Štev. 193
Posamezna števi*1^ 20 stotink
V Trstu, v petek 24. septembra 1920
Posamezna številka 20 stotink
kaimEt JiEAf
JlimjA _izvztmii. n/v-^Hek —	dan »jutraj. — Uredništvo: ulica sv.
PntiiiSti* Asiikega <tev.	nadstropje. — Dopisi »laj s~ nošiljaja urei-
niinn. _ Kefrankirana pism. ne sprejemajo, rokopisi se ne vućajo. — Jsdajatdj in odgovorni urednik c*eian Godna. — Lastnik bonsctfcij hita Edinosti. — Tiak tiskarne EdinosL — Naročnina znak tu mes*c L . pol leta L 32.— iu ccio leto L 60.—. — i«*cion lutir.ištva in uprave 11-57.
EDINOST
Socijalisti in dalmatinsko vprafanle
Ped iegn naglovom smo priobčili v izdanju 14. i. m članek, id je zavračal propagando Zix ne^vSsn/D Dalmacijo*. Kot poseben pro-je	ozniačen jprolesor Urbianaz
ir. K«jpra. Tanam piše sedai:
Srvc-vathr gc zpctdkm L*redniče!
U vasem c. listu od 14. t- m. imao sam prijeku. da črt3m u uvodnom članku o * dsfcr.a-l	p;itar *i sseiae >st\a.rr, koje baš ne
odgdvfrj&ju Istimi. Mogalc (Ko čznftett vi3c dokaza. -da ya ni c^atm u Dalmaciji po«ve ne-poenon; ia sam nunogo godina u Dalmacija fl-ivjo i premda redom Tali/znac, tamo sam naučio hr\ als'/i jezi-k, upoznao minogo političkih |?ud? i književnika, t£fco da sam s nekima >of i	u n'. - meacm saobraćahu, a šio najviše
urVedi žrvio sam med]u nared-r-m i proučio tiiegovj rn'-e-^ovu dušu i nj-egove čežnje.
Ali	sva ovo na sii-amu: hotio bi h
sc na/me osvrou-ti jad ino na brčkra, u iko;c^ napadale >A\amtf i tat inske socijaliste, :e ifi pr3oaru>le»ie r.c-o ampfarfjaV®te. Ne,r> H*o--ipz/cžcue moji Pitre nego se je »Avamtr« odlučio, da pristane uz naš pokret za avto-
.mr/j Dz^/fJj, soc&a'fsdćiki za&tuj^iici i novinark hotjeV. su se ck-jektivno uvjerit:, da »se ne radi o kakvoj pntfrt/ičkoj igri, da se ped plastem Dezavčsnosti i ?sIo1>c<3e ne tijera ikafl&vtu nac^onaristritčku ž šov»'n*.«Tt;-iIfu politiku.
O iojuu >e nuožete i vi luiV/0i uvierHi,. alko |-re^edriie} -Pcpolo	iod »caifo dsam,
k o Ji se fe više rputa -oborio na mene i na tnzje c'ru^ove, |prerod«a mu nije uspjela, dta1 urV^ti aifgiunier-ie, 'kontna smo mi bje1rcdan!:> .dckrUzjalTi, <*a jne-zavisnost Dalmacije prikazuje na;bo"'je fje^eaje :adranskc*<*	ne samo za Da1-
mac -u j za Italijiu, nego i za Jugoslaviju.
Birdrte uvjereni o temu, da »sociajlistljnia n« {ali srčnosti i iskrenosti, te da bi mi otvoreno brcnili, da Dalmacija mora pripasti Jugoslaviji, kad bi to većina dalmatinaca zahtje->ala. Ali vi ste sjegoirni, da tomu n^e tako. Da ne govcrittnot o balija-nskoj mamjiaii, kc^ja neVrn djel,om čezne za aneiks'jom Itaii^i, vi dete Iako u\-iidjeiič, da ie glavna većina dalmatinskih Hrvata proftivsa ne .amo Italiji, nego l Jugoslaviji. Ima š ord'j« u Trsku daima-iinsikih Hrvata, koji su mc.rali pobjeći iz 6\0]e ćcartofvine i koji če vam modi poivrditih.
A zalto sve to? Kojfi glavni uzrtcik, da scJ. u DiimaciVi čezne za slcibođcm i za neza-^rlijjoeču?
S\ jjest, ciuboka srvd^st, d^s su Dalmatinci prijo .svega D^lmel nci; kućnje ov^'ii dvi^u g&ć.na. t^a su Sr'bi ne(bra?ća i <ia Je Jugoslavija sinonim Velike Srbije; pobjeda nove kemunv btićne ideie, koja ima da p-.bli že i s;edini, šio > Austrija .prije cdje!'^,, sve ^e lo doprineslo i dopr nijeti če širer.ju Ideje o nezavčsaicii Dalmaciji, dok >e to ne ostvari, pr»ić \oC."J svih naci;crlil!s!,a a	jmperuiai silbL
Tekar orJ.a u zenvHi veli^c^ Tci-Timiisa^ ra-siati ćc novo d ba a ri^e^ov će >^ seju -šspi-Jni.a!
Proi. Umbcrto Urbanaz,
G. pr&fesci Ixi je us-treženo. Priobčili smo mje^ov dicijT'.ts, tfrom>a p,>]?, nr'o, ke- ipos-iu-5amo radi tudi msp-otna innen'.j', če *o 'e pridana v ccst'ojni :n stvarni obi'1::*. AV če si go-pod prcfe?.or dtcnii^a, d:a je s tem poias-r.ilom kc-;;-t:! svoji propa^or/ii ,p:ed forumem fiAše^a1 r.a-.cda^ potem se tem-?!;!1!^ ciuc'ti. Saj to »jpjlcivo pojasnilo ne vsebuje r'"enega dc;!caza, ki bi modeli izpcdtlli l;e en maš argument proti njegovi propa^tidi; naalaoja sc na i: J.:i\ef — a Irdjtve niio še dokazi,, posebno pa če prihajajo cd stranr. ki rr*L*r.a prav nc>c-nga mandata, da bi smela govoriti v imenu prizadetih —: da narod v Dalmaciji Koće sA'O-bedno dalmatinsko rcpubliko! Gc prd. profesor l'cgne poznatd kakega po edinega da'lmaliii-tkega politika; naroda same^a< pa ne pozna, aiiti r.c potrta narod njega, kaano-li, caj ib? mu ^il podelil mandat, da bi mogel govoriti v i'.Tienu, sosebno ob vfprašaniu, ki je vprašanje narodne .bodoče usode.
G. profesor se je skrbno izogni! bistvenih toček v nsšem olanliu v izdanju od 14. t. m. Posebno pa cislaie dolžan odgcvora na vprašaje, zaikaj mu je edlino 'le useda Dalmacije na ^rcu? P'še — »Icaikor že rečeno — le trditve; "k: utegne'o imeti — nočemo deLati ■kat'vice ni-li .Httur — pH>d';3 j|o v njegovem pester em .uver-.ien'fj, ki pa vcer vise v zraku. Go\o-ri nam: todMe u ve rje ni, bodi'Le uverjezu! Take «\po-tstri;fe pa sa le prazen zvoi, če jiJi ne pod-ikrc p!j? 'o d ej s tiva z rccčjo dokaza.
Zato se moremo er.-c*.'lav-no skl cevati na iz-va'anja v naš>em većLra; omen enem članku •te!• bi mcigli nr.pravi'ti z^'kliučno piko. Vendar ^e h »jr.no ozreti na- pec trčite v na zaključku n'egove^a pc-iasniia, ai. kakor že hečemo ime-aiova'Li- ri egov dopits. Sicer se te Irditve odli-Č'"vejo sUe'Ioo — neresr.cs'.ro', ali nedosla'e jm — pikantncoti. V nekako nas'ado so. Skli-0'j*j3 e r.a p.retvezno "mnenje dalma^insklih Hrvalrv, fci so morali bežsiti iz Dalmacije v Tr t. Nastiafo: tpi'kantno vp-Jašanje: kaki H.r-T^itje no to in zakaj so mcraM bežaiti« če pa je ves naj^d v Dalmaciji — kakor trdti gtjspod profesor — istoga mnenjia ž njimi?! — V Dal-madneih, da je globclka zavest, da so pured-
em Dalmatinci! Potemtakem (bi 'bili — brez narodnosti. Kajti 'beseda Dalmacija je — če smo pirav poučeni — geografrčen in ne na1-roden pojm. Gospod profesor! Če bi hctel kdo govoriti našem Krasevccm, da so Kraševci in ne Slovenci, bi se mu sme:a!i vsi kraški voli do zadnjega hleva. — S trditvijo, da so Srbi t nebrane*, ovaja g. profesor le svoje sovraštvo preti Srbom, a sovraštvo proti kakemu plemenu Ima sveje šotore tik narodnega ne-
enodemega in nekulturnega šovenista! _Dađje
trefe, da je Jugoslavija jinonim Velike SrWje. krmimo gospod profesor, kajti ta vaša trditev t*c civila do viška drznosti. Ka ćovoć-He o
■srfa*iklk »nebrarih«, mislite pač »a Srbe na tieićtorlju prejtoje ikraljevine, -ki tvori v Ju-^ocslavtiji menda, le znan j Ss no ozemlja Jugo-slavi&e! V Hrvatski tvorieo Hrvatje večino, v Sloveniji žhe menda — Skrveuci, Daknaci>o pa starj-jaite vi sami v mAsprotstrvo s Sdbil Vrbu tega se Je Srbija odrekla -svojega »kneaia. Kako neskladnost, kako neresaiico ste napisati, sicer veleceniend gospod proies»or!
SlatSo pcislužifi s tem svojim po-;asnilom is<prooa^airdi> (za dalmatfisko i-jepubMiko. Iz te meke ne bo kruHa, tudi ne iz peči ita-tiijatLske socijalne demokracije, iki ji sicer radi priznavamr, da ve, kaj hoče. Nesreča jtf le -ta, da tega, kar ona. hoče, narod v Dalmaciji — noće!
Triumfalno potesanje ressnta Aleksandra po Bosni
SARAJEVO, 22	po!to%*atDje po
B-c-tal se j.e razvi.1,o v s^'j-ajno manifestacijo vladarski teši. N'je^ova. pict je bila triumfalna n3č mranj nego po Hrvalatci in Sloveniji. Po vtstefc postajah do, Saraje.vega, v Dcibc^u, M'a^aju, Za vido viču, Žepcu £ti, fcjejr se vEdk ustaj\->-Ijal, je bii sprejet z neepisnimi n'avdušcnjem, Po\ sQfd <so bile ekrane nepregledne amožji'ce ljudstva	slojev, ki' ao .prišle, da pozdna-
v£go £;V5C^ega nareld nega vlaiiaTia. CiJ'ji potovanja je bš!o Sarrfe vo, tkamor 'dnrort:i <vibtk d-oišpsl ob 18. Na pcfttta?iT ga ije pričakovala cj^:crnina' mrpožlca vz m-s-clja -In bli&njih krajev. Zbrc^ie so blve ''j_idi? vse ci vito e iTn veraške a': lasti, rastclpniki. štlrlih venoiapovedi v Bosni un dep'-ctacije rac.ri'Ih društev in kra'jev. Bila sta prisotna tiiidi a!r.!^ležki- in češikosI'O\-«aški <korJZ.iiJ. Ko ie pri\icizii dvorni vlak, so zagnmeii na <žrci;b t :|pc<vi, a igtlaisba ,je intonirala državno •h'imii'C. Naijpre«; pozdravil regenta v Imenu bcisecoike deže?ni» vlade njen. predsednik dr. Miian Srskić. Po odgovoru je regent preg,?edial iČasino •s>hz<brrS;o ki <s* nato odpeljal v kopiji 2 ■ministrskim; pred^e-d-ni'kom Veisnićem ;v mesrtio. Pred oj-m yc jtthaia' četa dvorne garde, ki ga Je spremlja tuda ma potovanju skozi Hrvatsko in Slcrv-eiiijo. Vozil se je .tudi imanaio mesta, ikjer je ,pred šestimi leti padel ped Principovo roko Habaiburžian Ferdinand, todai kakšna raizHka med ted"a> in sedaj,! Ko se je vozil po Sarajevom Ferdinand, je ibftol vse strogo zastražena, doičiim se sedaj kitaro ins m'a?do gnetio oflcoli Ale-•ksandtove kočč-e ia> ga navdušeno pozdjr a vi j.a lo.
Regent se je mfu»diil v Sarajevem tri! dn-i. Ko 'te govoril narodu, spcim-jnjajoč mu dogodke hz besenske zgodovine, ki ipričaijo, Ikako je bila Bosna tesno zvezana z dnugimi- 'Ugoslo^n-skčmi deželami, kako Srbi';a s s^noje ctrani ni jncigla n'iicdar pozaibiti, da po-črvajjo zemtki ostamki Sv. Save v Bo.sni, v M^iljteševemv so se mmojgckatertenvu ip^^srie	^ileHiisander )V
opozarjal Brsa.nce, ik'ako so tuj vpSSvfr znali izrabljati d'e^j/tvo, da ■c|b^l:;cije v Bosni 4 kotn-fesije, praJvoslai-v na, kailjoliška, unnaslimanska ia židovska, v hujsCcanje er.egta proti d-nTr^emu rn .poudarja^, da je dcJlnosil vsaikesga Ju.gos.'lovonai, delovati na to, da se venska navzkrižja cJblaž o.
Regent \ye i prejel že prrvi dan tudi po-kicn boseaskeiga tsefjjiašiva, 'ki ga :>e prihitelo pozdravit: in nru pHrejalci ovaicije, k: so presegale vsako pričakovanje. Drugi dan je bila vojaška parada, katiemi i)e <pdrisrt«tv<Arafta na balkonu 't'Ui3: regentova sestra Jslena. Po paradi .;e šel regent med djudđtvo :in se pogovarjal z •v viprcik ter ise tsrvcibcdcio kretai med' na-r.Ctdrm irriviia na -onem Bcrajnui, k^er >e padel Habcburžan- Ferd'tnaaadL Pcset'l tudi glavne sarajev?lce oerk\ia? vse;h 4 veroa^ipoK-edi, naijpre} moiiJimansktot nato pravoslavno, katoliško in židovsko. Povsod >e biil s:\jctjno sprejet po cerkvenih dct^tcijar.čib-veniklli, ki so ga po (nagovorih, pel'aH ped rciko v cerkev, in vernikih. Tre'.'ji1 dan svojega (bivanja v Sarajevem je prisostvoval Aleksander sokclsk.:»m vajam. Bilo ie zbran h čez 600 Sokolov in SokoVc iz Bosne, Hercegovine in južne DaJmaciije. Qb priliiki obeda v časni^lkem domu ie -ctdiposlainstvo iz Hercegovine •izrooilo v dar z zlaj&om okovano sab3^o z zlaitim držajem. Aleksander ,je ginjen sprejel ta dar, ofbžaloval. da ne more sedaj obiskati tudi Hercegovine in rje poslal svoj pozdrav.
U iim'c regenta je položil njegov adjutant general Zečevič prekrasen venec na grob hrvatskega pesnka SUvija StrahImira Krar.jče-viča.
Pred italilansRo-Mlouensklml posojanji
ZAGREB, 22. Vse časopisje se bavi s predstoječimi jugoslovensko-italijanskimi pogajanji za rešitev jadr.inskega vprašanja. — Tako poroča „Jutarnji list44 iz Belgrada, da je minister vnanjih stvari Trumbić že prejel povabilo iz Rima na pogajanja in da odpotuje že te dni. Kam, ni doslej še znano, krrti kraj, kjer se bodo vršila pogajanja ni h je >e določen. — Vest, da bo spremljal
u i bića tudi Pašić, se zanika. Spremljal ga o o, kakor se zatrjuje bivši črnogorski ministrski predsednik Radović.
V političnih krogih se smatra, da se bo posrečilo v teh pogajanjih končno veljavno rešiti jadransko vprašanje, ki stoji na poti vzpostavitvi rednih in bo'jših odnošajev med Italijo in Jugoslavijo, kar želi Jugoslavija in, kakor se vedno z .trjuje, tudi Italija. Samo se ne mere razumeti, da Italija, tudi sedaj, v očigled direktnim pogajanjem z Jugoslavijo, le vedno rovari proti njej na vseh koncih in krajih. S posebno velikim ogorčenjem se sprejemajo vesti o italijanskem protljugo-slovenskem rovarjenju -na Koroškem.
jugoslovensko Italije, : i zna-
Kakšno stališče bo zavzelo odposlanstvo na pogajanjih z no. V kolikor se čuje, bo vztrajalo na Wil-sonovi črti, katera bi se mogla le deloma nore-ori iz-nremeniti iz orosnodarskih in dru-
gih vzrokov, ki bi bili v prid obema državama.
Glede Reke je stvar zelo težavna. Ne ve se, kakšno stališče bo zavzelo v tem vprašanju jugoslovensko odposlanstvo, toda ena stvar je gotova, in sicer da jugoslovenska vlada ne bo pristala, da bi Zveza narodov poverila mandat nad internacijonalno Reko Italiji.	_
Plebiscit na MKem
Odločno stališče slovenske deželne vlade
LJUBLJANA, 23. Bližajoča se odločitev na Koroškem, od katere je odvisna ne samo gospodarska bodočnost slovenske Jugoslavije, temveč tudi narodno življenje slovenskih Korošcev, pri katerih fci hoteli Nemci nadaljevati in dokončati začeto ponemčenje, je sedaj najvažnejše in najresnejše vprašanje za Jugoslavijo tudi zaradi tega, ker morata od teh malo dni, ki nas še dele od plebiscita, postati odvisno reševanje jadranskega vprašanja in značaj italijansko-jugo-sloven.-kih odnošajev v bližnjih dneh. „Slovenec'4 in drugi listi odločno nastopajo proti vladi, ki ni znala dovolj odločno nastop ti, ko je šio za umeknitev jugoslovenske vojske iz spornega ozemlja. Mi zapažamo — pravi „S ovenec" — da se v Celovcu vedno popolnoma zadovoljujejo samo že'Je Nemcev. Komisija je lahko zelo natančna v izvrševanju mirovne pogodbe, toda mi nismo nikdar čitali v pogodbi člena, da se mora ljudsko glasovanje na Koroškem vršiti pod zaščito italijanskih bodal in strojnic.
Gre namreč za prisotnost dveh italijanskih divizij v bližini Celovca, ki bi jim morda mog'a medzavezniška komisija poveriti zasedbo zone A, v katerem slučaju bi moglo priti do zelo resnih zapetljajev. Nadaljuje namreč list: „Če se italijanske čete ne u-maknejo, mora Belgrad takoj preklicati vse odredbe, dane naši vojski in orožništvu. Za slovenski narod je s koroškim vprašanjem zvezan njegov ugled. Ne gre za nezaupanje v poštenje članov komisije, gre predvsem za obstoj in bodočnost slovenskega naroda, kateremu je italijanski imperijalizem odtrgal že eno tretjino najboljših in najnaprednejših sinov. To dejstvo mora jmeti Belgrad vedno pred očmi, ko gre za sklepe glede ljudskega glasovanja na Koroškem.
Današnji listi javljajo, da so Nemci pripravljeni na pogajanja zaradi določitev meja na Koroškem — brez ljudskega glasovanja in potom začrtanja meja po strogo narodnostnem načelu. Očevidna je, da Nemci že obupavajo nad svojimi uspehi v zoni A in bi se ho'.eli na ta način izogniti ljudskemu glasovanju v celovški zoni B, kjer se mora — k a'tor z.ano — tudi vršiti glasovanje, če izpade glasovanje v zoni A v prid Jugoslaviji.
Porazdelitev zemlje Jugoslavenskim dobrovoljcem
BELGRAD, 22. javlja se, da je ministrstvo za socijalno skrbstvo že razdelilo 1 milijon jutev zemlje dobrovoljcem. Posrečilo se je tako reševan:e težkega vprašanja, ki je dobilo v vseh državah važno obliko. (Dobro bi bilo, da dajo kako vest o sebi ludi dobrovoljci, ki se nahajajo kje izven Jugosla-vii<e-> _____
DeniiirKocUska crta pri Reki zaprta
ZAGREB, 23. Vsi!«d kuge na Reki -je bila zaprta demarkacijska črta. Ni dovoden ii&ak (prehod ne na to ne na ono slran.
Dolna proti Rusiji '
Poljsko vojno poročilo
VARŠAVA, 21. Poročilo poljskega gte*\toega štaba prarvi'i: Naše čete ,jo dosege črto cieke Zbruč. Bojjševiikj bež'ifo proti vzhodu. V Vciiaiji smo izasedili VišegradeSc in Kreo-mtenie. Nača konica ije dosegla črto reke Hcxry. V c>kra<Vj Pruzany znaša število ujetnikov 2050. Bilo je zajetih mnogo strojnic. Včeraij smo zajjelii 500 vojakov in 2 -strojnici. Bolj pro*"i severni smo za v zeli Ouszld'ko in Novi Dvor. Ujetnik)' pra-■vjjo, da prihaja iz Sibirije -mnogo dSvfjzij rdeče vojske. Na nijemenski froniti je streljalo litovsko topništvo proti našim postojankam. Litovci se nt'pore jo na svodih tpotožajiih.
Vranselovo vojno poročilo
CARIGRAD, 21. Vlada generala Vrangela brz obavlja, da nadaljujejo ntene čete po zavzetju železniškega voz]čsča v Pok>gy v :iever~ nem delu Tavride s preganjanjem sovražnika. Ob preganjanju je biio zxje iiii 2100 mož, 7 topov, 25 strojnic ia mnogo voz. Ob Aleksandre vs ki železnici so Vrajngelove čete zlomile sovražnikov od'por. tem oisek^u .ie bila po-to?čena 86. dfcvdzi^a rdeč« pehete. Bik> je zajeto nekoliko t epov in precej vojakov.
Rasi pripravljajo svojo nato za Soj
HELSINGFORS, 22. Sliši se, daj so boljševika popravili lafdje dreadnotsk« floite, ki je bila v Kronstadtu. V Kicmsitaduu so bile 3 kri-žarke, katerim je man^kaC; premog. V Vaei'to-stovu se najhajsfo tre ppdvodnice, katere bolj-ševfki cborožujejo. Splch se opaža žLvalma delavpcist, kateri je cilj postaviti na noge budi ostale dele £lote.
Vesti iz ČeSKcslousSKe
Program nove CeSkoslovalka vlade
PRAGA, 23. Minjstru4ci predsednik dr. Cer-ny je izjavil, da bo prva misel nove vianJe pomiriti politične strasti in pridobiti setd-eiovanje vseh r«ho:do,valkov v j>oiitikL kil io 'bodo na-
rekovale državne koristi. Za mr'nistra javni h de! je .bed imenovan iraž. Kwakrik, »a^truk tvornice poljedelcih strojev y Proet^jovu (Pros-snitz).
Razkol v teJkosiovaJki socljalno-demokraiski stranki
PRAGA, 23. Ci^rn" (sccdjadnc^dteaiokratsike -Levice, na čei-u s pši.ateMem Ivanom OJbrachi-om (Zemanoan) in dr. Smeralocn, ki so bifli zasedli uredništvo lista »Pravo Lidu« so bili prisiljeni, v zmislm zakona i n v sled1 tožbe vodstva ^ccijalnodemckratske stranke, izoremeni ti nasJov zasedenega lista, ki so ga prekrstili v »Rude PraJ\X)i< (Rdeče Pravo). »Pravo Lidu--izdajata seda* blifvSa rzd^jjatelja, pK^.lanca Stfvni in Nemec, v neki drugi tiškamii.
Narodni svei soci jalno-demotkcaits/ke s-tradke je določil končuo dan 27. novembra kot d'an shoda. Na shedi bodo pripuščen: saino tistt delegati, ki podpišefo izjavo proti III. internacijo-naii. Levica pa C6ta"a pri btvv^i odločitvi', eta bo rmela shod že koncem septembra. V Sv. Mart?mi na Slovaškem- so ime'i e4ovaSki soci-vaini demcikrati iseistanek. Ker so ta sesitemek skKicali madžar ski fleonrunisti proti volji slracJ-e, ga slovaški delegati' zapustili ia s "tem dokazali SV050 s'ožnost s strankinim vodstvom.
MSHerand izvoljen za predsednika francoske republike
VERSAILLES, 23. Narodno predstavništvo. Glasovanje se opravlja hitro. Prro glasovanje »e bilo gotovo c-b 15'55. Nato se je vršilo prorf-giasovanje, ki se \e končalo ob 16*15. Volitev ie bil« nato zaključena. Bilo fe 892 glasovalce r, absolutna večina znaša 447 glasov. Millerand je bil izvoljen s 695 glasovi od 892.
PARIZ, 23. List »L'Oe.uvre« se vprašuje, ali bo Brviand ivo tel sestaviti vladno in pravi, da če on ne sprejme, novi ipredl^e'dtni'k ireptsbCi.ke ne bo vedel, h tkCmu se imi je ab:mHi. IzCt'/j-čr.i^ejo se jim en a Jcninart in Leygues, ki so se navijali v preteiliMi dbeli. V vsakem isiučalju pa je zeuo verjeilno, jwudia2jiuje »L' Oeuvre«, da bo Briand sprejel tisilmsico ztanatnCth. zaude v. Kar se t »če listnice za finance, se priznava, dtaj je težavno najti nađ!edni:k(a. Med -starimi mrin/stni, ki cistah nejo na svojem mestu, se imenujeta Steeg in La-ntd'ry.
RAMBONILLET, 22. Predsednik republike Deschanel 'hm nje gor/a družina so zaipustilt grad Rambcniilet.	,
Millerandu čestitajo stranke radi uspeha na plenarni seji obeh zbornic.
PARIZ, 22. Neka vest a^anc^e Havas pra*v?, da tso Millerandu, ko je pri odhjodu s plenarne seje <s-pre£ean'ai svoj-c tovariše, mnogo •če»L>i-taCii radi impozant'nega iziraza zaupanja, iki mu •ga je n-aslovti partetmeunt. Ministrski predised-CKik je sprejel veliko števčlo senatorjev ito poslancev vseh poliitr-čmiih barv, -ki -so snu prišli čestitat. Zabeležilo se je, da »kaHtčih. 100 senatorjev in pcsiance;v, večCnomfa' pristašev Mil-■le-andove fcaaadSdatiare, d! prišlo k (plenarni seja. Na drugi strani pa bo- gotovo število glasov, ki so bali danes piopoldcte za Raouilia Per-ret in Lectaiai Bcurgeoijs, oddano jiutri za Mil-leranda v s vrb o, da se da -iizvoiljenemu čim največja oblast 'ter da se ponovi manifestacija -narcdine zveze, ki se je 'bila izvršila v pre ii3;kleoi jamu'ate-jiu na ime DeschaneVa1.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Žirokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov r;im po 40 *tot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabili po L 1.—, oglasi denarnih zavodov s mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Ogtasl, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Tr»hi, ulica SV.> Frančiška Asiskega štev. 20, I. nadstropje. — Teleion urednijtva i« upravne lii57j
Donavska konferenca
22. -Mednarodna donavitk« koale-
Pogajanja med LIoyd Georgeom in rudarji
LONDON, 22. Danes ipc.potfd.n-e .se je viši'la konferenca med Lloyd Gecrgeom in delegati delavske trozveze. Pcnsvelovanje je trajalo Ir-i ure čn pol in je bilo petem odloženo na po-j-utršnji dan^ da bi bi'ci delegatom delavske trozveze mogače tpci.oča na rjjihovi ftenerni ise-Tj, tki bo guftri) predipijjdlne. 'M/u-lI se, da je Lloyd George na seji r.-a-stUojal, dai naj se re&i vprašanje -ci po\tšanjiu pl'i'5 fpotora razsodišča.
LONDON, 23. Na včerajšnje seja je pred'Ci6il Lloyd Gecrge za.vlcpnikcin 'angLežkilh rudarjev Uisc-depclne poledice, ki bd j:«1i 'n^e-I-a stavka ogltjekcipcev za Ar^lij-o. Tudi: Frauioija in Ita-jiija •se prltožrujele, dal mera njuno (prebivalstvo trpeti veliko pomanjkanje radi tega, -ker j':ma Anglija ae m-ore da itavijaiti zai^cubss kol^Hnte premega. Naši izavezuvioi — je nada]ije\ei LIoyd Geor'ge — s'l'e nanaša*!i to- točko že na konferenci v Spa pred »kratk'oi tudi na bruselski kttnfsrcnci. Giciitt' ma fz razlagal na zadnjem sestr^ku, kako ve!;ko r> trpf>n'e i;si'lanskega lj.udstva radi jpomanf^oanja pre^mo^a. On mu je odgovoril, da se tudi* v Anglr>: mnogo trpi, čn >lo radi' tega, Ker ve izkopavanje znatno pfdJo.
Iz uradnega poroda o tej konferenci med L!oyd Gec-rgecm fin delavsko trezvezo se posnema, da cio železničarji in prometni delavci mečno branili s tališče rudarje v. Min' itrski predseini!k je naistojal na tem, da morajo iu-dai>: prediliožiiti svc|je zaateve po zv-lšainju plač razsodišču, ki naj bo pc/polnoma nevtralno. Vend?tr je LLoyd George pred1.a^ai, naj stop'jo rudar]1 i. v pre.g o v c'.re tudi z lastniki rudnikov, da se <±ogorvr:!j:o z njimi o uredba, na pidlagi kč:tere bi ibMo povečanje plače zvezano s tpo-večanjem pi jdeic.viinja«. Nadalje je cniiais'.r. Iki •predsednik izmleval, na^ rudar^ odj:ž;io začetek staMke za civa tedna. V teh dveh tednih bi se preučili <z iaabaški rudnikov zahteva po zvišanju plač za dva šilinga. Rudari pa so ostali pri svoji zahtevi, da se morajo pte»če takoj zvišati.
neredi m ro5o;i na Irskem
LONDON, 23. »Da^y Chror:«dex iona iz t>u-bžina: Nekii v-c-jaškv aivto, ki je v-ccil gotovo število orožnikov, je fpaid&l v zasedo pri tovvnj M«aibay. v olearkstki grof.-ji. Štir>e orožm-4ti so *bčH ufc^ti *ln eden ranjen. Pojačenja, -ki so bila pctsda«ia <l vso naglico, -so se udeležba bcjpbe. En voj.aik ie <bft ubid an neilooi.:ko jih je bižo ranjenih.
PARIZ,
renca je na današnji seji nadaijevslft p<retr«» načela o svobodi plovbe, ki bo imelo- v*Ua»J za Do\ma\x> v njenean plovitem dehi.
Pomanjkanje stanovanj u Rimu
Prisilne zasedbe stanovanj. — Spopadi a redarstvom.
RIM. 22. Po vojni je nas-lalo po vse i Evropi veliko ^pc«man]ker4je	arr«. Posebno prN
zadete po tei", nesreči so družine v velnki'-h mastili. Na tej nadiojgi- trpe vse države, toda Italija iz raznih vzrokov v velflko večji, meri ne^o dlruge države. Zde!o bi se, dia bi ne dmolo bč'tt tako, ker se je vendar izselil) vei"V^ii3S.ko število Hudi iz Itacije v zasedene »n anektirane kraje, k?er so zajedli stanovanja onih, ki so so moirta^i iz raz.nrh vzrokov izse'iti, ter napolnili mei.ta po zasedenem ozemlju, tako, da spy pa nefeaterih sob-alli po 7 l^ud;- do več. toda če se pernici, da ie ostala dloma velika večina, vojakov, ki sci bili i jved vcj'aio razt-r^sejm; po vsetn svetu, ni nikako čudo, da »ima I^afl'&a, ka Ja imela vedr-j preveč Ij^di, seda} vetiScanoflce težave s pcei»"tifb!jen)em potrebnih s ramo vata j. Fiutdi v	-c stancr.an*ska krizia
I uikuje, k* so j-ih prej Vud'^e upora^^faJ z« shr acnbe stare e, 'im^jo >e»d|aj' za otaTio,.<alce — imenN.no g:l:pcdo — ki so bili orefčni, ia so yih mogli do-biti	gledal na ceno. Ljudje
s -pto^io mošnjo so torej na varnem, ker kdos čm-a den»?Jr, ie pač, ksker vednev po\scd doiua-. N'. pa t'iJko z uboimm lfudj;ftvOm, -ki ima samo teliko sredititev, da za silo ži»v* rn j,i ne more (privoščiti trci?m;a tisočakov z-a nagrado onemu, ki '.pove . .. da ^e neikfe prazno stanov »nje. Oblasti -so v silni zadreg:, kajtš njihovi pozivi na naznaniterv praznih -piosboiov so cHali brezuspešni. So, sevenda, p. prostori v luksiuifljosno urejenih -stajiovanjih, kjer .itm-a ena oseba kar veliko strt) na razpcla^c, 'tod 1 teli prostorov oblasti ne vidijo. — Ob«pane drtuaiuie .so sti poiz!lcu»ai!e ipc-magati drugač^. TaSco so sklenili dela ve: za'sesti nekatera poslopja, ,kii »-o V'h zidali. Pred neko kcniaj dokončano ihCšo v padski u'ici se je zbrato' te dni v popiddamskih urah čudna družba. Ženike, otroci, mc-ški, staro in miadc^ s s"tolicami, nrN zamt m drugimi rečmi na glavi, z zava'O pc'd pazduh.of v rdc&b, na raimtah, vse bo *e ie <a!o med vozovi In vo-zički, naioieniim' z (bet.*-ni m pol uH Kom, pred na no\*o sezidano h'So katere zadnji ko^ičcik je bc! v b'!pu zapremljen po posameznih d'ružJnah, ki t>o b"!le polne vc-seJja, da so vendar enkrat p-cd... s^cj-o stroJi<o. Toda veselje ;je tra]aik> malo čzusa, ikai)ti pridrvelo }e redarstvo in kmalu na to \idel, ka-k-o žetnake s sofitzajmTv v očeh zopet vlečejo svtcij« borno hmetj;e inaziaj na/ udico. Priz-or »e bil ža-lositen. Vse -te družine trle *rpet brez strehe. Stvar, seveda, ni' takio teihko, rnfo-ški 150 se cdlcčno upirali, žesčfre r.n ctroci' so ;'C»kal!'J, toda končno so se vendar mcrali vd^ti iiit, :n hiš^a jo bHa kmA>!u zopet iprazjia. Kom«j je -redarstvo dokončalo delo v tej idicč, ;e ž« pirišlai vest « stičnem dogcdH-tu v drugem kraru. Redavstvo je zopet posredovalo, in tako se je ponavlijaio ves ta in -tudi drugii1 dajnrVisa pr.31z.na poslopja, sole, bivša vt^aika	ftai. bo
biLa zasedena. Pomekod je pršilo tncV do -Ivu-dtb spe pad o v med ogorčeno množioo in redarstvom. V mestu vlada veliko razburjenše. ker grozi nevarnost novih zasedeb
Razdor med italijanskimi Kovinami delauci radi rirasKe pogodbe
Krvavi uvredi v Torinu. — Dva mrtva, mnogo ranjvaih
TURIN, 23. Rimska pogodba o delaveki kontroli nad kovinskimi zavodi ie daleč od tega, da bi ugajala vsem dclavcem. Nasproti, velike štavilo organizacij je tej pogodbi naravne »t sovražno, tako n. pr. delavci sindikalistiČne zveze, ki niao včlanjen« v splošni Delavski Zvezi. SpIoSni delavski Zvezi ss očita, da je pravzaprav pokvarila stvar proletarijata, ki da je bil na poti do popolne zmage.
Vrenje med delavstvom vse severne Italije je vsekakor zelo veliko in nevarno in ni izključeno, da pride v kratkem do nevarnih izbruhov, katerioi se lahko vidi začetek v krvavih turinskih dogodkih predvčerajšnjvga dne in prejšnjih. Predvčerajšnjim se je vršil pogreb dveh delavcev, ki «0 bili ubiti v prejšnjih nemirih. Zv pri sprevodu je priilo do izgredov, pri katerih je bit napaden neki kr. stražnik, ki je moral pobegniti pred množico. 6im je prišlo do prvih incidentov, so začele pisicati piščalke vseh od delavcev zasedenih zavodov, ki s« zbujale splošen alarem. Priilo je do večjih spopadov med kr. stražniki in rdečimi stražami, ki varujejo zasedene tvornice. -
Iz neke tvornice so začeli delavci streljati z vseh oken proti kamrjonu s kakimi 40 kr. stražniki. Kamijon se je moral ustaviti in razvila se je prava bitka. Množica, ki sc je stekla z vseh delov racala, je tudi napadla neko vojašnico kr. stražnikov. jašnico so rešili oklopni avtomobili.
Najhujša bitka je bila za zavod Giraldi, ki ga Te sklenila oblast zasesti nasilno. Delavci so streHaH proti javni moči s puikami. Vrata so bila zaprta. Okoli 18 je prišel oklopni avtomobil, ki «0 ga zapeljali z veliko hit/ostjo proti vratom. Avtombil fe vra-ta zlomil, nakar so redarji udrli v fabriko. Zmaga je bila na strani redarstva. V neki drugi bitki med delavci in kr. stražniki in orožniki je bil en kr. straž»k ubit. * . ;Y
Vzlic celodnevnemu streljanju, mclaaj« bomb i. t. d., je lo malo žrtev, dva mrtva in nekoliko ranjenih. Zvečer i« nastopil zopet mir — mord-» pred novo nevihto.
Velika železniika nesreča
BrzovUk Milan - Rim »• prevrnil oa postaji ▼ Vicanzi
MILAN, 23. Snoči ce je dogodila na postaji v Vicenzi velika železniška nesreča. Ko je prisopihal vlak v postajo, se je lokomotiva prevrnila in z njo sta «e prekucnila še dva vagona. Posebno tetfco sta bila ranjena strojevodja in kurjač, ki najbrže nc bosta prenesla ran. Lažja ranjenih je bilo še J3 drugih oseb.
Vesti o po draženju kruha zanikane.
RIM, 22. Agencija Štefani javJ>a; Neki »jwi pninašaio vesti e diciaoicvnih mnenjih, posr.
j tiiMW>»i« mm, m>
Kovan jih fn Oklepih ministrov d zvišanju cene krtih u. T<&kkre vrati so p-gpotnoma oaRprouie resnici.
Z Slino radlobrzoliivnfl postala v Ameriki
PARIZ, 22. »Electrical Rev:ew« j^vija, da i«	Corporation of America kupila v
Kocky Pomtu ogromno zeml^-šče, ki meri kakih 6000 arov, v svrho zgradbe velikanske radicbrz<4avne postaje, ki bo -stala^ najmanj 10 miiijoftcv dolarjev. Iz ene same postaje se bo <H4ga&> kr;k:h 72 s\temov stolpov iz jekla, k* bode nad 400 čevljev v:~ok* Pod vplivom energ"le, ki 70 bo prcžzva;a!a ta pestsr a bo elerno ozr^c vibriralo kakor še nikej". Ele-ktromagnetečni valim bodo iak.o močni, da bodo prav lahko predrli skozi zemteJjvko atmosfero čn se razprostrli po eter'« med p*s-neti. Her u iranska valovi imajo — kakor znano — isto hitrost k?kcr svetloba, to je 300 tisoč kiicrvrcircv v er. sekundi. Ker je luna oddaljena od zemlje samo 400.000 km, bi d-o-h*H njeni prebiva'ar, će b? *ilx imela1, sjpclracllo te ereve ameriške r£dr.c«brzc;a\ne poslale, še pa esl nego v dveh eefcurjdah.
HemfijB irrofllfl ententi do sedal 1,941.565 tOD
PARIZ, 21. Odškodminsk* ketm-sija poroča, d« znaša toraaža ladi-j, Jci it h ie oročiia Nemčija ercteitfj do 16. eaptomfcra 1920, 1,944.565 1w. To »o pamiki vsake 'jonaže an padrenice. Kcmi-prenčuče vprašanje pravic do trgovinske lastnine, k: jih 'ahko uveijavlta-jo državljani xavczni§kih držav na cd Nemčije izročene la/i^e. Vrši se razdeljevanje ladij med zaveznike.	j 5 r " 'i?
Gro! Bethlcn — ogrski minister zunanjih zadev?
BUDIMPEŠTA, 21. ;Pe*u Hirlapu- poročajo ča tanesijivega vira, da bo groi Štefan Bcthlea iaienovan za ministra zunanjih zadev.
R&sen položaj kristijanov v Ana liliji.
PARIZ, 22. Iz Carigrada poročajo. Vesti, ki ptriha$e»o iz Anaiclij-e, pravdo, da je položaj krist>ja**ov resen. V "krajih, ki jih držijo upornika, je krščansko prebivalstvo izpostavljeno trpdiičeniU s strani kemalistićnih band.
Domače vesti
Kje smo?! Neka mestna Slovenka |e vstopila včeraj zjutraj v tobakamo na oglu trga Garibaldi — ulica Boeco, da bi kupila »Edinost*. V istem hipu jo vstopil neki mladi vojak ter relel, da je »Edinost* zaplenjena. Rekši to, je zahteval vse izvode lega lista t«r jih odnesel. Črez k,-?ke tri četrt ure se je vrnil v družbi r.ekcga dečka, ki je prinesel »Edinosti« zopet nazaj. \ ojak je izjavil: »Tu imalc zopet »Edinosti« in jih morete prodajati, ker ni nič takega v nji!« Povdariti moramo, da se stražar ni izkazal z nikako legitimacijo, da je torej »urado-lal« povsem samovlastno, pač pa je od prodajalke zahteval legitimacijo, da ima pravico prodajati ta list. — To je suhi dogodek, ki *c bo morda zdel malenkosten, a ki je vendar preznačilen za razmere v katerih iivimo, ko si vsaka uniformirana (pa cesto tudi neuniformirana) oseba prisvaja meni nič, tebi nič, avtoriteto oblasti, poživlja ljudi na odgovor in pleni tujo last. Ali ni tu umestno vprašanje, ki naj bi si dale odgovor nanje v prvi vrsti oblasti same: Kje smo? Smo-li v urejeni in pravni državi? Ali ni skrajni čas, da bi oblasii nastopile v obrambo svoje avtoritete in svojih prerogativ proti tistim, ki si to avtoriteto prisvajajo svojevoljno in to le škodujejo ugledu oblasti?
V »nevarnih krajih«. Šempeterski poročevalec bolonjskega lista >Resto del Carlino« pravi, da |e hcdil po krajih, ki bi tvorili sigurne meje za Italijo, če bi ii bili priklopljeni. Misli, seveda, zasedeno ozemlje, kjer prebiva čisto jugoslovensko prebivalstvo. »Nahajamo se v nevarni zoni, ne samo po večini slovanski, temveč tudi protiitalijanski,« vzklika poročevalec, ki pa se tolaži, da bo to ponehalo, ko bo italijanska vladavina v teh krajih definitivna in prispodabija položaj pri Slovanih okoli Soče in onih ob istrski meji. Pravr, da se spominja novembra 1918, ko so se Italijani povrnili v Kobsrid. Nikjer ni videl ... italijanske troboj-nice (mož pozablja, da so bili tedaj v onih krajih sami domačini!), pač pa vse polno rdeče - modro -belih zastav. Tedaj ni mogel tega povedati zaradi cenzure, toda če bi bil povedal, bi se bila lahko prihranila — razna razočaranja. Ko pa se je pozneje vrnil v le kiaje, se je bil položaj popolnoma izpreobrnil: slovensko prebivalstvo je sicer Se vedno zaprto samo v sebe in značajni jim pogled crknjenih maček (Kobarijci in drugi Goričani se bedo lepo zahvalili na tem komplimentu!!) se ni zjasnil, toda vlada vtisk, da je italijanska vladavina neomajna. Majhno število upornih c-lemenlov prepeva polglasno »Bandicra rossa«, toda v dobri •talijaničini. (Kako bi ne. ko so vendar sedaj lam tud! pristni Italijanifj Popolnoma drugačen vtisk Je debil poročevalec, ko se je približi spornemu ozemlju -Istrsko - jJgoslovcnske« meje. »WiIson bi si nikoli ne mislil, koliko so škodile njegove in njegove soproge »kaprice* mirnemu soživijenju obeh narodov,- vzklika mož. To, kar je moglo biti samo akademska zahteva s strani Jugoslovcnov, je postalo pravo, siiao demotožje, kateremu se. zaradi njegove iskrenosti, ne more zanikali spojlcvanja. zaradi podpiranja s strani ameriške politike. Jugo-slovcnski iredentizem desno in levo od velike železniške žile, ki vodi na Reko, je tim bolj očiten, v kolikor je vslcd svojega umetnega (?!) značaja prisiljen, da se kaže v kričečih barvah. Zato se naše čete smatrajo šc vedno kot na napol sovražnem ozemlju in se morajo zavarovati odspretl j in odzadaj. Poročevalec pravi nato, da bo nova oblika reike drčave motila eventuelne zarole in da ima Italija v teh krajih izbrane čete. Ves ta polo2a)
je opisal poročevalce bolonjslcega lista isto, !• bodo v Italiji vedeli, da se ne smejo zanaiati na
prebivalstvo bodočih obmejnih krajev, če se bo udejstvil načrt »oboroženega naroda«, katerega glavna moč mora biti ravno v obmejnih krajih. Mi pa pravimo: Čemu hočete po sili priklopiti svoji državi kraje, kjer — kakor tudi sati priznavate — živi neitalijansko prebivalstvo, kateremu upravičeno ne zaupate, da vas bo hotelo braniti pred sosedi iste krvi onstran bodoče meje?! čemu hočete po sili imeti sovražnika v narodu, ki vam želi biti prijatelj?! čemu tvegate bodoče zarote — ker sedanjih ver.dar ni — v jugoslovenskih krajih zasedenega ozemlja, ko vam vendar ni treba drugega nego pustiti to jugoslovensko ljudstvo, naj bo jugoslovensko?! Čemu si ustvarjate sovražnika onstran bodočih meja? Ali morda zato, da imate potem izgovor za zahtevo... slrategičnih meja?! In kar se tiče »nevarnih krajev« ni stvar tako... nevarna. Naše ljudstvo ni storilo žalega še nikomur, čeravno ima, kakor vi pravite, — mačje oči, in »domotožja« ni povzročil WiIson in njegova soproga, pač pa ne ravno — dobrohotno postopanje oblasti na zasedenem ozemlju.
Skrajna zagrizenost. Prejeli smo: Te dni sem slučajno govorila z nekim Tržačanom. Nikdar ne bi bila verjela, da je ta človek zmožen tolikega sovraživa. Omenivši dogodkov dne 13. julija je govoril kakor so pač pisali zagriženi tržaški listi: vsega da smo krivi le mi sami, ker smo nesramno izzivali i. t. d. Pojašnjevala sem mu mirno in stvarno, da to ni resnica ter mu dokazovala, kako da je bilo. Niti slilati ni hotel ničesar ter trobil svojo dalje in zatrjeval, da se bo odslej na uradih rabila izključno le italijanščina. Zavrnila sem ga, da to ni možno, da bi bila to najkrvavejia krivica, ker večina na tem ozemlju je slovenska in ne razum« italijanskega jezika. On pa: »Uči naj se! Moralo se bo učiti, ker Italija n« pozna drugega jezika, razum italijanskega!« Zastonj je bilo moje dokazovanje, da so uradi It« radi ljudstva in ne ljudstvo radi uradov. Enostavno ni hotel nič slišati o krivici: Slovenci naj se potujČijo, pak — amen! — Nato se je spravi! na ccrkev. Tudi po cerkvah, da mora biti vse italijansko! Na moje oporekanje, da cerkev mora biti vesoljna, to je pravična vsem narodom, torej mednarodna v pravem, plemenitem zirislu, jc vzrojil: »Pa naj hodijo v oddaljeneje kraje v cerkev! V tržaiko cerkev pa ne!« A, tako —« sem mu odgovorila — le podite nas iz cerkve; kadar nas postavite pred vrata, jih lahko — zaklenete. Vedite, da imamo tudi mi Slovenci Boga, ki ga hočemo moliti v svojem jeziku, da imamo svojo duhovščino, ki bo znala braniti sebe in svoje vernike. Do tu — sem zaklicala — ne segata vaša moč in vaša strahovlada! Slovenska dušs bo znala ukreniti, kakor zanjo najbolje. — Pogledal me je presenečeno. »Kaj mislile s tem?« je dejal. Odgovor moj: Jugoslovcni imajo dve cerkvi. Ako bi jih — kar se vam pa ne posreči — vrgli iz ene, bi šli v drugo. V cerkvi se ne bodo puščali strahovati. Tam odločujejo njih duše in ne vaši izbruhi! Pamet, gospodje! Pamet! Ne dotikajte se našega cerkvenega življenja, ker tu je Jugosloven jako občutljiv. Na to stran se ne pušča strahovati, posebno pa ne od tistih, ki cerkve od znotraj — ne poznajo! Odšel je poparjen. — Tržačanka.
Splošna stavka pomorskih delavcev. Včeraj so počivali v naši luki vsi parniki in odhodi, ki so bili napovedan^ se niso zvršili. Parnik »Prinz Hohenlohe*, ki je imel odpluti včeraj predpoldne točno ob 8. je bil poln potnikov vseh razredov. Osma ura je odbila, in nekateri potniki so se začeli že poslavljati z mahanjem robcev. Toda zastonj, bilo jc osem in en četrt, osem in pol in parnik je bil še vedno tik ob pomolu »Audace«, kjer prej. Potniki so postajali nervozni, čudno se jim Je zdelo, da ima parnik zamudo, dasi ni to njegova navada. Ali «tvar je pojašnjena, ko jim je poveljnik parnika naznanil, da parnik sploh ne odpluje, ker da posadka stavka. Potniki so takoj razumeli položaj in so začeli odhajati s parnika. eni protestirajoč drugi odobravajoč, kar se je zgodilo.
Zveza pomorskih delavcev je bila namreč včeraj proglasila 24 urno ep4ošno protestno stavko, ki se je torej končala snoči o polnoči. Vzrok temu koraku je bil v tem-le dogodku: Predvčerajšnjim pod noč je prišlo krdelo »fašistov« na brod parnika »Prinz Hohenlohe«. Bilo jih je kakih 40 in vsi oboroženi z revolverji. Začeli so vršiti preiskavo po prostorih in kabinah. V stanovanju mornarjev so našli Leninovo sliko, ki so jo raztrgali in kose vrgli v merje. Od posadke je bilo na krovu le par mornarjev za stražo, ki se seveda niso mogli upreti nasilnežem. Uboge mornarje so xfašisti* še ozmerjali in jim pretili, dasi se niso niti zganili. Dogodek je bil takoj naznanjen Zvezi pomorskih delavcev in seveda tudi oblastim, ki so sc začele z Zvezo pogajati v svrho rešitve spora. Delavci so zahtevali popolno zadoščenje za nezremno razžalitev in pravico. da si smejo ustanoviti oborožene oddelke, ki jih bodo v bodoče varovali pred sličnimi napadi. Generalni kornisariiat jim je obljubil, da bo dal v bodoče straiiti parnikc od finančnih stražnikov, a proti storilccm da sc uvede preiskava.
O poplavi v Furlaniji prihajajo prav pretresljive vesti: Ubogo ljudstvo, ki mu je .položaj itak že pre-žalosten, trpi novo ogromno škodo vsled te katastrofe. ki so ji demenzije za sedaj še nedegledne. Vse polje je bilo pod vodo, ceste so razrušene, mostovi podrti, železniški obrat še ni vcpostavljerv Tudi iz soške doline prihajajo žalostni glasovi. Soča je silno porastla in izstopila iz svoje sturge. Drevesa ra bregu so le s svojimi vrhi gledala iz vode. Ravan med mostom in Tolminom — takozvana Sodnica — je vodovje preplavilo. Najpretresljiveje pa je, da je bilo tudi človeških žrtev kakor poročajo iz raznih krajev. V Volčah pri Tolminu imajo kar dva mrliča — dve ženski. Vozili ste se na nekem vojaškem vozu iz Tolmina proti mostu. Vodovje je potegnilo voz s ceste in ubogi ženski ste našli smrt v divjem elementu. Druge osebe so se rešile le s skrajnim naporom in na skoro čudovit način. Potniki sodijo, da je bilo takih tragičnih slučajev več po soški dolini.
Uradnt rasti
Državna trgovinska ftoia v Gorici. Vpisovanje za šolsko leto 1920-21 za vse oddelke (moške, žen-
ske in trgoviasko nadaljevalno Solo) se bo vršilo dne 1., 1 !s 4 oktobra od 9-11. Vsak nov učenec tega zavoda bo moral predlotfti katni list, zadnje šolsko izpričevalo in pismeno dovoljenje ettfiev, da se ame vpisati, ako ga sami ne pripeljejo. Vpisna pristojbina za dveletno šolanje s pripravnico znaša 6 lir, ki ie morajo plačati pri vpisu, dalje 4 lire za učila in 50 lir kot prvi obrok šolnine 100 lir, torej skupaj 60 lir. Pri vpisu v trgovsko nadaljevalno šolo, ki jo morajo po zakonu obiskovati vsi vajcnci po trgovinah, ako niso končali obrtne nadaljevalne šole ali kake druge z enako veljavo, se mora plačati 2 liri kot prilog za učila. Ravnateljstvo vabi absolvente šole, ki bi hoteli obiskovati morebitni dopolnilni tečaj, naj se dajo zapisati ob rečenih dnevih ia urah. Podrobnejša obvestila v ravnateljstvu (Piazza Rotta).
Odhod pamikov v Benetke. Generalni komisari-jat poroča: Da se odpomore resnim neprilikam, ki so nastale vsled pretrganja žsleznic, je Nj. eks. Mo-sconi sklical glavne lastnike ladij in prizadete oblasti in odredil sledeče ukrepe: 1. da sc s posebnimi sredstvi prepelje že danes vsa zastana pošta v Benetke, 2. da sprejme Lloydov parnik »Pa-lacky«, ki odpotuje danes zvečer, 23. t. m. ob 24. iz stare proste luke, pošto in potnike tudi za v Benetke in 3. da"bo parnik »Venezia« vozil dne 24.. 25. in 26. t. m. kakor sledi: Odhod iz Trsta ob 9, prihod v Benetke ob 13; odhod iz Benetek ob 14'30, prihod v Trst ob 17. Gubernatorat proučava druge kombinacije in si pridržuje, da objavi nadaljna obvestila.
• • •
Razen vožnje, ki jo bo opravljal v prihodnjih dneh parnik »Venezia«, bodo vozili v Benetke ie sledeči parniki: Lloydov parnik »Gablonz« ob 24. dne 24. t. m. od pomola Sanita; Lloydov parnik »Persia* ob 24. dne 25. t. m. od pomola št. 3 v stari prosti luki.
Vzpostavitev okrajnih šolskih svetov. Generalni civilni komisarijat poroča, da je vsled sprejetja njegovega tozadevnega predloga, ki ga je stavil sve) čas, blizu ukrek ministrskega predsedništva o vzpostavitvi okrajnih šolskih svetov ter da se delajo koraki pri zakladnem ministrstvu v materijalnem sistemiziranju furlanskega in istrskega učiteljstva.
Oruitvene vesti
Tržaško kolesarsko druitvo »Balkan« priredi v nedeljo, dne 29. t. m. izlet v Komen. Zbirališče kolesarjev na Obelisku ob 9, odkoder se odpeljejo skozi Repen, Dutovlje, Krajno vas v Komen. — Oni pa, ki nimajo koles, naj se zberejo na južnem kolodvoru. Odtod se odpeljejo z vlakom do Na-brežine ob 8'50č lz Nabrežine do Komna se boao lahko prepeljali s kamijonom, ali pa šli peš. Za nazaj bo primerno preskrbljeno. Ker je to prvi društveni izlet po vojni, je pričakovati, da bo udeležba kar najštevilnejša, še posebno, ko bo tekla rujna teranska kapljica.
Sz tržaškega iSvile^la
Kokoši je kradel. »Naj bi dobili tistega, ki nam krade kokoši primojduš, da bi mu zlomili roke.« Tako so dan za dnem godrnjali kmetje iz Škocl-jana, ker je skoraj vsako noč komu zmankala kaka kokoš.
»Moj Bog že zopet mi je zmankala kokoš.« s« je pritoževala neka dobra ženica proti sosedi.
»Koliko so vam jih že ukradli?« jo vpraša radovedna soseda.
»Pomislite, Urška, že štiri.«
Izza hišnega vogla sc je prikazala stara beračica, v rokah je držala oguljeno in zakrpano košarica, napolnjeno z milodari. Ženske so jo zaničljivo pogledavale, ter si šepetale:
»Ali jo vidite, beračico... tatico, kako ima ra-polnjeno košaro s kokoši? In kako nas sumljivo pogleduje!«
Med pogovarjanjem se jima je pridružil mož, s blatnimi čevlji in motiko na rami. Prišel je z deia, ki ga je opravljal na njivi.
»To noč bom stražil, in pazil, da ulovim tatu, da bomo vsaj vedeli, kdo nam krade kokoši.«
In res, mož je čakal skoro celo noč »kokošjega tatu«. Mislil je. da čaka skoraj zastonj, ko se priplazi počasi... počasi moška postava do kurnika. Mož, ki je stražil, je porabil priliko, se je zagnal proti tatu in ga prijel za suknjo.
»Oho, kaj pa delaš ti tukaj Pečaričev Jože, kaj? Ali si prišel preštet kokoSi? Vidiš, dragi Jože, pa smo te dobili!«
Ko so mu zjutraj orožniki preiskali stanovanje, so našli pri njem nič manj kot ... 30 tolstih kokoš!. Odkar so odpeljali Peearičevega Jožeta v zapor v ulici Coroneo, imajo vaščani iz Škocijana mir in niso več v skrbeh za svoje kokoši.
Tudi važna pridobitev, ali iz lastne moči —
Tatvina na postaji pri Sv. Andreju. Preteklo noč so odprli neznani tatovi s pomočjo ponarejenih ključev kovaško delavnico na postaji pri Sv. Andreju. Odnesli so za 1000 lir raznega kovaškega orodja. Škodo trpi uprava tukajšnjih železnic.
Aretacija. Včeraj so aretirali v prosti luki nekega Josipa Codelja, ker so našli pri njem 8 kg slanine. Slanino so zaplenili.
—	Tudi Oskarja Vicicha, Josipa Milacha in Ferdinanda Martviza so aretirali, ker so našli pri vseh treh 44 kg koruze.
Žeparji. Včeraj so aretirali policijski agenti žc-parja Fortunata £upuna in Josipa Lodicha. ker sla ukradla Frančišku Runerju listnico z 49 Hrami In 2 dolarja.
—	Tudi nekega odličnega žeparja« po imena Bruno Godina so aretirali, ker je ukradel nekje v starem mestu listnico s 800 lirami.
Tatova se ulovila v past. Preteklo noč sta odprla dva mladeniča s ponarejenimi ključi zalogo vina. ki sc nahaja v ulici Zaccaria It. 4. Prevrtala sta zid, ki loči zalogo vina od zaloge manifaktur-nega blaga M. Rossi. Ker sta preveč ropotala s kameni jih je slišal neki stanovalec v isti hiši. Telefoniral je na kvesturo. Kmalu potem je prišlo neka) straž na omenjeno mesto, ki so aretirale oba ta-tova Pišeta se Marij Prossa in Anton Sgabris.
Kradla sta premog. Včeraj popoldan so aretirale pomorske straže Frančiška Colattija, stanujočega v ulici Molin a Vsnto, in Ivana Vardabaso. Oba sta
imela za 400 kf premoga, ki sta ga okradla na ikodo tuk. železnic.

PODLISTEK
Branka,
Avgust Šenoa. — Posl. M. C—i.
(52)
,He. ha, ha^ — je za>me:'cl BeVzaj-, tte vedeli, ca bo visokr<rc-f:nr grcif hote! sevti za žu&nifcovo mizo- Ali *ite otročji! Vi menda v resnici mr'slil-e, da v mctfh žilah teče modra kri. Sa? ste bi!? tolikokrat pri- meni in mc£<i ste s« uverita, ca ne ambrovaiie, marveč dufero pečenko, da ne pt]em nektarja, marveč hr\ a-tsko vino e kielo vodo, i-n včasih kalvo st-ekienico bor<dč-a ali šain.par/ca. Čtt! se«n, da jnate irvrs+co kuharico, pak bi e-e rad enkrat pojesti! v skromni prijazni &obi. Mofe dvorane na gradu 99 vi-sdke, hladne, pa kar zevajo, da človeka mineva tek, pcaebno, če je sam. Zestool ie to: k» prihajajo lota i!«i po-ata^amo ne>kolifco fleokretne^i; hoče se nam ifeužbe. razgovora in Sale v mltetn krofu. Ve-
rvij*e, j>az som fo rz/kusil. V$<e moje bivajnije in živ'fenje je b'loi razdeljeno v dva dela: a>i sean samotmo živel v zatišju , ali pa sem se klatil po svetni kc:t večni ŽkL Res, da sem »se očH pri -cm. Ali tud* to učence ud posetocst, da se a* človek za?£ti, a 5če<&n,:ič se mu cajraža t&rdi tisto -klatenje po i>~vetti, tinto se-Misiko ž^v^en*;«, ko nimaš "tovariša pri se-ti.«
* Hm! hm! presvetlc^t vaša,« fe reket a tat i ž*jp«r!!c. rPiiiČavn Cte rma \-yiOo sNce«- za sve; a 1/adi, ali hvala j:m tej svetovi. Čl'c.'vefk more tčti, po mojem mnen.u, povsem prepoSteiv in ->cibcžcn tuefc v prijat epskem kroju prv čašicu. Sacnova<tt in -v je<t '.eg* ne !nsetž pnUke- za greh, ni Beg ve kajlco reklu* zasžug*. Talko je torei odločeno, gospod groi, prihod«;« »red« doživi mletja siromašna strefva ntko veča, sprejmem groiovmko nuios* za stoto skromno ro&o. Hm mor cm a* eAoaar |>n+oitf fvotf svoji luifcafrteft, alt on poet** mv bnmšdco len-hrnfr francoska Ji fte nepeaneaa.«
»NSi ZA to, na!} foto saoo IrvafeArf,« «• rtkd
grof, > toreč v sredo. Z Ec^-cm, du-a^i žunnik!«
Prihodnje -rede je M v župnik kaj vesele voJfe. Jdševčaoi so se zače'i prekrižava ti od začudenja. Tega ni le dc-živelo njihovo mesto. Od s;larine ne penrni nifadic, da bi se b:i grof, velik gosped, ponižal ter sel na o£>ed k <5uhovnrku.
a»2tspc&.!«, j« \aklikniJ grof veselo, »vidim, vaša hrvatska kuh'^a je več vredna od fran-cciifte, ker fe krej^a, eofna, dočiro i« v fran-codki v^e ;Losano. afi, kalkcV pravijo ^pikantno« zabele no. AJi, ste-li čttii? Vi mislite, da je človeški želodec vreta za fcrcrrtpir. Mi v Hr-fvstfiiki sploh preobilno iivimot Njegova viso-kest, knec od Reiss-Greera, gotovo ae je toliko, da> ne govorim o tem, kako žtvi v Namučiti firedinfft racred Nemac vetafa kioba-siaa s čaio pfive, in to tfsto na dto, gospod moj.«
»A& ob Ms« VktefeM	Nemec gro i
prihranka v	AiithK, tate* ai ljudfre po-
•natftV* totfrte. T« mn<fmtmt vtdrte, dra#
ptlMV.«
Dopisi
tolsko delovanje leta 1919-1930 t goriškem okraja. Okrajni šolski svet v Gorici nam javlja: Šolsko leto je pričelo s 1. oktobrom, toda vsled vojnih dogodkov šc vedno v nenormalnih razmerah. Največje težkoče, ki jih jc Šolska oblast morala stopnjevalno premagati, so bile: nedostajanje primernih učilnic, popolno pomankanje učil in šolske oprave, osobito v do tal porušenih krajih, občuten primankljaj starejših in izkušenih učnih moči i. t. d. S pričo teh in drugih ovir se jc zamoglo ob začetku leta otvoriti komaj 55 šol (od 86 pred vojno), a to število je ob zaključku naraslo na 75. Pri tehi so tudi razredi razmeroma hitro naraščali; od 86 razredov v šol. letu 1918 - 19i9 sc je ob zaključku leta 19i9 - 1920 dvignilo število istih na 123 (prirastek 37).
Iz na novo otvorjenih 13 šol in razširjenja razredov se je število šoloobiskujoČih otrok izdatno zvišalo, kar je razvidno tudi iz naslednjih številk: Šolsko leto 1918 - 19: šoloobiskujoči 7615; šolsko leto 1919-20: šoloobiskujoči 10432; prirastek: 2807.
Pri ureditvi šole se je moralo pred vsem gledali na razmere, nastale vsled vojne. Skoro poloviča ŠoloobiskujoČih otrok je tvorila t. šolsko leto. Rad? tega so se morale osnovali paralelke k prvemu šolskemu letu, višje skupine pa opustiti. Vzrok temu je bil, da so mo*i!i otrcci za časa svojega begunstva obiskovati drugovzične šole in še te zelo neredno, ali pa jih sploh niso; radi tega se je dogodilo, da 13- in 14lctni učenci niso poznali niti abecede.
Otvoritev novih šol in razredov ter uvedba pouka italijanščine v slovenskih šolah sta zahtevali, da so se sprejele v službo nove učne moči. Število učiteljstva. ki je štelo ob zaključku šol. leta 1918 - 19 95, se je zvišalo ob začetku tekočega leta na 116 in ob koncu istega pa na 142. — Zaključek lega šolskega leta se jc vršil 10. julija.
Iz Sežane. Dopisnik v »Delu« od 8. septembra t. 1. št. 47. napada občinsko razsodišče, češ, da je kaznovalo ubogo vdovo na 15 lir globe, ker je pn »bogatem posestniku« nabrala vrečico bezgovega listja in srobota. Dalje očita, da, občinski »mož« predlaga, naj bi nihče ne smel po mleko v stranske vasi, češ, kdor ga ne dobi v Sežani naj bo brez
n'efia" i ...
Kar sc tiče tega predloga, izjavljam ko|. da fc
to izmišljotina.
Kar se pa tiče »dogodbice* same, ni stvar tako nedolžna kakor jo opisuje poročevalec.
Omenjena vdova je že več časa pobirala na posestvu dotičnega »bogatega posestnika« bezgovo listje, gabrovno, jesenovno in travo za svojo kozo. Posestnik sam in občinski čuvaj sta jo tudi večkrat opozorila, da lega nc sme delati, sicer jo naznanita na pristojno oblast. Ker pa opomini riso imeli uspeha, je prišlo do ovadbe. Občinsko razsodišče jo jc obsodilo na 10 lir odškodnine gospodarju in 5 lir globe.
Res, čuden napad na občinsko razsodišče. Nc ve se več, komu ustreči. Od vseh strani so prihajale prošnje, naj «e vendar enkrat, po tolikoletnem mrtvilu, vpostavijo poljski čuvaji, da bodo resno varovali imetje vaščanov. Ustreglo se je tej želj?, in namestili so sc čuvaji Sedaj pa. ko ti opravljajo svojo dolžnost, se oglašajo ljudje, ki jim to ni vš-eč. Koliko tatvin, posebno zdaj ob grozdju, so ti pridni čuvaji Že naznanili, koliko poljske škode tudi cd drugih kozerejcev so bile že kaznovane in poravnane. in vendar je razumno občinstvo izrekalo le zahvalo občinskemu razsodišču za njega uspešno delovanje. Sedaj pa kar naenkrat napad v zaščito ene vdove - kozerejke. Od kot to? — Zakaj pa napada ravno občinsko razsodišče kot brutalno nastopajočo oblast? Zakaj pa nc onih oblasti, ki res brutalno in samovoljno in brez vsakega povoda spravljajo v nesrečo ne le »dolžne« vdove, ampak celo nedolžne družine?
In konečno vprašam? Kaj pomeni dopisnikov vsklik: Sežana, Sežana, silno si narodna?! Mari vidi dopisnik nenarodnost Sežane v tem, da se stopa na pt3te onim, ki ne poznajo razlike med mo-jim in tvojim? Potem zastopa res žalos no fta-liščc in bi se moralo postaviti pred vnta — ne »bogatega posestnika« — ampak dopisnika. — Občinski mož
Za tfskotml sklad „Edinosti"
Nabrano v Razdrtem pod Nanosom L 150, Slavof Praprotuik, Lokev L 10, Frankovič, obč. tajnik v Lokvi L 10, Ivan Levičar I. 5, Andrej Pavletič I. 2, ob priliki odhoda kozinskih dijakov nabrala Pepf in Tonin L 8. — Darovali so po L 10: Siškovič m Fran Počkaj; po L 5: Oni, ki ni bil doma, Rudi Medičev; po L 4: ponočna straža.; po L 3: Vinko Dobnla; po L 2: Benčič, Toni Btov, Obr^nel Btovi, Sturm, Valerija, tamburaš, Karlo; po L 1: Kovocifi Skapčcva, Fabjančič, SoŠič, Rcsinovič, Pecčič, slabo razpoložen, brez cigaret, Blažič. Rovt. Rapot^c, N. N. Kolanič, Rapotec Josip, fant, oče Drdrinov, Ker Tončka ni hotela sprejeti »napitnine«, ja zbrala družba v Šepi:ljah L 40 za »Tiskovni sklad ^Edinosti«. Darovatelji priporočajo v pridno jk»-snemanje. Do sedaj izkazanih L 10.414'30, v današnjem izkazu L 285; skopaj L 10.699'30.
Borzna poročila*
Tečaji:
V Trstu, 23. septembra 1920.
Jadranska banka	r; J*	490.—
Cosulich		508.—
Dalmatia		365.—
Gcrolimich		1930.—
Libera Tricstina		673.—
LIoyd		2140.-.
Lussino		2300.—
Martinolich		342,—
Occania		488. -
Prcmuda		545.—
Tripcovih		. 513 —
Ampelea		625.—
Cement Dalmatia		* 360.—
Cement Spalato		402.—
Krka		510.—
Tuja valuta na tri
V Trstu Neprcpečatcne krone avstrijsko - nemške krone češkoslovaške krone dinarji leji marke dolarji
francoski franki švicarski franki angleški funti, papirnati angleški funti, zlati rublji napolconi
iaSkcm trgu:
, 23. septembra l<!-'v>.
8 25 8 50 8'20— 8'75
35*- 37'—
77*- 80'—
46'50— 47 50 3850— 39*50 23'30— 23'30
156'-158'—
375'-377'—
81'- 81'50
102*-104'—
26'- 27'—
83'- 84'—
HALI OGLASI
JABOLK tolminskih, notranjskih, kupuje vsaktero množino brezmadežnih. Jtretič, Trst - Barkovlje.
287
IZREDNA PRILIKA. Proda se trliž za iirv.nice n* izbiro po nizki ceni. Istitutto 12, vrata 2. 288
JAVEN PLES sc vrši v Skopem dne 3 oktobra. K obilni ud«ležbi vabi mladina.	289
PRODAM dve hišici z malim vrtom, voda, v bližini mesta. Naslov pri upravi.	290
HIŠICO, 2 - 3 sobe, malim vrtom, v blirini inestft sc želi kupiti. Pismene ponudbe pod »Resnost«
291
na upravo.
SOBICA s hrano se odda pošteni osebi bližini ljudskega vrta. Naslov pri upravi.	292
KUPUJEM vsake vrste pralnih vreč. Via Solitario 19. Marija Bubnič.
PIANINO ali glasovir kupim. Mirodilnica Žigon. ul. 30 Ottobre 8.	282
ŠIVILJA išče dela, v trgovini ali pri Šivilji, v mesij ali na deželi. Naslov »Šivilja« poste restanle Kobarid - Tolmin.
MIZAR SE SPREJME takoj. Ulica Tesa 31. No\o
pogrebno podjetje.
MODISTKA se priporoča cenj. damam v mestu in v okolici. Ulica Alcssandro Volta 2. V. fpn ljudskem vrtu).	-
(171)
t
Potrti neizmerne žalosti naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je najina preljubljena hčerka
r
v 13. le.u, Včer-.j 22. t. m. preminula.
Pogreb se vrši v petek, 24. t. m., ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Podragi št 20.	DRAGOTIN Sn MARIJA ŠTOIFA
NOV D0K09
stiskalnic za grozdje in plugov Bacher
po najugodnejših cenah.	(146)
Ing. Risbi t H. Vidovich, Trst, ni. Mtfl 8.
Stroj za iiiaiije ioiszaojc pravi nrožki uzorci
Seidel & Neumann In i ,SInger' Gast & Gasser
D	«_ ._,«. Tvrđk« usUnov!j«n L J875
»^K!1,.«", FRAHCESCO BEDHAR
poprivllmjt.	Trs, Carapanil« 1»
Trgovsko - obrtna zadruga v Mu
registrovana zadr. z neomejenim jimstvom
ul. Cesare Battlstl (prej Stadion) št. 21
sprelemo hranilne vloge od 11 flaUc-
Navadne vloge obrestuje po
4 Vk večje po doioooru.
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. - Posoja hranilne puSica na dom. - Rcntnl davek plačuje Iz svojega.
Plja posojil« po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osefcporoitvo, na *a«ttve vrednostnih listin. Uradne nre vsak dan IzvzemM nedelj In praznikov od 8 do 1.
JADRANSKA BARKA
Del. glav.: K 30,000.000. Rezerve K 10,0<K).o00 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Splk, Šibenik, TUST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle.
Sprejema vloge
na hranilne knjižice ter jih obrestuje po l1 aV , a v baneogiro prometu po 0"/,.
Vloge, ki se Imajo dvigniti samo proti preJ-hodnl odpovedi, sprejemi po pos.nbno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale (safet). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : u Ig Caasa dl Rfsp&rmlo, uL. 5. Nicoto
Telefon : 5tev. 1463. 179J, 267S
Blagajna posluje od 9 rZo 13
Riunioire Adrlatlco dl SIcurtfi o Trstu.
(Lastna palači/.	Ustanovlkna let* ldOd.t
Zav*roY. proti Škodi, povzročeni po cznju, streli In tksploaljah. Zavarovanja steklenih pioič proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini t vlomom. Zavarovanja pošiljate v na morja in po suhem. vljanjska zavarovanja v najrazltčnej«h kombinaciji* — Z^fctopstva v v&eb dežekiih zlavaiA otib in va«ne»lili krai*h.