Stmr. 357._ Izhaja vsak dao, čudi ob nedeljah in praz< iklh, ob 5 zjutraj. Ure*rtflhro Ulica S*. FrančOka A^kep SL 20. I — dopM noj m poitl)a)o uredntivv Hat* Setrankiraaa pi*nt s« na sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Udajat*} ia odgovori urednik Štefan Oodmi Lastnik koaaor«| VaU .BdiaoatV — Tlak tiskarne Jdinostl«, vpisane omejenim poroštvom v Trato, ulica Tt. FrančiSka Aai^c^a * 20. Teielon orednilTva in oprave itev. H-&7. NaročninaaaaSa: Za celo ...........K JJ-— Za pol leta ..................... u TI mesece.................*r sa aatfatjako i a d a j o aa eaio ........... za pol Ma .... :..... ......160 V Trstu« v soboto 29. dtcmbrattU. Letnik XI. 7 ' - Posamezne Številka .Edinosti" se prodajajo po 5 vinarjev, zastarale it e vilke pa 10 vinarjev. Oglast as računajo na milimetre v široko*« ene kolone* Cene: Oglasi trgovcev ln obrtnikov.....mm po 10 vin. Omrtnice, zahvale, poslanice, oglaat denarnih za- vodov..............rnm po 20 viti Oglasi v tekstu lista do pat vn*.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta................. , 2 — M«U oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema Inseratnl oddelek .PJiuostiV Marofcnfr« ta reklamacije se pošiljajo apcavl lista. Piu&ije se izključno l* upravi .Edinosti". — Plača in toli se v Tritu. Uprava ln Inseratnl oddelek se naiiajata v ulici Sv. Fran車>« Asi&ega it 20. — Po&aooranliničiii račua S. 841.652 Tidl mir noieina narodu! Okoli 2500 let je prešlo, odkar so bili Rimljani nastopili z rastočo močjo kakor grabežen narod, ki Je v kratki dobi okoli Kristovega rojstva imel pod seboj ves tedanji znani politični svet----! Danes praznujemo Kristovo rojstvo; slavimo spomine na rojstvo sinu Božjega, ki »e prmesel človeštvu odrešenje — v nauku o enakosti vseh ljudi pred Bogom, o bratstvu med ljudmi, o pravičnosti in usmiljenju: v tolažbo in povzdigo šibkim, slabotnim fn zatiranim. > m Kak kontrast med spomini na ono dobo rimskega sijaja, imperijalizma in grabežljivosti. in onimi na veliko poslanstvo Kristovo. ki je je naznanjal človeštvu klic: Mir ljudem na zemlji ki so blage volje! Tam osvajanje, tam podjarmljanje, tam suženjstvo poleg velikega gospodstva; tu evangelij miru. ljubezni, enakosti! Pišemo leto 1915. po Kristovem rojstvu in zgodovina se ponavlja. Nad narode Evrope so prihrumeli viharii, bojna furja divja s krvavim mečem na vzhodu in zapadu. severu in jugu Evrope. V veliki^ krvavi ples je pritegnjena tudi naSa država v veliki meri. Nje narodi morajo dopri-našati neznanske žrtve v obrambo države in nie integritete — za svoj dom, za s voh) grudo, za svojo bodočnost. Zgodovina se ponavlja. V posebni meri in z usodno pomembnostjo za naš narod na jugu monarhije, za slovenski in bratski nam hrvatski narod. Zopet steza grabežljivi Rim svojo drzno roko po zemlji in domu našega naroda, po tei njegovi sveti dedščini. ki so mu jo o-stavili pradedje in ki jo hoče ohraniti sebi, domovini. ( Zopet je uprizorila Italija roparski pohod. da bi prodrla v naše dežele in jih u-grabila. In da bo kupa krvave ironije do vrha jx>lna. kriči grabežljivi sosed, da hoče priti k nam v imenu starodavne kulture. civilizacije človečnosti in vzvišenega ideala — svobode vseh narodov! Koliko iicernerstvo. hinavstvo, kolika zavratnost in kolik cinizem! Krvav Božič je letošnji za naš ubogi slovenski narod. Obhajamo ga ob grozotah vojne, v smrtnem strahu za cvet naroda, ki se bori tam zunaj na bojnih poljanah. Furja vojne je opustošila domove in uničila naša imetja na mnogih krajih južne periferije naše domovine, a mnogi svojci njih, ki zastavljajo svoje življenje in svojo kri na bojnem polju za domovino, za nas, morajo begati po svetu — brez strehe, brez zavetja, brez doma---- Tudi lanski Božič smo praznovali ob vojnih viharjih, vendar pa nas teža vojne tedaj nt tako obremenjala. kakor nas letos. ker nismo bili tako direktno i>riza-deti po njej. In lani smo imeli še tolažilno nado na skorajšen konec težkih časov, vero, da nas bo ob letošnji proslavi Kristovega rojstva pozdravljal klic: Mir ljudem na zemlji! Ta nada ne le da se nam ni izpolnila, marveč nam je požrešnost. zloba in izdajstvo sovražnikov odvzela še tisti relativni mir lanjskega Božiča, pritegnivši nas notri v sredo krvavega vrtinca. Letos nam ne povzdiga duha prelestna, sveta tajinstvena poezija božičnih praznikov. Zvonovi niso vabili vernikov na čarobni sveti večer v božje hramove, ne razlegajo se radostni akordi iz potlačenih duš; le tiha molitev se vije iz njih do Pre-višnjega: »Usmili se nas, reši nas, o Gospod, vzemi od nas to strašno šibo božjo! Blagoslovi junaške prsi braniteljev domovine, ojekleni jih, da se ob njih skoro razbije sovražni naval, da bo odvrnjena od domovine vsaka nevarnost, da se bomo zopet Čutili varni v svojih domovih, da se bomo mogli zopet v miru posvečati mirnemu delu za blaginjo svojo, svoje domovine, svojega naroda in države, ki jej sedaj poklanjamo vse svoje najdražje, v nje obrambo____! In daj. o dobri Bog, da nikdar več ne zapade pozabnosti ta neizmerna sveta žrtev, ki jo poklada sedaj naš narod na žrtvenik države, da ne pozabijo na to ne oni tam gori, ne naši sodržavljani drugih jezikov, da nas bodo cenili po naših zaslugah in naši vrednosti, da se bomo čutili varni v svojih domovih tudi pred valovenjem notranjega življenja v državi, da postane slednjič tudi za nas poina, nepreklicljiva in neodpravljiva resnica biagovestje: Mir, trajen mir, mir za vedno ljudem na zemlji slovenski, ker so v resnici blage volje! Rojaki! Hude čase preživljate in težko morate nositi nadloge dogodkov. Ali ne obupujte, ne klonite z duhom, verujte v bodočnost po velikem izgledu Odrešenika: tudi on je trpel in — zmagal! i DUNAJ, 24. (KorJ Uradno se objavlja: 24. decembra 1915, opoldne. Utrjeno ozemlje pri I ardarti in naše po tojanke v tolminskem predmestju Je Italijanska artiljerija srdito obstreljevala. NamestnAi načelnika generalnega štaba: i. Hftfrr f; nI DUNAJ. 23. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo Ca-dorne, 22. decembra. V Judikarijah je bila utrdba Por lardar-ske skupine dne 20. t. m. v kombinirani akciji napadena od naše artiljerije in letal. Dne 21. t. m. se je bombardiranje uspešno nadaljevalo. Dve sovražni letali letalske posadne skupine, ki ste se dvignili tekom akcije, ste bili od naših napadeni in pregnani. V dolini Terragnolo (Adiža) so se manjši sovražni oddelki r>oskušali približati našim postojankam, a so bili s protinapadi odbiti in so pustili v naših rokah nekaj ujetnikov. V Valsugani je naša artiljerija obstreljevala železniško postajo v Levico, kjer so bila naznanjena gibanja čet. Na planoti Asiago je bilo dne 21. t. m. neko sovražno letalo od naše artiljerije obstreljevano in prisiljeno vsled poškodovanja motorja, da je pristalo. Letalec je bil ujet. Na ostali fronti je sovražna artiljerija obstreljevala kobaridsko kotlino. Sovražni k talci so napadli naše postojanke pri Podgori in nasproti Pevme. — Skoda ni bila povzročena. Balkansko fiojlffe. DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se objavlja: 24. decembra »915. opoldne. Pri manjših akcijah zadnjih dni ie bilo privedenih 600 ujetnikov. Sicer nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hofer, fml. BERLIN, 24. (Kor. Veliki glavni stan, 24. decembra 1915. Nobenih posebnih dogodkov^ Vrhovno armadtio vodstvo. Spopad mi bolgarskimi in grškimi Četami. SOFIJA, 23. (Kor.) »Agence Tel. Bulg.« poroča: Ker se je javilo iz okolice trga Pogradca, kamor se je u&sknil del v Sti ugi potolčcriih srbskih čet. da se pojavljajo tamkaj četaši, Je moral bolgarski od-delek, da zavaruje levi bok Srbe zasledu-jočih čet, korakati proti temu trgu, ki leži na albanskih tleh izven ozemlja, ki je imajo zasedeno grške čete. Ko se je oddelek približaj Pogradcu. je bil sprejet s puškinimi streli. Misleč, da ima opraviti s Srbi, je oddelek odgovoril s streljanjem. Ko pa se je opazilo, da so to redne grške čete, se je boj ustavil. Na bolgarski strani so bili ranjeni en častnik in dva vojaka, na grški strani pa je bil en vojak mrtev, en častnik pa ranjen. Poleg tega je bilo uietih triintrideset grških vojakov s stotnikom vred. 19. L m. so bili vsi ti vojaki s častniki in orožjem izročeni pristojnemu grškemu po-veljništvu. Ta obžalovanja vredni dogodek je po medsebojnih pojasnilih odpravljen. Varna ni bila bombardirana. SOM J A, 23. (Kor.) Agence tel. Bulgare poroča: V inozemskem časopisju se nahaja cela povodenj poročil o dozdevnem obstreljevanju Varne po treh ruskih ladjah. ki so spremljale 16 ruskih vojaških transportnih parnikov, pri čemer da se je pričelo izkrcevanje čet na bolgarskem o-brežju. Te skozinskoz fantastične vesti so nastale vsled spopada 4 ruskih rušilcev torpedovk z bolgarsko torpedovko, ki se je nahajala pred samostanom sv. Konstantina nedaleč od Varne, pri čemer je bilo, kakor znano, oddanih 50 topovskih strelov, ne da bi bila napravljena kaka škoda. Ruski tori^edni rušilci so se umaknili, ne da bi obstreljevali mesta. Treba je še pripomniti, da ni prišlo do nobenega poizkusa izkrcanja z ruske strani. Avstriiski ujetniki v Srbiji odpeljani v Italijo. LUGANO, 23. (Kor.) »Giomale d' Italia« poroča: Prvi oddelek prošlo leto v Srbiji ujetih avstroogrskih vojakov, namreč 5.000 mož, je bil prepeljan na otok Asinara pri Sardiniji. _ Grška — entento. ATENE. 23. (Kor.) Listi zagotovljajo. da bo grška vlada vpad nasprotnikov ali-irancev na grško ozemlje trpela le v tem slučaju, ako bo poprej podana izjava, da ne nastane iz tega nobena nevarnost za nevtralnost in nedotakljivost Grške. Položaj na fronti je miren. LONDON, 23. (Kor.) — Korespondent I >ai 1 y Chronicla« je imel razgovor z grškim ministrskim predsednikom Skuludi-som. ki se je bridko pritoževal nad aliirati-ci. Ako se Grška sedaj ne bojuje na strani Anglije, ie to krivda državnikov in diplomatov četverozveze. Od Grške se je zahtevalo /rtev. mesto da bi se ji obljubilo plačilo. Cetverozveza je hotela, da ii | Grška nomaga v Dardanelah in izkrca j znatne čete. zahtevala pa ie izrecno, da i ne sme z njo v Carigrad. Grška je hotela ententi pošteno pomagati, toda njena pomoč je bila odbita. V zadnjem času se je postopalo z nami. kakor s kakim podjarmljenim narodom. Vlada je šla do skrajne meje prijateljstva, ki je še združljiva ? nevtralnostjo. Kljub temu mi je i rej kratkim neki ooslanifc enrente ne- sramno izjavil, da je vlada prelomila obljube kralja. Ogorčen radi tega, sem mu vrgel njegov pismeni protest pred noge. Sedaj se nahajamo pred še strašnejšim vprašanjem: Kako naj prepustimo, da se ne bo na naši zemlji prelivala kri? Nemške in avstrijske čete lahko vsak treno-tek vpadejo na grško ozemlje. Faktično imajo popolno pravico do tega, ker je bil zaveznikom dovoljen dostop na kopno. Skuludis je izrazil željo, da ostane Grški vpad Bolgarov prihranjen. Risko Mlfte, DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se objavlja: 24. decembra 1918, opoldne. Napadal poizkusi Rusov proti delom besarabsk« fronte »o bili odbiti ob težkih izgubah sovražnika. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hfiier. fml. BERLIN, 24. (Kor.) Veliki glavni stan, 24. decembra 1915. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. 2 zipelnm ttjlfto. BERLIN, 24. (Kor.) Veliki glavni stan, 24. decembra 1915, Sovražni topovski ogenj ie bil mestoma živahen, posebno v Vogezih. Pooočen napad z ročnimi granatami na višinske postojanke severovzhodno Souaina je bil z lahkoto odbit. Postojanka na Hartmanns-vveilerkopfu je brez Izjeme zopet pridobljena. Francozi so bili pregnani tudi iz kosov |arka na severnem pobočju gore. Vrhovrro armadno vodstvo. LONDON, 22. (Kor.) Tiskovni urad poroča iz angleškega glavnega stana v Franciji: Živahno topovsko delovanje posebno v okolici Fricourla, pri La Bassee in Y-pernu. Naši topovi so krepko odgovarjali. BERLIN. 23. (Kor.) Glasom rotterdam-skega poročila »Lekalanzeigerja« se javlja iz angleškega glavnega stana, da na kako uslužnost nasproti sovražniku povodom božičnih praznikov tokrat ni niti misliti.. ■ , Zaplenjeni parniki. BEROLIN, 24. (Kor.) Woiffov urad poroča: Kakor poročajo švedski listi, so nemški torpedoiovci 21. t. m. zajeli v švedskih vodah švedski parnik »Argo«, nakrcan s kontrabandom, in so ga prepeljali v Swinemiinde. O tej stvari dobiva-vamo s pristojne strani obvestilo, da je bila zaplemba parnika »Argo« obžalovanja v redna pogreška. Parnik so, ko so ga privedli v Swinemiinde, takoj zopet izpustili. Pogreška se je napravila zaradi naslednjega dogodka, ki se je pripetil prejšnjo noč. Parnik »Argo« ste dve nemški torpedovki. ko se je nahajal izven švedskega območja, pozvali naj se ustavi, da bi ga preiskali, ali ne vozi kontraban-da. Parnik se je ustavil in je potein z največjo silo zavozil v stran proti dvajset metrov od njega stoječi nemški torpedovki, da bi io potopil. S takojšnjo protikret-njo se je posrečilo oslabšati sunek, da ni bilo resnejše poškodbe. Tekom te kretnje je parnik ušel v švedske vode. Kakor se je ugotovilo, so bili parnikov kapitan, kr-tnilar in pilot pijani. KODANJ, 24. (Kor.) »National Tiden-de« javlja, da le nemška torpedovka pri Sandhammerju zajela danski parnik »He-ini«, nakrcan z železno rudo. ki Je vozil v Raumo, ga proglasila za plen ter odvedla v Stettln. K potopitvi »Yasake Mani«. LONDON. 23. (Kor.) Glasom listov je uničenje poštnega parnika »Yasaka Maru-največja izguba, ki jo imajo zaznamovati zavarovalci od pričetka vojne. Skoda znaša okoli 25 milijonov frankov. Angleška spodnja zbornica. LONDON, 22. (Kor.) Odgovarjajoč na tozadevno vprašanje, je zakladni kancelar Mac Kenna izjavil, da znaša skupni znesek, ki ga je dala vlada tvrdkam v vsej deželi, da jim omogoči, da izpolnijo tekom prvih dni vojne svoje obveznosti, 200 milijonov funtov šterlin. Dne 30. novembra je manjkalo še ,35 in pol milijona funtov, tako da je bilo vrnjenih že 32% predujmov. ___ S turških mil CARIGRAD, 23. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Dardanelska ironta: Pet sovražnih torpedovk in ena križarka sovražnika, ki so se poskušali približati Sa-roškemu zalivu, stj se oddaljili, potem ko je bila križarka enkrat zadeta. Pri Seddil Bahru je sovražnik dne 20. decembra trajno obstreljeval z artiljerijo naše desno i krilo.Naša artiljerija Je razrušila več strel-! skih jarkov in bombnih skladišč sovražnika in je s tremi zadetki prisilila sovražne havbične baterije k molku. Pri Blr Sebi j je bilo dne 22. t. m. sestreljeno eno sovražno letalo; en letalec je mrtev, dru::i je bsl ujet. Na ostali Ji front ?h nič pomembnega. um ineriiM nota. DUNAJ, 24. (Kor.) Druga ameriška nota v zadevi »Ancone« se glasi: »Podpisani veleposlanik Združenih držav severoameriških si usoja Vaši eksce-lenci c. in kr. ministru za zunanje zadeve baronu Burianu sporočiti sledečo noto Združenih držav na cenjeno noto Vaše ekscelence z dne 14. decembra 1915, št. 5735, tičočo se potopitve italijanskega parnika »Ancona«, katere vsebina je bila v prestavi redovito odposlana državnemu tajništvu v Washingtonu. Vlada Združenih držav je noto Vaše ekscelence glede potopitve »Ancone«, ki je bila dne 15. decembra izročena na Dunaju in odposlana v \Vashington, prejela in jo takoj skrbno preštudirala. Dne 15. novembra 1915 je izročil poslaniški poslovodja v Washingtonu, baron Zvviedinek, državnemu oddelku avstrijsko - ogrsko brodovno poročilo o potopitvi »Ancone«, v katerem je bilo priznano, da je bila ladja torpedirana, potem ko so bili njeni stroji ustavljeni in so se nahajali na krovu Še potniki. To priznanje je po naziranju vlade Združenih držav že samoposebi zadostno, da se poveljnika podvodnika, ki je izvršil torpediranje, obremeni z odgovornostjo, da je priznano mednarodno pravo kršii svojevoljno in se čisto nič zmenil za temeljne zakone človekoljubja, ki bi jih moral upoštevati pri pomorskem vojevanju vsakdo, ki se vojuje. V očigled tem pri-poznanim okoliščinam smatra vlada Združenih držav za opravičeno svoje mnenje, da posameznosti potopitve »Ancone«, pomen in način k brodov-nemu poročili došlega in isto p>otr-jujočega materijala prič in število ubitih ali ranjenih Ainerikancev, nikakor ne tvorijo bistvenih predmetov diskusije. Krivda poveljnika je na vsak način dokazana in neoporečno dejstvo je, da so bili državljani Združenih držav vsled njegovega nezakonitega nastopa ubiti, ranjeni ali pa so se nahajali v nevarnosti. Po poveljniku podvodnika tako svojevoljno kršena prava mednarodnih zakonov in temeljev človekoljubja so tako dolgo in tako splošno znana in s stališča pravice in pravičnosti tako očjvidna. da vlada Združenih držav ne smatra za potrebno, da bi razpravljala o njih (to debate them) in ne razume, da jih smatra c. in kr. vlada Še za predmet razprave ali oporekanja. Vlada Združenih držav torej ne najde nobenega drugega izhoda kakor, da smatra c. in kr. vlado odgovorno za postopanje ladijskega poveljnika in da obnovi trdno opisane (definite), vendar spoštljive zahteve svojega poročila z dne 6. decembra 1915 (nota podpisanega z dne 9. decembra 1915, št. 4167). Ona pričakuje odkrito, da bo gornja pojasnite v njenega stališča c. in kr. vladi omogočila, da uvidi pravičnost teh zahtev in da jim ugodi v istem duhu dobrodušnosti ni z isto skrbnostjo (concern) za sedanje med Združenimi državami in Avstrijo obstoječe dobre odnošaje, glede katerih vlada Združenih držav gleda, da jih zasigura. Podpisani porablja to priliko, da obnavlja Vaši ek-scelenci zagotovilo spoštovanja. — Fre-deric C. Penfield.« (Ugoditev plačila zasebnopravnih terjatev. DUNAJ, 24. Kor.) Uredba sodnega moratorija, po kateri ima sodnik pravico, da dolžniku, ki ne more zadostiti svoji plačilni boveznosti, dovoli odgoditev do 31. decembra 1915, se podaljšuje s cesarsko naredbo, tako da se more odgoditev plačila zasebnopravnih terjatev popolnoma ali deloma odgoditi najdalje do 31, decembra I. 1916. Posebne določbe, ki so bile v popolnitev šeste moratorijske naredbe izdane za južno bojišče z naredbo vsega ministrstva 28. junija I. 1915., so bile sprejete v novo naredbo. Naredba vsega ministrstva podaljšuje istočasno za Galicijo in Bukovino zakonito odgoditev vseh doslej odgodenih obveznosti za eno leto. Goriški nadškof In deželni glavar v avdijenci pri cesarju. DUNAJ, 24. (Kor.) Njega Veličanstvo cesar je sprejel v schonbrunnskem gradu goriškega knezonadškofa dr. Sedeja in deželnega glavarja dr. Faiduttiia v posebni avdijenci. Oba dostojanstvenika sta izrazila vladarju prisrčno zahvalo za posebno milostljivo izraženo sočustvovanje za vsled vojne prizadete prebivalce te kro-novine v lastnoročnem pismu z dne 3. t. m. Zagotavljala sta vladarju o neomajni, zvestobi do Najvišje dinastije in nepremagljivi ljubezni prebivalstva do domovine. Cesar je odgovoril zelo ljubeznjivo na nagovor deputacije in jo zagotavljal o iskrenem sočustvovanju in skrbi za prebivalstvo Gorice in goriške kronovine, ki ie tako hudo prizadeto vsled vojne. Vladar se je podrobno informiral pri nadškofu o podrobnih škodah v Gorici, o čemer je insgr. dr. Sedaj, ki je dne 12. t. in. posetil Gorico, poročal natančno. Nato ie obračaj vladar posebno pozornost na izvajanje iiTi^gr. dr. Faiduttija o položaju begun-1 cev iz te kronovine. ki jih ie isti obiskal v j j begunskih taboriščih. Zhsti se ie c~sar in-i I formiral o usodi 4f; v Italiji interniranih 1 duhovnikov goriške nadškofije in o usodi doma ostalih, podrejenih mu duhovnikov. Končno se je spominjal cesar hrabrega lojalnega zadržanja obeh narodnosti dežel in izrazil ponovno očetovsko skrb za prizadeto prebivalstvo te kronovine. Av-dijenca je trajala približno po! ure. Hrvatski sabor. ZAOREB, 23. (Kor.) Pri nadaljevanju indemnitetne predloge je izjavil posl. Et-tinger (večina), da je hrvatsko prebivalstvo z veseljem žrtvovalo vse, kar je zahtevala od njega vojna. Posl. Zagorac (Starčevičanec) je zastopal principljalno stališče državnopravne opozicije, ki je v nasprotju z nagodbenim zakonom, poudarjal pa je, da govori satno v svojem, ne pa v imenu svoje stranke. Vlada zahteva od sabora zaupnico, ne da bi povedala narodu, kaj mu prinese bodočnost. Govornik je razpravljal nato o vprašanju grbov in končno o raznih gospodarskih vprašanjih. Posl. Kiš (Frankovec) je govoril proti predlogi iu uaglašal patrijotično mišljenje vseh krogov hrvatskega naroda. Prihodnja seja dne 29. decembra. Odlikovanje generala Linsingena. VRATISLAVA. 23. (Kor.) Kakor poroča »Schlesische Zeitung«, je cesar Franc Jožef po uspešnem zaključku bojev ob Styru podelil -generalu Linsingenu veliki križec reda sv. Štefana, načelniku njegovega generalnega štaba, generalu Stolz-mannu pa komturski križec z vojno dekoracijo. Prihod vojaških atašejev entente v Moskvo. MOSKVA, 23. (Kor.) Semkaj je prispelo sedem glavnemu stanu prideljenih vojaških atašejev aliirancev. Atašeji si bodo ogledali tovarne in industrijske naprave, ki izvršujejo naročila za deželno brambo. ____ Poslanec Fresf umrl. PRAGA, 23. (Kor.) Državni poslanec F r e s 1 je umrl. (Posl. Fresl je pripadal narodnosocijalni stranki.) PoStni promet med Anglijo in Nizozemsko ustavljen. VL.ISS1NGEN, 23. (Kur.) Danes ni prispel iz^Anglije noben jioštni parnik. Vzrok je neznan. Nizozemska zbornica. HAAG, 23. (Kor.) Zbornica je sprejela izreden vojni kredit v znesku 50 milijonov goldinarjev za 1. 1916. Snežni viharji v Skandinaviji. KOPENHAGEN, 23. (Kor.) V Skandinaviji so hudi snežni zameti, ki so povzročili številne prometne nezgode. Na Danskem je železniški jjromet na mnogih krajih ustavljen. Vlaki vozijo le deloma, a z velikimi zakasnitvami. -f- Anton Poljšak. Blagemu človeku in narodnemu dobrotniku. Bila sva oba sinova lepe, a danes težko izkušane vipavske doline. Spajale so naju od zorne mladosti pa do žalostnega trenotka, ko je moral Anton Poljšak večnemu zakonu iu božji volji plačati zadnji tribut, vezi rojaštva, tesnega prijateljstva in soglašanja v mišljenju in čustvovanju. 2ivo mi stopajo danes, ko Antona Poljšaka ni več, pred oči oni časi. ko sva skupno sedela na šolskih klopeh državne realke v Gorici, kajti karakterna svojstva, ki so mi pokojnika toliko omilila že tedaj, so mu ostala skozi vse življenje do zadnjega diha. Bil je blag, mil, nežen, rekel bi mehak kakor testo, in ob enem trden, neomajen, odkrit. Nosil je že tedaj svoje srce takorekoč na dlani; svoje srce in vse, kar je tlelo in kipelo v njem: žarka liu-bav do svojega jezika in idealno navdušenje za narodno stvar. Ves vzhičen je bil ob vsakem pojavu narodnega napredka v tedanji dobi našega narodnega preporoda. In tedaj, če se je kdo nemilo dotaknil teh svetih čustev mehke duše njegove, mu je vzkipelo, je postal trd — vo-Jevit. Kot človek je z angelsko potrpežljivostjo trpel in odpuščal vse fn vsakomur, kot sin svojega naroda je bil neizprosen in jeklen nasproti vsakemu žaljenju. Tak ie bil Anton Poljšak že kot dečko-dijak in kremen značaj ie ostal v vsej svoji dobi zrelega moža: nežen prijatelj svojim prijateljem, blag in mi! človek napram vsakomur, da ni nikomur odrekal zaprošene usluge, akn je bito le v njegovi moči. Med karakternimi potezami moža Antona Poljšaka sta bili njegova skromnost v vsem in njegova nenadkriliiva delavnost slovenskega gospodarja. V ilustracijo teii dveh čednosti, ki ste dičili pokojnega Poljšaka, moram zagrešiti malo indiskrecijo in se dotakniti privatnih razmer ugledne in nekdaj zelo imovi-te rodbine Poljšakov v Zanužali pri istur-iah. Ta rodbina je štela nekdaj med uaj-imoviteje v vipavski dolini. Prišli pa so časi in žnjimi razmere, ki m. — kaKoi se to često dogaia v /Ivljeiiiu — povzročile, da s'> materijalne razmere te odlične hiše gfrf B. •EMROST« Hev. 357. V Trstu, dne 25. dtcembra 1915. Jele iti nizdolu tako, da je pokojni Anton Poljšak, postavši gospodar, prevzel malone le razvaline nekdanje dobe cvetja. Ali Anton Poljšak ni obu pa val, ni pričakoval fatalistično poloma, marveč fe zasukal rokave in delal vštric svojih hlapcev od dneva do dneva, od zore do mraka ter ostajal — blag in skromen. — Vzpodbujal je pač svoje ljudi z lastnim zgledom nenadkriljive pridnosti, ali pri tem ni bil brezsrčen tiran, marveč je vide! v svojem delavcu le sotrtidnika m tovariša dela. T o delo ie tndi imelo božjega blagoslova: v premoženju PoljŠakovem so se jele vračati urejene razmere. Ni štel sicer med bogataše, ali dosege! je, da mu je materijalno blagostanje imelo zopet trdno podlago. A tudi potem ie dalje delal in — varčil. Pred vsem v vseh potrebah svoje lastne osebe ...! fn za koga je dela! in varčil, komu je namenil sadove trudapolnega svojega dela, v čem si je določil svojo življenjsko nalogo?... Ni si ustanovi! svojega lastnega ognjišča, ni si izbral družice za živ-Henje, odrekel se je blaženstvu rodbinskega kroga: ostal je neoženjen, ker se je bil ves posvetil izvoljenki svoji iz najzor-neje mladosti — svofl slovenski domovini, svojemu narodu! Idealno narodno navdušenje tnu je ostalo neizpremenjeno, nezmanjšano...! in mu je ob koncu njegovih dni vzplamtelo v žar neizmerne ljubavi do svojega naroda. V mladosti je žarel v idealnem narodnem navdušenju ob vsakem pojavu narodnega napredka, pred svojo smrtjo ie to narodno ljubav in zvestobo potrdil in posvetil s praktičnim činom, položivši vse svoje imetje na oltar domovine, za kulturen napredek naroda! Glavnim svojim dedičem je določil na$o šolsko družbo — našo narodno slovensko šolo. Sole. šole treba našemu narodu —-tako k vzklikal vedno. A pri njem ni bila to le fraza, marveč globoko u ver jen je, pripravljeno tudi za žrtev. Poroča se nam, da utegne čista zapuščina iznašati do »0.00© kron. Tako je življenje pokojnega Antona Poljšaka teklo m poteklo harmonično v vdanosti, zvestobi in požrtvovalnosti do naroda svojega ...! Odšel |e. Njegov plemeniti čin pa ostane. Potomci bodo uživali iz zapuščine plemenitega slovenskega rodoljuba in blagoslavljali spomin Antona Poljšaka! Pa tudi mi, ki smo bili njegovi sodobniki, položimo cvetko neminljive narodne hvaležnosti na pokojnikov grob ... Telo naj počiva v miru v slovenski grudi pokopališča v Sturjah. Spomin njegov pa bo živel dalje, zapisan v zlati knjigi ob strani Kotnika. Polaka. Vilharjeve in drugih dobrotnikov in podpirateljev našega kulturnega napredka! Porosimo solzo na Poljšakov grob, ne solze žalosti, ampak solzo narodne hvaležnosti, ki naftepše in najprimerneje časti spomin umrlih dobrotnikov! • • • Vest o smrti Antona Poljšaka se je naglo razširila po vsej vipavski dolini ter je vzbudila povsod resnično žalost, ki je došla na pogrebu do manifestantnega izraza. Skrb za prireditev pogreba sta prevzeli obe podružnici dedkinji — družbe sv. Cirila in Metoda. Udeležba je bila za tamošnje sedanje razmere ogromna, iz domače Župnije, iz sosednje Ajdovščine in iz drugih krajev vse vipavske doline. Sprevod Je odšel ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Zapužah, oddaljenih kakih 20 minut od £turij. Zastopani so bili: domači podružniei družbe, podružnice Vipava, Sv. Križ, Lokavec. Brje; dalje »Rokodelsko podporno društvo«, društvo »Edinost iz Ajdovščine in več Članov — kolikor jih je pač še doma — »Sokola* privatno. V cerkvi in na pokopališču Je pel improviziran ali izboren pevski zbor: v cerkvi > Blagor mu!«, a na pokopališču pretresljivo: »Človek, glej dognanje svoje!« ubrano in pretresljivo. Govornik na grobu je pa s tako lepimi, notri iz globine užaloščene in hvaležne duše prihajajočimi besedami proslavil pokojnikov spomin in mu v imenu naroda izrekel zadnji pozdrav in prisego nevenljive hvaležnosti, da so vsi rosnih oči zapuščali groblje, za-želevši pokojnemu narodnemu dobrotniku: naj v miru in blaženo sniva večni sen v zemlji slovenski, v katere obrambo krvave danes nje zvesti in junaški sinovi. M. C—č. Prijatelj pokojnikov, gospod Josip Jurca, sedaj pod orožjem je zložil nastopno pesnitev ljubljenemu prijatelju, plemenitemu In blagemu Človeka in narodnemu dobrotniku. Mi pUkamo ob grobu Troj«« i» ložok iper je In tmđ«: oko presraAeno 1« *led», ko smrt kosi ■ kođilafam strojem P O D L f TEK GREŠNICE. Kcn.RH. — I rt rte tki spisal X*vior 4m MooUpls — Ne, gospod, nisem vedela .... Sicer — 2e zopet? — Ali... — A tako! Torej nočete povedati resnice. — jo ie prekinil Maurice hladno in Je napravil prve stopinje proti vratom. — No, torej, pa naj bo! Preiskovalni sodnik bo vsekakor spretnejši in srečnejši kot pa jaz. Brankadorka se je začela tresti. — Ostanite, gospod, — ie dejala. — o-stanite, povem vam vse. — Govorite torej in sicer govorite hitro in ne izgovarjajte se! Sovodnica je pomolčala nekaj časa, kot bi hotela zbirati svoje spomine, potem pa je rekla, zategnivsi svoje vele ustnice v sladkoben in ciničen smehljaj in pokazavši svoje ponarejene zobe: — Vi veste, gospod, in veste brez dvoma mnogo bolje in natančneje, kot pa jaz, kako lepo je dekle... In zemlji je i« ihM\j bojo, Tsa trese M in vso osup'a sprejema nase rodu trupla, kot da boji se rok« tuje Vi rs!, ki pni£»te ii vi je«je. S ko je rala zadnja volja ga vel t odo Vaša polja, čegavo Tate premoženje? Kdor za«© le šivi. ga jame ' jj strah, ga plati rodna građa, plode ve ta», sadore ti uda za vedno zopet ma odvzame. ▲ Tvoja smrt bila je blaija, imel si smoter in načelo in i njim si tudi umrl v< selo In zemlja zdaj Ti je najlažja, Zelena spet Ti bodo polja in cveli bodo Ti vrtovi, iarele rože in sadovi — za narod — kot je Tvoja volja. Ti sladko spal boš in več bati ni treba lebi «e morilke — trepetajoče mi smo bilke, na ro*n se cvetoči trati- Oj bratje, ki za dom ste vneti, ne jo* it* mi tu potrti, najblaije on umrl je smrti in nič mu smrt ni mogla vzeti. Ko videl te najhujše hudo, hoteč svoj rod in dom oteti, vse svoje narodu po>veti in leže truden v rodno grudo. Kako ]e v Kotom. V četrtkovi »Neuc Freie Presse« priob-čuje Alice Schalek zanimivo črtico o življenju v Kotoru. Iz te črtice posnemamo: V Ercegnovem je zaradi praznika vse praznično. Po ulicah je videti elegantne dame, kar je za nas, ki prihajamo s črnogorske fronte, prav lepa izprememba.Me-sto ni evakuirano in živi se tu kot v nai-večjem miru. Trideset šol posluje tu in vojnega posojila se je podpisalo začudenje zbujajoče. Niti eden prebivalec se ni pokazal protiavstrijski, da, celo tu nastanjeni Italijani iz kraljestva so baje vili roke in prosili, da bi smeli ostati. Nekaj njih, ki pripadajo najboljSim meščanom, so v resnici pod poroštvom njihovih sosedov pustili na njihovih domovih in ti so sedaj presrečni, da se jim ni treba v Italiji boriti proti narn, se udeležujejo vseh dobrodelnih akcij na odličen način in so vse svoje imetje naložili v vojnem posojilu. Na tenderju smo se odpeljali v Boko, navidezno naravnost proti Lovčenu. V Ti-vadu smo morali seveda na suho, ker bi znali odzgoraj streljati na preveč drzno ladjo. Vozili smo se torej dalje z avtomobilom skozi prostrano, ob obali zgrajeno kotorsko predmostje, kjer so vsa okna zaprta m se ie tupatam pokaže KaKa glava. Vozili srno se okroginokrog po obrežju do mestnih vrat, kjer nas je pričakovalo ginljivo presenečenje. V dveh vrstah, kot častna stotnija postavljena, prezentira krasno oblečena garda svoje staromodne, umetniško okovane puške. Med bar/.unom, svilo in dragimi kamni se bleste starinski meči in čudovito lepo izvezene patronske torbice, viseče na cizeliranih srebrnih verižicah. Slikovita pokrivala, zlata pramena in čopi, pisani pasovi in lesketajoče se oči... in za vsem tem žične pregraje, španski jezdeci in prastara mestna vrata z benečanskimi levi, nad njimi pa avstrijski grb. Sveti in lesketa se vse kot v gledališču, le da bi te romantiške scenerije ne mogel izmisliti noben režiser. Najprej smo se nekoliko prestrašili, kakor pri kaki zamenjavi. Koga so pač pričakovali? Kralji se sprejemajo tako. Župan v črni obleki in s cilindrom je tudi tu. Vse se je zdelo tako svečanostno, da smo v zadregi stopili z avtomobilov. Edino le major, ki nas je vodil, je bil toliko samo-svesten, da si je dostojanstveno ogledal fronto in se pokazal popolnoma kos počastitvi, ki so nam jo priredili. Kmalu se je namreč pokazalo, da je vse to res veljalo nam, vojnemu tiskovnemu stanu. Poveljujoči častnik nam je namreč pojasnil smehljaje se: — Prvič, — je dejal, — sem sam pisatelj in časnikar. Drugič pa smo bili zelo veseli, ko se nam je napovedal poset »od zunaj«, da smo ga hoteli počastiti z našo najlepšo parado. Saj že mesece nismo videli nikogar. — Naprej! — je odgovoril Maurice s studom. — Veste, da sta se ona in njen oče nahajala v veliki bedi ter da sta si želela boljših razmer, kar je pač naravno. — Vrabca, dekletove rame so prebele in prelepe, da bi se zadovoljevale s slabo obleko, in njene male nožicc so preljubke, da bi vedno gazile po blatu. — Ali hočete morda s tem reči, da vas je Leontina prišla prosit, da bi jej vi preskrbela denarja? — je vprašal Maurice živahno. — O ne. nikakor ne. Bil je oče... Ker je vedel, da imam dobra znanstva in sem zelo uslužna, je prišel k meni in me naprosil. naj spravim h kruhu njegovo hčer, kakor sem spravila Pamelo. hčer njegovega prijatelja Oalimanda. Z druge strani pa je neki zelo bogat in zelo spoštovan človek, ki ga poznam že dolgo časa. slučajno videl Leontino in sicer v nekem skladišču, kjer je delala nekaj dni, in dekle mu je ugajalo... Za božjo voljo, gospod, ne razjezite se! — je hitro dostavila Brankadorka, ko je videla, da je Maurice obledel in krčevito stisnil roke. — Vedeti hočete vse in zato vam tudi pripovedujem vse. Nihče med nami si življenja v Kotoru ni predstavljal tako udobno. Mislili smo, da najdemo mesto, ki je v strelnem dosegu sovražnika, tik ob meji in pravzaprav pred fronto, v najstrožjem bojnem razpoloženju. da, celo razstreljeno in v ruševinah. Skoraj si človek ne more predstavljati obmejnega mesta, ki bi bito bolj izpostavljeno topovskim žrelom, kot pa je Kotor izpostavljen artiljeriji na Lovfienu, ki se neposredno dviga nad nJim. In sedaj stopamo po tem mestu kakor po drugače zaprtem muzeju, ki se je odprl samo nam. In tako lepo se skladajo starinski, zgodovinski kostumi gospodov s čudovitimi, v stoletjih začrnelimi zidovi, da izginja resničnost vojne pred mojimi očmi in se mi zdi, kot da sanjam. Slika tega izumrlega starinskega mesta ob obali nežno modrega morja, ob vznožju črnega, strmega hriba, na katerem čutimo žrela sovražnih topov skoraj nad svojimi glavami, s plemenitimi, visoko vzrastlimi postavami Bokezov v zlatoobrobljenem baržunu — ta slika mi ostane neizbrisno v spominu. Pisateljica pripoveduje nato na kratko zgodovino kotorske »Mornarice*, ki pa je sčasoma izgubila svoj vojaški značaj in postala zabavno društvo, ter nadaljuje: Komaj pa je zopet izbruhnila vojna, se je »Mornarica« zopet spomnila svoje junaške dobe, ko je igrala svojo ulogo med dalmatinskimi junaki, in vsi člani so se prostovoljno prijavili kot branitelji domovine — ne v svili in zlatu, temveč v sivi vojaški obleki, ne kot majorji in stotniki, temveč kot moštvo, ne za dekoracijo, temveč v obrambo svojega mesta. Arma-dno vodstvo je ustreglo njihovi želji, da bi smeli ostati skuhaj in braniti svojo domovino, in njih izvežbo je vodil rezervni častnik. Niti en mož redne vojske ni bil doslej odposlan v obrambo Kotora, nasprotno pa je bilo že več članov »Mornarice« ranjenih: nekaj jih je padio. To vse je tako neskončno ginljivo, da človek ne more izgubiti občutka, da živi v srednjem veku. Taka romantika v našem času amerikanstva! Vojaški poveljnik, ritmojster, ki pa ni domačin, se je potihoma radoval nad našim navdušenjem. On je takorekoč oče mesta, ne vodi samo obrambe, temveč tudi preživljanje onih 150 civilnih oseb, ki so še ostale v mestu. Nekaj posebnega je takole prazno mesto. V tej izumrlosti se čuti vojna skoraj ravno tako kot pa v najživahnejšem strelskem jarku, dasiravno skoraj nikjer ni videti poškodeb. Nikita je, tako se pač zdi, sklenil poseben mir s Kotorom, dasiravno se je morda treba ozirati tudi na možnost, da Črnogorci ne streljajo zaradi pomanjkanja municije. Vendar pa kaže več znamenj, da Nikita noče postaviti med sebe in nas nekaj tako nepremostljivega, kakor bi bilo ra^.riišpnie tega zgr kovinskega mesta. On je morda med našimi sovražniki tisti, ki misli najbolj daleč. Tu mu pripisujejo različne sebične načrte za bodočnost, ki morda ne odgovarjajo ravno nam neznanim dejstvom, ki se pa čudovito dobro skladajo z dejstvi, ki so znana nam. Tu ni nikogar, ki bi mu ne priznaval najfinejšega političnega nosu, pa tudi prav tako kosmate politične vesti. Geslo, ki mu ga pripisujejo, če je tudi morda izmišljeno, je vendar zelo značilno zanj: »Sto si izgubio, ne traži; što si našao, ne pokaži nikome!« Gotovo je, kakor so pripovedovali trije mornarji s »Zente«, ki so bili ujeti v Cr-nigori in so po brezprimerno pustolovskem begu čez Lovčen prispeli v Kotor, da se v Crnigori z nejevoljo bojujejo proti nam. Ti trije možje, ki so bili v službi v neki bolnišnici in so hranili paro za paro, da podkupijo svojega stražnika, so okoli osmih zvečer odšli s Cetinja ter proti osmim zjutraj dospeli na pobočje Lovčena, kjer se je enemu njih spodrsnilo in si je zlomil nogo. Vkljub besnemu obstreljevanju odzgoraj je »Mornarica« živega prinesla ponesrečenca v Kotor. Re-šenci so pripovedovali, da so v Crnigori dobro ravnali žnjimi in da so imeli lahko službo, dočim so drugi ujetniki morali o-pravljati težka dela. Pripovedovali so o močni. Avstriji prijazni stranki na kraljevem dvoru, kjer da se čita veliko nemških in avstrijskih časopisov. Pripovedovali so, da je kralj Nikita naravnost ukazal, da naj se ne strelja na nas, če mi ne streljamo. Le na naše letalce da se mora streljati ob vsaki priliki. Zanimivo je. da„so ti trije ljudje s »Zente« pripovedovali tudi, da kralj Nikita — Da, da, nadaljujte, saj sem popolnoma miren, — je odgovoril Maurice in njegov glas je bil ves hrlpav zaradi razburjenja. Sovodnica je nadaljevala: — Omenjeni stari gospod... ne vem, če sem vam že povedala, da je bi! star.... me je naprosil, naj omogočim, da bi se Leontina in on sestala pri večerji. To je bilo vendar popolnoma nedolžno. Jaz sem v svoji dobrohotnosti pristala na to, misleč, da ne storim nič slabega. Vedela sem, da je zelo bogat in zelo velikodušen, zato sem mislila, da bi mogel "osrečiti dekletce. Hotela sem jej le vse najboljše; toda v prihodnje me ne dobi nihče več za kaj takega; dobrota je pač sirota. Maurice je zmignil z ramami in v o-brazL se mu je videlo najgloblje zaničevanje. Brankadorka je nadaljevala: — Vse bi bilo šlo kakor po loju; toda zdelo se je, da dekletce ljubi nekoga. O kakem ljubimcu ni hotela čuti ničesar. O, danes popolnoma razumem, zakaj se je tako branila, kar se mi je zdelo tako čudno, in verjemite mi, gospod, če bi mi biiu i čast. da bi bila poznala vas ... * 'Vlaurice je prekinil Brankadorko: j zelo trpi na putiki in da je zato zelo nevoljen in godrnjav. Tudi, da mu ta vojna, ki jo vojuje Ie posili, nikakor ni povolji. Oba starejša sinova, Danilo in Mirko, da imata zelo malo ugleda v deželi, da pa jima to ni dosti mar. Sedaj da se nahajata v inozemstvu. Le tretji sin, princ Peter, da posveča svoje moči domovini, opravlja vojaško službo ter je poveljnik v Župi, proti jugu se raztezajoči zadnji avstrijski mejni dofmi,, katere glavna kraja Budvo in Spuž smo prostovoljno izpraznili ob začetku vojne. Princ Peter je baje enako prijazen Avstriji, kot njegov oče. Za resničnost te vesti govori dejstvo, da je po odposlancu prosil za razgovor s prejšnjim avstrijskim vojaškim atašejem na Cetinju, majorjem Hupko. Nadporočnik, ki je bil navzoč pri tem razgovoru, ki pa je ostal brezuspešen, je pripovedoval sineje: »Zanimiv razgovor se je razvil med Crnogorci in našimi vojaki. — Zakaj se bojujete proti nam, saj smo vendar bratje? — so vpraševali Črnogorci. Toda naši so odklanjali sorodstvo. — Vaš kralj vam daje krompirja, naš cesar nam pa daje mesa. Bil sem vsega skupaj šestkrat kot odposlanec tam gori. Prvikrat tedaj, ko se je vračal avstrijski generalni konzul Hala z družino in prtljago iz Skadra. Z dobrimi avtomobili se je pripeljal do meje, toda tam je moral izstopiti. Prosilo se je in prosjačilo zaradi otrok, ki so stali tam gori na cesti, toda Črnogorci so se preveč bali za svoje avtomobile. Znositi smo morali vse doli. Do Lovčenovega vznožja je še šlo, toda tamkaj je bil most raz-streljen in tako smo morali vso rodbino in prtljago, kos za kosom, na oni strani spustiti po vrvi doli in na drugi strani zopet potegniti gori....« Nadporočnik se ni smejal več; ker je pa dostavil: »Saj se ni zgodilo nikomur nič,« se mi je zdelo, kot da se hoče opravičevati, da tudi ta prizor prišteva med zabavne dogodke svojih vojnih spominov. Sedaj je na Lovčenu zopet artiljerija, nekoliko bolj za grebenom, kot pa je bila ona, ki jo je razstreli! naš >Radetzky«, ter strahovito strelja, če se pokažejo naši letalci. Drugače pa Nikita štedi. Ali pa morda prede nit usode? Za štedenje kot vzrok molčanja govore tudi drugi znaki. Tako se je odkrilo neko noč pri nekem napadu na enega Lovčenovih vrhov, da črnogorska armada nima dovolj moči, da bi zasedla vse vrhove. Na zavzetem vrhu so našli naši privezane za kot tri — pse, ki naj bi bili s svojim lajanjem priklicali bližnje straže. Drugače v Kotoru ne vedo dosti o sovražniku. Celo spoštujejo ga nekako, ker med njimi ni prebežnikov. Izjema je bil en sam Črnogorec, ki ga je njegov predstojnik sistematično jezil, toda tudi ta ni izpovedal ničesar. Nekako čudno sta tu v tej vojni pomešana junaštvo in dobrosrčnost. Začetkoma so črnogorski »štrajfuni« prihajali skoraj vsak dan vse doli do obali, obstreljevali so vztrajno tudi trdnjavo Sv. Jovan, toda vse izgube v mestu znašajo 12 mrtvih vojakov in nekoliko ranjencev; ustreljena je bila tudi ena ženska. Sovražne izgube so baje veliko večje in znašajo baje več sto mož, kajti naša hrabra »Mornaricam je večkrat ponoči vdrla tjagor v sovražne postojanke. Več kot pol leta pa že vlada sedaj mir. Sicer so tam gori znatno o-jačili strelska kritja, toda sovražnosti ni več. Kc je prišel Przemysl zopet v naše roke, so vse naše baterije izstrelile svetilne šrapnele; Črnogorci pa so kričali s hriba doli, da je vse zlagano. Tedaj so jim naši poslali tjagor moža z ilustriranim časopisom, v katerem so se nahajale slike iz zopet osvojene trdnjave in ki ga je odposlanec z lepim pozdravom pribil na neko drevo. Prihodnje jutro Časopisa ni bilo več in očitanja laži tudi ni bilo čuti več. V Kotoru zelo dvomijo, da bi Nikita sprejel bežečo srbsko armado k sebi, še bolj pa, da bi jej dovolil, da bi preko njegove meje udarila k Adriji, kakor morda namerava ententa. Kajti Nikita — tako se govori v Kotoru — ne vidi posebno nerad, da bi se razbila armada njegovega zeta, Nikita da ima stare simpatije, ki ga vlečejo čisto nekam drugam, in še starejše ambicije, ki bi se dale uresničiti samo po tej poti. Obenem pa da ima tudi staro, globoko ukoreninjeno zaupanje v našo finančno moč. Habsburžani da so se mu zdeli vedno zanesljivejši kot pa Karadior- — Kaj? Kaj hočete reči? — Kaj hočem reči, gospod? Kar pač pravim. — Smatrate me torej za Leontininega ljubimca? _ — Tako se mi vsaj zdi. \ vsakem slučaju bi bil to poklon za vas. — Povem vam, da se motite. — Kako vendar? — Leontina nima ljubimca, niti mene niti koga drugega. — Na mojo čast, tem slabse za vas, gospod. — Leontina je nedolžna, čisto nedolžna in je tudi bila vedno; razumete? — Mogoče, — je odgovorila Brankadorka ravnodušno, — nimam prav nobenega vzroka, da bi dvomila. Resnica pa je, kar vam ponavljam, da sem v prepričanju, da storim to v dekletovo srečo, z njenim očetom priredila večerjo, tekom katere sem jo hotela -predstaviti omenjenemu gospodu. — Kaka nesramnost! — je zamrmral Maurice, ki ie le z največjo težavo zadrževal izbruh nejevolje. — Ker bi se bilo dekletce znalo braniti, — je zopet pričela sovodnica. — in ker sem tudi sama bila kolikortoliko prepri- djeviči, in v Kotoru se — da vse te legende dosezajo višek — tfdi popolnoma resno, da je vse svoje imetje naložil v — drugem avstrijskem vojnem posojilu. Carjevo MItte o Slavnem stanu. Ruski glavni stan se nahaja sedaj že v često imenovanem Minsku, Car stanuje tamkaj v priprosti dvonadstropni privatni hiši sredi mesta. V prvem nadstropju se po pripovedovanju nekega višjega oficirja iz carjevega spremstva nahajajo spalnice in pa kabinetni prostori carja. V drugem nadstropju stanujeta dvorni minister grof Frederik in pa poveljnik carskega dvora, general Vojejkov. V parter-nih prostorih se nahaja carjeva telesna straža, ki obstoja iz pol stotnije telesnih kozakov. V sosednjem privatnem poslopju biva prestolonaslednik. Tudi on stanuje v prvem nadstropju, dočim se nahajajo v drugem nadstropju generalni adjutant Ni-lov, dvorni maršal knez Dolgoruki in kirurg Fedorov. Parterne prostore imajo carjeva vojna pisarna, uslužbenci in car-jevičeva telesna straža. Na periferiji mesta, ne daleč od carjevega stanovanja, v bližini malega drevoreda, stanuje carjevo spremstvo, ki obstoja iz velikih knezov Ciril Vladimiroviča, Borisa Vladimirovi-ča in Dmitrija Pavloviea, dalje iz poveljnika carske telesne kozaške brigade grofa Grabbeja. bočnega adjutanta Sablina in velikega števila drugih odličnjakov. Raz-ven izredno živahnega vojaškega življenja v velikem glavnem stanu je tu življenje popolnoma mirno in premenljivo, kajti veselice vseh vrst so v velikem glavnem stanu strogo prepovedane. Pač pa so zelo pogoste službe božje, ki jim car redno prisostvuje. Kadarkoli se nahaja car v glavnem stanu. zapusti svojo sobo običajno ob 9 zjutraj in se poda nato v uniformi k štabu, katerega šef je general Aleksejev. Tu se nahaja tudi eden najbolj znanih ruskih generalov, generalni pobočnik Ruski, ki je bil te dni radi slabotnega zdravja milostno odpuščen. Car se zelo živahno udeležuje delovanja hi zahteva podrobne informacije o vseh številnih poročilih, ki prihajajo z vseh front. Trikrat na teden, v posebnih slučajih še večkrat, se snide tu vojni svet, pri katerem je navzoč ves štab. Na posvetovanju poseza car zelo pogosto v debato in odločuje v nasprot-nosti mnenj. Ob 12 zapusti car štabno poslopje in se vrne v svoje stanovanje. Ob 1 popoldne se vrši nato zajutrk, pri katerem so večinoma navzoče številne povabljene osebnosti. Zajutrka se udeleže vedno tudi vojaški pooblaščenci Anglije, Francije, Italije, Srbije, Crnegore in Japonske. Jedila so zelo bogata in seveda naravnost imenitno pripravljena, ker ima car s seboj veliko število francoskih kuharjev. Tekom obedovanja govori car malo, pač pa se živahno razpravlja po obedu. Pri zajutrku se ne servira nobeno vino, dočim je pri drugih obedih običajih) zmerno zavživanje vina. Od 2—.3 popoldne sprejema car vedno poročila o notranjih vprašanjih in razmerah. Temu sledi večinoma izprehod z avtomobilom, ki se ga udeleži tudi carjevo spremstvo in del telesne straže. Ob 7 zvečer je diner, pri katerem so navzoče zopet številne povabljene osebnosti. Ob 9 se poda car v svojo sobo, kjer dela običajno do 11 ponoči. Cesto odpotuje car v spremstvu prestolonaslednika na razna mesta fronte, kjer ima vedno nagovore na tamkaj se nahajajoče oficirje in moštvo. Pogostokrat izroča tudi o-sebno razna odlikovanja in jih pripenja osebno vojakom na prsa. Nekoč bi so pri neki taki priliki zgodila kmalu nesreča. Car se je ravno pripravljal, da pregleda fronto novo došlih čet, ko se je nenadoma pojavil nemški letalec, ki je vrgel tri bombe. Vse tri bombe so namreč padle nedaleč vojaških vrst in so povzročile veliko zmešnjavo. Varstvo carjevega glavnega stana je poverjeno brigadi telesnih kozakov pod poveljstvom grofa Orabbeja. Dalje je na straži tudi šest ruskih letalcev v obrambo glavnega stana proti eventualnim sovražnim letalskim napadom. Car je sedaj izredno izbornega zdravja in tudi carje-vič še ni bil nikdar tako krepkega in čilega zdravja, kakor je sedaj. Vsa nasprotna poročila so napačna. 2e dejstvo, da se nahaja carjevič trajno v velikem glavnem stanu, dokazuje, da so vse vesti o boleh-nosti ruskega prestolonaslednika izmišlje- čana, da bo kaj takega, in ker je sploh šlo za njeno bodočnost, sem smatrala za dovoljeno, da jo smem osrečiti proti njeni volji. Zato sern si domislila, da jej vlijem nekoliko belladorme v vino. Dasiravno ta misel ni popolnoma nova, ni bila zato ravno tako slaba. Maurice je obledeval vedno bolj in vedno silneje udarjal z nogo ob tla. — Skratka, da končam, — je rekla Brankadorka, — kajti vidim, da že stojite na žrjavici, vam povem: ali pijača še ni učinkovala, ali pa so se Lcontini vrnile moči prav v onem trenutku, ko je prišel oni častiti človek, ki naj bi bil njen pokrovitelj in dobrotnik, kajti komaj jo je prijel za roko, se je prebudila iz omotice, ga je sunila od sebe ter me je začela klicati na romoč, tako močno in tako dolgo, kakor da jo je napadel sam vrag. Hotela sem jo pomiriti, storila sem vse, kar je bilo v mojih močeh, da bi jej pojasnila, kako dobro bi se jej godilo, ko bi sprejela ponudbo ter uporabila priliko, ki se jej ie nudita. Toda ne, dekletce je o-stalo trdno kakor skala in se ni dalo pregovoriti. Pahnila mc je od sebe in stekla kakor blazna po stopnjicah nizdol. Oče ie steke! za njo in .... v Trstu, dne 2S. decembra 1915. »EDINOST« Št 317. Stran IIL ill ne. O sovražniku govorita car in njegovo obiizje spoštljivo. Car priznava sovražniku njegove izredne energije. L 2 Pozivni razšle. Avstrijski črnovojni zavezanci rojstve-uih letnikov 1871 in 1870, potem tudi 1865, 1866 in 1867, ki so bili na prebiranju do spodaj določenega roka za prihod v službovanje spoznani, da so sposobni za črno vojno službo z orožjem, morajo odriniti v službovanje, ako se niso že pritegnili na službo z orožjem ali niso bili iz ozirov jav-ae službe ali javnega interesa oproščeni te službe na določen ali nedoločen čas, in morajo priti k c. in kr. dopolnilnemu o-krajnemu poveljstvu, oziroma k c. kr. de-želnobrambovskemu (deželnih strelcev) dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, ki je oznamenjeno v njihovi črnovojni izkaznici, in sicer: v letih 1871 in 1870 rojeni 17. dne januarja 1916. 1., v letih 1865, 1866 in 1867 rojeni 21. dne januarja 1916. I. Tisti izmed zgoraj ozuamenjenih rojst-venih letnikov, ki bodo spoznani za sposobne na dodatnem prebiranju po roku za odhod v službovanje, veljajočem zanje, morajo odriniti v službovanje v 48 urah potem, ko bodo odbrani. Za tiste, ki morajo zaradi začasne obolelosti odriniti v službovanje šele ob poznejšem roku, nego velja zanje po gorenjih določilih, velja za to določeni rok, ki ga je posneti iz črnovojniške izkaznice. Crnovojniški zavezanci morajo priti na dan, ki jim je določen za prihod v službovanje. vobče najkasneje do 11. ure dopoldne. Kake manjše zamude te ure so dopustne le tedaj, če se morejo utemeljiti s prometnimi razmerami. \ko bi bilo v črnovojni izkaznici ozna-menjeno c. in kr. dopolnilno okrajno poveljstvo, oziroma c. kr. dežclnobrambov-sko (deželnih strelcev) dopolnilno okrajno poveljstvo med tem časom menjalo svoje stojališče, morejo njemu odkazani črno-\ojni zavezanci odriniti v službovanje tudi k c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, ki }e najbližje njihovemu bivališču. V interesu vsakega črnovojnega zavezanca, ki odhaja na službovanje, je, da prinese seboj par močnih v vojni porabnih čevljev, volneno perilo, po možnosti krpe za noge (obojke) iz ovčje volne, potem žliv.o, nož in vilice ter posodo za jed, kakor tudi orodje za snaženje. Za s seboj prinesene čevlje in volneno perilo se bo dala odškodnina, ki se določi s cenitvijo, ako se pokaže, da so te stvari popolnoma uporabne za rabo v vojni. Dobro je tudi prinesti seboj živila za dau prihoda; za to se bo dala določena odškodnina. Črnovojniška izkaznica daie pravico do brezplačne vožnje po železnici, kadar se odrine v službovanje — Izvzemši brzovla-ke —, in pred nastopom te vožnje jo je dati kolkovati pri blagajnici za osebe na postaji odhoda. Kdor ne sluša tega pozivnega povelja, se strogo kaznuje po obstoječih zakonih. Od c. kr. namestništva. Trst, 22. dne decembra 1915. 1. Aprovizacljske stvari Razdeljevanje novih krušnih Izkaznic. 27. t. in. se prične razdeljevanje izkaznic za kruh in moko za 13., 14.. 15. in 16. teden. Izkaznice se morejo dobiti do 31. t. m., ker bodo prostori krušnih komisij zaprti I. in 2. januarja (v soboto in nedeljo). Zato se nujno svetuje prebivalstvu, naj ne čaka do zadnjega dne, da ne bo prevelikega navala. Izkaznice se dobivajo v prostorih krušnih komisij tekom uradnih ur in izkazati se je treba z živilsko izkaznico in maticami krušnih izkaznic 11. tedna (svetlo-zelene barve). V dvomljivih slučajih imajo krušne komisije pravico, da zahtevajo pojasni! od strank. Prebivalstvo se pozivlje, da pri sprejetju izkaznic pregleda številke in se prepriča, če so o-premljene z uradnim pečatom, ker izkaznice brez pečata niso veljavne in se zaplenijo. Pripominjamo, da smo to obvestilo posneli po drugih listih, ker nam je aprovi-zacijska komisija ni doposlala. Po drugih listih posnemamo vest. da je prispelo v Trst 60 vagonov koruze, tako da bo v kratkem zopet na razpolago polentna moka. DomaČe vesti. Zaključna be>eda. Neue Freie Presse* od 20. t. m. prinaša: »Gospod Josip Prunk, voditeli tržaške podružnice c. kr. kores-pondenčnega biroa, nam piše: Dovolite tudi meni k vprašanju »Doberdo« ali »Doberdob-, že opetovano dotaknjenemu v Vašem cenjenem listu, nekoliko pripomb, k.r mi je bila često prilika, da sem na licu me^ta govoril s tamošnjimi domačini, kakor tudi da sem čul mnenje oseb iz onih krajev, pripadajočih krogom inteligence. D< rt načini, kakor sploh vsi Slovenci, imenujejo oni kraj Doberdob z naglasom na zadnjem zlogu. Naglas na predzadnjem zlogu bi bil razumljiv le tedaj, ako bi ta beseda izhajala, kakor v podobno proiz-vajanih imenih, kakor Podbrdo. Da pa se toliko razpravljano ime pravilno glasi Doberdob. to potrja tudi okolnost, da iz samostalnika izvedeni pridevnik — n. pr. do-berdobska planota, ali doberdobsko jezero — ohranja končnik b. Tako označajo namreč durnač'ni planoto in jezero. V nasprotnem slučaja pa bi se pridevnik iz imena Doberdo ali Dobrdo vse drugače osnovaL Iz prej navedenega imena Podbrdo se glasi pridevnik podbrik! (n. pr. predor pri Podbrdu = podbrški predor) iz Podbrd-ški. Jezikovno sestavo besede Doberdob ie torej izvajati iz dober (močan, trden, dober, namerni primeren) in dob (hrast, Ouercus sessiliflora). In v resnici so baje svoječasno, kakor pripovedujejo domačini, obstajali tam veliki gozdovi, ki so bili posekani v dobi beneškega gospodstva. Odpadek končnika b in izreka Doberdo — pri čemer pa se, notabene, še vedno naglaša zadnji zlog, kakor v prvotnem slovenskem imenu — izhaja najbrže od pripadnikov italijanske narodnosti, ki so s tamošnjimi kraji od nekdaj v stalnih stikih in ki jim usta, navajena na samoglasnike težko izgovarjajo končni soglasnik, vsled česar ga enostavno opuščajo, ako ne olajšuje izgovorjava — kakor v drugih slučajih — kak končni privešeni samoglasnik. Italijanski način Izgovarjanja je potem našel vhod v zemljevide, sezname krajev itd., in tako tudi v vojaške karte. Tako se je sedaj svetovnoznano krajevno ime po vojnih poročilih in od tam v časopisje razširil kot Doberdo mesto pravega prvotnega Doberdoba.« »Neue Freie Presse« je priobčila zaključno besedo. Naj priobčimo zaključno svojo tudi mi: 1. vsa diskusija pomenja konstatacijo, da je to slovenski kraj, 2. je ugotovila, kako ga imenujejo domačini m 3. da edino pravilno označenje je Doberdob. Pravda je končana, mislimo, z našo zmago, z razsodbo, proti kateri ni več nikake veljavne apelacije. Zato smemo pričakovati s tem večjim opraviče-njern, da se bo ta razsodba tudi praktično izvajala v vsem uradnem poslovanju. Smemo torej reči, da je ta akcija, ki smo jo nudi hiter in dober zasiu2< 144 kosi K 4. Razpošilja najmanj 3 kartone. BRANDT, Ljnb^ana |-o5ta 7. 630 kvarlj ivo fino pec vo nudi hiter in dober zaslulek. Karton z 36, 72 ali ; (Ifllnif "Mjeaa kupuje »e. Črna in siva po K VUIIIII 4, bela do K 8. — Anton Kogoj, ulica Kiborgo 5, Trst. 619 MnPtl A kavo se napravi samo z specij ali teto nuiliu . AMERINO-. Gospodinje pokusno labko to kavo pri tvrdki nAXA" d. z. o. z., ul. Mirana ar štev. 13 (skladišče). V, kg pristnega „AMERINO* K 1-35. 610 Ef|f||A|M|f Anton JerkiS posluje zopet v svoje/n IUIU31UI ateljeju v Trstu, Via dello Post* štev. 10. 243« Mfihliminil 801)21 se 0<3da (K 24) pošteni gospo-ntuiirunu dičnl. Ul. Cemmerciale 9, III nad evo. 517 Olje iz sa&ef a bokavega lesa se proda takoj kakor tudi na termin in slcei na vagone ali pa najmanj 25 stotov pc zmerni ceni. — Pojasnila Via delle Legnc Štev. 3 (prodajalna). agaaoĐmaaoooapaaaoaoaoDaaaaoa| Filiali m UM D S B □ i □ s g D □ O a D g cB Trst - Corso štev. 39 - Trst 10 dopisnic v platinu od K 3 naprej, zgotovljene v 48 urah. :: Tudi električna razsvetljava. : JOL□jnDDODDODonannncnnoananDDa r i (I jra IIHIIIHHHIIHI JOSIP STRUCKEL Trst vogal Via Hada Terese-S. Coterina Nov prihod volnenega blaga za moške, in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. — Svllenlna in okraski zadnje novosti, vel k izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge za-pse, trliž po izjemno nizkih cenah. 1IHIIHHIIIH1II -i li I) Fj Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker« lev In razprodala na drobno in debelo Jakob Perhauc Trst, Via delle Acque št. 6 (Nasproti CaUč Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih Italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Burgundtr, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrSi. Razpošilja se po povzetju. Ceniki nn zahtevo in franko. Rasprodala od pol litra naprej- NOVO POGREBNO PODJETJE - TRST CORSO 47 (pri trgu deUa Legna) Telefon 10-02). Prevez mrllfcv v tu« in inozemstvo. Vrli vsakovrstne pogrebe z najnovejšo moderno opravo. Zaloga vseh mrtvaSkih predmetov. - Nočna fnSpekdja v lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa itev. 31. Telefon 14-02. Zastopstva s prodajo mrtvaikih predmetov s Na OpOnah, v Nabrežini pri Orehu (Noghero.) - Točna postrežba. Cene zmerne. Podjetnik in upravitelj H. STIBIEL. r Izvršuje vsa pismena narožila točno in rapidno o 75 £ Gl XI O C XI o "O ĆEŠKO - BUDJEVlSKA RESTAVRACIJA (Đos&kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne poŠte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listf. 4ALI OGLAS 1:: qp □□ se raiun^jo po 4 iki besedo. Mastno tiakaae besed« te nit- najo enkrat reč. — Najmanjša : pristojbina omI« 40 stotink. : □□ □□ DOlftfl Iflflfl kranjsko in čeiko kislo zelje I. KCpil nlalllf vrst« po najniljih cenah. U ica Čari nt i a 5, Trst. 619 IfllHIlIniM rabljeno volno ter jo plačam od nUpUjCln 4-8 K, kakor tudi medenino in baker. NB. Vsakdo sme nadaiaati tehtanje oziroma sme tehtat' sam. Ivan Taufier, V. Chiozza 44. (620 Naznanilo preselite I fakturnim blagom 1VANĆIĆ A KLRINĆJĆ v Gorici se je preselila začasno v Donbcig it. 146 (praj trgovina Andrej Pahor). Priporoča se cenj, odjemalcem vipavske doline- 634 ■--— 11 ■Mm«Mž al:ca Caeerma • prodaja. IVOn urizmonui vermonth K 1*0-2, marša a K 2-40—2 8i>, ćpro K 2 40-2 80. cerna mar-rala K 240. Amaro *atria K 2 40, peiikoTa« 2 40, taopinovec navaden K 2*40. tropinovec fini K 3, slivovie K 3, brinievec S 2-60. konjak K 3 liter, refoAk v steklenicah K 2, moškat v steklenicah E 1 80. .W2 KHJlOflRHA J. STOKA PflPIRHICfl o Trstu ulica Kolino pitcoio 19 (tik kavarne Nuova Vork) ima v zalogi slovenske in tujejezične, leposlovne, strokovne, znanstvene in Šolske knjige, vsakovrstne slovnico in besednjake najrazličnejših jezikov. — Irna v veliki izberi zemljevide vseh bojišč, veliko zalogo razglcdnic: tržaške po 2-60 K, pokrajinske po 3 K, vojne po 4 K sto komadov, najrazličnejše božične po K 4 sto kom. naprej. Velika izbera : reproducijskih razglednic najslavnejših umetnikov; vseh vrst pisemskega papirja v mapah in kasetah od priprostega do najfinejšega, najrazličnejše noteze. trgovske knjige, svinčnike, peresa itd. ter pisar, in šolske potrebščine. Prodaja elektr. svetiljke, baterije, vsakovrstne igralne karte : cigaretni papirček „Excelsior" po K 2.75, „Abadie" po K 6.30 škatljo. Priskrbuje najrazličnejša tiskarska dela, uradne, pisar., trgov.; tiskovine, vizitke, kuverte s firmo, cenike, napise itd. Sprejema inserate, zahvale, osmrtnice. Izvršuje razne okvirje za slike in fotografije, štampilje In vezanje knjig. Se najlepše priporoča vsem pisarnam in uradom v mestu in na deželi J. ŠTOKA knjigarna in papirnica Trst, ul. Mollno ptccolo 19. IzvrSuJe vsa pismena narotila totno in rapidno |HinilHillH«IIHiBailMIIHaiiaHII^| Velika zaloga svec 01 a o ar a o CT -Amerika*«*, iz Ooriee; Wassid Anton. 4f> let. uL V. Alf eri št. 8 ; Ke elj An*. 85 lat. Kja-d n i*. 56; Stradiot Andrej. 71 1(t. rarbola zgornja tt. 121; Brezovec Lucii-ui, 5 dni. Kjadia *t, 10*; Lo i/i Nedelj ko. 61 let. uL lk>no«loni Atev. 7; SI n Ana. 7 mesect-v. Vrdala ft. 1 : Brandl Adolf, 57 t-\ uL «r Nikolaja At 13; Deliegiovanni Lli-za cta. 85 let. ul O. Ghe^a it H. Književnost In umetnost lzl žba slik. V dvorani bivše permanentne razstave se nahaja kolektivna razstava slik tukajšnjega vrednega in znanega slikarja Antona Lonze. Vsega je razstavljenih kakih 20 slik in skic. Posebno l'iida v oči uajnoveje njegovo delo »Ecce homo«. Pilat predstavlja Jezusa ljudstvu, da bi vzbudil v njem usmiljenje. Skupni \ii>ek slike je jako dober. Izlasti se iztiče mojstrski izvedena Kristova pojava: lice ie polno izraza, a tudi koioristični efekt odlično iztiče glavno figuro. In kar povečuje v gledalcu povoljno impresijo, je — dobra perspektiva in skladno razmeŠče-nje iigur. Med ostalimi uspelimi slikami in kompozicijami treba omenjati slike »Izjava«, ki ie izdelana s sigurnostjo starega mojstra. Na tej sliki napravila velik vtis harmonična sestava barv in neoporečno izvedeno slikanje toliko figur, kolikor dra- perij. Poleg drugih uspelih slik naj omenimo šc kaj zračno pevsage »šuma v Rado-Ijici«, koloristično krepko kompozicijo Med cvetjem« in končno neko izvrstno monotipijo, mojstrski Črtano. Ta uspela izložba i>otrja vnovič dobri j Uas. ki ga uživa g. Lonza od nekdaj kot umetnik. Ne moremo dovolj priporočiti i.ašemu občinstvu, naj ne zamudi obiskati te iako posrečene razstave slik. Izpred sodišča. Predrag petelin. Antonija U. iz D. doma, je prinesla dne f. novembra na prodai v Trst nekaj peru * Miie. Marija Corretti. ki stanuje v ulici i' ^ziana št. 53 III.. je hotela kupiti petelina. Prodajalka je zahtevala zanj nič manj kot 12 kron. V istem hinu pa je prišel mi-! i no stražar Nardin. Ko ie od obtoženke izvedel. da zahteva za petelina 12 kron, jo ie po5variL L. je slednjič popustila in pro-j uaia petelina za 9*?n K. K tej kuj>čiji pa je prišel še tržni komisar Danelutti, kateremu je naznanila neka druga ženska, da, U. zahfeva za par piščancev 14 kron. Za oba slučaja je bila naznanjena sodišču. Na razpravi, ki se je vršila včeraj, je obtoženka priznala, a trdila je. da so bili i jtelin in piščanci veliki in debeli, da ?e mislila, da lahko zahteva toliko za nje. Tržni komisar Danelutti je izpovedal, da je bil petelin vreden po današnjih raz-i merah 6 kron in piščanca 4 krone 50 vin. Po zaslišanju ostalih dveh prič je zaklju-i.i sodnik razpravo, obsodivši obtoženko na teden dni zapora. Popotovanje kržiča. •Vaurovicli Marija. iz Rakovelj doma. ima v ulici Sette Fontane št. 2 buttet. Dne 16. septembra je prišla zajtrkovat v dotični buffet neka Vodopivec Uršula, iz Ospa c^ na. Ko si je popravila nikoli zadovoljni želodec, je prosila Maurovichevo. naj ji proda en kržič kruha. Maurovicheva je -ckaj časa premišljala, slednjič pa izročili! Vodopivčevi kržič in zahtevala zanj 80 vi . namesto 60 vin. Vodopivčeva pa ni tr *>Per oggi finito, non ze p i11 pan« — »za danes ie končano, ni več kruha«. — Tržni komisar pa ni odšel, temveč je stopil za prodajalno mizo, pogleda! podnjo in našel tam skritih nič manj kakor 19 kržičev. Razume se, da je napravil zapisnik in šele potem odšel skozi vrata. Napravil je ovadbo radi odpovedi prodaje. Na sf>dišču pa so se že nahajale druge ovadbe proti Trampuševi. tudi radi odpovedi prodaje, češ da je od srede meseca avgusta do septembra večkrat skrivala kruh. Na včerajšnji razpravi, ki se je vršila pred okrajnim sodnikom dr. Albertijem, je obtoženka imela toliko izgovorov, da sodnik nazadnje ni vedel, zakaj ie skrivala kruh. Zaslišan je bil tržni komisar, potem priče Marija Debiasi, Uršula Wittkopp. Tereza in Avrelija Bencich, katere so izpovedale enoglasno, da niso dobile kruha stom na teden, in na trajno izgubo dovoljenja za prodalo. Obtoženka je prijavila vzklic radi krivde in kazni. Za botičalco ao darovali: Pannv Mudi6 10 K, Rodoljub j* AjdovAClne 10 K, Zadolk K 10, Sre-totnjak M K, 9tlemba 2 K. Drftfttea Gliba 5 K. Pahor K aao. Za aakeSzi pelinkovec pri g. đre tko t u je da roval Tk»bo 10 K za barkovljanako podru ž. CM D. Bog ii?i d&nega darovale«! . Za bolitnice ionske podružnice QMD v Trstu je nabrala gm. Zofka Štularjeva v Maribora med domačini ia tqjci (Triaćani, tarifi* ni in Koprčani) lepo arole 101 K 70 vin. Darovali so: Avgust Stolar 10 X Fr. Ooljar Kad. 3 K. Fr. Meaesnol 2 K. Klekni 5 K, Nečitljivo 50 vin. J. Raubezar 2 K, Joiko Omr 1 K. Marica Korošec 1 K, Juffia dnnee 1 K, Franftek Krifanie 8 K. Milica Zemlji^ II, Miliea Pfeieajak 1 kT dr. Koderman 21, Hacknfev ia flkvnrča Ivan 2 L T. Dobtag 1 K. Nen* 1 K, Keittljivo 1 K, NeMUJivo 1 K. Zidan-Sek 50 vin , Feur! 1 K, Ne«t(jivo 50 vin., Hobujee 7 K. Nečitljivo 1 K, Novak 1 K* Fr. Vodar 2 K, dr. Iv. Žarel 5 K. Zahovec 1 K. B. Valj dk 3 K. T. Žiček 1 K. Aloja Godina 2 K. G. Mmca 2 K, Durjava 3 K, £d. Suppaa 2 K, Oiacomo Hiavic 2 K, Mikoljo 2 K, Wenael Kopuletv 1 K, Piatro Plett 2 K. Paul Pestotnik 2 K. Iran Gustiu 1 K, Franc Doria 1 K, Oepich P. 1 K. H. Jerič 1 K, Andrej Oernalt 1 K, £illa l K, Gregorič 1 K, Ivančit 1 K, Ford France-chiu 1 K, K ari Fonda 1 K, Rai. Sillick 2 K, N. Koeianeich 1 K, Viktor Sobenk 2 K, Iv. Lekan 1 K. Ghervhic 40 vi«., Er j*n*c 1 K, Chira-« Ju ij 1 K, >f< rt a k Nikolaj 1 K. •Josip Snlie 2 K, Krainz r,eopold «0 . in., Pajc 50 vin.. Nasič 40 vin.. Ivan Siamnikar 1 K. Marija iinonič 4» via.. Iran r.aathor 40 vin.. Haika h..-1 Ii Zdenko Martin 1 K, Gullin Franc 'i K, Ne čitljivo 1 K, Fr. Jeroviek 2 K, M. Pire 9;> vin., dr. I »an io Kom.mli 1 K. F-uel 1 K. Nečit jivo t K, Nečitljivo 1 K, Hihalič 50 v.. Wtefancio o 50 v . Culić Marija 2 K, L«.q[a»čtti 11.riju I K, Nadič Frncat 1 K, Mali Ignac 5 K, Pa|c Fri»nc l K. r.auter Koza 2 K. Štan-lekar Ivan. gostil ićar i K. Lnater Ivau 2 K. l'ul<^er Peter 2 K. Sancin Alojz 1 K, Sivina 1 K, Stckiaa 1 K, Cucit l b, Kaste-lic l"0 v.. Hebohiu 1 K. Bisiak Marcel!o 2 K. Tuu sjar DiTJi1,^ 1 K, T ^banc Martin i K. Kriscuk Reinrich 1 K, Raig» 1 Jo»ip 1 K. Nečitljivo 1 K, Seda 1 K, Giadenri A 20 v., Ferroresi 2 CVi^tofolo t K, Da-rni;it.i Vito 1 K, Belo Giuseppe 40 v., ive Anto oio 40 v.. Zveza ist-skii čevljarskih moj-trov (Ko-j>er> sedjj v Karčovinu pri Mariboru 10 K Goriup 40 v , Terceij 20 v., Mosetič 1 K, Ong.n- 40 v., l-.iutja -JO v., Murovtic 30 v. liurtoer 5Ž'> v. C'an-tarin LO v., ZotiČ C0 v.. Vi'ntLsćhnig o tf. Ces. kr. prlv. za trgovino !n obrt (I- r. prlv. Stabilim«nto Austriaco dl Credlto per Coamerclo ed lndustria) Podružnica Trst, Trg Marije Terezije štev. 2 se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju VII. Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Filcredit") Sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje do nadaljne odredbe po 3'75°/0 (rentni davek plača zavod sam) kakor tudi vloge na tekoči račun po pogodbi. Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpoldne. Umetni zobje z !■ brez CeUastl, zlate krom In obrabiti VILJEM TUSCHER konce*, zobotehnik TRST, ul. Caserma št. 13, II. n.. Ordinira od 9 zjutraj do 6 *večer.^| Oglasi, osmrtnice, zahvate lu vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se poil-liajo na »Inseratnl oddelek Edinosti« — Dnevnik „Edinost" u Trstu i. 2. 3. ZOBOZDRAVNIK Mn n Orila io Metoda! Dr. J. CB S« na PRIPOROČLJIVE TVRDKE je ]e preselil in orlinirn sedaj v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. fziiraaje zikivlnz Mine. Plostirasje. UMETNI zonjl. i ara lil Iiann SblsnAP voe.iptni vodja tr^oviao Kat 1VSII DiUuVCi ud. Mulej uu/jnattja ceuj. < b- činstvti da je odprl .hvo;o I *tnn tr;;t» ino jestv n n kolonijalne^^ bla^i v ul. Cam|>itiiil0 l'i ter se toplo prip« roča xa (>biien oUisk. Č-en* /.meme. — Postrežba Ločna. 'JVCKi A. Rleser Tr^t. vik T<»rrento IJtl. 1. n. Damske kroj^č'iica. [/del»je \Halcovistne obleke po angleškem in franeonk^m kroju, plesna obuke, obloke za pouke I" u/.to ^a -kdališd« itrepflfenci. (.^rški m^Httci iz Šija. — tiltialka oa \ogalu ul. del Teatro in ulice deli' O.-o logi o. — So priporoma Andrej A u t o n o p u 1 c. -iC.l Darovi. Da poraste spom n pok. Vlaste Slavlkove, so d rorali «ir. Josip Abram tn ». stre moiki ]K»dniž-n»ci t'MD K 20. i>eo*r br ini predsednik. Namesto t vctHc na grob prijateljici Vlasti *a žens o podružnico CM K 10 Lina Zadoik. Denar broni ia«. odd. .Edinosti'. V p'.Crlćenje spomina pok. Vlaste Sl vlkovc daruje g. dr. Otokmr Rvbar K 10 /.m rroSko jk>-«IriJŽnicf» CM D. 1>«nar hrani predsednik. {.ofijerek* podružnici CMD daruje Andrej <\»k. Starš i no v, seda) vojak v Puli. 2 K v [»'»^•j.ćenje ■pondna fok. u«"iteya Julijana Ct rdola, ki j« bil t.'ko blnga du-a. V i*ti n .mt*n d;«rujeta kolega Albert Cok 5 K »n Marija Čok M K. Srfna hvala! Na pr dstavi Šolske m!adine n inole nedelje ▼ „Narodnem domu" ao preplavili ' atopnino; Sulico j l K. KiavoK 5 » v.. A. V. 1 K. Krševani ^0 v , Cajbea HO v, Tro-t 20 v., nadzornik Matejčič 10 K. I^jdć l r,, .J. erliav e 3 K. ^abadin" 2 K. Bartol 2 K. Fani Katra 3 K, Otlija Goriup 3 K, Grom 1 K. Grtioa K Kocelj 2 K 40 v. Ubil IIBHBIIIIMIIIH Rlunlone Adrlotiai dl Slcurta 0 Trstu (Lastne palača) ustanovljen« lata 1838. Zavarovanja proti ikodi, povzročeni po ftgnja streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih ptoš£ proti rav.bitju. Zavarovanja proti tatvini z t lomom. Zavarovanja poiiljatav na morju in po .'tihaui. Življenjska savarora^ja v a^jravtli^n^jsi!-. kombi, naegah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1914 K 190.678.102*63 Stanje zavarovalae jfUvnic« na livljeaje i >1 12 l«M4i K 558 907.957. ' " Odkar <>bstoja diu^ba. ie bilo r v^eh i ranšali i/- l»Iaćano na »kodah K 844.121.137 60. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in vat-nejSih krajih A vsirr oru. FILlJALiLE: I>TTBROVNIK KOTOR ] JLRL.IANA METKOVIĆ OPATfJA SPLIT ŠIBENIK ZA DAR AKREDITIVI. ČEKI iN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna zveza a AMERIKO. REMBOUR3NI KRLDiTL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERUB. UM: od 9 do H1/, pop. in Od 21/. do 5 pop poslopSe) ESKOMPTUJE : srečke, devize In papirje, j Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni ' izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI j Krediti proti dokumentom u krčanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. ! Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ♦♦♦♦ ESKOMPT MENIC ♦♦♦♦ Tržaška posojilnica in hraniinka POSOJILA DAJE sa vknjižbo 5 7,*/, ne menice po 69/t na ustave in amortizacijo za daljšo dobo po dofovoru hranilne vloge od v*«kega. če tadi ni od in jih obrestuje pa Većje stalne vloge io vloge na tek. račun po dogovoru. ■«atal iMfc aUčal« zavod mm- - V laja m lahka ae eno kron«». - ODDAJA DOMACe NABtRALNIVE (mAMLM PUSICC). raglstruvana zadruga z omejenim poroštvom TRST - Pia»a detla Ca&erma 5W. 2f I. nad. - TRSTI (v lastni palaft) vhod po glavnih Btopnilrah. Pofttno hranilnici raiun lh 0*14. TEGEFON $t 062 Ima varnostno celico (s. fe deposits) za shrtmbe vrednostnih listin, dokumeotov in raznih dnigih vrednot, y»9palnon)a varno proti olomn in poža»-o. xirej»-no po najnovejšem načinu tor jo oddaja strankaru r najem po naintl|lh cenah. STANJE Vi dO 10 MILIJONOV KftON. n: ed 9 a 12 k»ii n d 3 a S poFCilIzjlalaji tt iak Mraik ik snMk»rrt