PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini r,	»A
Abb. postale I gruppo	“ L6D3 "0 11T
Leto XXIX. Št. 28 (8'430)
TRST, petek, 2. februarja 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1, maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Tri postaje na poti k miru
Kar na tri strani hkrati se frora ta hip usmerjati pozornost mednarodne, še posebej j-a evropske javnosti: na Helsinke, na Ženevo in od konca Januarja dalje na Dunaj.
y Helsinkih je v teku že dru-81 krog priprav na konferenco 0 evropski varnosti hi sode-iovtrju v Ženevi sta se atom-ski velesili lotili pogajanj na štiri oči o tem, kako bi napravili nadaljnji korak k fLanjšanju atomske cborožit-na Dunaju pa so se seJii Pieostavniki obeh vojaških ~Vez> atlantskega in varšavske-pakta z namenom, da se »ogovore o pripravah na kon-fronco o zmanjšanju tujih vojaških sil v srednji Evropi.
Vsako izmed teh pogajanj Ponaša spodbudne napovedi, r1 vse izpričujejo težnjo po odpravi dosedanje mednarodne napetosti na svetu in še pose-"eJ v Evropi. Ti trije sestanki Pa so že po svoji sestavi do-saj različni, pač ustrezno pred-fbetu, ki ga imajo v razpravi tudi hotenjem tistih, ki so ".ali pobudo za taka pogajanja.
sekakor kažejo helsinška podajanja že na zunaj dosti bolj "“Jjnokratičen značaj, na njih odelujejo vse evropske drža-e (Albanija je sama odpove-aia udeležbo) enakopravno, v enevi sta se veliki sili zaprli i*a tajna pogajanja, na Duna-“f Pa gre za pravo blokovsko Ogovarjanje.
Pa vendar je to pot prvič, »a je po toliko letih od kon-a druge svetovne vojne pri-.o na vrsto tudi vprašanje tu-"0 vojaških čet na celini. Prav-aprav sta evropskega človeka sestanek v Helsinkih in 2® Polj sedanji na Dunaju opo-riia in ga spomnila, na ka-tel neŠOtovih temeljih je popralo vse povojno življenje vr°pe jn jjako zej0 j e vsa
g. vojna Evropa več kot četrt oietja živela v povsem ne-st?3enih razmerah. Ta naša ara Evropa, ki je v vsej svo-J zgodovini bila v gospodar-bni0’ »ohovnem in kulturnem pogledu celota, je v povojnem asu živela razbita na dva de-a, na Vzhod in Zahod. Vse vropske meje, ki so bile vzpo-n,o^e.ne P° v°jui, še niso, z a-jhnimi izjemami, dobile dovršnega mednarodnega pri-i»atilj.a, ker bivši protihitler-hn- •- zavezniki zaradi medse-. Jmh sporov niso speljali voj-
katerih ozemlju so tuje čete. Tako se je zgodilo — Sovjetska zveza je predlagala, da bi prišle na Dunaj vse evropske države — da je na prvih posvetih navzočih samo dvanajst držav, 7 iz atlantske in 5 iz varšavske vojaške zveze.
Zelo zanimivo je ravnanje Francije, ki je že pod De Gaul-lom izstopila iz vojaške zveze. Kljub temu, da sta Pompidou-ja vneto nagovarjala tako sovjetski voditelj Brežnjev kot zahodnonemški kancler Brandt, naj pošlje delegacijo na Dunaj, je francoski predsednik uporen, ne in ne na Dunaj. Zakaj ne? Francozi sodijo, da bi taka pogajanja v strogo blokovskih okvirih samo še bolj utrdila blokovsko delitev Evrope, čemur pa se Francija upira. Francija ima seveda še druge pomisleke, ki ji branijo na Dunaj, boji se neravnotežja sil, ki bi ga utegnilo povzročiti zmanjšanje vojaških sil v srednji Evropi, saj bi super-sili potem še bolj visoko štrleli z njuno vojaško močjo, če bi drugi svojo moč zmanjšali.
Kakorkoli že. je pobuda o zmanjšanju vojaških sil na tem, da jo začno počasi uresničevati. Napačno in čisto nerazsodno pa bi bilo pričakovati, da se bo to zgodilo čez noč. Gre za toliko občutljivih vprašanj, da bodo verjetno morala miniti leta, o redno bo storjeno kaj odločilnega. Mir in pomiritev prihajata vedno zelo počasi. Toda že samo to, da se evropski narodi usmerjajo na tako not, kaj lahko blagodejno vpliva na razmere že danes. Vsekakor pa bi kazalo ob vsem, čemur smo v zadniem času priča v Evropi, sklenati, da so evropski narodi vendarle zaorali brazdo, ki obeta, da utegne v niej pognati seme miru, varnosti in sodelovanja.
DRAGO KOŠMRIJ
»e do
pravega konca, do mi-
pogodbe z Nemčijo. Tu-skr>Sa-ma Hemčdja se je dejan-la° ,?e'e 'ani sporazumno pri-, Sodila novemu »tanin. Kar
novemu stanju. Posebno značilno, Evro-i ’ oziroma njen pretežni del, Se danes, po 27 letih od »ca .voine> ^o rekoč v staran i UJe okuPacije. V vrsti ev-Zah držav na Vzhodu in Doni U so stalno nastanjene te^r6 ■ ne vojaške enote, pre-Vpj;0, lz sestava armad obeh Ze 7n	tn Sovjetske zve-
ni' ,, A drze v zahodni Evro-okoli	atlantskega pakta
ga n 3 . tisoč vojakov, od te-N Pretežno večino v Zahodni -kar 215 tisoč. Ameri-liki ^PJa^ke enote so še v Ve-^ Britaniji, Belgiji, na Nizo-Ia*»m' na Islandiji, na Gren-v Španiji, v zahodnem Grčii?U’c,v . Italiji. Turčiji in so nl\ Sovjetske vojaške sile čiii , tanjene v Vzhodni Nemških ',er Je 330 tisoč sovjetskem orjak0v’ na Ceškoslova-tiso? • tisoč, na Poljskem 45 tisog ln na Madžarskem 60
sijen?u le dodati še vojaške članir.Kl ilh imajo posamezne se»tw ?beb paktov v skupni Ustm,1 ln kajpada tudi temu skim„ZP°. oborožitev. Vse to
skunai' * , UUI°znev. vse dobn s5e daje celovito po-
biočno0 n!?™’ kak0 je Evropa obremenjena z navzoč-
žitve° vojaških sil in oboro-
burint°,'*e dobrodošla vsaka po-niu .,kl bi .težila k zmanj saga Twma yebkega pritiska, ki Dior?	tolikšna oborožena
budno w Vy,°pi- še bolj sP°d-VDrala b kajpada bilo, če bi jaškeanje’ kako zmanjšati vo-Ev-p . enote in oborožitev v de’ S’ sPrejeli kot sestavni moJ?ZI?rav v Helsinkih. Nevarno^ Je namreč upati na Čemer evropskih narodov, o konfer naj razPravlja evropska Prave. enff’ ?e ni v tako ražnje m vk jnčeno tudi vprašajta inaZOr?ž’tve oziroma zmanj-tuiih vojaških sil, zlasti pa biki Evropi. No, predstav-ložn blokovskih sil so se od-šani„ drugače. Vprašanje zmanj-roni vojaštva in orožja v Ev-seh So vzeli kot predmet po-ozek6 ,razPrave in ga strnili v so s krog držav- Na Dunaju stavmi,Zbrali zat0 samo pred-Sil n_kl vodilnih blokovskih av;^\pravi ZDA in Sovjetske' naue ‘;er tistih .članic iz obeh druo^' ki. imajo svoje čete, v sm državah, ter tistih, na
Omejitev izvoza lir za potovanje v tujino
RIM, 1. — V skladu z uvedbo dvojnega menjalnega tečaja lire, ki je stopil v veljavo 22. januarja, so italijanske oblasti sprejele nekatere nove ukrepe, ki se tičejo predvsem turistov. Valutni menjalni urad Banca dltalia je objavil okrožnico, v kateri določa, da vsak Italijan, ki potuje v inozemstvo kot turist, po poslih ali pa študijsko, nese lahko s seboj največ 500.000 lir in ne milijon lir, kot je bilo to dovoljeno doslej. Ta vsota je lahko v italijanskih lirah ali pa v tuji valuti.
Prav tako je isti urad določil, da so z današnjim dnem začenjali menjavati tujim turistom devize po tečaju finančne lire, kar se tiče tujih bankovcev. Za ostale oblike menjave v turistične namene, ki se nanašajo na razne bančne ali mednarodne čeke, pa velja tečaj trgovske lire. Ti ukrepi bodo gotovo močno prizadeli tuje turiste,
ZMAGA LEVE OPOZICIJE V POSLANSKI ZBORNICI
Večina umaknila zakonski odlok o davčni razbremenitvi bencina
V senatu pa je že v teku razprava o vladnem zakonskem osnutku o spremembah davčne obremenitve petrolejskih proizvodov za letošnje leto, predvsem zaradi vstopa v veljavo IVA
Palača Hofburg na Dunaju, kjer potekajo posvetovanja med atlantskim zavezništvom in varšavskim paktom za pripravo pogajanj o omejitvi vojaških sil v Evropi
Rjmr j. — Leva opozicija je v poslanski zbornici prisilila vlado, da je umaknila svoj zakonski odlok o davčni razbremenitvi nekaterih petrolejskih proizvodov. Do te pomembne politične zmage proti sedanji Andreottijevi vladi je prišlo po nekajdnevni razpravi, v kateri so komunisti in socialisti poudarili, da se bodo do skrajnih meja, ki jih dovoljuje parlamentarni pravilnik, bojevali ne samo proti davčni razbremenitvi petrolejskih proizvodov, zlasti bencina, kar bi šlo izključno v korist petrolejskih proizvodv, ampak predvsem proti vladni «razvadi», ki hoče reševati razna zakonodajna vprašanja z zakonskimi odloki namesto, da bi se odkrito spoprijela s parlamentom z zakonskimi osnutki.	_______________
V začetku današnje seje je predsednik demokristjanske poslanske skupine Piccoli predlagal, da se spremeni dnevni red, da se opusti obravnava zakonskega osnutka o davčni razbremenitvi petrolejskih izdelkov, ter da se nadaljuje z razpravo zakona o kmetijskih najemnih pogodbah. Piccoli je po-
KLJUB NADALJEVANJU BOJEV V VIETNAMU
SE KOLESJE PREMIRJA VENDARLE PREMIKA
Mednarodna nadzorna komisija bo v najkrajšem času začela delovati ■ Pospešen umik ameriških vojakov ■ Thi Binhova sprejela predstavnike južnovietnamskih nevtralistov
ki prihajajo v Italijo.
iiiiiiiiiiiiimiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuminfiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiJiuiiuiiiiiiiii
Vprašanja procedure še vedno v ospredju na dunajskih pogovorih
Posvetovanja o zmanjšanju vojaških sil v Evropi šele v poizvedovalni fazi
Iz poteka razprave je bilo razvidno. da se razprava ne bo mogla zaključiti jutri, ker se je prijavilo za diskusijo kar 54 komunističnih in socialističnih poslancev. Obstrukcija levičarskih poslancev predvsem proti vladni «razvadi», da preveč pogosto-ma izkorišča postopek zakonskih odlokov, je torej popolnoma uspela. To sredno priznal poraz Andreottijeve je tudi ugotovil predsednik komuni-vlade, ko je izjavil, da ne obstaja i stične poslanske skupine Natta, ko možnost, da bi bil omenjeni za- j je dejal, da so KPI in ostala levica konski odlok pravočasno odobren, j v tem boju izrazili predvsem svoje saj zapade njegova veljavnost jutri ■ nasprotovanje proti pogostemu zate-opolnoči.	j ku k zakonskim odlokom. Poleg tega
j je poudaril, da naj bo to nepopust-
>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiifiiiiiiiiiniiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiminiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiii , jjjvo stališče levice v opomin vladi,
v	da mora imeti odkrite odnose z za-
PET DNI PO VSTOPU V VELJAVO PARIŠKEGA SPORAZUMA
j ska zbornica z veliko večino glasov ■ odobrila 2. člen zakona o kmetijskih i najemnih pogodbah, ker je vlada sprejela predloge opozicije in ta člen spremenila v smislu, da bodo člane pokrajinskih komisij, ki se bodo u-kvarjale z vprašanjem kmetijskih najemnih pogodb, imenovali predsedniki deželnih odborov m ne prefekti, kot je vlada prvotno predlagala. Takoj nato so poslanci začeli obravnavati člen 3 zakona, ki določa nalogo in vlogo tehničnih komisij za določitev višine najemnin.
Po današnjih dogodkih v poslanski zbornici je Mancinijeva struja PSI «presenza socialista* objavila sporočilo, v katerem ugotavlja, da so dogodki v poslanski zbornici dokazali, da je to najboljši način za strmoglavljenje sedanje Andreottijeve vlade, da je treba s tem bojem nadaljevati, dokler ne bodo ustvarjeni pogoji za obnovitev resnega dialoga s katoličani. Mancinijeva struja ugotavlja, da se bo ta dialog lahko začel samo s krizo sedanje vlade. Tudi predstavnik mešane skupine v poslanski zbornici Anderlini je poudaril, da to kar se je pripetilo glede zakonskega odloka o davčni razbremenitvi petrolejskih proizvodov dokazuje, da se nobena vlada ne more brez posledic spopasti z levo opozicijo, predvsem ko gre za važna vprašanja, kot so odnosi med izvršno oblastjo in parlamentom.
Po dopoldanski seji poslanske zbornice je Piccoli izjavil časnikarjem, da je vlada poskrbela, da se cena bencina ne bo povišala tudi, če ni bil odobren omenjeni zakonski odlok. Sicer pa bo o podobnem vprašanju poslanska zbornica začela kmalu obravnavati, saj je že v senatu na dnevnem redu vladni zakonski osnutek o spremembah davčne obremenitve petrolejskih proizvodov za leto 1973 v zvezi z vstopom v veljavo davka na dodatno vrednost IVA, ki bo obremenil samo proizvodnjo ben-
SAIGON, 1. — Štiri dni po uvedbi premirja se boji v Južnem Vietnamu še niso prenehali, vendar pa je kolesje miru počasi začelo delovati ter daje upati, da bo premirje, ki je doslej le formalno, v kratkem postalo stvarnost. Razne komisije, ki jih predvideva pariški sporazum, bodo v najkrajšem' času lahko začele delovati in izpolnjevati naloge, ki jim lih nalagajo mirovni protokoli.
Danes je dospel v Saigon šef
I na začetku. Danes so zabeležili 188 »incidentov*, torej približno toliko | kot včeraj, vendar znatno manj od j prvih dni premirja. Saigonci so do-jjstveR zelo hud poraz — to, sami
v nekatere centre Južnega Vietnama ter si ogledala naprave in baze, ki-so jim jih dali na razpolago. Opazovalci, razdeljeni v tri
delegacije začasne revolucionarne vlade v štiristranski vojaški komisiji, ki ima nalogo sodelovati z mednarodno komisijo za nadzorstvo nad premirjem. Gre za generala Tran Van Traja, ki je vodil znano partizansko ofenzivo iz januarja 1968. V južnovietnamsko glavno mesto se je prepeljal z ameriškimi helikopterji skupaj z 299 častniki
osvobodilne vojske. 'Njegov prihod ________________________________
je bil predviden že v prejšnjih dneh, | vojakov* iz Vietnama. Danes je za-vendar je bil odložen zaradi hudih bojev blizu Tay Ninha, kjer bi ga morali počakati ameriški spremljevalci. Prihod generala bo omogočil, da se bo že jutri zjutraj sestala štiristranska vojaška komisija, v kateri so poleg ZRV še predstavniki saigonskega režima. Hanoia in ZDA.
Že na prvem sestanku bi se morali dogovoriti o ukrepih, s katerimi naj bi omogočili članom mednarodne nadzorne komisije (ki jo sestavljajo Kanada, Indonezija, Madžarska in Poljska), da se končno premaknejo iz Saigona. ter zasedejo postojanke, ki so bile zanje pripravljene v vsej državi.
Že jutri pa bo manjša skupina
j priznavajo — v Cua Vietu, 10 km ! južno od demilitariziranega pasu, 24 mednarodnih opazovalcev odšla 0d koder so se morali danes umak-
niti, potem ko so utrpeli zelo hude zgube (več kot sto mrtvih, ali ranjenih). Saigonci trdijo, da so to bazo, ki je bila že dolgo v parti
skupine po osem članov (dva za ] zanskih rokah, zavzeli dve minuti vsako državo), bodo obiskali Hue I pred uvedbo premirja in da bi jo m Danang v severnem delu Južne- j torej imeli pravico držati, ga Vietnama ter Pleiku na Osred njih planotah.
Nadaljuje se tudi umik ameriških
DUNAJ, 1. — Dunajska posvetovanja med sedmimi državami NATO in petimi članicami varšavskega pakta, na katerih naj bi postavili osnove za bodoča pogajanja o zmanjšanju vojaških sil v Evropi, so še vedno v začetni fazi. Delegacije obeh blokov so se danes sestale ločeno, prišlo pa je tudi do medsebojnih stikov, vendar le med posameznimi delegati.
Glasnik zahodnonemške delegacije je povedal, da so na današnjih srečanjih razpravljali predvsem o treh vprašanjih: o predsedstvu zasedanja, o dnevnem redu in o načinu sodelovanja na posvetovanjih tistih držav, ki niso direktno prisotne s svojimi vojaškimi silami v Srednji Evropi. Te države so Norveška, Danska, Italija, Grčija in Turčija za NATO ter Bolgarija in Romunija za varšavski pakt. Kot je znano, so Američani nasprotovali udeležbi teh držav, vendar so vanjo privolili, potem ko je Sovjetska zveza predlagala, naj bi se posvetovanj udeležile vse evropske države, ki so zainteresirane v razorožitev na našem kontinentu.
V zvezi s tem vprašanjem je romunska delegacija javno izrazila željo, da bi se vse prisotne delegacije udeležile posvetovanj kpt. enakopravni . sogovorniki na osnovi temeljnih načel neodvisno-
sti in suverenosti, Romuni so tudi izrazili pričakovanje, da ! bodo pogovori potekli v vzdušju medsebojnega razumevanja in sodelovanja. Po nekaterih vesteh (ki pa jih je prej omenjeni zahodnonemški glasnik zanikal) naj bi danes razpravljali tudi o samem nazivu posvetovanj. Varšavski pakt namreč nasprotuje dosedanjemu nazivu «MBFR» (Mutual balanced forces il duction).
Na pripravah evropske konference o varnosti in sodelovanju v Helsinkih so danes številni delegati izvenblokovskih držav odgovorili na včerajšnje predloge sovjetskega predstavnika Mendeleviča. Slednji se je včeraj zavzel za črtanje z dnevnega reda vprašanj, ki bi samo otežkočale potek bodoče konference, kot so vprašanja samoodločbe in človekovih pravic ter Sredozemlja in Bližnjega vzhoda. Med drugimi so posegli v razpravo predstavniki Švice, Avstrije in Jugoslavije, ki so se zavzeli za čim bolj podrobno določitev dnevnega reda bodoče konference.
DUNAJ, 1. — Avstrijski minister za trgovino in industrijo Stariba-cher in sovjetski minister za tujo trgovino Patoličev sta podpisala na Dunaju desetletni sporazum o gospodarskem, znanstveno - tehničnem in industrijskem sodelovanju med Avstrijo in SZ.
pustilo deželo s šestimi najetimi civilnimi letali 1.200 mož, tako je število Američanov v Vietnamu prvič padlo pod 20 tisoč. Od začetka premirja je že kakih štiri tisoč vojakov ZDA zapustilo Vietnam. A-meriški vojaški glasnik pa je povedal, da bodo pospešili umik, ki bi se moral zaključiti že 14. marca, torej dva tedna pred rokom 60 dni, ki ga določa pariški sporazum.
Pentagon pa je medtem sporočil, da so štiri ameriške vojaške ladje, opremljene s posebnimi napravami za odstranjevanje min, že priplula v Tonkinški zaliv. Odstranjevanje ameriških min pred sevemo-vietnamskimi pristanišči bi se moralo začeti v prihodnjih dneh ter bo verjetno terjalo veliko časa, predvsem zaradi ogromnega števila min. Pri tem delu bodo sodelovale ameriške in severnovietnam-ske ladje; po predvidevanjih bi morali iz ZDA poslati najmanj 20 do 25 ladij ter kakih štirideset helikopterjev.
Ugoden odmev so imele tudi umirjene izjave saigonskega zunanjega ministra Tran Van Lama, ki je izrazil prepričanje, da se bodo boji postopno zmanjšali ter da bodo povsem ponehali, ko bo mednarodna komisija začela delovati. Značilno je tudi, da Lam ni ponovil običajnih obtožb proti »komunistom*, ki da naj bi bili edini krivci kršitve premirja. Lam je tudi izrekel željo, da bi se čimprej sestal s svojim «kolegom» osvobodilne fronte, namreč z zunanjo ministrico Thi Binhovo. Slednja je še vedno v Parizu, kjer ima v teh dneh vrsto sestankov s predstavniki tako imenovane «tretje sile* oziroma nevtralistov, ki naj bi vstopili v «svet za nacionalno po-miritev*, o katerem govori pariški sporazum in ki bo imel nalogo pripraviti splošne volitve v Južnem Vietnamu. Gospa Thi Binh se še ni izrekla o morebitnem srečanju s saigonskim zunanjim ministrom, njen glasnik pa je zagotovil, da «skrbno proučuje* predloge Tran Van Lama.
Precejšnje težave pa so se medtem pojavile na pogajanjih za sestavo koalicijske vlade v Laosu. Proameriški režim vztraja na zahtevi, da bi moral bodoči vladi predsedovati sedanji premier Suvana Fuma, čemur pa predstavniki Pa-tet laa seveda odločno nasprotujejo. Po predlogih Patet laa naj bi novo vlado sestavljalo osem nevtralistov, štirje predstavniki desnice, ki je sedaj na oblasti v Vienti-anu, in štirje pripadniki Patet laa.
Boji v Južnem Vietnamu pa se še niso prenehali, kot smo omenili
ZIS o ukrepih proti nelikvidnosti
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Zvezni izvršni svet je na včerajšnji seji pod predsedstvom podpredsednika dr Jakoba Sirotkoviča sprejel sporočilo o izvajanju ukrepov s področja nekrite potrošnje in nelikvidnosti in več odlokov s področja zunanjetrgovinskega in deviznega poslovanja. V poročilu o izvajanju ukrepov na področju nekrite potrošnje in nelikvidnosti se ugotavlja, da so bili doseženi začetni uspehi v premagovanju težav v reševanju problemov nelikvidnosti in nekrite po-
trošnje. Največji del, okrog 86 odstotkov, izgub iz preteklih let je bil do kraja 1971. leta krit. Družbeno-politične in interesne skupnosti so skoraj popolnoma izpolnile svoje obveznosti do gospodarstva, tudi precejšnji del nekritih investicij je bii krit. Toda poleg teh pozitivnih dejstev je ugotovljeno, da se še vedno v številnih organizacijah ne izvajajo predpisi o sanaciji in o omejitvi osebnih dohodkov. Poleg tega se skušajo s povišanjem cen in obremenjevanjem gospodarstva namesto z zmanjšanjem potrošnje (to velja za družbeno - politične skupnosti) zagotoviti potrebna sredstva. Ugotovljeno je bilo, da povišanje cen lahko resno ogroža dosežene rezultate v izvajanju stabilizacije in kompromitira ukrepe za prepi'ečevanje nelikvidnosti. Da bi se odstranili negativni pojavi, ki ovirajo dosledno zagotovitev stabilizacije, zvezni izvršni svet sodi da je potrebno predvsem zagotoviti poslovanje organizacij združenega dela na osnovah ustavnih spremembo, izboljšati materialni položaj podjetij, posebno zagotoviti trajna neobhodna obratna sredstva, zmanjšati v potrošnji okvire razpoložljivih sredstev in z družbenimi dogovori uredfti gibanje cen.
B. B.
cina za 170 milijard več, kot je bila prejšnja obremenitev z dohodninskim davkom (IGE).
Razprava o tem zakonskem osnutku v senatu se je danes nadaljevala s posegom ministra za finance Valsec-chija, ki je predložil dva popravka, ki se nanašata na določitev cen petrolejskih izdelkov v prihodnosti in na kritje manjših dohodkov, ki jih bodo imele deželne uprave zaradi u-veljavitve tega zakona. Gotovo je. da z zmanjšanjem davka na proizvodnjo, zlasti na bencin, se bo zmanjšal tudi delež, ki ga deželne uprave dobijo od tega davka za skupno 50 milijard lir. Razumljivo je torej, da bo treba v letošnjem proračunu najti to vsoto, da ne bodo deželne uprave utrpele škode zaradi vladnega posega v korist petrolejskih industrijcev.
Leva opozicija je takoj izjavila, da sta tudi ta dva vladna popravka nejasna in da zakonski osnutek kot takšen izraža stališče vlade, da ne namerava spremeniti svoje politike davčne razbremenitve petrolejskih proizvodov v korist petrolejskih industrijcev. Socialistični in komunistični poslanci so se sicer strinjali, da je treba z vstopom v veljavo IVA uravnovesiti davčno obremenitev na področju nekaterih petrolejskih proizvodov, ter sprejeti z drugačno davčno politiko glede proizvodov, ki ne bodo zastrupljali zraka. Toda odločno so nasprotovali uveljavitev davčne razbremenitve bencina v korist velikih petrolejskih družb, proti kateri so prav danes izvojevali v poslanski zbornici veliko zmago.
RiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniitiiiitiiiMiniiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Razčlenjene stavke kovinarjev in velika demonstracija v Turinu
Delavci so demonstrirali proti represiji v podjetjih in za obnovitev delovne pogodbe
V Beogradu sestanek o zaščiti narave
BEOGRAD, 1. — član sveta federacije Edvard Kardelj je danes v Beogradu v imenu pokrovitelja predsednika Tita in v svojem imenu pozdravil udeležence ustanovnega sestanka za zaščito in napredek človekovega okolja. Kardelj je zaželel, da bi ta pobuda doživela polni uspeh. Opozoril je na nevarnost ogroženja človekovega okolja in zagotovil, da se ne more živeti v prepričanju, da so naravna bogastva neizčrpna. To spoznanje, je poudaril Kardelj, je postalo tudi smoter te akcije na vsem svetu. Kardelj sodi, da je socialistična samoupravna družba najbolj poklicana, da ustvari konstruktivni odnos človeka do narave.
RIM, , 1. — Na ministrstvu za delo so se danes nadaljevali ločeni sestanki na tehnični ravni me<j sindikati kovinarskih delavcev in delodajalci za obnovitev delovne pogoobe. Gre predvsem za poskus ministra Coppa, da bi uskladil stališča obeh nasprotujočih si strank in s tem omogočil nadaljevanje neposrednih pogajanj, ki so bila razbita zaradi trmoglavega stališča zveze kovinarske industrije.
Predstavniki kovinarskih sindikatov so izjavili, da so na včerajšnjem sestanku z ministrom Coppom jasno povedali, da v sedanjem položaju ni nobenih pogojev, da bi se pogajanja za obnovitev delovne pogodbe obnovila. To zlasti zaradi tega, ker se delodajalci nočejo odpovedati svojemu stališču in pogojem, ki so za delavce nesprejemljivi, kar je povzročilo razbitje pogajanj.
Po drugi strani pa se nadaljujejo pogajanja med kovinarskimi sindikati in predstavniki podjetij z državno udeležbo. Prav tako se bodo jutri nadaljevala pogajanja s predstavniki male in srednje kovinarske industrije. Kot vidimo torej, je glavni spor z veliko kovinarsko industrijo, ki je do sedaj zavrnila vse važnejše delavske zahteve.
Medtem se v Italiji nadaljujejo razčlenjene stavke kovinarjev pro-
ti represiji v podjetjih in za obno-1 Milan Zupan je na današnji tiskov-
vitev delovne pogodbe. Danes so stavkali v tovarni avtomobilov OM - Fiat v Milanu. V Turinu pa je bila, po nekajurni stavki v obratih Fiat in drugih kovinarskih podjetjih, velika delavska demonstracija, na kateri je bilo več kot 10.000 delavcev. Demonstracija se je razvijala v popolnem redu in brez incidentov.
V ponedeljek se bodo v Rimu sestala tajništva sindikalne federacije in tajništva federacij posameznih sindikalnih kategorij CGIL, CISL in UIL, da proučijo vprašanja in sindikalne pobude v zvezi s sindikalnim sporom kovinarskih delavcev. Enotna federacija kemijskih delavcev pa je sporočila, da popolnoma solidarizira z bojem in smotri delavcev kovinarske industrije in je napovedala, da se bodo delegacije kemijskih delavcev iz raznih pokrajin udeležile vsedržavne demonstracije kovinarjev, ki bo 9. februarja v Rimu.
Jugoslavija zahteva udeležbo vseh držav na konferenci na Dunaju
BEOGRAD, 1. — Zastopnik zveznega tajništva za zunanje zadeve
ni konferenci dal uradno izjavo o začetku pripravljalnih razgovorov na Dunaju za enakopravno zmanjšanje oboroženih sil in oborožitve v Evropi. Jugoslavija, je dejal Zupan, pozitivno ocenjuje dejstvo, da so se preliminarni pogovori pričeli, istočasno pa ponavlja izraženo željo, da je vprašanje zmanjšanja oboroženih sil in oborožitve sestavni del širšega problema evropske varnosti in da bi se to vprašanje ne smelo razpravljati skupno z ostalimi vojaškimi in drugimi aspekti evropske varnosti na konferenci o evropskem sodelovanju in varnosti.
Jugoslavija prav tako sodi, da bi se morala vsem evropskim državam, ki so zainteresirane, omogočiti udeležba v razgovorih o zmanjšanju oboroženih sil in oborožitve v vseh njegovih fazah. Milan Zupan je nadalje obvestil novinarje, da bo jugoslovanska vlada v kratkem odgovorila na avstrijski odgovor in noto, ki se nanaša na lanskoletni vdor teroristov iz Avstrije v Jugoslavijo in na položaj koroških Slovencev v Avstriji.
AKRA, 1. — Gvineja in Gana sta ponovno navezali diplomatske stike na ravni veleposlanikov. Do diplomatskega razbitja med obema državama je prišlo leta 1966, po padcu Nkruijiahovega režiraa.
DANES
V poslanski zbornici je Andre-ottijeva vlada doživela hud poraz. Po nekajdnevni živahni razpravi je morala umakniti z dnevnega reda zakonski odlok o davčni razbremenitvi petrolejskih proizvodov in še posebno bencina, s čimer bi dejansko darovala petrolejskim industrijcem najmanj 200 milijard iir. Komunisti in socialisti, ki so se odločno bojevali proti temu zakonskemu odloku, so izjavili, da je bil njihov boj namenjen predvsem proti vladi, ki je začela zlorabljati zakonske odloke, namesto da bi se odkrito spopadla v parlamentu z opozicijo.
Kljub nadaljevanju bojev se v Južnem Vietnamu premirje vendarle postopno uveljavlja. Opazovalci pričakujejo predvsem, da bo steklo delo mednarodne nadzorne komisije, kar bi se moralo zgoditi v prihodnjih dneh. S tem bi se morali boji dokončno prenehati.
Zupan Spaccini je včeraj sprejel delegacijo Antifašističnega odbora za zahodni Kras, ki mu je izročila peticijo z 2.300 podpisi za dostojno ureditev kraja muče-ništva na Opčinah, kjer so bili utreljeni Pinko Tomažič in tovariši ter 71 talcev in druge maniše skupine borcev za svobodo. Župan je delegaciji zagotovil, da se bo zavzel za to plemenito zahtevo.
Tržaški pokrajinski svet jo začel obravnavati proračun za letošnje finančno leto. Proračun predvideva v celoti 13 milijard lir izdatkov, ki so za več kot dve milijardi lir višji kot lani
Slovensko gospodarsko združenje je podalo obračun dola v drugem polletju 1972 in začrtalo glavne naloge za bližnjo prihodnost. Pomembno je sporočilo, da bo SGZ v najkrajšem času odprla sv^j sedež tudi v Gorici
Tudi Slovenska skupnost je zavzela stališče do vprašanja gorskih skupnosti na splošno in » naši deželi še posebej ter o ten» sprejela dokument, ki ga objavljamo na 6. strani. V bistvenih vprašanjih je to stališče enak« stališčem, ki so jih doslej zavzeli SKGZ, Kmečka zveza, Odbor z* preporod Nadiških dolin, Zveza za krajevne avtonomije na sestanku predstavnikov štirih občin v Doberdobu in ki jih vsebuje zakonski osnutek KPI.
ZA SPOMENIŠKO UREDITEV KRAJA MUČENIŠTVA NA OPČINAH
Delegacija antifašističnega odbora izročila županu peticijo z 2300 podpisi
Župan je zagotovil, da bo z vso zavzetostjo posredoval pri pristojnih oblasteh
Včeraj ob 18. uri je župan Spac-cini sprejel na tržaškem županstvu delegacijo Antifašističnega odbora za vzhodni Kras, ki mu je izročila peticijo z 2.300 podpisi za ureditev openskega strelišča. Delegacija, kateri je bila tudi Pinkova mati Ema Tomažič, je zaprosila župa na, naj posreduje pri pristojnih oblasteh, občina pa naj poskrbi, da bo kraj mučeniške smrti an tifašističnih borcev in talcev urejen kot se spodobi. Član omenjenega odbora iz Bazovice pa je se zaprosil župana, naj pospeši postopek na občinskih uradih za po stavitev spomenika padlim v Bazovici,
Župan je dejal, da si šteje v čast, da je lahko sprejel tako delegacijo in se z njo pogovoril o stvari, ki je tako tesno povezana z antifašističnim in osvobodilnim bojem. Zato je zagotovil, da bo v prihodnjih dneh z vso zavzetostjo posredoval pri prefektu in v Rimu, ker je strelišče državna last, občinska uprava pa bo potem napravila svojo dolžnost. Obljubil je tudi, da bo poskrbel za čimprejšnjo rešitev vprašanja glede prostora, kjer bodo v Bazovici postavili spomenik svojim padlim.
Peticija, ki jo je podpisalo 2300 ljudi, v glavnem iz vasi vzhodnega predela Krasa, se glasi:
«Podpisani slovenski in italijanski antifašisti protestiramo proti stanju, v katerem se nahaja kraj na openskem strelišču, kjer so pod streli fašističnih pušk padli Finko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos in Ivan Vadnal, ki jih je zloglasno Posebno sodišče na drugem tržaškem procesu 14. 12. 1941 obsodilo na smrt zato, ker so bili Slovenci in antifašisti. V bližini so tri leta pozneje nacisti ustrelili skupno 71 talcev. manjše skupine talcev pa so bile tu ustreljene tudi pozneje.
Zadnja leta ima strelišče v uporabi Italijansko vsedržavno združenje strelcev, ki ga je ogradilo. Res je sicer, da je obisk spomenika žrtvam drugega tržaškega procesa omogočen ob določenih dneh v letu in po predhodnem dogovoru z uporabnikom tudi sicer. Menimo rrendar, da je to premalo in da bi moral biti kraj, svet vsakemu antifašistu, svobodno dostopen v vsakem trenutku.
Občina je o stanju strelišča že dolgo obveščena, saj so že 22. 12. 1967 takratni občinski svetovalci Wilhelm, Calabria, Burlova in Pa-dovan vložili zadevno vprašanje ter je pristojni odbornik nanj odgovoril 12. 10. 1968. Obljubam niso sledila dejstva in stanje se do danes v ničemer ni spremenilo. Zato ponovno opozarjamo občinsko upravo na problem in zahtevamo, da se kraj mučeniške smrti junakov loči od strelišča kot takega in da se spomeniško uredi, obenem s spomenikom 71. talcem, da se s tem dostojno oddolžimo spominu padlih, na državni cesti pa naj se tudi postavi tabla, ki bo mimoidoče opozarjala na spomenika. Menimo, da je vse to še toliko bolj važno danes, ko smo priča vsakodnevnim fašističnim provokacijam in bi morali posvečati vse večjo pozornost vrednotam antifašizma*.
Seja tržaškega občinskega odbora
Včeraj se je sestal na redni seji tržaški občinski odbor, kateremu je župan Spaccini poročal o sestanku z ministrom za javna dela posl. Gullottijem in ravnateljem ANAS inž. Sindicijem.
Prvi je tržaškemu županu zagotovil prispevek 750 milijonov lir, ki bo za eno tretjino kril stroške podaljška vodovoda od Štivana do Pierisa ob Soči. To bo rešilo vprašanje zalaganja našega mesta s čisto vodo v zadostnih količinah.
ANAS pa bo občini odstopila prostor, kjer je doslej imela parkirišče svojih tovornjakov. Ob tem prostoru se sedaj gradi tržaška športna palača, na omenjenem prostoru pa bodo uredili parkirni prostor za 1200 avtomobilov.
V ponedeljek sta se sestala pri Slovenskem gospodarskem združenju glavni in nadzorni odbor, da bi pregledala delovanje v drugem polletju leta 1972 ter da bi pripravila bodoče delovanje. Sejo je začel predsednik SGZ Stanko Bole, poročilo o delovanju pa je podal direktor Jurij Kufersin.
Iz tega poročila je razvidno, da, je SGZ razvilo v zadnjih 6 mesecih preteklega leta precejšnjo dejavnost, kar je dokaz vitalnosti te ustanove, kljub vsem težavam s katerimi se vsaki dan stalno srečuje.
Med glavnimi pobudami, ki jih je SGZ izvedlo v omenjenem obdobju naj navedemo vpis v novi register trgovskih podjetij, obisk pri slovenskih trgovcih v Trbižu, tesno sodelovanje z bolniško blagajno trgovcev, ki bo privedlo tudi do tiskanja informativnih deplianov v slovenščini, imenovanje predstavnika združenja v pokrajinsko komisijo za kontrolo cen, obnovo licenc PS, itd. Na koncu leta pa se je SGZ v veliki meri angažiralo z delom v zvezi z novim davkom na dodatno vrednost IVA in skušalo po svojih močeh priskočiti članom na razne načine na pomoč. Tako je organiziralo enovečerna predavanja, 5-dnevni tečaj in poskr-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiui,m,numnininiiiiiimii,iiimiii,niiiiiin,minul,,iiiiiiiiininmiii
NA OSNOVI POROČIL VSEH POKRAJINSKIH ODBORNIKOV
Pričetek razprave o proračunu pokrajinske uprave za leto 1973
Uvodno poročilo je imel na sinočnji seji pokrajinskega sveta odbornik za proračun inž. Sosič
Antifašistič ni odbor za vzhodni Kras pri županu Spacciniju
SESTANEK GLAVNEGA IN NADZORNEGA ODBORA
Za večjo povezavo SGZ s članstvom na terenu
Plodna dejavnost v drugem polletju 1972 in načrti za uspešno delo v bodoče - V Gorici kmalu nov sedež združenja
Pokrajinski svet je sinoči pričel obravnavati proračun za letošnje finančno leto. Za razliko od prejšnjih obravnav je na sinočnji seji odbornik za proračun obrazložil samo osnovne postavke in značilnosti proračuna, na kar so v razpravo posegli vsi odborniki, ki so obrazložili delo sektorjev, ki jih upravljajo.
Odbornik za proračun Sosič je navedel, da znašajo izdatki v celoti 13 milijard lir in da so za preko dve milijardi lir višji od lani. Z davčno reformo se je finančni položaj pokrajine poslabšal, saj nima več nobenega vpliva na dohodke, ki so postali preprosta aritmetična operacija v rokah države. Odbornik je tudi ugotovil, da je naša pokrajina v slabšem položaju, kot so druge, ker ima izredno visok odstotek osebja, ki so ga morali najeti po zakonu.
Odbornik za zdravstvo Foschi je ugotovil, da znašajo izdatki za psihiatrično bolnišnico preko 4 milijarde lir in da so uvedli nove pogumne zdravstvene metode, ki so jih javno mnenje in kvalificirani krogi ugodno ocenili.
O higieni in turizmu je nato govoril odbornik Lovero, ki je podrobno navedel dosežke in načrte pokrajinske uprave pri nadzorstvu živil, vode in zraka pri boju proti onesnaženju o-kolja. Med turističnimi pobudami pa je omenil načrt gradnje turističnih objektov v Sesljanu v soglasju s
Sporočilo
prefekture
Za zagotovitev dejanskega sodelovanja med potrošniki in pokrajinskim odborom za nadzorovanje cen, tržaška prefektura sporoča svojo telefonsko številko,
31-321
ki se je lahko posluži vsakdo od 10. do 12. ure, ki bi rad opozoril pokrajinski odbor za cene na eventualne spremembe cen, ki se mn zdijo neopravičljive ter na druge nepravilnosti na škodo potrošnikov.
tamkajšnjo občinsko upravo.
Odv. Pacor je obravnaval šolska vprašanja in med drugim navedel program gradnje šolskih poslopij. V tej zvezi je ugotovil, da je bilo poslopje slovenskega zavoda «France Prešeren« zgrajeno pred kratkim, da pa se je izkazalo, da je število u-čilnic nezadostno in da zaradi tega pokrajinska uprava preučuje razširitev poslopja.
Odbornik za javna dela Volk je govoril o svojem odbomištvu, ki u-pravlja 4.101.000.000 lir sredstev in podrobno naštel predvidena dela pri oskrbovanju poslopij, nadaljnji gradnji objektov v bolnišnici, izpopolnitvi cestnega pokrajinskega omrežja in podobno.
Zadnji je spregovoril odbornik za osebje Passagnoli, ki je orisal sporazum med pokrajinsko upravo in u-službenci, ki predvideva bistveno zvišanje plač in s katerim je bil urejen položaj pokrajinskih uslužbencev v skladu z zahtevami sindikalnih organizacij.
vsem tem pa izraža odbor željo vsega prebivalstva na področju
pre-
Barkovelj, da bi odpravili
poved gradnje vzdolž trase, namenjena vpadnici.
ki je
Barkovljanski odbor o načrtu za vpadnico
V zvezi z vprašanjem načrtov za gradnjo cestne vpadnice v Bar-kovljah ter predloga za varianto regulacijskega načrta, se je po dolgem premoru spet sestal barkovljanski enotni odbor, da bi opozoril javnost na pereče probleme varstva okolja, ter varstva turističnih struktur. Največji problem Barko-velj je vsekakor vpadnica, ki bi ne le oškodovala prebivalstvo, temveč bi predstavljala neprecenljivo škodo za samo podobo kraja. Okrog tega vprašanja se je razvila razprava, iz katere je izzvenela zahteva, naj občinska uprava spremeni prvotni načrt vpadnice. U-resničitev načrta bi predstavljala velik udarec turističnim prizadevanjem po valorizaciji tega kraja, obenem pa bi še zdaleč ne rešila vprašanja prometnih zvez, ker bi se vpadnica povezovala ravno s tistim mestnim predelom, ki je že preveč otežen s prometom. Ob
Hude poškodbe mladega motociklista
Opoldne so sprejeli v urološkem oddelku 18-letnega študenta Maria Si-rianija iz Ul. Pitone 16, ki si je pri padcu z motorja hudo udaril v dimlje, zlomil levo zapestje in udarij po glavi.
Malo. poprej se je vozil s svojim motornim kolesom po Ul. Flavia proti Miljam, ko je začel prehitevati nek avto. V tistem trenutku je prihitel s svojim fordom taunus 37-letni uradnik iz Mester pri Benetkah Vincenzo Palma, ki je z vso silo trčil v Sirianijev motor.
belo za informativno služuo. Do sedaj lahko rečemo, da je vse delo steklo v redu, tako da so tudi perspektive za prihodnje mesece dobre in vzpodbudne.
Posebej moramo še omeniti nova sedeža SGZ. O sedežu v Trstu, v katerega se bo SGZ v kratkem preselilo skupno s Kmečko zvezo in patronatom INAC smo že poročali. Novost pa je odprtje sedeža v Gorici, ki bo, predvidoma, v prvi polo vici februarja. S tem bo storjen pomemben korak naprej na poti konkretne uveljavitve združenja tudi v Gorici.
O poročilu se je nato razvila živahna diskusija, ki se je osredotočila predvsem na delovanje združenja na terenu. Mnenja so si bila različna, vendar so se vsi strinjali, da bo moralo SGZ polagati največjo pozornost prav na svoje delovanje z bazo, to je s članstvom. Za razmah te dejavnosti obstajajo trenutno še določene težave, ker združenje razpolaga z nezadostno delovno silo. Vendar obstajajo realne možnosti, da se tako stanje letos popravi in da se organizacija končno dokoplje do novega zunanjega uradnika, ki bi vodil prav tako delo. V okviru obravnave tega problema je bilo tudi sklenjeno naj vodstvo organizacije sestavi točen program dela, ki naj u-pošteva kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne termine ter prednostno lestvico glavnih pobud. Samo na ta način bo mogoče uskladiti delovanje SGZ s potrebami (ki stalno rasejo tako po številu, kot tudi po kakovosti) in realnimi možnostmi. V ta namen je bila tudi sestavljena posebna komisija, ki se bo v najkrajšem času sestala in začela s pripravljalnim delom.
Po razpravi so se lotili obravnave občnega zbora organizacija, ki je bil določen za prvo polovico meseca marca. Istočasno so se tudi domenili za potek samega občnega zbora in o poročilih, ki naj bodo kolikor se da kratka in jedrnata, tako da se bo dalo možnost članom, da posežejo v diskusijo in sami doprinesejo k sestavi in določitvi smernic bodočega delovanja.
Na koncu seje so obravnavali še nekaj tekočih probtomov kot na primer ustanovitev slovenskega industrijsko tehničnega zavoda in se sporazumeli, naj se skliče nrihodn.ia seja glavnega in nadzornega od-
Marti in Borutu Spacalu se je rodil sin
MARTIN
Tovariši in prijatelji jima prisrčno čestitajo, malemu Martinu pa želijo obilo sreče.
•iiiaiiiiiiiiiaiiiaiiiiiiiiiiiiiiiaiii>iiaiiiiiiaiMtiaarm*aiiiiiiiiaaitiiiiiiviaiiiiiaiiiiiiifliiiiiaiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO SKLEPU MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Rajonski svet za Zavije bodo izvolili občani sami
Čimprej naj se ustanovita rajonska sveta za Campore in Korošce
Miljski občinski odbor se je v sredo, 31. januarja sestal na izredni seji, da bi razpravljal o vprašanju rajonskega sveta žavlje - Štra-mar, zaradi katerega je prišlo do spora med levičarskimi strankami in opozicijo na sami seji občinskega sveta, v petek, 26. januarja. To vprašanje se vleče že nekaj časa, ker si je opozicija na vse kriplje prizadevala, da bi paralizirala delo tega rajonskega sveta, kar ji je tudi u-spelo. Rajonski svet za Žavlje in Štramar je tako ostal na mrtvi točki in ni mu preostalo drugega, kot to, da da na glasovanje predlog za svojo razpustitev. Zanimivo ob vsem tem je, da je ob ustanavljanju rajonskega sveta komunistična lista Frausin predlagala javne volitve, za kar so na seji občinskega sveta glasovali tudi socialisti, Krščanska demokracija pa je bila proti. Kljub večinski podpori pa je občinski odbor dosegel z opozicijo sporazum, da izvolijo v rajonski svet osem svetovalcev z javnimi volitvami, osem pa jih imenujejo stranke, s čimer
se je večina prostovoljno odrekla pravici, da bi imela v rajonskem svetu več svojih svetovalcev. Tudi ta pot pa se je izkazala za jalovo in so bili zato prisiljeni razpustiti rajonski svet. Sedaj ga bodo ponovno sestavili z neposrednimi glasovi vseh občanov. Ta zahteva je bila med drugim izrečena na množičnem ljudskem zborovanju 19, decembra lani.
Na zadnji seji občinskega sveta so o tem razpravljali, nakar so dali na glasovanje predlog za sklicanje novih volitev. Za predlog so glasovali svetovalci KPI in PSI, proti so se izrekli demokristjani, vzdržali pa so se liberalci. Na podlagi izida tega glasovanja so tako sklicali v sredo sejo odbora, ki je poveril občinskemu odborniku za sodelovanje občanov pri upravljanju nalogo, naj čimprej skliče nove volitve za izvolitev vseh 16 članov rajonskega sveta Obenem so mu naročili, naj skli če rajonski svet za Milje ter naj čimprej poskrbi za ustanovitev svetov za čampore - Lazaret - Zindis in za Korošce.
iiiiumiiiiimiiiiiiiimiiuiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
PRED TOVARNO «TELETTR0» V ŽAVLJAH
Grob policijski nastop proti stavkajočim dekletom
Poseg agentov javne varnosti so zahtevali nekateri uradniki Razčlenjene stavke kovinarjev - Stavkovno gibanje špediterjev
bora po manjšem časovnem obdobju, kot se je do sedaj. K. J.
Priprave na ustanovni občni zbor tržaškega partizanskega zbora
Sinoči je bil v Prosvetnem domu v Bazovici 12. širši sestanek pripravljalnega odbora za ustanovitev tržaškega partizanskega zbora. Na seji so bili navzoči člani odbora ter predstavniki tiska in prosvetnih organizacij. Člani pripravljalnega odbora so sklenili, da bo u-stanovni občni zbor pevskega zbora v nedeljo, 11. t.m. ob 9. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Na slovesno zborovanje so povabili številne goste. Na občni zbor vabijo vse člane, kakor tudi vse ljudi, ki so gmotno podprli ustanovitev tega edinstvenega zbora na našem področju.
OBČINA DOLINA
vabi na otvoritev nove telovadnice Sobota, 3. 2. 1973 Ob 17.30 Svečana otvoritev
Igra godba na pihala iz Brega
Ob 19.30: Prijateljska tekma v ženski odbojki Breg -Sloga
Nedelja, 4. 2. 1973 Ob 9.00: Finalne tekme odbojkarskega deželnega prvenstva deklic Finalisti:
1.	Polisportiva Liber-bertas - Pordenon
2.	Rappresentativa Pallavolo - Videm
3.	A. R. Torriana Gradišče - Gorica
4.	Breg - Dolina
Ob 18.00: PT?r?šERNOVA PROSLAVA pod pokroviteljstvom občine Dolina Govor: Nerina Drasič - Švab
Sodelujejo prosvetna društva: «Fran Venturini* od Domja «Slavec» iz Ricmanj «Slovenec» iz Boršta «France Prešeren* iz Bo Ijunca
«Valentin Vodnik* iz Doline Mešani pevski zbor iz Mač-kovelj
Mladinski pevski zbor srednje šole «Simon Gregorčič* iz Doline
Godba na pihala iz Ricmanj
Zgodilo se je včeraj zjutraj pred tovarno elektronskih izdelkov «Telet-tra* v industrijski coni prt Žavljah. Znano je, da je večina izmed 600 delavcev te tovarne — deklet. Zaradi svoje sindikalne zavesti, borbenosti in discipline so bile že nekajkrat tarča organiziranih provokacij tržaških fašistov katerim pa dekleta niso ostala dolžna. Tokrat pa je v njihovo stavkovno gibanje posegla kar policija. V podjetju so namreč oklicali celodnevno stavko. Pred vnodom so dekleta organizirala stražo in preprečevala redkim stavkokazom (v glavnem uradnikom) da bi šli na delo. Okoli 9.30 se je dekliški straži približala skupina uradnikov, zahtevali so prost vbod v tovarno, kar je seveda razvnelo diskusijo. Tedaj je eden izmed uradnikov poklical policiste, ki so čakali nekaj metrov vstran. Ti so navabli na dekleta in jih grobo odrinili od vrat. Pri tem je marsikatera prejela udarec s komolcem v želodec ali trebuh. To se ie ponovile dvakrat ob ogorčenju stavkajočih delavk. Ni izključeno, dia se bo stavkovno gibanje v podjetju zaradi tega še zaostrilo.
Sindikalna kronika beleži še vrsto razčlenjenih stavk v kovinarskih podjetjih. V glavnem gre za eno ali dveurne stavke.
Na sindikalni bon za delavno po-gidbo se pripravljajo špediterski u-radniki in delavci ter uslužbenci prevoznih podjetij. Prvo skupščino
Obvestilo
izletnikom
Vse naše naročnike in čitate-ije, ki so se prijavili za letošnje potovanje v Tunis, prosimo, da vplačajo drugi obrok še danes in jutri v upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6 v dopoldanskih urah.
Kdor še ni dal potrebnih po datkov, naj s sabo prinese tudi svoj potni list, oziroma osebno izkaznico.
bodo v kratkem sklicali v prostorih špediterskega podjetja «Pari-si». Tu bodo sindikalisti poročali o sklepih vsedržavnega kongresa kategorije, ki je bil v Modeni.
Jutri zjutraj se v dvorani CCdL v Largo Papa Giovanni XXIII. prične osmi kongres sindikata kovinarjev UIL za tržaško področje. Tema kongresa je sledeča: «Okre-pitev kovinarske industrije v Trstu terja močan sindikat, ki naj bo avtonomen.*
Prispevki
V	počastitev spomina pok. Ane Scheimer vd. čenčič daruje Klara Martelanc 10.000 lir za pevski zbor «Vasilij Mirk* s Proseka - Konto-vela.
Ob 10. obletnici smrti Justa Gla-vine daruje sin Mario z družino 3000 lir za šolo spomenik NOB v Cerknem, ob 2. obletnici smrti Antonije čok (Venčeteve) pa 2000 lir za Dijaško matico.
Ob 10. obletnici smrti sina Serafi-na Vaclika darujejo starši 10.000 lir za p.d. Tabor (za popravilo dvorane).
V	počastitev spomina pok. Maria Kororavca - Corradettija daruje žena 5000 lir za Slovensko amatersko gledališče.
Namesto cvetja na grob Dore Stanič vd. Dolgan darujeta Lidija in Mario 5000 Ur za ŠZ «Bor».
V	počastitev spomina Dolganove mame so darovaU: Sergij Pečar 2000 Ur, Edi Franovič 1000 Ur, Vida Kavčič 1000 Ur, Rafko Vitez 1000 Ur za Dijaško matico; Silvij Tavčar 2000 Ur, Vinko Ščurek 1000 lir za PD «Ivan Cankar*; Marta Bevk 1000 Ur za spomenik padUm v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane; Ivo Magajna 2000 za kip Dragotinu Ketteju; Nadja Pahor 2000 lir za RMV.
V	počastitev spomina pok. Dore Dolgan, darujeta Vida in Marcela 3000 Ur za spomenik padUm v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
V	počastitev spomina Marjanove mame daruje Breda Rauber 3000 Ur za spomenik padUm v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
P. D. FRANCE PREŠEREN
priredi danes, 2. februarja 1973 ob 20.30 v prostorih osnovne šole v Boljuncu
PREŠERNOVO PROSLAVO
Na sporedu otroške pesmice, govor, recitacije, enodejanka «ženitni posredovalec* in nastop vaškega pevskega zbora s tamburaši.
Vljudno vabljeni!
Predavanje Kmečke zveze o zaščiti pred tetanusom
Danes, 2. februarja, ob 19.30 v srenjski hiši v Prebenegu (tudi za Mačkovlje).
Predaval bo dr. Borut Spacal ob predvajanju filma.
Vabimo kmete in vse domačine, da se udeležijo predavanja.
Tajništvo Kmečke zveze
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 2. februarja SVEČNICA
Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 17.12 — Dolžina dneva 9.47 — Luna vzide ob 6.46 in zatone ob 16.26.
Jutri, SOBOTA, 3. februarja BLAŽ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,0, najnižja 5,5, ob 19. uri 6,6 stopinje, zračni tlak 1014,3 rahlo raste, veter 20 km severovzhodni, 40 km na uro, vlaga 61 odst., padavine v zadnjih 24. urah 6,9 mm, nebo 3/10 pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 7,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 1. februarja 1973 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 87-letna Pierina Sala-din vd. Furlan, 1-letna Daniela Ktihn-lova, 86-letni Albino Kobau, 86-letni Rodolfo Bojanovich, 63-letni Silvio Martini, 67-letni Jakob Offizia, 10-let-na Guglielmina ViduUch vd. Viez-zoU.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom FERDINAND RAIMUND
KRALJ GORA IN LJUDOMRZNIK
Romantična igra s petjem in plesom v dveh delih
Prevod BORUT TREKMAN Scena ing. NIKO MATUL Kostumi ALENKA BARTLOVA Glasba	URBAN KODER
Korepetitor	IGNACIJ OTA
Režija	MIRAN HERZOG
Osebe:
Astragalus, kralj gora — SUvij Kobal; Linarius, gorski duh — Stane Starešinič: Alpanor, gorski duh — Adrijan Rustja; Gospod pl. Trapež, bogat posestnik — Anton Petje; Zofija, njegova žena — Mira Sardočeva; Malka, njegova hči — Miranda Caharija; Gospod pl. Srebroust, Zofijin brat, trgovec v Benetkah — A-lojz MiUč; Avgust Trn, mlad sli-kar — Livij Bogateč; Betka, Mal-kina spletična — Bogdana Bra-tuževa; Habakuk, sluga pri Tra-peževih — Jožko Lukež; Vikto-rinina prikazen Trapeževe ranjke žene — Zlata Rodoškova; Val-burgina prikazen Trapeževe ranjke žene — Leli Nakrstova; E-merencijina prikazen Trapeževe ranjke žene — Lidija Kozlovi-čeva.
Danes, 2. februarja oz 21. uri ABONMA RED A — premierski Razpored predstav glej pod rubriko «GledaUšča».
Kino
Nazionale 16.00 «11 rictuamo della fo-resta*. Charlton Heston. Po romanu Jacka Londona. Barvni film za vse.
Fenice 16.00 «Sotto a chi tocca», barvni film, Dean Reed in Nick Jordan.
Eden 15.30 «1 racconti di Canterbury». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Un avventuriero a Tahiti*, Jean Paul Belmondo in Stefania Sandrelli. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Quel gran pezzo deUa Ubalda, tutta nuda, tutta calda». Edvvige Fenech. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 15.30 «Joe Valachi*, barvni film, Charles Bronson, Lino Ventura, Walter Chiari, mladini pod 14. letom prepovedan.
Aurora 16.00 «Non si sevizia un pa-perino*, Florinda Bolkan in Barbara Bouchet. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «Zio Tom*, barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 15.00—18.20—21.40 «Dottor Zi-vago». Barvni film. Omar Sharif in Julie Christie.
Cristallo 16.30 «1972 Dracula colpi-sce ancora», barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
Filodrammatico 16.30 «Massiccio Sa-lernitano*, barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Don Camillo e i gio-vani d'oggi», barvni film, Gasto-ne Moschin.
Vittorio Veneto 15.30 «Donne in amo-re», barvni film, Allan Bates. Oliver Reed. mladini pod 18. letom prepovedan.
Abhazia 16.00 «Gli specialisti* J. Halliday. F. Fabian, G. Moschin, barvni film.
Ideale 16.00 «James Tont operazione U.N.O.*. barvni film, Lando Buz zanca in Aiighiero Noschese.
Astra 16.30 «La coda deUo scorpio-ne», barvni film, George Kilton, mladini pod 14. letom prepovedan.
»KUGE VENU NA ŠESTI STKANI
Izleti
SPDT priredi v nedeljo, 4. februarja avtobusni izlet v Brkine in Reško dolino z ogledom premskih znamenitosti, Kilovč, Podgorja in Kalca pri Knežaku. Kosilo v Trnovem pri IUrski Bistrici. Odhod ob 7.30 izpred sodišča.
ŠD POLET priredi v nedeljo, 4. februarja smučarski izlet v Trbiž in k Sv, Antonu. Odhod ob 6.45 izpred Prosvetnega doma.
SPDT priredi v nedeljo, 4. februarja, ob priUki smučarskih tečajev avtobusni izlet v žabnice, Trbiž, Sv. Anton. Vpisovanje v Ul. Geppa 9.
Prosvetno društvo «Kraški dom* Repentabor, priredi v nedeljo, 11. t.m. smučarski izlet v Kranjsko goro. Odhod avtobusa s trga v Repnu točno ob 6.15. Vpisuje Vesna Guštin, Repen 54, vsak dan od 18. do 20.
Gledališča
Razstave
SOŽALJA
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 33; AUa Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna, Er ta di S. Anna 10 (Kolonkovec).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (6d 19.30 do 8.30) BiasoJetto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul Bemini 4; Al Castoro. Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
Ob nedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 dežurne vse lekarne dnevne in nočne izmene.
Po dolgi bolezni nas j e zapustil naš dragi oče, ded in praded
IVAN FERLUGA
Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 13.30 iz mrtvašnice 'avne bolnišnice v cerkev v Trebče.
žalujoči: hčeri Milka in Marija ter Trebče, 2. februarja 1973	s'n Atilijo z družinami
ZAHVALA
Ganjeni nad izrazi sožalja ob izgubi naše drage
IVANE GRGIČ
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
Občinski pogrebni zavod, Ul. Zonta 7/C
SVOJCI
KULTURNI DOM
Danes, 2. februarja ob 21. uri Ferdinand Raimund «Kralj gora in ljudomrznik* za abonma red A - premierski.
Ponovitve: jutri, 3. februarja ob
20.30	za abonma red B — prva sobota po premieri: v nedeljo, 4. februarja ob 16. uri za abonma red C — prva nedelja po premieri; v sredo, 7. februarja ob 20.30 za abonma red D — mladinski v sredo; v petek, 8. februarja ob 17. uri za abonma red I; v soboto, 10. februarja ob 20.30 za izven.
V	torek, 6. februarja ob 15.30 Saša Škufca «Janko in Metka*.
Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. št. 734-265.
VERDI
V	četrtek ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah prva predstava Bellinijeve opere «Norma». Dirigent Carlo Franci. Režija Beppe de Tomasi. Orkester in zbor gledališča Verdi. V naslovni vlogi nastopa Cristina Deute kom, poleg nje pa še Bianca Casoni. Luigi Roni, Giorgio Caselato Lamber-ti. Marisa Zotti, Raimondo Botte ghelli.
Pri blagajni gledališča (tel. 31-948) se nadaljuje prodaja vstopnic.
POUTEAMA ROSSETTI
Do torka, 6. t.m. ponovitve Molie-rovega «Skopuha». V- nedeljo dve predstavi.
Od ponedeljka so pri centralni blagajni v Pasaži Protti na prodaj vstopnice za predstave drame «Galilejeve življenje* Bertolda Brechta s Tinoffl Buazzellijem v glavni vlogi. Na sporedu je samo 10 ponovitev. Začetek predstav ob 20.30.
AVDITORIJ
Danes, 2. februarja prva predstava v ciklu «Gledališče danes* z nastopom skupine «Gruppo della Roc-ca» s Shakespearovim delom «Sen kresne noči* v režiji Egista Mar-cuccija.
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev * Trstu vabi svoje člane na 1. REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo danes,
2.	februarja 1973 ob 15. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9/1 z običajnim dnevnim redom. Upravni odbor.
ŠOLA V UL. SV. FRANČIŠKA vabi ljubitelje otrok, predvsem pa vse, k' so jo obiskovali ali jo obiskujejo, d* prispevajo za kip D. Ketteju, po katerem nosi šola ime!
Prispevki se sprejemajo na šoli «D-Kette* in v Tržaški knjigarni.
Slovenski kulturni klnb v Ul. Do-nizetti 3 prireja 3. februarja ob 19-uri srečanje s književnikom Francetom Vodnikom na tematiko o narodni, religiozni in mladinski problematiki.
V	razstavni dvorani «Cesare Sofia-nopulo* na Largo Papa Giovanni ® razstava malih slik, ki jo prireja deželni sindikat likovnih umetnosti UIL. Razstavlja 39 umetnikov iz dežele. Razstava je odprta ob delavnikih od 18. do 20.30 in ob praznikih od H. do 13. ure do 15-t. m.
V	občinski umetnostni dvorani palače Costanzi bo v sredo, 7. t.m-ob 19. uri odprta razstava »Sigmund Freud*, ki jo prirejajo tržaški sedež Goethe Instituta iz Miinchna mestni muzej Revoltella in Italijansko avstrijski kulturni krožek v Trstu Razstava bo odprta do 21-februarja.
Odbor prosvetnega društva «Ivan Grbec* izreka svojemu članu Marjanu Dolganu ob smrti njegove matere Dore iskreno sožalje.
Ob izgubi očeta Marjuče Oficije sočustvujejo z njo prijatelji Veljak, Vuga, Jogan, Jankovič, Biber in Jagodic.
Dragi sodelavki Marjuči Oficiji in njeni družini izrekamo iskreno sožalje. člani Stalnega slovenskega gledališča v Trstu.
Nameščenki radia Trst A Marjuči Oficiji in družini izrekajo ob smrti očeta svoje sožalje člani uredništva Primorskega dnevnika.
Ob 10. obletnici smrti tete
Urške Bertok
se je s hvaležnostjo spominja
nečakinja Kristina Auer. Boršt, 2. febr. 1963 — 2. febr. 1973
Fer-
iudo-
rski.
ob bota arja Drva fe-D -uar-so-ven. 3aša
od
pri-
raz-
red-
ima,
L V
na
ieve
ran-
rke-
na-
lite-
oni,
ier-
tte-
'48)
lie-
ive
>la-
op-
eva
oni
po-
tek
Avtofaktura
Prehajamo k drugemu primeru, v , več kosmati znesek kupčije, davka katerem zakon določa, da kupec I nihče ne plača torei dokument bi sme in mora izdati avtofakturo za ! bil podvržen kolku kot so n. pr.
kupljeno blago ali storitev.
2> NA.BAVE BREZ PREJEMA FAKTURE Lahko se zgodi, čeprav zelo redko, da ima podjetnik v podjetju blago, recimo stroj ali blago, ki leži dlje časa v skladišču za Prodajo ali predelavo, za katerega iz kakršnega koli razloga še ni Prejel fakture, kljub temu, da je te urgiral pri dobavitelju. Da se izogne nevarnosti, da ga zadene
fakture za izvoz, ki so davka IVA proste. Na drugi strani zakon dovoljuje da ga kupec vpiše kot reden dokument nabave v knjigo nabav z drugimi rednimi fakturami s tem diavkom, mu dovoli da davek obračuna in odteguje, s tem je zakon sam jasno opredelil enakovrednost dokumenta z drugimi dokumenti IVA. Kolek se potemtakem ne plača. Ta teza je trdnejša. Iz okrožnice št. 9 od 15. jan. le-__ , . ,	. .	. „ , ,	.	, . tos, v kateri so hsla podrobnejša
P ekrsek o neizdani fakturt prodaje, | p0jasniia o apl tiranju omenjenega -a-.erega je so tdaino (nedeljivo) ; novega dekreta o kolkovnem dav-
soodgovoren z dobaviteljem, ima Pravico po čl. 41, četrti odst. izdati
ku v veljavi 1. jan. letos je dobesedno napisano v točki 13 poleg
avtofakturo po 90 dneh, ko je za- ostalega . • ■ «Oprosiitev (kolka) pri-uian čakal na prejem fakture od do- pada za originale ustreznih doku-oavitelja. Avtofaktura mora vsebovati vse redne podatke normalne fakture prodaje po čl. 21 in v padaijnjem roku 10 dni jo mora imetnik nefakturirsnega blaga predložiti v dveh izvodih na urad davka IVA in plačati istočasno obračunani davek En izvod s potrdilom 0 plačilu urad vrne in ta postane tako reden dokument nabave za vknjižbo v ustrezno knjigo. Iste-U)u postopku je podvržen prejemnik tekture o nabavi blaga, v kateri ni bilo obračuna davka ali je bil davek napačno obračunan. Tudi v tem Primeru, če v roku 90 dni ne prej-tee nobene rešitve od dobavitelja, teora izdati avtofakturo po istih Predpisih kot zgoraj.
3) NABAVE OD DOBAVITELJEV KI BIVAJO V INOZEMSTVU
Ne gre tu za reden uvoz blaga, temveč za nabave blaga in storitev na ozemlju države od dobaviteljev v inozemstvu, ki sicer za posel izdajo redno fakturo, ali brez obračuna in plačanja ustreznega davka IVA, ker bivajo prav v ino-temstvu. Za zgornje posle in za one po točki 2) člena 3 zakona, to 1® plačila za licence, industrijske Patente, izume, formule, načrte itd.
'nozemeem, mora kupec izdati avto-‘akturo po istih načelih kot smo to opisali v prvem primeru. Davka Po tem poslu ne plača neposredno,
Puč pa mora avtofakturo knjižiti
ne IVA kakor tudi prejemnice in potrdila, ki se .izdajajo ločeno od dokumenta, s katerim je obračunan davek IVA . . .» čeprav leži nad avtofakturo le še nekaka megla, lahko zaključimo, da je avtofaktura dokument, katerega izdanje ie predpisano po odredbah IVA in da je dokument, katerega operacija je vsekakor podvržena davku IVA
Navedli smo tri argumente ki u-temeljujejo našo tezo, da je avtofaktura prosta kolka. Bomo videli, kaj bodo pokazali praksa in poznejša pojasnila.
R. JAGODIC i
9 Ustanova «G. Grego, F. Ziliotto e Riunite» je razpisala za šolsko leto 1972-73 šest štipendij v znesku sto tisoč lir vsaka za vse tiste tržaške študente, ki obiskujejo vsaj drugi letnik ene od višjih srednjih šol v Trstu. Prošnje sprejemajo v tajništvu posameznih šol ter v uradu socialne službe ECA v Ul. Pascoli 31, prvo nadstropje, vsak dan od 8. do 13. ure do vključno 3. marca 1973.
Pri s pr> vaj te za
DIJAŠKO VIA IH 0!
mentov (dokumentov IVA) za duplikate in kopije istih, kadar je njihovo izdanje predpsano po odredbah. ki urejujejo omenjeni davek IVA . . .» Nasprotno, podležejo kolkovanemu davku fakture in slično ki se nanašajo izključno na o-peracije, ki vsekakor niso podvrže-
im m iiiiiihiiiiiiiiii m iiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii
NA POBUDO KPI
ZAKONSKI PREDLOG 0 POMOČI ŠTUDENTOM NA TUJIH UNIVERZAH
Dežela naj bi zlasti podprla študente, ki obiskujejo vseučilišče v Ljubljani
Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu je te dni vložila zakonski predlog, ki določa olajšave za študente iz Furlanije Julijske krajine ki obiskujejo vseučilišča v tujini. V poročilu k zakonskemu besedilu, ki so ga podpisali svetovalci Godnič, Rizzi, Peilegrini, Lo-vriha in Bosari, se naglasa, da je bil Trst nekdaj v žarišču evropskih kulturnih dogajanj, kar je fašizem pozneje za dolgo dobo preprečil. V novem demokratičnem vzdušju, ki se je razvilo po republi-
gočasno v knjigo nabav po kateri j Jžem^so punoTrJ" drnh^goji"'da *ma pravico davek odbiti, m , v 1	•	■
knjigo prodaje, po kateri seveda da-plača. O tem predmetu smo °bsirno že poročali v člankih o °bveznem knjigovodstvu.
Kako je s kolkovanjem vseh zgo-ra) opisanih dokumentov?
Novi dekret P. R. št. 642 od 26. ■ j 1972 v čl. 19 priloge A določa za 100 lir za prejemnice, po-
6zname in podobno, tudi če niso Podpisani, kadar presega 10.000 L. n je nedoločen ali za saldo ni-Jega zneska od originalnega, dolga MZjfnažl,e zadnjega ali prejšnjih P trdd. Kolek gre na originale du-in kopije. 100 lir na vsak iz-^od. Ne ve se še če to velja tudi za interne administrativne kopije Podjetij, toda strokovna literatura te že osvojila načelo, da brez dvo-ma velja tu isti princip, kot za Pfejšnji režim, da so interne administrativne kopije proste tega kolka. v prilogi B iste tarife so popisane listine in spisi, ki so brezpogojno prosti kolkovanja. Med temi Je v čl. 6 določeno dobesedno, da ne plačajo kolka fakture in enakovredni dokumenti o prodaji blaga a|i storitev s katerimi se zaračuna navek na dodatno vrednost.
. Zelo jasno je, da spadata drugi !n. tretji primer avtofaktur, ki smo Ib opisali v tem članku, v okvir dokumentov prostih kolkovanja, ker So> dokumenti davka IVA z ob-tečunom tega davka. Kočljivo in nejasno je vprašanje prvega prime-.? 0 avtofakturi nabave od opro-seencev davka, ki zdaleč zadeva pnogo širše področje operaterjev ln Poslov.
Klnenja so zelo deljena in katerih pojasnil še ni. V avtofak- . __________
np ni zaračunan davek IVA tem- vinorejce
Dtl0 DEŽELNEGA SVETA
se na našem področju razvije tovrstno kulturno izživljanje. V naši deželi pa se močno čuti pomanjkanje univerzitetne ustanove, ki bi ustrezala kulturnim potrebam dežele - mostu, kakršna je naša, in potrebam slovenske narodne manjšine, ki ji republiška ustava in deželni statut zagotavljata pravico do enakih izobraževalnih pogojev kakor večinskemu narodu, in sicer na vseh ravneh, to je do univerze. Zato naj bi dežela s posebnima prispevki olajšala študentom iz Furlanije - Julijske krajine obiskovanje univerz v tujini. Vsako leto se namreč večje število abiturientov, zlasti slovenskega jezika, vpiše na univerze v Jugoslaviji in Avstriji, ker pri nas ni določenih fakultet, ka-ker na primer fakultete za slovanske jezike in slovstva. Nekateri se odločajo za nadaljnji študij v Sloveniji tudi zaradi težav, ki jih imajo z jezikom, saj prihajajo iz slovenske srednje šole in bi morali pri nas nadaljevati študij na italijanski univerzi. Praksa pa je pokazala, da mladi ljudje s fakultetno izobrazbo se po končanih študijah povečini vračajo v našo deželo, čeprav jih tu čaka težava, da jim pristojne oblasti ne priznavajo diplome.
Nova trgovina v Nabrežini
V Nabrežini	so včeraj odprli	novo	trgovino.	Pravzaprav	ie	bila
to	le selitev	saj se ie	domači
trgovec Adrijan Staniša preselil v nove prostore na vaškem trgu. Trgovina, ki je založena z vsemi potrebščinami za kmete, vrtnarje, ži-in	vinogradnike,	je	so-
SPREJETA DVA ZAKONA S PODROČJA SOCIALNE OSKRBE
Prvi se nanaša na gradnjo dnevnih zavetišč za priletne ljudi, drugi pa nakazuje sveža sredstva za socialno pomoč
Deželni svet je na včerajšnji seji sprejel dva nova zakona s področja socialnega skrbstva. Oba sta bila sPrejeta z večino glasov prisotnih
svetovalcev.
prvi zakon, ki ga je kolegom o-Prazložil svetovalec Raroani (KD),
Poteča nova finančna sredstva tjo oeželnem zakonu štev. 3 z dne 7.
Lnuarja 1972. to ie za gradnjo in Ureditev dnevnih zavetišč za starce te za njihovo socialno oskrbo na Jtemu. Nova norma daje na razpo-tego za tovrstne posege po 300 teilijonov lir na leto za razdobje 1973 - 1974 in po 600 milijonov na teto za razdobje 1974 . 1992. Za so-oialno oskrbo na domu je nadalje določen deželni prispevek 100 milijonov lir na leto do vključno 'eta 1974.
Pred glasovariiem sta oosegia v rilzpravo svetovalca Bergomas KPl) in Martinis (KD). Bergomas te izrazil vrsto oomislekov in med drugim naglasil, da bi bilo bolje,
'te bi dežela poskrbela za to. da bi Priletni dežela ni prejemali primerite pokojnine, tako da bi se lahko Sami odločali za obliko socialne Oskrbe, ki jim je bolj pri srcu. Pri Slasovanju so se komunistični svetovalci vzdržali, vse druge svetovalske skupine pa so se izrekle za
sprejem nove norme.
Nato je svet obravnaval zakon, ki spreminja in izpopolnjuje deželno normo štev. 27 z dne 12. avgusta 1969 o «izrednih posegih za podporne dejavnosti*, hkrati pa določa nova finančna sredstva za ustrezne dejavnosti. Kakor je naglasil poročevalec Urli (KD), L/ zakon pooblastil deželno upravo, da priznava posebne prispevke občinam za podeljevanje socialne pomoči revnim občanom in pokrajinskim upravam za vzdrževanje otroških vrtcev in ustanov, ki se ukvarjajo s problemi socialnega skrbstva. Novi zakon daje na razpolago 400 milijonov na leto od letos do leta 1975, in sicer po 150 milijonov za občine, 220 milijonov za pokrajine in 30 milijonov za neposredne posege v okviru deželnega odborni-štva za delo, socialno skrbstvo in obrtništvo. V razpravo so posegli svetovalci Morellj (MSI). Trauner (PLI), Bergomas (KPI), Zanin (KD), poročevalec Urli in odbornik Stopper. Nekatere popravke, ki jih ie predložila svetovalska skupina KPI, je večina zavrnila, pri glasovanju pa so se za novo normo izrekli vsi svetovalci, razen liberalca Morpurga, ki se je glasovanja vzdržal.
dobno opremljena. Je edina trgovina te vrste na zahodnemu delu tržaškega Krasa, katere se radi poslužujejo tudi prebivalci Komna in okolice.
Delo deželnih organov
Deželni odbor je na zadnji seji sprejel vrsto sklepov, med temi sklep o porazdelitvi 46,5 milijona lir med letoviščarsko ustanovo v Trbižu in «Soeieta Alpina delle Giu-]ie» za organizacijo raznih prireditev športnega in turističnega značaja. Na predlog odbornika za javna dela Masutta je odbor nakazal nadaljnjih 6 milijonov lir za popravilo zidov nad Ul. Baiardi v Trst.u.
Te dni je izšla posebna publikacija deželnega tiskovnega uradla, v kateri so zbrani deželni in državni zakoni, ki se nanašajo na industrij-
SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU
Ustanovitev gorske skupnosti na Krasu naj bo v skladu s potrebami prebivalstva
Zavrniti protireformatorski in protisamoupravni poskus dežele, da odvzame demokratično vsebino vse državnemu zakonu - Sklepanje v zvezi s konzorciji, v katerih sodeluje tudi občina Doberdob
Občinski svet v Doberdobu, ki se je sestal v sredo, je z zadovoljstvom sprejel vest o prekinitvi vojne v Vietnamu z zmago herojskega ljudstva nad ameriškim napadalcem. župan Andrej Jarc, ki je na začetku seje tolmačil zadovoljstvo vsega doberdobskega prebivalstva ob tem dogodku, je dejal, da zmago vietnamskega ljudstva še prav posebej ceni slovensko prebivalstvo, ki si je podobno kot vietnamsko moralo z orožjem priboriti svojo svobodo. Podžupan Karel Černič je še zlasti podčrtal zmago vietnamskega prebivalstva nad vojaškim strojem ameriškega napadalca, ki je moral kloniti pred junaškim bojem malega naroda, Jožef Ferfolja je predlagal, naj se solidarnost z vietnamskim ljudstvom sedaj nadaljuje v obliki pomoči pri obnovi njegove domovine. V ta namen bo občinska uprava prispevala znesek v višini okoli 100.000 lir, med občani pa bodo z nabirko zbrali še druga sredstva.
Župan Jarc je nato predlagal odobritev osnutka resolucije, ki jo bodo poslali predsedniku deželnega odbora Berzantiju in načelniku političnih skupin, da bi izpodbili protireformatorski in protisamoupravni značaj deželnega zakonskega osnutka, ki ob vsedržavnem zakonu št. 1102 ustanavlja gorske skupnosti. Župan je nadalje dejal, da deželni osnutek povsem molči o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti in zahteval popolno izvajanje državnega zakona v gorskih skupnostih ter določitev večjih zneskov za njihovo delovanje, kakor jih namerava izplačati dežela.
Podžupan Černič je predvsem ugotovil slabo politično voljo dežele glede reševanja manjšinskih vprašanj v okviru gorske skupnosti ter predlagal, da resolucijo hitro odpošljejo, ker bodo v deželnem svetu v kratkem času razpravljali o zakonu in ga odobrili ter je zato nujno, da prizadete občinske uprave sporočijo svoje pripombe.
Preden so se lotili točk na dnevnem redu, je svetovalec Olinto Zannier seznanil prisotne z zanimivo športno pobudo, ki prihaja od organizacije ACLI iz Tržiča. Na
ske in trgovinske dejavnosti.
............
BENEŠKI DNEVNIK
Urediti cesto in vodovod od Strmice do Pečnjega
Cesta je potrebna asfalta in opornikov, vodovod v Pečnjem pa popolne obnovitve
Od Strmice do Pečnjega pod Matajurjem na Beneškem je bila cesta dograjena 1969. leta. Že takrat se je govorilo, da jo bodo tudi asfaltirali a na žalost se to ni zgodilo in ničesar se ne ve, kako bo s to zadevo. Ta majhen, dvokilometrski odcep od glavne mata-jurške ceste do obeh zaselkov — Spodnjega in Gornjega Pečnjega — je zelo zanemarjen in na več mestih tudi nevaren. Ker na mnogih krajih ni opornih zidov se na cesto vali kamenje in zemlja. Zato so odtočni jarki zamašeni in kadar je deževno vreme, teče voda vsevprek po cesti, katere pa ne ureja in ne čisti nihče. Vsa beneška občina So-vodnje ima dva cestarja, od katerih je pogostoma vsaj eden bolan.
Pečanska cesta je tudi zelo nevarna, saj nima zaščitnih ograj niti tam kjer je velika nevarnost, za promet. Zaradi tega je prišlo tudi že do nesreč, za sedaj na srečo brez človeških žrtev. Pečani pravijo, da bi njihove občinske oblasti z malo dobre volje lahko cesto uredile, saj ne gre za velike izdatke. Sicer pa se govori, da je občina So-vodnje že lanskega maja dostavila deželnim oblastem prošnjo za odobritev finančnih sredstev, s katerimi naj bi asfaltirala pečansko in druge ceste na svojem območju.
Tudi pečanski vodovod je zelo potreben ureditve. Od štirih rezervoarjev sta dva odprta, kar je zelo nevarno, saj bi v hranilniku pitne vode lahko utonila kakšna divja ali domača žival in s tem povzročila zastrupitev vode z vsemi posledicami za prebivalstvo. V odprtih rezervoarjih pa bi lahko utonil tudi kak otrok in kdo bi odgovarjal za nesrečo? Domačina Egidij Markič in Berto Kocjančič sta dejala, da je bil pečanski vodovod narejen pred 24. leti in od takrat ga nihče niti malo ni vzdrževal.
že dolgo tega, so Pečani morali «vdreti» v dva izmed štirih rezervoarjev zato, da bi vsaj najbolj zasilno popravili glavna ventila na njih, ki sta imela popolnoma zgnita tesnila. Od takrat sta rezervoarja odprta, glavna ventila pa močno prepuščata vodo, ker so v sili tesnila nadomestili le s krpami. Zlasti ob slabem vremenu uhajajo velike količine vode. ki delajo škodo in kvarijo vzgled vaškega okolja, pozimi pa se zaradi tega tudi dela led sredi vasi, zaradi česar je tudi hoja nevarna.
Torej cesta in vodovod na Pečnjem pri Matajurju sta nujno potrebna ureditve in krajevni prebivalci zahtevajo, naj občinska oblast v Sovodnjem po svojih močeh čim-prej ukrene, da se te stvari po-
pravijo, ker že dolgo čakajo n; rešitev.
Anton Birtič — Mečana
DRZNOST V TOLMEČU
Delodajalca zanima sindikalna pripadnost zaposlenega osebja
Deželna svetovalca KPI Bettoli in Moschioni sta naslovila na predsednika deželnega sveta vprašanje, v katerem ga opozarjata, da je načelnik gozdarske uprave iz Tolmeča 16. januarja letos naslovil na osebje posebno pismo ter jih vabil, naj bi sporočili, kateri sindikalni organizacij kdo pripada. Komunistična svetovalca vprašujeta predsednika Ri-bezzija, kakšne ukrepe namerava sprejeti na račun omenjenega načelnika oziroma na račun urada, ki je prevzel to nezaslišano pobudo.
Poskus reševalne službe v jami pri Devetakih
Goriški odsek za gorsko reševalno službo pri CAI je organiziral v nedeljo 28. januarja jamarsko reševalno službo v neki jami pri Devetakih.
V jami je posebna skupina, ki jo je vodil E. Turus. prevzela navideznega ranjenca in ga na posebnih nosilih spravila po precej težkem terenu iz jame na prosto. Tu so se povezali telefonsko z zdravnikom Zambellijem, ki jim je dal potrebna navodila za prvo pomoč. Celotna vaja je popolnoma uspela in «pone-srečenec* ni pri prenosu imel nobenih neprilik ter je v tem smislu pohvalil svoje «rešitelje».
Padec študenta med uro telovadbe
Dijak srednje šole v Ronkah, 14-letni Diego Mineo, se je med uro telovadbe ponesrečil, ko je skočil čez kozo. Takoj po nerodnem padcu so poklicali rešilca, ki je mladeniča prepeljal v splošno tržiško bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom leve roke. Okreval bo v 30 dneh.
Razstave
V galeriji «11 torchio» bo od 3. do 17. februarja razstavljal svoja dela Luciano de Gironcoli. Umik razstave je od 11. do 13. ure ter od 17. do 20. ure.
nekem pobočju v bližini jezera namerava organizacija katoliških de-: Kjmjjl ayfnn]|Cna iavcev zgraditi smučišče iz plastič- ,U U	H' UŠ°
ne mase. S to organizacijo pa bo	GoHCd
v prihodnjih dneh odšlo na smučanje v Sappado tudi večje število doberdobskih otrok, župan je izrazil upanje, da influenca ne bo slabo vplivala na udeležbo, ter povedal, da je bilo prejšnji dan v vrtcu samo 6 otrok, vsi drugi so bili doma z vročino.
Govor je bil nadalje o popravilu ure v doberdobskem zvoniku. Sklenili so potresih okoli 250.009 lir za namestitev odra iz brezšivnih
Z včerajšnjim dnem imamo v Gorici novo avtobusno progo, ki iz našega mesta pelje v Novo Gorico. Progo, ki je stopila v veljavo včeraj, 1. februarja, nadomestuje prejšnjo. Gorica — Tolmin — Idrija ter obratno.
Novi vozni red je sledeč: iz Nove Gorice odpelje avtobus ob 8.40 in preko Rdeče hiše dospe v Gorico približno ob 9.05. Popoldne cevi, ki je nujno potreben za po- ; odpelje avtobus ob 15. uri in pri-
P0 VČERAJŠNJEM SPOROČILU ŠOLE «DANTE flLIGHIERb
Prijet 16-letni avtor telefonskih alarmov
Mladi nepridiprav priznava avtorstvo samo včerajšnjega alarma, ne pa prejšnjih - Bodo prišli sedaj na dan tudi drugi ?
pravilo.	]
Podžupan Černič je govoril o deželnem pozivu ANPI za povečanje budnosti pred fašistično dejavnostjo, ki hoče s terorističnimi dejanji in napadi na ustavno ureditev spodkopati krajevne ustanove kot temelje naše demokracije, da bi lažje uresničili svoje prevratniške cilje, kot v Reggio Calabrii j in drugje. Posebno budni moramo biti mi, Slovenci, ker so tudi proti nam naperili svoje napade (podtikanje bomb, uničevanje partizan skih spomenikov, blatenje sloven skih napisov). Preprečiti moramo j fašistični načrt, ker se zavedamo, da bi bili Slovenci spet prva žrtev neofašistov, kakor smo bili po prvi vojni.
Župan Jarc je nato poročal o nastajanju konzorcija za upravo mestnih in medobčinskih prog, v katerem je tudi Doberdob in kjer bo občina imela poleg župana še tri predstavnike, dva večinska in enega manjšinskega. Izvolili so Maria Lakoviča, Julka Gergoleta
I vozi v Gorico ob 15.25.
Goriška policija je včeraj končno prišla na sled osebi, ki je telefonirala na neko goriško šolo, da je v njej bomba, katere potem v resnici ni bilo. Gre za nekega 16-letnega dečka, katerega imena pa državni tožilec dr. Pascoli ni hotel izdati, ker gre za mladoletnika. Deček je dejanje priznal, vendar samo eno — včerajšnje — ne pa tudi prejšnjih in odločno odklanja odgovornost za vsa prejšnja, ki so si v teh dneh sledila in vzbujala upravičen preplah med šolskim osebjem, dijaki in med goriškim prebivalstvom sploh.
Kako so agenti prišli na sled mladoletnemu nepridipravu, še ni znano. Včeraj v jutranjih urah je namreč na klasičnem liceju «Dante Ali-ghieri v Ul. XX. Settembre zabrnel telefon in iz slušalke je prišlo že kar običajno alarmantno sporočilo:
«Pozor, na šob je bomba*. Tajništvo šole je seveda o dogodku takoj obvestilo kvesturo in karabinjerje, ki so prihiteli v šolsko poslopje in pregledali vse prostore in kotičke v njih. Seveda tudi tokrat zaman, kajti spet je šlo za nesramno in kriminalno potegavščino.
Ostaja vprašanje: je prijeti 16-letni malopridnež res telefoniral in povzročil preplah samo včeraj, ab je tudi odgovoren za vsa prejšnja podobna telefonska sporočila na razne šole? Bodo morda sedaj, ko je prijet eden od malopridnežev, prišli na dan tudi drugi? Bomo vsaj sedaj lahkp tudi zvedeli ab gre res samo za neodgovorna dejanja pokvarjenih mladoletnikov, ab pa je za njimi kdo drug, ki ima interes, da se v mestu povzroča preplah ?
Iz Gorice odpelje zjutraj avtobus ob 10.30. popoldne pa je odhod ob 18.30.
m mn iiifiiifiu iiiiiiiii im n n ii iiiiiiiiiiii im ii iimiiiuiii m mn min iiiiiii mn ii um mm iimiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiniiiiiiimimniiiiiiiiiii*ii»tniiiiiiiiiiM*iHiil
OB STAVKI V TRŽIŠKI LADJEDELNICI
S sprevodom po goriških ulicah so delavci pozvali trgovce in obrtnike na skupno borbo
Manifestacija na Travniku in delegacija pri gor iškem prefektu
V okviru splošne stavke kovinarjev se vršijo skoro dnevno stavke prizadetih delavcev tudi v ladjedelnici v Tržiču. Delavski svet podjetja Italcantieri je razdelil celot no ladjedelnico na tri področja. Delavci prvega področja so stav
_________ ________ ____________ kali kot prvi že pretekli torek. V
in Evgena Ferfoljo. V razpravi je j sredo dopoldne od 9.30 do 10.30 so
Jožef Ferfolja dejal, da je zlasti za doberdobsko občino sodelovanje v konzorciju velikega pomena, ker bo potrebno v njegovem okviru urejevati prevoze šolarjev, delavcev itd. Župan Andrej Jarc, ki je sodeloval pri nastajanju konzorcija, je povedal, da so od vsega začetka tudi predstavniki ostalih občin kazab skrb za dobre povezave z Doberdobom.
Ponovno so odobrili, tokrat popravljen statut Soškega muzeja za naravne vede in zgodovino okolja, ki ga ustanavlja občina Ronke. Deželo so zaprosili za denarni prispevek, ki jim bo služil za nakup novih knjig za občinsko knjižnico. Lansko leto so z deželnim prispevkom, ki znaša 90 odstotkov, in občinskim deležem kupib predvsem knjige za dijake (slovarje, enciklopedijo itd.), ki jih uporabljajo med učenjem v knjižnici. Svetovalci u-pajo, da bodo letos prejeli od dežele vsaj 150.000 lir.
Svetovalci so odobrili predlog za prošnjo na deželo, naj izplača prispevek konzorciju med občinskimi domovi počitka. Konzorcij je v zaključni fazi nastajanja in bodo v
ustavili celotno delo v ladjedelnici in stavka se je nadaljevala tudi popoldne od 15.45 dalje, ko so stavkali delavci novega oddelka in tisti v doku.
Včeraj dopoldne so kovinarski sindikati napovedali splošno stavko podjetja Italcantieri za vseh 5000 delavcev. Stavki so se priključili tudi delavci zasebnih podjetij, ki delajo v notranjosti ladjedelnice. Stavka je trajala od 9. do 12. ure in delavci so prišli v tem času z avti in drugimi prevoznimi sredstvi v Gorico, kjer so priredili po glavnih ulicah protestno manifestacijo do Travnika, kjer so imeli pred vladno palačo protestno zborovanje in nato poslali k prefektu Molinariju svojo delegacijo.
Ta je obrazložila prefektu zahteve delavcev in ga zaprosila za posredovanje na pristojnem mestu, da bi se pogajanja za novo delovno pogodbo in socialne reforme premaknile z mrtve točke. Prefekt je obljubil svoje posredovanje. Delavci so ob tej priložnosti s posebnimi letaki obvestili tudi meščane o svojih zahtevah in o svojem stališču do najbolj aktualnih problemov.
vilnik. Prošnjo za prispevek bodo vložili predčasno, da ne bi izgubili pravice do letošnjega deleža.
nekaj mesecih odobrili njegov pra- S|rfkat,'1 obravnavajo predvsem Vilnik Prnžnin ™ nrter^vpk horin Prot)'cm draginje in se pri tem
sprašujejo, kdo je kriv za naraščanje cen, ker nekateri špekulanti in drugi krogi trdijo, da so temu krivi delavci zaradi svojih zahtev po povišanju mezde, drugi pa bi hoteli naprtiti navijanje cen malim trgovcem.
Dejansko pa hočejo tisti, ki imajo v tem oziru največ masla na glavi, s takim natolcevanjem razdvojiti avtonomne delavce, med katere spadajo tudi mali trgovci in obrtniki, od drugih odvisnih delav cev, da bi lažje zlomili njihov od por pri zahtevi za izboljšanje de lovne pogodbe in za splošno izvajanje reform.
Letak priznava, da je v obratu še preveč maloprodajnih trgovin.
V	bolnišnico zaradi zaužitja bencina
V	tržiško bolnišnico so sprejeli 52-letnega Cesara Peresina iz Ronk, kateremu so zdravniki ugotovili začetek zastrupitve zaradi zaužitja bencina. Peresin je povedal, da je nekaj ur prej popravljal svoj moped, ko je nehote zaužit nekaj bencina. Ob začetku ni čutil nobenih bolečin, medtem ko je čez nekoliko časa imel močne želodčne krče. Potem, ko so mu izprali želodec, bo mož ostal v bolnišnici še nekaj dni.
na drugi strani pa še vedno izdajajo dovoljenja za veleblagovnice, ki ustvarjajo prodajni monopol na splošno škodo potrošnika. Vsekakor ugotavljajo sindikati, je treba iskati glavne krivce za naraščanje cen med grosisti in nepotrebnimi ali preštevilnimi posredovalci, ki dejansko odločajo o tem, da določajo cene na debelo, od katerih so potem odvisne tudi cene v mali prodaji.
Proglas se zaključuje z ugotovitvijo, da imajo trgovci, maloproda-jalci in obrtniki iste cilje in koristi kot delavci, in zato delavci računajo na njihovo podporo v borbi proti draginji in za izvedbo korenitih socialnih in drugih reform, ki so osnova za demokratično obnovo sedanje družbe.
Celotna manifestacija je potekala mirno in brez kakršnih koli incidentov, kar je ponoven dokaz discipliniranosti delavcev in organizacije njihovega sindikata.
Furlanski slikar bo razstavljal v Sloveniji
Slikar Giuseppe Serra iz Vidma je v sredo, 31. januarja zaključil svojo osebno razstavo slik v dvorani v goriški Pasaži ob Verdijevem korzu. Na njej je prikazal svoja nova dela in nekaj starejših slik. Sedaj se namerava odzvati vabilu Društva likovnih umetnikov iz Zagorja ob Savi ter se bo 8. t.m. udeležil skupinske razstave v tamkajšnjem kulturnem domu. Že lani se je Serra udeležil podobne skupine razstave in kulturnega srečanja na Izlakah in tudi letos bo po razstavi v Zagorju sodeloval na poznejših slikarskih razstavah na Izlakah in še v Litiji.
Pustni ples v Gorici
Športno društvo «Juventina» iz Štandreža si je prevzelo nalogo, da bo priredilo pustni ples v Gorici, v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13. Plesna prireditev bo v soboto, 17. februarja, z začetkom ob 20.30 pa vse tja do nedelje zjutraj.
štandreški športniki se skrbno
iTTiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiii
JUTRI POPOLDNE V RONKAH
Ustanovni občni zbor članov zadruge za stanovanjsko gradnjo
Ob sodelovanju z drugimi zadrugami bodo pocenili gradnjo za okrog 30 od sto - Izkušnje podobne zadruge v Krminu
Na sedežu krožka za socialna proučevanja «F. de Rosa» v Ronkah, na Trgu Oberdan, je bilo preteklo nedeljo zborovanje občanov, ki se zanimajo za problem stanovanjske gradnje.
Na zborovanju so razpravljali o tem problemu v zvezi z izvajanjem zakona št. 865 glede gradnje ljudskih stanovanj na področju naše dežele. Uvodno poročilo je podal deželni svetovalec KPI Rizzi, ki je obrazložil obstoječo zakonodajo in predpise glede gradnje ljudskih stanovanj z olajšavami, tudi v zvezi z zakonom 167, ki daje občinam v tem oziru določala pooblastila in olajšave. Govoril je o možnosti deželnega posojila občinam za izvedbo določil zakona 167 za kritje stroškov pri razlastitvah, o urbanizaciji stavbnih parcel itd. Dežela ima določenih v ta namen za tržiško področje 420 milijonov lir, in sicer 200 milijonov za Tržič ter 100 milijonov za Ronke, ostanek bodo razdelili med druge občine tega področja (med katere pa ni vštet Doberdob). Iz deželnega sklada za javne stanovanjske gradnje je določenih za področje Tržiča
2500 milijonov, za skupno izgradnjo 252 stanovanj ljudskega tipa in zunanjo ureditev služnosti. Od teh je določeno 1500 milijonov za Tržič 240 za Ronke, 300 za Škocjan ob Soči 120 za Špeter, 120 za Štaran-can in 240 za Turjak.
Za gradnjo takih stanovanj je pooblaščena Ustanova za ljudske hiše (IACP), poleg te pa so še gradbene zadruge za gradnjo nerazdeljenih stanovanj. Gradnja pri IACP bo šla seveda po običajnem birokratskem postopku ter bo ta ustanova tudi upravljala nova, od nje zgrajena stanovanja. Stanovanjske zadruge pa bodo same upravljale od njih zgrajena stanovanja
Na tem zborovanju so bili med drugimi prisotni tudi arhitekt Ezio Segati, ki je zastopal Državno zvezo zadrug ter geom. Sergio Moreni in Mauri Rizzieri, ki sta zastopala pred enim letom ustanovljeno Gradbeno zadrugo iz Krmina. Rizzieri je ob tej priliki poročal o enoletnih izkušnjah njihove zadruge in o težavah, ki so jih morali premagati pri svojem delu. Pred-očil je socialne in materialne prednosti gradnje stanovanj s pomočjo
zadrug. V sodelovanju z drugimi sorodnimi zadrugami se lahko doseže pri taki gradnji do 30 od sto prihrankov pri stroških.
Tem poročilom je sledila živahna debata in na koncu so izvolili pri pravljalni odbor z nalogo, da čim-pre; pripravi statut lake zadruge za tržiško področje. V torek, '‘0 januarja je imel odbor ponovno sejo, na kateri so odobrili osnutek statuta za novo zadrugo. Za jutri, v soboto 3 februarja, ob 1530 pa je sklican občni zbor, ki se ga lahko udeležijo vsi tisti, ki se zanimajo za tako zadrugo in za gradnjo ljudskih stanovanj na splošno Člani postanejo lahko ne samo občani iz Ronk, ampak uidi iz vseh drugih občin tržiskega področja. Že sedaj so sklenili, da se bo zadruga imenovala *Cooperativa di edilizia sociale* ter da oo imela sedež v Ronkah, na Trgu Oberdan 21.
Kot smo zgoraj omenili, bo imela nova zadruga svoj delokrog po vsem tržiškem okraju in bo utegnila zanimati tudi tiste nase Kraševce ki bi radi prišli na ta način do svojega stanovanja.
pripravljajo, da bo zabava na plesu čim bolj prijetna in da bodo vsi prišli na svoj račun. Za poskočne in moderne melodije bo poskrbel znani tržaški ansambel «The lords*, ki ga tudi na Goriškem prav dobro poznamo, saj je nastopil med drugim na prvomajskem prazniku lani v števerjanu in potem še na Martinovanju v Prosvetni dvorani v Gorici. Isti ansambel je nastopil tudi na tekmovanju narodnih ansamblov pri televiziji v Kopru.
Mladinski krožek v Gorici vabi staro in mlado, naj se udeleži jutri, 3. t.m. ob 21. uri v Prosvetni dvorani (Verdijev korzo 13) prvega
PREDPUSTNEGA PLESA
Igrala bosta dva slovenska ansambla Vabila so na razpolago na sedežu SPZ, Ul. Malta 2 in na sedežih prosvetnih društev po vaseh
Iz goriškega matičnega urada
V Gorici se je 31. januarja in 1. februarja rodilo 8 otrok. 5 oseb je umrlo.
ROJSTVA: Loris Sellan, Daniela Klanjšček, Luciano Libassi, Adelchi Degrassi. Pier Paolo Bulfon, Giuseppe Gallo, Massimiliano Del Mon-te. Mauro Milanese.
SMRTI: upokojenec 85-letni Romeo Ughi, gospodinja 69-letna Matilde Bertogna vd. Fometti, upokojenka 84-letna Margherita Scopinich vd. Nicoli, upokojenec 71- letni Giuseppe Nerini. upokojenec 74-letni Andrej Kenda.
Prispevki
Za SPD v Gorici, v počastitev spomina pokojnega Petra Čermelja daruje R. D. iz Gorice 3000 lir
Predavanja
«SpIošno o raku* je naslov predavanja, ki ga bo imel v dvorani prosvetnega društva «Jezero» v Doberdobu dne 7. februarja ob 20. uri dr. Prijatelj, član Delavske univerze iz Nove Gorice. Prireditelji vabijo k čim večji udeležbi.
Kino
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Una ragione per vivere e una per morire*. J. Co-bum in B. Spencer. Barvni film.
CORSO 17.00—22.00 «La spia che vi-de d suo cadavere*. G. Peppard in C. Belford. Barvni film.
CENTRALE 17.00-21.30 cTutti fra-telli nel VVest... per parte di pa-dre». A. Sabato in M. Meh.
MODERNISSIMO 17.00-22 00 «Ma-succio Salermtano*. G. Musy in C. Silva. Barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
V1TTORIA 17.15 22.00 «Un soffio di piacere*, L. Massari in D. Duarte. Barvni film.
Tržič
AZŽUKKO ob 17.30 «L'uorho daj set-te capestri*. Barvni film.
EXCELS10R 16.00 «Frenzy». Barvni film.
PRINCIPE ob 17.30 «11 gemo della rapina*. Barvni film.
\ovu t.orica
SOČA «Valier brani Sarajevo*, jugoslovanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Bes vetra*, itaiijansko-španski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Avantura je avantura*, francoski barvni film ob 19.30.
RENČE Prosto
FRVAČINA Prosto.
ŠEMPAS Prosto.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Baldini. Verdijev korzo 57, tel. 2879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alla Salute, UL Cosulich, tel. 72480.
Pomen nedeljske osrednje Prešernove proslave v Bregu
Dolinska občina je danes področje na katerem živi strnjeno največje število Slovencev na Tržaškem v okviru ene same upravne enote. To ozemlje se deli na številne vasi in zaselke, ki jih je od vedno označeval tipični kmečki živelj ter ozki kampani-iizem. Po drugi svetovni vojni so se pri naraščanju prebivalstva , in širjenju posameznih vasi ter industrializaciji področja ti pojavi izgubili in zamrli. Le kdaj do kdaj še planejo na površje v gostilnah, ko starejšim osebam ostane kozarec vina v glavi in se spominjajo na stare junaške čase, ko so se spopadale vasi med seboj ter so se zmerjali s tipičnimi vaškimi zajrkljivkami.
Danes je to že šlo mimo nas, mladina je predvsem v športu našla skupen jezik in složno nastopa pod okriljem športnega društva Breg, prosvetarji pa so začeli skupno nastopati na vaških šagrah in obletnicah prosvetnih društev, na praznovanjih čitalnic in podobnem. Toda tudi tu ni šio sodelovanje preko enega samega nastopa ali izmenjave obiska. V Bregu pa se tudi občuti kriza v prosvetnem delovanju in prav zaradi tega vsa društva podzavestno čutijo, da bi morala pogosteje sodelovati in skupno delati.
Toda da bi prišlo do nečesa takega je manjkala bistvena sestavina: primerna dvorana za skupne prireditve. Manjkal je osrednji kulturni dom, v katerega bi zahajali vsi Brežani, ki jim je pri srcu naša kultura. Za vaščane iz Brega je namreč Kulturni dom v Trstu predaleč in mnogokrat v večernih urah zaradi pomanjkljivih avtobusnih prevozov z mestom celo nedosegljiv.
Sedaj pa je bil storjen prvi korak k izpopolnitvi tega manjkajočega člena. V soboto bo namreč odprta nova občinska telovadnica, ki bo poleg športnemu lahko služila tudi prosvetnemu delovanju. Občina je namreč kupila posebne preproge, s katerimi se da prekriti spolzki parket, ter iz telovadnice v hipu nastane obširna dvorana. Toda to je le začasna rešitev. V kratkem bi moralo priti do gradnje Kulturnega doma v Bol juncu in šele takrat bodo prosvetna društva imela svoj pravi skupni hram.
Nastalo pa je vprašanje: kaj narediti, da bo tak hram večkrat poln, da ne bo preveč praznih sedežev, kot se prepogosto dogaja na naših prireditvah. Odgovor je seveda samo eden: skupno prirejati večje prireditve, ki ne bi zanimale samo ene, temveč vse naše vasi, ter obenem stremeti po boljši kvaliteti, da bi se tudi najbolj koreniti zapečkarji in prijatelji televizije odločili raje za kulturno prireditev, kot pa za prazen skeč na televiziji.
Iz teh bodočih perspektiv so nastale letošnje številne pobude za skupne nastope prosvetnih društev iz Brega.
Najprej sta prosvetni društvi nFrance Prešerem iz Boljunca in «Valentin Vodnik» iz Doline skupno s Slovensko prosvetno zvezo priredili v Kulturnem domu v Trstu večer solidarnosti s koroškimi Slovenci. Večer je izredno lepo uspel. Še uspešnejša pa je bila brez dvoma skupna proslava 20-letnice smrti velikega Brežana Frana Venturinija, ki je bila letos v Kulturnem domu m pri katere organizaciji so sodelovala vsa društva iz Brega.
Spontano je prišel sedaj predlog: Zakaj ne priredimo skupno tudi ob priliki obletnice Prešernove smrti prikaz vsega kar zmorejo kulturno - prosvetnega naša društva? Iz predloga je prišla lepa stvarnost in tako bodo v nedeljo brežanska društva skupno priredila osrednjo Prešernovo proslavo, ki s tem zadobiva velik in globok pomen, ki naznanja, da so bila premoščena vsa kampanili-stična stališča in obenem poudar-rja, da je le v slogi moč in perspektiva za nadaljnji kulturni razvoj naših društev. Ta proslava bo obenem podlaga in lepa izkušnja za nadaljnje sodelovanje in za številnejše pobude v vseh smereh pri iskanju novih prijemov na pro-
svetnem področju. Prijemov, ki bi zainteresirali tudi mladino, ki se sicer udejstvuje na kulturnem področju, a vedno glasneje kriči, da ji dosedanje zvrsti delovanja ne prijajo več.
Morda bo prav z omogočenim nastopanjem v telovadnici v Dolini, in v upanju, da bo Kulturni dom v Boljuncu kmalu stvarnost, prišla spet pobuda za oživitev kake skupne folklorne skupine, mogoče večje dramske družine, pa glasbenega ansambla, pa tamburic in še kaj podobnega... Vso društva pa se zavedajo, da se posamezno ne morejo lotiti tokih obširnejših načrtov. Le v specializaciji posameznih društev za razne panoge in v sodelovanju se vije pot naprej. Pet, ki je sicer težavna a vendar prehodna. Da pa bi res bil ta načrt kdaj uresničljiv, je potrebno, da se nedeljske Prešernove proslave res udeleži množica, to je predvsem vsi Brežani, ki mislijo kaj bo v naprej in da s tem izrazijo svoje priznanje trudu prosvetnih društev, ki bodo samo v množični prisotnosti našla potrebno moč, da bodo lahko stopila na nakazano pot.
V. L.
Stalno slovensko gledališče bo drevi uprizorilo v Kulturnem domu premiero romantično - komične izvirne čarovne igre s petjem in plesom v treh dejanjih «Kralj gora in ljudomrznik)) dunajskega komediografa in pesnika Ferdinanda Raimunda. Gre za verovanje v nadnaravne sile in za kritiko nedobrega človeka. Igro je režiral kot gost Miran Herzog, nastopa pa ansambel skoraj v celoti. Korepetitor je
Ignacij Ota
uiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiTniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiuuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii
ČUDNA IGRA USODE S ČLOVEKOM
Tudi 220 voltov napetosti lahko prenese njegovo telo
Žarko Dragič iz Novega Bečeja v Banatu lahko brez nevarnosti za življenje stika električne žice z visoko napetostjo
Priroda se včasih kaj čudno poigra s človekom. V Novem Be-čeju v Banatu živi človek, ki se tako rekoč igra z električnimi žicami z visoko napetostjo, hkrati pa v vročih dneh komaj zdrži od vročine, kajti njegova koža ne pozna znojnic in zaradi tega organizem s težavo sprošča vročino, ki se v njem nabira.
Žarko Dragic more prenesti tudi 220 voltov napetosti. Neredko napravi naslednji poskus: Dva žeblja' vtakne v vtičnico z visoko napetostjo, na jezik pa mu nekdo prisloni žarnico In žarnica se prižge. Skozi njegovo telo gre torej električni tok, ki bi drugega umoril, njemu pa ne stori nič.
«čutim le blago «božanje» po roki in nič več* — trdi Žarko Dragič, ki drži za isti vod, na katerega je priklopljen električni štedilnik, na katerem vre voda. To se je dogajalo pred našimi očmi v njegovem stanovanju v
Novem Bečeju. Bili smo gosti človeka, starega 48 let, po poklicu mizarja, očeta treh otrok.
Strokovnjaki menijo, da je to edinstven, svetovni fenomen. Temu banatskemu človeku, ki nima niti obrvi in niti trepalnic, na glavi pa le tu pa tam kak las, električni tok ne more do živega. Na prvi pogled bi se zdelo, da je to zgodba, rekli bi že bajka in vendar je to dejstvo, nad katerim so se strokovnjaki čudili, vendar ga tudi preverili najprej v bolnišnici v Žrenjaninu, nato pa še v bolnišnici jugoslovanske vojske v Beogradu. Žarko Dragič se je moral podvreči najrazličnejšim poskusom in močnim sunkom električnega toka do 400 voltov, kajti strokovnjaki se dalje niso upali.
Znanost si ne more pojasniti, kaj se je v organizmu ■ Žarka Dragiča zgodilo. Odkod ta njegova sposobnost. Je temu morda razlog dejstvo, da se je rodil brez znojnih žlez in znojnic? Nikoli v
NiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiUHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiii
Narodnosti (narodne manjšine) in njihov položaj v Jugoslaviji
O nekaterih trenutnih aspektih nacionalnega vprašanja, kot jih je osvetlil dr. Svetozar Polič v svojem predavanju 29. avgusta 1972 v Umagu, na ideološkem seminarju za učno osebje šol z italijanskim učnim jezikom
4.
Iz samih dokumentov izhaja za vse družbeno - politične skupnosti, zlasti repubhke, obveznost, da ščitijo narodnosti pred asimilacijo, da razvijajo njihovo kulturo in tradicije. Takisto izhaja iz njih obveznost, da so narodnostno mešana področja označena v obeh jezikih in da je na njih enakopravno zagotovljena raba nacionalnih simbolov, zlasti zastav.
SR Slovenija je z XXV. ustavnim amandmajem prevzela izrecno obveznost ustavnega značaja, na osnovi katere delavci in državljani SR Slovenije »varujejo narodni značaj in zagotavljajo po-ložaj» italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji.
Dasiravno je, kot smo videli, položaj narodnosti v naši socialistični skupnosti določen kar zadeva bistvena vprašanja, je vendarle res, da bi bilo potrebno, če se hočemo izogniti nesporazumom, netočnostim in dvomom, ki še obstajajo v zvezi s posameznimi vprašanji, določiti te pravice v zvezni in republiških ustavah na kar najbolj jasen in tudi kar najbolj konkreten način, tako kot je bilo na primer predlagano od medobčinske komisije za koordinacijo v zvezi z vprašanjem narodnosti na Reki, v Istri in na slovenski obali na sestanku 5. novembra 1971.
Vse te norme zvezne in republiške ustave so se morale, da bi jih bilo moč uveljaviti v praksi, še nadalje konkretizirati: gre za nalogo, ki pripada zakonom, drugim pravnim uredbam in še zlasti statutom občin, kjer so narodno mešana področja.
Razumljivo je, da se na tem mestu ni moč nadrobno seznaniti z vsemi zakoni in občinskimi statuti, čeprav so zelo važni. Vendarle je važno odgovoriti še na naslednji dve vprašanji: 1. kakšen vpliv ima na položaj italijanske manjšine Posebni statut bivšega Svobodnega ozemlja in 2. če in v
kakšni meri je ta položaj odvisen od položaja Slovencev v Italiji, torej, če in v kakšni meri velja načelo recipročnosti.
Položaj italijanske narodne manjšine v bivši coni B Svobodnega tržaškega ozemlja, h kateri je pripadalo tudi ozemlje treh obalnih občin in kjer ta manjšina živi, je urejen tudi z mednarodnim sporazumom (Londonski sporazum o soglasju glede vprašanja Trsta z dne 5. oktobra 1954), in sicer z posebnim statutom. Ta statut, ki predvideva enakost pravic za vse prebivalce zadevnega ozemlja, ureja še zlasti vprašanja šolske izobrazbe, vzgojnih, kulturnih in športnih dejavnosti, rabe lastnega jezika v odnosih z oblastmi, nadalje vprašanja znakov in javnih napisov ter gospodarskega razvoja obeh narodnih manjšin.
Vendar gre poudariti s tem v zvezi, da so bile obveznosti, izhajajoče iz Posebnega statuta, z omenjeno pravno ureditvijo položaja, pravic in dolžnosti državljanom italijanske narodnosti, daleč presežene: številčno razmerje državljanov italijanske narodnosti, na primer, še daleč v nobenem središču ne dosega 25 odstotkov prebivalstva, kot to postavlja za pogoj omenjeni statut tam, kjer je govor o dvojezičnosti znakov in tiskovin javnih u-stanov, kakor tudi v zvezi s poimenovanjem krajev in ulic; da ne omenjamo posebej še dvojezičnosti v javnem in družbenem življenju, kar absolutno ni predvideno v Posebnem statutu. Za pravično rešitev določenih vprašanj, zlasti kar zadeva šolstvo, Posebni statut predstavlja prej določeno zapreko kot pa poroštvo in spodbudo.
Kar se tiče drugega vprašanja, lahko na kratko odgovorimo, da smo našo politiko o narodnih skupnostih izoblikovali v skladu z načeli samoupravnega demokratičnega socializma, na osnovi naših praktičnih izkušenj, ki so se raz-
svojem življenju se Žarko Dragič ni oznojil. Posledica te napake je verjetno njegova sposobnost, da brez vsakršnih motenj prime v roko golo žico, skozi katero teče električni tok, ki bi na mestu podrl kogar koli.
Morda bi kdo na njegovem mestu bil srečen, da ima takšno «prednost», posebno morda, da i-ma takšno kožo. Toda letna vročina ga je pogosto pripeljala že na sam rob smrti, kajti v poletnih mesecih mu naglo naraste krvni pritisk in srce mu zelo naglo bije. V tej vročini pije ogromne količine vode in tekočine nasploh in ker se ne more znojiti, tho-ra zelo pogosto na vodo. Zanimivo je, da temu pogosto sledijo prehladi in da se njegovo zdravje vsako leto slabša, da se motnje vedno bolj zapletajo. Čeprav še ni v letih za v pokoj, so ga že pred leti predčasno upokojili kot za delo nesposobnega človeka.
Kako je Žarko Dragič odkril svojo «posebnost», da mu elektrika nič ne škoduje? Prav po naključju. Pred dvajsetimi leti na njegovem domu niso imeli električne energije. Imeli pa so jo pri sosedu. In Žarko, ki se je že v mladih letih «ubadai* s tehniko, je z dolgim kaulom napeljal električni tok od soseda na domači dom. Ker ni imel stikala, je kar sam enostavno prižgal žarnico tako, da je speljal žici. Nekaj dni je to počel, ne da bi kdo pazil, kaj dela. Nekega večera je to skušal storiti njegov oče in brž ko je prijel za žico, je bil že na tleh v nezavesti Nato je skušala prižgati žarnico njegova sestra in prav tako jo je hudo streslo. In tedaj je Žarko odkril, da je bila žica gola, da pa njega prav nič ne strese, medtem ko bi bil tok mogel njegovega očeta in sestro umoriti.
Kmalu se je o tem razvedelo po Bečeju in so ga zato kričali povsod koder se je kaj na električnem vodu pokvarilo. Poklicali so ga tudi v tovarno, da je popravljal električno napeljavo, ne da bi izključili tok. Zaracl- te svoje posebnosti je žarko dobil goro ponudb. Povabiti so g a celo k filmu, kjer je delal prave čudeže z električnim tokom. Vabili so ga v cirkus in mu ponujali - elike honorarje, v Novi Bečej je prišel tudi neki italijanski tehnik, ki je
iiiiuiiiiiiiimiiiiiiiuimiiiiiiimiiiiiinmiiiimiiMiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii
vijale in bodo še doživele določen svoj razvoj. V tem pogledu se nismo nikoli držali načela recipročnosti. Vendar to ne pomeni, da smo brezbrižni za to, kar se dogaja onstran meje.
Za konec, se ena ugotovitev: položaj, zlasti družbeno - ekonomski položaj narodnosti in njihovih pripadnikov, je določen od našega celotnega samoupravnega sistema. Ta sistem, bolj kot katerikoli drug, omogoča narodnostim in njihovim pripadnikom tako splošni razvoj kot enakopravnost tudi na gospodarskem področju. Samoupravni sistem nudi potemtakem tudi narodnostim številne nove pravice, zlasti na podrojču neposredne, aktivne in dejanske u-deležbe pri reševanju vseh družbenih vprašanj na splošno in tudi tistih, ki se jih tičejo posebej.
Horoskop	- v. :	.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nenaden predlog vam bo omogočil napredovanje. S širokosrčnostjo boste prispevali k rešitvi nekega vprašanja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite zmerni v vseh finančnih zahtevah. V trenutku važne odločitve uporabite predvsem razum.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ce se hočete ogniti poslovnih zaplet-ijajev, ne kažite nestrpnosti. Obvladovanje samega sebe vam ne bo škodilo.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Danes se boste na delu izkazali, kljub vprašanjem, ki vas zaskrbljajo. Dokončno boste uredili neko čustveno zadevo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Če vam je kaj do ustrezne rešitve nekega vprašanja, bodite bolj strogi. Uspešno boste uresničili svoj čustveni
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neko pobudo boste lahko uveljavili samo v primeru, če boste premagali svo-
jo trmo. Manjši spor v družini.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne ustavite se pred težkočami. Sijajna zamisel vam bo omogočila naglo rešitev nekega vprašanja.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Postavite se po robu preveč osebnim tolmačenjem važnega vprašanja. Pretirano sanjarjenje vas odteguje od problemov.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Izkoristite svojo zamisel, kljub na videz neprimernim pogojem. Ne poslabšajte še bolj situacije.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) O-bljuba, ki ste jo prejeli pred časom, vam bo zelo dobrodošla. Odločilen trenutek za one, ki se ukvarjalo z intelektualnim delom.
VODNAR (od 21 1. do 19.2.) Sklenili boste dobičkonosen poslovni sporazum. Neko srečanje bo bogatilo vašo notranjost.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Jutro ne bo najbolj primerno za posle, ki jim je treba posvetiti mnogo pozornosti. Trenutno bo neko prijateljstvo za vas najpomembnejše.
v krajevni kavami montiral stroj za kuhanje kave. Pred niegovimi očmi je začel Žarko šariti s svojimi rokami po žicah in vodih pod napetostjo, ne da bi ga to sploh motilo. In potem ko je italijanski tehnik odpotoval v domovino, je žarko dobil pismo, naj pride v službo. Potrebovali so človeka z njegovimi lastnostmi. Toda žarko je vse ponudbe odklonil, ker je hotel najprej urediti svoje družinske razmere.
Danes mu je pa vendarle žal, predvsem zato, ker m sprejel ponudbe nekega odvetnika, ki'ga je vabil v ZDA. žarku je ponudba ugajala, vendar so ga znanci odvračali od potovanja v ZDA, češ da bi v ZDA zaradi te svoje posebnosti lahko prišel v nesrečo.
Danes živi Žarko Dragič v svojem Bečeju z ženo in tremi otroki in bi bil še vedno pripravljen sprejeti kako službo, v kateri bi moral izkoristiti to svojo posebnost. Mnogi strokovnjaki menijo, da bi se ta njegova sposobnost mogla odlično izkoristiti v tovarnah, kjer imajo neprekinjene cikluse in kjer vsaka prekinitev ciklusa veliko pomeni. Vzemimo na primer topilnico stekla, pa topilnico aluminija Vsaka prekinitev toka lahko predstavlja če ne katastrofo prav gotovo velikansko izgubo. Ker prenese žarko tudi zelo visoke napone, bi mogel okvare popravljati pod visokim naponom in proces bi se ne ustavil. Tako pa sedaj svoje sposobnosti kaže le ožjim družbam prijateljev in znancev in tudi kakemu radovednežu, ki ga obišče na domu.
D. S.
(Po beograjski «Ilustrirani politiki*)
Nedolžna
Avstrija
Naš rojak, naročnik našega dnevnika, ki že dolgo let živi na stotine kilometrov daleč od svojega slovenskega Primorja, nam je poslal v objavo naslednji sestavek:
Ko je Avstrijec Adolf Hitler v Nemčiji prigrabil vso oblast, so Avstrijci nasilno likvidirali svojega kanclerja Dolfusa in odprli Nemcem pot v Avstrijo, kjer so osvajače sprejeli z velikim navdušenjem. Avstrijskim Nemcem ne moremo zameriti, če so si zaželeli zedinjenja z ostalimi Nemci, ker ima vsak narod pravico do združitve. Tulili so takrat: «Ein Volk, ein Reich, ein Fuhrerl» Če bi pri tem ostalo, ne bi oporekali. — Toda ta jolk je pričel požirati še sosednje narode, rajh je hotel prigrabiti vedno večji življenjski protsor, a firer je s svojo osvajalno megalomanijo presegel Napoleona. Nihče ne more tajiti, da so Avstrijci svojemu rojaku pri teh pohodih dajali polno podporo. Bratci so složnp ropali in pobijali po Evtopi. Med okupatorskimi silniki je tudi pri nas bilo nemalo avstrijskih Nemcev. Seveda ne tajimo, da je med Avstrijci bilo tudi dosti nasprotnikov nacionalsocializma, toda teh tudi v Nemčiji ni manjka-
lo.	Menimo samo, da, ni bilo velike razlike med divjanjem Nemcev iz rajha in onih iz Avstrije, in če bi zmagali, bi skupno pohrustali Slovence in še marsikoga.
Zdaj, ko se je drugače zasukalo, je pa vse breme dolgov padlo na Nemce iz prvotne Nemčije in njim je naložena vsa pokora. Avstrijski Nemci so se pa pravočasno spet občutili kot poseben narod in si nadeli naslov prve nedolžne žrtve Hitlerjeve a-gresije. — Nemčiji so odvzeli o-gromna področja in jo potisnili do Odre in Nise, ter jo vrhu tega še razdvojili. - Avstriji medtem ni bil odvzet niti en kvadratni meter ozemlja. Niso ji odvzeli niti tistega dela južne Koroške, ki je od davnine pripadal malemu, stoletja tlačenemu slovenskemu narodu. Zanj zahodne velesile nikdar nisn i-
OTVORiTEV KINOFORUMA V TRŽIČU
ZANIMIV IZBOR FILMOV Z IZVIRNIMI KRITERIJI
Analiza devetih italijanskih filmov na sporedu
(Nadaljevanje na 6. strani)
Prihodnjo sredo, 7. februarja bo začel sezono Tržiški kinofo-rum («Cineforum Monfalconese»). Pobuda se je razvijala že nekaj mesecev, otvoritev pa je bila prestavljena tudi zaradi organizacijskih in finančnih težav, pred katerimi se večkrat znajdejo filmske organizacije, ki lahko dobijo deželni prispevek šele potem, ko dokažejo, da vzdržijo z lastnimi močmi. Kinoforum v Tržiču se je kljub temu ustanovil na pobudo nekaterih organizatorjev Tržaškega kinoforuma, predvsem pa številnih dijakov in drugih oseb iz Tržiča samega, Seveda je uspeh pobude v veliki meri odvisen od odgovora občinstva in torej od finančnih rezultatov.
Čeprav je krožek nastal v mestecu, ki na tem torišču nima velikih tradicij, je njegov spored vse prej kot izraz «zaostalega» položaja. Število filmov je seveda omejeno (devet, izkaznica stane vendar le 1500 lir), mnogi so že znani; toda kriterij, na podlagi katerega je nastal izbor, in torej vodilo celotnega ciklusa, sta izvirna in zanimivo postavljena.
Filme bodo predvajali vsako sredo ob 18.00 in 20.30 v kinu Principe. Naslov ciklusa se glasi «9 italijanskih filmov: povojna družba in film». Na kratko bomo označili dela, ki so na sporedu, z istimi besedami, ki jih je uporabil kinoforum v svojem biltenu in ki jasno opozarjajo tudi na načela celotnega ciklusa.
7.	februarja: Francesca Rosija LE MANI SULLA CITTA, Slike italijanske družbe ne najdemo toliko v precenjevanih delih, ki «tožijo» nad «napakami» družbe, ali v tistih, ki prikazujejo zgolj subjektivno krizo intelektualca, in niti ne v filmih, ki se nanašajo na neorealistično in populistično tradicijo. Točnejšo sliko družbe najdemo v delih, ki zavračajo a-prioristično ideologizacijo; taka so Rosijeva dela. Izziv cikhisa je prav v tem: zaslediti omejeno število italijanskih filmov, ki nam res kaj povejo o italijanski družbi.
14. februarja: Francesca Rosija SALVATORE GIULIANO. Rosi je med redkimi italijanskimi režiserji, ki nam posredujejo vtis, kako je organizirana ekonomska družbena struktura. Tako je v dveh filmih na sporedu kot tudi v njegovih ostalih (npr. «11 caso Mat-tei»). Njegova dela presegajo nivo gole kronike in vsebujejo dosleden pogled na realnost, po katerem osebe pogojuje historična nujnost.
21. februarja: Marca Bellocchia LA CINA f: VICINA. Ta film nam prikazuje bistveni moment italijanske družbe: prehod k levemu centru, združitev socialističnih strank, nastanek izvenparlamentarnih skupin. Njegovo prikazovanje trenj med političnimi silami (ki smo ga že zasledili, za obdobje odporništva, v De Bosiovem filmu «11 terrorista») nam pove več kot filmi bratov Taviani, Orsinija, Ma-sellija in drugih, ki se ustavijo . ob subjektivni krizi levičarskega kadra.
28. februarja: Michelangela An-tonionija L’ECLISSE. Kljub svojemu apriorističnemu pojmovanju a-lienacije, po katerem so osebe m dogajanja vnaprej opredeljene, ima Antonioni zaslugo, da nam prikaže nastanek «neokapitalistične» ital. industrijske strukture v začetku 60. let, tako v tem filmu kot v «11 grido», katerega protagonist je po naključju delavec in ne meščan), «La notte», «11 deserto ros-sos> itd. Antonioniju uspe prikaza ti prelom med osebno dimenzijo posameznika, njegovimi pravimi interesi in odtujeno družbeno e-
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Sodobni slov. skladatelji: 'Jakob Jež;
19.10	Liki iz naše preteklosti: Jakob Soklič; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Vokalno instrumentalni koncert; 22.15 Zabavna glasba.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
20.30	Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Dopoldanska glasba; 9.00 Glasbena galerija; 10.00 Melodije: 11.30 Glasba in pesem; 11.45 Polke in valčki; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Ritmi in popevke; 14.35 Tretja stran; 14.50 Juke box; 15.00 Klavirske skladbe; 15.30 Plošče: 16.40 Italijanski zbori; 17.00 Tops pops; 17.45 Kulturna panorama: 18.00 Glasbeni kaktajl; 19.00 Naši zbori; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru: 20.40 Top Hits; 21.30 Simf. koncert; 22.35 Jazz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 6.47 Kako in zakaj?; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 13.15 Nat «King» Cole; 13.27 Strnjena komedija; 14.00 Ital popevke;
15.10	Glasba za mladino; 16.40
PETEK, 2. FEBRUARJA 1973
Spored za najmlajše; 17.05 »Sončnica*; 19.10 Sindikalno - ekonomska panorama; 19.25 Operna glasba; 20.20 «Andata e ritorno*; 21.15 Simf. koncert.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Melodrama; 9.15 Orkestri; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Alto gradimento;
13.00	Hit parade; 13.35 Sprehod med notami; 13.50 Kako in zakaj?; 15.40 Glasbeno - govorni spored:	17.30 Posebna reporta-
ža; 17.45 Telefonski pogovori;
20.50	Plošče; 22.43 Nadaljevanka.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert; 11.40 Sodobna ital. glasba; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.15 Klavirske skladbe;
15.50	Sibeliusove simfonije; 16.15 Zgodovinski romani; 17.20 Enotni razred; 19.15 Koncert; 20.15 Nalezljive bolezni.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Za šolarje — Deček s piščalko; 9.35 Koncert za mlade; 10.20 Pri vas doma; 12.10 R. Wagner: «Val-kira»; 12.30 Kmetijski nasveti: 12 40 Domači ansambli: 13.30 Priporočajo vam...;	14.10 Otroške
pesmi!; 14.30 Naši poslušalci čestitajo: 15.30 Napotki za turiste: 15.40 Organist Hubert Bergant: 16 00 «Vrtiljak»: 16.40 Popoldanski sestanek; 17.10 Operni
koncert; 17.50 Človek in zdravje;
18.00	Aktualnosti; 18.15 «Signali»;
18.50	Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Tekmovanje pevskih zborov; 20.30 «Top pops»; 21.15 Oddaja o morju; 22.15 Besede in zvoki; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
ITAL. TELEVIZIJA
9.30	Šola; 12.30 Obisk v muzeju;
13.00	Ob 13. uri; 14.00 Francošči na; 15.00 Šola: 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za otroke; 19.15 Vohuni v odporniškem gibanju; 19.45 Športni dnevnik; 20.30 Dnevnik;
21.00	Aktualnosti; 22.00 Harmoni ke; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
17.00	Konjske dirke; 21.00 Dnevnik; 21.20 Henrik Ibsen: II nemi-co del popolo (TV priredba).
JUG TELEVIZIJA
9.30	in 14.40 Šola; 16.45 Slalom za ženske: 17.45 Veseli tobogan: Črenševci; 18.15 Obzornik; 18.40 Vzgojni problemi: 18.50 Za boljši ;“rik: 19.00 Sodobniki: dr Ko-sta Todorovič; 19.45 Risanka:
20.00	in 22.40 Poročila: 20.25 Ba. rometer: 20.30 A. P. Čehov: »Striček Vanja* (sovjetski film); 22.15 XXI. stoletje.
KOPRSKA BARVNA TV
12.55 Slalom za ženske; 20.00 Otroška oddaja; 20.15 Poročila;
20.30	Film: «Laramie»: 21.20 Slov. slikarji:	Lipič; 21.30 Zabavna
glasba.
konomsko strukturo. Žal nam ne pokaže praktičnega, dinamičnega odnosa med posameznikom (<Blow - up») ali preroško (.»Zabrieskie Point»).
7. marca: Marca Ferrari ja LA UDIENZA. Ferrari se poslužuje vsakovrstnih kulturnih prvin (svoje španske izkušnje, italijanske komedije, tematike alienacije, kritike ustanov in družbenih odnosov), da ustvari destruktiven (a ne abstrakten) prikaz družbe. «La udienza* zavrača utvaro «demokra-tizacije* cerkve. Tudi ostali Fc-r-rarijevi filmi («L’ape regina*, «La donna seimmia*, «Marcia nuzia-le», «Cont,rosesso», «L’uomo dei palloni*, «Dillinger e morto», «La cagna* itd.) so zelo zanimivi z vseh teh vidikov.
14. marca: Federica Fellinija LA DOLCE VITA. To je med najbolj znanimi filmi najslavnejšega i-talijanskega režiserja, kateri teži vedno k čudovitemu. »La dol-ce vita* odseva vlogo katoliške cerkve in morale v italijanski družbi, ki se bo potem izražala tudi v ostalih Fellinijevih delih ter v Manfredijevem filmu «Per gra-zia ricevuta*.
21. marca: Marca Bellocchia: I PUGNI IN TASCA. S svojim prvencem se je Bellocchio otresel vseh moralnih, družinskih, religioznih konvencij, ki jih je sprejel s svojo malomeščansko vzgojo. Film je ostal morda edino pristno delo tiste smeri italijanskega filma, ki vsebuje filme mladih «ogorčenih» režiserjev; ta smer je potem postala manira. Druga izjema bi bil Bertoluccijev film «Prima della rivoluzione*, toda dela tega režiserja so bolj pomembna kot razmišljanje o filmski kulturi sami.
28. marca: Dina Risi ja NOI DON-NE SIAMO EATTE Cual’. Ne gre za «angažirano» anabzo stanja ženske v družni, temveč za enega najboljših primerov italijanske filmske komedije, katere je Risi specialist. S tem filmom hoče Tržiški kinoforum zavrniti abstraktno razlikovanje večine italijanske filmske kritike med «izobra-ženim* in «ljudskim» ali med «svobodnim» in «komercialnim» filmom (predstavniki prvega naj bi bili «vehki avtorji* kot Fellini, Visconti, Pasolini, Antonioni). Kajti če je res, da v italijanskem filmu nimamo, kot v ameriškem, tesne povezave med industrijskim in kulturnim proizvodom, tako da so večinoma filmi «ljudskih» žanrov res podproizvodi, lahko vendar zasledimo v «ljudskem» filmu dosti kvalitetnih, podcenjevalnih stvaritev (npr. komična tradicija od Petrolinija do TotojaL Kinoforum predstavi ta film tudi, ker je ena izmed epizod filma med redkimi momenti italijanske proizvodnje, ki res kaj povejo o delavskem razredu, ako se ne zadovoljujemo z domišljavimi deli. kot je Petrijev «La classe operaia va in paradiso*, ali s proletark zacijo kot katarzo lepe Viscom tijeve melodrame «Roeco e i suoi fratelli*, ah pa z raznimi »revolucionarnimi* in »reformističnimi* dokumentarci, ki navadno ne gredo preko takojšnje uporabe.
4. apriia: Luigija Comeneinij* LA RAGAZZA Dl BUBE. Film nam daje obenem zvesto zgodovinsko sliko prehoda od odporništva k »rekonstrukciji* (v čemer pogosto itahjanski film niha med slavitvijo m ideologizacijo, medtem ko je pomen Rossellinij°vib del drugačen) in zanimiv.) smeli-vidualno* ’.gOu‘«, verodostojnih e-scd. Kmalu bi nam dal še »zgodovinski* film, v katerem sta jav" na in privatna dimenzija oseb pm vezani, kar je Comenciniju uspelo v «Infanzia e vocazione di Gia-como Casanova veneziano*. V >' talijanskem filmu pač nimamo del, katerih je mnogo v ameriškem, ki nam prikazujejo vzajemni odnos med posameznikom in družbo (zgodovino). Poskusi Pontecorvovih filmov prehajaj0 prekmalu k metafori, ne glede na to, da niso ambientirani K[ Italiji. Zadovoljiti se moramo torej s filmi, kakršen je ta Comenci' nijev, ki nam posredujejo žive 'n pristne osebe, dinamične zgodb®-Da smo videli tako lepo zgrajeno ljubezensko zgodbo, smo mm rali čakati na Zurlinijev «La P1'1' ma notte di quiete».
SERGIJ GRMEK
S festivala otroških filmov
Pred dnevi se je v Milanu končal 15. mednarodni festival najboljših filmov ki jih snemajo m troci. In na tem festivalu so jugoslovanski otroci filmarji dosegli letos izreden uspeh, kajti kat trije njihovi filmi so odnesli srebrno kolajno to se pravi druga najvišjo nagrado. Risani film 1 naslovom «Poštarjeva pot» ki s° ga izdelali v kinoKlubu pionirskega doma v Ljubljani je bil ocenjen kot drugi najboljši film zvrsti. Prav tako ie drugo nagrado — srebrno kolajno dobil igrani film z naslovom «češnja». srebrno priznanje pa so dali tudi dokumentarnemu filmu «Pri Kovaču*. ki ga je izdelala ekipa kino-kluba «Slavica» h vasi Pitoma-ča v Podravini. Otroci tega klU' ba, ki je praktično med pionirj* tovrstne kinematografije v Jugoslaviji, so s tem dobili ponovno priznanje, kajti doslej so se *e večkrat uveljavili doma in v tujini.
PRIMORSKI DNEVNIK
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
SMUČANJE	■ : *
V SCHRUNSU
Kar pet Avstrijk na prvih 5 mestih
Zopet prepričljiva zmaga Prollove - V prvi deseterici so Avstrijke zasedle celo osem mest, kar je skoraj neverjeten dosežek
SCHRUNS, 1. — Kar osem tekmovalk med prvimi desetimi je izreden in verjetno edinstveni ekipni uspeh Avstrije v današnjem smuku za svetovni pokal. Ne preseneča uspeh Prollove, ki v smuku letos še ni bila poražena, preseneča pa odličen rezultat nekaterih mlajših avstrijskih tekmovalk, kot so Gfoll-ner, Marianne Rauter in Schroll, ki so prehitele najboljše predstavnice ostalih držav. V prvo deseterico se je namreč uvrstila le Francozinja Rouvier, ki je zabeležila šesti najboljši čas, in presenetljiva Ziir-bruggenova (Švica), ki je bila na lestvici deveta. Zmaga Prollove je bila na vsak način zanesljiva, čeprav tekmovalne razmere zaradi megle in razmočenega snega niso bile najboljše. V tekmovanju za svetovni pokal njena zmaga pravzaprav ni več ogrožena, v smuku pa ji je že matematično zagotovljena.
Vrstni red:
1.	Proll (Av.)	1’36'’19
2.	Drexel (Av.)	1’37”03
3- Gfollner (Av.)	1’38”18
4 M. Rauter (Av.)	1’39”21
f ikasser (Av.)	1’39”42
t ouvier (Fr.)	1’39”81
7 Totschnig (Av.)	1’39”91
8.	Schroll (Av.)	1’40”00
9.	Zurbriggen(Švi.)	1’40”47
tliiiiiiiiiiiiiiiiimiiim iiiiii n n iiimiiiiiiiii im iii iikii
OBVESTILA
SPDT obvešča, da bodo v nedeljo, 4. februarja, urniki odhodov avtobusov sledeči:
Trst, ob 6. uri (ob palači RAI).
Prosek, ob 6. uri.
Opčine, ob 6.20 (nasproti postaje openskega tramvaja).
Križ, ob 6.25.
Nabrežina, ob 6.30.
Sesljan, ob 6.35 (glavno križišče).
Rojan, ob 6.15.
Mitnica, svetilnik, ob 6.20.
SPDT obvešča, da so razporedi tečajev v Žabnicah za prihodnji dve nedelji (4. in 11. februarja) sledeči:
4. FEBRUARJA:
®b 10. uri: skupina C (Magnani, Mesesnel E., Majovski itd.) skupina D (Lozar, Pahor, Ce-sari itd.)
ob 12. uri: skupina A (Kuret, Deško itd.)
skupina D (Gerdol, Junc, Paoli itd.)
ob 14. uri: skupina B (Pečenko, Mesesnel M., Gorup, R. Tomažič itd.)
skupina E (Škamperle, Rojc, Pegan, Margon itd.)
11.	FEBRUARJA ob 10. uri: skupini B in E ob 12. uri: skupini C in D ob 14. uri: skupini A in D Razpored tečaja pri Sv. Antonu bo objavljen jutri.
Šahovski odsek PD Cankar organizira danes, 2. februarja, 2. šahovski brzoturnir za pokal PD L Cankar. Turnir bo v društvenih prostorih, v Ul. Montecchi 6, s pričetkom ob 20.30.
Vpisovanje bo v četrtek, 1. 2. od 18. do 21. ure v društvenih Prostorih ali v skrajnem primeril pred začetkom turnirja.
Prvi trije uvrščeni bodo dobili medalje.
Vpisnina je 500 lir.
Vljudno so vabljeni vsi slovenski šahisti iz Trsta in okolice.
ŠD POLET priredi v nedeljo, 4. februarja smučarski izlet v Trbiž in k Sv. Antonu. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Proseška ulica 18 nt Opčinah, tel. 212-136 (do prihodnjega četrtka).
* * *
Prva redna seja novoizvoljenega odbora ŠZ Bor bo v ponedeljek, 5. februarja ob 19.30 na društvenem sedežu.
10.	B. Rauter (Av.)	1’40”50
25.	Tissot (It.), 66.	Giordani (It.),
46. Žuraj (Jug.), 50. Jež (Jug.) Lestvica svetovnega pokala:
1.	Proll (Av.)	225
2.	Kaserer (Av.)	133
3.	Rouvier (Fr.)	92
4.	Drexel (Av.)	79
5.	Mittermaier (ZRN)	75
SMUČANJE
NA PRIPRAVAH ZA SPOMLADANSKI DEL PRVENSTVA
Ljubljanska Olimpija v Kopru
Jutri prva trening tekma z domačim moštvom
Avstrijka Straubova je zmagala v smuku v Haus in Ennstalu na tekmovanju za EP. 2. je bila Čehoslova-kinja Droppova.
Na lestvici za EP vodi Francozinja Coutett pred Avstrijko Hauser-jevo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiniimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiimimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiii
V EVROPSKIH KOŠARKARSKIH POKALIH
KOPER, 1. — Tudi letos so se nogometaši ljubljanske Olimpije odločili, da se bodo za spomladanski del prvenstva pripravljali v Kopru. Na slovensko obalo so prispeli že v ponedeljek in se takoj lotili dela. Na pripravah je 23 igralcev, treninge vodita Hočevar in Gugolj, maser pa je Kren. Prisotni so vsi igralci prvega in rezervnega moštva, v Ljubljani je ostal le vratar Stojanovič (zaradi poškodbe).
Nogometaši Olimpije vadijo dvakrat dnevno po točno določenem načtru. Kondicijo so si v glavnem nabirali že v Ljubljani, zdaj je na vrsti predvsem uigravanje in tehnično izpopolnjevanje. Vsak dan je na sporedu tudi tekma med A in B ekipo. Zanimivo, da je bila doslej uspešnejša B ekipa, v kateri igra tudi nova pridobitev Olimpije Lalovič. V sredo je na primer B ekipa premagala A ekipo s 3:1. Lalovič je dosegel dva lepa zadetka.
Tudi v drugem kolu vse po predvidevunjih
Crvena zvezda je v Beogradu premagala Real z 80:70
V trenutku ko pišemo nam še manjka rezultat povratne tekme med CSKA iz Moskve in Slavio iz Prage, kljub temu pa lahko že potegnemo črto pod drugim kolom košarkarskih pokalov. Tekma med sovjetskim in češkim prvakom res ne bi smela prinesti nič novega, saj so Moskovčani že zmagali na tujem in si bodo v tretjem kolu morali priboriti prvo mesto v svoji skupini v tekmi z italijanskim in evropskim prvakom Ignisom. Moštvo iz Vareseja je namreč preskočilo tudi drugo oviro, Dinamo iz Bukarešte, to pa ne tako zanesljivo, kot je bilo pričakovati, saj so Romuni na lastnem igrišču zabeležili prestižno zmago, ki je glede na razmerje med italijansko in romunsko košarko izreden uspeh za slednjo.. Res je sicer, da je bil nastop Morseja do zadnjega negotov zaradi bolezni in da trenutna forma Italijanov ni najboljša; poleg tega pa je treba poudariti, da prednost domačinov ni fl^koJL Jako visoka, da bi lahko ogrozila končno zmago Ignisa.
bu°
skupine. Crvena zvezaa je prepričljivo premagala Real z 80:70, potek pa ni bil tako miren, kot bi lahko sodili po rezultatu: Španci so v prvem delu vodili celo z 12 točkami in so tako bili na pragu podviga, ki bi bil po zmagi Beograjčanov v Madridu povsem nepričakovan. Odločilna za Jugoslovane je bila dobra igra manj kvo-tiranih igralcev, kot sta Sarjanovič in Rakočevič, ter razpoloženost centra Vučiniča.
Preseneča visok poraz Simmen-thala, ki je morda preveč podcenjeval nasprotnike. Maccabi je v Milanu res doživel poraz s 34 točkami razlike, bil pa je že na tem. da zaostanek popolnoma nadokna di, saj je po prvem polčasu vodil z 21 točkami prednosti, nekaj minut pred koncem pa celo s 30 točkami. Italijani so zmagali predvsem zaradi izkušenosti, izkazalo pa se je, da se je Rubini prehitro odpovedal Masiniju, ker se Izraelci, kot precej drugih moštev, povsem spremenijo pred domačim občinstvom (nad 10.000 gledalcev!). Tekma Simmenthal — Crvena zvezda bo torej odločala o parih v polfinalu.
Precej jasno sliko imamo tudi o tekmovanju v pokalu pokalnih prvakov, kjer je pravzaprav vse odločeno. Res je sicer, da bi Steaua lahko v tekmi proti Juventudu iz Badalone prišla do polfinala, po rezultatih sodeč pa bi Španci morali odpraviti Romune in zasesti drugo mesto za Jugoplastiko. Spli-čani so namreč zanesljivo premagali Steauo (21 točk razlike) in
nadoknadili majhen zaostanek iz prve tekme. To pa jim je zagotovilo lažjega nasprotnika v polfinalu:	po vsej verjetnosti bo to
Mobilquattro, ki je sicer premagal na domačih tleh leningrajski Spar-tak, toda to samo s 5 točkami razlike. Ostalo je zadoščenje za lep podvig, toda Sovjeti so v prvi tekmi zmagali s 15 točkami naskoka in so v Milanu le varovali svojo prednost. To tudi razloži in o-praviči izredno nizek rezultat tekme (59:54), v kateri je prišla v ospredje taktična spretnost trenerja Kondrašina. V tretjem kolu bodo Sovjeti srečali Spartak iz Brna, ki je že zgubil z Italijani. Lahko torej računajo na prvo mesto in na polfinale s Juventudom ali Steauo.
PLANINSTVO
V NEDELJO
Izlet SPDT na Kosten
Za izlet, ki ga je preteklo nedeljo organiziralo SPDT na Kosten, v soboto ni bilo 'dobrih obetov. Tako se je zjutraj v Križu zbralo le pet ljubiteljev Krasa. Mahnili so jo kar po poljski poti preko kraške planote. prečkali trbiško cesto in železnico. V Samatorci je sonce že kar pošteno grelo. Na pokopališču te kraške vasice so obiskali grob, v katerem počiva partizanski učitelj Lojze Kokorovec - Gorazd. Po kratkem ogledu kraške cerkvice, so se povzpeli na grič, na katerega vodi pot označena s črko G. Sicer dobro označena steza pa ni pripeljala na Kosten, temveč na manjši nižji hrib. No, časa so imeli na pretek, zato jim ni bilo hudo, da so se morali povzpeti še na bližnji, višji grič Kosten. Na vrhu so bili poplačani s čudovitim razgledom na hrib Sv. Lenarta in celotno kraško planoto. Po kratkem postanku so se spustili proti Saležu m nato preko Gabrovice nazaj proti Križu.
MD
Treningom Olimpije prisostvuje dnevno tudi po sto in več gledalcev. Zanimajo se predvsem za Oblaka, ki je že v polni formi. Zdaj bo za nekaj dni odpotoval kot član jugoslovanske reprezentance v Severno Afriko. Gledalci se nadalje zanimajo zlasti za Kranjca in Laloviča. Sicer pa vsa slovenska nogometna javnost pričakuje, da bo Olimpija doživela spomladi popoln preporod prav po zaslugi «atomskega» napada Oblak, Ameršek, Kranjc, Lalovič in Popi voda.
Vreme je za sedaj ugodno in vsi člani ekipe se odlično počutijo. Sicer pa o tem govore tudi njihove izjaye:
Gugolj: «Tudi letos smo se odločili za slovensko obalo, saj smo se tu že nekako udomačili. Vsi igralci so se resno lotili dela. Tudi novi igralci: Kranjc, Lalovič in Gro-ber so se hitro vživeli v novo sredino.»
Oblak: «Zdaj je trenutno moja glavna skrb državna reprezentanca. Želel bi igrati na vseh tekmah v Severni Afriki, seveda je to odvisno od Boškova. V Kopru se počutim odlično in čutim, da sem v formi.»
Kranjc: «Ker sem več let igral v Mariboru in osebno dobro poznam vse igralce Olimpije, sem se hitro vživel, Sprejeli so me tovariško in mislim, da bo vse v najlepšem redu.»
Kren: «Z zdravjem igralcev je vse v redu in nimamo takih problemov kot prejšnja leta. Vsi i-gralci so disciplinirani in za sedaj smo res lahko vsi zadovoljni.*
Hočevar: «Igrišče je dobro in tudi vse drugo, kar zadeva naše bivanje v Kopru, je v redu. Upamo, da nam bo vreme tudi vnaprej naklonjeno.*
Olimpija bo ostala v Kopru približno 20 dni. V načrtu je šest. prijateljskih tekem. Med drugim se dogovarjajo tudi z Mariborom in zagrebškim Dinamom. Prva trening tekma bo že v soboto v Kooru. ko se bodo Ljubi isnčani pomerili z domačim moštvom.
V	Strunjanu se je končal seminar za nogometne trenerje, na katerem so predavali naši znani nogometni strokovnjaki, med njimi Ivo Vatovec, Božo Pilej in Brane Elzner. Hkrati so se zbrali v Strunjanu člani predsedstva nogometnih trenerjev Slovenije. Ob tej priložnosti so sklenili podeliti posebna priznanja tudi nekaterim znanim primorskim nogometnim delavcem, med njimi Jenku iz Pirana, Saksidi iz Nove Gorice in Turčinoviču iz Kopra.
# * #
V	Kopru so podelili priznanja najuspešnejšim udeležencem zadnjih delavskih športnih iger. Taka priznanja so dobili šahisti Milinko-vič, Vulič in Horvatič, šahistki Kamenškova in Kovačičeva, kegljači Marinšek, Lisjak in Svetina ter ženski predstavnici tega športa Florjančičeva in Kramarjeva.
L. O.
NOGOMET *
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH LIG
Naša moštva se niso preveč izkazala v preteklem kolu
Tudi v prihodnjem kolu bo na sporedu več zahtevnih tekem
A SKUPINA	pravil tudi Demacori, ki je na tu-
Največ zanimanja je vladalo za iem premagal Libertas Sv. Marco. srecanje med Gianzzolami m Crem-
caffejem. Tekma se je končala neodločeno, kar bolj koristi Giarizzo-lam, ki so tako na lestvici dohitele vodečo Rosandro. Ta je v tem kolu počivala. Cremcaffe jima sicer sledi le s točko zaostanka, vendar je odigral tekmo več.
Naši enajsterici se nista posebno izkazali. Vesna je s težavo remizirala s «Pepelko» Roianesejem, upoštevati pa moramo, da je igrala le z desetimi igralci.
Gaja je po začetnem vodstvu proti Campanellam nerazumljivo popustila. Tržačani so to izkoristili in so zmagali kar s tremi goli razlike. Veliko presenečenje je pri-
Prihodnje kolo bo za naša predstavnika zelo zahtevno. Gaja bo imela v gosteh Giarizzole. V prvi tekmi so Padričarji klonili s 4:1 in tudi tokrat nimajo možnosti na zmago.
Vesna bo gostovala pri Rosandri in nima prav nobene možnosti za osvojitev celotnega izkupička. V o-stalih srečanjih bo Cremcaffe tekmoval s Campanellami, Libertas Sv. Marko pa z Roianesejem.
IZIDI: Giarizzole — Cremcaffe 1:1, Roianese — Vesna 1:1, Cam-panelle — Gaja 4:1, Libertas Sv. Marko — Demacori 1:2. Rosandra je počivala.
LESTVICA: Giarizzole in Rosan-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllU
NAMIZNI TENIS
JUTRI NA DUNAJU
ZELO MAJHNE MOŽNOSTI ITALIJE ZA ZMAGO NAD AVSTRIJSKO EKIPO
Tudi v tem nastopu bo v italijanski reprezentanci igrala Sonja Miličeva
Jutri bo italijanska namiznote-1 čanj in Avstrija je vedno zmaga-niška reprezentanca nastopila na la; prav tako je bilo v ženski kon-
Na slovenski obali se mudi na pripravah tudi republiška nogometna reprezentanca. Včeraj popoldne so se mladi slovenski reprezentati pomerili v Kopru z mladinsko reprezentanco Primorske. Presenetljivo je zmagala reprezentanca Primorske z 1:0. Edini zadetek je dosegel Koprčan Pobega v zadnjih minutah igre.
iiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiifmiiHiiiiuiiiiimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiipiuiiiiiiiiifiuiiiMiiiiiiii
Dunaju proti Avstriji. Za tekmo, ki bo veljala za evropski pokal druge kakovostne skupine, je trener Luccio povabil Bosija, Giontel-lo in Sonjo Miličevo Možnosti za zmago italijanske reprezentance so zelo majhne; lahko celo trdimo, da Italija nima nobene možnosti, saj je Avstrija že lani premočno zmagala v tej skupini, a se je nastopu med najboljšimi odpovedala zaradi prevelikih stroškov. Sprva je kazalo, da bodo Avstrijci letos nastopali s svojo mladinsko postavo, vendar pa so se kasneje premislili in so poslali za zeleno mizo svoje najboljše igralce: SchlUterja, Weinmanna in Thallingerja. Avstrijci so na lanskem evropskem prvenstvu zasedli osmo mesto v moški konkurenci, Italijani pa so bili 21. Doslej so odigrali devet medsebojnih sre-
Dl JAŠKI ŠPORT
m v v- i •	•	• v i •
lrzaski in gonski «trgovci» ob mreži
Srečanje so osvojili Tržačani s 3:1
NOGOMET
V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju v Atenah je Grčija igrala proti Bolgariji neodločeno 2:2. Grki so po 16 minutah že vodili z 2:0, ko so Bolgari do 36. minute izenačili.
Olimpijski odbor ZDA je sklenil predložiti kandidaturo Salt Lake Ci-tyja za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 1976, ker je Lake Placid to kandidaturo umaknil. To je storil, ker mu zvezna vlada ni zagotovila zatevanih denarnih sredstev za organizacijo te prireditve.
Včeraj popoldne je bilo v Trstu prijateljsko športno srečanje med šolskima reprezentancama trgovske akademije «Ž. Zois* iz Trsta in go-riško trgovsko strokovno šolo. Na sporedu so bila srečanja moških in ženskih odbojkarskih ter namiznoteniških raprezentanc.
ODBOJKA
Moški
TRST — GORICA 2:0 (15:3, 15:11)
TRST: Slavec, Franko, Svetina, Ota, Križmančič, Kosmina, Bogateč, Ferluga.
GORICA:	Komel, Jarc, Nanut,
Grilj, Malič, Faganel, Mikluš.
V prvem nizu so Tržačani igrali dokaj dobro, v drugem pa so pokazali tudi Goričani izredno zagrizenost in tako je bilo srečanje precej uravnovešeno. Tržačani so le s težavo izsilili v zaključku odločujočo prednost in s tem končno zmago.
Ženske
TRST GORICA 2:0 (15:0, 15:1)
TRST: Bolčina, Colja, Božič, O-lenik, Trenta, Lukša, Petelin, Križmančič.
GORICA: Komjanc, Gergolet, Mikluš L., Mikluš F., Devetak, Marušič, Gergolet, Pavletič in Lavrenčič.
Tržačanke so bile za mlade Goriča nke pretrda kost. V drugem setu so gostje sicer pokazale nekaj napadalnih akcij (in morda bi zaslužile kakšno točko več), vendar je bila premoč «rdečih» le prevelika.
NAMIZNI TENIS
Moški
GORICA - TRST	3:0
Komel - Gombač 2:0 (21:6, 21:9) Faganel - Kalc 2:0 (21:6, 21:16) Komel in Mikluš — Gombač Semil Semolič 2:1 (21:13, 16:21, 21:14) Ženske
TRST - GORICA	3:0
Milič — Mikluš F. 2:0 (21:7, 21:9) Kobal — Mikluš L. 2:0 (21:9, 21:10) Milič in Milič - Mikluš L. in F. 2:0 (21:13, 21:4)
V namiznem tenisu so pri moških prevladovali Goričani, pri ženskah pa domačinke.
Končni izid srečanja je bil torej 3:1 v korist Tržačanov.
kurenci, kjer sta se ob reprezentanci spoprijeli štirikrat.
Italijanska postava predstavlja handicap za Sonjo Miličevo, ki bo morala tudi tokrat nastopiti v mešanih dvojicah z Bosijem. Sicer pa je izključitev Malescija povsem u-pravičena. V zadnjem času igra namreč precej slabo; v Nabrežini je zgubil s Peterlinijem, v Firencah pa v nedeljo z Bisijem in Fran-chijem. Obenem pa je v zadnjem srečanju Giontella zaigral res odlično in je priboril italijanskim barvam tri točke v tekmi s Škotsko. Morda bi bilo moč pomisliti na kompromisno rešitev: Giontella naj bi igral med posamezniki, Ma-lesci pa v dvojicah z Miličevo, seveda, če pravilnik to dopušča.
Kljub slabim možnostim pa moramo reči, da je Italija v dosedanjih srečanjih prekosila samo sebe. Premagala je Švico, Luksemburg in škotsko, zgubila pa je le z Grčijo. To je vsekakor nepričakovan usneh in, četudi bi «azzurri» ne osvojili nobene točke več, bi bili lahko zelo zadovoljni z uspehom. Njihov edini cilj je bil, da se rešijo pred izpadom, to pa so seveda že dosegli. Prav zaradi teh zadnjih usDehov smo tudi prepričani, da jim jutrišnje srečanje ne bo prinec'o težkega poraza, ampak lahko račune;0 na nekaj točk, predvsem v srečanju moških dvojic.
Stanje na lestvici je torej za Italijo precej rožnato. V slabih vodah sta Šv:eo in Škotska, prvo mesto Ipctvice pa si delita Italija in Belgija.
IZIDI
1.	kolo
Grčra — Avstrija	0:7
Luksemburg — Italija	3:4
Belgija — Švica	5:2
2.	kolo
Belgija — Grčija	4:3
Avstrija — Škotska	5:2
Italija — Švica	5:2
3.	kolo
Škotska — Belgija	2:5
Švica — Luksemburg	2:5
Grčija — Italija	4:3
4.	kolo
Italiia — škotska	4:,3
LESTVICA
ri nadaljujejo z odličnimi rezultati, ki so jih dosegli v letošnji sezoni in vodijo skupno z Zahodno Nemčijo. Sledita Švedska in Sovjetska zveza; Francija, Velika Britanija in Češkoslovaška pa so še vedno brez točke.
S. J.
ATLETIKA
Vzhodnonemška atletinja Helga Si-dler, evropska prvakinja na 400 m iz Helsinkov, je sklenila opustiti nastopanje. 23-letna Sidlerjeva je bila tudi članica vzhodnonemške štafete na 4x400 m, ki je v Munchnu osvojila zlato olimpijsko kolajno in postavila na tej progi nov svetovni rekord.
ODBOJKA
DOM GOSTOVAL V KANALU
Prejšnji večer so odbojkarski i-gralci Doma odigrali v Kanalu povratno prijateljsko tekmo proti tamkajšnji mladinski ekipi. Tekma se je zaključila v korist domačinov s 3:0. Čist rezultat je predvsem dokaz bolje igre Kanalcev, ki so bili v napadu bolj učinkoviti in so se mnogo bolje premikali po igrišču, kar je predvsem manjkalo domovcem, ki so igrali preveč statično.
dra 22, Cremcaffe 21, Gaja 14, Cam-panelle 13, Vesna in Libertas Sv. Marko 12, Demacori 8, Roianese 5.
PRIHODNJE KOLO: Cremcaffe — Campanelle, Gaja — Giarizzole, Libertas Sv. Marko — Roianese, Rosandra — Vesna. Demacori bo počival.
B SKUPINA
Tudi v drugi skupini sta osvojili naši enajsterici le točko. Union je remiziral z Libertasom od Sv. Sergija. Tudi v tej tekmi so imeli Podlonjerci edinstveno priložnost za osvojitev celotnega izkupička, katerega pa niso znali izkoristiti zaradi nespretnosti svojih napadalcev.
Primorje je proti Libertasu iz Rocola povsem razočaralo. Tržačanom se je enakovredno upiralo le v prvem delu tekme. V nadaljevanju pa je Prosečanom zmanjkalo moči. Obramba je pričela grešiti in gostje so zasluženo zmagali. V ostalih srečanjih je Opicina Supercaffe po predvidevanju premagala Costalungo. Dvoboj med tržaškim Libertasom in S. Giovannijem se je zaključil z remijem, zato se lahko obe moštvi še vedno borita za vstop v finalni del turnirja.
Prihodnje kolo bo za naši ekipi izredno važno. Nastopili bosta proti poprečnim nasprotnikom in si bosta skušali tako popraviti svoj položaj na lestvici.
Primorje se bo spoprijelo doma z Libertasom od Sv. Sergija. Pro-sečani so zmagali že v prvi tekmi. Zato bi morali tudi sedaj osvojiti ves izkupiček.
Union bo gostil Libertas iz Rocola. Z zmago bi se povzpel na predzadnje mesto, s porazom pa bi dokončno ostal na dnu lestvice.
Najbolj zanimiva bo gotovo tekma med Libertasom TS in Opicino Supercaffe. Tekma bo odločala o prvem mestu, zato je možen vsak izid.
IZIDI: Libertas Rocol — Primorje 2:0, Libertas TS — S. Giovanni 0:0, Libertas Sv. Sergij — Union 1:1, Opicina Supercaffe — Costa-Iunga 2:0. Don Bosco je počival.
LESTVICA: S. Giovanni 23, Opicina Supercaffe 22, Libertas TS 21, Don Bosco 16, Libertas Rocol in Primorje 13, Libertas Sv. Sergij 8, Costalunga 7, Union 5.
PRIHODNJE KOLO: Primorje — Libertas Sv. Sergij, Union — Libertas Rocol, Costalunga — Don Bosco, Libertas TS — Opicina Supercaffe. S. Giovanni bo počival.
M. K.
ATLETIKA
Na nekem atletskem tekmovanju «indoor* v Modeni je preskočil italijanski naraščajnik Faccioli v skoku v višino 2.07 m visoko letvico.
Belgija
Italija
Avstrija
Luksemburg
Grčija
Škotska
Švica
3 0 14 7 3 1 16 12 2 0 12 2 118 6 12	7 14
0 3	7	14
0 3	6	15
Po pravilniku tega tekmovanja prejme vsaka ekina za osvojeno tekmo po eno točko.
V prvi kakovostni skupini je prav tako prišlo do presenečenj. Madža-
Zadnji slovenski derbi Primorje — Breg v 2. AL so Prosečani odločili v svojo korist

Kako je Mussolini prišel na oblast
niod nn mn 1922
Povsem jasno je namigovanje na poskuse Giolittija, pred-SGdnika vlade Facte in Antonia Salandre, enega od vidnih voditeljev politične desnice, da bi pripeljali fašiste v vlado s tenL da bi jim odstopili nekaj manj važnih resorjev. Še ja-snejša je bila «duoejeva» grožnja:
«Ali nam dajo oblast ali pa si jo bomo sami vzeli, ko bo-m° planili kot plaz na Rim. Zdaj ne gre več za dni, ampak morda samo še za ure!»
Fašisti niso izgubljali časa. Že 25. so zapustili Neapelj, da odšli na zborna mesta, vsak s svojo nalogo, ki jih je čakala na večer pred pohodom na Rim, ki je bil določen za 28. oktober.
Film se je zdaj začel vrteti z večjo hitrostjo.
Akcija je tekla naprej po dveh tirnicah: politični in vojni. F Rimu sta de Vecchi in Bianchi preko svojih veljavnih prija-e'jev vplivala na predsednika Facto, da bi odstopil. Eden nje-Sovih ministrov je na prigovarjanje fašistov res podal ostavko jb povzročil krizo vlade. To je bil lahko povod in razlog za cUeri si bodi nadaljnji korak. V resnici pa so na seji 26. o*Uobra ministri dali predsedniku vlade samo na razpolago ,V0Je mandate, kar ni bilo isto kot kriza. To je bilo, po ceni zgodovinarjev, pomembno ob priložnosti razprave o pra-lci vlacJe v ostavki, da sprejme odlok o obsednem stanju.
Kraij Viktor Emanuel III. je bil tiste dni da svojem
posestvu v San Rossore pri Pizi, 26. oktobra je predsednik vlade Facta kralja obvestil, da je potrebna njegova prisotnost v prestolnici. Kralj je prispel v Rim 27. oktobra zvečer, tistega dne, ko se je v vsej deželi začel premik fašistov, takrat, ko je — kot je rečeno v fašističnem proglasu, ki ga je Mussolini pripravil že petnajst dni prej — «vojska črnih srajc že nezadržno korakala na Rim»
Fašistični kvadrumvirat je imel svoj sedež v Perugii, strateškem centru med severno Italijo in Rimom. Od tu so vodili «vstajo», ki se je kazala v glavnem v tem, da so fašistični oddelki zasedli — oziroma so to vsaj skušali — sedeže okrajnih svetov, pošto, telegraf in telefon, prefekture in kvesture. Civilne oblasti so dajale samo formalen odpor, nakar so po direktivi iz Rima oblast takoj prepustile vojnim oblastem.
Za neposreden pohod na Rim so bile določene kolone far šistov, ki so se imele koncetrirati v mestih Santa Marinella, Monterotondo in Tivoli, v širši okolici italijanske prestolnice. Nekoliko naprej, v Folignu, so čakale rezervne čete. Od tu so imele kreniti proti Rimu. Vsega skupaj je bilo v kolonah okrog 26.000 »črnih srajc«.
Medtem je vlada 27. oktobra sklenila, da ne bo dovolila, da bi Rim padel v roke fašističnih «škvadristov». S tem v zvezi so bila dana vojaškim oblastem natančna navodila. V mestu je bila divizija, ki ji je poveljeval general Pugliese-Na rtazpolago je imel okrog 30.000 mož, ne računajoč na sile v okoliških vojašnicah, ki jih ni bile težko potegniti v prestolnico. Načrt obrambe, ki ga je izdelal general Pugliese, je bil zelo enostaven in učinkovit. Ker so fašisti «marširali» na Rim z vlaki, je enostavno ukazal prekiniti železniške zveze proti Rimu na petih mestih, in sicer v krajih Civitavecchia, Orte, Avezzano Segni in Viterbo To je stvarno čudi onemogočilo prihod fašistov na zborna mesta v Santo Marinelli in Monterotondu; edina, ki ji je uspelo, da je prišla kompletna na dogovorjeno mesto, je bila kolona z zbornim mestom v kraju Tivoli.
Spričo vsega tega so kvadrumviri, ko so se fašistični u-dami oddelki imeli 28. oktobra zjutraj pognati proti Rimu in ga v imenu fašizma in «dučeja» zavzeto, razpolagali le s kakimi petimi tisoči »črnih srajc«, ki jim je nekako uspelo priti do bližine Rima.
Pohod zatorej ni bil niti malo slaven.
Slavna vojska hrabrih «škvadristov», pravijo kronisti, je bila bolj podobna gruči premočenih nesrečnikov (tiste dni je lilo kot iz škafa; bil je tisti neznosni rimski jesenski dež, ko se zdi, da pada z neba in «izvira» iz zemlje) kot pa naslednikom in obnoviteljem slave ter veličine rimskega imperija.
Zadostovalo bi vsega nekaj stotin karabinjerjev, da bi na prekinjenih železniških točkah držali v «šahu» ostale fašistične centurije, kohorte in legije, ki bi bile morale do 28. oktobra prispeto v Rim.
V sami Perugii, kjer je bil generalštab «revolucije» in »vstaje«, so bili kvadrumviri v glavnem odrezani od svojih čet ter ostalih poveljniških točk. Razen z Milanom, kjer je bil Mussolini, je bila edina zveza, ki so jo še imeli, telefon, povezan z Viminalom, vladno palačo v Rimu, od koder so «dučeje-vi» pristaši komunicirali s kvadrumviri v Perugii, vtem ko so bila še v teku politična pogajanja, ki so dejansko rešila usodo vstaje. Zakaj general Petrocchi, komandant mesta, ki ni bil prijateljsko razpoložen do fašizma, se je pripravljal, da bo — če mu ne bi iz Rima prišla drugačna zapoved — zelo naglo m učinkovito obračunal s kvadrumviri v Perugii.
28. oktobra 1. 1922 zjutraj, so zabeležili kronisti in to dokumentirali z dejstvi in pričevanji, je bila fašistična «vstaja» pred popolnim vojaškim porazom in se je zdelo, da ga nič več ne more preprečiti.
Manjkal je samo še podpis kralja Viktorja Emanuela III. na dekretu o obsednem stanju, nakar bi vojska oziroma njen pretežni del, ki je ostal zvest prisesri monarhu, relativno naglo in lahko obračunal s fašističnimi oddelki.
Dokler so namreč enote redne vojske mirno čakale po vojašnicah, so oborožene fašistične tolpe lahko počenjale, kar se jim je ljubilo, vendar bi v neposrednem spopadu z oddelki redne vojske, mnogo boljše in popolnejše oboroženimi, s profesionalnim poveljniškim kadrom, gotovo potegnile krajši konec. To je sicer pokazalo tudi tistih nekaj prekinitev železniških prog proti Rimu, nakar je zadostovalo samo nekaj čet karabinjerjev, da so na teh mestih nadzorovale in otežkočale premike fašističnih krdel. Toda namesto vojske in orožja so o usodi fašistične «vstaje» odločili politiki — rešili so jo pred porazom, spremenili v zmago in triumf.
Poklican v Rim, je kralj prispel v prestolnico 27. oktobra zvečer ob 19. uri. Na postaji ga je dočakal predsednik vlade Facta in mu takoj pojasnil položaj v deželi, še zlasti ga je natančno obvestil o predstoječem fašističnem pohodu na Rim. Tisti trenutek sta bila oba mnenja, da se fašistom ne popusti, marveč da se v deželi proglasa obsedno stanje. V vili Savoia, kraljevi privatni rezidenci, je predsednik Facta skupno s kraljem nemudoma pripravil dekret o proglasitvi obsednega stanja. Dokument je bil pripravljen za podpis naslednje jutro, to je 28. oktobra.
Istega dne, ko se še niti ni dobro zdanilo, ob petih zju-traj, je bila pod Factovim predsedstvom seja vlade. General Pugliese je dobil pismeni nalog, da s svojo divizijo brani prestolnico. V prvih jutranjih urah je bil že povsod po Rimu nalepljen proglas, kjer je med drugim bilo rečeno, da «ima vlada v ostavki, soočena z nevarnostjo vstaje, za svojo dolžnost, ohraniti red z vsemi sredstvi in na kateri si bodi način«. Kar se tega tiče so bila prefektom poslana natančna navodila.
Ob osmih zjutraj je Facta zapustil vladno sejo, da bi kralju nesel v podpis dekret o proglasitvi obsednega stanja. Toda kralj dekreta ni hotel podpisati. Spremenil je svoje stališče.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	83 382
Uprava	TRST	Ul.	Montecchi	6/11	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi	6/111	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1.350	lir —	vnaprej: polletna	7.500 lir,	celoletna 13.500 lir.
Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1,— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
2. februarja 1973
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno -
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT • Trst
HUD UDAREC ZA FRANCOSKO IN BRITANSKO LETALSKO INDUSTRIJO
Ameriški letalski družbi PanAm in TWA ne bosta kupili nadzvočnega «concorda»
Nadzvočno potniško letalo ima premajhno avtonomijo in zmogljivost - Opozicija obtožuje vlado nerazsodne potrate javnih sredstev - Nov škandal davčne utaje
PARIZ, 1. — Vse kaže, da je ko- | navaden komercialni poskus. Fran-
cija in Velika Britanija sta skušali odvzeti ZDA hegemonijo v proizvajanju potniških letal. V sami Franciji je načrt nadzvočnega potniškega letala postal velik politični in socialen problem. Značilni sta stališči. ki sta ga zavzeli francoska komunistična partija in sindikalne organizacije. Čeprav načelno nasprotujeta vsaki potrati za «franco-sko grandeur» (kot je «concord», s katerim je pokojni De Gaulle menil uveljaviti ugled Francije) morata zagovarjati nadaljevanje programa: konec nadzvočnega potniškega letala bi namreč pomenil brezposelnost za približno 100 tisoč delavcev, ki so zaposleni v letalsko - vesoljski industriji.
Odločitev ameriških letalskih družb bo verjetno še bolj zaostrila volilno kampanjo in nasprotniki vlade bodo skušali izkoristiti ta nov in zelo močan adut. Voditelj tako imenovanih reformistov Jean-Jacques Servan - Schreiber je na današnji tiskovni konferenci že napovedal, da bo ostro nastopil proti takemu razmetavanju javnih sredstev. «Da-nes sem preveč jezen, da bi lahko mimo govoril — je dejal Servan -Schreiber — v ponedeljek pa bom skupaj s svojimi sodelavci sklical tiskovno konferenco, na kateri bomo predložili načrt za sanacijo družbe «Aerospatiale».
Lider reformistov je nato spomnil predstavnike tiska, da se je njegova skupina že dolgo let borila proti «prestižni politiki», ki »pozablja* na realne notrebe države.
Vlada je takoj reagirala in minister za prevoz Robert Galley je
merciaina usoda francosko - angleškega nadzvočnega potniškega letala «concord» zapečatena in da bosta državi imeli od tega samo zgubo. Dve največji ameriški letalski družbi sta se namreč odrekli svoji predpravici za nakup letala.
Za načrt sta Francija in Velika Britanija doslej potrosili več kot 1.700 milijard lir in bi morali prodati vsaj dvesto letal, da bi krili stroške.
Predsednik družbe «Aerospatiale», ki proizvaja nadzvočno potniško letalo v Franciji je izjavil, da bo vztrajal v načrtu, čeprav sta se družbi PanAm in TVVA odpovedali letalu. Zlasti nepričakovana je bila odpoved TWA, ker je imela družba še mesec časa za dokončno odločitev.
Ocena francoskih finančnih strokovnjakov je bolj pesimistična.
Bojijo se namreč, da bo odločitev ameriških družb zelo vplivala na tekmece. Strah je zelo upravičen, ker sta Francija in Velika Britanija računali predvsem na ameriške družbe kot potencialne kupce nadzvočnega letala. To naj bi povzročilo neke vrste verižno reakcijo, tako da bi se tudi druge družbe odločile za nakup letala kot se je zgodilo za orjaški «jumbo jet».
«Concord» je najbolj drago letalo na svetu, vendar, cena ni vzrok, da sta se ameriški družbi odpovedali svojima prednostima. Kljub veliki brzini, saj letalo znatno preseže nadzvočno hitrost, sta «eoncordova» avtonomija in zmogljivost nezadostna. Letalo lahko preleti «y enem samem skoku» 6.500 km in sprejme 108 potnikov, cena vozovnice pa bi morala biti za 10 odst. manjša od sedanje cene prvorazredne vozovnice. Letalo je uporabno le na daljših poletih, kjer lahko razvijejo motorji vso svojo moč. a avtonomija in zmogljivost sta odločno premajhni, da bi bilo letalo donosno.
Do danes sta Francija in Velika Britanija prodali 9 «concordov» in sicer 5 britanski družbi BOAC in 4 francoski družbi «Air France», naročila kitajske in iranske letalske družbe pa še niso dokončno potrjena. Italijanska družba «Alitalia» pa je že sporočila, da je nadzvočno potniško letalo ne zanima, ker bi ne moglo poleteti iz Rima v New York brez vmesnih postajališč.
Da bi krili stroške načrta, bi morali Francija in Anglija prodati vsaj 200 letal, kar pa jima skoraj gotovo ne bo uspelo po odpovedi PanAm in TWA, zlasti še, ker se je pred njima tudi tretji ameriški «velikan» United Airlines odpovedal «concordu».
Štiri druge letalske družbe ZDA so si zagotovile predpravice za 18 nadzvočnih potniških letal, vse kaže pa, da nobene od teh francosko -britansko letalo ne zanima preveč.
Izven ZDA si je 6 družb zagotovilo prednost za 16 «concordov», a vsi potencialni kupci pravijo, da je letalo predrago in se ga otepajo.
Tudi japonska družba, ki je bila skoraj gotov kupec, se obotavlja.
Zahtevala je podaljšanje roka za dokončno odločitev, da njeni strokovnjaki lahko preračunajo, če je letalo ekonomično ali ne.
Rešitev, ki bi zadovoljila vse. bi bilo letalo z avtonomijo okrog 7.500 km in zmogljivostjo 200 potnikov.
Francoski in britanski inženirji imajo že v žepu načrt za tak «super concord*, a vse kaže, da ga bodo morali opustiti. Skoraj nepremostljiva ovira je cena načrta: okrog 20 milijard frankov (skoraj 2.500 milijard lir), h katerim je treba dodati 1.700 milijard lir, ki so jih potrosili doslej. Vsekakor je to «jama brez dna*. Po prvih računih leta 1962 je bil predviden strošek 2 milijard frankov (250 milijard lir).
Načrt «concord» je bil več kot
VČERAJ V PRVIH JUTRANJIH URAH
Fašistični atentat na sedež milanske socialistične sekcije
Močna eksplozija uničila bar v Drevoredu Marche
poudaril, da odpoved ameriških družb še ne pomeni gospodarskega propada načrta «concord». Obenem je izrekel prepričanje, da bo šlo letalo dobro v prodajo, čeprav je moral priznati, da predstavljata odločitvi TWA in PanAm hud udarec za francosko industrijo.
Skoraj istočasno z vprašanjem bodočnosti načrta «concord» je padel na tilnik degolistov nov škandal. Kaže namreč, da je bilo šest vidnih predstavnikov vladne koalicije, od katerih en podtajnik, štirje bivši ministri in en minister, vpletenih v škandal utajevanja davkov. Bivši davčni minister Eduard Dega, je namreč obtožil parlamentarce, da so ogoljufali državo.
Dega je že 14 mesecev zaprt pod obtožbo goljufije. Iz jetnišnice je poslal soprogi poročilo o goljufijah, ki ga je ženska javno izročila časnikarjem. Poudarila je tudi, da s« ji «vplivni krogi» grožili s strašnimi represalijami, če bo dala povod za škandal pred političnimi volitvami. Ženska je izrekla tudi prepričanje, da so sodniki doslej vedno zavrnili Deganovo prošnjo za izpustitev na svobodo, da bi preprečili izbruh škandala.
Portugalski rodoljubi obsojeni v Lizboni
LIZBONA, 1. — Posebno lizbonsko sodišče je obsodilo na zaporne kazni od 22 mesecev do 6 let pet Portugalcev in eno Francozinjo, ki naj bi leta 1971 napadli vrsto portugalskih veleposlaništev.
PRESENEČENJE
Francoski notar Georges Dal-massio je presenečeno obstal, ko je dopotoval na Korziko na počitnice. Njegovega vikenda ni bilo več. Na cesti za Mon-ticello, kjer so mu delavci lani postavili lesen «chalet» ni bilo o hiši ne duha ne sluha. Preiskovalci menijo. da je vikend podrl kdo od otočanov, da bi si priskrbel drvi za zimo.
LEV
Genovski agentje so presenečeno obstali, ko so pogledali v poltovornjak, ki je bil parkiran v bližini avtocestne postaje v Voltriju: majhen, komaj nekaj mesecev star lev, je «grozeče» zarenčal. Pozneje je nek vaščan povedal, da je videl šoferja poltovornjaka, ki se je spoprijel s štirimi osebami. Vsi so se nato oddaljili z velikim avtomibilom temne barve.
Nedaleč od poltovornjaka so agenti odkrili «roulotte» ki ima isto evidenčno tablico kot fur-gon. Po napisih na «potujoči hišici» kaže, da pripada cirkusu Dari Togni.
SVOJEVRSTNA POROKA
Dva mesinska potapljača Giovanni La Rosa in Franca Fazio sta se danes poročila v mesinskem pristanišču. Dekle je imelo ob tej priliki potapljaško opremo srebrne barve in bel pajčolan, ženin in priče črno potapljaško opremo.
Ko sta si obljubila večno zvestobo. sta novoporočenca skupaj s številnimi povabljenci položila na morsko dno venec v spomin vseh žrtev morja. Prisotnim sta nato podarila tradicionalne »konfete» v škatlicah, ki sta jih pripravila s školjkami, ki sta jih pobrala v dosedanji potapljaški karieri.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Dokument Slovenske skupnosti o vprašanju gorskih skupnosti
Sprejel ga je izvršni odbor SS na svoji seji 31. jan. 1973
Objavljamo dokument o gorskih skupnostih, ki ga je sprejel izvršni odbor Slovenske skupnosti na svoji redni seji 31. januarja 1973. V prejšnjih dneh smo že objavili stališča o tem vprašanju Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Odbora za preporod Nadiških dolin. Kmečke zveze, Zveze za krajevne avtonomije na sestanku predstavnikov štirih slovenskih občin v Doberdobu in zakonski osnutek KPI.
«Ohranitev dragocenih družbenih
......................................iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiii..
PROTINAPAD PROTESTANTSKIH SKRAJNEŽEV V SEVERNI IRSKI
Ena smrtna žrtev in pet težko ranjenih pri atentatu na avtobus v Belfastu
C *cia*nf¥iifn nhii	...m
IRA napoveduje povračilne ukrepe - Protestanti pripravljajo državljansko vojno
LONDON, 1. — Gverila: protestantske organizacije «Ulster Vo-lunteer fores*. ki je že več kot leto dni postavljena v Ulstru izven zakona, so danes napadli v predmestju Belfasta nekli avtobus s katerim se je peljala večja skupina katoliških zidarjev, ki so bili namenjeni na gradbišče neke katoliške šole. Protestantski gverilci so odvrgli v avtobus ročno granato, ki je ubila eno osebo, drugih pet pa je hudo ranila. Očetovstvo za atentat je priznala že omenjena protestantska organizacija.
Izgradnja katoliške šole v katoliški četrti v Belfastu je povzročila že v preteklosti številne polemike in tudi nasilna dejanja. Danes je napetost med obema skupaosUma v Ulstru dosegla svoj višek z atentatom na avtobus, ki je prevažal delavce.
Atentat je bil zelo skrbno pripravljen. Šofer avtobusa je počasi zavrl vozilo, ko .je zagledal nekega moškega, ki le prečkal uLco zelo počasi, ker je bil na videz invalid, ki se je opiral na palico. Takoj nato so se približali avtobusu trije mladeniči ki so odvrgli bombo. Neki očividec je izjavil: «Slišal sem gromko eksplozijo in takoj nato sem opazil dim, ki se je valil iz avtobusa.*
Atentat na avtobus zidarjev je bil v protestantski četrti. Po neuradnih vesteh so bili delavci v avtobusu vsi katoličani.
MILAN, 1. — V Italiji skoraj ne mine dan, da bi ne kje počila bomba. Predvčerajšnjim je šest peklenskih strojev razdejalo šest poslopij v Reggio Calabrii, danes ponoči pa sta dve močni bombi razdejali sedež milanske sekcije PSI v Ulici Borsie-ri in bar «Dany» v Drevoredu Marche. Na srečo nista eksploziji terjali človeških žrtev pač pa sta le povzročili veliko materialno škodo.
Avtorji atentata so pustili na kraju zločina svoj podpis, Poleg ciljev, ki so jih bombaši izbrali, so preiskovalci našli na kraju eksplozije letake, na katerih je bil napis: «Ne boste odkrili ničesar* in podpis SAM. Gre za zloglasno desničarsko skupino «Squadre d’azione Mussolini*, ki že leto dni ustrahuje Milan. Prvič se je predstavila lani januarja z vrsto bombnih atentatov proti sedežem komunističnih sekcij in partizanskim spomenikom.
Eksploziji sta razdejali oba lokala in bližnja poslopja. V Ul. Borsieri je zračni pritisk razbil vse šipe poslo-
pij v bližini socialističnega sedeža, v Drevoredu Marche pa je eksplozija poškodovala dve šolski poslopji, ki sta nasproti uničenega bara. Blizu javnega lokala je bila v ponedeljek ranjena s strelom iz samokresa 17-letna Sandra Mattei, ki se je vračala iz šole v spremstvu dveh desničarskih študentov.
Preiskava agentov političnega oddelka milanske kvesture je bila doslej brezuspešna. Ugotovili so le, da sta imela peklenska stroja veliko rušilno moč.
Medtem se nadaljuje preiskava o incidentih pred univerzo «Bocconi». Govori se, da je namestnik državnega pravdnika dr. Vaccari poslal »sodna sporočila* desetim osebam. Sodnik ni hotel potrditi te vesti, dejal je le. da bodo časnikarji lahko preverili informacijo jutri zjutraj po obdukciji trupla Roberta Franceschi-ja. Ob tej priliki bodo prisotni odvetniki vseh ljudi, ki so osumljeni prekrška.
Včeraj ponoči je prišlo v Ulstru tudi do drugih spopadov. V Belfastu je bil hudo ranjen na neki ulici 17-letni katoliški mladenič. Neznanci so streljali nanj z revolverjem ter so ga ranili v trebuh. Skozi okna hiše nekega policaja so streljali neznanci. kS so ranili agenta in njegovo hčer. Neznanci so streljali tudi na patruljo pomožne policije »Ulster defence regiment*. Na srečo ni bil nihče zadet.
Vse to, kar se dogaja sedaj v Ulstru, je posledica nove napetosti, politične in vojaške, ki so jo sprožili protestantski skrajneži. V zadnjih dneh je IRA precej omejila svoje delovanje Toda zadnje izjave protestantskih predstavnikov, ki delujejo v. okviru organizacije UDA (Ulster defence army) ter «Ulster volunteer force» so sprožile hudo reakcijo katoliških krogov. Kot smo že sporočali, je podpredsednik organizacije UDA izjavil, da ne morejo več brzdati skrajnežev v okviru svoje organizacije, ker protestanti nočejo več nuditi svojega drugega lica klofutam katoliških gverilcev, ki delujejo v sklopu «Irish Republicaa Army» (IRA). Na to izjavo protestantskih krogov je IRA odgovorila, da zadevna izjava zadostno osvetljuje vse zadnje «sektaške umore*. Izjava IRA nadalje opozarja da organizacija ne bo mogla več trezno presojati morebitne povračilne ukrepe proti kriminalnim ljudem, ki podlo napadajo nedolžne in nezaščitene ljudi*.
IRA nadalje obtožuje Angleže, da so prav oni sprožili val «sektaških umorov*. Bili so baje prav angleški vojaki preoblečeni v civiliste, ki so zagrešili prve umore. O tem je pisalo tudi angleško časopisje- Zato predstavniki organizacije IRA menijo. da «zmaja, ki se je tako porodil, angleške oborožene sile ne morejo več kontrolirati*. Organizacija IRA poudarja nadalje, da je skušala priti v stik s protestantsko organizacijo UDA, toda vsak poskus je bil zaman.
Na sporočilo organizacije IRA je danes odgovoril neki glasnik pro-testanske organizacne UDA, ki meni, da gre za pravcato vojno napoved. Protestanti obtožujejo seveda irske katoliške gverilce, da so prav oni krivi številnih katoliških in protestantskih žrtev v zadnjih dveh letih. Glasnik UDA je pribil, da njegova organizacija ne bo šla na pogovore «z umorilci in hinavci takega kova*.
Iz vsega tega je razvidno da v tem trenutku protestanti iščejo vsakršni izgovor, da bi zaostrili politično stanje v Ulstru. Zdi se. da njim najbolj prija linija »državljanske vojne*, ker se bojijo, da jih bo londonska vlada pustila na cedilu.
Vse to se povezuje z razgovori, ki jih je imel svojčas angleški ministrski predsednik Heath s pred sednikom vlade irske republike (EIRE), ko sta se pogovarjala o usodil Ulstra. Zdi se, da je Lynch spoštoval svoje obveznosti ter je
ostro udaril po severnoirskih, gverilcih organizacije «provisionals». Dal je zapreti tudi nekaj vidnejših predstavnikov te organizacije /ato je verjetno, da Lynch prav sedaj pričakuje, da bodo tudi Angleži izpolnili svoje obveznosti, ki so iih sprejeli na tedanjih razgovorih.
Protestante' domnevajo, da sta se Lynch in Heath don^nila glede postopnega vključevanja Ulstra v juž-no-irsko republiko. Angleži naj bi sprejeli ta sklep zaradi nujnega zgodovinskega razvoja kar Da ne ustreza željam in zahtevam severnoirskih protestantov.
Optimizem v VB za usodo «concorda»
LONDON, 1. — Reakcije britanskih krogov na odpoved predpravice dveh ameriških družb so bolj umirjene od francoskih. Med gospodarskimi operaterji prevladuje še vedno optimizem, čeprav so opazovalci prepričani, da gre za poskus pomiritve
30.000	deiavcev, ki so zaposleni v letalski industriji. Vladna stranka, o-pozicija in sindikati so se strnili v skupno fronto, da bi premostili težavo. Pozabili so na kritike, na tehnične in ekološke pomisleke: britansko gospodarstvo in nacionalni ponos sta v nevarnosti.
Nihče v Londonu ne dvomi, da bo «concord» eden izmed problemov, ki jih bosta Heath in Nixon obravnavala ob priliki obiska angleškega ministrskega predsednika v Washingto-nu. Heath naj bi namreč obljubil številnim poslancem, da se bo zavzel za usodo nadzvočnega potniškega letala. Tudi tisk upa v uspeh vladnega posega. Skoraj vsi listi so danes objavili vinjeto o tem problemu. «E-vening Standard* je na primer objavil Heatha, ki poskakuje in krili z rokami pred Belo hišo, medtem ko Nixon vprašuje zunanjega ministra Aleca Douglasa Homeja:	«Mislite,
da mi hoče kaj povedati?*
Nedolžna Avstrija
(Nadaljevanje s 4. strani)
mele razumevanja ne simpatij; a ga je tokrat tudi SZ žalostno poceni odstopila brez vsake slovanske solidarnosti.
Edina rpokora*, ki jo je Avstrija dobila, je 7. člen državne pogodbe, po katerem bi Slovenci imeli nekaj pravic. — Ampak Nemci so, čeprav z bolečino zlasti milijonov beguncev iz vzhodnih področij, privolili na zaslužene grenke izgube in celo o-dobrili Brandtovo «Ostpolitik» kot edino realno. Živci avstrijskih Nemcev, ki so z ostalimi Nemci zvesto sodelovali, pa ne prenesejo skromnega slovenskega podnapisa in še po tolikih letih se v Avstriji lahko šopirijo skupnosti s povsem nacionalsocialističnim duhom svojega nesrečnega rojaka. — Kje je tu pravica?
in naravnih vrednot ter usmerjanje gospodarske in splošne družbene dejavnosti v gorskem prostoru postajata v zadnjih letih vedno bolj pereč družbeni problem. Z vsedržavnim zakonom št. 1102 z dne 3.
12.	1971 si tudi Italija postavlja temelje za pravilno ovrednotenje gorskega prostora. Omenjeni zakon daje družbeni zavzetosti zelo konkreten okvir, saj predvideva soudeležbo prebivalstva pri sestavi in uresničevanju razvojnih programov in urbanističnih načrtov, ki naj se uokvirijo v vsedržavno in deželno gospodarsko načrtovanje. Gorske skupnosti bi s področnimi načrti, ki naj jih pripravijo in izvajajo v omenjenem okviru, skušale odpraviti splošno družbeno in zlasti gospodarsko neskladje med gorskim in ravninskim svetom. V ta namen naj bi z deželnim zakonom in sporazumno s posameznimi krajevnimi skupnostmi (občinami) v teku enega leta od začetka veljavnosti vsedržavnega zakona o gorskih skupnostih ustanovili skladna področja kot posebne teritorialne, gospodarsko - socialne enote. V tem času naj bi izoblikovali tudi zakonska določila za sestavo in razčlenitev organov gorskih skupnosti in hkrati tudi merila za porazdelitev finančnih sredstev, merila za odobritev statutov posameznih gorskih skupnosti in odobritev področnih načrtov, njihovo financiranje in nadzorstvo nad njihovim izvajanjem: končno naj bi se v tem sklopu določila tudi razmerja med posameznimi gorskimi skupnostmi in drugimi teritorialnimi telesi.
V tem smislu bi gorske skupnosti lahko razpolagale z lastnim uradom in tehničnim odborom, ki naj bi pripravil in uresničil podrobne načrte. V teku enega leta od odobritve deželnega izvršilnega zakona naj bi gorske skupnosti pripravile večletni družbenogospodarski načrt, letni program in urbanistični načrt, upoštevajoč deželni urbanistični načrt ter obstoječe občinske ali medobčinske urbanistične inštrumente z namenom, da bi uravnovesili in posDešili razvoj posameznih gorskih področij.
Izvršni odbor Slovenske skupnosti se zaveda, dla je vsedržavni zakon o gorskih skupnostih nadvse pomemben za razvoj doslej zapostavljenega in zanemarjenega gorskega prostora in zato tudi pozdravlja vse napore, ki bi pripomogli k izvajanju vsedržavnega zakona na o-zemlju Furlanije - Julijske krajine. Vehdar je mnenja, da mora deželni odbor. oz. deželni svet ne samo sprejeti v celoti splošne smernice vsedržavnega zakona, ampak da jih mora dodatno poglobiti in po potrebi tudi razširiti:
1.	najprej zato, ker pristojna komisija EGS pripravlja podobne predloge za evropsko politiko do gorskega prostora, ki naj bi izražali skrb za ubranitev drago cene kulturne krajine in razvoj prebivalstva. ki v njem prebiva. Predlagani ukrepi naj bi predvsem zagotavljali kmetovalcem gorskega sveta take življenjske razmere in dohodke, kot Jih uživajo kmetovalci drugih predelov in sicer s podpiranjem kmetijske in turistične diejavnosti. Na ta način naj bi dopolnjevali dosedanje ukrepe za razvoj evrqpskega kmetijstva, ki so že postavljali v ospredje gorske predele in za katere je bila že predvidena regionalizacija podpor. Nova evropska politika do gorskega sveta naj ne bi sledila selektivni usmerjevalni politiki, temveč naj bi poudarjala pomen in upravičenost tudi polkmečkih obratov, posebno naj bi podpirala pobudie za razvoj kmečkega turizma. Ker hodo pri tem odločilnega pomena merila za določanje gorskega prostora, zahteva Izvršni odbor Slovenske skupnosti, naj dežela naveže stike z omenjeno komisijo, ker ni vseeno, ali bodo pri določanju gorskega prostora upoštevati zlasti ekonomsko-socialne razmere, to je predvsem razmerje med obdelano kmetijsko površino in celotno novršino, demografsko gostoto, poprečni dohodek za prebivalca in druge dejavnike in ne zgolj fizične lastnosti določenega predela. Zaradi tega je mnenja, da mora deželni odbor uskladiti svoj izvršilni zakon s pobudami in težnjami, ki so opazne na širši ravni, s predhodnim posvetovanjem z omenjeno komisijo zlasti z italijanskimi predstavniki v njej. V tej luči dobiva nov pomen prav določitev gorskega prostora, kar predvideva deželni izvršilni zakon. Preozka merila za določitev gorskega prostora bi utegnila imeti daljnosežne oosledi-ce, saj ni mogoče pričakovati, da bi komisija EGS vključila med gorske predele tiste, ki jih deželni odbor ni upošteval (pa čeravno zaradi: skrbi, da se že tako skromna sredstva in pobude osredotočijo na gorske predele, kot jih pojmujejo v geografskem smislu).
2.	Prisotnost slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini je dejavnik, ki ga ni mogoče prezreti, Kot je potrebno, da
se pri sestavi razvojnih načrtov gorskih skupnosti upoštevajo na najširši demokratični osnovi mnenja in interesi vsega prebivalstva s tem ,da se k posvetovanju za sestavo in izvajanje programov in načrtov pritegnejo ne samo politična, ampak tudi sindikalna, strokovna in druga kvalificirana zastopstva, tako je tudi potrebno, da se upoštevajo in povabijo k sodelovanju predstavniki slovenskega prebivalstva. V ta namen naj bi ustanoviti posebno mešano komisijo, ki naj bi proučevala vprašanja in probleme vseh področij, na katerih živijo Slovenci. V tej zvezi zahteva Izvršni odbor Slovenske skupnosti, da se v seznamu gorskih področij vključijo tudi občine Devin-Nabrežina (brez obalnega pasu), Zgonik, nevključeni del dolinske občine (brez ravninskega predela) in zahodni tržaški Kras v tržaški občini ter občina Števerjan v goriški pokrajini.
Izvršni odlbor Slovenske skupnosti nadalje meni, zlasti glede enakopravne udeležbe in demokratičnega sodelovanja predstavnikov prebivalstva, da je treba pozitivne težnje in napotke vsedržavnega zakona v celoti spoštovati in celo razširiti, in sicer ne samo zaradi načela demokratičnosti in zahteve po decentralizaciji uprave in pristojnosti, ampak zaradi edinstvene priložnosti, približati se proble-
mom in težavam širokih ljudskih množic. Morebitnih težav in problemov ni moč reševati tako, da se jim izognemo, da preprosto obidemo in birokratsko odstranjujemo nasprotja, marveč da težave in nasprotja spreminjamo v pospešujoče dejavnike razvoja.
Končno je Izvršni odbor Slovenske skupnosti mnenja, da bi se deželni odbor, če mu je usoda vseh prebivalcev dežele Furlanije-Julijske krajine in posredno perspektiva vključevanja dežele v širše evropsko dogajanje, začenši s poglobitvijo sodelovanja sosednih ljudstev in dežel, res pri srcu, ne smel ustaviti na poti, ki mu jo začrtuje že sama opredelitev dežele Furlanije-Julijske krajine kot dežele s posebnim statutom. Z izvršilnim zakonom za gorske skupnosti ima deželni odbor priložnost izboljšati položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji s sredstvi, ki so mu konkretno na voljo in ki jih vsedržavni zakon št. 1102 v širokem okviru naravnost ponuja. Ker pa zakoni ne prihajajo naključno niti niso poljubni izmisleki, ampak so, tako ali drugače, politično in v najširšem smislu družbeno ogledalo nazorov in teženj, ki vladajo znotraj njihovih oblikovalcev in nositeljev,' bo zavzela Slovenska skupnost do zadržanja deželnega odbora primemo stališče v želji, da se preprečijo negativne določbe in posledice, ki bi jih prinesel preveč enostransko zamišljen izvršilni zakon o gorskih skupnostih, vabi deželni odbor k nadaljnji poglobitvi tega pomembnega vprašanja ter k dopolnitvi
JiUfna ubednUfou
Kaj gradijo delavci pokrajine v bližini ribiškega naselja?
Občinski svetovalec devinsko - na-brežinske občine Bojan Brezigar je včeraj naslovil na župana dr. Draga, Lagišo naslednje vprašanje:
Spoštovani gospod župan,
pred nekaj dnevi sem opazil v bližini Ribiškega naselja «S. Mar-co» skupino delavcev tržaške pokrajinske uprave, ki ie opravljala dela na nekem zemljišču.
Zdi se mi, da je zelo pozitivno, da se je tudi tržaška pokrajina lotila javnih del na turističnem področju naše občine. Upam pa, da so dela res namenjena našim občanom in da je njihov namen nadaljnji razvoj zahodnega dela devinsko - nabrežinske občine. Menim tudi, da je takih pobud vse premalo.
Ker na kraju samem ni nobenega javnega obvestila. Vas vprašujem, kaj bo na tistem mestu gradila pokrajinska uprava in izražam začudenje, da občinski svet ni bil obveščen o tej pobudi.
Z odličnim spoštovanjem.
Bojan Brezigar
Op. ur.: Vprašanje zahteva, vsekakor odgovora, vendar menimo da bi razen župana moral nanj odgovoriti tudi pristojni pokrajinski odbornik. Odgovora bomo rade volje objavili.
Nezakonito zvišanje stanarin
Zveza stanovanjskih upravičencev obvešča vse stanovalce, da nameravajo hišni lastniki samovoljno zvišati stanarino za 7,4 odstotka. Zveza obenem ugotavlja, da je ta povišek nezakonit in zato nesprejemljiv. Za vse potrebne informacije s tem v zvezi se stanovalci lahko zglasijo v uradih Zveze v Ul. S. Lazzaro 9 (tel. 31-545).
predloženega osnutka*.
■m.........................................................tmnimil........iiiimmiiiiniilllillllil
SMRTNA NESREČA V NOČNIH URAH PRI MIRAMARU
A vto zgrmel v 20 m globok prepad: ranjenci čakali dve uri na pomoč
Med prevozom v bolnišnico je umrla potnica 59-letna Valeria Zufar por. Mazzarri Voznik avta težje, drugi potnik pa lažje ranjen - Dinamika nesreče še ni znana
Vsaka prometna nesreča, ki terja | smrtne žrtve, je pretresljiva, toda j nesreča, pri kateri je izgubila živ- j Ijenje 59-letna Valerija Zufar por. ! Mazzarri, je res ena najbolj tragičnih v zadnjih časih zaradi dolgega smrtnega boja med pločevinami razbitega avta. Ker sta oba druga ponesrečenca doživela hud živčni zlom in ne moreta še govorit: ni še znana dinamika nesreče, niti točna ura. ko je avto zavozil s ceste.
Včeraj ponoči, verjetno še pred 4. uro, so se pripeljali po Miramar-skem drevoredu 49 letni Ruggero Scassano iz Ul. Lorenzetti 30 32-letni Giorgio Fanni iz Ul Dona-doni 22/1 in že omenjena Mazzar-rijeva iz Drevoreda D’Annunzio 49. Za volanom avta alfa romeo 1750 je sedel Fanni, ki je kupil avto pred komaj šestimi dnevi Ob njem je verjetno sedela Mazzarrijeva, na zadnjem sedežu pa scassano Ko je avto privozil do križišča pred Mi-ramarom, je Fanm usmeril vozilo po glavni cesti, ki pelje proti Grlja nu. Približno 20 metrov pred kri žiščem s cesto, ki vodi k miramar-ski železniški postaji, je voznik izgubil nadzorstvo nad avtom, ki je z vso hitrostjo zlecel na levo stran cestišča. Trčil je cb rob pločnika, podrl živo mejo in zgrmel v ka-
Smrtno ponesrečena Valeria Mazzarri
kih 20 metrov globok prepa.d kjer teče pod cesto potok, ki priteka s Kontovela. Nobeno direvo ni zavrto avta, ki se je zaril z vso silo med zidek, ki podpira cesto in debelo akacijo.
Potnike je udarec omamil in hudo poškodoval, saj se je avto ustavil na strehi. Ker zaradi stisnjene pločevine vrat ni bilo mogoče odpreti, ranjencem ni preostalo dru-
HiiiMiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiaiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiii
Z NEDAVNEGA ZASEDANJA V BRUSLJU
Za tesnejše sodelovanje med hranilnicami v Evropi
Za Tržaško hranilnico je na seji nastopil podpredsednik dr. Colombo
Te dni so se v Bruslju sestali predstavniki hranilnic iz dežel članic Evropske gospodarske skuonosti. Za Tržaško hranilnico se ie zasedanja udeležil podpredsednik dr. A. Colombo. V skupino so dan nred seio vstopile tudi hranilnice iz Velike Britaniie. Irske in Danske, to ie iz treh dežel, ki so 1. ianuarja letos pristopile k evrooskl šesterici.
Na seii so med drugim sprejeli sklep, ki ga je orisal podpredsednik Italijanskega združenja hranilnic S. d’Alcontres. po katerem bodo hranilnice deveterice finansirale tako imenovane «deželne načrte* za razvoj gospodarskih dejavnosti. S takim načrtom se bo morala ukvarjati tudi dežela Furlanija -Julijska krajina. Na seji so nadalje poudarili nujnost, naj bi hranilnice v večii meri kot doslej sodelovale z družinami nri uspešnem nalaganju njihovih prihrankov. Hranilnice si bodo tudi Drizadevale. da bi bila njihova delavnost Doenotena v evropskem merilu, tako da bi klienti kierkoli v Evropi lahko računati na iste storitve pri teh bančnih
zavodih. Pri tem si bodo hranilnice prizadevale tudi za odpravo kakršnekoli škodljive medsebojne konku-
Uhajal je plin, kuhar pa je spal
Neprevidnost bi sinoči kmalu terjala smrtno žrtev v Ul. Appiari 8 v Rojanu. Upokojenec Giuseppe Bo-silia, star 55 let, si je začel pripravljati večerjo. Na plinski štedilnik je postavil posodo z vodo za juho, nato se je ulegel na posteljo, da bi se odpočil. Namesto da bi samo počival, je trdno zaspal in se ni prebudil niti, ko je vrela voda prekipela in ugasnila plamen. Plin je še nadalje uhajal in napolnil vse stanovanje in začel uhajati tudi na stopnišče. Ravno to je rešilo življenje Bosiliju. Sosedje so zavohali plin in so takoj poklicali gasilce, še zlasti, ker so opazili, da je v stanovanju prižgana luč. Gasilci so pod vodstvom vodje De Grassija vdrli v stanovanje, zbuditi presenečenega u-pokojenca in prezračili sobe.
gega, kot čakati na pomoč. Zaradi nočne ure je bito malo mimoidočih, sicer pa je avto pustil tako malo sledov, da bi ga tudi pešec le s težavo opazil na dnu prepada.
Šele po 6. uri je Scassano prišel, toliko k moči; da je zlezel skozi stransko okence in stekel do bližnje miramarske postaje karabinjerjev po pomoč. Ko so karabinjerji prihiteti na kraj nesreče so bili tudi njihovi napori, da bi odprli vrata avta, zaman in počakati je bito treba na reševalce Rdečega križa in gasilce. Mazzarrijeva je bila še pri zavesti, prosila je celo vode zase in kozarec žganja za ranjenega voznika. Ko pa so jo naložili na nosla in odpeljali prot: bolnišnici, ie nenadoma izdihnila, verjetno zaradi možganskih in drugih notranjih poškodb.
Voznika Fannija so tudi prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeti s pridržano prognozo zaradi hudega zloma kolena, ran po glavi in trebuhu in šoka. Potnik Scassano. ki je poklical pomoč, pa bo ozdravel v tednu dni zaradi udarcev in odrgnin po glavi in nogah ter šoka.
Karabinjerji sedaj vodijo preiskavo o tragičnem dogodku. Ker ni bito očividcev, so doslej lahko samo ugotoviti, da je avto vozil v četrti prestavi, ter da je imel «zlizane» gume. Še zlasti gladka je bla zunanja stran predhie leve gume in v tem bi lahko bila razlaga zakaj je avto zavozil ravno na levo stran ceste. Končno so ka-rabnjerji še odkrili, da je avto imel tolikšno hitrost, da je izrul 10 cm debelo drevesce ki je bilo sredi žive meje.
Gasilci so prihiteti na kraj z dvema velikima žerjavoma in po treh urah napornega dela so potegniti na cesto razDitine avta. Promet po glavni cesti je lahko normalno stekel šele ou deseti uri.
Kdo jo pozna?
Včeraj dopoldne so sprejeti v oddelku za oživljanje priletno žensko, staro približno 75-80 let, ki se je kmalu po 8. uri onesvestila na Trgu Stare mitnice. V bolnišnico so jo pripeljati z rešilnim avtom Rdečega križa. Izjavila je da ji je ime Palmira Sin-covar, ne spominja pa se svojega naslova in nima osebne izkaznice ne drugih osebnih dokumentov.
• Drevi ob 20. uri bo v dvora Krožka za politična in socialna pro čevanja «Che Guevara« v Ul. Mado mna 19 predavanje urednika reškes dnevnika «Voce del Popolo* ter avte ja knjige «Bratje v krvi* Alc Bressana, ki bo spregovoril o dana njem stanju v Jugoslaviji.
Danes, 2. februarja ob 19.30 se sestane v svojem sedežu na Rotondi del Boschetto 3/F rajonska konzulta za Sv. Ivan.