Štev. 111. V Trsku« ¥ ždrlik 81 aprila 1915, Letnik XI. Izhaja Vi3k dsn, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. I Sl .Viškesj.-i ! ;\-:d najboljša vtlorna pota na Ogrsko, Laborško in Ondavsko dolino. C >b strani teh glavnih proJiralaih čet v Ka*f»atsi.'em le«.;, med Laborško m Lnško d' ij cv r^/rik t:i disedaj skušal pra-dreo z »'očnim iod«j. ki ie zadela vse prejšnje napade. Po izgubi več tisoč mrtvili in ranjencev ier nad 3000 neranienih ujetnikov je sovražnik opustil naskakovanje. Nasproti raznovrstnim, v inozemstvu razširjenim, tudi uradnim poročilom ruskega annadnega vodstva o uspehih v dolgotrajnih karpatskih bojih se more na K atko pripominjati, na je vkljub vsem naporom in velikim žrtvam Užoški prelaz, ki ga ie sovražnik vedno ozuačal kot glavni cilj svojih napadov in posebno važnega, še vedno v naši posesti. Na drugih frontah so se vršili topovski hoii. Položaj ie povsod iieizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoefer. fmL Frestoianasitfinik v jinovziiodni Galicu! In BikfivifiL DUNAJ, 21. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Tekom bivanja nadvojvode Karla Franca Jožeta v Lyatynu je prišlo do velikih ovacij vsega prebivalst-j \a. 19. t. m. je biia prirejena bakliada, ki je kazala zaradi pestre noše maloruskih in r >rm:i>l:ili kmetov slikovit pogled. 20. t. m. je nadvojvoda posetif nemško konjico, pri čemer je osebno razdeljeval odlikovanju moštvu, potem več skupin avstro-ogr-skih čet in si ie z višin ogledal dele sovražnih postojank. Popolne, vrnivši se v Kolomejo, si je nadvojvoda ogledal hišo. v kateri je svoj čas bival s svojo soprogo, nadvofvodinjo Žito, neznatno, pritlično hišico precej izven mesta. Nadvojvoda je bil zelo vesel te pozornosti in ei v svojem nekdanjem stanovanju pojužmal z gospodi najvišjega spremstva. V spremstvu generala konjice pl. Pfian-zer-Baltina je odšel nato nadvojvoda na oK rajno glavarstvo, kjer mu je grško-kato-fiški škof Chomyszyn predstavil duhovščino vseh veroizpovedanj, okrajni glavar, dv rni svetnik Pavlvkovvski, politične u-ladnike, župan K lesk i pa magistrat. Nadvojvoda Karel Franc Jožef ie večerjal s častniki annadnega skupinskega poveljništva in >e nato ob navdušenih o-uciiali odšel na kolodvor, da prenoči v \ V u in d^nes nadaljuje vožnjo na zapadno :nlo karpatske fronte. z nesišiJO-rusK^!! bojlfUu. BEKOLIN, 21. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 21. aprila. Vziicdi:o bojišče. — Položaj na vzhodu je neizpremenjen. V odgo\or na rusko obmetavanje In-sterbiirga in Gombina. odprtih, izven one^ racijskega ozemlja ležečih mest, z bombami, smo vrgii včeraj 150 bomb na železniško križišče Biaiystok. \rhovno arniadno vodstvo. iMenčikov o draginji žita na Ruskem. PETROGRAD, 20. (Kor.) Rapravljanja gospodarske zveze v državnem zboru so se na željo vlade prekinila. V listu »No-voje Vremja razpravlja Menčikov o obči draginji žita in pravi: Kot obtežilna okol-šC iia pride v poštev, da je žetev leta 1914 znašala 898 milijonov pudov manj kot leta 1913, dasiravno ni izvoza. Zaloge so se torej skrčile. Kmet porabi v mirnem času 15 pudov, v vojnem času kot vojak pa 22. Tudi poraba ovsa je veliko večja kot v mirnem času. K temu se še pridruži pomanjkanje organizacije v svrho smotrene razdelitve zalog. z imzMm blišča. BFROI IN, 21. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 21. aprila. Nedaleč ol reimske katedrale smo odkrili novo francosko baterijo in jo začeli obstreljavati. V Argonih mečejo Francozi bombe, ki povzročajo bljuvanje. Sovražili napad severno od Le Four de Pariš se je izjalovil. Med Mozo in Mozelo ie bil včeraj pri Flireyu odbit v široki fronti zastavljajoč napad z velikimi francoskimi izgubami. V Priester\va!du smo zopet pridobili tal. V Vogezih ie sovražnik zastonj napadal naše postojanke severozapadno in južno-zapaono od Metzerala ter pri Sonderna-chu. Tudi tam so imeli Francozi velike izgube. Včeraj zjutraj je metal sovražni letalec bombe na I.orach, ki so poškodovale tovarno s\iie, ki je last nekega Švicarja, ter dve hiši in ranile več civilnih oseb. Vrhovno armadno vodstvo. O bojih med Mozo in Mozeio. BFROLIN, 20. (Kor.) VVolffovemu uradu se poroča iz velikega glavnega stana glede bojev med Mozo in Mozelo: Mir glede operacij Francozov med Mozo in Mozelo. ki se je po prejšnjih za Francoze glede napadov občutnih izgubah čutil že proti koncu drugega tedna meseca aprila, traja že nepretržno od 14. t. m., od dneva našega prvega poročila, pa do danes 19. t. m. Živahno premikanje čet, živahni železniški in avtomobilski promet v ozadju francoske fronte pa kaže, da sedanje stanje, ki je razmerno mirno, ne bo trajalo dolgo. Sestreljeno francosko letalo. BASEL. 21. (Kor.) Kakor poroča »National Zeilung*, je v Hardtski dolini pri Ottmarsheimu vojaška patrulja našla mrtva dva francoska letalca. Ležala sta na razb'teni aparatu očividno že nekaj dni. Letalca, poročnik in narednik, sta očividno pripadala oni letalski flotilji, ki je bom- „ J°P kJ_s TEK grešnice. Roman. — Francoski spisal Xavier de Montepin Ko se je naMjiil v tern stanovanju, je začel razmišljati, da bi svoja netiskana dela. ki jih je imel v zalogi, kolikor mogoče dobičkanosno spravil v denar. V ta namen je nekega jutra oblekel svoj črni frak. nateknil bele rokavice in je neki svoj spis, ki ga je sarn smatral za pre-lepega, da bi ga izročil kakemu provinci-jalnemu listu, nesel v uredništvo lista • Revue des lJeu\-Mondes*. Margaritas ante porcos ( -Bisere pred svinje ). -- si ie mislil Arzen sam pri sebi. Iz uredništva tega lista je odšel v uredništvo ?ss:a -Presse«, kjer je oddal skrbno za i ečaien omot. v katerem se je nahajal fOfcopis ro-rana v štirih zvezkih: Trije o- I-o poteku kakih štirinajstih dni pa ie preie! dve pismi v velikosti ministrskih dopisov, katerih eno ie imelo pečat lista »Revue . drugo pa Presse . Arzen si jc z zadovoljstvom gladil svoje svetlo plave brke in mislil, ko je odpiral prvo pismo: — Ali so morda že pole za popravo? Potem pa je čital tole: »Cenjeni gospod! Vaši stihi so izborni, toda naše načelo je, da v »Revuc« priobčujemo samo pesnitve znanih in v občinstvu priljubljenih imen. Z zagotovilom, da srčno obžalujemo, da Vam v prid ne moremo delati izjeme. se Vam priporočamo i. t. d. i. t. d. Čudno! — je rekel Arzen, in pismo mu je padlo iz rok — Sedaj še poglejmo, kaj piše drugi. — je dostavil, ko je v resnih skrbeh odpiral drugo pismo. To pismo se je glasilo: »Cenjeni gospod! Vaš roman kaže glede mikavnosti i glede spretnega načina pisanja izreden talent, in zato obžalujemo tem globlje, da nas prejšnje zaveze ovirajo, da ga ne moremo priobčiti. Blagovolite i. t. d. i. t. d.' — Norci neumni! je vzkliknil ogorčeno pisatelj; — pravzaprav pa jiii je bolj treba obžalovati kot na grajati, saj ne ve- bardirala vežbališče v Neuenburgu in so jo obstreljevali nemški topovi. Oba sta i-mela več strelnih ran in letalo je bilo tudi zadeto večkrat. Nova francoska kroglja proti zrakoplovom. L V ON, 21. (Kor.) »Nouvelliste« poroča iz Pariza: V francoski armadi se ie uvedla nova artiljerijska kroglja proti zrakoplovom, ki napravlja velike luknje, namesto da bi prebijala gladko. Francosko časopisje o nemških namenih glede mirovnih pogajanj. PARIZ, 21. (Kor.) Časopisje ponovno izjavlja, da Nemčija skuša povsod po agentih povzročiti gibanje za mir. Namen Nemčije je, izrabiti dejstvo, da njene čete stoje povsod na sovražnem ozemlju, da bi tako vzbudila vero, da je zmagovita in si s tem zagotovila časten mir. Nemčija sama pa ve, da je zmaga na strani zaveznikov in skuša zato povzročiti mirovna pogajanja, da reši svoje stanje, dokler je še čas. Časopisje soglasno povdarja, da zavezniki ne mislijo še na mirovna pogajanja. Ura za to še ni prišla, ker Nemčija še ni premagana. Grški princ Jurij v Parizu. PARIZ, 21. (Kor.) »Temps« poroča: Grški princ Jurij, brat kralja Konstantina, je dne 19. t. m. prispel v Pariz. Angleški uspeh pri Ypernu. LONDON, 20. (Reuterjevo poročilo). Vojni maršal French poroča o angleškem uspehu pri Ypernu in umeknitvi Nemcev, ki so veliko trpeli v ognju angleških strojnih pušek. Tudi angleške izgube da so zelo velike. Z^nslinovec poškodoval angleško bolno ladjo. BEROLIN, 21. (VVolffov urad). Iz zanesljivega vira se poroča: Pri zadnjem zep-pelinovskemu napadu na Tyne je bila baje znatno poškodovana tudi neka angleška boina ladja. Potopljeni angleški pomniki. BEROLIN. 21. (Kor.) VVohtov urad poroča: V zadnjem času je bilo večkrat videti angleške podvodnike v . Nemškem zalivu Severnega morja in nemške bojne sile so jih večkrat napadale. 17. aprila je bil potopljen sovražni podvodnik. Verjetno je, da je bilo potopljenih več pod vodnikov, kar se pa ni ugotovilo s popolno gotovostjo. Namestnik načelnika admiralskega štaba: pl. Behncke. Zaustavljen potniški promet. AMSTERDAM. ^0. (Kor.) Listi javljajo iz Vlissingena: Potniški promet s poštnimi parniki Zeelandske družbe iz in v Anglijo je ustavljen za en teden. To se je zgodilo po nalogu angleške admiralitete. Postopanje Angležev z norveškimi trgovskimi ladjami. KOELN, 20. (Kor.) >Kolnische Zcitung< poroča iz Berlina: Glasom norveških poročil, postopa Anglija vedno strožje z norveškimi trgovskimi ladjami. Norveške ladje se odvajajo v angleška pristanišča, kier morajo pod natančno kontrolo izkrcati blago. Norveško časopisje se ne upa postati glasnik upravičenega ozlovoljenja nad v Norveški popularno Anglijo. Norve- do, kaj delajo. Toda potrpimo! Pride čas, ko me bodo na kolenih prosili za inoja dela, tedaj pa jim zvišam jasli! Toda kaj se pravzaprav menim z listi in časopisi. Saj je vendar dovolj založnikov v Parizu! K njim grem in oni me bodo presojali pravilneje. Da, gotovo me bodo. saj sem vendar Arzen Bochu! Prelistal je nato naslovnik, si zabeležil nekatere od vseh petindvajset tisoč naslovov v svojo beležnico, poklical voz ter se odpeljal v uredništvo »Presse«, kjer je vzel obsežni rokopis »Treh obešencev*, in ukazal kočijažu. naj ga zapelje v rue de la Harpe. XVI. Nesrečen poklic. Trgovina, pred katero je obstal voz, je bila podobna skromni izposojevalnici knjig. Ko je vstopil Arzen, je že mislil, da se je zmotil, toda izvedel je v svoje veliko začudenje, da se v resnici nahajal pri enem največjih založnikov. — S čim vam morem postreči ? — je vprašal založnik. — Ponujam vam kupčijo .... — Dobro gospod. ška ameriška proga se je postavila popolnoma pod nadzorstvo angleškega poslaništva v Kristjaniji, ki je v posameznih slučajih zahtevalo izročitev odposlanega blaga na podlagi izvidnic, ki jih izdajajo in kolekujejo uradniki angleškega poslaništva. To je samoobsebi razumljivo mogoče le pri preziranju norveške nevtrali-tete. To postopanje pa so Angleži sedai vnovič odpravili, zato pa odredili brezobzirno ustavljanje norveških parnikov. Ne-energično nastopanje prizadetih norveških krogov proti angleškim brezobzirnostim je nov poučen dokaz, kako postopa Anglija z nevtralci in kaj vse si ti dovoljujejo. Dosedaj ni napravilo nobenega vtisa, da bi zahtevala Norveška od angleške admiralitete upoštevanje pravic norveške zastave. Med nevtraliteto in ubogljivostjo pa je razlika. Izjava nemške vlade glede potopitve nizozemskega parnika »Kat\vyk« povoljna. ♦ ROTTERDAM, 20. (Kor.) »Nieuwe Rot-terdamsehe CouranU piše v uvodniku: Izjava nemške vlade nizoemskemu poslancu v Berolinu giede potopitve paniika »Kat\vyk« je gotovo vzbudila vsestransko zadoščenje. Nemška vlada je pri zadevi brez ovinkov postopala povsem viteško, kolikor je le mogla v trenotku. List »Times« o vojnem stanju. LONDON, 20. (Kor.) »Times« pišejo v svojem uvodniku: Kljub popolnim lokalnim uspehom se je vojno stanje v zadnjih šestih mesecih malo spremenilo. 20. aprila je bilo isto na vzhodni fronti zelo enako onemu 20. oktobra. Rusi imajo veliko napraviti, predno jim bo mogoče prenesti vojno na nemško ozemlje. —1 Vojna črta na zapadni fronti je oni meseca oktobra slična. Tudi če se ozira na velike nemške izgube, se stvar ne izpreme-ni. Tudi na oddaljenih bojiščih stanje kaže malo napredka. Uradno poročilo glede u-spehov v Dardanelah ne pove vsega. Akcija se ie zapričela s premajhno premočjo. Veliko se je zgrešilo. Prava operacija se mora šeie začeti. Boji v perzijskem zalivu so se slavili kot slavne zmage. Stoji pa, da so Turki, medtem ko srno mi misiili. da smo gospodarji Mezopotamije in da lahko prodremo proti Bagdadu, zbrali novo močno armado, ki je v eni do dveii ur izvršila prodiranje do Basre. Oficijelna verzija ne pove jasno, kako so Turki nepričakovano izvedli udarec v osrčje naših pozicij, kjer nismo bogzna kako močni, dasi varni. — Dalje jc stalo v kratkih uradnih poročilih, da se je neka mala angleška četa hrabro borila na perzijskih tleh v svrho, da brani dovoz olja admiralitete. Mi smo glede vseh teii operacij sedaj praktični v defenzivi. Ako napadamo, se to zgodi v defenzivni e svriie. Tudi le malo vemo. kaj se godi v Vzhodni Afriki. Indijsko časopisje veselo raz-pravlja preustrojitev nemške vzhodne Afrike v Shikhskolonijo, a ni razvidno, če smo zavzeli samo en palec nemškega o-zemlja, l isf nadaljuje: Tudi hvala angleškega brodovja naj bi bila razmerna odkritemu priznanju dejstva, da je vojna sila nemške mornarice sedaj večja kot ob izbruhu vojne. Kolikor pride Angleška v poštev. mislimo, da ie od avgusta sem največja sprememba ta. da se vladi več toliko ne zaupa. Wm Turčije proti trosporazumn. Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 21. (Kor.) Glavni stan javlja: Na kavkaski fronti se ni zgodilo nič pomembnega. Dve sovražni oklopntci ste včeraj v presledkih in veliki razdalji izstrelili nad 109 granat proti našim baterijam v Dardanelah, katerim se ni zdelo vredno, da bi vračale ogenj. 12. t. m. so naše čete napadle Angleže, ki tabore južno od Ahvaza, ter ji!! prisilile, tla so se skrili v okopih svojega tabora. Ogenj naše artiljerije proti štirim njihovim ladjam in dvema motornima čolnoma je poškodoval dve teh ladij. Na naši strani je bil mrtev en mož, 10 pa jih je bilo ranjenih. Sovražnikove izgube so neznane. CARIGRAD, 20. (Kor.) Glasom zanesljivih vesti iz Erzeruma, so bili napadi Rusov proti turškim postojankam južno od Artoma skozi pet dni odbiti ob velikih izgubah za sovražnika. O potopitvi angleškega podvodnika »E 15«. LONDON, 21. (Reuterjevo poročilo). Admiraliteta priobčnje poročilo, ki takole opisuje izgubo podvodnika »E 15«: Podvodnik jc bil v nevarnosti, da še uporabljiv pade v roke sovražniku. Turki so se zelo trudili, da bi rešili čoln. Poizkus angleških bojnih ladij, da bi uničile podvodnik s streljanjem iz vejike razdalje, se je ponesrečil. Zato sta dva majhna čolna bojnih ladij »Triumph« in »Majestic«, s posadko prostovoljcev, napadla čoln, ki jc bil izpostavljen silnemu ognju turških baterij, oddaljenih le nekaj sto yardov. Kljub temu se je posrečilo torpedirati podvodnik in ga napraviti neporabnega. Čoln bojne ladje v Majestic« sc ie potopil, moštvo pa je rešil drugi čoln. Edina izguba je bila en sam mož, ki je umrl za ranami. Vsi, ki so se udeležili tega čina, so pokazali veliko hrabrost. Zavezniki niso izkrcali čet v Saroškem zalivu. CARIGRAD, 21. (Kor.) »Agence Tel. MilH« poroča: Vesti, da je zavezniško brodovje v Saroškem zalivu izkrcalo 10 tisoč mož, so brez vsake podlage. Grška poročila. BEROLIN, 21. (Kor.) VVolffov urad poroča iz Aten: Grška vlada je prejela od svojega generalnega konzulata v Amsterdamu posameznosti o potopitvi angleškega parnika »liellcsponta« po nemškem podvodniku v Severnem morju. Potrjuje se, da je turško torpedovko »Timur Hissar«, ki je nasedla pri Chiosu, zasledovala neka angleška vojna ladja v grških vodah. Pri predvčerajšnjem napadu na Darda-nele sta bili poškodovani angleški bojni ladii »Renard« in »London«. Poroča sc, da se nahajajo pri Lemnu zavezniški transportni parniki z večinoma kolonijalnimi četami, ki so prišle te dni iz Aleksandrije. Vsakdanji promet z otokoma Leninom in Tenedom so Angleži prepovedali. 13oji v Mezopotamiji. LONDON, 21. (Reuterjev urad). — V goriiji zbornici je podal lord Greve pojasnila o vojnih operacijah v Mezopotamiji — Izborno kupčijo .... — Take imam najrajši. Za kaj pa gre. če smem vprašati? — Da natisnete roman. — Tako, tako! A kdo ga je spisal? — Jaz. — je odgovoril Arzen ponosno. — Ali vas smem vprašati za vaše ča-stito ime? — Arzen Bochu ie moje ime. Na založnikov ustnicah je zaigral karakterističen šmehljaj, ki ga ni opazil Arzen, ker je ravno jemal svoj rokopis iz omota. V tem poslu ga je prekinila roka, ki se je nalahno doteknila njegove rame. Arzen je pogledal založnika. — Ne trudite se, — mu je rekel le-ta smehljaje. — Zakaj ne? — Ker ni mogoče, da bi dal tiskati vaše delo. — Kako? Ni mogoče? — Nikakor. — Ali roman je zelo mikaven, — O tem ne dvomim. — Ze naslov: »Trije obešenci« bo privlačno vplival na kupce .... — Prav gotovo. — In že kazalo mora vzbujati v kupcu željo, da bi bral knjigo . . . prosim, poglejte vendar .... S temi besedami je vzel Arzen list iz rokopisa in ga položil pred knjigotržca. Na listu je bilo čitati tole: Prvi del: »Prazni grob.« Prvo poglavje: »Izbito oko.« Drugo poglavje: »Prebodeno srce.« Tretje poglavje: »Vrv in nož.« Četrto poglavje: »Noč 4 morilcev.« Peto poglavje: »Ropar brez nog.« Šesto poglavje: > Krvava baklja.« Drugi del: »Smrtni boj in ljubezen.« Prvo poglavje: »Obešenčeva hči.« Teh mikavnih naslovov je bilo komaj za kako osminko strani. Založnik je dozdevno mimogrede preletel ostale naslove ter jc vrnil potem list Arzenu z besedami: — Prav lepo. — Kaj ne, in to vas je sklonilo? — Na kaj? — Da sprejmete rokopis. — Nikakor ne. — Gotovo pa obdržite vsaj rokopis tu, da ga prečitate. (Dalje.) \ Straa TT. »EDINOST* Stev. 111. V Trst«, dnt 22. aprila 1915 : in ic . ua Angleži niso bili priprav- ljeni na i.i .id ve' kili turških bojnih si!. Sovražni, v loju aprila ni izgubil manje kot 2" ••» mož. n^ftifi n v^iiti v nviviujuiii PortiiSlu v a-K-'i lordski zbornici. I ON! <)I . ^i. Keuicrejv* urad). V angleški y irnj zfcorfpci »e poda! lord Lncas v imes S vojnega au' tika splošen pregled o vojiiii: o ^c rac i i a. v afrikanskiii kolonijah. F "(J i it . nc»j'Nk: jiaruik ua veliki! jezeri!. ic bi! p-.iKtplfcn ter se ie izvedla blokada v neiii : i VzIk dni Afriki in Kameninu. h'r-il 12 smikaili ii Ktslimstoap«. KA.PST \DT. 2i. (LradiioK Nemci so se v r fel>ek r eCer umeknilr iz Keet-raji— t, . Me-i > ie fiipoškod »vano. Iz telzi" 'n i rz^i^i -m razdejana. Unijske čete su \ j trs i zimraj zoset^e mesto. V^o \ \--ke \ ;>jne '2d»e so se iz irreri-kanskeca vodovia vrnile domov. LONDON. 21. a\ il-; la. so zaprli. Priznava zločin. Stanje Da-j villa ie po operaciji iobanjc trajno težko. Novo nemško voina posolio. BcROI.IN, 21. «K«»r.) Na novo vojno no-soiilo se ie do^edai vplačalo 7o odstotkov ; podpisanega zneska milijonov. Porodniška pomoć. Pi'NA.I. 2°. (Kor.) V Nemčiji iz držav-! nii: sredstev ■staaovfteoa vojao porodni-1 s k a pomoč. ki dov ijuje potrebnim porodnicam prispevek za porod, tednino in po preteku 6 tednov dojilni prispevek v primerni meri. je Vlbw0a sedaj tudi v Av-j striji zahtevo*po enaki ustanovitvi. Zlasti oJiiCiic /en>ke organizacije so se i tbniile tozaJev-iti s prošnjami na pristojna —fito. Vendar pa se raznere v Avstriji tozadevno bistveno razlikujejo od' razmer v Netnč;;". V Avstriji je tozadev-l na podpora zna > večja kekor nemška. 1 tCad^ tega posebna skrb za porodnice, kakor bi b:!u tu<'i želeti, vsaj v takem obsegu. Ko - -r v Nemčiji, ni potrebna. Zato i se ;c od državne strani v pred kratkimi izdam naredbi glede socijatne narodne rreskrbe 'mdi po možnosti računalo s to-j zaJcvnir i zahtevami. Kakor znano, je« zbrir.i vojnopomožna pisarna notranjega j m verstva vojni pomožni fond. ki služi: nže-1 drugiji« za to. dn se rodbinam vpo- ■ kli;: A v sluCaji bolezni, v slučaju porodov, pri trajni nezmožnosti za delo in v drugiii takih slučajih, priskoči izdatno na pomoč. Notranje ministrstvo je sedaj na-r; . ' s deželi itn političnim oblastim, da naj se vporabija ta fond v slučaju potrebe tudi za t dpiranie porodnic. Vpoklic črno\ojnikov na Ogrskem. BUDIMPEŠTA. 21. (Ker.) Razglas glavnome >• ne ga magistrata pravi, da morajo v letih IN'1 in rojeni ernovoj-j ni i v u obvezani okrsKi državljani, ki so biii na od Is. februarja do 24. marca vr-sečih se ^rpovojniškili pregledovanjih ali pri poznejših naborih uvrščeni a ne od slu ; žbo' itnja oproSčem, dne 15. maja nastopi- ! ti akavno ernovojniško službo. j a naredba se nanaša iiiJi na one avstrijske državljani in \ Bosno in Hercc-go\ ino prisoj e <• ebe. ki so bili v gori o-i zni.,enem času na ozemlju sv. ogrske I kron; spoznani sposobnim za službo z o-: rožjem. Oni č? MovoliiisKi » bvezanci. rojem v ie-j tih i 0. 18v= in ls91, ki prebivajo \ Budi: peš t i. Ki so bili potrjeni in spoznani s - 1 w v Avstriji, morajo takoj pod orožje. Ogrski državljani, ki so bili vsied pro-sto !.; u ^a vstopa v skupno vojsko ali domobranstvo že uvrščeni, morajo brez razlike letnika nastopiti službo 15. maja. O ; čmovojniški rezervni nadornestni-ki. !- niso 1 ili vpoklicani za časa njihove sJnžbene obveznosti in ki zato niso vojaški; izve/i a? r k. kor tudi vsi posvečeni duhovniki-črnovojnik i \ sc'i veroiznove-danj. ki bodisi iz kateregakoli vzroka ne izvrsiijtio svojega n« klicu, morajo tudi 15. maja nastopiti črnovt jniško služb<». Lmte uostl. Trž3sKi namestnik ie dal včeraj afššiiati sledečo objavo: »Da se omogoči prebvaistvu Kukup najpotrebnejših živil. <-€u* spora/uaino s tržaško občino in vo-fsao »pravo odredil vse potrebno, ds bo pfci»«i\sKa zadruga že od jutri ua-zaiia^gla peci potrebno koiiči'io krti-l»n. \ r'tl prodajata v trgovinah z mešanini blago»> peientna moka za d/ie-v::o cc;»o. Lr^mpir po ?4 vinarjev M-i a. Tr . 21 npr ,» C. Kr. na- ire-tHfk: h:.. • l Dest :eli ca > -rti viacike Strossrna^ vera. Lee t ni ie m:nulo ckeset tet, od-I r je ve. ki vladi n vtMki Jug ...slo- an v D !co*. :i izd I. ii sv jo blr^go, pl.ratr it» veliko du&t. Kd > bi mi* "i*. ti3 je r in ilo ie celo des detje, od^ar se je v velfcarstve-! cem božjem hramu v DJakovem odprla kripta, da sprejme k večnemu počitku nesmrtnega mecena Jugoslovanov ! Čas beži, i!i spomin in hvaležnost za vse, kar je storil dobrega in plemenitega za narred.k svo jega naroda, ostaneta v narodu večna. Že sporni") na take može utr'a moralne podla-ge nar< dni bodočnosti. Sia\a spominu 1. I. Sirossmaveija ' Sirr vnuka d^a. Lad. Riegra. V Pragi je umrl v rr^ad stni dobi 22 let sin profesorja cra. Bohuša Riegra in vnuk velikega vod^c narocineg Ceskejjr Ladislava Piegra, g^spv;d I. f.r. C Va.'av baron R;eger. Iz rusi e^a ujetništva se ie iriasil Andrej C i n Je, doma it Baji, kt je rtanoval v flarkovljah št. S6. Bil je zajet v Frzeinvslu, fcjt-r ie služil pri črnovojniš eni topničar-skern oddelku Št. 9 3. Kje natančno se na-ha a ni pisal, temveč samo, da ga odpeljejo s- poveljniškega stolpa že dajal razna povelja in že so pričele vse priprave za odhod, ko se ie parnik naenkrat. začel nagibati na desno stran, in sicer proti kopnemu, in ri *rnialo dolgo, da Se spolnomu zvrnil na desno stran. So zvračanje se je ustavilo za trenotek, ko so se jambori in dimniki naslonili na obrežje, a kmalu so se dimnik in jambori \sled ogromne teže odlomili in pri -em pokvarili tudi krov. V desetih minutah je bi! i ves parnik pod v odo. K sreči ni biio nobene človeške žrtve, kajti mornarjem rabilo lahke: poskakaii s parnika na kopno in se rešiti. Da bi se pa bila nesreča zgo-1 dila le pol ure kasneje, bi to ne bilo tako lahko. O nesreči sta biLi takoi obveščeni) pomorska in vojaška oblast. Ta poslednja je takoj poslala na lice mesta patruljo vojakov* c. in kr. mornarice, da zabranijo, da ; se niliče ne približa onemu mestu, kjer se nahaja potopljeni parnik. Okoli desetih do-i poldne je pa prišla na lice mesta sodna komisija. katero so tvorili gospodje: držav- j ni pravdnik dr. Zumin, preiskovalni sodnik! tir. Janclii in zapisnikar tega poslednjega. 1'rišla sta tudi pomorski nadzornik, prista-^ poveljnik vit. Nisiteo in vodja urada j i morske vlade v ^tari prosti luki, kapi-: tan Začevie. i i Mrtvo truplo novorojenčka naideuo v greznici. Mati aretirana. Prcdsnočnjim so' delavci, Ki su it.^^^J;u^^cr^l prt ClSCcnJu uic. praznili greznico hiše stev . 3 v zagati i sv. Evfemije. Pri tem so pa našli nek o- j mot, in ko so ta omot odv ili, so našli v j njem mrtvo truplo novorojenčka moškega j spola. Obvestili so o tem nemudoma poli- j cijski urad na kolodvoru državne železni-j ; ce. ki je tam najbližji. S tega urada so, ! kmalu prišli v rečeno hišo policijski funk- j , eijonarji, ki so takoj, na licu mesta uvedli i | poizvedovanja. In res so kmalu vedeli, da' j je 261eniLi Lucija, soproga Rudolfa Stol-j in. k[ stanuje v isti hiši na prenočišču M a-, rije Stokove, porodila minole srcue- otroka; moškega spola. Štolrova je bila lakoj are-' tirana, a na policiji, kjer jo je policijski ad-! iunkt Pasquali zaslišal, je trdila, da je o-trok prišel mrtev na svet in da ga je v hipu nezavesti zavila v papir in ga potem stlačila skozi straniščno cev. Seveda so jo ; ridržali v zaporu, a mrtvo truplo nedolžnega deteta je bilo preneseno v mrtvašnico k Sv. Justu, kjer bo danes vpričo sodne komisije obducirano, da se ugotovi, če je dete res prišlo mrtvo na svet. Žepni tat. Predvčerajšnjim popoldne. nt ki uzmovič na Borznem trgi! iztrgai iz rok novčarko, v kateri je reva imela le dve kroni in nekoliko vin.ir-, jev. C krade na ženska je pa začela vpiti za tatom, ki je bil takoj pobegnil, a na n;eno vpitje so jo ubrali za njim redar;i a dohi- : tel in are iraf ga je v ulici del a Punta del Forno policijski komisar s komisariiata v ulici della Muda vecchia di. Lordschneider, ki ga je izroč I redarjeiti, da so ga odvedli na rečeni koniLanjat. Tu so v aretiranem; spoznali starega znanca policije, sod šča in j za p rov, 24Ietnega Viktorja Jurija, ki nima nobenega stalnega stanovanja. Imel je še v j reki ukraden « novčarko Nesreča na delu. V tovarni olja pri Sv. Andreju je delal med drugimi tudi 51 letni težak Ivan Brusiin, ki stanuje v ulici delle Setie Fontano št. 188. Predvčerajšnjim popoldne je ime! z nekim tovarišem spraviti na kup precejšnje število sodov olja. Da bi ti sodi ne porabili preveč prostora, Sta jih j morala devati v več vrst eno vrh druge.1 Ko sta pa devala sode že v peto vrste, to-! rej že dva metra od tal, je Brustin padel j s te višine na tk* in si pri tem zlomil kost v desni rami. Od boleč ne je revež padel v nezavest in zdravnik s pomožne postaje v| ladjedelnici pri Sv Marku (podružnice dru-j š'v? „igeaa) ki je bil pozvan k njeme, mu je podeli5 najnu ne;šo pomoč in £a dal potem prene ti v mesino bolnišnico. Pazite na otroke ' Komaj dvtletna Ame- i I i'a Debartuli.e a, ki s anu e s svojimi rodi-te l*i v ulic Nuova št. 44, je snoći ob šestih,, k r-, njera mati pazi! nanjo, splezala na1 neki sto! v kuhinj. Dc-:e'u se je zdelo, da je ! s um doseglo bog ve kakšno višino in je ve ek dvignilo roke v zrak in zavpil"). A or i išina »e bi'a. dasir. vno neznatna, za : ga ot oka vendarie prevelika: uboga A-l - ca je i^gubiia ravnotežje in padla ]e 3 'stola na tla ter si pri tem zvila kost v levem stegnu. Mati, videča, da otrok ne more več stopiti na levo nogo, je ponesla hčerko na zdravniško postaje, kjer ji je zdravnik naravnal kost in ji povil stegno z Buroffc-vimi obkladki. - 51etna Fiavija Marinac, ki stanuje s starši v ulici Rug^ero Man na št. 14, je pa včeraj tekala po vrtu, ki se nahaja za hišo. Pri tem se je pa spoteknila in p:.dla ter se precej hudo, in sicer do krvi pobila na desnem fcolenu. Tudi njo je njena mati ponesla na zdravniško postajo, kjer ji je zdravnik podelil slučaju primerno pomoč. Nespreten kolesar. Včeraj dopoldne ob enajstih je š!a Tletna Axiza Maghi, stanujoča v ulici Stadion št. 11, iz šole domov po Carduccijevi ulici, ko je iz neke stranske ulice prid.r jal proti njej od strani neki kolesar. Deklica se ni imela časa umekniti in kolesar je tnko neprevidno in nespretno vozil, da jo je podrl in povozil Pri tem je u-boga deklica dr bila rano nad levim očesom. Ko je prišla domov, jo je skrbna mati brž spremila r.a z^avniško postajo, kjer ji je zdravnik podeli potrebno zdravniško pomoč. Igral je vojno. Včeraj dopoldne, ko je šel ob desetih iz šole domov, se je Tletni Anton Ferfila, ki stanuje v Rocolu-Sette Fontane st. 833, zmenii z drugimi svojimi sošolci, da bodo igrali vojno. Ni jih bilo sicer mnogo: samo trije Rusi in trije Avstrijci, a vendar je bila bitka krvava. Namesto s kroglami in pušek, so se streljali s kamni in s cer eden teh je zadel ubogega Ferfilo v L'vo podočesno kost, nakar se je Ferfili takoj pocedila kri po obrazu. Seveda je bilo takoj konec bitke in ranjeni Ferfila je tekel jokaje domov. Mati njegova ga je pa spremila na zdravniško postajo, kjer mu je zd avnik izlečil ran~> in ga obvezal. Samomorilni poizkus 701etnega starca. Včeraj dopoldne okoli deserih je bil zdravnik z zdravniške postaje pozvan v III. nadstropje hiše št. 4 v ulici della Fonderia. češ, d t je tam neki mož, ki nujno potrebuje zdravniške pomoči, ker d-i je izvršil samomorilen poizkus. Zdravnik se je nemudoma odpeljal v navedeno hišo in, tam je res našel 70!e:nega zidarja Karla Cibeva, ki si je bil z britvijo prerezal žilo pri levem laktu. Cibev ie ležel na postelji, a iz rane na roki mu je močno curljala kri: rjuhe na po-sjeiji so bile že vse premočene od krvi. i e bi bil zdravnik prišel le četrt ure pozneje k njemu, bi bil Čibev že mrtev, ker bi bil popolnoma izkrvavel. Zdravnik mu je nemudoma ustavil krvotok, zavozljavši mu žilo, a rano mu je moral zašiti s štirimi šivi, nakar mu je še obvezal roko in ga dal potem prepeljati v mestno bo nišnico. Ker je bil pa ! Čibev jako razburjen, so ga tu zaprli v opazovalnico umobolnih. — O vzrokih, ki so nesrečnega starca gnali v smrt, ni znanega ničesar. Vesti iz Oorlsbs. Deželni odbor goriški nam je doposlal | nastopni komunikat: Gotovo je vsakomur še živo v spominu, da so se ob izbruhu vojne pojavile istodobno tudi — sicer pričakovane — gospo-darsko-socijalne težkoče. ki so zahtevale takojšnjih ukrepov v svrho, da se preprečijo njih posledico. Naglo višanje cen vsak dan potrebnih živil je bilo treba ustaviti s tarifom in težkoče glede nakupovanja blaga v množini, ki bi se zlagala s potrebami ljudstva, ie bilo treba z uspešnim ukrepom odpraviti; spričo dejstva, da so bančni zavodi zaprli svoje blagajne, na kar je velika trgovina! odgovorila z zahtevo po antecipatnem \ plačilu za dobavo vsakoršnega blaga, je! bilo treba iztakniti takojšnjo remeduro; iztakniti je bilo treba tudi način, kako naj I bi se dvignilo razpoloženje ljudstva, ki je | bilo začelo vsied tega padati. Ta uoba ni daleč in vsi se še spominjajo težavnega položaja. Treba je bilo ukrepati — hitro ukrepati. V tem težkem trenutku je deželni odbor poklical k sebi razumne osebe, ki sodelujejo pri obstoječih korporacijah, sklical je občinske zastopnike in zastopnike političnih oblasti v svrho določitve potrebnih korakov, ki bi se naj napravili. Tako je nastala deželna aprovizacijska komisija kot odločujoč organ in ta komisija je poveri- • la deželnemu odboru izvrševanje komi- j sijskih sklepov: ta naloga je zelo težavna in polna odgovornosti. Z ozirom na izredne razmere je deželni odbor, zavedajoč se, da si nalaga težko i breme, prevzel prostovoljno to netivalež-! no nalogo, dasi ni bil v to primoran. Za- j sledujoč edini cilj, pomagati splošnosti, se i ni strašil deželni odbor truda in žrtev in j zaveda se, da je nekaj storil v ublaženje j bede, ki vedno in povsod spremlja vojno. S tem pa deželni odbor ni nameraval prevzeti vso akcijo v preskrbovanje živil in ni nameraval izključiti drugih javnih in zasebnih činiteljev; nasprotno, opetovanoj je zjavil, da se mora njegovo delovanje izpopolniti z inicijativo in s sodelovanjem < teh poslednjih. j Dejanski je dežeini odbor pri raznih : prilikah pripomogel tem činiteljem do na-dobave in pošiljatve živil. Na ia način se je nadaljevala akcija, in kar se tiče blaga, kupljenega po deželnem odboru, se je to pridno nabiralo in dobro razdeljevalo, kajti deželni odbor je bil in je v stanu doba vati moko po razmerno nizkih cenah, dočirn trpe druge dežele veliko pomanjkanje. S sklenjenimi pogodbami si je deželni odi; zagotovil toliko blaga, kolikor bi ga potrebovali za nekaj mesecev. Nepredvidjene okoliščine, ki Jih deželni odbor ni zakrivil, pa so na mah ustavile izročitev blaga, že kupljenega na Ogrskem in v Italiji. In tako je nastopila kriza v preskrbovali ju vsak dan potrebnih živil. Deželni odbor je poskusil vse, da bi izposlo- val od osrednjih obiasri dovoljenje za prejemanje blaga. Dosedanji izid ni povoljen. Energični ukrepi se nadaljujejo. , Deželni odbor smatra za svojo dolžnost obvestiti o vsem tem naše ljudstvo in mu priporočiti, naj bo mirno in naj vztraja v svojem zaupanju, da se bo tako zai iogla premagati sedanja kriza. Deželni odbor soglasno z razglasom c. kr. namestništva z dne 27. marca t. I. priporoča vsemu prebivalstvu najtoplejše, da v svojem lastnem interesu varčtue z moko in kruhom. Deželni odbor. — Deželni glavar: Dr. FaiJuti. 1. r. PšeniČnn moka na goriškem magistratu. Magistrat razglaša, da se dobivajo v njegovem uradu nakaznice za pšenično mo-j ko, in sicer: za vsake tri osebe se naka-j že en kilogram pšenične moke za 10 dni; za družino 4 do 6 oseb 2 kilograma za j vsakih 1(1 dni in za družino 7 ali več oseb tri kilograme za vsakih ln dni. Konec triletne pravde za 600.000 kron. [Likvidacijo propadlega denarnega zavoda j > Banca Popolare v Cjorici je bila prevzeli tržaška »Banca Corninereiale <, ki ie! zahtevala leta 1^12 od industrijalca Alire-da Lenassija in odvetnika dr. Rajmondaj ; Luzzatta, ki sta bila zapletena v polom Po- i polare, svoto 600.000 kron. Oba sta se pogajala s »Commerciale« in ponujala manj-' ■ šo svoto v kritje diiicita pri Popolari. Toda ! »Commerciale« je vztrajala pri svoji za- i luevi in ni hotela popustiti niti vinarja. Na-| : stala je pravda. Pred okrožnim sodiščem ■ v Gorici in pred višjim deželnim sodiščem ! v Trstu sta bila Lenassi in Luzzatto obsojena plačati 600.000 kroti. Obrnila sta se; nato na najvišje kasacijsko sodišče, ki je; izreklo te dni razsodbo, s katero se odbi- i ja zahteva »Commerciale«, češ, da ni ime- | la »Banca Commerciale« nikake pravice i j zahtevati svoto 600.000 kron od Lenassija i ' in Luzzatta. Banka je obsojena na plačilo! pravdnih troškov nad 4000 kron. Banka je imela ves čas še svoje druge troške. tako da je bila ta pravda precej draga, Le-! nassi in Luzzatto pa sta tako rešena ved-| no iima grozečega velikega plačila. Odlikovanje. Nadvojvoda F ran Salva-; i tor, vicepatron Rdečega križa v monarhiji. je podelil častno znamenje drugega raz-! i reda Rdečega križa upokojenemu majorju Rudolfu Bregenzeriu v Gorici. O pomanjkljivosti zavojev pri pošiljat-I vab raznih pridelkov z Goriškega na Dunaj je bilo tudi govora v članku v listu »Die Zeit , na katerega smo odgovorili v torek. Tam se toži, da pošiljatve so slabo, pomanjkljivo zavite, zbog česar doha-I jajo pogostoma pokvarjene na dunajski trg. Z zavoji so pač težkoče. Naši razpošiljale! storijo kar morejo, da bi prišla po-šiljatev dobra na Dunaj. Morda pa so tuin-tam zavoji res pomanjkljivi, kar škodi po-Šiljalcu in v slučajih tudi prejemniku. To-stvarno naj bi se potrudila naša trgovska in obrtna zbornica, da dožene iz strokov-i n jaških krogov, kakšni pravzaprav naj ■ bodo zavoji za razne pošiljatve. Morda to-j zadevno tudi ni vse v redu po železnicah? i Stvar ie važna in so tu v igri gospodarski interesi našega kmeta; zato naj se ta stvar prouči in uredi tako, da ne bo trpel škode naš kmetovalec in razpošiljalcc. Vojnoinformacijski urad v Gorici izka-! zuje: Ranjen je Mihael Polenčič iz Bilja-j ne, vojak 4. pešpolka, 2. stotnije, rojen le-| ta 1883.; Ivan Vrč iz Krmina, rojen 1890., | vojak 4. polka, se nahaja v ujetništvu; A-i lojzij Jelen se nahaja v ujetništvu v Sa-| markandu v Turkestanu; Henrik Arčon iz Renč, pešpoika 4.. 2. stotnije, rojen 1885., je ranjen; Josip Cufer z Grahovega, rojen 1880, ranjen; četovodja Alojzij Ferfolia iz Gorice, rojen 1889., ranjen; Avgust gorjanec iz Deskel, rojen 1890., ranjen; Anton Jereb iz Cerkna. rojen 1893. in še dru-; gi Anton Jereb iz Cerkna. vsi istega pol-] ka: Fran Uraton iz Viška je ranjen, rojen j 1887.; Ivan Colussi iz Ajela je umrl dne 3. marca, pokopan je na pokopališču v Je-drzejosu. Goriški »Gazettino Popolare« zopet j preneha izhajati; prenehal je bil januarija,! potem je začel zopet izhajati. Glavni urednik Josip Kersovany je bolan, sotrudnika, i ki ga je imel, so poklicali pod orožje. | Po tujih bolnišnicah so bili z Goriškega:; j V Ljubljani Vaclav Kofol iz Tolmina, ve-j ! jak 27. domobranskega polka, ranjen na ; | desni nogi in Karol Zorn iz Prvačine, de-j i setnik 27. domobranskega polka, ranjen:, v Vitrovici Aleksander Zavrin iz Dolenje-j ga, vojak 27. domobranskega polka; v j Ljubljani Anton Simeič iz Fare, ranjen naj desni nogi; v Ljubljani je bil tudi Anton; i Kocijan iz Sežane, vojak 97. polka, ra-| j njen na desni nogi. Predavanje za ustanovitev društva mla-j | dinske brambe, ki se je vršilo v torek ob j j 6. uri zvečer na višji nemški gimnaziji v j | Gorici, je bio jako dobi o obiskano. Jako zanimive> in izpodbudilno je predaval pro-, I tesor Czihak. Umrl je za legarjem v vojaškem lazare-! tu v Gorici enoletni prostovoljec Karol Hofler, star 18 let, doma iz Kathreina. V ruskem ujetništvu se nahaja goriški; učitelj tdvard Prinčič, kadet 27. domo- • branskega polka, sin g. nadučitelia F. j Prinčiča v Pevmi pri Gorici. Domov je pi- ; sal iz Moskve. Gad je pičil 14Ietnega dečka Frana Gru-biša iz Opatjegasela. Prepeljali so ga v bolnišnico k usmiljenim bratom v Gorici. Gcrovi. — Namesto cvetja na grob R. Gorše daruje Ana Butiner za revne otroke na Acque-dottu K 4* . Denar ima uprava. — Dekliški CM. šoli na Acquedottu je daroval g. Artur Lokar, notar v Ajdovščini, krasni zbirki hroščev in Metuljev, za kateri se mu vodstvo nejtopleje zahvaljuje. \ Mila i? liiSiisea mJeSe Sfeckenpferd ! Bersiiiann ž to., Dešfn na Lobi, Tetscfien j uzi v:; v-o-i priljubljen o.-t rsled svo- i .jegu '/.b'irn .ga učinku in doka/.ani neprekos- i ljivo^ti , • odp:;• •c poletnih mcliorčkov in j racijoneino nop.vanje ko£e in lepote. Na j tisoče zahvalnih pisem. Mno/ja odlikovanja! I Paziti je pi nakupu na znamko „Steclicn- S pferd" in na polno ime tvrdke ! Dobiva se ! po K 1*— .v lekarnah, mirodilnicah in par- I temeiyab- K ivnp tako he je obnesla lilijna j trcnui „Manera" (80 stota za ohranitev i . ne/.iiih belih rok. I I CES!\0»BUI) JE VIŠKA RESTAVRACIJA (Bcsakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle _Poste št. 14. Vhod v ul. (j. Ualatti, zraven glavne pošte. Slo-venska postrežba in slovenski jedilni listi. : MULI OdLJISI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se rarn-najo eukrat več. — Najmanjža : pristojbina znaša 40 stotink. : Kfi?i17nft Ifi^kff različne"a samo za IIUIU^IIU llfUllU aprovi/.acijo istrskih in fur- tanskih občin po K (>."» — 100 k^. - Piistenwald it Brandoliu Nasledniki, Trst ulica Bosco 50. 210 HritlfflSlfl 7Predpisu, zajamčena izvršba iaUdl!il!\l tekom 1 dneva: po konknrcnenili ccnah samo pri optiku GIUSTO HIRSGH, ulica Nuova 31. 21^0 Jtedilne družinske peči K 7*20, medena obešala za zaveso K 3"50, prodaja CESCA, Trst, ul. Caserma štev. 14. 29 Fotosraf fi. JerHlč Th^&Sž ulica t^t. Izvršuje \sa fotografska «ieJa. ^243'j "lOjftdg« mlatieni^. ki govori in piše slovensko, iuivlCil -talijansko in nekoliko neiniko, i6'e službe v kaki pisarni. Ponudlie pod nVesten-4 na Ins. odd. Edi^o^ti. 401 Oeleposestaik odouec i^s^rs brez titrok in brez sorodnikov, s premoženjem v poslopjih, zemljištu in kapitala čez 100.« 00 Iv. želi sc takoj poročiti z gospodično lepe i;: krepke postavo staro 23—3-r> let, slovenske rodbine in izvožbano spodinjstva na posestvu. Ponudbe pod vesta" na Ins. oiid Edinosti. 209 ■ VrrO ffl ,zv®žbanega praktikanta s znanje iti« j lijanske.^a in slovenskega jezika. Po- nudbe pod rFilijalkaa na Ins. odd. Edinosti. 217 ' PKAffff se železna blagajna \\'ertheim, svct!!ni'c IvuU za električno luč in plin, priprave za 1 izložhe in miza za zlatarje Xa lov pove Ins. odd. i Edinosti. " ' 218 ZAHVALA. Vsem onim. ki so našega ljubljenega sina ozi-i roma brata i Hudolfa ^©»ris j spremili k zadnjemu počitku in vsem daiovalctm cvetja in vencev, naj bode tem potem izrečena najsrčnejša hvala. TRST, dne 21. aprila 1915. __Družino GorJe. ZOBOZDRAVNIK Dr. Je Čermak se je preselil in ordinira secftj v Trsiu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste. Fzdlranle zo&ov isrez&olsrino. PJoin&iraaje. TfžbšRo pocfporno in Sirnlno društvo. Llnakovcljavno okrajnim bo!, blagajnam vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, duc 2. maja 1915 ob 10 predp. v društvenih prostorih ul. Torre bianca štev. 41, I. nadstr. 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Izjava pregledovalncga odbora. 5. Vclitev vodstva in odbora. 6. Slučajnosti.*) ') Slučajt:i predlogi morajo biti naznanjeni dai-Streuemu vod-tvu v-aj 5 dni pred občnim zborom. Josipa Pauieiil - l^iren je piičela zopet z delom in opozarja cenj. odjemalce, naj sc čiinpreje prej.'rbe z apnom, ker je le začasno odprta. Blago I. vrste : : Postrežba točna. Cene zmerne. : : j Dr. PETSCHNIGG TRSI Ulfl S. UTERHUL STEV. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8—9 in 2—3 in specijalist za kožne ;n .vodne (spolne) bolezni: 1 l''2-l in 7—-7J/-.