Poitnlna plačana v gotovini Leto LV. V Ljubljani, v torek, dne 1. novembra 1927 St. 248. Posamezna številka 2 Dir Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS meiečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedeljska lxtla)a celoletno v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo 100 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, petit-vrsto mali oglasi po 130 ln 2 D,večji oglasi nad 43 mm vlftlne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pr. večjem □ narožllu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondellka ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici 41. S I/1 RoUoptst se ne vratato. netranhirana pisma se ne apre/emato j- Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2328 Uprava ;e vKopItar/evI ul.it.fi Čekovni raCun: Clubljana štev. 10.650 In /O.J4P xa 1 naerate, Sarafevošt. 7563, Zagreb št. 39.Oll. Praga In Duna( št. 24.797 Začasni gospodarski svet pri trgovinskem ministrstvu. Neumesten protest. Dočim se je cela država zadovoljila z novim dr. Gosarjevim stanovanjskim zakonom in so drugod tako posestniki kakor najemniki popolnoma mirni, smatrajo v Sloveniji nekateri za primerno, da dr. Gosarjev stanovanjski zakon napadajo. Brali smo tozadevne napade v socialističnih listih, ki čisto nepoklicani govore o dr. Gosarju kot zaščitniku po-sestnikov-kapilalistov, z druge strani pa so tudi hišni posestniki za nedeljo bili sklicali protesten shod proti dr. Gosarjevemu stanovanjskemu zakonu. Da imajo socialisti pri svojih nastopih proti dr. Gosarju zgolj strankarsko pristranske namene, je na prvi pogled jasno. Oni čutijo, da jim je dr. Goear iapodnesel tla za vsako stvarno nejevoljo nad rešitvijo tega problema, vedo, da je ugled dr. Gosarja s tem dejstvom, da je to najkočljivejše dnevno vprašanje tako gladko in srečno šlo z dnevnega reda med revnimi najemniki cele države in posebno med našim delavstvom visoko zra-stel, zato iščejo dlako v jajcu in vlečejo iz zraka tvarino za svoje demagoške zabavljice. Vsi najemniki, zlasti pa vsi delavci so tu na strani dr. Gosarja in nobeno vpitje socialistov ni našlo v jasnosti tako malo odmeva kot ravno zadnji poizkus naslikati ministra SLS kot Eovražnika revnih nepremožndh slojev v stanovanjski politiki. Zato na to stran niti odgovarjati ni potreba. Hišni posestniki pa so s svoje strani vse storili, da bi dr. Gosarjev zakon ne prodrl. Potem, ko jih je minister zaslišal, jim predlagal, naj oni stavijo boljši predlog, izdelajo pravičnejši načrt zakona, potem, ko jim je dokazal, da je rešitev, ki jo je on zamislil, najboljša in v teh razmerah edino možna, so še oblstali vse belgrajske instance in tudi še sedaj, ko je zakon že dobil sankcijo parlamenta in vladarja, skušajo kaliti vodo s protestnimi shodi. Ali je to potrebno? Ali je to koristno? Da bo javnost mogla pravično soditi, je prav, da podčrtamo par dejstev, ki jih je pri presoji tega vprašanja predvsem treba jemati v račun. Hišni gospodarji so spadali v kategorijo rentnikov, vsaj lastniki večjih stanovanjskih hiš. Dooim so oni rentniki, ki so vložili pred vojno svoj denar v hranilnice, izgubili vsled devalvacije skoro vse, so pa hišni gospodarji vendarle rešili svoj kapital skoro neokrnjen. Popolnoma pravično je bilo tedaj, če se je z raznimi stanovanjskimi zakoni pritegnilo tudi hišne lastnike k participaciji na posledicah vojne, ker nikakor ne gre, da bi nosil izgube vojne samo del prebivalstva, temveč je treba, v kolikor je to sploh izvedljivo, porazdeliti ta bremena na vse sloje. Delavni sloji, ki so se udeležili vojne, a njih družine doma stradale, so imeli popolno moralno pravico, da se jim po vseh prestanih vojnih grozotah zavaruje vsaj streha nad glavo, ki je nedvomno najnujnejše in najvažnejše, kar more človek zahtevati, saj vemo. da rodi nezadostno stanovanje ali brezstanovanj-stvo vsaj toliko socialnega zla kot nezadostna prehrana, če ne še več. Največji greh je namreč, če se razmotri-vajo socialna vprašanja z demagoških vidikov, kakor vidimo to navadno pri materialističnih socialistih, ali pa zgolj s sebičnih, kakor vidimo to pri liberalcih. Za človeka s krščansko socialno miselnostjo morajo biti v takih slučajih vodilni zgolj višji vidiki etike in pravice. In s tega stališča moramo torej načelno le odobravati povojno varstvo revnih stanovanjskih najemnikov. Sedaj se pa bližamo že prvi desetletnici, odkar je vojna minila in gospodarsko življenje se je skoro popolnoma prilagodilo novim razmeram. Normalizacija življenja nastopa povsod, le en sloj še vedno stiska za vrat vojna, namreč — hišne lastnike. Dočim se je vse drugo (razen vdov, sirot in invalidov seveda) že osvobodilo direktnih posledic vojne, jih pa morajo le hišni lastniki še vedno nositi posredno in neposredno. Oni so danes omejeni v svoji svobodi kot prav noten drug sloj več. In dokler velja današnji družabni red, je to z načelnega vidika prav gotovo krivica. Iz povedanega jasno sledi, da je treba tudi hišne lastnike osvoboditi sedanjih spon ter jim dati iste pravice, kot jih ima danes vsak lastnik kakršnegakoli drugega imetja, namreč da z njim svobodno razpolaga. Ker bi bila pa naenkrat ukinitev vseh dosedanjih omejitev velik udarec za mnogo večje število prebivalstva, namreč za najemnike, lega seveda ni mogoče izvršiti čez noč, temveč p o - r Belgrad, 31. okt. (Izv.) Finančni odbor bo na temelju tozadevnih pooblastil v finančnem zakonu vzel v razpravo predlog uredbe o sestavi začasnega gospodarskega sveta pri trgovinskem ministrstvu. Ta uredba se glasi takole: Člen 1. Pri trgovinskem ministrstvu se ustanovi začasen gospodarski svet, ki ima nalogo, da na zahtevo resornega ministra poda mišljenje in stavlja predloge o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na gospodarsko, socialno in finančno politiko. To nalogo bo gospodarski svet izvrševal na ta način, da bo na zahtevo posameznih ministrov ali iz lastne iniciative izdelal, sodeloval, dajal mnenja in stavlja) predloge o zakonskih načrtih, uredbah in pravilnikih in ostalih ukrepih gospodarske, socialne in finančne politike. Člen 2. Člane gospodarskega sveta postavlja trgovinski minister, in sicer: I. 15 članov na predlog trgovskih, obrtnih in industrijskih zbornic, tako da bo zastopana vsaka zbornica, in sicer trgovska, obrtna in industrijska zbornica v Belgradu dobi vsaka po enega člana, Trgovska zbornica v Zagrebu dobi tri člane, enega za trgovino, enega za industrijo, enega za pomorstvo; sarajevska zbornica dobi 2, za obrt in za trgovino, ostale zbornice dobe vsaka po enega. II. Enega člana na predlog centrale industrijskih korporacij v Belgradu. III. Enega člana na predlog združenja rudarskih podjetnikov v Belgradu. IV. Po 1 člana na pTedlog združenja bank in zveze denarnih zavodov in zavarovalnega društva v Zagrebu. V. Po 1 člana na predlog glavne zadružne zveze v Belgradu, glavne zveze srbskih •zemljoradniških zadrug v Belgradu, zveze hrvatskih zemljoradniških zadrug v Zagrebu, Zadružne zveze v Ljubljani in Zveze zemljoradniških zadrug v Sarajevu. VI. Enega člana na predlog osrednjega tajništva delavske zbornice v Belgradu. Poleg xeh člauov lahke ministri za trgovino, za finance, za železnice, za pošto, kmetijstvo, gozdarstvo, socialno politiko in agrarno reformo delegirajo po enega člana, svojega zastopnika v gospodarski svet, ki bo pri delu gospodarskega sveta sodeloval enakopravno z ostalimi člani. Člon 3. Za člane gospodarskega sveta se lahko imenujejo državljani kraljevine SHS, ki uživajo vse gospodarske in politične pravice. Člani se postavljajo za eno leto. Člon 4. Mandat članov gospodarskega r Belgrad, 31. okt. (Izv.) Finančni minister g. Bogdan Markovič je danes poslal predsedniku vlade daljše pismo, v katerem mu poroča o svojem delu za zmanjšanje proračuna. V prvem delu pisma govori o zmanjšanju državnih izdatkov, kar se tiče materialnih izdatkov. Nadalje pravi v pismu: Kar se tiče zmanjšanja osebnih izdatkov je problem mnogo občutljivejši. S lem se naravnost ogroža osebni interes uradnikov, ki so dosedaj vezali svoj in svoje družine obstoj na državno blagajno. Da bi se radi tega lahko izvedlo zmanjšanje osebnih izdatkov, se mora s tem delom pričeti z največjim obzirom, tako da se bo re- stopo m a. Hišni lastniki morajo poslati v bližnji bodočnosti zopet resnični lastniki svojega imetja, toda glede na interese najemnikov je treba hišnim lastnikom vračati njih pravice postopoma, da se ne znajdejo tisoči najemnikov z družinami čez noč — na cesti. Kdor je prebral dr. Gosarjev načrt, vidi, da se drži tega edino pravilnega načela postopne likvidacije, zato ga moramo le odobravati. Razmere same bodo tekom zime pokazale, ali bo treba do popolne osvoboditve hišnih lastnikov po 1. maju še ene vmesne stopnje, ali bo pa mogoča s tem terminom že popolna likvidacija. Jasno je pa, da osvoboditev hišnih posestnikov ne more in ne sme biti udarcc najemnikov, zalo bi bilo želeti, da se vzporedno s tem vprašanjem reši tudi vprašanje preskrbe zadostnega števila stanovanj. Svoječas- sveta preneha v slučaju državljanskih in političnih pravic in z ostavko. — Vsako, na katerikoli način izpraznjeno mesto se mora v teku enega meseca spopolniti na čin, katerega je zavzemal izstopivši član. Mandat novo-i imenovanih članov preneha istotako, kakor 1 mandat istega, na katerega mesto so stopili. Člen 5. Članstvo v gospodarskem svetu je častna dolžnost, člani gospodarskega sveta imajo brezplačno vožnjo na državnih železnicah oh prihodu in odhodu, kadar potujejo na i poziv trgovinskega ministra na sejo sveta. Člen 6. Gospodarski svet se bo sestajal na poziv trgovinskega ministra po potrebi v Belgradu. Člen 7. Sejam predseduje trgovinski minister. V slučaju njegove odsotnosti kateri urad-! nik njegovega ministrstva, ki ga odredi trgovinski minister. Člen 8. Sejam gospodarskega sveta lahko prisostvujejo samo člani. Izjemoma pa lahko prisostvujejo ali samo s pravico govora, pa brez glasovalne pravice: 1. Delegati posameznih ministrstev, ki jih ! ministri določijo. 2. Strokovnjaki, ki jih določijo ministri ali svet sam. Član 9. Vsi sklepi se napravijo z večino navzočih članov. Posebna mišljenja pa se priložijo poročilu ali zapisniku, ki se pošlje ministrstvu. Člea 10, Dnevni red določa trgovinski minister in ga mora pravočasno sporočiti članom sveta. Iniciativni predlogi posameznih članov se morajo predložiti trgovinskemu .ministru, ki jih stavlja na dnevni red prve prihodnje seje, Če so se mu predložili najmanj 10 dni : preje, nego se je sklicala seja. Izjemno pa j lahko po sklepu gospodarskega sveta in po 1 pristanku predsedujočega seja tudi sklepa o predlogih, ki niso na dnevnem redu, in sicer šele takrat, ko je dnevni red izčrpan. Člen 11. 0 delu seje se vodi zapisnik, ki se objavi, razen v slučaju, čc se v njem nahajajo državne tajnosti. V tem slučaju se nc objavi ali vsaj tisti del ne, v katerem se nahajajo tajnosti. Člen 12. Če se pokaže potreba, lahko gospodarski svet iz svoje rrede izvoli odbor za proučevanje vprašanj in odredb, ki v določenem času predloži plenumu svoje poročilo. Člen 13. Za izvrševanje upravnih poslov skrbi trgovinski minister. Člen 14. Ta uredba stopi v veljavo, ko sc objavi v »Službenih novinah«. Trgovinski minister bo ukrenil vse potrebno, da se člani čimpreje izvolijo, najkasneje v roku enega meseca. dukcija nepotrebnih oseb izvršila na način, da bodo reducirani ta položaj z materialnega in moralnega stališča lahko prenašali. Uradniško osebje, ki naj bi se reduciralo, da bi se dosegel uspešen prihranek na osebnih izdatkih, so deloma uslužbenci s poklici, s katerimi se bodo posli še dalje izvrševali brez škode za interes službe, deloma pa so tisti državni uslužbenci, ki so brez posebne kvalifikacije in niso sposobni za izvrševanje poverjene jim službe. Da zavrnem dosedaj navadne očitke javnosti, da se v znali varčevanja vedno prične z najnižjimi uslužbenci iu splošnim državnim uradništvom, smatram kot finančni minister ne izvrstne dr. Gosarjeve naredbe, s katero se je hotelo razna podjetja prisiliti k zidavi stanovanj za lastne nameščence, se zaradi na-stopivšega težkega gospodarskega stanja pač ne bo dalo več obnoviti, izvzemši za podjetja, ki notorično dobro stoje (n. pr. Trboveljska družba in še nekatera dTUga), pač je pa minimum, kar lahko upravičeno zahtevamo, da ne posluje noben ,javen urad v zasebni stanovanjski hiši, kar se dogaja n. pr. v Ljubljani v toliki meri (policija, orožništvo, poštno ravnateljstvo, čekovni urad itd.). Po možnosti morajo javne korporacije skrbeti za to, da zgrade stanovanja tudi za svoje uslužbence, a država, oblast in občine naj s primernimi ukrepi čim bolj pospešujejo zasebno stavljeno iniciativo. Na ta način bo pri nas že v bližnji bodočnosti stanovanjsko vprašanje rešeno v vsestransko zadovoljstvo. Charles Curtis, kandidat republikanske stranke za predsednika Združenih držav. /a potrebno, da se morajo ti prihranki v stvarni proračunski politiki občutiti tudi na dohodkih tistih državnih najvišjih funkcionarjih, ki to uzakonjujejo in izvršujejo. Tako se n pr. za dnevnice narodnih poslancev troši 300 Din dnevno, letno 34 milijonov dinarjev. Pri lem niso uračunane posebne nagrade članom posameznih skupščinskih odborov, ki povišujejo omenjeno vsoto. Ako bi se sedaj dnevnice znižale na 200 Din, bi znesle na leto 22 milijonov. Na ta uačin bi se prihranilo okrog 13 milijonov dinarjev, če se še odbijejo izdatki članom odborov. I/, teh razlogov prosi fin-nčr.i minieter, da se v tem oziru storijo potrebni koraki, da se poslanske dnevnico zmanjšajo. Obenem sporoča, da proučuje načrt nove uredbe zakona o državnem uradništvu in da bo pravosodnega ministra opozoril na efekt zmanjšanja izdatkov ob priliki vpokojitve državnih uradnikov, posebno ministrov in državnih podtajnikov. CELOTNA G1M NA Z f.I A ~V MURSKI SOBOTI OSTANE. r Belgrad, 31. okt. (Izv.) Prosvetni minister g. dr. Kosta K u m a n u d i je občini v Murs-kj Soboti odobril, da v svoji režiji vzdržuje 7. in 8. ran-ed gimnazije. Na ta način ostaneta ta dva razreda na gimnaziji v Murski Soboti še nadalje. RAVNATELJ ANGLO-BANKE V BELGRADU r Bolp-rau, 31. okt. (Izv.) G. Peter Bark, bivši medvojni finančni minister carske Rusije in sedanji ravnatelj Anglo-internacional-ne banke v Londonu, je dospel v Belgrad. Sprejela sta ga zastopnika Narodne banke generalni guverner g. Srečkovič in generalni ravnatelj Narodne banke g. Novakovič. Popoldne je g. Barka sprejel zunanji minister g. Markovič. Ta obisk je finančnega značaja. ZAKONSKI PREDLOGI TRGOVINSKEGA MINISTRA, r Belgrad, 31. okt. (Izv.) Trgovinski minister je poslal predsedstvu vlade sledeče zakonske predloge: zakonski predlog o zbornicah, štiri predloge o merah, trgovske pogodbe z Nemčijo, Anglijo in Belgijo, dva zakonska predloga o zaščiti industrijske lastnine. Ti zakonski predlogi .se bodo po razpravi v vladi takoj predložili narodni skupščini. SEJA FINANČNEGA ODBORA, r Belgrad, 31. okt. (Izv.) Za 7. november je sklicana seja finančnega odbora s sledečim dnevnim redom: 1. volitev članov državnega odbora v smislu odredbe člena 313 finančnega zakona; 2. volitev odbora za prošnje in pritožbe; 3. uredba o ustanovitvi začasnega gospodarskega sveta pri trgovinskem ministrstvu; 4. sprememba člena 4 uredbe o draginjskih dokladah; 5. odobritev kreditov ministrstva za javna dela iz 7 odstotnega posojila. PRORAČUN VOJNEGA MINISTRSTVA, r Belgrad, 31. okt. (Izv.) Finančni in voj-ni minister sta imela sestanek, na katerem sta pregledala proračun vojnega ministrstva. PET MILIJONOV ZA POPRAVO NESREČ r Belgrad, 31. okt. (Izv.) Gospodarsko, finančni odbor ministrov ima prihodnje dni sejo, na kateri bo razpravljal o razdelitvi kreditov pet milijonov, ki so določena kot brez-obrestno posojilo oblastem, ki so trpele po poslednjih elementarnih nesrečah. Znižanje državnih izdatkov. Načrt finančnega ministra. - Znižanje poslanskih dnevnic. Rojaki! V soboto dne 12, novembra 1927 je sedma obletnica žalostnega rapallskega dne. Tega dne je bila sklenjena pogodba, kj je odtrgala od nas 600.000 naših bratov v Primorju. Naša dolžnost je, da se v teh dneh spominjamo bratov in sester pod vlado Italije, ki žive tam v težkem in brezpravnem stanju, in da dvignemo svoj glas proti nekulturnim krivicam, ki jih trpijo ljudje našega rodu pod vlado in pritiskom brezobzirnega in nekulturnega fašizma. Pod vlado italijanskega fašizma j« izgubil naš narod vse svoje pravice. Naš jezik je izgnan iz Sol, naš tisk se omejuje in uničuje z vsemi sredstvi, naši ljudje se preganjajo, italijanska vlada izdaja uradne odloke, s katerimi hoče na mah zatreti vsako sled naše kulture in našega jezika, vse kar si je naš človek tekom stoletij ustvaril z lastno močjo in pridnostjo. Vsled teh v nebo vpijočih krivic moramo prav vsi in odločno izjaviti, da svojih zasužnjenih bratov ne moremo in ne smemo pozabiti in da nobena državna meja nima moči in pravice, da bi izbrisala kulturno, narodno, jezikovno in krvno sorodstvo. Mi vsi smatramo, da krivice, ki jih ofi- cijelna in neoficijelna Italija dela pripadnikom naSega naroda v Primorju, niso le krivice prizadete primorskim Hrvatom in Slovencem, ampak celokupnemu narodu. Zato naS narod mirno in dostojanstveno zahteva človeških pravic tudi za svoje ne-osvobojene brate, ter hoče iste s svojim neumornim in smotrenim delom tudi doseči. Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice v Ljubljani prosi vsa kulturna in narodr.a društva Sirom domovine, da se s predavanji spomnijo o priliki rapallskega dne naših zasužnjenih bratov in sester. Kot spominski dan je določena sobota, odnosno nedelja dne 12. ali 13. novembra 1927. Ta dan naj bodo po vsej Sloveniji, tudi v njenih najoddaljenejših gorskih krajih, spominski govori o zasužnjenih bratih in sestrah. Jugoslovanska Matica prosi, da se ta dan priredi v celi Sloveniji narodna zbirka pod naslovom »dinarski dan«. Vsakdo, ki čuti narodno, naj daruje ta dan vsaj 1 Din za narodne obrambne namene. Rojaki! To Vam sporoča ob sedmi obletnici rapallskega dne Jugoslovanska Matica s prošrio, da z bseedo in dejanjem podprete njeno delo. Atentat na predsednika grške republike. Socialistična igra z obrtniki. Maribor, 31. oktobra 1927. Mariborski socijalisti so predrzni dovolj, da so začeli poleg hišnih najemnikov begati s svojo demagogijo tudi obrtnike. A ti jim niso šli tako na lim kot svoj čas hišni najemniki. Socijalisti so dali v svoji tiskarni natisniti mala vabila, ki so jih nad 500 izvodov razposlali obrtnikom in sta jih dva socialistična agitatorja v soboto zvečer lepila po mestu na hiše, vrata, kakor je pač bilo. S temi listki je vabil neki »pripravljalni odbor« na sestanek obrtnikov na nedeljo 30. nov. ob 9 v Gambrinovi dvorani. V nedeljo ob 9 ni bilo na sestanek razen nastavljenega reditelja nikogar, pač pa se jih je do 10 nabralo do 40. Nihče pa ni vedel, kdo je shod sklical, kdo ga bo otvoril. Ob 10 je vstopilo v dvorano več socialistov, med njimi tudi ravnatelj Ošlag. Shod je pričel. Otvoril ga je socijalist, čevljar Kreutzer. Povedal je takoj, da stoji na socijalističnem stališču razrednega boja in zato ne govori v imenu obrtnih strokovnih organizacij, kot so obrtno društvo ali zveza obrtnih zadrug, ampak le kot svoboden obrtnik. Najprej je pripovedoval, da sedanji obč. svet izredno razmetava, ker zida stanovanjske hiše. Očital je občini, da daje stanovanja p r e p o -c e n i in da bo zato doplačevala, da bi z vsoto, ki so jo šteli za marmorne plošče v novih hišah, sezidali lahko novo stanovanjsko hišo s 30 stanovanji. (Obrtniki so se muzali tej trditvi.) Kot dokaz, da občina s svojimi do-kladami odira občane, je navedel to, da je on moral za prireditev neke veselice plačati 68 Din obč. takse. V nemškem jeziku je nato razpravljal brivec Koschuch podobno kot predgo-vornik. Dodal je le to-le zanimivo točko: »Delavci so že organizirani, sedaj se moramo še mi « S tem je pa izdal svojo zvezo s socijalisti. Bivši radičevec Lipovšek je v svojem govoru napadal občino, ker troši denar Za avtomobile. Dejal je, da meščani nimajo drugega od tega kot da prah požirajo! — Nemško je zopet govoril B e r a n i č , čevljar, kateremu je odgovarjal obč. tajnik G 1 a -ser in dokazal, kako razumno da je občina že dozdaj gospodarila in bo tudi v bodoče. Ravnatelj Cšlag je moral zdaj hitro dajati direktive k sosedni mizi, kjer je sedel predsednik Kreutzer, ki je zopet povzel besedo in otvoril debato, pod kakim imenom naj bi se nastopilo. »Neodvisna obrtna lista«, »Mednarodna gospodarska stranka«, »obrtna in trgovska lista«. Sklenilo se je končno, da se pusti odboru, da najde pravo ime in da izvede e priprave za to to, da se vloži obrtna lista, če tudi se bodo protistavile obrtne zadruge in društva. Končno se je še pobiralo za tiskovne stroške, ki jih je dozdaj plačeval Kreutzer sam Ljudski tiskarni. Obširnejše poročamo danes o tej novi skupini zato, da bodo obrtniki v Mariboru spoznali, da prihaja ta pokret od socijalistov, ki hočejo z zvijačno igro zvabiti obrtnike do tega, da jim izvabijo njihovega organiziranega člana Kreutzerja ter tako pomnožijo število socialističnih obč. svetnikov. Igra pa se je nerodno začela in smo prepričani, da bo tudi končala sama po sebi, ker mariborski obrtni in trgovski krogi dobro vedo, kaj imajo pričakovati, ako bi dobila občino socialistična stranka v roke! Odgovcr »Novostim . Zagrebške »Novosti« so si dovolile grd napad na ministra za socialno politiko dr. A. Gosarja, ker je osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev priporočil, naj svoja nova poslopja za \ aru je pri »Vzajemni zavarovalnici«. Ta protest ima svoj izvor v prizadetem ravnateljstvu samem. Iz ravnateljstva je ta zadeva prišla v javnost. To je treba ugotoviti, ker »Novosti« groze, da bo javnost obračunala z dr. Gosar jem, če bj m poizkušal menjati kake člane uprave SUZORa. Napad sam je dokaz, da bi bila izmenjava potrebna. »Novosti« se zgražajo nad Gosarjevini regionalizmom. V čem je ta? Samo v tem, da je dr. Gosar priporočil največjo, najstarejšo, eno najmočnejših in najsigurnejših domačih zavarovalnic, ki ima svoj obširen delokrog po ▼sej slovenski in hrvatski zemlji. Dočim je veliko število zagrebških zavarovalnic popolnoma v rokah inozemskega in židovskega denarja, je »Vzajemna zavarovalnica« izključno naša domača last, na vse strani popolnoma neodvisen zavod. Ne regionalizem, ampak dejanska sposobnost »Vzajemne zavarovalnice« za to veliko zavarovanje je bila motiv za dr. Gosarjevo priporočilo. »Novosti« trdijo, da zavod, ki ima sedež v Ljubljani, nima pravice do prevzema takega zavarovanja, ker gre za paiačo v Zagrebu in zdravilišče na Klenovniku, češ, da je za te zgradbe prispevala Slovenija le kakih deset odstotkov. Vprašamo: Kje pa je kaka javna ustanova v Sloveniji, kjer bi bogata Hrvatska prispevala deset odstotkov? Zastonj jo iščemo. Če pa gledamo zavarovanja v Sloveniji, jih bomo našli celo vrsto v rokah zagrebških zavodov. Vprašamo dalje: Ali ni SUZOR Zagreba in Hrvatske favoriziral že s tem, da je gradil rsa idravili?6a in vsa večja poslopja izključno na Hrvatskem? Kje je pa tu pravičnost? Kakšni agentski motivi so pa hi imeli vipliv? Ali je pristranoet, če minister izrazi željo, naj se po vsem tem vsaj prj zavarovanju ne izključi zavod, ki ima svoj sedež v Sloveniji? Tisti, ki so zlorabili dr. Gosarjevo zaupanje, ki danes dr. Gosarju očitajo pristranost in agentstvo, »o dokazali, da zaslužijo, da čim najhitreje zginejo s svojih meet. Toliko na naslov Zagreba. Ugotoviti pa je treba tudi to, da se je SDS in njeno časopisje istotako postavilo proti domačemu zavodu. Tudi SDS smatra dr. Gosarja za agenta, ki ga je treba opljuvati, ker je imel pogum povedati Zagrebu, da neupravičeno ravna. ker vse bogastvo zavarovanja daje na razpolago izključno Zagrebu in okolici, z denarjem, ki se zbira iz cele države, torej tudi iz Slovenije. Poturica je hujši cd Turka, zato nas ne čudi, čo so napadi v ljubljanskih listih SDS na dr. Gosarja še nesranmejši in lažnivejši kot oni v zagrebških listih. Volitve v TOI. Vseh glasovnic za obrtni odsek TOI je došlo 19.079. Včeraj, v nedeljo 30. okt. je volilo osebuo 9 upravičencev, in sicer 5 Ogrino-vo, 4 pa Rebekovo listo. Skupno je torej oddalo glasovnic v obrtni odsek 19.088. volilcev. Volilna komisija je včeraj začela odpirati glasovnice. Odprla jih je tekom včerajšnjega dne 4039. Kakor se kaže, bo trajalo odpiranje glasiovnic do petka, na kar se bodo glasovnice sortirale, tako da pred prihodnjo nedeljo ni pričakovati objavljenja rezultata. v Atene, 31. okt. (Izv). Včeraj opoldne je 301etni Caharija Affari, komunist, streljal na grškega predsednika Konduriotisa. Pred mestno hišo je od blizu streljal iz revolverja in zadel predsednika na sencu, k sreči pa samo lahko ter so kroglo takoj odstranili. Rana je lahko nevarna samo radi visoke starosti predsednika. Atentator je bil takoj aretiran in so ga morali braniti pred razdraženo množico. V njegovem stanovanju se je izvršila hišna preiskava, kjer so našli komunistične propagandne spise. Komunistična stranka zanika vsako zveza z afero. Ministrski svet je izdal komunike, v katerem najostreje obsoja atentat in poudarja odločnost, da bo sovražnike državnega reda brezobzirno zasledoval. Minister pravde je dobil nalog, da pripravi naj-energičnejše zakone proti komunistom. V zadnjem času je postalo delovanje komunistov in rojalistov živahnejše. Afera Manoiiescu zanima vso Romuniio. CENZURA ODPRAVLJENA. — TRIJE VIŠJI ČASTNIKI PRED VOJNIM SODIŠČEM, — OSEBNA OPAZOVANJA POROČEVALCA »SLOVENCA« O STANJU V ROMUNIJI. v Kološ, 31. okt. (Izv.) Med spisi, ki so bili zaplenjeni pri Manoiiescu, so našli tudi material, ki obtožuje voditelja narodne stranke Jerga. V zadnjem času so se izvršile številne nove aretacije. Tako sta bila aretirana brata Popoviscu, od katerih je eden bivši poslanec, drugi pa duhovnik, dalje predsednik okrožne skupščine Petrica, župan Caranga in predsednik narodne kmetske stranke v Brašu Danila. Manoiiescu je izjavil, da nima nobenih komplicev in da je akcijo za princa Karla vodil popolnoma sam. Zeli, da se zaslišita kot priči kraljica Marija in princ Karel. Zagovornik Manoilcsca zahteva, da se pokliče k razpravi več sto prič, med njimi vodilni politiki. Posle državnega pravdništva vodi vojaški av-ditor Bratianu, bližnji sorodnik ministrskega predsednika, ki ima vsak dan dolga posvetovanja z ministrom pravde. V nekem oficiel-nem komunikeju se izjavlja, da je Manoiiescu kriv zarote proti kralju. List ministra pravde »Universul« pripominja k temu, da mora Manoiiescu na podlagi vojaškega kazenskega zakona priti pred preki sod. v Bukarešta, 31. okt. (Izv.) Danes zvečer je bila odpravljena cenzura časnikarskih poročil za inozemstvo ter so zopet dovoljeni telefonski razgovori med Bukarešto in Bel-gradom. Cenzuro je odredil minister za notranje stvari. Zunanji minister Titulescu je proti temu odločno protestiral, ker bi ta odredba utegnila škodovati ugledu Romunije v inozemstvu in izzvati napačne vtise o polo- žaju v Romuniji. Vaš poročevalec lahko popolnoma potrdi uradno poročilo, da vlada v vsej deželi popoln red in mir. Vsa poročila o nemirih so ali fašistična izmišljotina ali nezmerno pretiravanje. Tako se v Romuniji smejejo nekemu poročilu Reuterjevega biroja, da ministrski predsednik Bratianu namerava pobegniti v inozemstvo. Pri končani debati v parlamentu prošlt četrtek ni bilo v Romuniji nobenega omembe vrednega političnega dogodka. Preiskava proti Manoiiescu še ni zaključena. Vojaške oblasti so izvršile hišno preiskavo. Po končani preiskavi, ki se pričakuje jutri, bo vojaški državni pravdnik stavil svoj definitivni predlog glede obtožbe. Razprava se bo bržkone začela v soboto ali v pondeljek. Zaslišanih bo veliko število prič, med njimi ugledni politiki. Manoilcsca bo branilo več zagovornikov. Glavni zagovornik bo general Avarescu. Pomagali mu bodo člani kmečke stranke, ki so odvetniki in obenem rezervni častniki. Kar se tiče vojaških osebnosti, se jc pričela preiskava proti general-štabnemu šefu zrakoplovnih čet, polkovniku Teodorescu, proti komandantu zrakoplavnih čet Jonescu in proti polkovniku Giosanu. Polkovnik Teodorescu ni bil aretiran, temveč ga samo do nadaljnjega zadržujejo pri vojni komandi. Jonescu je bil odstavljen. Giosanu pa interniran v svojem stanovanju. Giosanu je bil pred kratkim v Parizu in je tam obiskal princa Karla. Naš urednik pri dr. Selplu. v Dunaj, 31. oktobra. (Izv.) Danes je zvezni kancelar dr. Seipel dovolil uredniku »Slovenca« dr. Čampi daljšo avdijenco. Dr. Seipel se je natančno informiral o jugoslovanskih, posebno o slovenskih socijalnih, strankarsko-političnih in kulturnih razmerah. Med drugim se je spominjal politikov SLS pred vojno in med vojno, posebno knezoškofa dr. Jegliča, s katerim je bil še letos skupaj v Ameriki, in knezoškofa dr. K a r 1 i n a , ki je moral zapustiti Trst, položaja Slovencev in Hrvatov pod Italijo, osobito pa dr. Korošca, s katerim je bil tudi po vojni večkrat skupaj. Državni kancelar je občudoval strumno organizacijo SLS in uspehe, ki jih je stranka dosegla na deželi, kakor tudi njeno sedanjo vlogo v liberalni trdnjavi Ljubljani. Nato je dr. Seipel govoril o notranjem političnem položaju v Avstriji. Med drugim je poudarjal, da je nameravani obisk nemškega državnega kancelnrja dr. Marxa in zunanjega ministra dr. Strcscmanna samo akt uljudnosti; dr. Sei- I V$®m gospodom, Sit po najnovejšem Uro u, se priporoča pravkar otvor-jeni, prvovrstni nodni atelje Josip ivančic, Ljubljana, Selenburgova 1. V zalogi največja izb ra češkega in angleškega blaga. Petletnica fašističnega pohoda na S^im. e Trst, 31. okt. (Izv.) Včeraj se je tukaj vršila proslava petletnice fašističnega pohoda na Rim. Poveljnik milice, general Mozzoni je imel na Glavnem trgu nagovor na fašiste. V svojem govoru je pohvalil požig »Balkana« kot nujno posledico za Split. Svoj govor je končal z zaprisego fašistov. Nato se je vršilo defiliranje milice v bojni opremi. Nastopil je tudi oddelek za topove in za zračno obrambo. Z dežele je prišlo nekaj Zastopnikov pod vodstvom fašističnih tajnikov in podestatov. Bivši finančni minister De Štefani je imel v Rosettijevem gledališču slavnostni govor. Predstavil je tudi tržaškega fašističnega tajnika, ki se je v svojem govoru poklonil tudi dalmatinskim Italijanom" in jih pohvalil, da se zavedajo svojih pravic, in da jih fašisti ne bodo nikoli pozabili. De Štefani je nadalje v , svojem govoru predvsem poudarjal imenit-! nosi italijanske kulture. Italijanska kultura je velika in Italijanom ni treba črpati iz tu-i jih virov. Tržačani morajo biti popolni Itali-; jani. Slavnost se je zaključila z veliko pojedino na sedežu fašistov. pel je bil opetovano v Nemčiji ter je med drugimi obiskal prejšnjega državnega kance-larja dr, Wirta. Tudi Ramek je bil v tej lastnosti v Berlinu. Dr. Seipel je potem orisal notranjepolitični razvoj Avstrije od prevrata dalje in vlogo obeh najmočnejših s.tr^k: krščanskosocijalne in socialdemokratske stranke, ter omenil državno zborovanje so-cijalnodemokratske stranke, ki se vrši ravno sedaj. Državni kancelar je poudaril sledeče točke: Krščanskosocijalna stranka ne more prepustiti vlade drugim strankam, ostati mora vedno v vladi ter na ta ali oni način preprečiti, da bi prišli drugi skupaj. Julijski dogodki so stranki zelo koristili. Sedanje zborovanje socijalistov je usodepolno. On čaka čisto mirno na nadaljnji razvoj ter je sam, kakor tudi stranka, povsem zadovoljen z dosedanjim razvojem. Iz nadaljnjega razgovora s poročevalcem je bilo povzeti, da pričakuje razkola v socijalnodemokratski stranki. Štejeta. Zmaga: bo — ne bo, bo — ne bo, bo — ne bo. Uh, samo še trije lističi, Ne naprej. Počakaj-mo, kaj bo Rojina povedal. izredna prodala zimskecia blaga po skrajno znižanih cenah! Že zn mal denar dobite volneno blago za žensko obleko ali plašč, za moško obleko ali suknjo! PotoHsr, Vodnikov trs Liubljana za mm m zine kupujte Vaša oblačila pri znani, strogo solidni tvrdki los. Roiina, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3. lil ii m—miiJiuiamiL— Karamhol vlakov v Bari Locorodondo. ž Rim, 31. okt. (Izv.) O strašni železniški nesreči, ki se je dogodila na progi Bari-Lo-corodondo smo zvedeli sledeče podrobnosti. Nesreča se je dogodila par minut pred sedmo uro zjutraj, baš ko je vlak vozil na postajo Riggano. Tam stoječemu vlaku bi imeli pri-Idopiti par vagonov. Medtem ko so vlak premikali, je privoziJ osebni vlak, ki je bil poln fašistov. Strojevodja je zastonj skušal ustaviti vlak. Westinghouse-zavora je eksplodirala. Mnogo vagonov se je zdrobilo in prevrnilo. Od 1000 miličnikov in mladih fašistov, ki so se vozili v Bari, je bilo 10 mrtvih in 106 ranjenih. Med temi 20 smrtno nevarno, 20 pa težko. Vse slavnosti so bile odpovedane Zbrani fašisti so se mirno razšli. v Pariz, 31. okt. (Izv.) Pri včerajšnjih na-domestnih volitvah v departementu Orne je bil bivši predsednik republike Millerand izvoljen v senat kot kandidat desnice. žrebanje loterije društva" »Trgov, akademija« v Ljubljani sc je na željo številnih naročnikov srečk, ki so zamudili termin 27. oktobra, preložilo nepreklicno na 5. december 1927. Prodaja srečk v trafikah, trgovtnah (n zadnji rok za plačilo Ho I. dccemhrn! — Pri društvu naročene srečke se pošiljajo naročnikom samo proti plačilu. — SREČKA STANE 10 Din. — Dobitkov je 885 od 50.— do 100.000 Din. Spomin vseh svetih in vernih. Likovič Joža: Vigilifa. (Bratu-golobčku na Sionski gori.) Ožaril me je večne luči sev, v tenčice bele, v mehke prte sem povit, uspaval me je nebeščanov spev, «mehljam se v cvetju, v svetih zorah skrit, I. Spomladi sem bil še zaznal. da sladko topel veter veje, zavreli so sokovi, poje tal, dobrave belo solnce greje. Sem dobro znal, kedaj se poigrava z brstečo rožo mesec mladi, kako omamlja kot vijolična dišava obraz dekliški ob ogradi. Me vzdramil še je murnov glas, še enkrat se mi kos odzval je v dalji, sem dobro čutil žejni čas, ko se vode zlate v zapadni zarji... n. Potem je ^mamicam zvonilo, med kresnim cvetjem je zlato cingljalo, dekle na grob mi rož je natrosilo, srce predrobno ni se več odzvalo. Nad vrbo žalno črni ptič leti, zašel je mak med tožno grobno bil, v sopari sivi rožna plan žehti, za goro zlat oblaček se je skril. Sem bridko slutil, da razor odmeva, zlatice kraj logov drhte; razpadal sem med prah, še želel dneva, strohnelo slednjič je srce ... III. Sokov kipenje me ne vzdrami, ne zvabi več sanjavi maj, dehtenje rož me ne razpali, tišina grobna je moj slaj. Vročine ni, je mlačen hlad, brez hrepenenja molk sladak, v blestenju žarnem sem še mlad, obdaja sev me zlat, mehak. Perot pokoja boža me, zagrinja, skrivnost Siona sladko muči, kot v školjčni oljnici se duša vtrinja, gori brez sence Večni Luči.,. In smrt! ni... ;u,v Je hi1. Je ni, ker nam ni dano umreti, ne tebi, ki si dober, ne meni, ki sem slab. Bog je namreč hotel v človeku poveličati dobro in obsoditi zlo v času in večnosti. 0 večnosti vemo po veri in po slutnji; kar govorimo o njej, je ubogo človeško jecljanje. Zakaj oko ni videlo in uho ni slišalo, le srce je včasih zaslutilo, kar je Onstran. Onstran pa j e. Že zato, ker mora tudi Misel imeti nekje svoj vir in po izpolnjeni nalogi svoj pokoj, kakor vemo o telesu, od kodi je in kam gre. Misel ne more biti od tod, kjer je tvar. Saj Misel tvar suvereno obvlada in se dviga nad njo in tvar Misli nikdar zadovoljiti ne more. Da je Onstran in da je Misel od tamkaj, nam pričajo najboljši vseh časov, ki so verovali, živeli in umirali za Misel in Onstran. Stara zaveza, Nova zaveza — med Onstran in tostran, to je, kar daje zmisel, da sploh smo in zakaj smo. Da smo po Misli in zaradi Misli iz Onstran. Praznik te Misli obhajamo danes in jutri. Praznik vseh zveličanih in poveličanih duhov; praznik svetih očakov in prerokov, svetih apostolov in evangelistov, svetih učen- cev Gospodovih, svetih nedolžnih otrok, svetih mučencev, svetih učenikov, svetih mašni-kov in levitov, svetih menihov in puščavnikov, svetih devic in vdov, vseh svetih, posebno tudi tistih, za katere svet ni vedel in ne ve, pa so bili in so odkriti Božjim očem. Vsi ti so v tvari živeli za Misel iz Onstran, od koder nam zdaj svetijo kakor zvezde v noč in nas vabijo kvišku. A kako naj bi tvar hrepenela nad tvar in čas nad čas? Tako bi bilo kraljestvo tega sveta samo zoper sebe. Misel z Onstran nam vse razodeva — smrti ni. In smrti ni! Dobra dela in ljubezen segajo iz tostran v Onstran in iz Onstran v tostran. Kje je smrt? Na grobeh? Ne, tam je ni, tam je ljubezen, ki je življenje. Ta ljubezen seila preko groba ln izpreminja domovje rajnih v ; skrbno negovan vrt, toneč v zelenju in cvetju, preprežen s tihimi, belimi stezami. Kako tesna in trajna je vez med počivajočimi in tistimi, ki se še trudijo, nam pripovedujejo bele klopi, ki se ljubo stiskajo ob grobeh. Dva grobova sta pri Sv. Križu: Krekov in Cankarjev. Na Krekovem je še svež venec od zadnjega korporativnega obiska hvaležnih dedičev, a Cankarjevega neprestano neguje in čuva ljubezen kakor svetišče: »Ne stopajte . ,« Ali sta Krek in Cankar — umrla? Kakšna beseda! In ali so umrli oni, ki verno čuva njih spanje mož s puško ob kolenu, tožen, a buden in 'vsikdar pripravljen na bran njihove dragocene dedščine? Ali so umrle usmiljenke, ki te razsežnost njihove božje njive pretrese in te enoličnost njihovega domovanja boli? Ne, na pokopališču ni smrti. Še kamen živi in pripoveduje o novem življenju, ki polje med Grintovcem in Krimom, o svobodi in delu slovenskega rodu. Ta rod ne bo umrl, dokler bo v njem živela vera v Onstran. O umiranju/ 21. februarja 1926. Sedaj ne čita več »Notic«. Zadnje tedne jih ji je čital njen mož v bolniški sobi splošne bolnice. Oči ne zmorejo več. Vse je progasto in megleno. S tresočim se svinčnikom mi je pisala zadnjo dopisnico. Naj še enkrat pridem tjekaj. To so bile zadnje črke njene roke. Pred tremi leti sem jo poročil v lepi, tihi Sebastijanski kapeli na Scharnhorstovi cesti. Dovršila je bila pravkar svoje študije. Cilj je dosegla po bedi in mnogih ovirah. Oba, sindik in dijakinja, sta se naselila v mali hiši na Mozartovi cesti, kjer smo po poroki praznovali par ur. Potem sem bil * N o t i z e n ; Weltstadtbetrachtungen von Dr. Carl Sonnenschein; Heft 4. — Dr. Sonnen-schein je znan po svojem apostolskem delu med katoličani v Berlinu, njegove »Notizenc slovejo po globoko3ti misli in izklesani lepoti sloga. Se enkrat tamkaj. Odprla mi je strežnica. Imeli so bili krst. Mlada mati je ležala slabotna in vročična v blazinah. Govorili smo o tem in onem. 0 smernici njenega življenja in o Previdnosti, ki vodi ljudi- Poročila je protestanta, ki je držal svojo besedo. Otrok so je krstil katoliško. Potem dolgo nisem nič slišal o njegovih delih v trgovinski zbornici. Redno sem ji pošiljal »Kirchenblattc* in od časa do časa mi je odgovorila s par prijaznimi vrsticami ter se veselila slik iz daljnega Berlina, kjer je bila po svoji promociji nekaj časa živela. Sedaj sem prejel v Bonnu, ko sem prišel s predavanja, njeno zadnje nujno pismo. Ne od njene roke. Iz njene okolice. Ne bo več dolgo trajalo. Zdravniki označujejo slučaj kot brezupen. Naj pridem, če moreni, s prvim vlakom. Hitel sem in dospel. Bilo ji je nekoliko odleglo. Zadnja dva dni je morida zopet nekaj malega užiti. Tudi ni vedela, da se je kljub temu bližal konec. Govorila sva o pomladi, ki prihaja. 0 njenem detetu, ki je pri sestri v dobrem varstvu. O njenem možu, ki se je pripravljal, da konvertira. iN bila vplivala nanj. Iz resničnega notranjega prepričanja je bil prišel na to novo pot. Pred vrata Cerkve, katere nauk je ta žena po mnogem omahovanju, po mnogem iskanju, po mnogem obotavljanju s polno vernostjo prenesla v prakso življenja, potrpljenja, molitve. Kako je molila! Toda bila sva edina v tem, da se končno ne moli za pozemske stvari. Marveč za veliko moč, da se usoda krščansko prenaša. To utegne biti molitev za junaštvo. Za bolnike, katerih diagnoza se imenuje karcinom, katerih skrb je poldrugoletno dete, katerih življenja pomlad se je začela šele po mnogem boju z mladim zakonom, to je molitev za junaštvo. Tako sva se pogovarjala to dolgo, liho jutro. Dal sem ji generalno odvezo. Zadnje, kar more dati prijatelj, ki je duhovnik. Potem sem šel. Naročila je pozdrave vsem, ki so bili v Berlinu dobri z njo. Prijatelje, sorodnike, komilitone, s katerimi je nekoč skupaj študirala. Zadnja beseda je bila: »Na svidenje!« — Naslednji dan sem bil zopet v svojem uradu v Berlinu. Proti poldnevu se oglasi telefon. Od njenih sorodnikov. Konec. Mrtva- Sklenil sem loke in se zahvalil Bogu, da som bil med dvemi predavanji ujel vlak in pravočasno dospel. Na svidenje tedaj! Na moji mizi leži prijateljevo pismo. Od Rene. Dragi prijatelj! Z ožaloščenim srcem Ti pišem. Včeraj smo v Koblenzu pokopali našega Clemensa Loenartza. Spominjaš se ga iz Rima. Tega hrabrega, neumornega, plamenečega človeka! Bil je v celem tečaju najdivjejši. Eden najpravokotnejših. Včasih preglasan. Najsvežejši. Najneugnanejši. Postal je jezuit in klasičen pridigar. Od Emmericha do Breslave, Hamburga in Mtlnchena je stal na prižnicah. Imel misijone. Predavanja. Znastvene konference. V Miinchenu so ga po govoru nekoč naravnost dvignili iz stolnice- V zakristiji je bil hotel počakati, plaho skrit, da bi zadnji odšli iz cerkve. Tedaj sta prišla v zakristijo dva moža in mu rekla, da čaka zunaj pet tisoč mož. Pet tisoč mož in da mora sedaj priti. Kakor v triumfu so ga spremili na dom. To je bjla njegova pridiga o zvestobi do cerkve. Nismtf bili zastonj v bližini Petrove cerkve, v svetem Rimu, gojenci Nemškega kolegija in postali duhovniki rimske Cerkve. — Sedaj počivaš v domovini svojih očetov! Ob nemški reki, katero si tako ljubil in za katere svobodo si toliko molil. Ne pozabi prižniee, s katere si do zadnjega diha govoril velikemu inestu. V ponedeljek popoldne sem klečal v četrtem nadstropju. Sestre so sivo sobo nekoliko uredilo. Obrnjena proti oknu je ležala bolnica. Oseminosem-desetletna! Sapa ji je težka. Rojena na Angleškem. Poročena z Italijanom. Nemško je govorila slabo. Romanščina ji je postala materni jezik. Sinovi daleč raztreseni. Živi pri vnukinji- Sestre so pomaknile malo mizo, s prtom pokrito, z razpelom in svečami proti oknu. Ko sem klečal in molil bolniške molitve, ko sem odprl srebrno puščico a svetim oljem in zlato pateno, na kateri je ležala hostija, ml je pogled pohitel skozi okno na cesto. Postaja Nordring. Nad vsem berlinsko ozračje. Sivo. Brez zvezd. Brez palm. Brez nebeške sinjine. Brez šumečega morja, ki ji je pelo v mladosti. Brez italijanskega neba, ki se je nekoč svetilo nad njeno usodo. Mazilim ji, jasnooki, z menoj moleči, čute. Veke. Usta. Roke. Per istam sanetam unetionem et suam piissimam misericordiam! Molitev za odpuščanje vsega, kar smo s svojimi čuti napačnega storili. Z žarom oči. S prijemom roke- Z napačnim potom nog. Indulgeat. Naj ti odpusti. Vse! Ozri se nazaj na svojih oseminosemdeset let. Mi odpuščamo drugim. Bog odpušča nam. Poglej skozi okna. Preko teh hiš Nebo je vendar modro. Solnce vendar obseva te temne strehe. Zvezde se vendar dvigajo v neskončni daljavi jasno, določno, Boga znaneče. Ne ustraši se, o starka, pred zadnjimi dnevi. Gotovo, tu je postaja Nordring. Končna postaja. Tu se ustavljajo vlaki. Tudi tvoj vlak se ustavlja tu-Kmalu bo zadnji. Toda naš Bog je vse proge zgradil v neskončnost. Na njegovih potih ni nobenega Nordringa. Na njegovih kolodvorih in pod njegovimi steklenimi strehami ni nikakega končnega znamenja. Umiranje je le prehod. Samo most. Samo vrata v neskončno večnost. V mini primi, o starka, to razpelo in glej z ugašajočimi očmi v to svečo. Tam v dalji nad temi strehami je vendar Indulgeat. Odpuščanje. Rešitev. Sen, ki je resnica. Bog sam. Blagor jim, ki v Bogu umrjo. Koliko le! lah' o nosite suVnio! Odvisno je od kvalitete blaga in kroja. Sedanji elejHntni kroji ter i/redno fino d< uble-blago tvrdke DRAGO SOHWAB -Ljubljana, jamči da bo suknja v lepi formi najmanj 5 let. i*aruiK »mncipessa Mataida«, Ali si si že ogledal vilo »Stadion«? Ali si že kupil srečko za stadionsko loterijo? Dr. F. S.: Šumanov križ. Saj na Verne duše nihče ne ho šel pod Mrzlo goro. Mrtvo bo pod Okrešljem in pri Frisoh-aufu; morda bo nebo nasulo belih krizantem in bosta sama in tiha kakor večnost: Mrzla gora ln Šumanov križ. Kakor novembrska tegoba dolg in duSeč Šumanov križ... V Solčavi bodo prižgali svečo na Pavlovem grobu; v Belgradu se bodo razjokali na Ivo vem grobu: za oba ln za ves rod Šumanov, ki jih ni več. ★ Lojze Kuhar je vprašal v počitnicah s svojimi pariško-londonskimi očmi: če imamo Slovenci kaj gospa, ki bi zmogle n. pr. čajanko na čast nekim anglošklm diplomatom, k.t grejo mimo Maribora in Ljubljane; ali pa n. pr. Intimno čajanko, na kateri bi bila Terseglav in Kramar... Hm? Mislil sem na Zofko Šumanovo v Belgradu. Pričuvstvoval sem si vso študentovsko pla-host pred vrati njenega salona in se s skrbjo zagledal v črne robove nohtov; in v plemenito dostojanstvo šefa našega patentnega urada dr. Su-mana; ln v vizitke ministrov in generalov in učenjakov; pobožno sem bral poljskega poslanika in nemškega pooblaščenega ministra. Z blaženim strahom som šel z njo k papeškemu nunciju in v sladkosti želel: ko bi me videli moji hribovci, ali vsaj doma« gospod župnik... ko se goltim na sendvičih papeškega nuncija. Sendviče sem pozabil; problem slovenske dame mi bledi za nočno črnino, ki oblači Zofko šumanovo. Ivo je bil Šumanov starejši. Ob nemški materi sredi najvišjega Dunaja je zrastel Jugoslovan. Močna je liri Slovenskih goric in Šumanov od Svete Ane. Ta vitki, sijajni Slovenec! Mladega oficirja so želele vse elegantne belgrajske^ družbe. Kadar sta šla z materjo kakor brat in sestra po cesti, sta bila kakor bleščeča pomlad. Da, pred seboj je imel opojno kairijenjl Potem jo prišel veliki praznik aviatikov v Novem Sadu. Šumanovi so šli tja, da vidijo krstno slavo Ivovo. Večer poprej je govoril Ivo na banketu bel-grajskega aerokluba. Pravijo, da je čudovito govoril. Kakor v zamaknjenju je razprostrl krila drzne duše: »Smrt je kakor polet v višave!« Drugi dan je poletel k solncu in oče in mati sta sredi tisočev gledala, kako je treščil v Donavo. Za Domovino ... Ves Belgrad s kraljevim dvorom vred je bil žalosten. Ali je bilo mesec dni pozneje? Pavle! Orugi sin in zadnji. Kakor oče je bil tih in ves v sebi. Pišejo o njem v »Bogoljubu«, govorijo o njem v cerkvah. Čakamo, da nam dr. Rožman še bolj odgrne obrnz slovenskega Alojzija; saj on ga je najbolj poznal, saj ga je oblikoval. ^ . Po oltarju je Pavle hrepenel in vdano čaka! ... Bil je misijonar, čeprav ni imel talarja im je študiral medicino. Tisti profesorji in študentje belgrajske univerze, ki so poznali Pavleta, so spoznali najlepšo in božjo stran slovenskega katolicizma. Tkal je, tkal je mostove med našo in srbsko dušo ln bil Cirilmetodnik. Da, mesec pozneje: ko so bili v Logarski dolini, da pozabijo smrt nad vojvodinskimi ravnicami. V rdeči zarji ognjenega večera je zataval na Mrzlo goro in nikoli več ni prišel k očetu. Tudi on je šel v višave in Mrzla gora mu je postala oltar in on sam žrtev Bogu. Pod Mrzlo goro je »Šumanov križ«; v Solčavi je Pavletov grob s skalo z Mrzle gore: »Smrt je kakor polet v višave.« V Belgradu je Ivov grob z velikim orlom, ki drži zlat lovorov venec: »Smrt je kakor polet v višave!« Vidini ženo vso v črnini s krono belih las; kako bo obšla grobove na Verne duše, ko so raz-gubljeni po domovini? Tako je zapisala v svoji divni veri: »Bila sta brata — oba junaka visokega ideala. Padla sta kot žrtvi svojega excelsior-inišlje-nja. Tako čudna analogija je med obema v mišljenju, dogodkih in podrolmostih, da mora človek verovati v nadzemeljsko zvezo.« Bila sta sijajna utrinka novega solnoa našega; lepših Slovenci nismo ftiogli dati svoji jugoslovanski prestolicL Ce ju Belgrad ne more pozabiti, ju pač mi tudi nn bomo. Tem mani, ker jih Slovenci nimamo preveč, ki bi nas znali v srbskih in mednarodnih salonih tako dostojno reprezen-tirati. Cvetlice z rajskega vrta. Praznik vseh svetnikov! Na današnji dan se nam kaže sv. Cerkev še posebno veličastna. Veseli premišljujemo danes slavo svojih poveličanih bratov in sester, ki jo uživajo v večnosti. Nam Zemljanom pa pomagajo s svojimi priprošnjami pri Bogu. Kako dobri so nam naSi prijatelji! Kako se zanimajo za vse zadevel Zelo poučna je v tem oziru čudovito nežna legenda iz prvih časov krščanstva Ko je sv. Doroteja šla iz sodne dvorane na morišče, ji je zaklical odvetnik Teofil: »Dobro se imej, nevesta Kristusova, pa mi pošlji z rajskega vrta svojega ženina jabolk in rož.« Ko je prišla mučenica na morišče, je poprosila rablja, naj ji dovoli nekaj časa za molitev. Ko je končala svoje prošnje, je videla pred seboj prelepega dečka, oblečenega v škrlat in v obleko, posuto z zvezdami. V rokah je držal košek s tremi iabolk) in tremi rožami. Doroteja mu je rekla: »Prosim te, nesi jabolka in rože Teofilu in mu povej, d* sem izpolnila, kar sem obljubila.« Izdatnejša kot je bila prošnja sv. mučenice Doroteje, je priprošnja sv. Terezije Deteta Jezusa, ki ie bila 1. 1925. proglašena za svetnico. V življenju jc prosila: »Ljubi Bog, izpolni v nebesih vso mojo voljo, ker nisem na zemlji nikoli ravnala po svoji lastni volji.« V zaupanju, da bo uslišan«, je irrokla preroške besede: »Moj« r«j«k» blaže- Dnevne novice KOLEDAR. Torok 1. novembra. Vsi svetniki, Benigon, Maturiu. — Solnce vzide ob 6.47 zjutraj in zaide ob 4.4J popoldne. Dan je dolg 9 ur 54 minut. Zora se zasvita ob 5 uri 1 min., noč nasiopi ob 6. uri 27 minut. V novembru se skrči dan za 1 uro 14 minut. — Sreda 2. novembra. Spomin vernih duš, Just, Evslahija. Prvi krajec ob 4., uri 16 minut popoldne. ic Klubova soja oblastnih poslancev SLS zu maril>or>ku oblast se vrši v petek 4. novembra ob 5 popoldne v dvorani Zadružno gospodarske banke v Mariboru. Poslanci se tem potom pozivljejo, da se seje udiJeže polnoštevilno. — Dr. A. Veblo, predsednik kluba. ic Smrt črnogorske princezinje Vere. V NLrai ;e umrla na operaciji črnogorska prineezinja Vera. Prineezinja Vera se je rodila leta 1887 v Cetinju kot šesti otrok kralja Nikole in kraljice Milene. Ona je teta našega kralja, čigar mati je bila njena starejša sestra kneginju Zorka. Prineezinja Vera se je odlikovala posebno v delu na humanitarnem polju. Od jsoloma Črne gotre je živela v Franciji in Italiji. l'o smrti črnogorske kraljeve dvojice se je s svojo mlajšo sestro princezinjo Ksenijo preselila h knezu Nikolaju Nikolajeviču. Od otrok biv-Se čruogorske kraljeve dvojice so dosedaj umrli kneginja Zorita Karagjorgjevič, princ Mirko in princez.in.ja Marija. Živijo še velika kneginja Milina, soproga ruskega velikega kneza Nikolaja Nikolajeviču, velika kneginja Stana, žena velikega kn§-la Petra Nikolajeviča. prineezinja Ana, soproga princa Reutenberger, italijanska kraljica Jolena, prineezinja Ksenija, bivši prestolonaslednik Danilo iu princ Peter. Pokojna prineezinja Vera ni bila omožena ir Za načelnika sanitetnega oddelka dravsko divizijske oblasti je postavljen polkovnik dr. R. Jug, dosedanji upravitelj dravske vojaške bolnišnice. ir Občinske volitve v Kočevju so se vršile preteklo nedeljo. Volivnih upravičencev je bilo 698, volilo pa je 589 oseb. Dobili so: SLS 68 glasov in 3 odbornike, Gospodarska delavska lista (dr. Sajovic) 259 in 11 odbornikov. Nemci 206 glasov in 9 odbornikov, SDS 54 glasov in 2 odbornika. ir Smrtna kosa. V Slovenski Bistrici je umrl v nedeljo 30. oktobra zvečer g. Henrik G r i 1, podžupan mesta Slovenska Bistrica. Pokojni je bil zvest in delaven naš somišljenik in naročnik vseh naših listov Zelo plodonosoo je bilo tudi njegovo javno delovanje v občini in drugod. Pogreb se vrši v sredo ob 4. uri popoldne. Naj v miru počiva! ir Poročila sta se v nedeljo dne 30. oktobra g. Leon Kosmač, posestnik na Dovjem in gdč. Dolfka Brence od istotam. Cerkveni obred je opravil v ljubljanski stolnici g. stolni župnik in kanonik dr. Klinar. ic Višek radosti, ki jo sploh moremo doseči ali z delom ali v življenju, leži v tem, da se vzbudi veselje. V prvem hipu bi človek mislil na veselje, ki ga čuti vrtnar, ko poveri svetlično seme v krilo zemlje, da potem neguje in varuje razvite cvetlice in da končno uživa njih opojni in blagodejni duh. Toda čustvo se ne da ukleniti v egoistične spone, pač pa se širi in prehaja na širše polje in radost razveseliti koga, je tako učinkujoča, tako lepa, da nas ne zadovoljuje več, če sami uživamo prijeten vonj nežnih cvetlic, ampak nehote stremimo za čustvom, da s temi cvetlicami razveselimo še druge. Kako veliko radost pa mora občutiti šele oni, ki ob dani priliki in s pripravnim sredstvom poskuša povzročiti veselje onim, ki so prej trpeli pod težo raznih neugodnih prilik ali nesreč, ako so le-te izvirale iz slabih stanovanjskih razmer, ki so povzročale razne bolezni ali vsako dnevno ločitev očeta, matere ali obeh od svojega doma in svojih otrok. Višek radosti jn veselja lahko povzroči mož ženi, ona njemu, oba pa otrokom, če jim bo uspelo preskrbeti prijazno zavetje, v katerem bo lahko cvetela njih mirna in tiha skupna domača sreča. Dobro priliko za to nudi sedaj II stadionska loterija s svojo enonadstropno vilo »Stadion« z vrtom vred, ki je zidana v času davčne olajšave in je vredna 160.000 Din. Zato segajte po srečkah — komad 10 Din — iu ako Vam bo sreča mila, boste tudi Vi 1. decembra t. 1. uživali višek radosti. Srečke se prodajajo pri vseh orlov, odsekih v ljubljanskih trafikah. Naročajo se. pa dahko tudi pri akcijskem odboru za II. stadionsko loterijo, Ljubljaua, Ljudski dom, Streliška ulica 12. ir Vsem kntoliškim prosvetnim društvom in drugim našim organizacijam kamniškega okrajnega glavarstva, ki se bavijo z ljudsko prosveto, se vljudno naznanja, da je v četrtek dne 3. novembra ob pol desetih v Kamniškem domu občni zbor Kam. prosvetuega okrožja. Na dnevnem redu je poleg navadnih točk tudi jako važen razgovor o j drugoletni veliki prosvetni prireditvi društev ce- I lega okr. glavarstva kamniškega z zgodovinsko ' razstavo vsega prosvetnega dela po društvih in organizacijah. Prav posebno so vabljeni vsi predsedniki in tajniki, da se tega obč. zbora udeleže osebno ali vsaj po zastopnikih. Tudi ženski odseki naj bodo mnogoštevilno zastopani. ic Umrla je, obiskovalcem božje poti pri Novi Štifti pri Gornjem gradu, dobro poznana gospa Ivana R e m i c , žena g. Josipa Remica, gostilničarja v Novi Štifti it V Domžalah smo dobili novo lekarno, česar smo prav veseli. Veliko dobroto bi pn izkazal ljudstvu v Domžalah in okolici še tisti zdravnik, ki bi se tu naselil. Ljudstvo bi ga hvaležno sprejelo. Opozarjamo na to zdravniške kroge in zdravniško zbornico. ir Občni zber društva kmetijskih strokovnjakov ia ljubljansko in mariborsko oblast se bo vršil, dne 12. novembra v mali dvorani Narodnega doma v Celju; začetek ob 9. uri dopoldne. Pristop imajo tovariši člani in posebej "abljeni gostje. S tem popravljamo pred dobrim tednom objavljeno notico. ir Poziv gradbenim inženerjem. Ljubljanski oblastni odbor potrebuje za nadzorovanje vodne zgradbe na deželj gradbenega inženerja. Reflektanti naj se javijo do 5. novembra t. 1. Prednost iniajo inženerji s prakso. ic Znameniti zgodovinski dnevi. 1. novembra: 1886. je bilo ljubljansko pokopališče radi kolere zaprto. — 1849. je izšel prvi del državljanskega zakonika v slovenskem jeziku. — 1729. je umrl v pregnanstvu v Borezovu bivši ruski minister in generalfeldmaršal knez Aleksej Meučikov, — 1906 so na Francoskem odpravili smrtno kazen. — 1911. so angleške sufražet.ke ponovno začele z nasilno agitacijo za žensko volivno pravico. — 18S5. je srbski kralj Milan napovedal vojno Bo!?: nji _ 1755 je bil strašen potres v Lizboni. — 1757. se je v PosBagno rodil italijanski kipar Antonio Canosa. Njegova glavna dela so: Sjx>menika Klementa XIII. in XIV., skupina >Amor in Psihae ter ogromna kipa Hektorja in Ajanta. — 1801. se je v Cataniji rodil italijanski opeijii komponist Vincenzo Belllni. Ze njegove prve operif so imele ogromen uspeh. Zato ga jo milanska Scala pozvala, naj ji napiše kako operno delo Komponiral je celo vrsto oper. 1833. se je preselil v Pariz, kjer je napisal poslednjo opero »Puritanci«. — 1865. je v Acton Greenu pri Londonu umrl angleški botanik John Lindley. Bil je vseučiliški profesor. PopulaziriTal je botaniko in umno vrtnarstvo. — 1903. je v Charlottenburgu umrl zgodovnar Theodor Momm-sen. V letih 1844 do 1847 je prepotoval Italijo in Francijo, 1848 je bil izredni profesor rimskega prava v Lipskem, 1850. kot politično sumljiv odpuščen. Odšel je v Curih, kjer je predaval rimsko pravo. Pozneje je prišel v Berlin kot profesor zgodovine. — 2. novembra: 1914. je Srbija prekinila diplomatske od noša je s Turčijo. Turški veleposlanik je zapustil London. — 1906. je mariborska policija odstranila slovenski napis s Cirilove tiskar- NIBELUNGI V OR1ENT-K1M>-CiLII GLINCE nost bo, deliti zemljanom dobrote. Po smrti bom j trosila na zemljo dež cvetic.« V resnici! Kakor dež rož je takoj po njeni smrti začel liti iz njenih rok potok milosti. Debele knjige, ki popisujejo čudežna ozdravljenja io druge čudovite milosti, za-dobljene na priprošnjo sv. Terezije, so izšle v francoščini in drugih jezikih; v slovenščini pa je priredil karmelski samostan na Selu pri Ljubljani lepo knjižico Rože svete Male Terezije. V niej so podrobno popisani čudežni dogodki, ki so se izvršili na priprošnjo čudodelne svetnice v novej-Sem času. Mnogi čudeži so se dogodili na naši zemlji; milostipolne priprošnje sv. Terezije so bili deležni tudi Slovenci. Knjižica bo povsod vzbujala zaupanje v Boga in v pomoč njegovih svetnikov in bo gojila ljubezen do molitve in čed-nostnega življenja. Podoba večnih nebes je bil raj, ki ga je Bog dal prvima človekoma. Po izvirnem grehu smo izgubili zemeljski raj. Večkrat pa pravimo, da nas na zemlji samo tri stvari spominjajo na izgubljeni raj; to »o: zvezde na nebu, cvetice na zemlji ln oči nedolžnih otrok. Naši pisatelji v svojih spisih lepo opisuiejo svete skrivnosti, vzvišene kot zvezde na nebu. opisujejo čednosti prikupljive kot duhteče cvetke ;n rajsko nedolžnost, ki se zrcali v mladih očeh. O teh vzviienih predmetih pa ni nihče tako prikupljivo in lepo pripovedoval kot pokoini profesor Anton Kržič. Mnogoštevilni so njegovi spis), mladina in odrasli radi segajo po njih, najboljše njegovo delo: Zvezde In cvetice. — Knjiga o hvaležnosti je pa le le sedaj izšla. Knjiga nam razgrinia čudovit razgied v trojno kraljestvo prirode, opisuje nam ustroj telesa in nas uvaja v tajne duie, slika nam strarjenje, odrešenje in po- svečenje in nas vabi, da s čudovito lepo hvalnico treh mladeničev v ognjeni peči na Babilonskem dajemo Bogu hvalo za vse dobrote. Kržičevc »Zvezde in cvetice« obsegajo predvsem nauk o hvaležnosti. Vemo pa, da posamezne čednosti nc morejo ostati brez drugih kreposti; zato je zbral profesor Kržič v svoji knjigi toliko primernega gradiva, da bo njegovo delo zanesljiv kažipot v duhovnem življenju. V nedeljo po prazniku vseh svetnikov obhajamo zahvalno nedeljo. Sv. Cerkev nas ta dan opozarja na pripomočke, ki nam pomagajo božje darove tako porabiti, da nam bodo služili v dosego večnih blagrov. Ne poznamo pa boljšega pripomočka zato, kot je Kržičeva »Knjiga o hvaležnosti«. Srečen, kdor jo bo imel, in kdor jo bode pridno prebiral! Vsak dan nas sv. Cerkev vabi k daritvi svete maše, ob nedeljah in praznikih pa nam je udeležba pri sv. daritvi strogo prepovedana. Pri vsaki sv. maši nam naša dobra mati sv. Cerkev kliče v predglasju v spomin dobrote, za katere moramo Boga zahvaljevati in mu prinašati tudi svojih darov, ki naj sc združena z daritvijo Sina božjega dvigajo do prestola nebeškega Očeta. Kako prepričevalno nam govori o vseh božjih dobrotah Kržičeva »Kniiga o hvaležnosti«. V«ak oddelek knjige nam bo vzbudil novih nagibov, da sc bomo udeleževali zahvalne daritve s pravo pobožnostio. Vsak oddelek knjige nam bo pomagal, da se bodo naši darovi pri sv maši, naše molitve, premagovanja in zatajevanja, izpremenili v lepe cvetke, ki bodo kot naše zasluženje cvetele na razskih livadah. L M. ne. — 1914. je Rusija napovedala Turčiji vojno. — 1908. so bili odobroni za Ljubljano Bamoslo-veuskl ulični napisi. ir Zastonj se lahko pelješ v Pariz z ekspres-nim vlakom. Dobiš za potne stroške še 5000 frankov, ako zadeneš ugodno številko časnikarske loterije. Srečka stane 10 dinarjev. Žrebanje bo od 15. do 28 januarja. ir Z nožem so je zabodel. V petek se je v Št. IIju v dušni zmedenosti s kuhinjskim nožem zabodel v srce bivši gostilničar v Ceršelu Štefan Vavpotič star. Trpel je že mnego let na hudi pljučni in srčni bolezni. Rajni je bil doma iz Ormoža in bil vedno zvost pristaš naše stranke. Star je bil 73 let. Naj mu bo Bog usmiljeni sodnik! To je po treh mesecih prvi smrtni slučaj v naši župniji, ki šteje 3200 duš. ir Uboj v Majšperku pri Ptuju. Pri stavbni tvrdki A. Treo in M. Macun iz Ptuja sta bila zaposlena kot zidarska vajenca 19 letna Mihael Muhič, doma iz Znbovec, in Franc Rojs iz Grajene. Oba sta bila zadnji čas zaposlena pri renoviranju cerkve v Majšperku V petek zvečer so pri nekem posestniku obrezovali repo, kjer je prišlo skupaj več fantov in deklet, med temi tudi Muhič in Rojs. Ko se je ob 23. uri vračal domov Mihael Muhič, ga je napadel, nc dn bi sr bila poprej prepirala, Franc Rojs in ga z nožem zabodel v levo stran prsi ravno pod srce. vsled česar se je Muhič zgrudil ter je vsled notranje izkrvavitve tekom ene ure umrl. Muhič je bil zelo marljiv delavec in ga bo tvrdka težko pogrešalo. Ubijalca Rojsa je žandarmerija aretirala in ga izročila v zapore okrajnega sodišča v Ptuju. Na lice mesta se je v soboto zjutraj odpeljala sodna komisija, ki je izvršila sodno obdukcijo Muhičevega trupla. ic Lastnega sina umoril. Pred okrožnim sodiščem v Mostarju se je vršila te dni razprava proti 1 561etnemu Ibri Jagriču. Obtožen je bil, da je februarja meseca umoril svojega lastnega sina. Jagrič se je zagovarjal, da je to storil v obrambo svojega življenja, češ da ga je sin napadel s sekiro. Priče pa so to odločno zanikale. Sodišče je Jagriča obsodilo na smrt na vešalih. Jagrič je obsodbo mirno sprejel in snmo rekel: Neka! ic Smrtna nesreča. Na postaji Slavonski Brod je lokomotiva tovornega vlaka povozila železniškega delavca in ga tako razmesarila, da je obležal mrtev. ir Dcfravdant Blažič aretiran. Zagrebška policija ,ie dobila brzojavno obvestilo, da so defrav-danta Blažiča in njegovo ženo italijanske oblasti aretirale. Blažič je, kakor smo že poročali, iz Zagreba pobegnil na Reko, odtam pa z avtomobilom proti Trstu in Gorici, kjer so ga aretirali. Ker je Blažič italijanski podanik, pride pred italijansko sodišče, njegovo ženo pa bodo i7ročdi našim. obla slem Kakor se poroča, so pri Blažiču dobili še večji del poneverjene vsote. ic Ljudska samopomoč v Mariboru, podporno društvo za slučaj smrti, obvešča vse svoje člane, da šteje z današnjim dnem okroglo 700 članov. Z ozirom na splošno človekoljubnost tega društva se opozarja občinstvo, da imajo vse nad 50 do 80 let stare in zdrave osebe priliko pristopiti k temu pre-koristnemu društvu nepreklicno samo še do konca 1927. Od novega leta naprej se bodo sprejemale samo vse zdrave osebe do nedovršenega 50. leta. Komur je torej le količkaj ležeče na oskrbi svojih dragih ostalih, naj ne zamudi te ugodne prilike in naj takoj zahteva pristopne tiskovine iz društvene pisarne Ljudske samopomoči v Mariboru, Aleksandrova 45 ic Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih slabem spanju, slabem razpoloženju, razdražljivosti, posezite takoj po staropreizkušeni »Franz-Josefc-grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bolnišnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo, da je >Fr a n z - J o s e f« - voda posebno izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in sipecerijskih trgovinah. * Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam dobile samo v drogerijj Kane. Židovska ulica. ic Lesna industrija. Ia remseheidske žage za jermenike. mlinske, krožne in druge, smir-kove plošče itd. kupite najceneje in v vsaki dimenziji pri »J e k 1 o«. Stori trg, Ljubljana. OBLAČILA TVRDKE J. M A TEK Ljubljana. Aleksandrova 12 «o najboljša in najcenejša. •k Budilke in poročne prstane kupite pri F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. Za zimo priporočamo ' ne premoči j i ve Karo čevlje Maribor, Koroška ee*da 19. ir Vesela vest za naše radioamaterje. Naše radioamaterje je zadnji čas zelo iznenndilo, ko so konstatirali pri nakupu znano odličnih cevi MR 3, da so tc cevi sedaj opremljene z vratom iz bakc-lita namesto sedanjega kovinskega vratu Ta sprememba je odstranila pri cevi delovanje kovinskih mas, iz katerih je bil sestavljen vrat. Tudi aktivna grejalna žica jc sestavljena in montirana po novih ameriških metodah, tako da se je kvaliteta sprejemanja s cevmi MR 3, ki le bila tudi do sedaj odlična, izboljšala do skrajnosti. Cene cevi ie pustila tvrdka Tungsram, d. d., vseeno nespremenjene, ker jo prešla tovarna zaradi znatnega povečanja naročil k racionialnejšemu proizvajanju radio-cevi v seriji. 20. Znana tvrdka makaronov slavna bo kot sam Voronov! Žleze brizga ta v capete, oni jajčka v (Dalje prih.l Največja izbera močnih športnih ter <« ve>d!«slcih snežni hi, dobite po nizkih cenah pri A. Žibert, Prešernova ul. OdKritje spomenika koroškim lunakom v Dravogradu. V nedeljo popoldne ob treh se je vršilo na pokopališču v Dravogradu slovesno odkritje spomenika zn osvoboditev Koroške padlim žrtvam. Slovesnost so posetili poleg ljudskih množic iz cele slovenske Koroške zastopniki vojaške in civilne oblasti iz Maribora. Govoril je in položil venec g. veliki župan dr. Fran Schaubach, predsednik oblastnega odbora dr Josip Leskovar ter okrajni glavar g. Koropec. Kot zastopnik divizijske oblasti je govoril ter položil venec mariborski general g. Spasič, za mariborski 45. polk polkovnik Šarič ter zastopniki častniškega zbora omenjenega polka, podčastnikov ter moštva in komandant mariborskega težkega li..vbičnega divizijona g. podpolkovnik Vukotič. Slavnostni govornik je bil g. Amuš iz Maribora...Blagoslovil je spomenik ob asistenci dravograjski prošt g. Serajnik, na čegar pobudo se je začelo vzbujata zanimanje za postavitev spomenika. Zastopana je bila pri otvoritvi dravograjska občina z županom in občinskimi odborniki, domače ognjegasno društvo z zastopniki gasilske župe. Kot zastopnik mariborske občine je govoril iu [»oložU venec g. ravnatelj magistratnih uraaov A. KBchler. Slovesnosti so se udeležile z nagovori in polaganjem vencev narodne organizacije in korporaclje iz Maribora ter obmejnih krajev. Ganljiv je bil duet, katerega sta proizvajala s stolpa starodavne dravograjske -erkve med govorom generala Spasiča dva izborna trobentača. Pomenljivo slovesnost je zaključil nagovor šolske deklice, ki je položila na grob junakov venec v imenu šolske mladeži. Ob tej slovesni priliki sta pela združena pevska zbora iz Slovenjega gradca ln Dravograda. Lepo je bilo od narodno zavednega ženstva. ki je istočasno okrasilo na pokopališču v Dravogradu tudi grob avstrijskega vojaka, ki je padel v koroških bojih. Po končanem slavju sta obiskala g. veliki župan dr. Schaubach in general Spasič mater koroškega junaka, poročnika Miha Maliča, ki je prišla k odkritju spomenika sinu edincu iz Ziljske doline. Ganljivo slovesno odkritje spomenika koroškim junakom je nopra.vilo na rti-prosti narod in na izobražence najgloblji vtis. Socialisti razbili shed hišnih posestnikov. Za nedeljo je Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani sklicalo shod, na katerem naj bi njihovi zastopniki razložili stališče svojih organizacij do novo stanovanjske novele ministrstva za socialno politiko. Za shod je vladalo veliko zanimanje, ne samo med hišnima posestniki, temveč tudi med najemniki, zlasti med delavci, organizirani v socialističnih strokovnih organizacijah. Proti shodu se je v teh vrstah napravila dobro organizirana akcija. Posledica to akcije je bila, da se v nedeljo shod hišuih posestnikov ni mogel vršiti tako, kot so hišni posestniki želeli. Shod je ob izredno veliki udeležbi otvoril predsednik Društva hišnih posestnikov g. Ivan F r e 1 i h , ki je bil takoj po prvih uvodnih besedah: »Dragi hišni posestniki in posestndce« prekinjen od burnega ploskanja socialistov, ki so zavzeli v dvorani domala vse prve prostore. Nastal je silen hrušč in prepir med hišnimi posestniki in najemniki Po daljšem hrupu, med katerim so padali klici: »Ven z boljševikil«, »Dol z hišnimi posestniki!« Itd. je za trenutek vihar pojenjal. S predsedniškega mesta, kjer sla poleg predsednika sedala še gg. ravnatelj Janko Jeglič in Simon Kme-tetz, je predsednik pozdravil zastopnika Zbornice TOI dr. Pretnarja ter zastopnika stavbenikov gg. Matkn Curka in Briclja. V nadaljnjem govoru je g Frelih omenjal zasluge predsednika Zveze hišnih ,posestnikov v Belgradu dr. Marinkoviča in predsednika Evropske federacije hišnih posestnikov Meloua v Parizu. Ko je, govornik zatrdil, da bi se v Ljubljani najmanj 95 odstotkov najemnikov mirnim potom pobotalo s hišnimi posestniki, je nastal v dvorani zopet vihar in protesti. Ko jc omenjal predsednik potek skupščiuskegn dela za novi stanovanjski zakon in da je v tozadevni odbor prišel na čuden način tudi socialist Petejan, so pričeli socialisti — 100—150 po številu — aplav-dliratl prisotnemu poslancu Petejanu. Čuli so se klici: »Mar naj gremo na Žabjek pod kostanje?« »Ali naj si postavimo barake pri šentpoterski vojašnici?« in drugI. V splošnem kričanju in prepiru je zaprosi) za besedo znani socialist Svetek, vendar je ni no-bll. Svetek je skušal nalo miriti duhove, kar mu pa nI uspelo. Predsednik Frelih je odšel tedaj, da pozove policijo. Policija je sicer prispela, vendar ni intervenirala. Med hrupom in kriiSanjem je zatem zaključil shod g ravnatelj Jeglič. Prepiri ln mestoma celo spopadi so se nadaljevali še nn ulici. Dvorana 90 je le počasi izpraznila. Radi tega neuspelega shoda vlada med hiš uimi pr-ic-stniki razpoloženje, naj društvo skliče nov shod, vendar pn naj se določijo preventivne mere proti vsem i>oskusom, da se shod razbije. Ljubljana ' O »Mlinar in njegova hči«, ljudsko lalodgro v desetih slikah, ponovi Ljudski oder v Ljubljani danes točno ob pol osmih zvečer. Preskrbite si vstopnice, ki se dobe danes od 10 do 12 dopoldne in od 4 popoldne dalje do začetka predstave v Ljudskem domu, drugo nadstropje. O Hišnim posestnikom! Prejeli smo: Plačanci in razni drugi nepoklicani elementi so včeraj preprečili redno zborovanje na našem shodu. Ker tudi poLicija kljub prošnji ud intervenirala, je bilo nemogoče hišnim posestnikom dati pojasnila, ki so nujno potrebna za 1. november. Ker je predsednik prejel tudi več gro?ilnih pisem ter se je nn shodu grozilo celo z orožjem, se je moral shod zaključiti. Razgrajači so hoteli doseči, da bi shod zgledal kot nekaka nedostojna demonstracija hišnih posestnikov proti ministru sodalne politike gospodu dr Gosarju, kar sc je takoj v začetku videlo, a se jim to ni posrečilo. Radi potrebnih pojasnil naj se posestniki oglasijo v društveni pisarni. Demonstranti niso s svojim vpitjem ničesar dosegli, hišni posestniki pa bomo v kratkem zopet zborovali. — Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. © fValentin Kopitar. Neizprosna smrt je v nedelj*} zvečer utrgala iz naše srede g. Valentina Kopitarja, vpokojenega upravnika »Slovenskega Naroda« in lastnika oglasnega zavoda v Ljubljani. Podlegel je dolgotrajni, zelo mučni bolezni. Rajni je bil ena najbolj poznanih osebnosti v trgovskem in obrtniškem svelu Ljubljane ter bil splošno priljubljen. Pogreb bo v sredo 2. novembra ob 2 popoldne iz Čopove ulice 21 Naj počiva v miru! — Žalujoči gospej soprogi naše sožalje! O Pogreb t Ivana Robido. Včeraj ob 2 popoldne se je vršil iz deželne bolnice na pokopališče pogreb' preminulega g. Ivana Robide, mestnega nadkomisarja v pokoju. Pogreb je dokazal splošno priljubljenost Ln spoštovanje, ki ga je užival pokojnik Poleg sorodnikov in visokega števila občinstva so se udeležili pogreba še razni zastopniki Mestno občino je zastopal dr. Zamik, policijsko ravnateljstvo ravnatelj Fink. V sprevodu je bilo opaziti številne policijske nameščence, bivše stanovsko tovariše pokojnika. O Trgovine bodo danes zaprte, Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča člane, da morajo biti trgovine na dan Vseh svetnikov celi dan zaprte. — Načelnik. 0 Umrli so v Ljubljani: Dne 28. oktobra: Franja Cernal, delavka, 39 let, doma iz Dobrave; Josip Jazbinšek, delavec, 30 let iz Presečna; Josip Rojšek. tesar, 46 let, iz Slap; Josip Pa vtič, uradnik, 53 let, iz Iške Loke; Maksa Benedik, 26 let, trgovka v Ljubljani; Franja Tiron, 40 let, zasebnica iz Litije; Varšek Ana, 60 let, dninarica iz Št Vida nad Ljubljano Vsi navedeni so umrli v bolnici. — Marija Zor. 66 let. pose-tnica, Aljaževo ulica 12. 0 Nočna služba lekarn Danes imata dnev- 267. si prihranite na izdatkih, ako si -nabavite moderne bluze, pletenine, perilo, rokavice, nogavice, kravate, damske torbice, dežnike, čepice itd. pri P. Sterk nasl. mm ftorittfniKn Muftljaiiia. Stari žn» št. 13. , ADR I A/ čevlji CELJE, Narodni dom no in nočno službo sledeči lekarni: Bohinc na Kongresnem trgu in Levstek na Resljevi cesti. — Jutri, v sredo imata nočno službo: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Karlovški cesti. © Nezgoda. V nedeljo je delal na zaloški postaji premikač Avgust Klemene pri stikanju tovornih vlakov. Po nesreči mu je prišla desna roka med dva odbijača, ki sta jo zmečkala do komolca. Klemenca so prepeljali v ljubljansko bolnico. © Kolesarska brezobzirnost. Na Dolenjski cesti je blizu železniškega prelaza v nedeljo opoldne neki kolesar podrl na tla zasebnico Katarino Svol "ii tem je dobila znatne poškodbe. 0 Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. © OfroSki plašči, oblekce. — Kristofič-Bučar. © Nogavico vseh vrst v veliki izbirj in najceneje pri Dobeic-u, Pred škofijo 15. 0 veliko izbiro volnenih jopic, najfinejših bi"- perila, kravat itd. priporoča tvrdka Ig. Ž a r g i, pri nizki ceni, Ljubljana, Sv. Petra cesta. © Krasne dunajske bluze. — Kristofič-Bučar. Marflzar □ Dve vojaški premestitvi. Od vojnega okrožja v Mariboru je premeščen za okrožnega komandanta g. polkovnik Priča. Polkovnik Lukovič, poveljnik 32. težkega artiljerijskega polka v Mariboru pride za komandanta strelske šole v Sarajevu. Oba visoka častnika sta uživala v Mariboru občo priljubljenost. □ Ljudski oder je v nedeljo popoldne z igro »Mlinar in njegova hči« izredno uspel. Dvorana je bila nabito polna, igralci so izvrstno rešili svoje vloge. □ Šestdesetletni jubilej. Dne 29. oktobra je slavila znana mariborska manufakturna tvrdka Martin Gajšek nasl. Kranjca 60 letnico obstoja. Ravno na soboto pred 60 leti je otvoril g. Kranjc v hiši tik pri starem mostu svojo lastno manufak-turno trgovino in je tzkupil že takoj prvi dan 87 crld Eden nj srovih prvih uslužbencev in trgovskih pomočnike je bil neki Pušenjak, ki še živi danes v Zagrebu in je dosegel starost 81 let. Podjetni in marljivi Kranjc je kmalu dvignil trgovino in jej pripomogel do vpeljave ne le v Mariboru, ampak po celem Slovenskem Štajerskem. Pred 38 leti je stopil v Kranjčevo trgovino njegov nečak in sedanji lastnik g. Martin Gajšek. Ko je bil dogotovljen novi dravski most, se je preselilo omenjeno podjetje v prostore Velike kavarne, kjer se veseli še danes pod unvnim vodstvom g. M. Gaj-ška procvita in obče priljubljenosti. Ravno gosp. Gajšek je eden od onih štajerskih mariborskih manufakturistov, ki lahko gleda ponosom na svoje trdno stoječo ter dobro vpeljano trgovino, ki slovi po solidnosti. Gosp, Martinu, našemu so- Ljubljansko gledališče. DRAMA. Začetek ob 8 zvečer. Torek, 1. novembra: HAMLET. Izven. Sreda, 2. novembra- IDEALNI SOPROG. Red A. Četrtek, 3. novembra: Zaprto. Potek, 4. novembra: UKROČENA TRMOGLAVKA. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. Začetek ob 15. Sobota, 5. novembra: DVA BREGOVA. Premier-slci abonma Nedelja, 6. novembra ob 15: VEČNI MLADENIČ. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20: UKROČENA TRMOGLAVKA. Izven. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Torek, 1. novembra: Zaprto. Sreda, 2. novembra: TRUBADUR. Red D. Gostovanje gospe Zinke Willan-Kunc. Četrtek, 3. novembra: ORLOV. Ljudska predstava po izredno znižanih cenah. Izven. Petek, 4. novembra: Zaprto. Sobota, 5 novembra: RIGOLETTO. Ljudska predstava po znižanih cenah. Gostuje gospod Vi-čar iz Zagreba. Izven. Nedelja, 6. novembra: BAJADERA. Opereta. Pre-mijerski abonma. Ljubljanski operni repertoar se v toliko spremeni, da ostane opera danes na praznik dne 1. novembra zaprta. V drami pa se vprizori Shaker-spearejev -»Hamlete z g. Rogozom v naslovni vlogi. Opozarjamo na četrtkovo operetno predstavo, ki je mišljena kot ljudska predstava z izredno znižanimi opernimi cenami. V petek pa bo prva dijaška predstava popoldne ob 15, in sicer Shake-spearejevn komedija »Ukročena trmoglavka«. Gostovanje gospo Zlnke Wilfnn-Kunr. iz Zagreba. Po izredno uspelem prvem gostovanju bo nastopila gospa Wilfnnova ponovno v naši operi, in sicer v sredo, dne 2. I m. zopet kot Leonora v operi »Trubadur«. Podala je v vsikem oziru izredno uspelo umetniško kreacijo in prepričani smo. da le u<Noč na Verne duše*. Mladinski dom. Kodeljevo. Danes, 1. novembra ponovi dramatični odsek ob 8 zvečer Ftnžgar-jevo dramo »Veriga«. Nova scenerija. Režija g. M V. Potokarja. Vljudno vabimo! Zaradi Zikovega koncerta se vrši prihodnja vaja Orkestralnega društvn Glasbene Matice v četrtek 3. t. m Polnošlevilnol Predavanja v »Pravniku«. Kakor vsako leto bo priredilo društvo »Pravnik« tudi letošnjo zimo vrsto predavanj iz raznih pravnih panog, namenjene vsem. ki sp zanimajo za pravne probleme. Kot prvi predava g. deželnosodni svetnik Anton I.ajovic o predmetu: ^Materialno procesno vodstvo in njego meje v nameni civilnopravdnem redu«. Predavanje se bo vršilo v sredo, dne 2. novembra 1027 ob pol 6 popoldne na sodišču v Ljubljani, soba štev. 79. »Edinost«, organizacija mestnih nameščencev, vljudno vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v petek, dne 4 I. m. ob 8 zvečer v prostorih konzuma. Kongresni trg 2. Udeležba za vse člane in flanfee obvezna. — Odbor. Trgovci in trgovski nameščenci! Drugo predavanje r prof. Vavpotiča o aranžiran ju izložb je v četrtek 3. novembra 1927 ob 8 zvečer v novi mali dvorani hotela Unlon. — Odbor. Društvo »Treznost« naznanja svojim članom ln članicam, dn se v sredo 2. t. ra. ne bo vršil rednt sestanek. -0" Redek glasbeni užitek nam bo nudil v nedeljo 6. novembra t. 1. koncert zagrebškega pevskega zbora >Kolo«. Nad sto pevcev in pevk bro-ječi zbor pod taktirko Slovenca g. Srečka Kumarja bo izvajal Božidarja Širole oratorij »Sv. brača Ciril i Metodije«, glasbeno delo, ki je prilikoin zadnjega mednarodnega glasbenega festivala v Frankfurtu prineslo svetovno priznanje skladatelju Široli ir, reproduktivnim zmožnostim Srečka Kumarja. V Celju se bo vršil koncert v veliki dvorani hotela »Union« in se prične točno ob pol 4. pop. Pred-prodaja vstopnic je v knjigarni Goričar in Leskovšek. Na koncert opozarjamo zlasti tudi okoličane, ki bodo imeli ta dan redko priliko prisostvovati prvovrstnemu podajanju ogromnega dela v poča-ščenje sv. slovanskih bratov. Umetnostna razstava. V kratkem se otvori v Celju umetnostna razstava slik, ki jo priredita akademska kiparja in slikarja gg. Niko Pirnat in prof. Mežan. & Posetnikom mestnega gledališča. Ker se vrši prve dni novembra v Celju nekaj pomembnih kulturnih prireditev, tako koncert »Kola« in koncert Zikovcev, bo gledališče to vpoštevalo ter se vrši repriza Raupachove žaloigre »Mlinar in njegova hči«, ki bi morala biti v nedeljo 6. nov., in premijera Cerkvenikove komedije »Roka pravice«, ki je bila določena za 10. nov., pozneje. V interesu gledališča kakor tudi dotičnih prireditev je bila ta izprememba potrebna. & Petje na grobovih. Tako na okoliškem kot tudi na mestnem pokopališču počastita danes popoldne spomin mrtvih z žalno pesmijo združena zbora Kat. prosvetnega društva in »Oljke«. & Najdena. Neka učenka II. razreda osnovne šole iz Čreta je našla na Cankarjevi cesti na kupu zemlje, ki jo izkopavajo radi polaganja telefonskega kablja, škatljico za vžigalice, v kateri se nahajn ena zlata zapestnica ter ena srebrna ovrat-na verižica s svetinjo Matere Božje. Kdor je izgubil, dobi izgubljeno pri celjski policiji. -0" Z mesarskim nožem v hrbet. Anton Žohar in Bornhnrd Knez sta mesarska pomočnika pri mesarju Josipu Gorenjaku v Zavodni V petek sta se pri dolu spoprijela in se začela rvati. Med rva-njom je Žohar pograbil dolg mesarski nož in ga porinil Knezu v hrbet. Knez je dobil težko poškodbo in so ga odpeljali v bolnico, Žohar pa je dobil stanovanje v sodnih zaporih. Trbovlje Ustanovitev kmetijsko-nadaljevalne šole. Ker ima obrtnik, trgovec in rudar v Trbovljah za svoj naraščaj svoje nadaljevalne šole, kjer se mladenič strokovno izobrazi, zato si je tudi naš gospo-dar-kmet ustanovil v Trbovljah za svoj naraščaj kmetijsko-nadaljevalno šolo. Pouk bo brezplačen'. Vrši se dvakrat na teden od začetka novembra 1927 do konca marca 1928, in sicer v četrtkih od 9—12 dopold ie in v ponedeljkih od 2—5 popoldne. Predavali bodo za ta pouk usposobljeni učitelji v vseh panogah kmetijstva, in sicer: kmetijsko gospoda rstvo, zadružništvo, jioljedelstvo, živinoreja, travništvo, sadjarstvo, prva pomoč pri nezgodah živine, kmetijsko spisje, kmetijsko računovodstvo, čebelarstvo, hmeljarstvo in kmetijska zakonodaja. V tečaj se sprejemajo vsi mladeniči v starosti od 14—21 let v prvi vrsti kmetski sinovi 111 sinovi drugih gospod arjev. Prijave oziroma vpisovanje se vrši v nedeljo 6. novembra t. 1 od 8—12 v trboveljski šoli, 6. razred. Za gospodarje in gospodinje se pa bedo vršili kratki specialni tečaji iz vrtnarstva, perutninarstva, uporaba sadja in prašičje-reje. Koncem tečaja se vrše poučni izleti. €2erlkveni vestnih Stolna cerkev. Bogoslužni red. Danes je ob 10. pontifikalna škofova sv. maša. Popoldan ob 2 litanije Vseh svetnikov, ob 3 pa slovesne pete večcrnice praznika, takoj nato pa slovesne pete večernice za mrtve Ob 5. uri bo najprej en del sv. rožnega venca, nato pridiga, potem pa drugi in tretji del sv. rožnega venca. V sredo, na Vernih duš dan bo v stolnici ob 6. uri črna peta sv. maša; ob pol 9 so cerkvene molitve za mrtve (slovesne pete jutranjice), potem korarska sv. maša Ob 10 bo slovesna črna sv. maša z »Libera«. V mesecu novembru bo vsak večer po litanijah, ki so ob 6.15, sv. rožni venec za verne mrtve. Cerkvena glasba v stolnici. Danes, na praznik vseh svetnikov sc bo pri pontifikalni škofovi sv. maši ob desetih izvajala Prcmrlova Missa s. Jo-sephi za mešani zbor. orgle in orkester, gradiiat in ofertorii Gricshacherjeva pesem vseh svetmkov Premrlova, — Na spominski dan vernih duš 2. nov. se bo pri veliki črni sv. maši ob desetih izvajal Kochov Requ!em. Sv. mala zadušnica za rajne ude Križanskc moške kongregactje bo v četrtek zjutraj ob 6 v Križanski ccrkvi. Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, 3. novembra, v uršuliflski cerkvi. Ob 5. uri zjutraj bo prva sveta maša, ob po) 6. uri pridiga in ob 6 uri sv maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. K skupni poboir,"«A> vabimo vse častilce sv. ReS-njega Telesa Današnje prvenstvene tekme. Iliri|a : Jadran, Primorje s Hermes. V 6., predzadnjem kolu nogometnih prvenstvenih tekem v Ljubljani »e »rečajo danes na igrišču Primorja ob 14 Ilirija in Jadran ter ob 15.35 Primorje in Hermes. Rezervi Primorja in Hermesa nastopita ob 10 dopoldne. Tokme med Ilirijo in Jadranom, šc bolj pa med Hermesom in Primorjem so bile pri nas doslej zelo popularne ter bodo gotovo ludi danes privabile na igrišče mnogo športnega občinstva, čeprav gresta Ilirija in Primorje v boj kot izrazita favorita. Intere-santno bo primerjati rezultate Ilirije in Primorja proti Jadranu in Hermesu; Ilirija ie zmagala nad Hermesom z 9 : 1, Primorje nad Jadranom s 4 : 0. NEDELJSKE TEKME. Hazena. Finale državnega prvenstva za leto 1927. med našo Ilirijo in zagrebško Concordijo je prineslo zmago in prvenstvo Concordiji. Rezultat sc glasi 12 : 8 (polčas 4 : 4). Concordija je zmago zaslužila kot bolj rutinirana družina, ki ima na vseh mestih enakovredne, vseskozi prvorazredne igralke. Med njimi treba posebej omeniti odlično desno krilo Bobinsko, rutinirano Flikovo v haliib ter vratarico Gršetičevo. — Ilirija je bila do sredine drugega polčasa Concordiji vsaj enakopravna ako nc boljša družina. V polju je imela skozi rahlo premoč, napadala jc več kot Concordia, napadalni trio Jcrmolova — Privškova — Bcrnikova so dobro in razantno obstreljevale Concordijin gol. Toda imq,la je v vratarici izrazito slabo točko; tudi Zupančičeva med halfi ni bila čisto na mestu in je ie s trudom krila nevarno Bobinsko. — Razlika v rezultatu -nc kaže pravilno razmerja mbči med obema družinama, temveč gre deloma na rovaš ilirijanske vratarice, deloma pa nosi krivdo na njej zagrebški sodnik Munder, ki je opetovano oškodoval Ilirijo ter zadržal celo. vrsto napadov njenega napadalnega tria. Osmi gol za Concordijo je priznal neupravičeno; žoga je od prečke razločno odletela nazaj v igrišče, ne preko golove črte. — Sicer je bila to ena najlepših hazenskih tekem, ki smo jih gledali v Ljubljani. Obe družini sta igrat! tehnično res prvorazredno hazeno, hitro in gibčno, kombinacija je bila lepo vezana in efektna, streljalo se je na gole mnogo in dobro. Ilirija kljub negativnemu rezultatu nima vzroka biti nezadovoljna s svojo hazensko družino; ako izvzamemo vratarico, ki je slučajno enkrat imela slab dan, je. kot rečeno, pokazala najboljšo in izvrstnim Za-grebčatikam ravnopravno igro. Nogomet. Med nedeljskimi ljubljanskimi rezultati znači presenečenje debakl Slovana proti Primorju. 0 : 1311 Kakor kaže rezultat, jc enajsto-rica Slovana, ki volja sicer za najbolj borbeno in požrtvovalno moštvo, proti Primorju v nedeljo docela odpovedalo. Na drugi strani je Primorje napram temu moštvu igralo precizno in taktično odlično igro, izrabilo je pred nasprotnim golonf skoro vse izgledncjše pozicije ter doseglo v prvi polovici 7 in v drugi 6 golov. Tudi rezerva Slovana je podlegla rezervi Primorja z visokim rezultatom 1 ; 13, vendar more Slovan v svoje onra-vičilo navesti tu vsaj deistvo, da je nastopil z oslabljenim moštvom. — Ostale tekme v Ljubliani: Svoboda je z velikim naporom nadvladala Kr»- SPORTNI DOGODKI. 7, največjim zanimanjem so pričakovali boj med Rupidom in Sparto v tekmi za srednjeevropski pok;il Zmagala je Sparta 6:2!, v Pragi; Poraz je zelo na rovaš Rapidovega vratarja. — Cro-atia je premagata Hašk 3:2, železničarji so igrali z Derovjem neodločeno 0:0. Zagrebška vrsta je sedai tile: Croatia, Concordia, Hašk, Victoria, Gradjanski, Železničarji, I)erby. — V Zagrebu je v bazenski tekmi dobila Concordia 12 točk, naša Ilirija 8. — Slovan je imel zelo veliko smolo; izgubil je proti Primorju 0:13, njegova rezprva pa tudi 0:13. — Na Dunaju: Admira : Sportklub 2:1, F. A. C. : WAC 3:2, Uprta : Wacker 2:1, Vienna : BAC 5:0, Austria : Slovan 2:1. Pri Košicah v Slovaški so tekli čslov. maratonski tek. Ogrski favorit Kiraly je po 35. kilometru izstopii. Zmagal je Oger Galambnš, kakoi je hotel; tekel je 2 uri in 48 minut, izboren čas: drugi je bil Čeli Kroft v 2:50, tretji Nemec Hem-pel v 2:58, četrti Neinec Mliller v 3:01. Niš rojak Stefnnovič je bil s 3:12 enajsti. Startalo jih je 51 organizacija prav dobra, gledavcev 15.000. — Italijan Pavesi je prehodil 25 km v 2:06:07. — Anglež Temple je na dirkališču Linas-Montlhery vozil z motornim kolesom 50 km tako hitro, da bi dalo to na uro 173 km in 798 m. To je nov svetovni rekord vseh kategorij. kovo, izid sc glasi 3 : 2; Reka je bila napram Pa-noniji v precejšnji premoči ter je zmagala sigurno s 7 : 0. — Rezerva Jadrana proti rezervi Ilirije ni nastopila; v prvenstveno tabelo sc bo predvidoma beležil rezultat 3 : 0 za Iliriio. — V Zagrebu se je istotako nadaljevalo prvenstveno tekmovanje. Zmaga Concordije nad HAŠK-om s 3 ; 2 je presenetila, Derby je igral z Železničarji neodločeno 0 : 0. SK MARIBOR - SD RAPID 1:0 (1:0). Maribor si osvoji prvenstvo. Pri nedeljski tekmi se je pokazalo, do je ma> riborsko občinslvo razdeljeno na dva tabora. Na-sprotstvo še .nikdar ni prikipelo do takega štadija kot letos. Nasprotstvo izvira prav za prav iz političnih razlogov, na eni fctrani Slovenci, na drugi pa Nemci. Napetost je dosegla višek pri trčenju dveh igralcem, za kar so »drukerji« hoteli na vsak način izsiliti 11-metrovko v korist Rapida. Ker pa sodnik lega ni storil, so se nekateri izpozabili tako daleč, da so začeli sodnika g. Voehiška iz Ljubljane obmetavati s kamenjem. To je bil alarm in vsi simpatizerji Rapida so udrli na igrišče in zglpdalo je že, da bo prišlo do krvavih pretepov. Mnogo truda je stalo funkcijonarje in dva policaja, da so pri četrturnem odmoru izpraznili igrašče da se je igra mogla nadaljevati. Bojevito razjioloženje je prišlo do izraza že pred poldan, ko je ista publika navalila na sodnik« g. Mohorka pri juniorski tpkmi. Ugotoviti moramo da so predpoldan bili najbolj bojeviti baš igrale in funkcijonarji Rapida. Igra prvih moštev je bila zanimiva edino prv polčas, medtem ko je v drugi polovici zelo padi« in bila naravnost mrtvn. Maribor je tehnično visoko nad kril jeval nasprotnika, ki so ima zahvalit na nizkem porazu edinole izborno razpoloženem! Barloviču. Krilci iu napad Rapida so igrali ln-ferijorno igro. Edino Pavlin sp jc odlikoval, ime pa napako, da stoji vedno v off sidu. Sodnik g. Vodišek je bil vseskozi objektiven Publike okoli 800. V predtekmi je doživela rezerva Maribora ki Je dosedaj veljala za »nepremagljivo«^ občutei poraz. Rnpidova rezerva je zmagala s 3:1, Dopoldne jp drugi naraščaj Maribora zmagni nad Rapldovim (3:1), prvi pa izgubil 0:1. i pošljite naročnino! Kulturni pregledi Glasba. Spored Crejičevega koncerta v ljubljanski filharmoniji. 1 Adamič: Kot iz tihe zabljene kapele, Milojevič: Japan. 2. Lajovic: Svetla noč. Gotovac: Pijem. 4. Rimski-Korsakov: Tihi večer. Rahmani-nov: Letna pesem. 5. Massenet: Romanca iz opere Herodijada. 7. Debussy: Mandolina. Strauss: Tajni poziv. 8. Rossini: Ples. 9. Leoncavallo: Zaza. 10. Giordano: Monolog iz opere »Andre Chenler«. — Tretjo in Šesto točko sporeda pa izpolni zagrebški pianist Dumičič, ki spremlja pevca tudi na klavirju. Koncert se vrši v ponedeljek 7. novembra ob 20 v Filharmonični dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni. H koncertu Zikovega komornega kvarteta v petek 4 t. m. v Unionski dvorani. L. M. škerjanc: Godalni kvartet (Sonatina da camera). Komponi-ran leta 1925. v dveh stavkih: Allegro moderato, Sc' erzo Prvotno namenjen za domače muziciranje (Hausmusik), v lahkotnem, ne premodernem slogu- Deloma atonalen, v glavnem pa zmerno moderen, je nastal v namenu, nuditi tudi za domačo glasbo (v najboljšem pomenu besede) nekaj sodobnega. V oblikovnem oziru je pisan prvi stavek v tako zvani strogi sonntni obliki, medtem ko je drugi v rondo obliki. Zikovci izvajajo ta kvartet v Ljubljani dne 4. t. m Dne 5. t. m. pa je prva repriza kvarteta v Pragi, kjer ga izvaja kvartet češMh konservatoristov na festivalu jugoslovanske komorne glasbe. Vstopnice v Matični knjigarnj. Kn"?ge in revije. Rože sv. Male Terezije Ob 30-letnici njene smrti (1897—1927). Priredil in založil karmelitski samostan na Selu pri Ljubljani. Str. 50. Cena 5 dinarjev. , Zvezde in cvetice. Knjiga o hvaležnosti. Spisal prof. Ant. Kržič. V znlogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Str. 302. Cena 25 Din. Od Soče do P?ave. (Iz dnevnika vojaka slov. planinskega polka.) Sreda, 31- oktobra 1917. Ob treh, ko smo bili v najslajšem spanju, se je turobno razlegal glas trombe. Alarm! Letanje in skakanje in vpitje! Vsi smo mislili, da so nas napadli, zato je minilo samo par minut, pa smo že bili na cesti pripravljeni. Toda nič ni bilo hudega. Le naprej smo morali, da nam ne bi Lahi predaleč ušli in ker so že drugi polki pritiskali za nami. Ob štirih smo se premaknili. Ob cesti zopet ista slika: pobiti konji, prevrnjeni vozovi, proč zmetana oprema itd. Vidi se, da so bežali pred nami brez vsakega reda. Mi smo pa vlekli toliko na hrbtih, da nam je kljub nočnemu hladu curljal pot z obraza. Sicer se pa temu ni čuditi: prej smo stradali, sedaj pa tako nenadna sprememba. Sicer smo jestvine že parkrat premenjali, ker smo vedno staknili kaj boljšega, komodni pa vseeno nismo hoteli biti, ker je bil pohlep le močnejši kot napor... šlo je skozi več manjših vasi. Vse požgano, opustošeno. Lahi niso imeli kaj jesti, zato so plenili. Kar pa niso mogli pobrati, to so uničevali in pojigali, da se ne bi mi preveč okoristili. Toda kljub temu je še veliko ostalo — za Nemce. Na cestnih križiščih so se zadnje straže skušale upirati in zasledovanje ovirati. Postavili so nekake barikade: prevrnili par voz, nametali vse vprek različno šaro, toda vse skupaj ni nič pomagalo. Ker smo bili na ravnini, je prišla konjenica v poštev, ki je kar na kratko opravila. Par strelov, pa je bilo nekaj ujetnikov več. Torej ni bilo za pohod nikakih ovir in tako smo nemoteno šli skozi Casetllo, kjer smo videli za zidovi le nekaj starih žensk, dalje skozi Paradiso, ki je bilo vse v ognju. Po sedemurnem nepretrganem maršu smo končno prišli v Torso. Sprejem je bil pa nepričakovan: skoro iz vsake hiše so jias pozdravljali laški vojaki. V vojaških uradih je bilo vse pripravljeno za odhod, samo nas so še počakali! Pač vztrajnost do zadnjega! Kolikor jih pa naši niso polovili, so pa sami prišli in kot plačilo da so jih sprejeli v svoje varstvo, prinesli s 9eboj vina, sira, cigaret... Kraj sam je precej velik, ima silno obsežne kleti, v katerih je bilo že pri našem prihodu do členkov visoko razlitega vina. Niso ga privoščili nam, pa so ga spustili, s čimer pa nam niso prav nič škodili, ker ga je bilo še vseeno dovolj. So bili pa tudi sodi kot hiše visoki. Prizor iz take kleti: Četa, ki ni bila določena za preganjanje ujetnikov, se je zakadila v klet. Vsak je hotel biti prvi pri pipi. Vino je brizgalo pod nogami, se penilo, padali so vanj pri tistem odrivanju, toda do »mokrote« je vsak želel, ker smo bili v resnici žejni. Pri tem smo računili, da ne ostanemo dolgo v vasi, zato samo hitro! Slika v vasi: Cvilenje, krulenje, frfotanje. Tam je nekdo letal za prešičem z bajonetom na puški, dokler ga ni dosegel ter parkrat žoknil vanj, da se je zvalil, za voglom pa je cela gruča vojakov skakala za putami. Metali so med nje polena. Skoro vsako poleno je imelo žrtev. Kakor je imel kdo okus... Malo vstran je imel že »kvartet* odrtega prešiča: lepi kosi so se že pekli, zraven pa je mast curljala v pripravljeno posodo. Toda vse bi bilo izvrstno, če ne bi manjkalo — soli- — Pred večjo hišo so pa zamazani tn strgani civilisti nakladali na voz razno pohištvo ln ga odpeljavali na svoj dom. Koloni ao si pri gospodi, ki je bežala, jemali plačilo... Tako je bilo razpoloženje. Pred Torsom je pa laška konjenica vznemirjala naše patrule. Zvečer je bila proviantura zelo dobrih rok: vsak moi je dobil liter vina, kljub temu, da se 5e prejšnje ni skadilo. Poleg tega je pa še vsaka četa »oficielno« zaklala po enega rejenega prašiča. Gospodarjev ni bilo doma. Živina bi, če je ne bi mi poklali, od lakote pocrkala ... Ob 11. ponoči so nag budili: prišle so kuhinje • polnimi kotli makaronov... Jezili smo se, da nas bude radi makaronov po tako obilni večerji Gospodarstvo Praznik varčnosti. Varčnost je postala svetovno gospodarsko geslo. Za propagando varčnosti se je določil 31. oktober kot praznik varčnosti. Ta dan naj se tiskana in govorjena beseda posveti enemu cilju: širjenju ljudske varčnosti. Ko se že bližamo desetemu letu po vojni, je prodrlo spoznanje, da strašnih posledic vojne na gospodarskem, kulturnem in socialnem polju ne bo ozdravila ne znanost, ne gospodarska, ne finančna in carinska politika, ne več ali manj ugodne trgovske pogodbe, temveč da bomo razdejanje svetovne vojne ozdravili le s svetovnim ljudskim varčevanjem. Milijarde in milijarde uničenega narodnega bogastva je ustvarila ljudska varčnost; obnoviti ga bo mogla po vojni zopet le ljudska varčnost. Od svetovne vojne povzročeno uničenje narodnega premoženja in iz tega nastale težke gospodarske in socialne razmere so torej neposredni vzrok, zakaj je varčnost postala svetovno geslo in zakaj se je za propagando varčnosti določil poseben praznik. Toda poleg tega so drugi stalni vzroki, ki nam velevajo varčnost ne glede na posledico svetovne vojne. Varčnost temelji na vztrajnosti, na zvestobi v malem, na tisoč in tisoč malih žrtvah, pri katerih si je treba odreči in se premagati- Varčnost je predpogoj za lastno gospodarsko odgovornost ln gospodarsko dalekovidnost. Vsak član družbe se mora zavedati svoje odgovornosti za lastno gospodarsko eksistenco, v kolikor ta zavisi od njegove pridnosti in varčnosti, napram sebi, napram svoji družini in napram družbi. Varčnost zahteva torej močne volje za vztrajnost ln samoodrečenje in poleg teh še druge lepe lastnosti značaja. Že samo ti razlogi so dovolj močni, da moramo radi njih, radi velikih moralnih plusov za posameznika, za družino in družbo gojiti varčnost kot narodno, kot ljudsko lastnost. Varčnost ljudstva je temelj dobrega narodnega gospodarstva. Kakor organizem potrebuje krvi, tako potrebujejo vse gospodarske panoge: poljedelstvo, trgovina, obrt in industrija zadostnega kapitala. Ta kapital morejo z vztrajnim varčevanjem ustvariti stotisočl in milijoni malih varčevalcev. Varčnost ljudstva je temelj dobre notranje in zunanje politike. Težko je voditi dobro politiko na znotraj, ako vsepovsod vlada le želja po trošenju gospodarskih dobrin mesto po ustvarjanju, ako vlada mesto zbiranja kapitala in napredka trošenje kapitala in gospodarski zastoj. Država ne more izvrševati tudi najbolj aktualnih nalog, ako ji niso iz zdravega narodnega gospodarstva zajamčeni potrebni viri. Ves državni program ljudskega zdravstva, socialnega skrbstva, ljudske prosvete, osebne in premoženjske varnosti, državnega gospodarstva, državne integritete itd., ostane lahko le napol dovršen ali pa samo na papirju, ako mu zdravo narodno gospodarstvo ne nudi potrebnih virov. Tudi v zunanji politiki se ne more uspešno delati, ako je treba imeti na vse strani ozire napram državam upnicam. In izkušnje v vsej zgodovini jasno kažejo, da je najsigumejši temelj politične neodvisnosti gospodarska neodvisnost in gospodarska moč naroda. Varčnost je iz tega stališča odlična narodna in državljanska dolžnost, ker potom varčnosti gre narod kot celota po poti gospodarske in politične moči in neodvisnosti. Varčnost je temelj socialne blaginje. Ne le, da se z njo poedincu zasigura možnost človeka vrednega življenja, z varčnostjo se predvsem ustvarjajo kapitali, ki nudijo domačemu delavcu ln domačemu podjetniku dovolj prilike za zapo-slenje ln za zaslužek. Če trpimo danes na brezposelnosti, je temu poglavitni vzrok pomanjkanje kapitala. Če trpimo istočasno na prenizkih mezdah, ki bi omogočile delavcu človeka vredno življenje, je temu zopet poglavitni vzrok pomanjkanje kapitala, s katerim bi se mogla izvesti potrebna modernizacija in racionalizacija gospodarskih podjetij in s tem zasigurati delavcem boljši zaslužek. Varčnost ljudstva Je tudi temelj kulture- Z revščino ljudstva koraka roko v roki nekulturnost. Ako se danes s trdim delom komaj zasluži za vsakdanji kruh, na drugi strani pa nekateri nesmiselno zapravljajo lahko pridobljeni denar, je jasno, da niti na eni niti na drugi strani niso dani pogoji, da bi obstojal zmisel za kulturne potrebe. Inter arma silent musae. Ta rek velja prav posebno za težke gospodarske ln socialne razmere, ki jih povzroči pomanjkanje kapitala oziroma pomanjkanje ljudske varčnosti. Kot smo iz navedenega razvideli, jc varčnost tako važna zadeva, da moramo za njo mobilizirati vse narodne, prosvetne, socialne in gospodarske organizacije. S tem, da bo pospeševala varčnost, bo vsaka izmed navedenih organizacij delovala za splošno narodno korist in še za svoj posebni interes. Največ bo propaganda varčnosti zalegla pri mladini, šola je tu prva poklicana, da vsadi seme varčnosti v srca mladine. Zal, dosedaj na tem polju še ni dosti delala. Slovenski učitelj, postani zares narodni učitelj s tem, da polagaš temelje za boljšo bodočnost naroda v varčni mladini! Vse mladinske organizacije so poklicane, da tu krepko sodelujejo. V vsaki mladinski organizaciji naj bo Čebelica obvezna ustanova. Gotovo pa naj vse mladinske organizacije izločijo iz svojega delokroga pogubne društvene veselice, ki navajajo mladino k pijančevanju in zapravljivosti in tako same z veselicami ugonabljajo kar so prej s prosvetnim ln vzgojnim delom zgradile. Vse prosvetne in občekoristne organizacije pa naj enkrat za vselej izločijo iz svojega delokroga veselice, s katerimi se zapravlja narodno premoženje in narodni ugled radi borih par dinarjev, ki naj se z veselico zaslužijo za društveno namene. Ako si taka društva ne znajo dobiti drugače svojih sredstev za delo kot z nekulturnimi veselicami, poteni naj raje takoj likvidirajo. Tudi naše delavske in kmečke strokovne in zadružne organizacije imajo tu še široko polje delavnosti. Le, ko bodo delavčeve in kmetove organizacije ludi gospodarsko močne in ko bodo v to svrho zlasti delavsko in kmečko mladino navajale k varčnosti, le tedaj bo našel delavski in kmečki stan v njih zadosti močno oporo v boju proti gospodarskim iu socialnim krivicam današnjo družbe. Z razširjanjem smisla za varčnost branimo tudi naš narodni ugled. Žalostno je, da je razposlala Jugoslovanska Zveza treznosti v prvi številki svojih novic za časopise tudi sledečo: »Nobena tajnost ni več, da so Slovenci v Jugoslaviji med največjimi pijanci.« Če pomislimo, da smo za varčevanje že veliko naredili v naših regulativnih hranilnicah, v naših številnih kreditnih zadrugah, gotovo- je, da imamo še eno široko polje, na katerem je treba zasaditi varčnost, polje preveč razširjenega alkoholizma, ki nam kvari naš narodni ugled. * * * Varčevanje ti da življenjsko silo, jači tvojo podjetnost, ti daje notranje zadovoljstvo! Izkaz o stanju Narodne banke z dne 22. oktobra 1927. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram izkazu z dne 15. oktobra.) Aktiva: kovinska podlaga 497-4 (+ 1.6), posojila: na menice 1307.6, na vredn. pap. 252.1, skupaj 1559.7 (— 13.6), saldo raznih računov 1347.5 ( 4- 25.2); pasiva: bankovci v obtoku 5775.0 (— 100.5), drž. terjatve 349.8 (+ 106.7), obveznosti po žiru 814.6, po raznih računih 407.4, skupaj 1222.1 (+ 3.1), bil. vsota 9928.5 (+ 9.3); ostale postavke neizpremenjene. Predvojna srbska posojila. Kakor poročajo iz Belgrada, je vlada oficielno sporočila francoskim posestnikom predvojnih srbskih obligacij, da bo predložila spor glede valorizacije predvojnih srbskih posojil Mednarodnemu sodišču v Haagu. Komisija, ki jo je vlada imenovala za proučevanje tega vprašanja, je namreč mnenja, da se iz- , plačilo, oz. obrestovanje ne more vršiti v zlatu. Iz osfeike trgovske zbornice. Dne 28, okt. se j je vršila plenarna seja osješke trgovske in obrtniške zbornice. Sklenjeno je bilo, da se vrši v marcu 1928 slovesna proslava 751etnice ustanovitve, ob kateri priliki se bo v Osjeku vršila konferenca zbornic iz cele države. Ker čez leto dni prestane mandatna doba, naj trg. ministrstvo napravi novo uredbo za volitve po zgledu Ljubljane in Zagreba. Razdeljena naj bo na tri odseke: trgovinski, obrtniški in industrijski Nadalje se je zbornica izjavila za zopeino uvedbo prisilne poravnave. 100.000 ton premoga iz Pečuha. Železniško ministrstvo je, še predno je stopil v veljavo nov pravilnik za nabavo premoga drž. železnic, naro-' čilo v Pečuhu 100.000 ton premoga na račun reparacij od Madjarske. Po novem pravilniku bi se morale drž. nabave premoga vršiti po licitaciji. Poleg tega pa pišejo belgrajski listi, da bi morali prav za prav nabaviti lokomotive za teh 45 milijonov Din, ki jih bomo dali za premog. Vinski sejmi na zagrebški borzi. Kakor nam poročajo iz Zagreba, se vrši vsak prvi petek v mesecu od 10 do 11 v dvorani za blago na zagrebški borzi redni sestanek trgovcev z vinom, tudi nečlanov borze. Uvoz bauksita v Nemčijo. V prvih devetih mesecih t. 1. je znašal uvoz bauksita v Nemčijo 397.000 ton napram 192.000 v istem razdobju lani. Uvažali so Nemci bauksit iz Madjarske 180.000 (lani —), iz Francije 106.000 (90.000), iz Italije 54.000 (70.000) in letos prvikrat ludi iz Jugoslavije 50.000 ton. papirji pri majhnem prometu tendirali slabeje. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna zaklj. 135, Kred zavod 160 den., Vevče 133 dem, Ruše 275—285, Stavbna 56 den., fiešir 104 den. Zagreb. 7% inv. pos. 63.75, agrari 58—53.75, vojna odškodnina 395, nov. 395—395.5, dec. 897— 397.5, Hrv. esk. 91, Hipo 56.5-57, Ljublj. kred. 185, Jugo 98, Praštediona 890—395, Šečerana 618 614, Trbovlje 480, Vevče 185-136, Slavonija 14-15, Drava 575—585. Dunaj, 31. okt. Podon.-savska-jadran. 82.50, Živno 111, Hrv. esk. 11, Alpine 47.60, Greinitz 6.20, Leykam 11.95, Trbovlje 50.50, Kranjska in-dustr. 48.50. BLAGO: Ljubljana. Les: buk. drva suha fko vag. meja 25 vag. po 22; zaklj. 25 vag. Tendenca neizpremenjena. Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt, ml. tar.): pšenica 78-79 kg 2% bč. 337.5—340, nov. 340 -342.5, sr. 335— 337.5, slav. 332.5—335, koruza bč. 245—247.5, nav. vozn. 250.5—252.5, um. suš. 237.5—240, nav. vozn. 240—242.5, moka 0 g vag. bi., plač. po prejemu 480; zaklj. 3 vag. pšenice; tendenca mirna. Dunaj, 31. oktobr. Tendenca neizpremenjena. Pšenica tuzem 39—40, Marchfeldska 38.50—39, Wiener Boden 38-38.50. Budimpešta (terminska borza), 31. »okt Tendenca čvrsta. Pšenica dec. 32.20, 32.10, zaklj. 32.12 —32.14, marec 32.22, 32.30, zaklj. 32.28-32.30; rž dec. 30.08, 30.22, zaklj. 30.18—30.20, marec 30.26, 30.30, zaklj. 30.26—30.28; koruza maj zaklj. 24.90 —2 : 08. Majhen kraj - lep zaslužek. ZASTOPNIKI - PRODAJALCI, tudi ženske, se iščejo v vsakem še tako majhnem kraju mariborske oblasti. V vseh slojih in v vsakem poklicu si lahko vsak še posebej zasluži več 1000 Din, če sprejme to ponudbo. — Oferti na upravništvo »Slovenca« v Mariboru pod »Marljiv«, Slikamo na Ui! ■i Vse barve, barvaste svinčnike', navodila za slikanje, celotne zbirke barv in čopičev v ličnih skrinjicah ima na prodaj Hova naložba r. z. z o. z. v Uubljzni, na Kongresnem trgu. Oglejte si vzorce! Zahtevajte cenik! Horsza 31. oktobra 1927. DENAR Današnji devizni promet je bil znaten. Privatna ponudba deviz je krila vse potrebe razen v Curihu in Dunaju, ki jih je dajala Narodna banka. Največ prometa je bilo v devizali Curih, Dunaj in Trst. Na deviznem trgu ni izprememb. Ljubljana. Devize: Berlin 13.56—13.57, Curih 10.94—10.97 (10.955), Dunaj 8—8.03 (8.015), London 276.65 bi., Newyork 56.64 —56.84 (56.74), Praga 168-168.80 (168.4), Trst 309.125-311.125 (310.125). Zagreb. Amsterdam 22.87—22.93, Berlin 16.555—13.585, Curih 10.94—10.97, Dunaj 8—8.08, London 276.25—277.05, Ne\vyork 56.636—56.836, Pariz 222.25-224.25, Praga 168—168.80, Trst 309.46-811.46. Curih. Belgrad 9.1375, Berlin 123.80, Budimpešta 90.75, Bukarešt 3.19, Dunaj 73.18, London 26.25125, Ne\vyork 518.5, Pariz 20.355, Praga 15.366, Trst 28.335, Sofija 3.76, Varšava 58.15, Madrid 88.70. Dunaj. Devize: Belgrad 12.4675, Kodanj 189.80, London 34.4875, Milan 38.695, Newyork 708.20, Pariz 27.8025, Varšava 79.40. — Valute: dolarji 706.30, lira 38.64, dinar 12.43. češkoslov. krona 20.97. Praga. Devize: Lira 184.50, Belgrad 59.45, Pariz 132.50, London 164.35, Newyork 33.745. Dinar: Newyork 176.05, Berlin 276.60, London 7.875. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani zaključ. Ljublj. kred. po 135, Rude notirajo 275—285. V Zagrebu so splošno vri Dobro angleško- in češko sukno kupite najceneje pri tvrdki Franjo Mafer Maribor, Glavni Irg 9 Naznanilo. Cenj. občinstvu mesta Maribor in okolice vljudno naznanjam, da sem SE PRESELIL s svojo delavnico za vsakovrstne BISERE, ZLATNINO in SREBRN1NO s Koroške cesta 34 na Koroško c. 8, Maribor, ter se bom potrudil tudi v bodoče cenj. odjemalce popolnoma zadovoljiti z dobrim blagom z zmernimi cenami in točno postrežbo pri novem nakupu kakor tudi pri vseh popravilih. - Za obilen obisk prosim ter beležim z velespošt. ALOJZ STUMPF — MARIBOR delavnica biserništva, zlatnine in srebrnine. Najboljše šoislce violine, godala, potrebščine in strune dobite le pri muziku-strokovnjakt bivšem učitelju Glasbene Matice Alfonz Breznik-u Ljubljana, Mestni trg 3 (poleg magistrata). ZA JUGOSLOVANSKI PATENT ŠT. 1951 od 1. julija 1923 na: postopek za izdelovanje kvalitetnih niti vsake Jakosti iz viskoze, katere naj se predejo iz različnih lukenjskih širin (»Verfahren zur Herstellung von Oualitatsfaden jeder StSrke aus Viskosc, die aus versehiedenen Loc'nweiico genpuiiiien weruen solian«) ■e ližejo knpd ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: Ing. Milan Šuklje, LJubljana, šelenburgova 7. POH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA KUPIM sveže sekaile prvovrstne "^C borove hSode v premeru debel. 25 cm, in debelejie (Blockholz). Parna žaga RUDOLF KIFFMANN MARIBOR, Melfska cesta 25. more zastonf imeti najnovejše Kadio-cevl (Schrack, tipa RD<), če plača naročnino za poljudno ilustrirano Radio-revijo „Radiowelt" za eno leto in doda 25 Din za poštnino in zavojnino. Poskusna številka zastonj. Wiener Radio Verlag, Wien I., Pestalozzigasse 6/14. Ogleite Hi naše iiložbe! BRRŽUH v krasnih barvah in najnovejših vzorcih priporoča tvrdka H. fi E. SKHBERHE LlubUana, mestni trg 10 Ogiejte si naše izložbe! Svetovni patent „ZEPHltr Lesna tralno gorato pel z zračno kurjavo Z 10 ks drv ogreva sobo skozi 24 ur , ZEPHIR" tvornica peči, Subot a * 3 o > O c/) —i W 5- « " P s y C/i ?! s 5' ~ i- s* - S S " » M a. < fD U 9? a c C9 33 • O ro m. o _ .J C a P vt W < ® H ^ C7 d 00 " oa ° a s- i < <•» s , ? g. I B ,-i — ro ^ O N 0 J „ 1 2- S o 5' i 3 S. . "9 O I — 0Q % g i" ° 2 o- < C ^ ^ S ° F S- s * tO O X tO S< TO . 03 S — o- » 2. £ ■ 3 "S aj 3' s n c' N Z it 9f •• 2". > 3 2 3 oŠ ! S E■ a S" S. illEIII= ^^ ^JR ^^ » modna trgovina za gospode, • " Ljubljana, Mestni trg, nazna- nja, da otvori s 1. novembrom t. 1. svojo drugo trgovino v Stritarjevi ulici (Filipov dvor). MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l'SO )ln ali vsaka besede SO par Nojmanjil og'as 3 ali S I In. Oglasi nad devet vrstic se računajo vlit. Za odgovor zuamKo' Na vpraAan|a brez znamke ne odaovarfnmot CnPIt opremljena in *J\JUH ze]0 lepa, se odda takoj 2 solidnima gospodičnama ev. dijakoma, v Vodmatu, v bližini postaje cestne železn. za solidno najemnino. - Naslov v upravi »Slovenca* pod Stev. 8624. ^rH1 pomočnik išče mesta, neoženjen in vojaščine prost. Nastopi takoj. - Bratkovič, pošta Št. Jernej 53. 8630 Fina šiviija samo za perilo, gre šivat na dom; na željo tudi izven mesta. - Naslov v upravi lista pod št. 8574. Mladenič se želi izučiti mesarske obrti pri večjem podjetju 6 prekajevalnico. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 8686. Vajenca ta mizarsko obrt, sprejme F. Šetina, Cunclie 19, Št. Vid nad Ljubljano. Izkušen MLINAR ki zna samostojno delati z manjšim mlinom na turbino, se išče Prednost imajo oženjeni. Ponudbe na: Raslko Veseličič — Prijepoljs. 8635 Vajenca sprejmem takoj za mizarsko obrt. — Franc Palčar, mizar, lačevo, p. Grosuplje. TRGOVSKO HIŠO prodam — lepo, vso prenovljeno, na prometni točki, v večjem trgu Gorenjske, za 20.000 Din, event. dam tudi r najem. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gotova prihodnjost 100« št, 8627. BUKOVE GOZDE z debelim in visok, drevjem ter posamezne debele bukve, kupim. Ponudbe z navedbo množine in oddaljenosti od postaje na Poštni predal 230 — Ljubljana. 8632 KOLESARJI! Znltane cene. ORlette si zalo-eo dvokoleB natflnejšega tipa Tribuna, Rekord. Schampton, Strrla, Blankl, Fafor. Pena, Diamant te od Din 1300--napret Pneumatlka Dunlop, MloheUn. Ceniki franko. Prodaja na obroke .Tribuna' r. B. L. Lfublgona Tovarna dvokoles ln otroftk vozičkov Prodam več prvovrstnih HARCER KANARČKOV po 200 Din kom., lastna vzgoja. - Dolinar Ralael, Kolezijska št. 26, Ljubljana (Trnovo). 8471 štirisedež avto z novo pnevmatiko, prodam. Vsled nizke cene 13.000 Din se vam nudi ugodna prilika za nakup. Poizve se v upravi lista pod: »Avto Stev. 8473«. Stoj il "ala za dežnike. — Posode za premog. — Pečni pred-• stavki. — Kaminsko orodje. Železnina fr. StUptCA Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. raiinarfi! Iti, proso, ajdo ln JeCmen kupite najceneje pri X. VOL«. LJUBLJANA veletrgovina žita In moltc Dpjnn volčje pasme, roll/U 3 leta staro, dobro čuvajko, prodam. - Stari trg 34, Ljubljana. Radi izstopa družabnika