo proti .Japoncem, temveč tudi proti drugim deželam, zkisii pa proti Avstriji in ruskim ei-futom.
Iz \Ya-hingtona prihaja sedaj poročil <-'.. p. menja prvi korak v tej smeri. ktejv»a so >t«irili v zvezinem konutcMi. Ravnokar sprejeti nasel-ni-k: predlo:*. kteretra smo objavi.i včeraj, je sedaj v prvej vrsti naperjen proti jndem. ki imajo potne listine tujih dežel in kteri so namenjeni na na-e iimilarne posesti ali na pre-kopovo ozemlje, na.kar prihajajo od tam na kontinentalno ozemlje Zjedinjenih držav. Toda na podlagi tega se da dalje delati in se bode gotovo tudi dalje delalo.
Določbe proti naseljevanju japonskih kulijev, ktere bodemo v kratkem čil ali v pogodbi z Japonsko, pojavile se bodo iiimalo tudi v pogodbah, sklenjenih z drugimi deželami, pred vsem pa z onimi v Evropi.
naj
Sch
Umetnost in kuhinja.
V starih časih je vedno veljal pregovor, da gre umetnost za kruhom. Tedaj so ljudje tudi dejali: '' Peti se mora pesem onega, čegar kruh jemo." Dandanašnji se je pa vse to spremenilo. Danes morajo, Recimo gledališke umetnice, jesti kruh onega, kteri ima.±eliko denarne moči, da določi, naj-.i umetnica poje ali ne. Umetnost več ne sledi kruhu, 'kiajti vse je odvisno od tega, koliko zamoremo plačati za naš vsakdanji kruh.
Gledališki režiserji so sedaj običajno tudi lastniki takozvanih boarding-housov in radi tega Se na umetnost nikdar ne ozirajo toliko, koliibor na denar. Igralkam dandanašnji ne pomaga več lepa postava, niti njena umetnoUt, ako jo režiser me more smatrati kot "investment" za svoj boarding-house.
Naš predsednik Roosevelt priporoča vse mogoče zakonslke predloge glede kontrole železnic in trustov, toda kedo bode čuval: igralke pred lastniki boarding-house, kteri so tuldi gledališki režiserju Radi tega bi bilo umestno, da se potom zakona vsaike-mu režiserju prepove imeti boarding-house.
Končno se zamore človek tudi v umetnosti odlikovati^, ne da bi moral hvaliti itak slabo kuhinjo v kakem boarding-housu. V prejšnjih časih so imeli gledališki ravnatelji tudi re-stavrante, v Ibterih so dajali obiskovalcem za vsak sirloin-steak še brezplačni vstopLi listek k jednej predstavi. Ti časi so pa minoli in dandanašnji je vse od denarja odvisno.
Volilno gibanje v slovenskih deželah.
V tolminskem volilnem okraju namerava kandidirati v državni zbor goriški odvetnik dr. Alojzij Franko. v Ljubljani dr. Triller, v ljubljanski okolici dr. Suštersič, na Koroškem v slovenskem vo.il nem okraju narodnjak Urban Piskernik, župan občine Bela pri Železni Kaplji. Za kočevski mandat .se baje poteguje novoneanški prošt dr. Se bast i jau Elbert.
O ženskah.
(M žen>ke zahtevamo samo eno: " > ženska. Toda to se zadnje lalje redkeje dogaja. (Hunt) e žena vzr<4, da je človek iz-j. j»otern ni čudno, ker se člo-li. da najde raj na zemlji.
!>epa ženska je mila očesu, a dobra žeu-ka srcu. Prva je dragi kamen,
druga pa resnično blagu. (Nape len
/.t na je sužnja roda ia morale. (J unije.)	t
Hw ni iabka stvar, biti ženska, zato zna le malo žen^k to biti. (Eliot.)
Žen-ke govore z največjim navdušenjem o platonski ljubezni Toda vxaka obleka, vsak klobuk, vsak čevelj in vsa'-i. trak na njih govori, da hočejo ugasniti platonsko ljubezen,, ki jo je gore možki. (Jeam Ricard.)
/oparnik dobiš z;. > družbo ho£eš n^ ;e in bodeS najs.: pri Fr. Sakserj
T1KET
lidneje postrt 109 Greenwich Str., New York, zr: ujii ie v«ak S' ^—n^c na nietna obrr'
Nacijonalizem v Av= stri j i.
Naj se sodi že o volilni reformi, kakor se hoče; naj ima ista še toliko hib na sebi: naj je tudi stokrat resnično, da volilna reforma ni to, ikar bi morala biti; naj je tudi neoporoče-tu> dejstvo, da se čutijo hudo pre varjene ravno oni, ki so najželneje pričakovali te politične reforme, uverjeni, la prinese ista zmago principa politične in socijalne enakosti in s tem povzdigo do stopinje enakopravnosti m enakoveljavnosti njih. ki so bili Jos/ej potlačeni pod tisto stopinjo, na kteri se začinja. pravica do sogo-vora v političnem življenju v državi: naj je torej tudi res, da volilna re-foi*ma, kaikor sta jo jjo liu»lih bojih vs prejeli obe zbornici avstrijskega državnega parlamenta, ne odgovarja pričakovanjem ravno najiskrenejih prijateljev absolutne politične in socijalne enakv»sti vseh državljanov — ostaja vendar dejstvo, da vsprejetje volilne reforme je dogodek zgodovinskega pomena.
Y sprejeta volilna reforma ni čisto lelo. Princip po itične • enakosti je moral pretrpeti mnogrikitero težko rmputaeijo: prestrižen je zelo. Vspre-jeta volilna reforma se nam pred-siavija kakor kompromis med teženjem sodobnega modernega in demokratičnega duha, težečega po vzravna v an ju vseh razlik med človekom in med več nego naravnim prizadevanjem starih tradicij in privilegijev, da bi se ohranili!
Če tudi — kakor rečeno — vspreje-ta volilna reforma ne pomen j a še de-mdklrat\izovanja (parlamentarnega in političnega življenja v obče, vendar je gotovo, da je ista prvi velik korak do takega demokrati 2» vanj a. V bodoči avstrijska parlament izvoljeni na podlagi volilne reforme pridejo novi elementi, ki prinesejo vanj tudi nove ideje. Če je že doslej socijalno vprašanje sililo v .parlament tako-rekoč skozi okna, pa vstopi v prihodnji skozi široka, odprta vrata.
Na pragu smo torej velikih evolucij in sprememb na polju delovanja avstrijske zakonodaje, a te spremembe bodo birez dvoma preobraevalno delovale na vse avstrijsko politično in strankarsko življenje in stremljenje. Stare strankarske borbe bodo izginjale, oziroma se spreminjale in navstae bodo nove. Že sedaj, pod vtisom dejstva, da je volilna reforma vsprejeta. vidimo tudi v Slovencih, kako vsi občutijo .potrebo, da se pripravijo za bodoče nove razmere in strehe. V§e je intenzivno na delu. Dosedanje stranke Sklicujejo zaupne shode in hite, da se z revidiranjem svojih programov in pomlajen jem svoje organizacije pripravijo za prihodnje delo in prihodnje borbe; a ob-j od nem se snujejo tudi nove stranke. Naravno je to, kajti stranke, ki so okostenele in nimajo sposobnosti za ffkomodacijo norim irazmeram so e obsojene v politično brez veljavnost.
Ali to sedanje vrvenje v Slovencih spravlja tu pa tem na dan tudi zelo čudne pojave — nove misli, nova gesla, ki bi utegni a, aiko bi se splošno uveljavila, na vstati naravnost o-sod-na za narodni obstanek naroda slovenskega. Kdor javno zasleduje pisavo našega lista, mora biti uver-jen, da ne smatramo za nikako zlo, ako se v našem .političnem in stran-
karskem življenju pripravi j ago nova stremljenja in dkmšajo priti do veljave. Nasprotno: mi smo odločno proti monopol iziranjn načel starih, strank in obžalujemo trdovraitnost, ki bi novim elementom ne hotela priznavati besede in veljave novim ljudem z novimi naizori. 1 "Vsem (bodi prlanai^a primerna veljava^ vsem wdi dana svoboda za uveljavljenje svojih nazorov. Tako tekmovanje vpliva blagodejno, spopolnjuje skupno sliko želja in stremljenj naroda, prinaša dobrega sadu in velike koristi za narodno skiupnost: povspeštije politično dozorevanje naroda.
Na vstaj an je novih strank kaže na vzbujanje novega življenja in se jim moramo le veseliti. Ali to naše yese-Ije je skaljeno po tnekih pojavih, po nekih novih parolah, obrnjenih naravnost proti nacijonalizmu, proti narodni ideji, ki hočejo rušiti fundament vsej dosedanji politiki Slovencev. Neki nov list je reJkiel na primer kar naravnost^, da so se narodne stiranke preživele!
Kaka je vsebina našega nacijcma-lizma, kaka je svrha našemu narodnemu boju?! Priboriti hočemo svoji narodnosti in svojemu jeziku popolno enakopravnost na vseh poljih javnega- življenja, Iki jedrna more dati narodu popolno jamstvo, da bode izključen za bodočnost vsaki atentat od strani drugih narodov na podlage našemu samosvojemu življenju: stremimo po narodnem zj edin j an ju v eno upravno celoto, po narodni samoupravi.
Ti cilji naši gotovo ne involvirajo nairodnega šovinizma, ki ima res nekaj barbarskega, nemodernega in nedemokratičnega na sebi. Naš nacijonalizem tudi nikakor ne prejudicira reševanje druzih modernih političnih in socijalmih problemov. Tudi naj-odločneji socijalni demokirat ne more opravičeno odklanjati taeega nacijo-nalizma, ki stremi za izvojevanjem pravic naroda.
Nacijonalizem je bil doslej fundament slovenski politiki. In to mora ostati že iz jednostavnega razloga, ker ni še dosegel svojega cilja. Vsako oddaljevanje slovenske politike od te temeljne podlage bi spravilo bodočnost naroda v nevarnost. Vprašanje je za nas povsem jednostavno: ali se hočemo ohraniti (kakor narod ali ne?! Če hočemo to, mora naša politika ostati naeijonalna vse dotlej, dokler nismo ustvarili vsa jamstva za nar rodni obstanek. 'Kajti dispozicije na tistih sitraneh, ki ustvarjajo nevarnost za našo narodno eksistenco, se niso spremenile čisto nič: sovražne so nam. kakor so nam bile. Pri narodih, ki so si svoj obsta neik. že zagotovili in tudi izvršili svojo narodno jedinjenje, v kterih je torej prenehala potreba borbe za narodni obstanek in narodno -bodočnost*, v takih narodih se more opravičeno govoriti, da se je nacijonalizem preživel. Pri nas pa, ki ne le da nismo še dosegli svojega narodnega ujedinjenja, ampak se moramo (boriti še le za naj-elcmentarneja prava: pri nas je potreba borbe akutna. Zato kaže pri nas izdavanje gesel, naperjenih proti naeijonalizmu: ali da dotični ne poznajo položaja svojega naroda in pa nevarnosti, ki grozi njegovemu obstanku, ali pa da so direktno izda-jiee.
Naeijonalna borba je pri nas neizogibna potreba — seveda taka, da ne ko,Mira z drugimi modernimi stremljenji. Dobro in neizogibno je, da se tudi v našem narodu pojavljajo nove moderne ideje, socijalne in narodno-ekonomne naravi, in dobro je, da navstajajo struje, ki propadu jejo te ideje. Ali temeljne podlage naši slovenski politiki se ne smemo dotikati: mi moramo ostati naeijonalni v smi-
slu borbe za pogoje svojemu nemu ostanku).
narod-Ed.
Dogodek na mostu čez Owl Creek.
Napisal Ambrose Bierce.
Na nekem železniškem mostu v severni Alaba-mi je stal mož, ki je zrl v deročo vodo dvajset čevljev globoko pod seboj. Ta mož je imel svoje roke na hrbtu zadaj, sklepe zvezane z vrvico. Njegov vrat je nalahko obdajala vrv. Privezana je bila k močnemu, počez ležečemu brunu nad nje-govo glavo in pobešeno visela doli do njegovih ko ".en. Nekoliko desk, ki so bile prosto položene na tramove, ki so nosile železniški tir, je dajalo stojišče njemu in njegovim krom'kom — dvema prostatama federalne armade kterema je poveljeval narednik, ki je bil v svojem civilnem življenju morebiti podšerif. V mali razdalji na istem odru je stal častnik v uniformi svojega čina, oborožen. Bil je kapitan. Po ena straža na vsa-ikem koncu mosta je Stala s svojo puško v poziciji, ti je znana kot "support", to «« pra^i, držal« sta jo (pokonci spredaj ob levi rami, tako da je bil petelin v demi roki, ki J®
segala naravnost preko prs — redna in nenaravna pozicija, ki primora telo, da se drži pokonci. Ni se videlo, da ibi bila dolžnost teh dveh mož vedeti, kaj se je godilo sredi mosta; onadva sta le zapirala ohadva konca deske za pešce, ki je držala preko njegau
Za eno teh straž ni biao nikogar videti; železnica je tekla naravnost v gozd Očakih sto čevljev daleč, kjer je tvorila ovinek iri^se izgubljala pred očmi. Brez dvoma je bila dalje tam prednja straža, drugi breg reke je bila odprta zemlja — majhno vzvišena, & vrhu pa ograja iz navpično zaibitih kolov;, z linami za puške, z eno večjo strelno lino, skozi ktero je gledalo žrelo bronastega topa, ki je gospodoval nad mostom. Sredi strmine med mostom in utrdbo so bili gledalci — ena sama koanpainija in-fanterije v razprostrti vrsti, pri "odmoru 's kopiti pušk na zemlji, s cevkami pa .nekoliko nagnjenimi nazaj proti desni rami in s sklenjenimi rokami. Na desni strani vrste je stal -poročnik, špico svojega meča na zemlji, levioo počivajoče na njegovi desnici. Razun skupin štirih mož sredi mosta sc niti j od en ni gibal. Kornpa-nija je stala pred mostom, srepo zrla brez vsakega gibanja. Straže obrnjene proti bregovom reJkie so bile kakor kipi, ki krese most. Kapitan je stal s sklenjenimi rokami, molčeč, opazujoč delo svojih nižjih, vendar brez vsakega znamenja. Smrt je do-stojanstvenica, Iki se jo mota, aiko pride oznanjena, sprejeti z izkazovanjem časti tudi od strani onih,, ki so prav prijatelji z njo. Po postavah vojaške etikete je molk in red znamenje spoštovanja.
Mož, ki je bil na tem, da ga obesijo, je bil očiridno kakih petintrideset let star. Bil je civilnega stanu, aiko bi se ga sodilo po obleki, ki je bila, kakor so jo nosili naselniki. Njegov obraz je bil čeden, — raven nos, krepka usta, široko čelo, od ikterega so bi!i njegovi dolgi, temni lasje počesani naravnost nazaj in so se vsi-pali zadaj za ušesi do ovratnika dobro mu stoječega jopiča. Nosil je brke ia špičasto brado; njegove oči so bile velike in temnosive in so gledale prijazno, česar ne bi nikdo pričakoval pri človelku, čegar vrat je obdajala lanena vrvica. Ja-ano je bilo, da ni navaden morilec. Prijavna vojaška pravila so poskrbela za. obeše-nje mnogo vrst ljudi in olikani in pošteni niso izvzeti.
Ko so bile priprave končane, sta vojaka prostaka stopila na stran in vsak izmed njiju je tudi potegnil v stran desikio^ na kteri je stal. Narednik se je obrnil h kapitanu, ga pozdravil vojaški in se takoj postavil za tega častnika, ki je pri tem stopil en korak dalje. Vsled tega prenii-|k)anja sta k smrti obsojeni in narednik sama ostala na obeh koncih de-r?ke, ki je ležala na treh p*xprečnih tramovih mostu. Konec, na kterem je stal civilist, je skoro, toda ne čisto dosegal četrtega. Ta deska se je vzdržala na svojem mestu vs.ed teže kapitana; sedaj pa jo je vzdržavla teža narednika. Ta bi na znamenje prejšnega stopil na stran, deska bi se prevrnila in obsojeni bi padel doli med dve zanjki. Cela prireditev je bila preprosta in uspešna. Obraza obsojencu niso zakrili, tudi oči mu niso zavezali. Za trenutek je pogledal svoje nestanovitno scojišče, nato je pustil, da so njegove oči pogledale penečo vodo reke, ki je divje drla pod njegovimi nogami. Kos plavajočega lesa je obrnil njegovo pozornost na-se in njegove oči so mu sledile po reki navzdol. Kako počasi se je zdelo, da se giblje! Kako lena reka!
Zajprl je svoje oči z namenom, da obrne svoje poslednje misli na svojo ženo in otroke. Voda, ki se je zlato lesketala v jutranjem solncu, megle, ki so se vLačile ob bregovih nekoliko •bolj daleč ob reki navzdol, utrdba, vojajki, košček lesa — vse to je odvrnilo njegove mis Ji drugam. Sedaj ga je pa nekaj novega zmotilo. Ravno pri misli na svoje drage je začul nek glas, ki ga ni mogel niti preslišati, niti razumeti, oster, razločen, kovinski glas kakor udarec kovačevega kladiva ob nakovalo; ravno tako je zvene1. Rud bi vedel, kaj je to bilo in ali v veliki daljavi ali čisto blizu — oboje se mu je zdelo. Ponavljal e je redno, toda tako počasi, kakor glas mrtvaškega zvona. Vsak udarec je pričakoval nepotrpežljivo in — sam ni vedel zaiktaj — s strahom. Odmori tihote so postajali vedno daljši; vsled odlogov bi kar zbesne!. Čim redkegsi pa so ibfcli gjlajsovd, toliko močnejši in ostrejši so bili. Zadeli so njegovo .uho kakor udarec z nožem; 'bal se je, da ne bi zavpil. Kar je pa slišal, je bilo tikanje njegove žepne ure.
Odprl je svoje oči in zopet videl vodo pod seboj. '' Ako bi imogel oprostiti svoje roke", si je mislil, "bi zanjko odvrgel in skočil doli v reko. S potapljanjem bi ušel krogi j am in z napornim plavanjem bi prišel do brega, planil v gozd in se obrnil proti domu. Moj doma je, hvala Bogu, še izvan njihovih vrst; moja žena in otroci 90 še vedno onstran najdaljšega prodiranja napadalcev."
Kb so te misli, ki smo jih ravno opisali, šinile skozi glavo obsojenega moža, je kapitan namignil naredtiku-Naredmk je stopil v stran. '
II.
Peyton Farquhar je bil imovit na-selnik in iz neke stare ter -zelo čislane alabamsJkie rodbine. Ker je bil lastnik suianjev in kakor drugi lastniki sužnjev tudi politik, je naravno, da je bil pravi secesijonist in vnnet zagovornik in privrženec juga. Razne okolščine, ktere nam tuikaj ni treba navajati, so preprečile, da ni vstopil v hrabro armado, ki je bila toliko nesrečnih bi tek, ki so se končale s padcem Corintha; radi tega je kar divjal vsled neslavne omejitve, hrepene^ da se da prost tetk njegovim zmožnostim, koprneč po prostem vojaškem življenju in priliki za odlikovanje. Ta priložnost bode, kakor je čutil, gotovo prišla, kakor se v voj-sikiinem času sploh vsakemu ponudi. Medtem pa je storil, kar je mogel. Nobeno delo ni bilo zanj prenizko, da ga ne bi izvršil v korist in pro-speh juga, nobena pot prenevarna, ako se je le prilegala značaju civilista, ki je bil v svojem srcu vojak iin ki je v dobri nadi in brez prevelike omejitve vsaj deloma pritrdil naravnost zločinalkjemu geslu: v vojski in v ljubezni je vse lepo.
Nekega večera* ko je sedel Farquhar s svojo ženo na poljski klopi blizu vhoda na njegovo posestvo,, je prijezdil nek sivo oblečen vojak do vrat ter prosil požirek vode. Gospa Farquhar je bila le Še presrečna, da mu* je mogla postreči s svojimi lastnimi belimi rokami. Medtem ko je šla ona po vodo, se je njen mož približal k zaprašenemu jezdecu ter ga radovedno popraševal po novicah o vojski.
11 Yankeeji popravljajo železnice", je dejal molj. "ter se pripravljajo, da jo zopet udarijo dalje. Prišli so do mostu čez Owl Creek, ga popravili ter zgradili na severnem bregu utrdbo. Poveljnik je izdal ukaz, ki je povsodi videti in Iki pravi, da se bode vsacega civilista kratko malo obesilo, ki bode poškodoval železnico, njene mostovi in predore ali vlake. Jaz sam sem videl ta ukaz."
"Kako daleč je do mosta čez Owl Creek?" je vprašal Farquhar.
"Kalkiih trideset milj."
Ali 11 a tej strani vode ni nobene čete!"
"Samo majhna četa pol milje od vode in ena sama straža na tej strani mosta.''
"Pomislite, ako bi kak mož — civilno oblečen in ki se ne boji obeše-nja — neopazen obšel prvo četo in se polastil straže pri mostu", je dejal Farquhar smeje, "kaj bi se zamoglo doseči?"
Vojak je premišljeval.
"Pred mesecem dni sem bil tam", je odvrnil. "Zapazil sem, da je zadnja po vodenj naplavila veliko množino .esa ob lesenem stebru na tem kooieu mosta. Sedaj je les popolnoma suh ter bi gorel ikiakor baklja."
Žena je sedaj prinesla vode, ki jo je vojak pil. Zahvalil se ji je vljudno, se priklonil njenemu možu ter odjezdik Uro pozneje, ko se je že znočilo, se je vrnil mimo posestva ■nazaj ter jo udaril proti severu, od kjer je prišel. Bi. je federalen ogle-duh.
(Dalje prihodnjič.)
«51 o vensko katoliško
Qs
podp. društvo

svete Barbari

Z]edln]ene države Severne Sedež: Forest City*, Pa.
januarja 1Q02 v drdLavl
-O-O-
0DB0BNIE3:
Predsednik: JOSIP ZA F.AR mL, Box 547, Forest City, Pjl Podpredsednik: 3VAN TBLBAN1, Box 3, Moon Run, Pa. L. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJPLJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Fa Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City. Pa.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Ya. FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL Z ALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telhan, P. R»x *•?, Bo-rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo nava<lno bolečine. Naj jih torej nobena	—----
družina ne pogreša. Cena za 3 steklenice $1.80, za G stekl. $2.75, za 12stekl. $5.00.
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
Po zdravnikih novo pronaslo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpa danje la<, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 škutulja $1.50, 3 skat. $4.00. Manjaeelj.-ke kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja:
IVI. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
Število zvezd.
Koliko je pač zvezd? To vpraša-
NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom S'ovencem in bratom
nje, na ktero ne morejo z gotovostjo Hrvatom v Kansas City, Mo., nazna-
odgovoriti tudi zvezdoznanci. S po- njam°' Je 2a tamožnji okraj in oko-
močjo zboljšanih daljnogledov in fo-.Uc0 naš zastopnik
tografičnih ploše je možno dandanes®	Mr. JOHN KOVAČIO,
najti na nebu tmdi male zvezde, o 1630 w- 9fcb St., Kansas City, Mo.
kterih se pred desetletjih niti sanjalo j Priporočamo ga vsem toplo.
ni. —	Prank Sakser Co.
Pred mekterimi tedni je izšla neka j--—————
statistika zvezd, ki krasijo večerno' Rojaki, naročajte se na "Glaa Na-
nebo. To število presega vse dosedaj roda"t največji in najcenejši dnevnik, priobčene podatke.
Grški zvezdoznaaec Hiparh je pred 2000 leti naštel okolo 1000 zvezd, katerim je določil mesto.
Gdanski mestni svetnik Hevelius, ki je v 17. stoletju izdal katalog zvezd, je naštel že 1564 zvezd ter o-značil njihovo mesto na nebu.
Do 19. stoletja je število naštetih zvezd v vsa'kem novem katalogu naraščalo, ker so se pomožna sredstva vedno bolj zboljševala.
Tako je leta 1830 zamogel Bessei našteti že 62,000 zvezd in njegov pomočnik Argelander, ki je pozneje nadaljeval to proučevanje, je leta I860 označil število zvezd s 314.925. Od teh jih je odpadlo na najbolj svetle, na prvi velikostni razred 10, na
POZDRAV.
Na obali Atlantika pozdravljam še enkrat, predno odhajam, vse rojake in znance sirom. Amerike, posebno pa one v Dunlo, Pa., in brata v Rich-woodu, W. Va. Z Bogom!
New York, 14. febr. 1907.
Fran Rozanc.
ROJAKI,
i
kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COIiORADA in želite knpiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW TORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Faeblu, Colo., pri agentih C. M Coz ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vae brezplačno nam vas prihod v New York brzojavno- naznanila. Naš vslnžbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dovede' v našo pisarno.
To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali.
FRANK * trtth CO.
VABILO NA NAEOČBO
MOHORJEVIH KNJIG
Do 1. marca sprejemamo naročbo knjig družbe sv. Mohorja .ra 1. 1903. Uduina s poštnino vred znaša $1.00.
Naročniki prejmejo knjige svoje-časno po pošti registrovano. Družba izda za 1. 190S sledeče knjige:
1.	Zgodbe sv. pisma, 14 zv.
2.	Pamet in vera. III. zv.
3.	Umni čebelar. L zv.
4.	Življenja trnjeva pot.
5.	Slovenske večernice. 59. zv.
6.	Koledar za prestopno leto 1908. Mi naročimo običajno več knjig,
drugi razred 37, na velikostni razred toda imena poznejših naročnikov ne 9 do 9 in pol pa nad 237,000 zvezd, bodo v družbenem koledarju tiskana.
Nekoliko let sem se trudijo zvezdo- Najhitreje dobe knjige oni, kteri jih znanci^ da bi napravili fotografično pri nas naroče.
'kiarto, ki se bode raztezala na vse UPRAVNIŠTVO 'GLAS NARODA', nebo. Na tej karti sodelujejo vsi 109 Greenwich St., New York, N. Y. znamenitejši observatoriji sveta. Nedavno temu je astronom Gore priob- j čil uspehe svojega štetja, ki je je iz-, vršil s pomočjo najboljših kart. On je podal število vseh zvezd, in sieer: 64,184,757. Od teh je na obeh zemelj-
PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio.
skih polovicah videti z neoboroženim očesom le okolo 5700 zvezd, in na naši severni polutki celo le 2200. Seveda ni niti število Gereja popolno. Poznejša poizvedovanja to število gotovo povečajo.
JOHN VEIW2IEL, 1017 E. 62ad Street, N. E.t Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemških 1
HARM O N I K.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpeino in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelia ali medenine. Cena trivrstnim je od $45 do $80.

NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct.
galon s po<y>do vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 gaion s posodo vred. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati, Zajedno z naročilom naj cg naročniki dopošljejo demo-, ni,ro-ma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont SL, San Francisco, CaL
NAZNANTLO.
Tem potom naznanjamo vsem našim mnogobrojnim odjemalcem in prijateljem, da smo uredili nas novi gl. p rad na
27 THAMES ST.
Prosimo torej, da vsa pisma in na-roebe naslovite na naš novi naslov in (nadalje priporočamo za obilo na-ročb ter Vas pozdravljamo.
SKAVTA WATCH A JEWELRY CO. 27 Thames St, New York.
on


Zadni čas je, da naročite I
Samo še malo časa traja
Velika razprodaja
raznovrstnih ur, verižic, prstanov, prsnih igel in vsakovrstne zlatnine, kar sp nakupi ugodno pri
"Slavia" Watch & Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N. Y.
Kdor še nima r.atunčnega opisa in slik predmetov, ktere razprodajamo, kakor tudi cenika, naj nam piše takoj. Pošljemo mu zastonj. ffr ojtostite take prilike Ictera se Vam audi komaj na deset let jeden-
fa-at. Kripfrte, dokler trn)« razprodaja jB prihnmili bodete mnogo dolarjev.
v
-Ci^.-tr-Tjvr-s--

Jugoslovanska
Inkorporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SIJNIČ, 421 7th St., Calnmet, Mien., Podj/redsednik: IT AN GERM. P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN ME DOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 K wine Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERZ1SNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, H. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick.
JOSIP PKZDIRC, I1L porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni sdramik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 N. Ctiicago
Street, Joliet, HI.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZ3CH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast( pnikiki krajevnih drnštev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Dn&tveno flasilo je: "GLAS NAHODA".
PRISTOPILI.
K druitvu Sokol št. 3S v Pueblu, Colo., 30. jan.: Štefan Djurovič rojen 1C0S eert. G415 T. razred. Društvo šteje 42 udov.
K dm>ivu sv. Barbare št. 47 v Aspenu, Colo., 30. jan.: Josip Perhaj 1SS1 eert. (H IG. Alt k sij Cerovšek 1S79 cert. 6417. Oba v I. razredu. Društvo šteje ^ti udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda št-. 9 v CaAimebu, Mich., 30 jan.: Miko Stankovič 1S76 cert. 0418. Ivan Hribar 1SS1 eert. 0419. Oba t I razredu. Društvo šteje 270 udov.	''^S^S^JSffiffi
K društvu sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloydellu, Pa., 30. jan.: Anton Kresar 1S69 eert. 6420, Ivan OjMska 1SS0 cert. 6421, Andrej Opeka 1864 cert. 6422, Ivan Rožanc 1877 cert. 6423. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 113 udov.	/
SUSPENDIRANI.
Iz društva sv. Alojzija št. IS v Rock Springs, Wvo., 30. jam.: Ivan Čadež cert. 1343 n. razred, Frederik Rusold cert. 4531 L razred, Jernej T a vi-ar cert. 3S95 L razred. Fran Potočnik cert. 467S I. razred.
Iz društva Sokol ŠD. 3S v Pueblu. Colo., 30. jan.: Matija Darovič cert.
2317 I. razred.
Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich.,: Josip Bre-zovar cert. 3919 I. razred.
Iz dni.-iva sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloydellu, Pa., 30. jan.: Jurij Mihalčevie eert. 2210 L razred.
Iz društva sv.. Petra št. 50 v Br rokynu, N. V., 30. jan.: Jakob Kavčič cert. 572^1 L razred, Andrej Jermol cert. 5730 I. razred. Društvo šteje 34 udov.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
0833»iSH
KRANJSKE NOVICE.
Vsenemško drsališče v Ljubljani.
Slovenska govorica na mestnem drsališču je pregnala Vsenemce na svoje lastno zakotno drsališče. Prihodnjo zimo si tudi naroče nemški led iz raj ha. Hei!! — Nemškemu napuhu v Ljubljani bi bil kmalu konec, ko bi vsi Slovenci hrbet obrniii kranjski hranilnici ter svoje prihranke naložili pri domačih zavodih. Potem bi bil nemški Heul, Sieg pa naš!
Odprava sejmov v Ljubljani Že nekaj let prihaja na ljubljanske sejme mnogo ogrskih Židov, kteri s svojim "poflorn" ne oškodujejo le občinstva, ki za razmerno drag denar kupuje slabo blago, ampak provzro-čajo tudi občutno škodo domačim trgovcem in obrtnikom. Mestni z as top ljubljanski in trgovska zborniea kranjska sta nasvetovala vsled tega, ustrezajoč željam javnega mnenja, c. kr. deželni vladi za mesto ljubljansko nov tržni red. ki odpravlja letne in mesečne sejme, zato pa se tržni dnevi primemo razširijo. Na sejmu pa bodo smeli prodajati le domačini in je torej židovski element popolnoma izključen. Kakor se iz zanesljivega vira poroča, je deželna vlada p<» dolgotrajnem drezanju izja-xila. da proti temu nasvetu nima principijelnih pomislekov, vsled česar se pač sme pričakovati, da novi tržni red čimprej stopi v veljavo.
Volilna reforma ljublj. mestnega mestnega sveta. Elaborat za reformo volilnega reda ljubljanskega mestnega sveta je. kakor se poroča iz Ljubljane, dovršen. Po tem elaboratu pride k sedanjim trem volilnim razredom šp ."ctrti volilni razred, ki <>b-setra \<r < ne voliice, ki nimajo volilne pravice v drugih volilnih razredih. Nov volilni razred bo volil deset zastopnikov.
PRIMORSKE NOVICE.
Vzglede n sin je 201etni dninar A. E„ stanujoč z roditelji v ulici Fo*i-tana v Trstu. Spri se je bil z očetom in je tega wu-el biti s pestjo. Udaril ga je e tako »Ho, da »ja je ranil pod levim očesom. Mati je dala maloprid-rati. Na policijskem

Katol. Jednota.
konusariiata v ulici Luigi Rieci so jra sprejeli.
Razklal mu je ustnico. 271etni dninar Xikolaj Micheltrzzi, stanujoč v ulici della Punta del Forno v Trstu, je pri jokal na policijo in tam povedal, da ga je dninar Filip Furlan, stanujoč v ulici Malcanton, brez vsa-cega vzroka v ulici di Cavana tako udaril po ustih, da mu je razklal zgornjo ustnico.
HRVATSKE NOVICE.
Znamenita dvestoletnica. Dne 20.
januarje, je poteklo 200 let, kar je u-mrl kardinal Leopold grof Kolonič. Poleg Starhemberga in poljskega kralja Sobieskega je bil Kolonič najznamenitejša oseba, ko so Turki leta 1683 oblegali Dunaj. Turški vrhovni poveljnik Kara Mustafa se je bil zaklel, da odseče Koloniču z lastno roko glavo, kadar se polasti Dunaja. Kolonič je bil iz hrvatske rodovine, ki je nad 200 let imela v posesti tudi stari grad v Slivnici pri Mariboru.
Za kulturno jedinstvo Hrvatov in Madjarov. Madjarski odvetnik dr. Emanuel Fenes je izdal v Budimpešti brošuro, v kteri dokazuje potrebo madjarsko-hravtskega kulturnega jedi nstva. Ogrska mora dati Hrvatski vsako svobodo v okvirju celoskupno-sti, da se zamorejo v Hrvatski razvijati zdrave razmere, Hrvatska bi pa od svoje strani morala stremiti za tem, da pride do kulturne skupnosti med obema narodoma. Hrvatski sa-bor bi mural skleniti, da se na hrvatskih srednjih in visokih šolah predava madjarski jezik ter skupna zgodovina Madjarov in Hrvatov, nadalje bi morali po možnosti biti zakoni za obe deželi jednaki itd. Na ta način da bi se dosegel velik cilj kulturne skupnosti.
Jezikovne odredbe v Dalmaciji. Hrvatski dnevnik poroča iz Zadra: Gotovo je, da bo dalmatinski deželni zbor skliean koncem meseca februarja. Ako ni bil sklican, kakor drugi deželni zbori, je ^vzrok, ker niso še izdane odredbe glede jezika za državne urade. Ni še določen dan, ko izide ta zakon, vendar je gotovo, da pred sklicanjem sabora.
Novi turški pravosodni minister. TurSkim pravosodnim ministrom je bil imenovan generalni ravnatelj carinskih uradov, bivši solunski vali" Hasan Fehmi paša.
Boji med Srbi in Bolgari ▼
doniji. Kakor javljajo iz Sofije, je bil pri Smiloviei boj med srbsko in bolgarsko ustaško četo. Bolgari so izgubili šest mož.
BALKANSKE NOVIČK.
Visoka starost. V Dutovlju pri Fo-či živi mohamedanska Raba roj. For-tic, ki je baje stara 115 let. Za njenega rojstva se seveda v Bosni še niso pisale krstne knjige, zato pa se mora vrjeti njenemu spominu. Sama pripoveduje, da se je omožila 16 let stara, omožena je bila 48 let, vdova je pa že 51 let. Starka ima šq dobre zobe, vidi dobro ter more prenašati brento z '20 litri vode.
Strahovlada na Bolgarskem. Sofija, 28. januarja. Sobranje je sklenilo, da se štrajkujoči železničarji pridrže še nadalje tri tedne v aktivni vojaški službi. Ker se je vsled tega bati izgredov, pokličejo v Sofijo dragon-ce iz Plovdiva in Loma. Obenem je vlada predložila zakonski načrt, s kterim se poostri kazen za razžalje-nje kneza ter se zaplenijo vsi časopisi, ki prinašajo članke ali risbe o knezu. Belgrad, 28. jan. Včeraj je bil velik shod srbskih visokošolcev pioti zaključen ju bolgarskega vseučilišča. Sprejela se je soglasno resolucija, v kteri se obsoja režim kneza Feridnanda in nasilno .postopanje vlade, bolgarskemu dijaštvu pa se izrečejo simpatije.
RAZNOTEROSTI.
Namere mažarske neodvisne stranke. Poslanska zbornica se posvetuje o postavki za izdatke skupnih mini-sterstev. Poslanec Bizony od neodvisne stranke izjavi, da bo sicer glasoval za to postavko, toda označi stališče svoje . kot popolnoma nasprotno skupnim izdatkom. Skupna minister-stva in delegacije nasprotujejo ogrski neodvisnosti in se morajo odpraviti. Kakor hitro koalicija izpolni svojo nalogo, bo neodvisna stranka jela izvajati ta svoj program. (Pritrjevanje.) Član neodvisne stranke Hofman se pritožuje zavoljo bosanske uprave, ktero brani ministerski predsednik "Wekerle. Pri tem izjavi minister, da bo vedno delal na to, da se Bosna s pomočjo ugodnih železniških zvez tesno priklopi Ogrski
Vladarji kakor — znanstveniki.
Neki ameriški list je opisal evropske vladarje, čim bi se oni. bavili, ako bi jih n. pr. velika revolucija vrgla s prestola. List zatrjuje, da ne bi niti en evropski vladar umrl od lakote. Rumunska kraljica Elizabeta, pod imenom Carmen Silva, piše najbolje romane. Ru^ki car ima posebno izšolan glas, da bi zamogel na kterisi-bodi operi nastopiti kot tenorist. Italijanska kraljica Helena je posebno obdarjena za učenje jezikov ter govori sedaj osem jezikov. Angleški kralj Edward je dober poznavalec vina in kakor tak bi zamogel odpreti zalogo vin. Portugalska kraljica je diplomirana zdravnica. No, od vseh vladarjev je najženijalneji nemški cesar Viljem, kajti on je: pesnik, govornik, igralec, kapelnik, knjigovez, slikar, kipar, brivec, ekonom in zobozdravnik v eni osebi. Njemu se pač ni bati, da bi umrl od glada.
Med Rusijo in Japonsko. Neki nemški list je izvedel iz Londona nastopno o pogajanjih med Rusijo' in Japonsko: Japonska vlada je zahtevala že od prvega začetka, da morajo pogajanja ostati tajna, oziroma imajo zastopniki obeh vlad določiti, kaj in koliko se sme priobčiti. Tako je umeti rezervo, ki se je drže v Petro-gradu glede teh pogajanj. V avtoritativnih ruskih krogih pravijo, da so nektere zahteve Japonske eksorbi-tantne, vendar (so prepričani, da se pogajanja ne prekinejo. Ne odgovarja resnici, da sta Rusija in Japonska predložili, naj se eventualne 'konfcro-verze predlože konferenci v Haagu. Z druge strani pa se trdi, da se Japonska ne zadovolji z uspehi, doseženimi v Portsmouthu, marveč da namerava novo kampanjo proji Rusiji, in da hoče v ta namen izkoristiti sedanje nerede v Rusiji.
Židovsko umetniško razstavo so priredili v Londonu. Razstava je razdeljena na štiri dele: za sinagoge in domačo umetnost, rokopisi in knjige, slike in zgodovinski tiski in dela slavnih židovskih umetnikov. Naj-znameniteji je prvi del.
Požrešna ščuka. V Bodenskem jezeru so ribiči ulovili ščuko težko 20 kilogramov. V njenem želodcu so našli Človeško roko s tremi zlatimi prstani.
Kako si pomagajo sviti ljudje. Neki kmetovalec v severni Škoteki je imel na svojih njivah repo, ki so jo pa ljudje radi hodili 'krast. Da bi obvaroval svoje njive nereda, oddelil je velik kos njive ljudem v uporabo ter poleg njive napravil tajalo z napisom: '' Ulju dno prosim, da kradete samo na tej njivi." Drug kmetovalec, ki je imel tudi repo na polju, je napravil tablo z napisom: *'U1 judno prosim, da kradete po vrsti na tem koncu naive."
ga
JPrqpuzlo	j^ravo. Predno
vSijW, ft' j
položimo sadje v gorko vodo, segrelo se bo hitro in enakomerno.
Nemški cesar in novo pečena eks-celenca. Neki nemški list je priobčil zanimivo dogodbico z nekega dvornega obeda. Neka novo pečena eks-celenca, ki je spremljala cesarja na zadnjem njegovem potovanju, je bila povabljena na dvorni obed. Eksce-lenca si je, nič zlega sluteč, zvezala okoli vratu svojo servijeto in pri pravljala se jesti. Vsi okolo mize so bili radi tega pro t ie tike tnega pogre-ška razburjeni. Cesar, ki je čital iz nekega lista dnevne novice, je povzdignil oči, pogledal ekscelenco smeje fee in ga vprašal: "Se mislite li obriti?" Ekscelenca je vsa poparjena skočila pokoneu, tako da mu je servijeta sama od sebe padla na prša. En cesarjev pogled je onemogočil, da niso gostje udarili v glasen smeh.
Razpad ribiške flote. Iz Cuxhave-na poročajo, da je v ribiških krogih vzbudila veliko vznemirjenje vest, da so tudi to leto izostali roji sardei. — Ako Se ta vest uresniči, je to velik udarec za ribiško floto. Lov sardei je prinašal na leto dohodek 100 tisoč mark, a to je že sedaj tretja zima, da ne prihajajo sardele v bližino kopna. Lov na sardele je bila važna grana malega obrta in svoječasno so se bili mali ribiči združili v ribiško floto, ki je delala dobre kupčije, ali samo do tedaj, dokler so prihajale ribe blizu kopna, ker so ribiške ladije male in se ne morejo zato podajati na visoko morje. Sedaj ni rib in s tem propada ribiška flota. Tako je v zadnjih 25 letih padla flota v Cux-havenu od 275 ladij na 158. Ako ribe še 'ktero leto izostanejo, jih bodo za-mogli loviti samo ladije velikih društev, a ribiška flota propade popolnoma
Mad j ari za avtonomijo župani j.
Na Ogrfekem resno delajo na to, da se razširi avtonomija županij. Župani-jam naj bi se za njihovo avtonomno upravo zagotovili prihodki iz stalnih vrst davka. Po načrtu ministra za notranje stvari, grofa Andrassyja, vlada ne bo več davala župani jam prispevkov iz državnih sredstev za pokritje njihovih stroškov, marveč bodo županije same pobirale stalne vrste davke, s kterim bodo pokrivale svoje stroške.
Velike vojaške vaje. Iz Velikega Varadina tse poroča, da se bodo letošnje velike cesarske vaje vršile v hunyadski županiji. Manevrom bode prisostvoval sam eesar. Prej pride komisija z načelnikom generalnega štaba na čelu, da pregleda teren.
NAROČNIKOM!
Na vsestranska vprašanja poročamo, da izide roman: WINNETOU. RDEČI GENTLEMAN v posebni knjigi, ktera bode obstajala iz treh zvezkov.
Prvi zvezek bode v kratkem gotov. Ima 291 stranij in velja s poštnino vred samo 40 centov. Drugi in tretji zvezek bo deta imela tudi po toliko stranij. Kdor se naroči na vse tri zvezke, mu jih pošljemo, kakor hitre izidejo, s poštnino vred za jeder dolar.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Canonshurgn Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamoenji okraj naš zastopnik g.
JURU ŽALEC, East Pike Street, Canonsburg, Pa.
Zastopnik pivovarne Star Brewing Company.
(Bell telephone No. 145 &.)
Rojakom ga toplo sa vse posle priporočamo.
FRANK fiAnm CO.
Velik stroj, ki govori.
Največji stroji te vi ste, kar jih je bilo dosedaj na trgoviščn.
Te vrste "dandy stroji so pravi čudež in so brez dvoma najboljši, kar se jih je dosedaj prodajalo za visoke cene. J- troji niso ceneni, kteri se gonijo z gonilom, kterega morate gibati z roko, temveč oni delujejo s pomočjo automatičnih peres, vsi mehanični deli so obvarovani z kovinskim obodom, tako da se ne morejo zaprašiti: rog je soliden m	iz kovine ter meri devet palcev v premeru; stroj igra na chrojne«tandanl*ki Columbia ali Edison valčke in nadkriljuje vse tudi najdražje stroje tako z oziram na čistost in jakost glasu. Stroj ie lep okrasek stanovanja in je zelo priličen za večerne zabave. Ne poiifrjfte nam denarja ▼ naprej, temveč pišite nam danes ter se ob-vežite, da bodete prodali 39 komadov novosti, ktere se lahko rrodajo, in sicer po 10c. komad. Ko tqprodaste, pošljite
Vi
ker vza-
memo, nazaj vse predmete kterih ne me------ - in yam da
_____r___m
rišite danes.
rete prodati in Vam damo ^nagrado primerno predmetom, ktere |te prodali.
•je tttfttt segreti Ce
new aratiiMraM* supply«©.,
ROJAKI SLOVENCI
naročajte in čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE
Se zastonj razdeli med
SLOVENCE.
- - - TTTTJIO-A.
katera je ravno izšla od slavnegi in obče znanega
D" E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi
slikami V tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, bodisi zdrav ali bolan.	.
Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža In ženo, ze deklico in mladeniča. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. G. COLLINS H. I. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) kakor tudi vsake tajne spolne bolezni.
čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, križu in želodcu, neredne stolice in glavobola.
Spoštovani gospod Dr. E. C. Collins M. I.
Vam naznanjam, da sem popolnoma ozdravila po Vaših zdravilih, katera ste mi pošiljali. Sedaj ne čutim nobene bolečine več, za kar se Vam srčno (zahvaljujem.)
In Vam pošiljam tudi mojo sliko, ako jo hočete dati v Slovenske časopise, ter Vam ostajam do groba hvaležna Vaša
Agnes Gačnik
R- F. D. 3 Johnstown, Pa.
Cenjeni gospod Collins M. I.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba
Anton Miheličh
12 E. 39th Str. N. E.
Clevelan, O.
Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno knjigo ,,ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute
140 West 34th Street	New York, N. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.
Za ono, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsak= dan od 10 dopoludan do 5 po polu dan. V torek sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 ure zvečer. Ob nedeljih in praz-mkih od ro—r popoludne.

Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Daluth, M^rvn } priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, KIM, kteri ima svoj
SALOON
prav blizu kolodvora. Vsai rojak je pri njemu najbolje postrežem.
Pošilja denarje y staro domovino najceneje in najhitreje po naiem po-sredo vanjo. Zastopa nas v vseh poslih; torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam nižvredne-žev, kterih v Duluthn tudi ne Spoitovanjem
FBAZYK RAKKRE 00.
HQJJ01
dolarjev so že Slovenci in Hivatje poslali t staro domovino po Fr. Sakserju, 109 Greenwich St., New York, a ni j eden ne more tožiti o zgubi, zato naj se vsak Slovenec na njega obrne.
f.t#BŠ> / -

n
K p

t
i

Ako hoteš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Geršlča,
30X-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
kioiuase, rebra, jezike, ' Sunke itd.
Govorim v vseh slovanskih obilid obisk. ^
f*ii8*#tgi»'pjT i Y i

MARKO KOFALT/
249|So. Front St,-STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr, Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.	rv
FRANK SAKSBR CO.
Rojakom	Pa
naznanjam, da j«, za tamošnji okraj moj
j ^ edini pooblaščeni zastopniK za vse posle

■4824 Blackberry Alley"
Pittsburg, Pa.
Uru'lne ure: vsak dan »m, 7. do £8. ure, t, r «..!> s«>boMh ^.u
4 ■ 8. ure zvečer
"t" X"' ----—
Frank Sakser,
Telefon 3034.
I Frank Petkovšek
* 214-218 Market Street	Waukegan, 111. J
priporoča rojakom svoj	J
^S A L O O N,^.
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina In whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJA LINIGI ima vedno sveže groce- J rija po nizkih cenah.
Pošilja denarje ▼ staro domovino zelo hitro in ceno: v averi je a Mr. Frank Bakserjem .y How Yorku.
Mi

"Winnetou, rdeči gentleman".
Spiral Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R.
(Nadaljevanje.)
''Tega bi ne trdil jaz. Old Shatterhand, Winnetou in jaz smo ljudje, kteri m znajo o*™t rešiti. Toda bal pravočasno so prišli, da so dali tem
Poneozn lep spomin za več let. Ali mislite, da bi jo udarila za njimi f"
"Čemu! Drago nei že opravijo brez nas. Winnetou je gotovo tega prepričanja, ker je jahal s Harryjem v 'grad'. Pojdiva notri, da pogledava naše mrliče.''
Ko prideva po ubodu v osodepolno dolino, vidiva Harryja in Winne-touvr na tistem mestu, kjer je biia včeraj tako huda borba. Harry joče in drži glavo svojega očeta v naročju; Apach preiskuje njegovo rano. Baš ko prideva do t je, zaslišiva vzklikniti Winnetouva:
"Uff, uff, uff! On ni mrtev, on še živi!"
Ta beseda nas popolnoma oživi; Harry zavpije od veselja. Winnetouva podpirava pri njegovem prizadevanju; res vidimo, da je v Firekandu še življenje. Naenkrat odpre oči. Spozna nas; ko zagleda sina, se sladko na-fcn.eje. Govoriti ne more; kmalu zgubi zavest znova. Preiščem ga. Krogla mu je šla na desni strani prs v pljuča in na hrbtu zopet ven. To je težka rana, pri kteri je zj^ubJ izredno dosti krvi. Dasi je bil šele pred kratkem ranjen pri železnici, potrdim vendar Apachovo mnenje, da bode ranjenec okreval, seveda če pazimo prav skrbno nanj; on je močne, sikoro železne narave. Winnetou ga dobro obveže; nato dobi dober prostor, v kolikor dopušča seveda kraj in okolščine.
Potem moramo misliti sami nase; noben ni brez ran. Obvežemo se medsebojno po naši najboljši znanosti in priročnosti.
Proti poldnevu se vrnejo dragonci. Popolnoma so ugnali Poncas in niso zgubili nobenega človeka. Zapovedujoči Častnik nam pove, da ni bil ta spopad slučajen. Zvedel je, da nameravajo napasti vlak; zato je sklenil, da jim primerno posveti. Jahal je v njihove vasi; tam je zvedel, da so Poncas šli v boj, da se osvete nad nekim sovražnikom; zato je šel za njimi. Tri dni ostane pri nas v dolini, da se spočije vojaštvo in konji. Povabi nas, naj prenesemo Old Firehanda, če mogoče, na Wilkes Fork; kjer ne bode imel tnogoče boljše postrežbe, pač pa dobro zdravniško pomoč. Mi mu obljubimo.
Razume sv, daje Sam Hawkens silno pobit radi smrti zvestih tovarišev, Dick Stona in Will Parkerja. Opetovano zagotavlja, da hoče v bodoče pobiti vsakega Ponco brez milosti. Jaz pa sodim eelo zadevo drugače; Parra-n,,h je bil bel človek. V tem slučaju se torej ponovi stara skušnja da so Indijance zapeijali ^aiiio beli ljudje; zato so postali to kax so.-----
SEDMO POGLAVJE.
Pedlar.
M***"
Mine nekaj mesecev po zadnjih dogodkih, kterih posledice smo kljub dolgemu času š«* čutili. Izpolnilo se jo upanje na rešitev Old Firehanda, toda njegovo zdravje se je zboljševalo zelo počasi. Vsled prevelike slabosti ni mogel ustati; zato smo morali opustiti misel, da ga prenesemo v fort. Zato je ostal v ' trdnjavi', kjer je bila zadostna postrežba zanj, kot je kazalo vedno napredujoče zdravje.
Harry ni bil k sreči nevarno ranjen. Winnetou je imel mnogo ran, a ni bila nijedna nevarna; zato so se kmalu zacelile. Moje rane pa so bile brez pomena; dolgo so me sicer bolele, toda človek se na zapadu privadi vsega. Najboljše jo je odnesel Sam Hawkens; on je dobil le nekaj prask, kterih ne velja omenjati.
Vedeli smo, da se bode moral Old Firehand po svojem ozdravljenju še dol^ro varovati. Nemogoče je, da bi postal takoj westman; zato je sklenil, da se vrne kar mogoče kmalu s Harryjem na vztok. Razume se, da ne smejo ostati kože dragocenih živaiij brez uporabe; pridobili so jih s trudom, zato se morajo spraviti v denar. Na fortu ni bilo nobene prilike; okreva-jočemu bolniku pa je bilo če že ne težko, pa vsaj zelo nerodno prevljaeevati toliko kož. Kako bi se dalo pomagati? V tem slučaju nam pomagajo vojaki, ktere je pustil častnik pri nas za postrežbo in pomoč. Zvedeli so, da je pri Turkey Riverju neki pedlar (prekupec), kteri kupi vse, kar se mu prinese in kar ima kaj vrednosti; on ne zamenjuje samo za drugo blago, ampak plačuje tudi v gotovini. Ta mož nam lahko pomaga iz zadrege.
Kako bi ga pozvali? Poslati ne moremo nikogar, ker nimamo nikogar, razve-n par vojakov. Od nas štirih pa ne more in ne sme nikdo zapustiti 'trdnjave'. Vendar ne vemo druge pomoči, da gre jeden od nas ponj. Zato se ponudim jaz, da grem do Turkey Riverja. Opozore me, da je to za belega človeka zelo nevarna pot, ker križarijo po tamošnji okolici Okananda-Sioux. Pedlar že sme k njim; trgovcev in prekupcev ne napadajo nikdar, ker dobe od njih vse potrebščine v zameno. Tembolj pa se morajo varovati pred njimi drugi beli ljudje. Ne bojim se sicer nobene nevarnosti, a mi je vendar ljubo, da se mi ponudi Winnetou za spremljevalca. Odideva lahko takoj, ker ima Old Firehand v Samu in Harryju dovolj pomoči. Ta dva mu streže t a, vojaki hodijo pa izmenoma na lov. Odpraviva se na pot in prideva že tretji dan do Turkey Riverja ali Turkey Creeka. Veliko malih rek se namreč imenuje tako; ta, do ktere sva jahala midva, je znana radi mnogih krvavih bojev med belimi in rdečimi ljudmi.
Kako bi našla pedlarja? Če -je pri Indijancih, morava biti izredno previdna. Ob reiki in v okolici je tudi nekaj belih naselnikov, kteri so si upali priti v te kraje. Zato je najboljše, da poiščeva kterega izmed teh in povprašava. Jahava ob reki, ne da bi videla kak sled o naselbini. Šele na večer prideva do neke njive, obsejane z ržjo; od te se razprostira drugo polje. Ob nekem potočku, kteri se zliva v reko, zapaziva iz neobtesanih debel zgrajeno poslopje, ktero obdaja močan fence (plot). Malo na strani je pravtako ograjen prostor, v kterem vidiva nekaj konj in krav. Jahava tje, poskačeva raz konje in jih priveževa; nato hočeva iti v hišo, ktera ima oaka, podolgasta, za streljanje pripravna okna. Kar zapaziva, da mole iz dveh oken j dvocevki na nas; kar se oglasi nekdo:
"Stoj! Takoj stoj! Tukaj ni golobnjak, kjer bi se preletavalo, kakor se komu poljubi. Kdo sta vidva in kaj hočeta?"
"Jaz sem Evropejec," odvrnem, "in iščem pedlarja, kteri je baje v tem kraju."
"Potem ga pojdita iskat. Jaz nimam z vama nobenega posla. Pobe-rita se od tukaj !"
"Sir, vi bodete vendar tako uljudni, da mi poveste, kar veste. Le lopova ^e požene izpred hiše."
"Zelo dobro, kar pravite; baš zato vaju podim."
"Torej mislite, da sva lopova?"
"Yes!"
"Zakaj?"
"To je moja stvar; ni treba, da vam bas povem. Če pa pravite, da ste
Evropejec, se la/ete."
"Ne, to je resnica."
"Pshaw! Noben Evropejec si ne upa do tukaj, razven Old Firehanda.'
"(><1 teira baš prihajam."
"Vi? Hm! Odkod pa?"
"Tri dni od tukaj ima tabor; mogoče ste že kaj slišali o njem?"
"Nedavno je bil neki Dick Stone tukaj in mi je povedal, da mora primeroma toliko časa jahati, da pride do Old Firehanda."
"Ta ne živi več; on je bil moj prijatelj."
"Mogoče, toda jaz vam ne smem zaupati, ker imate nekega rdečnika poleg sebe. Dandanes niso taki časi, da bi se puščalo te vrste ljudi pod streho.''
"Če pride ta Indijanec k vam, je velika čast za vas; on je namreč Winnetou, glavar apaški."
"Wiunetou? Vsi zlomki, če je le res! Naj pokaže svojo puško!"
Winnetou sname srebrno puško iz rame in jo drži tako, da jo more naselnik videti; ta vzklikne takoj:
"Srebrni žeblji! To se vjema. Vi, bledoličnik, imate pa dve puški, veliko in majhno. Zdaj se spomnim na nekaj. Ali je večja mogoče puška m medvede?" "Da."
v "Manjša pa Henry jeva brzostrelka?"
"Da." '
"Ti imate ime, kteri ni jednako z vašim pravim imenom f"
"Pravilno!" '
(Dalje prihodnjiŽ.)
Vedno pri rokah.
Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller.
zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-raJgjje, prehlajenja, bolezni v prsih ^^ in hrbtu. Ono ima 351etni . | . rekord svojega vspeha. »I Act Brez varnostne znamke ^^ "sidro" ni pravo.
25 in 50 centov.
. F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.
New York.
DEUTSCHLAND odpluje dna 16. marca ob 7. ari zjutraj.
DETJTSCHLAND odpluje dne 30. aprila ob 6:30 uri zjutraj.
Za vsa druga pojasnila glede potovanja piši ti pravočasno na FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich Street, New York, N. Y., kteri vam bode točno odgovoril.
BRZOPABNIKI francoske družbe, nemškega Uoyda in Hamburg - ameriške Črte, kteri v kratkem plujejo iz New Torka v Evropo, in sicer:
V HA VELE:
LlA TOURAINE
odpluje dne 21. februarja ob 10. uri dopoludne.
LA PROVENCE odpluje dne 28. februarja ob 10. tiri
dopoludne.
LA BRETAGNE odpluje dne 7. marca ob 10. uri dopoludne.
LA SAVOIE
odpluje dne 14. marca ob 10. uri dopoludne.
LA TOURAINE odpluje dne 21. marca ob 10. uri dopoludne.
LA PROVENCE odpluje dne 28. marca ob 10. uri
dopoludne.
V BREMEN:
KRONPRINZ WILHELM
odpluje dne 26. februarja ob 6. uri zjutraj.
KAISER WILHELM DER GROSSE
odpluje dne 5. marca ob 10. uri dopoludne.
KAISER WILHELM IL
odpluje dne 12. marca ob 5:30 zjutraj.
KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 26. marca ob 1. uri popoludne.
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 2. aprila ob 10. uri dopoludne.
Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko po služijo parnikov Austro-Amerieana-erte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi:
Pazniki Austro-Americana črto:
FRANCESCA odpluje dne 26. februarja opoludne.
SOFIA HOHENBERG odpluje dne 27. marca opoludne.
FRANCESCA odpluje dne 13. aprila opoludne.
SOFIA HOHENBERG odpluje dne 4. maja opoludne.
Krasni poštni paxniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Yorka:
V ANTWERPEN:
FINLAND odpluje dne 20. februarja ob IL uri dopoludne.
SAMLAND odpluje dne 27. februarja ob 3. uri popohidne.
ZEELAND odpluje dne 2. marca ob 7. uri zjutraj.
KROONLAND odpluje 9. marca ob 1. uri popludne.
VADERLAND odpluje 16. marca ob 7. uri zjutraj.
FINLAND odpluje dne 23. marca opoludne.
ZEELAND odpluje 30. marca ob 6:30 zjutraj.
V BREMEN:
MAIN
odpluje dne 21. februarja ob 10. uri dopoludne.
RHEIN
Odpluje 7. marca ob 10. uri dopoldne.
CASSEL
odpluje 28. marca ob 10. uri dopoL
GROSSER KURFUERST odpluje 4. aprila ob 10. uri dopol.
MAIN
odpluje 3JL aprila ob 10. uri dopol.
V HAMBURG:
GRAF WALDERSEE odpluje dne 23. februarja ob 2. uri popoludne.
KAISERIN AUGUSTS VICTOKIA odohiie dne 9. marca ob L uri popoL
PRETORIA odpluje dn« 16. marca ob 6:30 zjutraj.
AMERIKA odpluje^ dne 21. marca ob 10. uri dop.
PATRICIA odpluje dne 23. marca opoludne.
PENNSYLVANIA odpluje 30. marca ob 6. uri zjutraj.
GRAF WALDERSEE odpluje dne 6. aprila opoludne.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-apete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vaa.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Torku.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO. MR. IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemaugh, Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom iz Conemaugh, Pa., ia okolice toplo priporočamo.
Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po izvirnih cenah.
FRANK SAKSER CO.
("Glas Naroda.")
NAZNANILO.
Rojakom v Johnstownu, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g.
FRAN GABBENJA* 1105 Virginia Ave., Johnstown. Pa.
Preje je bival na 519y2 Power St.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je s aami že več let v kupčij skej zvezi.
Spoštovanjem
FRANK SAKSER CO.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega fcnela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ;n drugih.
pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v .vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travniker-ju 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Bonipapie Generale Transatlantipe.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA GRKA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni parniki so:
"La Provence" na dva vijaka.................14,2nn ton, J30.0<h> konjskih moči
La Savoie" „ „ „ .................i^hhj „ *,«,
"La Lorraine" „ ,, ,, .................12,000 "
"La Touraine" ,, ,, ,, ................. lof<)iK)
"L'Aquit. ine" „ ,, „ .................lO.fun
"La Bretagne".............................. 8,0<>0
"La Champagne" ........................... 8,rn>0
"La Gascogne" .............................. 8,<;00
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Chesebrough Building.
Parnik! odplujejo od	naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri
dopoludne iz pristanišča št 4 J Norih liiver, ob Morton St., N. Y.
-ti
]2,oro 12.* N H) 9,(Mat 9,000 9,(M tO
La Gascogne •LA PROVENCE La Bretagne •LA SAVOIE •LA TOURAINE
21. feb. 1907. 28. febr. 1907. 7. marca 1907. 14. marca 1907. 21. marca 1007.
La Gascogne •LA PROVENCE •LA LORRAINE La Bretagne •LA SAVOIE
23. marca 1907. 23. marca, 1907. 4. apr. 1907. 6. apr. 1907.
11. apr. 1907.
r
MSTBO-AMICAN LINE
Regularni potni parniki
"QERTYM odpluje 19. februarja. "FRANCESCA" odpuje 26. februarja. "GIULIA'* odpluje 9. marca. "Sofia[jHohenberg" odpluje 27. marca
vozijo med^New Yorkom, Trstom;in|Reko.'j
Najpripravnejša" inf najcenejša! parobrodna Črta v Ljubljano in sploh naff Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO^centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. C& Co., General Agents,
2;Washinjfton'St^ New York.1
CUNARD LINE
PARNIKI PLUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW YORiM
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEJi POKHIT PROSTOR NA KROVU ZA Š£TANJE POTNIKOV TRETJEGA R AZREDA.
odpluje iz N« Torka dne 5
DLT0H1A
marca.
odpluje iz New Yorka dne 12. marca.
odpluje iz New Torka dne 26. marca.
ITLTONIA, SLAVONIA in PANNOJTLL bo parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zelo prikladni za tretji razred. * JEDILA ho dobra in potnikom tri"
trikrat na dan pri
nizi post rež na.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a?entje in
|| The Ciari Steamship Co., Ltd.,
BOSTON s t IMlNNEAPOUfii	CHICAGO s
(36 Stat« St. ::Quaranty Building. 67 Dm 31-34 STATE ST.* NBW YORK4
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
iV^.	KoZminski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn St.. ChloHjro, III.
NAZNANILO.
Tem potom naznanjamo, da so nam pratike pošle in prosimo one eenjene rojake, kteri so nam poslali denar za nje, naj naznanijo, za kaj hočemo poslano svoto uporabiti.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y.
NAZNANILO. Rojakom v Calumetu, Mich., in okolici naznanjamo, da je g.
PAUL SHALTZ, 11 7th Street, Calumet, Mich., pooblaščen pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in ga toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
O
R
O
I
f or walnuth
BOLNIKOM NA ZNANJE.
g tem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo ,*,OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija Ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po na vodih naših
zdravnikov zdravila.	_
$500 plačamo za uspešno odsodbo, tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila.
£0 Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje! i? Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preueavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni zagotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.	^
j Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi?	■
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in mi Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči- Oglas.
Nobeden drof i zdravnik Vara oemore take garancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mi 1 Zato bolniki
pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili. Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo pregledanja in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar.
Tistim kater* trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih! Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ako se v pravem času ne zdravijo, zato „rojaki,; Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popolnoma ozdraviti morejo.
» • • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! » * * Samo še kratek Čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse mogoče bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da se ▼ človeku razfiiri in kako da človeško telo propade ako so ne posti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen zdravniku povedati ali popisati. Še nobena Zdravniška Knjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma ali prostor ma-m ne dopušča da bi vse oznanili, kar j^ pa tajnih bolezni pa nikdar v 'avnost se pridejo. Mi pošiljamo tudi v staro domovino zdravila in smo o-dravlli samo v mesecu Novembru k sto 64 uradnikov, oficirjov, učitelje in trgovcev kakor tudi mnogo 3jv.di' drnzega stanu iz stare domovine
Maši po celem svetu slavni profesorji.
£
AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York.
Y nedeljo od 10. ure do L popoldan.