56. Številka. I/pihljai i a, soboto 8. marca. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD. 1/. iaja VBak dan, izvzuiuAi potu-doljke in dneve po praznikih, tor vHja po poŠti pn-ji-man M h VHt.ro- Og e r skc llešel« M rolo leto 16 tfhl., M pol I taSgjL ^O&i za četrt Usta 4 gld. — Zh Ljubljano brca pošiljanja tia tlom M celo leto LI piil., za Titi t leta .'t ^lit. o kr., /:i en nieseo 1 jjld 10 kr. Za posiljaujo na ^* dom ni- računa 10 kr. za iih-buc, 80 kr. M četrt, leta. — Za tujo deželo toliko ver, kolikor poštnina Iftnaie, — Za ^nspodo iii.it olj o u.i ljudskih šolah in za dijaku volja znižana rena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 8 gld 60 Ur, po pO Iti pt t -ji-inau M fctrl leta ■> tUL Zl oznanila M phiouje od čotiriutopnu petit-vrst«- H kr., ćo ho oznanilo enkrat tiska, f> kr., c« so dvakrat, in l kr., ro so tri- ali večkrat tisku. Dopisi naj bo izvolo frankirati. — Kokopini ho ne vračajo. U r o d n i & t v o jo v Ljubljani v Fran« Kolmanovoj liiAi At. .'t „ulctlaliska ■ftolba"« Opravniitvo, na katero naj se blagOVeUJO posijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. ndminist i at \ no refli, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovoj lisi. Trpljenje naša mladino v srednjih šolah. Iz Cel, a 3. marca | l/.v. dop.] Da bi m i Slovenci z VBem zadovoljni biti morali, kar se z numi na uašej zemlji godi, tega terjati ne more nibće pameteu. Nobeua človeška uravnava nij popolna, in najlepši doka/, tega je, da s« te uravnave, ustanove m časom predi ugačijo. Državljani smo, in posluževati »u sinemo lastnih možganov ; kdor nam to odiekuje, ter nas ua btahšče robov potiskuje, ki ne smejo govoriti, če se njihove) skupnosti, naretlu, n. pr. v ua (plemenitejšem delu, po mladini kruta kvar dela, je hudoben človek, ki uaiu privošči le zlo. Na celjskej gimuaziji sta mej učitelji jedina dva Slovenca: učitelj verouauka iu Ble venščiue. Naj statistiki tu gimnazije število nemških učencev na uto, mi 150 broje, faktu ui le Obtnje, da se to število prav uiajheuo prikaže, ako se nepn-dansko, pošteno šteje. Učilui zavod torej na sin venske j zemlji za sh, vensko deco, iu komaj dva učitelja rojaka 1 — Tu t o tn ho postavi, ti 1 '/i milijona ljudij bro ječe slovensko ljudstvo, če hočeš videti, kako velika reva si 1 Mladež, zaklad dragoceni na rodov, ti m le v tujih rokah! — Učitelj je učitelj, če le nij prazna glava, poreče kdol JNe, učitelj, ki z ljubeznijo deco uči, uč telj, kojemu je lepo veselje, ako mladež nu-preduje, učitelj, ki pazljivo sledi razvoju II gojencev, učitelj, ki se> trudi, da mladež do tega Bpiavi, da ga ljubi, ter tako k njemu, kakor indtinu očetu gleda, je kaj druzega, nego učitelj, ki mr/lo mej deteo okolo bojevu. „F r e m d e i ii h I e n nicht initdein Volku", te besede nemškega žeuija uo resnične, in če nikjer, tako v šoli je trvbi ljubezni, gorke ljubezni do n uro d a, k; terena detca se pod-učuje Če kot učdelj mjie^ito malega otroku po !-učevati hočem, potrebno je, da me otrok rad ima ; — kukor hitro tega ue dosežem, ie najboljše, da kopita poberem. Kij h še le kot učitelj večje mladeži, v gunnuzjil Roko na prsa, vi nemški učitelji slovenske mludeži, ljubite vi to mludež tako, kaki r ljubite deco ssojega naroda? Prav drzno vam ■topljeni na QleBa: ne! Učitelj, ki pravi, slovensko dežele so „Schvv. lnelaml", ta vendar ue ljubi mladeži te dt'želo! „Ta vsi uijsmo taki!" V vašo čast verujem, da uijate vsi take priproste duše, kakor navedeni učitelj srednje šole na Slovenskem, ali vendar, kakor se delate nekateri kozmopolit-., ljubezni do Slovenstva, in tedaj tadi ne do naše mladeži — nemale. Vaš izgojeucc sem, nemški profesorji na Slovenskem, dobro sem vas z Uom-seauvim bi in i lom v glavi motril, in videl sem, kako neradi ste uas smo to prostega slovet. Bkvga naroda gledali, kako vam je bd Dialo umri n.iš razvoj, kuko se vam je zasmijalo Brce, o; slo mogli t-lubo noto kiueuiu tal emu dati i videl sem, kako »te hodili vase ure ob sedat v šolo, nemarujoči, ako spravite izmej (50 prvošolcev 80 ali 40 v osmo šolo, da 30 do 40 OBUiošolcev je velikuuska ptikazou ua manjših na-ih gimnazijah, kamor vstopa kucih 00 fantov v prvo šolo. — Vi ne razumete jezika našega, ue razumete fanta, ki nemščine nij popolnoma vešč. Moj B ig, h lil o dvojke letijo. Verjemite mi, kmet.sk fint, tak v obče, ima dostikiat za pet uradniških me stjauskih fantov tdravih možganov ; priča vam tega, da kak tak nem čiue neveAft v tretji j četnoj šo i prvak postaje v razredu. Mej temi fanti kletsvo nemških, jezik našega i e-reŠčlh učiteljev grozno svoje sa ove ro li. Fant je nauči na pamet svoje naloge, ti nemški učitelj vpraftojei po tem, kako je fantič reč razumel in najdeš, da so je naloge le na pano t napilil. Za bedaka ga imaš, in izgubljen e. — V takem položaju je treba Ijubtv.ui do naroda, ljubo/ni do detce tega naroda, j) o t r pe ž 1 j i v os ti, a vi jo nemate, v tujini bivate, srce vam go-f za vaš narod. — Več tdi manj ste tudi — polit-kurji, egoisti, kakor vsak človek, in v borbi našo1, domo'jubja 1 renegatstvom niši m «te vi z večjo ali maujo strastjo na strani naših renegatov najti. Ta strast vas vodi v obfenji z našo mladežjo, — n na moje poštenie, vi ne ljubite sinov prostega našega naroda! — In ti sinovi vas n-j ljubijo. — H- či mor m, da nas ju bilo za mojega dijafienja '20 tacih Hinov v osme j šoli, ah verjemito mi, ljubili nijsuio svojih nemških profesorje? iu £e smo se kedaj teh spominjali kot vseučilisčuiki, ali dodelam iju Ije, zgodilo so jo h prikrostjo — da ne rečem več — do t-.h ljudij. Ne jeden teh nemških učiteljev nij kake boljše bilke /asa lil v naše sme, vrjeli smo vašim srco blalecinl naukom malo, če se j ■ 11*0 kateri vas do toga potrudil, ker ljubili vaa ii' smo Tepci nijs no ravno bili in videči g. M rikhtere romansko besede uže nekoliko zastarel. Veda, k a te rej je on našel glavno žilo, krepi se in rase polna živenskdi mo ij ; a mojstra, kateri jim je odprl strmeče on, prekosili so, kakor su \očitat prigodi, lastni ueenci v marsikaterem ObZifU, kojim je bi on pokazal zaklad in dal jim ob enem postave, kje iu kako naj iz njega zajemajo. Ijiak so so dozdaj skoro izključljivo germanski in romanski učenjaki z romansko et mologijO pečali, in ker ulavjansčine pozuali nij so, bljao se, seveda ue uu njo ozirati mogli. (i. pisatelj se boji, da se bode imel ue samo s biologi, ampak i s historik! boriti Ne da pa se taj t*, di ako se vsi histonki sveta unisono zoper mnenje i pisatelja larecejo, tak verdikt vendar no bi mogel uničiti zanimivosti njegofej knjigi; jesik naiola slavjanskega, kateri ie segal od enega do drozega kraia Evrope, nij mogel za sc-pednje jezike brez sledu izginiti iu vsa kako za-lužuje, da ho fi nlojd učenjaki j»ri r.i/.kla-■ lan j u dvomljivih besed v sosednj-h jeticih i ua njtga ozirajo, i njega v poštev jemljo: Treidem k ri*zpravl|anjo -lela samega. B a r ni e. Pri nalaganji te besede vrinila se je g pisatelje mala pomot'. G. Trstenjak piše: nlini>iif, starofranc. (minut, prov. cat. in v no-vo|-ih nurečjili bawmo d L"; a biti bi moralo: „llunttv piem., luiftnn prov. cat ; v atnrofran-co.-ki in nuhajiimo baltnt, ltayuouard, Vie des Saints pile v 18. stoletii: „Apres s1 en alla en Itethloeni et en la baltne dou Souve-nour entra". Li 11 r o navaja : „ BautM ou balmš, - Nij treba pedagogu biti, da človek to mladež obžaluje ter joka kot ljudoljuben Človek nad naro lom, kojemu tuji učitelji najdragocenejši zaklad, ljubo mladino varujejo. — Blizo leži kozel kot vrtnar! — Domačine učitelje „noc požira", — tuji učitelji /»tali petja ruske himne izmej 40 dijakov pet najlepših talentov prigrabijo, ter I izgubo lepih šfrpendij ven h stigmo „veleizdaje" iz cole pahnejo. — To je ja-no; dosledno ji tako početjo; od vas nij dni toga pričakov .ti; noizroklj'vo da gubite vi slovenski nas narod ter nj govo niladino. — — a — Kakošnega društva nam Slovencem še treba? [l/.v. »lopi«.] Vem, da mar.sikoji čitatelj pri tem naslovu I glavo nevoljeu zmaja, ko uže naprej čuti, da bodem novo društvo nasvetoval, in si po pravici misli, da imamo Slovenci uže »tak skoro preveliko društev. — Za pospeševalo omikanega družabnega življenja mej Slovenci, za izobraževanje z čitanjem imamo Se precej -Inje število narodnih bralnih društev in nbl~ talnic", za književnost našo imamo vrlo „družbo sv. Moli >ratt in ,81. Matico", za g<: jonje dramatike „Dramatično društvo", za glasbo „Glnsbeno Matico" itd. Poleg vseh teh društev nasvetoval bi jaz Po drugo društvo, katero ne bi bilo težko ozdrževati in katero so mi vsaki dan potrabnejla zdi. Znano je vsemu svetn da bo v poslednjih letih nemščina z vso močjo tudi v ljudsko šole vr.vn; da vsled toga pravo učenje iu izobraženjo veliko škodo trpi, da se materinskemu jeziku knvtca dela; na to se pa ne ozira dosta; vsaj se z nemškim učen u^iti iz naših knjig in novin, da se bo tako zavedal svoje narodnosti, da ga tujec izneveriti ne bo mogel. Zakaj se v dovoljnoj meri pri nas ne čita? Knjiga, 6 as op i s stane gotovih novcev, in teh naš prosti ljud nema, vsaj za knjige in časopise denaria nema, in za (o blugojibradi tega ne potrosi, ker mu ne pozna n.cgovo notranjo vrednosti. .Tu sicer tudi res, da je marsikatera knjiga za našega kmeta piedraga, zlasti pa velja to o naših časopisih. Jedini „Slovenski Gospodar" v Ma-IboiH ima pravo eno (.'i ;:old. na leto, pa naj bi znašala Ramo 10 kr. na leto, da bi no moglo prav veliko udov nabrati in se ne naložilo novega narodnega davka. Po vseh kotih Slovenije naj bi imelo društvo poverjenike ali delajoče ude, n. pr. duhovnike, učitelje, župane. Tem naj bi glavni odbor pošiljal na svoje stroške bralno blago. Kadar ga ta dobi v roke, naj bi se javno ljudstvu naznanilo: Dobili smo brezplačno kniige in časopise, kdor rh žoli čitati, nuj se oglasi pri poverjeniku N N. — V mojem predlogu je marsikaj emelfMga, toda nnm Slovencem je treba pre- /haia vsaki teden) za mi v ljudstvo, zato pa mi'; evuti in premišljevati, kako si budemo ima tudi toliko naročnikov. Kakor je treba mlademu otroku jed ponujati, da začne jesti, tako je treba tudi našemu kmetu knjigo ponujati, da začne po malem čitati. „Slast dobi človek moj jedjo", je znan nemšk pregovor, in velja posebno v tem slučaju. Zato ravna mnogo slovenskih domoljubov tako, da hvoio časopise in knjige ljudem brezplačno posojil jejo iu podariujejo. Na takov način se pa kmet ali rokodelec tako privadi na čitanje, da si sam knjigo ali novinu iz lastnih novcev na reči. Pisatelj teb vrstic jo to sam pri mnogih o ;obnh ikušal Ali posamezno moči pri takem ravnanji večkrat opešajo, in kakor sem Irl jaz uže v zadregi, s čim bi svojim neplačujo-čim naročnikom vstrogel, tako se je morebiti tudi drugim užu zgodilo. Nasprotno so pa zopet taki domoljuhi, kateri imajo sicer obilo knjig in časopisov za tako razpolaganje, pa nemajo prilike ali časa, ali pa jim tudi stan (uradniški) ne dopušča, da bi se s takim brez plačnim razdeljevanjem knjig in časopisov bavili Zato bi jaz nasvetoval osnovanje slo venskega društva za brezplačno raz jem ravno oni „visoki politični namen" doseči I i i rj o v a n j e domaČih naših knjig. Tako hoče. Takov minski poduk v naših šolah in takov pnluucmški duh v njih hode imel z ozi-rom na našo narodnost in narodno omiko tu slub nasledek, da bode mlad naraščaj le nnlo veselja imel do slovousko kniige, iu se ne bode dosta trud I, da bi mu duševna htaua v svojem materinskem jeziku v roko prišla. — Vesel bodem, ako so to mojo prerokovanju no bo izpolnilo. Pa kaj bomo gledali v bodočnost, ojiazujmo rajšo sedanjost. A!i naš kmet-ski iu drugi priprosti ljud dovolj čita naše novine, našu knjige V Po/itivno odgovoriti ua to pitanju je prav težko, ali toliko pa lehko rečemo, da bi se utegnil še mnogo več z na'o knjigo baviti, in da su bode moral naš narod šu več naš narodni obstanek zagotovili. dtuštvo ne bi bilo „umnim" v Kviopi; Notne imajo taka društva pod imenom „Klugschr ftefl vereiu", Poljaki na Pruskem izdajajo svoje poljsko šolske knjige za ubogo otroku njih Hrvati In Magjari so dan denes, v času ideje narodnosti, kftkor ogenj in voda, to je enkrat gotova istina, in je naturna stvar. Ce si mej seboj v zborih in spisih dohriknjo ali komplimente delajo, o skupnih interesih govore, godi so to samo iz političnosti in dtploniatirnonti, a nije nikdar istina in biti ne more. To jo gotovo, naj «0 potlej reče kar *e hoče. Magjari so — kakor jo Palacky rekel — trn v slovanskem mesu; torej o pnjatelistvti ž njimi nij lehko v istini govoriti i d slovanske strani. Najbolj odkritosrčno mej Magjari govore skrajni levičarji ogerskrga zbora, iu ti so tudi naravnost to isto sami povedali, jasno izrekli zo|>ot te dni, ka| Magjar sodi o Hrvatu, tako, da se kar čudimo, če se to ne ume" povsod tako, kakor je v istini umeti potreba. Dot* 'I. t. m. je namreč predložd oger^ki finančni minister grof Sznparv poštanskemu zboru proračun /a hrvatsko avtonomno upravo. Ta svota, kakor jo ju mtnnovil finančni odbor, izmen :t,or>(i 408 gld. Mngjnr Daniel lranyi jo takoj poprijel besedo, in povedal Hrvatom, da no želi, da bi se od Odrske odcepili, a k oprani imajo Mac jati d o-s ta povoda, da bi so Hrvatom h udova I i. narodnosti, kateri v šoli besede materinske no | On trdi, da Hrvatska več. potrebuje, nego ima dohodkov, in da )o morajo Magjari vzdrževati. Govornik je dejal, da mu jo znano, da „takozvana" narod na hrvatska stranka goji jugoslovansko idejo, katere uresničenje se ho |»a dalo laglio ovirati, ako ju Hrvatska z M"g)aisko sklopi enn, nego če se od nje loči. Iz vsega [ranyllevega govora no tati to, da kljuhu vsemu l»akatiju Hrvatom jim on ne moro odpustiti, kur so Slovani ■— kolikor ho. Na to vatnno zinirom vladni Hrvat Z'?" čujejo. Delavnost takega društva pri nas bi obsegala: uabirauje društven me, darov v de narji, knjigah in časopisih ter brezplačno razpošiljanje po vsi h kotili slovensko doiuoviue. Tri ugodnem stanji naj bi so tudi knjige, ča sopisi kupovali ali pa colo tudi zalagali. Drustvciiiki naj bi tuli delajoči, kateri po magajo glavnemu odboru (n. pr. v Ljubljani) knjige r .izsiljevati, in podpirajoči, kateri z novci ah knjigami pnpomagajo. Društ vcnuia grotte, dans le Midi. bi Sir nt u — Itaamr, niontaguo du Vur, ou 1' on dit se spreminja čestokrat v h in celo v r na pr.: /it/ta, laba, lava, lave, sedanja pisava lomu-; rijia, riba, tira, rire itd. Tudi r so mnogokrat v / spremeni; na pr.: nagli čarom! (stara pisava), piše se zdaj volonel a izgovarja kiinal; iz lat. uimamnin ucc nastalo je v franc. aiarbrr, v angl. marbh' itd. Tas, haridelle, harasser. Ni Diez ni Prancozje ne vodo, kje bi pravo koreniko tem besedam iskali. De/, primerja franc. haras arabskemu fantu, konj | /se res lahko v h spremeni; na pr. lat. /oris, še pri U minu fars, a Hedaj navadno hors. Ni co t hoče potem iz haran izpeljavati harasncr, kar pa je blizo lucus a non lucendo. On piše: nllarttsscr rient do haran, h cause que T otalon a force de saillir les jumeuts se haranu?, se fatigue". Kes smešno! Prispodabljanjo slavjauskih besed: tasta, han- gen. harrta in haran gori omenjouiin trem francoskim je bistroumen čin g. Trstenjaka; 16 lana bi sicer moralo po pravilih hist gram nastati tast' ne tas, al> taka izjema uij nc mogoča. E c o u f 1 o. Te besede Diez ne ve razložiti. Franco/je menijo sedaj, ko je navudel C he val let, O ri g i no b e t f o r m a t i o n s , ti p. 2^7, ua se nizobretouska beseda tsand, fr. milan nu h*ja v Piyei- iu Z uss-tmuii eorn\ahkein reuiikii 12. stoletja v obliki sknaf, da bi aa menda d tla beseda Jcnitjle iz skotil razložiti. Meni so zdi, da no lahko; a iz slavj. sknhel nastane, kakor trdi g. Terstenjak, res jua-viluo taatflc. Oochtivis. Diez pravi, da je teško tej besedi ko oniko najti. Polon in za njim Me nage sta mislila, da jo coehrvis nastalo iz roz rtu/, a da jej je drugi del vet i/, grtnanšoine; on navajaj cokUri, lok/onm. Malin pa prispodahljn portug cotoria in S^anj. tttttava, franc. rorlaris ; on omenja tudi nizohret. rodinih, in nahaia v franc besedi kelt iško koren ko. Teško je vsakako odločiti se za jedno ali za drugo G. Trstenjak pile pri toj besedi: „Sulhksa no vem razložiti, a deblo so vjerna su srh. kak - ul -j - ica, kak -mar - ka, avis eristata, iz kiik-ma, Haube, Scbopf.u ti n vir, sekcijskl flef hrvatske vlade, in tuli sam ovrže natolcevanje Iranvijevo h tem, da nekako izjavi, da Želje Hrvatov m 10 nikdar ■dalje segale, nego jim Magjari dopuščajo. . . -Magjar Pela Luknrs predlaga, naj se predlog finančnega ministra i/roči finančnemu odboru. Kmerich S'.nlay oglasi se in pravi, da ko ne bi bilo Hrvatske, bi Magjari imeli uže svojo samostojno eolnino. Ta njegova opazka mu je naklonila sicer navidezen opomin od predsednika, a Szlavy je še nadaljeval: Hrvati so bili z mirom orodje kamarili. Ali je mogoče ogenj in vodo združiti? /ivkovii' pfftti, da skrajna levica nij ajiosolma za vlado. Ali takova trditev mora Ne dokazati. M se uklanjamo znkonom, kadar postanejo zakon , ali delamo, da so premeno, in ako dosežemo neodvisnost, onda bo i Hrvatska dosegla svojo. Nas loči od Hrvatov nj i ti prija t. cl i sivo do Rusije, ker oni govor d 4.1 ugačo tukaj, driigfiče v Zagrebu. O.i ima rajši odkrite neprijatelju, Ra tO ometa jire liminar za Hrvatsko. To, kakor jo S/a1uy govoril, je pravi izraz inagjurske ljubeznjivosli, iu tako mislijo vsi Magjari, naj se to mišljenje od posamnih ma gjarskih poslancev v ogi rskoin saboru so tako prikriva Mavro Jokay, magjarski pesnik in pisatelj, trudil so 10 — diplomati&un kakor Ziv kov č — v svojem govoru „sluh vtsM izbri sati, kateri je moral v hrvatskih poslancih vendar le Vzbuditi govor Szalavjov. I)o|al je, da ga jako veseli, iu da je za Migpirsko sreča, „da je ob njihovoj meji razen naroda poljskega še drugi s 1 a v j a n s k i (I) Ži vel), ki toliko s svojo vumostaluo ru/.vito na rodnostjo, svojo književnostjo, koliko tudi radi svojo različno vere stoji kot naravni nopriju tel, onega občnega navala, ki je jioznat pod imenom ruske propagando, in kot naš (uia-g sraki!) naravni zaveznik, .laz hrvatskega na ro la ne morem smatrati za nej»rijatel,a in veruj« in, ka pride čas, ko bodo ua Ogcrskcui mag |arsUa narodnost le s svojo kulturo (!) gospodovala Had imložajem, nad kojim go-sjiodiije zdaj Hiuno s svojimi zakoni. Jaz iz svojega stališča moram iz prepričanja odbiti vsako rivalnost in tekmovanje, a osobito iin-putacijn, da jo hrvatska narodnost zaveznik iti podpirati*li ruske dospotiie. Torej tako zagovarja M&gjar Hrvat«. .Tc-li bi to trebalo, ko bi hrvatski poslanci vedno zastopali Bvoje slovansko stališče V lOtovo ne. Naši slovenski čitatelji i i — upamo da — tuli vefina hrvatskoga narodnog* občinstva čuti, da je .lokajeva hvala Hrvatov vesji iimult nam vsem, posebe pa še Hrvatom, nego pa odkrito psovanje Sz.alay,ev. Poli liftni raKglftdt 1'etr.niie dežele. V L j u bi i a n i 7. marcu. Včeraj je avstrijska */«■'*■*#«€<■#/#* gla sovala za naknadni kredit za dinloniatično za-stopo v Ktitnuniji, Srb1 ji in <"'rnoj gori. — Oli*k ajen jo aprej 1 resolucijo, po katerej so oni denar, ki so jo namenil za okupacijo ItiHiio, ne smo obrniti /a administracijo u za stavbo v llosni Drug ustavoveren na svet Sturmov, naj so za stavbe in administrn-eiju sjdidi nič ne dovoli, je padel Minister llufniari m- reku', da kmuidia za Nosno še ob stoji na l)iimi|i. **tft'i-M(.i „Pest. Llnyd", ki včasi služi Aodraa»yju, prloaia B marca članek, v katerem ostro prijemlje vojnega ministra, češ, da v deležnejnh nij resnico govoril ker jo v Iltsni bilo 166 000 ne pa samo 145.000 mož v ognji. List pravi, da višji krogi nij so dovolj podučeni, da je najvišjo vojno vod stvo zmešano, kar je vso vztiemirjevalno za našo vojaško bodočnost, če pride do evrojisko vojne. Tu u uli* «1 ■->.•>■ v«». Dne* i t. m. |e poJjkovnik Thtfmel izroči' <•«- m«»'/*"'*•'**'»*M knezu stoia pisma, ki ga poverujejo za avstrijskega mimsirrskegn ri-tldanta v C t nji- Tlioiucl ie v svojem 0g< voru na glasil, d u mu je od svojega cesarju naloženo, izraziti, da avstrijski cesar veliko važ-nost poklada tia prijateljstvo s črnogorskim knezom. Knez se jo M hvalil in zagotavljal, da bode skrbel, da prijateljske ra/ineie mej Cr OOgorO in Avstrijo trajno ostanejo. ti fVst*#Or«S se javlja: Na borzi jo raz, širjona govorica, da |u tuli m nister Wad dlOgtOD da 1 ostavko (demi ujo). Totem bi na Kraueoskmu no bilo kriz ni konca ni kraja Domare Stvari. — Ljubljanski m e s t n i | b o r) je imel v četrtek ejo. Poročilo personalne si kciji poroča, da imajo po statutu letos iz. utopiti ll 111- razreda gg mestni odborniki Ho rak, Jurčič iu K 1 u n ; v H Lo^kovii Srhoppl in Keesbncher; v 1 Ma.hr, Siipjian tschitsch, Schrey, Suppan. Volitve bodo ze> 111. razred |g aprila, /a H razred 10. aprilu, in za I razred 17. aprila. Volilne komisijo hode ?ii|ian sam sestavil. Več poročil tinančne sekcije se brez debate sprejme. O. Regali u t omeli i s ui j predlog, na i bi se poslala peticija do državnega zbora za uvedenje postavo proti oderuhom Ali ker je ta zdanji državni zhor uže tako ua zadnjem izdihi jaji in tudi od njega nij voč Opati, ker dalje tudi defiui-tivnega ministerstva nij, — bode govornik svoj nasvet kasneje spet stavil, kadar bo dO nove volitve za državni zbor zvršeno in druga lefinitivna vlada na krmila. — O V o to Č-ik stavi predlog, nnj hi se imenik voli!-rov tiskal, in mej volilce razdelil, aH non-ška večina je zoper ta predlog. — Gosp. Goršič prosi žu nina, naj poskrbi, da se bedo naredili odtoki za odcojanje vode i/, ulio blizu trnovsko cerkve, (i It e g a l i pa še opo« lOrJRj da je v Ljubljani Čedalje več tujih beračev, ki ljudi po hišah nadlegujejo. Župan obljubi v obeh slučajih, da bodo kar more storil. — (P os kušan samo u mor) Včeraj o poludne jo skočil v tukajšnjem kolizeji z dru-a>ga nadstropje skozi okno na tlak Jam z Luksenhatier, poprej baje v službi pri Kozlorj1, ver nij imel kaj živeti in službo nij mogel lobiti. It l je ves prid rt prenesen v deželno bOlntOO a umrl uže popoldne. — (Odlikovanje.) Polkovnik v ge-ueralštabnem koru AUVud Valenčič (Valentsits 1) rodom Notranjec. jo dobil zarad svojih /uslug; pri okupaciji D »sne orden železne krouo l\. reda. — (1 tu e n o v a u i o ) Okrajni sodnik v Mariboru na levem bregu Drave Alojz ('ob (T-choch) jo imenovan za deželno soduijo svetovalca v L ubijani. — (Naš rojak) g polkovni zdravnik dr Prane Ljubic )e premeščen k 12. lm* zarskemu polku. — (Za pevce.) Iz, Gorico se nam piše: „Stavjatikau, mazurka, uglashil r Srečko 0 irli, in za glasovir uredil Anton Hribar, je prišla ravnokar v čednem kamuotisku na svitlo in ho dobiva pri g. 11 nkiriu v Gorici pr* 20 Ur. vsak iztis. Kdor pozna prelepi mešani zbi.r „Jaz. nijsein Tal|anka", se bo gotovo rad naročil na „S!av janko". — Tudi „Slovenka", katero je uglashil g. Anton Hribar za mešan /bor ali za glasovir, dobiva so pri g. sklada- Delilo se vjema, res je, ali ipak se mi dozdeva, da pri razlaganju tu besede g. Trstu DJak nij bil srečuejši, nogo gori navedeni razlagalci. B u s s o. G. Trstenjak primerja ruski busa; a ta beseda se nahaja skoraj v vsoti indoevropskih jezicih. liže Ducaugo jo izpeljava iz lat. butta; prov. in spanj, bata ; ital. botte; lat. boffa, btttta, basa; grš. [tovn;; gael bnt; (lnu /utatjr; angl. booi ; anglosaks. ha/tc, bi/ltr; isl. />////oi> gl, kur je poalO|dj D0fHl b, h 60 000 v geattih. BO o oh je mrtv b, 10 Ins pouriib m 7 oattO-dovamb. „Tu je strašna bedu, prosimo pomoči." Bolečine v zobeh vsake Trate ozdravijo ho brzo in gotovo s pravo dr. Popp-ovo nnatcrinino vodo za usta, kur sledečo vrstice z nova nvedoč jo: GnSpO.ili «iV. al. tal. l*0|»|»"ll, <\ kr. dvornemu zdravniku /a lobć ua Dunaju, Sladt, lto^uergaHSo hI. i. Dollnega ho čutim. I j:«ti i, vho lokamo kakor tudi gg Ant. I\rinf>ir, Kil. Mahr, ,/. I\arini/rr, /•'. M, Siluuitt, I', /V//«1/., J j. i'ir-kar, l'. f.u.istnk, 7'iriVA- in Nckrr/t; v Postojni : ./. I\u[>fvrnilniiiilt ; v K k o f j e j Loki: ( . l-'a/aani; v K o n o v j i: ./. Hramu ; na K r 6 k o m : /•'. Hihmiii-n ; v 1 ti r i j i i ./. Marta ; v K r a nj i : /t. Šmink; v I. i t i ' i : MiUiliiiiizrl, lokai ; v Metliki: Mattrrjvvi itiiNlitiiuki; v N o v o m mostu: liizzoli in ./. Hnyiiiann ; v K a d o v I j i c i : A, lioblfk; v K a in D i KOI i/. Movnik; v (*' r n o in 1 j i : ./. lilazik; v Vipavi: A. PtperiH. V najem se vzame hišo v trjru ali v velikoj farnoj vam, pripravno za Atacuim iu krčmo n puti ohnimi kletmi iu RMgaelai ni K tanj-■ ktun ali Štajerskom. (7.'l—i) Ponndlio 11.11 ho pofliljaio .'idminislraiiii ..Slo ?enakega Naroda pod „hi. ;{;j7U* do kom-a t. m. Nove vozne liste za železnice prav po nizkej ceni priporoča „Narodna tiskarna" v Ljubljani. v iflt \Vir *>m podili n tlu netit«« unrt Pr«lswirrdtq*te« ■T 1 , giuiilkuttl. Die RetfrnmiLntel NVacrorttleoken (fUckti), BrUfiolaics, MktooV l.-i 1». '< or I .■....., von M J. Efoinger & Soline in W1eO, N*iibau, Zoll^rpnssr; 2, 11 .irti-rantrn de« k. un4 k Kr Ki irgiinarine, vlrlrr Humi Iff imlnipiOu llima, Si nitKtaanntaltrn etc. etc Maj. I 1_J Solide Firmen als Vertreter erwunscht. i iy.r—ISHj 2 5? n" m' C Bo »° •o _ n -> o B 3. ra tT _ • S" 11'©ioVF ■ m •» ki is i T " £' o ^' Jt- j' iT c o i[.. liiPrE s *• —• n p.« -. l... ■ • B • JTdf E .....cr © . K .....i. • b|i I .....r - II-1 ........ar s -J h* Mi — I ,_, CJ» i-» co »ri — — lev fl B •4 U* (o Ji i-< G J. U< W bi £ • ••••• . • • f p W O" IO lietrmiJ«>. veteai&e, aa katere ho dajo tudi tvatinatBe praviana}o ■a uioiil iianjo, m ho bodo naJMkrbinijao itvraib', na vnako vpiašaiijo ho takoj odgovori. ^7j_i> mid Niederla^e : Slad t, UrUnaiigargUHNO Nr. 12, vln-a-tlN «ler SiitiaiHM4-liiil«l4'ii-4 nitiir. 5 9 a i a t i a t t a a Lekarna „pri sv. Leopoldu" ua Dunaj i, Stadt, Ecke der Plankon- umi Splegelgasao, |.r Ipi.i 1» .i p. u. o1>ru% Iti >«lMl«iv, ki M in \-«lr| kot lnvnlim lakaaalu in Kiitnvo ncilntvllu. 1 ..... m|ni. imiI Jn iiotrjiijojo, P. n. tiliiliiatvo in prual, il» aamo ono N|i«M «n pno« npr<'|«>iiiravU<> «u|iri/ nij. In i • i lit. j» nujlii>lj»i In iinjoiiuojli tKiliUnk t« lUro. I valar, h akatljlu, a 1'id plliiiul, ataiio 1 k'1'., |>rl<'«'t iilum iIiiiiihk" h\< k umi v I » l S »g B ~ 3 • S o OB c rt 1=1 an|inr raka, hiiJIIiiImi v .i. li in van vraln Guaco - prilepek ran. :i kIiI. Guaco - tinktura ^ ^fSffi njn v »nli.il.U n. I. o lil. i.:»l». -»...(i. 4.- killi'1" vnn liulin lini nil-ilku mi /. nJim iniliiiian. 11 *fl-l Guaco - esenca "'Ui,Uim Guaco - mazilo, v rulinli I ^lil na ki. Illlllllllll.lll luialiiiilnn, minulim It kI'1 ■ i 11 .ki. ».,< Juiilliu dobra ariilaliii pluli i, |..uluii |ii Iiih In oiljiravljmijii luakln. I mM MM In Dr. Fremonta prerodilni liker, "i...... Aroniaticen duh zoper trganje po lili lil e>1 l'tl ,; 11111.. t/l tU l UMI, Mtl, an.......ju O.l. "7« kr. Odontin zobna pasta, »TaVaCJ?Wt. Po - lin "' aint prlnaltn, olojla tuknj iiujiinjiit ntenoo Jt O IIU, ni luiliMiini v i .vi ■ ulil. Dr. Bayerja pravi pulhorin !^t i iiiiln.ilii, |i r......1111 ■ kitluiii, |.tn lllujnlljll v llillll lil lllipl. I Ulil ail ki Dr. llaidorjov zobni prah, VviIiiii v aaluKi Jn lioiMlfitftlrniio a>i liitrtalio ml«-lt«» . r.r. kr Krail l«<|«i\n olro«'|it .....I.n a lm kr. I»r. Qoll|0)t IciIIImI |»roli • »I kr. I»o|»|mivi» iimtt <-i liilmt HMtiii« tmla a 1 hI<< *" kr. l.ivl.iK..« ...< s..l <-li hI ■ uli I Jmlnii mlit rinila Hri|, ■■■lin, poiititil Ilil. pi vili |.arikklli Urin. 4 nkiiliiill' fiuiuu.kn kol.....|f ml nu ki .tu | g)d runt. — l*rit»l a-nilti «»| I l «l Itd. Jaki. mdo Vullku Halog« Kolillill lirlml«-, niiiIiiIi tu dVtlgUl luni. 1 lllll r. ilj. I'i Ipoi u. umu . |. n. ul.. iiii.I vn /iliiiilln v po <. i ji ■ I • ■> <-1 olllilii. k..km kinin, ki.|iulvii, dOVtrtkl prah, ItUOM. intrnu <>l|", Iu um luli I. |...ll.uli, riil.iu lu.r, ilvi.|n.i OKlJminklaU loila, inutdiuaija itil. pu uujnlajoj uoul. — NaJsiiaunJi«. n|mi I tulil «>l • litrninil |« m |.i»«l«>M»«il |i«, lauiM'. miulfnl*«-, itnt«-rl»l4<>, ■ii->naU«<, mi laJaut-MU«* in i. > sli l|sl. r h.i |iii naa vmlim iliiliivuj.. mrl, ki N|>a.j*jti v furiiiiii'll .moriji, in k i....... |. ii. (ii, lllll.lVUlI. HII tli, lil i.ilinki aaalnnj i u/1>■ ntil|■>>>>. 0» nu. nu Luni .Itr. llnil'n Hi-lMUiln'lln- mul U.'Niniillt.'Hw|.II«'h«>" iu ki l'l»ll ••«IuI »II |to*t|ii«'iiiu |iovs«*IJii Iu |»rl t>u-||ruN u»laii|»u «Im|«'iiio vi«IIU«< ruliu.li*. JkuateJj m ureuink Jouip Jurčič. LaKtuina iu tisk „Narodno tiskarne