Poštnina plačana v gotovini! .Domžale, 21. december 1978 LE TO XVII - Št. 17 Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar. — Tehnični urednik Franc Ravnikar. — Izhaja dvakrat mesečno. - Naklada 11.000 izvodov. — Za gospodinjstva v občini Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale. Gbhinhlii pfffo&ceuoilec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE TEMELJNI KAMEN ZA ŠOLO V DOMŽALAH Polaganje temeljnega kamna, s katerim je bila svečano obeležena gradnja dolgo pričakovane Osnovne šole Vencelj Perko v Domžalah O?*- temeljnega kamna Osnovne šole Venclja Perka v Domžalah je za vse nas velik in pomemben Ha£rt ek- Z današnjo svečanostjo začenjamo s pripravami za gradnjo nove prepotrebne osnovne šole, ki je bila Pr0Br°Vana v P^em in nato še v drugem samoprispevku in je pravzaprav zadnje neizvršeno delo iz sprejetih gramov izgradnje šolskega prostora v domžalski občini. mnoo se<^em let je bila dolga pot do danes, ko pričenjamo z delom. Dosti je bilo težav in razmišljanj, in Sj^.Predlogov in še danes niso odstranjene vse težave, vendar le v tolikšni meri, da lahko z delom pričnemo Prosto Predstavljamo, da bo tu stala nova moderna šola, kjer bo možno realizirati tudi celodnevno bivanje in ]^aJ’na stiska ne bo več taka, kakor je v sedanjem poslopju. Praznik611-*1113 smo 86 odločili, da vzidamo temeljni kamen na današnji dan v počastitev največjega skupnega snideTaHJU80slovanskih prodov in narodnosti - 29. novembra. Pred 35 leti je bilo II. zasedanje AVNOJ -Jug0slf.de,egatov vseir jugoslovanskih narodov, ki so se v Jajcu zbrali zato, da so vgradili temeljni kamen nove Skuti- 6’ grajene na demokratičnem in federativnem načelu. Praznik m° sbobolično tudi mi povezati naš današnji praznik z zgodovino Jugoslavije in njenim največjim naj b0 “m- Tudi naš temeljni kamen naj pomeni nov prispevek k uresničevanju krepitve in rasti naše domovine, našo r?v skromen prispevek k široki skrbi za našega otroka in šolarja, ki bo jutri porabil svoje znanje za . Jnj° vsestransko rast. našega .k6 ie tu<** ^dnji dolg samoprispevka, ki v drugič teče v naši občini. Majhen je, le en odstotek od novi ndi ne?a dohodka, rezultati pa so taki, da smo nanje lahko ponosni. Tri nove popolne osemletne šole, tezm^rr^nični šoli v Blagovici in Krašnji, pa modeme telovadnice v Dobu, Moravčah in Brdu, so največji ^°n'žalah Ve*^te solidarnostne akcije. K temu se danes pridružuje še pričetek gradnje nove šole Venclja Perka v tem š^°Sni k1110 lahko na dosežene uspehe, tudi ob spominu na rojstni dan republike smo dali svoje. Nalog pa s Primernni konec. Skoraj 5.800 otrok imamo v naših osnovnih šolah. Želijo si in dolžni smo jim zagotavljati Zitiogjj. 2 Pr°store. Način življenja in obojestranska zaposlenost staršev nas sili v celodnevno šolo, v večje n°Ve ProT* otro$ke8a varstva. Pred nami je že potreba nove homške šole, v Trzinu nas prehitevajo potrebe, 2at0 cT0r® homo rabili za usmerjeno izobraževanje, pa že so potrebne dozidave obstoječe šole in telovadnice, igranj PPP.ra.vlj?mo 113 nov samoprispevek, o katerem bomo glasovali marca prihodnje leto. Pripravili bomo bočite Ua^aIinje “gradnje in temeljit obračun obeh samoprispevkov. To vam bomo dau v razpravo, presojo in teSevanje i PrePr'čan sem, da se bomo tej novi solidarnosti prav vsi priključili tudi v Domžalah, saj to ni le •'a naš dr tost.n*h problemov, ampak zgodovinski prispevek k naši skupni rasti in razvoju, kar nam nalaga spomin Vgj žeV^n* P01211* in dolg do vsega trpljenja za lepše in boljše. °od° md °’ ^1 bilo ob tem velikem dnevu začeto delo čimprej končano, da bo tu stala nova šola, v kateri P°n°sno .e generacije predane samoupravnemu socializmu, sposobne delegatsko ustvarjati, živeti dostojno, (Iz g0 01 tovariško v svobodni domovini, ki jo bodo tudi vsak čas pripravljene braniti. 0ra Jerneja Leniča ob polaganju temeljnega kamna za novo Osnovno šolo Venclja Perka v Domžalah). OB DNEVU JLA Po prvi sovražni ofenzivi v pozni jeseni leta 1941, so se partizanski odredi z Vrhovnim štabom umaknili iz zahodne Srbije v Sandžak, kjer je dozorela zamisel o formiranju brigade, vezane na določeno ozemlje, toda gibljive, sestavljene iz najbolj junaških ljudi, iz vseh slojev ter iz vseh krajev Jugoslavije. Tovariš Tito je takrat pojasnjeval: ,JVaš umik in izguba osvobojenega ozemlja v zahodni Srbiji in Užiške republike nista imela za naš nadaljnji boj tragičnih posledic, ker smo tokrat imeli svobodna ozemlja v Bosni, Hercegovini, v Črni gori, na Hrvaškem. Tudi pozneje smo večkrat izgubili osvobojeno ozemlje, pa smo vedno zavzeli še večje. Izguba enega osvobojenega ozemlja je za nas pomenila nalogo, zavzeti drugo, še z večjim prostorom, ker nismo smeli dopustiti nobenega skrčenja naših baz, ker je naša oborožena sila nenehno naraščala. Vsakemu našemu porazu je morala slediti še večja naša zmaga. To je zakon revolucionarne strategije in taktike. Revolucionarna bojna taktika zahteva neprestane ofenzivne akcije, kajti 'samo takšne akcije navdajajo z revolucionarnim bojnim duhom in novim poletom tiste, ki se bore za svobodo in tiste, ki posegajo v naš boj." V takem vzdušju je prišel 22. december 1941. Takrat je Vrhovni štab s tovarišem Titom na čelu ustanovil Prvo proletarsko brigado, v mestecu Rudo v Sandžaku. To je i bil rojstni dan naše ljudske armade, ki ga svečano proslavljamo iz leta v leto. To je bila prva udarna brigada, ki je izpolnjevala najtežavnejše naloge v boju s sovražniki in domačimi izdajalci Prehodila je peš vso Jugoslavijo. Njeni junaški borci so prišli tudi v Trst in na Koroško. Mnogi, premnogi so padli, so omahnili v mrazu in v visokem snegu, a na njihovo mesto so stopili drugi, nič manj junaški Zgodovina bo pisala o junakih Neretve, Sutjeske, Kozare, Pohorja, Jelovice. Umikali so se in napredovali, toda vedno zmagali, tudi mrtvi bataljoni... Pozneje so ustanovili še več proletarskih brigad. Njihovi borci so bili povsod zgled tovarištva, junaštva, požrtvovalnosti in samo-odpovedovanja. Zato so zasužnjenemu ljudstvu vlivali vero v zmago, ko bo konec trpljenja, ponižanja, prelivanja krvi... Vsi so sledih (Nadaljevanje na 2. strani) PRED IZIDOM DVEH DOMAČIH KNJIG Pred izidom knjig ZBORNIK OBČINE DOMŽALE in POMNIKI REVOLUCIONARNEGA DELAVSKEGA GIBANJA IN NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA V DOMŽALSKI OBČINI Kulturna skupnost Domžale bo skupaj z Občinskim odborom ZZB NOV izdala januarja 1979 knjigo Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini, dva meseca kasneje pa skupaj s Skupščino občine Domžale še Zbornik krajih ali na manjših območjih (npr. Mengeški zbornik, Kroniki Doba in Ihana itn.). ZBORNIK OBČINE DOMŽALE bo obsegal okoli 450 strani, sestavljen pa bo iz dveh delov. Približno dve tretjini obsegajo referati s prvega znanstvenega posvetovanja slovenskih zgodovinarjev o krajevni zgodovini, ki je bil maja 1977 v Domžalah ob 25-letnici izhajanja Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino, ter 40-letnici ljudskofrontnega shoda na Taboru nad Ihanom, organizirala pa sta ga Zgodovinsko društvo za Slovenijo Naslovni strani dveh knjig, ki bosta osvetlili pomnike revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini in razvoj občine v Zborniku občine Domžale občine Domžale. Ti dve knjigi se med seboj dopolnjujeta in vsaka na svoj način osvetljuje pomembne zgodovinske procese v sedanji domžalski občini. Obe imata tudi jubilejni značaj: knjiga o pomnikih je posvečena 60-letnici KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov, Zbornik občine Domžale pa 20-let-nici izoblikovanja sedanje domžalske občine. To sta hkrati tudi prvi publikaciji, ki ilustrirata razvoj na celotnem območju sedanje domžalske občine, medtem ko so dosedanja dela prikazovala le zgodovinska dogajanja v posameznih (Nadaljevanje s 1. strani) prvemu vojaku revolucije, svojemu legendarnemu komandantu, tovarišu Titu, ki je vodil vse niti nenavadno zapletenega boja, kakršnega še ni poznala zgodovina. V neenakopravnem, nadčloveškem boju s številnimi sovražniki, so dosegli, kar se mnogim zdi nemogoče. Premagali so sovražnika, čeprav je imel na voljo vse, kar je dotlej poznala sodobna vojna tehnika. Vsi sovražniki so se prepričali, da imata naša vojska in njeno vodstvo za seboj vse naše narode in narodnosti in da je ni sile, s katero bi lahko uničili naš boj za svobodo. in Kulturna skupnost Domžale. Na njem je 10 referentov osvetlilo posamezne zgodovinske dogodke in procese z območja sedanje domžalske občine. Arheologinja Mirina Zupančič, ravnateljica Muzeja Kamnik, je osvetlila v svoji razpravi arheološko podobo domžalske občine s posebnim poudarkom na bogatih arheoloških nahajališčih na Trojanah in v Mengšu. Zupančičeva je izdelala tudi zemljevid vseh arheoloških nahajališč od paleolitika preko rimske dobe do slovanske naselitve. Univ. Tako je tudi danes. Naša ljudska armada je tesno povezana z našim delom in življenjem. Vojaki so pomagali pri obnovi naše porušene domovine, ob elementarnih nesrečah in drugod. Zgradili so nešteto cest, železnic, mostov in predorov. Nanje smo ponosni. Kot budni čuvarji naših meja, so vedno pripravljeni braniti vse pridobitve našega NOB, našo socialistično, samoupravno, neuvrščeno skupnost bratskih narodov in narodnosti. Vsi jim čestitamo z geslom: grmada sem jaz, ti, mi vsi!" Danica Zidarič prof. dr. Ferdo Gestrin je v svoji obsežni razpravi analiziral urbar zemljiškega gospostva Jablje iz 18. stoletja, orisal pa je tudi poglavitne značilnosti fevdalnih odnosov na celotnem območju domžalske občine. Tone Ravnikar je v svojem prispevku prikazal Domžale v luči nekdanjih gospostev, hišnih posestnikov, ulic in hišnih številk od začetka 19. stol. do leta 1955. Dr. Jože Žontar, ravnatelj Zgodovinskega arhiva Ljubljana, je v svoji razpravi osvetlil zgodovinski razvoj domžalskega območja v prvi polovici 19. stol., predvsem z vidika kmetijskega gospodarstva in neagrarnih panog. Univ. prof. dr. Vasilij Melik je v svoji razpravi podrobno prikazal upravni razvoj na območju sedanje domžalske občine od začetka 19. stol. do okupacije leta 1941. Raziskovalka Katica Kobe-Arzenšek, iz Tehniškega muzeja Slovenije, je v svoji razpravi prikazala prvo in do prve svetovne vojne tudi edino domžalsko industrijsko panogo - slamni-karstvo, s posebnim poudarkom na osvetlitvi vloge domačih proizvajalcev. Univ. prof. dr. Miroslav Stiplovšek je v svoji razpravi prikazal razvoj delavskega in ljudskofrontnega gibanja na domžalskem območju v drugi polovici tridesetih let in krepitev vloge partije v družbenopolitičnem življenju tega obdobja. Prof. Ivan Vidali je v svoji razpravi razčlenil potek in posebnosti vstaje leta 1941 v kamniškem partijskem okrožju. Znanstveni svetnik v Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja dr. Tone Ferenc je v svoji razpravi podrobno razčlenil polom okupatorjevih ponem-čevalnih načrtov na domžalskem in kamniškem območju, in to na področju uprave, kolonizacije in šolstva. Univ. prof. dr. Metod Mikuž je v svoji razpravi prikazal zlasti velik pomen raziskovanja krajevne zgodovine NOB in osvetlil nekaj značilnosti narodnoosvobodilnega gibanja na domžalskem in kamniškem območju. V prvem delu zbornika sta še dva uvodna prispevka, predsednika Skupščine občine Domžale Jerneja Leniča o pomenu in namenu te publikacije in univ. prof. dr. Ignacija Vojeta o poteku znanstvenega posvetovanja o krajevni zgodovini v Domžalah. V drugem delu zbornika pa osem avtorjev osvetljuje nekatere značilnosti razvoja sedanje domžalske občine po osvoboditvi leta 1945. Splošni uvod in prispevek o razvoju prebivalstva domžalske občine je napisal Jernej Lenič, dipl. pravnik Janko Gedrih je osvetlil razvoj občine Domžale kot družbenopolitične in samoupravne skupnosti, značilnosti gospodarskega razvoja domžalske občine v desetletju 1965-1975 sta analizirala dipl. ekonomista Milan Marolt in Franc Škerjanc, ki je skupaj z ing. Janezom Kovačem napisal tudi prispevek o komunalni in stanovanjski gradnji ter varstvu okolja v domžalski občini. Tem prispevkom sledi seznam organizacij združenega dela in poslovnih enot v domžalski občini, Karel Kušar pa je razvoj nad 20 večjih delovnih organizacij na kratko prikazal še v posebnih sestavkih. Jakob Černe je v svojem prispevku obdelal poglavitne značilnosti razvoja družbenih dejavnosti v domžalski občini, ob sklepu zbornika pa je še seznam društev in organizacij na območju občine Domžale. V knjigi je tudi okoli 200 fotografij (arheoloških izkopanin, fevdalnih listin, gradov, posameznih krajev in tovarn, dokumentov iz delavskega gibanja in NOB, dosežkov pri povojni socialistični graditvi itn.) ter zemljevidi in skice, ki jih je izdelal vodja geodetske uprave Skupščine občine Domžale Zmago Čermelj. Uredniški odbor je Zbornik občine Domžale zasnoval tako, da posamezne razprave in članki osvetljujejo nekatere značilnosti zgodovinskega razvoja domžalske občine od prazgodovine do obdobja socialistične graditve, kar je redek primer v slovenskem krajevnem zgodovinopisju. Druga knjiga, POMNIKI REVOLUCIONARNEGA DELAVSKEGA GIBANJA IN NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA V DOMŽALSKI OBČINI, ki obsega okoli 230 strani, osvetljuje zgodovino sedanje domžalske občine v naj novejšem prelomnem obdobju. V tem delu uvodoma Občinski odbor ZZB NOV, Svet za ohranjevanje in razvijanje revolucionarnih tradicij ter za spo; meniško varstvo pri Občinski konferenci SZDL ter Kulturna skupnost Domžale prikazujejo skrb za pomnike in razvijanje tradicij revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini-Uvodu sledita dva prispevka, in sicer pregled razvoja delavskega gibanja na domžalskem območju do leta 1941, ter prikaz poglavitnih značilnosti razvoja NOB na območju domžalske občine v posameznih obdobjih. V dodatku je tudi pregled dosedanje literature 0 zgodovini delavskega gibanja in NOB na domžalskem območju. V osrednjem delu knjige so fotografije 97 pomnikov revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini z osnovnimi podatki o tem, komu so posvečeni, kdo in kdaj jih je postavil itn. • rj tistih pomnikih, ki so posvečeni določenim dogodkom ali dejavnostim (npr. partizanskim bojem, streljanjem talcev, požigom vasi. pomembnim sestankom in konte-rencam, ali pa so na objektih, katerih seje odvijala med Nv pomembna dejavnost - tiskarska, sanitetna in podobno) pa jc kratek njihov zgodovinski opis fotografijami teh dogodkov o roma s faksimili dokumentov, katerih so poročila o njih. Pfav r - ... •*—, tiiai tako so v uvodnem delu knjige ' fotografije nekaterih krajev objektov v domžalski občini, ki imeli nrtmAmhnn vlnffO V ’ pomembno vlogo v rv ’ vendar v spomin nanje še ni P°*u(jj -N varov V ka mniški in drugih sosednji nih pomnikov. V uvodu je nekaj fotografij pomnikov v II1II INN I lil UlUglll -— .1.0 občinah, ki jih mladina dornžaJs* občine pogosto obiskuje. Skup J v tej knjigi okoli 200 fotograf' prilogi pa zemljevid dornž . občine, v katerega so vrisani pomniki in možne poti za P (Nadaljevanje na 3. strani) UPOKOJENCI DANES V NAŠI OBČINI ŽIVI 4300 UPOKOJENCEV V Domžalah je bil 21. novembra posvet predstavnikov društev upokojencev iz kamniške in domžalske občine. Za domžalsko področje je bilo največ razprav o letnih konferencah in področnih sestankih. Na konferenci v Trzinu so upokojenci razpravljali o gradnji vftca in nove šole z ozirom na številno novo naselje, v Mengšu o Pripravah na volitve delegatov v SIS in referendumu za krajevni samoprispevek, kar je bilo takrat uajbolj aktualno, v Moravčah o Pridobitvi klubskega prostora za upokojence, za kar je na razpolago denar, manjka pa razumevanje in dobra volja pri krajevnih faktorjih. Povsod so bili na konferencah upokojencev prisotni tudi predstavniki krajevnih skupnosti in SZDL, ki so tvorno sodelovali v razpravah. Društvo Domžale, ki !ma najobšimejše področje, pa je jruelo sestanke za svoje člane v Blagovici, Krašnji, Lukovici, Radomljah, na Homcu in na Viru. °'eg problemov iz krajevnih skup-uosti je bilo na vseh konferencah ln sestankih največ razprav o gmot-uem položaju upokojencev, o let-ndi in medletnih uskladitvah P°kojnin in invalidnin, o volitvah er o delu delegatov - upokojen-cev v raznih interesnih skupnostih 'u v delegacijah krajevnih skupno-*’ 0 izletih, o gradnji domov in stanovanj za upokojence, o delu in problemih skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in v občini Domžale ter o nalogah in delu sodišča združenega dela pri tej skupnosti ter o koriščenju letovanj v počitniških domovih Zveze društev upokojencev. Z letne konference so člani poslali pozdravno brzojavko tovarišu Titu, ki se je društvu upokojencev pismeno zahvalil z željo za nadaljnje uspešno delo naših društev. Domžalski upokojenci so imeli letos 17 izletov, od tega 4 v Beneško Slovenijo, dva na Koroško in eno posebno uspelo srečanje z društvom slovenskih upokojencev v Italiji. Za prihodnje leto pa želimo, da bi člani sami predlagali kraje, kam bi šli na izlete, kajti v Sloveniji, bližnji Hrvaški in v BiH je še dosti lepih in pomembnih krajev, ki jih še nismo videli. Zato želimo napraviti anketo in v decembru tudi sestanek s tistimi člani, ki sc največ udeležujejo izletov društva. V počitniških domovih Zveze društev upokojencev v Piranu, Izoli, Žirovnici in Rogaški Slatini imamo vsako leto na razpolago več mest za IO-dnevno letovanje z 1 delnim regresom zveze. Člani se sicer prijavijo, ko pa je treba nasto- (Nadaljevanje z 2. strani) ganske pohode, za katere sta izde- *ta 5,a^rt člana Planinskega dru-7„a branči Vesel in Marjan Grilj. W‘je vi d je izdelal Zmago Čer-BraJ’ ^rb za tehnično ureditev . diva sta prevzela sodelavca tišin dC ^°neta Tomšiča Franc Cerar eter Žebre, ki sta tehnično Dn?'* *a tutIi Zbornik občine zhrai dodatke o pomnikih je čli m ?ranc Avbelj-Lojko, ki je s sti 'Jot°kino kluba Mavrica, zla-Za ,etrom Rojcem, poskrbel tudi nu p ovo fotografiranje na tere-kniio- r°*‘. *van kidali je opisal v jo , y.edino dogodkov iz NOB ter Stip| ' Idktoriral. Dr. Miroslav oriv) Pa Je napisal pregledna “Div,! ,skc8a gibanjin NOB ter dej,1 dogodke iz predvojnega kov ,^r8a g'banja in nekaj dogod-grafii N®®- izbral pa je tudi fotonov, ° gradivo za ilustracijo arneznih dogodkov. o p00ln'k občine Domžale in delo ob c a ""dkih sta namenjena vsem teklo )°m.’ k‘ se zanimajo za pre-°bčin 'n sedanjost domžalske poui. C’ zlasti pa bo koristila pri °bčinJ v naših šolah. Z Zbornikom °roa e Domžale bodo delovne do^^^eije lahko predstavile njej , ko občino in svoje mesto v KnjjBa ' Poslovnim sodelavcem, zasnov, ° ,pomnikih Pa jc po svoji Gladin $c P°sebej namenjena nama 1 Pd razvijanju revolucio-radicij in Občinski odbor ZZB NOV Domžale namerava razpisati tudi pohode ob spominskih obeležjih. Tistim pionirjem in mladincem, ki bodo opravili določene pohode in pokazali tudi znanje o zgodovini revolucionarnega delavskega gibanja in NOB iz te knjige, bo podelil posebne značke. Prav zaradi te široke namembnosti je Kulturna skupnost Domžale sklenila izdajo obeh publikacij znatno gmotno podpreti, tako da bo njuna cena komaj polovična v primerjavi z deli podobne vsebine in obsega na našem knjižnem trgu. Z izdajo teh dveh del pa izpolnjuje Kulturna skupnost Domžale doslej najpomembnejšo in največje nalogo na področju založništva in s tem tudi svojo vlogo pri posredovanju kulturnih vrednot trajnejšega pomena. Predvidena cena za knjigo ZBORNIK OBČINE DOMŽALE bo znašala: za broširano izdajo 100 din in za vezano v platno 120 din; za knjigo POMNIKI REVOLUCIONARNEGA DELAVSKEGA GIBANJA IN NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA V DOMŽALSKI OBČINI pa za broširano izdajo OSO din in za vezaiu^v platno 70 din. NAROČILA za obe knjigi sprejemajo: vse šole v občini, krajevne organizacije ZB NOV in Kulturna skupnost Domžale. Odbor za izdajo knjig piti v rezerviranem času, pa ostanejo doma in največkrat društvu tega niti ne javijo, da bi mogli poslati na letovanje koga drugega. Tako ostajajo kapacitete neizkoriščene. Člani društva iz Mengša in Moravč pa te ugodnosti koristijo redno. Prijave za letovanja za leto 1979 bodo društva sprejemala najdlje do konca januarja 1979. Pravico do letovanj z regresom imajo le člani društev upokojencev. Upokojenci imajo pri Zvezi svojih društev posebni sklad Vzajemne samopomoči. Na zadnji letni konferenci Zveze je bil sprejet sklep, da se zviša izplačilo ob smrti člana, ki plačuje letni prispevek 70 din na 15.500 din od 1. 1. 1979 dalje. V društvu Domžale pa bo izplačilo zvišano na 1.200 din, letni prispevek pa ostane ša dalje 50 din. Po novem letu bo torej skupaj posmrtnina znašala 2.700 din za vse, ki so člani društvene in republiške vzajemne samopomoči. V trboveljski občini so upokojenci, sindikati in SZDL pred nekaj leti napravili skupno akcijo za vzajemno samopomoč, v kateri so danes včlanjeni vsi delavci iz gospodarstva in negospodarstva ter vsi upokojenci, t. j. skupno okoli 15.000 članov, ki plačujejo letni prispevek 120 din, ob smrti člana pa prejmejo svojci po 6.000 din. Seveda je to izvedljivo le v revirjih, kjer je solidarnost med delovnimi ljudmi že utrjena. Pri društvu upokojencev v Domžalah pa so celo primeri, ko svojci umrlega člana vkljub ponovnemu vabilu ne pridejo po posmrtnino. Na drugi strani pa so primeri, da člani ne poravnajo svojih obveznosti v prvih mesecih leta, žehjo pa korstiti razne ugodnosti. Pevski zbor upokojencev, ki je bil do nedavna dokaj številčen, je z vsakim letom manjši, mlajši upoko-jenci-pevci pa le poredko pristopajo, tako da je večkrat zelo težko nastopati pri pogrebih naših članov. Posebno se to pozna kadar morajo izven Domžal, ker pevci nimajo lastnega prevoza. Prav tako je z društvenim praporom. Dolga leta je bil praporščak član, ki je s ponosom nosil društveni prapor. Danes pa med člani društva ni več nikogar, ki bi hotel nositi prapor in bo treba najeti kogarkoli, kar tudi ne more biti upokojencem v čast. V naši občini je več organizacij združenega dela, ki upokojence, svoje nekdanje sodelavce, enkrat letno povabijo na izlet ali na srečanje v tovarniške prostore in jih pogostijo, ponekje jim za Novo leto izplačajo tudi manjše zneske. Vseh pozornosti so upokojenci zelo veseli. Manj veseli pa so tisti upokojenci, katerih se njihove delovne organizije nikdar ne spomnijo, čeprav čestokrat govorijo o minulem delu, v praksi pa ga pozabljajo. S 1. 7. 1978 so bile pokojnine zvišane za 7%. S 1. 1. 1979 pa bodo še za 12 % in v aprilu pa še za okoli 3 % z veljavnostjo od 1. 1. 1979. Glede letnega regresa za rekreacijo pa društva upokojencev predlagajo, da bi moral biti v istem odnosu do povprečja po sindikalni listi kot je pokojnina v odnosu do povprečja osebnih dohodkov v Sloveniji. Komisija za stanovanjska vprašanja upokojencev je sprejela predlog za gradnjo večjega stanovanjskega bloka, v katerem bo 50 do 60 stanovanj za upokojence, ki imajo nižje pokojnine. Finančna sredstva so zagotovljena. Stanovanjska skupnost je pripravljena prevzeti investitorske posle, kje bo lokacija in kdaj bo začetek gradnje, pa upamo, da nam bo znano do pomladi. Interesentov pa je že sedaj veliko in vemo, da ne bo mogoče vsem ustreči. Na zadnjem posvetu predstavnikov društev upokojencev iz naših dveh občin je bila obširna razprava o predlogu za izgradnjo rekreacij-sko-zdravstvenega centra Vaseno pri Kamniku, kjer je izvir tople radioaktivne vode, ki je sulfatno-hidrogen karbonatnega tipa. V raziskovalna dela, zazidalni načrt in investicijski program za regulacijo Nevljice na tem področju je bilo doslej vloženih skupno nad 1,500.000 din sredstev delovne organizacije Viator, posojila iz Sklada Borisa Kidriča in sredstev občine Kamnik. Terma v Vasenem bi se po prvih baneoloških analizah lahko uporabljala v zdravilne namene predvsem v obliki različnih kopeli in to pri boleznih in poškodbah lokomotornega sistema, revmatičnih obolenj, pri stanju ortopedskih operacij in pri okvarah perifernega živčevja. Bodoče turistično in rekreacij-sko-zdravstveno področje Vaseno je od Kamnika oddaljeno samo 7 km, od Ljubljane 28, Kranja 31 in Celja 50 km. Vaseno je tedaj predvsem interesantno za Ljubljansko regijo, Gorenjsko in Primorsko, ker na teh področjih ni podobnih izvirov zdravilne vode. Izdelan je že elaborat Ljubljanskega investicijskega zavoda v sodelovanju z Ljubljanskim urbanističnim zavodom, Geološkim zavodom Ljubljana, Zavodom za fizikalno medicino in rehabilitacijo pri medicinski fakulteti univerze v Zagrebu, Zdraviliščem Rogaška Slatina in Centrom za razvoj in znanstveno raziskovanje mineralnih vod Maribor. Iz povedanega je razvidno, da bo izgradnja centra Vaseno večjega družbenega pomena, gradnja bo verjetno potekala po etapah, investitor pa bo najbrž posebna interesna skupnost delovnih organizacij in samoupravnih skupnosti združenih v ustrezno poslovno skupnost. Pobudnik celotne akcije je izvršni svet skupščine občine Kamnik. Za zaključek še podatek, da je v občini Domžale nekaj nad 3.700 upokojencev in nad 600 kmetijskih upokojencev. Od vsega je le okoli 2.200 upokojencev vpisanih v naših treh društvih. Vabimo vse upokojence, ki še niso člani naših društev v Domžalah, Mengšu in Moravčah, da se ob novem letu vpišejo v najbližje društvo. V Domžalah Jenkova ul. 11 je odprto vsak ponedeljek in petek od 9. do 12. ure. V Mengšu pa ob četrtkih dopoldne. Čim več nas bo v društvih, lažje bomo reševali številne probleme, s katerimi se upokojene' vsak dan srečujemo. L R. / PARTIZANSKE MATERE IN ŽENE NA SONČNEM JADRANU KORISTEN ODDIH ZZB NOV in ZWI Domžale je poslala 9 žena na oddih v Umag v hotel Adriatic od 6. do 16. novembra 1978. Med njimi so bile tri žene, ki jim je že osmi križ legel na ramena. Trpljenje vojnih let in tudi težave vsakdanjega življenja so vtisnile vanje svoj pečat. Marsikatera ni imela prilike letovati v hotelu A kategorije, kakršen je Adriatic. Prijazen sprejem hotelskega osebja je pregnal malo plah nastop gostij. Komfortne sobe, povsod toplota, dvigalo, da ni bilo treba po stopnicah hoditi, dobra hrana, ki se je zdela nekaterim preobilna in prenasitna, pa brezskrbnost, so pomladila ne več cvetoča lica, ki so spet postala rdeča in manj nagubana. Vso pohvalo zasluži tov. Jereti-nov, ki je bila vodič te skupine. Za starejše je skrbela kot ljubeča hčerka. Kako blažilno je vplivalo na vse krasno sončno vreme, lahki valčki modrega Jadrana, cvetje na gredicah in bujno zelenje! Pa topel bazen z ogrevano morsko vodo! Kako prijetno je bilo v njem! Telo je spet pridobilo na zdravju in moči. Le škoda, da se najstarejše niso upale kopati. Za ta prijetni in koristni oddih smo vse udeleženke zelo hvaležne ZZB NOV in ZWI občine Domžale. S tem smo dobile priznanje za naše žrtve, ki še danes niso pozabljene. I.T. PROSLAVA V RADOMLJAH Na svečani akademiji v počastitev Dneva republike v Radomljah je nastopil tudi Moški pevski zbor Rudolf Božič Praznovanju Dneva republike so se V imenu KS pa je tov. Bruno pridružile številne krajevne skupnosti. V KOCBEK izročil priznanja mnogim Radomljah so kulturni program pripra- organizacijam in posameznikom za delo vili mladinci z zborno recitacijo, moški na družbenem in kulturnem področju, pevski zbor „RUDOLF BOŽIC" in Mia- D . dinski pevski zbor OŠ Radomlje. eeter NOVI PROSTORI ZA VARSTVO INVESTICIJE V ZDRAVSTVU IN OBČINSKI ZDRAVSTVENI SKUPNOSTI DOMŽALE Zdravstvena skupnost občine Domžale in Regionalna zdravst-stvena skupnost < sta po daljši in temeljiti analizi* stanja v zdravstveni službi sprejeli sklep, da se bo v naslednjih letih gradilo in dogradilo nekatere zdravstvene objekte. Dogovorjeno je in sprejeto, da bomo gradili sodobno Lekarno v Domžalah, nato Zdravstveno postajo v Mengšu in končno še manjkajoči trakt „C“ pri Zdravstvenem domu v Domžalah. Gradnja teh objektov naj bi bila končana do leta 1981. Kateri razlogi so narekovali spre- jem takega, razmeroma obsežnega gradbenega plana za zdravstveno službo? Sedanji Zdravstveni dom v Domžalah je bil zgrajen v letih 1965-67. Takrat, leta 1965, zaradi gospodarske reforme je bil zgrajen samo del projektiranega Zdravstvenega doma. Zgrajena je bila samo glavna stavba ali kot pravimo trakt „A“. Nekaj kasneje je bila dograjena pritlična stavba, takozvani trakt „B“, katerega je zgradil sam kolektiv Zdravstvenega doma. Pred tremi leti je bila ta pritlična stavba dvignjena še za eno nadstropje. Gradilo se je etapno, da bi bila družbena sredstva čimmanj obremenjena. Potrebe za zdravstveno dejavnost pa rastejo. zlasti zadnje čase zelo hitro in je skrajni čas, da se pristopi k predvideni gradnji. Bližina Ljubljane spreminja Domžale in Mengeš v nekakšno spalno naselje Ljubljane. To dejstvo bo vplivalo na porast prebivalstva tudi v bodoče. Zdravstveni dom je zopet v težavah s prostori. Nadaljnji razvoj posameznih služb ni mogoč, pa tudi izboljšanja sedanjega stanja: kot so dolge vrste pred ambulantami, laboratorijem, fizioterapijo itd., ni mogoče odpraviti, v kolikor se ne pridobi novih prostorov. Stiska je vsak dan hujša, nejevolja čakajočih pa vsak dan večja. To vemo vsi! Žato je odločitev, da se dogradi trakt „C“ več kot umestna in upravičena. Tudi v Mengšu ni stanje boljše od domžalskega. V Mengšu, kjer je, kot že rečeno, rast prebivalstva enaka domžalski, dela zdravstvena služba v starem nekdanjem vrtcu. Prostori so premajhni in nefunkcionalni. Kakršnakoli rešitev dejavnosti ni mogoča. Zdravstvena skupnost se je pravilno odločila za gradnjo samostojnega doma. V Mengšu so sicer neke manjše težave z zemljiščem, ker bo potrebna sprememba zazidalnega načrta, intenzivno pa se ureja lokacijska in gradbena dokumentacija. Vsled nastale situacije v Mengšu je dogovorjeno, da se prične gradnja trakta „C“ v Domžalah, kjer je vprašanje zemljišča urejeno. Medtem se bo uredilo zemljišče tudi v Mengšu, nato pa nadaljevala gradnja. Začetek pripravljalnih in gradbenih del je predviden na začetku leta 1979 za trakt „C“. Gradnja pa naj bi bila končana v letu 1980. V istem letu naj bi se začela gradnja Zdravstvene postaje v Mengšu, končana pa mora biti leta 1981. Upajmo, da bo zastavljeni plan tudi izpolnjen. V traktu „C“ v Domžalah bodo dobile svoje prostore ambulante in posvetovalnice otroškega dispanzerja z vsemi spremljajočimi službami kot so: psiholog, logoped, socialni delavec, nato demonstracijska kuhinja ter manjši laboratorij. Vse to bo v pritličju. V nadstropju bo dobil prostore dispanzer za medicino dela. Prostore dosedanjega otroškega dispanzerja bo zasedel šolski dispanzer, njegove pa služba mladinskega in otroškega zobozdravstvenega varstva. S tem bo za določen čas, morda za naslednjih 10 let, rešeno vprašanje prostora zdravstvene službe v Domžalah. V Mengšu bodo v novozgrajeni Zdravstveni postaji dobili prostore: splošne ambulante, ambulante za predšolske in šolske otroke ter celokupna zobozdravstvena služba. Urejeni bodo tudi prostori za laboratorijsko dejavnost ter patro-nažno-babiško službo. Tako bo tudi v Mengšu urejena zdravstvena služba na bolj sodobni, zlasti pa na bolj kulturni ravni. Za vse navedeno pa bodo p°' trebna seveda odgovarjajoča sredstva. Kot je bilo na začetku rečeno, so sredstva dogovorjena na občinski in regionalni ravni. Mi občani, uporabniki zdravstvenih uslug pa moramo podpreti dogovorjena prizadevanja sebi in svojim v korist. GRADBENI ODBOR ZDRAVSTVENEGA DOMA DOMŽALE IZ IHANA Ni človeka, ki ne bi imel svojega problema. Nekateri jih imajo več, drugi manj. Ce govorimo o težavah širše družbene skupnosti, so te toliko večje, za kolikor večjo družbeno skupnost gre. Kjer pa so tažave, je tudi pot za premostitev le-teh včasih trnava, dolga, pa spet enostavna. In tako je v Krajevni skupnosti Ihan. V preteklem mandatnem obdobju se je vodstvo ihanske KS še posebej odlikovalo. Za zelo uspešno delo se moramo predvsem zahvaliti tov. Zvonetu Slovniku, kot predsedniku zbora delegatov Krajevne skupnosti. Od obilo začrtanih nalog v tem času, bilo jih je šestnajst, se je omenjeno vodstvo lotilo malodane vseh nalog, ki so, ali bodo na kakršenkoli način pripomogle k lepšemu in lahkotnejšemu življenju krajanov. Da teh ni malo, naj omenim vsaj nekatere. Že dlje časa je od takrat, ko se je porušil most, ki je povezoval Ihan z Biščami in Malo Loko. Ni znano, ali se je most porušil od sramu, kajti pod njim je tekla Bistrica, kije bila tako čista, da bi bilo boljše uporabiti primernejše ime, a kaj ko ne smemo pačiti zemljepisnih imen. Do danes dna Kamniške Bistrice še vedno ni videti, čeprav je dograjena čistilna naprava v bližini. Vendar strahu ni, zdaj na istem mestu, kjer je nekoč stal stari leseni most, stoji nov betonski most. V Ihanu ni več skbi, kje dobiti babico, ljubeznivo sosedo, ali sobo brez oken in vrat, ki bi varovala malčke, medtem, ko se oče in mati trudita, da bi mu zagotovila lepšo prihodnost. Lično urejen vrtec bo še nekaj časa zadovoljeval potrebe Ihancev. Na najvišjem zaselku Ihana, Brdu, jim ni treba več z vedrom po vodo k du- de ncu. Za vodovod, ki ga sedaj imaj?1 so zaslužni vsi vaščani in pa seveo MDB. Načrt za novo pokopališče v Ihanu j končan, z deli pa se še ni pričelo. TaK prenekatere Ulance čaka ,.gneča' n starem pokopališču, ali pa še zadnj ..selitev" iz kraja. . Za temeljito obnovo kulturneg doma so zbrana že manjša sredstvu, načrt z vso dokumentacijo,pa je ta gotov. Tako se pričakuje, da bo v ncK letih zrasel (toda sam ne) nov kultur dom v ponos krajanom. Malokje se lahko pohvalijo, da re rendum ne uspe. Tako se je zgodilo- * je bilo glasovanje za asfaltiranje ces proti Brdu, manjkali so kar štirje g sovi. Očitno je šlo za slabo priprav0 referendumu? ! Ko se bo narava zn odela v zelen plašč, bo tudi za cesto Brdo posvetila zelena luč. Zbrano J® . blizu polovice potrebnih finančnih sr Čudne stvari se dogajajo poleg n°8° metnega igrišča. Že skoraj leto »rjU lega, kar je tam nastala velika *uk j> kasneje so vanjo navozili pesek, K ' ,:daj v kupih bohoti na kraju, kjer P vijo, Ja bo asfaltno igrišče. oV. Osnovana bo tudi prepotrebna °s • na organizacija ZK. Kaj nan! P^ni0 eno samo kolesce od ure, če jih u» „ dovolj, uro že lahko spravimo v p°^e|a Kjer sc planira, kjer se gradi, Javek na dohodek od. POZD So.000 , S5.ooo lo5 Davek od opravljanja kmetijske dejavnosti 1.25o.ooo I.600.000 129 Davek iz OD od samcatoJ. opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po dejan -akem OD 25.7oo.ooo 26.525.ooo lo3 7 povšalnem letnem znesku in v odstotku po odbitku 5.000.000 5.5oo.ooo llo Cbčins'"l davek od avtorskih pravic in tehničnih izboljšav 35o.ooo l.ooo.ooo 117 Dsvek od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev 2.4oo.ooo 3.000.000 125 SKUPAJ VRSTA 1 39.4o5.ooo 45.82o.ooo 116 Vrsta 2 - DA VICI Posebni občinski prometni davek °d prometa proizvodov v trgovini na1 drobno 13.ooo.ooo I6.000.006 123 od prometa proizvodov v zasebnem sektorju 39o.ooo 5oo.ooo 128 ?d prometa alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu S.600.000 ll.ooo.ooo 114 od plačil za storitve 2.65o.ooo 3.000.000 113 od prometa ne motorna vozila 2.600.000 3.000.000 115 Občinski davek od prometa nepremečnin 4.000.000 4.200.000 lo5 Davek na premoženje, davek na dohodke od premoženja in premoženskih pravic Davek na dediščine in darila 1.135.000 l.loo.ooo 97 davek na motorna priklopna in eotibl vozila 2.000.000 2.2oo.ooo llo davek na posest zgradb 1.085.000 l.loo.ooo lol davek na dohodke od premoženja in Premoženjskih pravic 5oo.ooo 55o.ooo llo davek na dohodek od zgradb l.loo.ooo I.200.000 lo9 davek na dobitke od iger na srečo lo5.ooo loo.ooo 143 Davek od skupnega prihodka občanov Voo.ooo 2.7oo.ooo 385 SKUPAJ VRSTA 2 Vrsta 3 - TAKSI 39.865.000 46.700.000 12 0 Upravne takse 2.000.000 2.2oo.ooo llo ^eP. takse na promet parklarjev in kopitarjev l.ooo.ooo Komunalne takse 35.ooo 1.3oo.ooo 37.000 13o lo5 Sodne takse 2.loo.ooo 248.000 2.5oo.ooo prenoc 131 skupaj vrsta 3 5.135.000 6.285.ooo 122 DOBRODOŠLI V NAŠI IN VAŠI SRBIJI! V_________________________ „Dobro nam došli u našoj i vašoj Srbiji! “ S takšnimi in podobnimi transparenti so nas toplo pozdravili prebivalci Sremske Mitroviče, kraja, kjer smo stopili na tla vsem nam ljube in drage bratske Srbije. Sledilo je petje, 'godba, plesi, topli stiski rok, prijateljski objemi in poljubi. Povsod nasmejani obrazi in pozdravljanje. Na vlak so stopili mladinci iz Titovega Užica in Valjeva v prelepih narodnih nošah in nas spraševali, kako smo potovali in če kaj potrebujemo. Prisrčno so nam postregli z dobrotami prehrambene industrije v Sremski Mitroviči in nas spremljali vso našo dolgo pot. Vsem udeležencem vlaka ,,Bratstva in enotnosti" so prinesli tudi novo izdajo „Borbe“. Krenili smo dalje proti Beogradu. Vsepovsod zastave, petje, kola, prisrčni pozdravi nasmejanih ljudi, od malega otročička, ki ga je držala mati v naročju, do stare ženice, ki se je opirala na palico. Tako smo prišli na Topčider. Tu so nas pozdravili predstavniki SR Srbije, tuje govoril tudi tov. Beno Zupančič, ki je bil pokrovitelj vlaka. Od tod so poslali tudi pozdravno pismo našemu predsedniku Titu. Krenili smo dalje. Prišli smo v Mladenovac. Vsepovsod zastave, transparenti. „Bratstvo-garancija za našo bodočnost" in „Računajte na nas-vaši smo!" Veliko ljudi, nasmejanih obrazov, v vseh isti utrip srca... Tu so čakali gostitelji svoje goste in jih peljali na domove, veseli in prisrčni. Tako je bilo povsod. V Svetozarevu, Para-činu, Čupriii, kjer so nas pozdravili tudi golobi, ki so jih spustih, da je bilo razpoloženje še slovesnejše. Golobi so simbol miru in prijateljstva. Pozdravili so nas tudi padalci, z našo zastavo. V Kraljevu je bil velik miting, v spomin na tiste krute oktobrske dni, ko je okupator ustrelil v svo jem besu 6.000 ljudi, od 11.000, kolikor je takrat štelo mesto. In spomini na krvave dni kličejo zoper nasilje in zoper vojno. Kraljevo je ostalo mesto, ki nenehno opozarja na grozote vojne in spodbuja prizadevanja za ohranitev miru. V Kraljevu so ostali gosti iz Maribora, s katerim je to nesrečno mesto pobrateno, tisti pa, ki smo šli v Čačak, smo se peljali z okrašenim avtobusom proti lepem mestu 1 2 3 4 Vrsta 5 - PRIHODKI UPRAVNIH ORGANOV IN DRUGI PRIHODKI Prihodki upravnih organov 95o.ooo 1.000.000 lo5 Dohodi:! davčne unrave od opravljenih storitev 3155 2.78o.ooo 3.000.000 loS Prihodki sodnika za prekrške I80.000 2oo.ooo 111 Rasni drugi prihodki Stroški prisilne izterjave 300.000 2oo.ooo 55 Prispevek občine Kamnik sa sofinanciranje javnega tožilstva 3ol.ooo SKUPAJ VRSTA 6 4.210.000 4.7ol.ooo 111 Vrsta 7 - PRIHODKI OD DRUGIH DRUŽ3EN0 POLITIČNIH SKUPNOSTI Odstopljeni prihodki sodnika za prekrške 35o.ooo 360.000 lo2 Odstopljeni prihodki za sofinanciranj temeljnega eodiSča in tožilstva I.686.000 SKUPAJ VRSTA 7 35o.ooo 2.046.000 584 SKUPAJ VSI PRIHODKI 91.255:000 lo5.552.ooo 115 SKUPAJ IZVIRNI PRIHODKI 87.96o.ooo lo5.552.ooo 12c Rebalans irani Zahtevek Indeks * * jrredTog" ' Indeks RAZPORED PRIHODKOV plan za 1978 koristnika 3 : 2 5 : 2 1 2 3 4 5 6 Delovne, akupnoet sob Domiile - osebni dohodki : za zasedena delovna mesta 2o.532.ooo 25.213.ooo 123 24.713.000 12o za nove namestitve 954.000 954.ooo po čl. 75 253.000 296.000 117 296.000 117 po čl. 13 loo.ooo loo.ooo za pripravnike 8I6.000 8I6.000 za praktikante 123.000 123.000 - sklad skupne porabe 1.233.000 1.43o.ooc 116 I.430.000 116 - materialni stroški 4.619.000 5.358.000 116 5.358.000 116 - sklad opreme - amortizacija - I.026.000 1,026.000 Občinsko sodišče Domžale - soflnanc. - osebni dohodki temeljnega sodišča Ljubljana 3.272.000 5.554.5o7 12$ ' 5.555.000 125 - sklad skupne porabe 252.ooo - materialni stroški 475.ooo - stanovanjsko posojilo loo.ooo - sklad skupne porabe 252.ooo - materialni stroški 475.ooo - stanovanjsko posojilo loo.ooo - sklad opreme 80.000 - funkcionalni Izdatki 255.ooo Občinsko javno tožilstvo - soflnanc. Temeljne/sa,Javnega tožilstva. Ljub. - osebni dohodki 589.ooo - sklad skupne porabe 23.ooo - stanovanjsko posojilo 3o.ooo 9o3.255 126 9o3.ooo 126 - materialni stroški 55.ooo - sklec' opreme 17.000 Sodnik za prekrške - osebni dohodki l.ool.ooo 1.171.000 117 I.I7I.000 117 - eklad skupne porabe 112.000 111.000 99 lll.ooo 99 - atanovanjako,posojilo 9o.ooo 200.000 222 I04.000 116 - materialni stroški 132.000 152.000 115 152.000 115 - sklad opreme 46.000 53.000 115 53.000 115 Družbeni pravobranilec samoupravlja n3a~ - osebni dohodki 250.000 386.5oo 154 256.000 lo2 ob Zahodni Moravi. Zopet ne morem opisati prisrčnega in toplega snidenja z našimi predobrimi gostitelji, odprtih src. Povsod solze radosti in veselja, topli stiski rok, prijateljski objemi in poljubi. Z mojo Mico, Živkom in Stanijo ter svojci sem se zopet našla. Kako mi je bilo pri srcu prijetno! V Čačku pred kulturnim domom so nam prebivalci priredili prisrčen sprejem, miting s plesi in programom. Bila je že tema, ko smo šli domov s svojimi gostitelji. Z menoj je šla tudi kolegica Branislava Gojkovič. Doma smo prišli v lepo, toplo, zakurjeno sobo in naši razgovori so se nadaljevali dolgo, dolgo, v prelepo jesensko mesečno noč. Veliko smo si imeli povedati, čeprav ni dolgo od tega, ko smo se videli. Razgovori so bili prisrčni in topli... Naslednje dni našega prijetnega bivanja v čačanski občini smo obiskali prehrambeno-industrijski kombinat ,,PIK“-Čačak, kjer smo si ogledali najsodobnejšo hladilnico v Srbiji in dokončna dela velikana—sušilnice za sadje in zelenjavo, ki bo največji obrat na Balka- nu. Zelo me je ganila prireditev ob odkrivanju spominske plošče „Bratstvo-enotnost“ v naselju Gornji Gorevnici, ki leži med najsodobnejše urejenimi sadovnjaki in nepreglednimi koruznimi polji-Vas je bila med vojno uničena. Tudi jaz imam na to vas grozljive spomine ... Na spominski plošči obnovljene hiše bratov Čirovič so vklesane naslednje besede: „1 ovde u najsurovijim uslovima rata kovalo bratstvo i jedinstvo slove-načkog i srpskog naroda. Sa nama su so i hleb delili Ivan, Jože Ivanka i Helena Voh, Ivan, Ludvik, Marko Strelec i Rezika Bregant." Nad besedilom so tri slike. Na levi strani je slika Dragoslava Cir°-viča, prvega sekretarja celice KPJ v Gornji Gorevnici in predsednika narodnoosvobodilnega odbora. Ujeli so ga, ko so se umikale partizanske enote proti Bosni 1. 1941-Okupatorji ter domači izdajalci s° ga zelo mučili, zaprli na Banjici-od koder so ga odgnali v zloglasno koncentracijsko taborišče Korgen v daljnjo Norveško, kjer so ga *• 1942 ustrelili. Na sredi je slika njegove predobre mame Mileve, ki J umrla 1. 1945 zaradi nesrečneg-' slučaja. Ob njej je slika pregnaneg Slovenca Ivana Voha, napredneg rodoljuba, ki je bil borec-partiza v Slovenski četi Ivan Cankar. Pan je v borbi z Nemci na planini Zla -bor, kjer so divjali težki boji s s vražnikom ob umiku iz Užica. y odkritju tega nepozabnega obe žja je bila lepa svečanost, katere se udeležili tudi naši gostitelji * sosednjih vasi, prebivalci krajevn skupnosti in razne delegacije izs venskih občin. V svojih govorih se spomnili naše težke, krvave p teklosti in bratskega sodelovanj*; Zvečer smo bili z našimi g° . telji na koncertu, ki ga je iz'r® ansambel iz Slovenske Bist Zelo pretresljiva je bila recitac J ’ ki nas je spominjala na gr°z v dni pregnanstva: ,,Mama sanj, Sleriin ne amnak na illR, k _ nasiten vsi želeli... Tako hitro in prijetno je minilo nekaj dni v prijetni družbi z našimi nepozabnimi gostitelji. V nedeljo popoldne smo se odpeljali z avtobusom v Kraljevo. Bilo je težko slovo. Zopet prijateljski stiski rok, objemi in poljubi. Tekle so solze radosti, sreče in slovesa. Kajti vsako slovo je težko posebno slovo od tako dobrih in iskrenih prijateljev, ki smo jih našli v najtežjih in krutih dneh našega življenja, kjer sta se v skupni borbi za svobodo in socializem gradila bratstvo in enotnost naših narodov. Na vseh postajah pozdravi, cvetje, parole, petje, transparenti: „Sretan vam put, dragi prijatelji!" „Dodjite nam opet!" Na mnogih postajah tudi godba. Za vse udeležence vlaka „Brat-stva in enotnost" so ostali prelepi in neizbrisni spomini. Vrnili smo se domov, močni, obogateni, da nismo sami, da imamo iskrene prijatelje, ki nas imajo radi in mi njih. Tovariš Tito je ob neki priliki dejal: „Bratstvo in enotnost naših narodov moramo varovati kakor zenico svojega očesa. To je jamstvo za naš nadaljnji razvoj in naše najmočnejše orožje." Mehke in rodovitne šumadijske zemlje in njenih širokogrudnih ljudi naša srca nikoli ne bodo Pozabila. Prvi vlak, ki je prišel s slovenskimi pregnanci poleti 1. 1941 v Srbijo je v najtežjih okoliščinah Manifestiral ljudsko hrabrost, to-P|ino in ustvaril prijateljstvo, ki se nikoli ne more pozabiti, ampak se ?talno širi in dopolnjuje ter prihaja 12 roda v rod. Mlak ..Bratstva in enotnosti" nosi tako enostavno in toplo ime ’n nas spominja na najstrašnejše nni naše novejše zgodovine. Vozil o prijatelje, naše potomce, v ro-°vitno, zeleno Šumadijo, kjer jih odo večno čakali predobri ljudje, °dprtih src, z lepimi narodnimi običaji. In živelo bo bratstvo med naši-nu narodi in narodnostmi, ki se ne a z ničemer zatajiti in nikoli pozabiti! Kajti, kar je zapisano s KrvJo, večno živi! Danica Zidarič r v z ZLATEGA POLJA nii/ ,nja' temveč v izkoriščanju denar-skunn ■ e-v “ ^uo računa Krajevne ki J*nesti; in sicer za vzdrževanje cest, hoa v upravljanju KS. tiovn ? unevi sem namreč videl, da je z vzdrV,odstY° KS Zlato polje le pričelo voZjla ZcVanjem cest. Dva tovornjaka sta sicer v ^,reP°treben gramoz na cesto in ^VrinV*6 Toda to mejo z občino °koij srirf0 "P° pomoti" premaknili za °bse8 00 metrov in tako sebi povečali zdi, da„- *cvania cest. čudno se mi l(0vi j mso obvestili voznike tovornja-Mje , Neje pravzaprav meja KS Zlato tevede „ b.dtno Kamnik. Ti so seveda Ni" v-„ekaj kamionov gramoza „ski-Protj plf v sosednji občini, na cesti ^^ševaiiJ Potem se bomo pa a^j nn„; ,je je denar? Morda pa smo ^jun tako radodarni do drugih. Pomagamo, kjer sami najbolj 2.__________________3 4___________ž_______.6 - sklad skupne porabe 13.000 15.ooo 115 15.ooo 115 - stanovanjsko posojilo - 78.5oo - 5o.ooo - materialni stroški 32.000 51.ooo 159 4o.ooo 125 - sklad opreme 31.ooo 8. ooo" 26 8.000 26 Postaja milice Domžale - osebni dohodki tehničnega osebja 63.ooo 83.ooo 131 83.000 131 - sklad skupne porabe 6.5oo 7.000 lo7 7.ooo lo7 - materialni stroški 337.000 432.000 128 390.000 116 - sklad opreme 197.000 27.ooo 14 27.ooo 14 - nagrade delavcem loo.ooo loo.ooo loo loo.ooo 1.00 Javno pravobranilstvo Ljubljana -- sofinanciranje 222.000 244.ooo llo 244.ooo llo Sodišče združenega' dela Ljubljana - - sofinanciran je - redna dejavnost 232.000 269.000 116 269.ooo 116 - nakup poslovnih prostorov - 22o.725 221.ooo Služba pravne pomoči lo.Soo 15.ooo 143 13.000 124 Gozdarska inšpekcija Ljubljana - sof. 49.ooo 57.ooo 116 57.000 116 Medobčinski agronom - sofinanc. 2o.ooo aibooo llo 22.000 llo Skupnost občin Ljubljanske regije - sofinanciranje 35.000 4o.l7o 114 4o,ooo 114 - osebni dohodki funkcionarjev skupščine \ 638.000 1 .038.000 162 1.038.000 162 - osebni dohodki funkcionarjev IS 2 .377.000 2 .757.000 116 2 !.757.ooo 116 - sklad skupne porabe funkcionarjev 132.000 135.ooo lo2 153.ooo 116 - pot.str., dnevnice, prevoz na delo funkcionarjev 5o.ooo 58.000 116 58.000 116 - stroški srečanj s pobrateno občino 80.000 80.000 - jubileji, nagrade, sprejemi 32o,ooo I50.000 lo3 12o.ooo 94 - reprezentanca loo.ooo loo.ooo Stroški delegatov in drugih udelež. za udeležbo na sejah SOb in1 njenih organov 4o.ooo 5o.ooo 125 46.000 115 Izvajanje nalog delegatskega sistema v krsjevnih \skupnostih 40.000 - 3o.ooo Materialni stroški za seje skupščine 25.ooo 3o.ooo 12o 25.ooo loo Obveščanje članov in delegatov (sofinanciranje Občinskega , poročevalca) priprava gradiva, oglasi, razpisi 435.ooo 5o4.ooo 116 5o4.ooo 116 rešitvi ebči_skigi. pra.zii.kt 5n.ee«. ■ Ise.ecc *> , 7..— 14« Uigrila i_ priza.4i.ja. _bčiua Siene 4r>.s.s 9 S i' 1 J e W»W 3«. ^li—tria.* la. članski p ris; »vici 143.esc 138.er: 127 1 OO , 127 Uap.aibljmj* delagLtsv, ;ssvitcvicj(, , atreksvn*. liter >.t vrt. \ ‘ - 1..S.. 15.ee* S trojki vwlit*v - 254.oca 3 sc. c . e 118 23* ?3 5tsi*3ki pltčilnagi premeti Vzgoji in va.rz.oat v csatn*n. prometu 75’eCSC 5 8 e 37.CS«, 251.45« 1 1(i 433 C7._s_ 15_.ee. 116 253 Strelki komisij* zi ug:tivljinj* izvsr*| premoženj«, in ksmia. z«, družb, nkizorl 1..iS« 1 ee e Stroški cenitev 45.ee* r>2 .sco 1371 62.tee 137 Stroški p.rck 5o.ee* 4G.771 94 47.soc 94 Strokovne in z-irkfiiatičn* knjižnic* 12.seo 15.eee 125, *14.cee 117 Pripzivi dokumentov za. ar*<5nJ srečni 'ružbeni plin občin* n U-.cec 1ca.se* — A^oliz* ne. področju trž_i inšoekciJ • l i..cee - 1e.se* ] - • • • \ SKUPAJ GLAVNI NAMEN 01 19.4 7 C.cee 11 .791. r701 131 ! 3c.63fi.ccc 128 GLAVNI MAMIN 2 ■ UVDSKA OBRAMBA Štab teritorialne obrambe 3.5o2.ooo 4.226.000 121 4.150.000 118 Pokrajinski štab za TD 556.000 618.290 113 618.000 111 ___________1______________________________2_______________3____________4___________5_________.6 Družbeno - gospodarski sektor 2.113.000 2.56o.82o 121 2.451.000 116 Krajevne skupnosti 7oo.ooo 9oo.ooo 128 7oo.ooo loo Sofinanciranje Doma 310 - 1.000.000 - - - rSKUPAJ GLAVNI NAMEN 02 6.871.000 9.3o5.11o 135 7.919.000 115 GLAVNI NAMEN o3 - iGJAVNOST DRUŽEHTOPOLITIČ1TIII mmrrzrcTj' ur TimEsr - Občinska konferenca S ZDI Domžale 1.448.000 1.761.4oo 122 1.735.000 12o Občinska konferenca ZSMS Domžale 621.000 78o.35o 125 72o.ooo 116 Občinski odbor ZZB KOV Domžale »s o fin. stanovanj v 3anjelah 39o.ooo 32o.ooo 82 32o.ooo 82 Občinski odborŽzb |K0V Domžale, red.d. 5oo.ooo 1.267.4oo 253 58o.ooo 116 Komisija za vprašanja invalidov pri obč..odboru ŽZB NOV Domžale 77.ooo 9o.ooo 116 9o.ooo 116 Zveza združenj rez.vojnih starešin Dom Žale 272.000 325.52o 119 325.000 119 Turistična društva So.ooo 58.000 116 58.000 116 Izseljeniška matica Kamnik-Domžale 12.000 13.000 lo8 13.ooo lo8 Tehnična kultura 115.000 133.000 116 133.ooo 116 SKUPAJ GLAVNI NAMEN o3 3.485.ooo 4.748.670 136 3.974.000 114 potrebujemo pomoč, da se stvar uredi. Ali pa si želi vodstvo KS pridobiti naklonjenost izven meja naše občine, če jo doma ne uživa. Sicer je to stvar njih samih, toda paziti bodo pa le morali, kaj, kako in kje se trosi denar. Pa še nekaj je vredno omeniti. Prav cesta v Rekah ie vedno najslabše vzdrževana. Po izvolitvi novega odbora KS smo pričakovali izboljšanje, toda smo se pošteno všteti. Ze nekaj mesecev je na tej cesti zemeljski plaz, ki ga je sprožila smreka, tako da je cesta na tem delu precej zožena. Znakov ni postavljenih. Morda čakamo na prometno nesrečo? No sedaj izgleda, da so se le spomnili, da je treba to urediti. Navoziti so namreč nekaj kamenja za oporo in položiti dve cevi. Sedaj pa spet vse miruje v takem stanju. Morda čakajo na hujši mraz, ali pa drugi plaz, ki bi to zasul. Ne bi se rad vtikal v njihovo delo, toda za zaupanje občanov morajo le malo bolj gospodarno delati, ne pa samo gledati za svoje interese. Tudi ta cesta je potrebna vzdrževanja, pa četudi se funkcionarji KS ne vozijo često po »jej. Krajan Zlatega polja f) LUKOVCANI v kopru l J .GLAVNI. NAMER o4 - NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Oprema za DTDOK center 3o.ooo 7o.ooo 233 7o.ooc 233 Stanovanja za delavce upravnih organov 948.000 600.000 63 600.000 63 Oprema za arhivsko skladišče na Krumperku 25.ooo - — Stanovanja za člane IS - - Stanovanja za delavce PM (in poso jilo) 4oo.ooo 650.000 162 400.000 loo Poslovni prostori pravosodnih organov 1.000.000 l.ooo.ooo loo 500.000 • 5o Posojilo za gradnjo stanovanja občinskega jav.pravobranilstva loo.000 So.ooo 5c 5o.ooo 5o Nakup prostorov za rešitev prostorov SZDL 352.000 - Odkup poslovnih prostorov interesnih skupnosti 4oo.ooo - Sofinanciranje delavnice za delo pod posebnimi pego ji 800.000 - Gradnja prizidka Zdravstvenega doma Domžale- zdravstvene postaje in lekarne v Mengšu 4.II5.000 5.885.000 143 $.885.000 143 Odplačilo kreditov za: a) kadrovska stanovanja SSP 246.400 241.4oo 97 241.4oo 97 b) ostala stanovanja 80.000 85.000 96 85.ooo 96 o) Komunalni center 115.500 115.5oo loo 115.5oo loo d) Vodovod, kanalizacija I5.000 15.ooo loo 15.000 loo e) kritje izgube KZ Lukovica 2.600 2.600 loo 2.6oo loo f) most 5oo 5oo loo 5oo loo g) fceste 300.000 3oo.ooo loo 300.000 loo Sofinanciranje gradnje prostorov za potrebe DPS in KS l.ooo.ooo 500.000 Obveznosti izgradnje šolske mreže 2 ,000,000 2.71o.ooo 135 2.71o.ooo 135 Odkup zemljišč (grad Krumperk) 35o.ooo 35o.ooo Gradnja vratarnice pri upravni zgradbi in ured.okolice - dvorišča 5oo.ooo 5oo.ooo Nakup knjižnega stroja Ascota 16o,ooo - Nakup adresimega stroja Adrema 34o.ooo 340.000 Nakup razmnoževalnega stroja 23o.ooo - SKUPAJ GLAVNI NAMEN o4 lo .938.000 16.440.000 145 12.665.ooo 112 GLAVNI NAMEN 08 - SOCIAINd SKRBSTVO Pomoč družinam kadrovcev 177.000 I66.000 94 I66.000 94 Priznavalnine borcem 2 .200.000 3*828.ooo 174 3.5oo.ooo 159 Preživninsko varstvo kmetov 24o.ooo 29o.ooo 121 29o.ooo 121 SKUPAJ GLAVNI NAMEN 08 2 .617.000 4.284.000 163 3.956.000 151 V nedeljo je ekipa AMD Lukovica v Kopru tekmovala na spretnostni vožnj* z mopedi. Tekmovanje je v počastitev tovarniškega praznika organizirala naša največja tovarna motornih koles Tomos iz Kopra. Naši tekmovalci so se za nastop v Kopru v dneh pred tekmovanjem marUJ' vo pripravljali in zato smo bili pred odhodom veliki optimisti. V nedeljo smo kreniti na pot prot‘ morju. Petnajst tekmovalcev in vodstvo, s seboj pa smo peljati tudi štiri moped®: Dobro razpoloženje je kmalu pokvatjj dež, ki je padal vse močneje, čimboti smo se bližali Kopru. Ko smo si ogled") tekmovalni prostor, smo postajali v* bolj zaskrbljeni. Asfalt je bil ves poli« * oljem, med ovirami pa je bilo tudi nekaj manjših umetnih jezer, Biti smo presenečeni, ker se je kljd slabemu vremenu prijavilo za nastop »r 80 tekmovalcev iz desetih slovenskih hrvaških avtomoto društev. RazdelJ® smo bili v dve skupini. Tekmovanje J bilo zelo zanimivo in vseskozi n*P®e Ciril Nastran, Miro Klemenc, jfoze Škofič, Milan Korošec, Ciril Judež, ~jago Mrdjenovič. V nadzornem Oboru so pa Darinka Grmek, Franc *erč in Vlado Vojska. » fzedsedniki upravnega odbora so bili: °ze Škofič, Ciril Zarnik, Milan Koro-frS '°*e Vodeb, sedaj je pa predsednik .. Albin Cvetko; tajniki pa Alojz Mul-er’Lojze Bajželj in sedaj Franc Janežič. ylavno skrb za izdelavo in postavitev j® “ttel Alojz Muller, ki je dal tudi JJnena hišicam in to: Slavica, Martiča, Marjanca, Jožica, Špelca, Mira, Barbka, da, Breda, Nevenka, Ljubica, Alenči-y' Nada, Vesna, Zala, Darinka, Zora, Danica, Mojca, Metka, Jelica. V fjcetku so bili upravljale! posameznih Me: Toko (4), Papirnica Količevo (3), r®“ps (3), Občinski sindikalni svet (2), ^Pekarna Radomlje (1), Oljarna Dom-„.le (1). Tosama Domžale (2), Univer-(2), Lesna industrija (1), Lek hi W (2). V glavnem so upravljale! m> > ^dno ista podjetja, oz. usta-, ve. Lani so bile v naselju postavljene stii avtomobilske prikolice, ki jih kori-nuU4' Prosvetni delavci, dr« ■ *.co hiš so zasadili v letu 1959 z ca i .si *z drevesnice v Izoli, ki so stala 08 1190 din. vj.PPzzvniki Počitniške skupnosti so rx~'.Ivan Robida, Tomažič iz Zagreba, rpdtč Slavko iz Izole, Vinko Moljk, Rencr, sedanji upravnik je pa U"ko Žnidaršič iz Izole, sestr'ki, jih tu navajam so bili -ien' na P°dlagi pričevanja posa-sn 5Vi d lanov odbora in izvajalcev, ker lian- ***“• zapisniki in ostali viri odpe-L, v Papirnico Količevo. Zato je prav 1 J°vo izostalo še kakšno ime ali po-Zai j n Podatek, ki ga tu ne navajam. v»n? J® Prav, da se ob 20-letnici delo-, "Ja ohranijo vsaj podatki, ki jih je bilo “mogoče dobiti žaltif-J® ^oditniška skupnost Ust dom-u,'Klh Podjetij se je pokazalo posebno oha? Ptdiki vihala, ki je divjal na t-v, ui lomil drevje. Vsi, ki so bili in t V *z°li so prijeli za žage in sekire drnJ:! sicer pomagali odstranjevati ČeJ?® m veje, ki jih je vihar polomil, s n*. ®J so dokazati, da imajo radi ta del reVr« “P* slovenske obale, ki je postal predel za stotine in stotine Slh delovnih ljudi. Tone Ravnikar 1 2 3 4 5 6 Glavni namen o9 - ZDRAVSTVENA ZAŠČITA Mrliško osicJn« ilužbi | 48.000 5o.ooo lo4 5o.ooo lo4 Klimatsko in topliško zdravljenje in okrevanje borcev NOV 25o.ooo 348.000 139 250.000 loo Zdravstvene kolonije 7o.ooo 80.000 114 7o.ooo loo Prispevek za zdravstveno zavarovanje uživalcev preživnin 19.ooo 35.000 184 35.ooo 184 Prispevek za zdravstveno zavarovanje uživalcev priznavalnin 15.ooo 2o.5oo 136 2o.ooo 133 SKUPAJ GLAVNI NAMEN - 09 4o2.ooo 533.5oo 133 425.000 I06 Glavni namen 10 - KOMUNALNA DEJAVNOST Vzdrževanje pokonališč "NOV in spominskih obeležij posebnega pomena 12o.ooo 14o.ooo 116 14o.ooo • 116 . SIS za varstvo zraka 2o.ooo ■s— 2o.ooo loo Mehanografska obdelava katastra lo5.ooo 122.000 116 122.ooo 116 Reprodukcija starih katasterskih map 42,ooo 48.000 114 43.ooo 114 Pomembnejše gradnje v leto 1979 lo.ooo •lo.ooo loo lo.ooo loo Stroški lovelaciie '-atastrskega dohodka 36.000 - - - - Stroški občinske tematske kartografije 55.ooo 60.000 lo9 60,coo lo9 Izvajanje geodetskih izmer po srednjeročnem programu 14o.ooo l62.5oo 116 162.000 116 Izdelava -e ode take prostorske dokumentacije 7o.ooo 80.000 114 80.000 114 Izdelava narcel in pare. številk na karte M l : 5000 ; | - 3oo.oob — 3oo.ooo - Tisk kart 1 :lo.ooo z mejami statistič.okolišev KS, hišnimi števil.za območje občine 152aooo 152.. 000 Izdelava celotnega katasterskega elaborata za ICO Velika vas in Podgorica (Pšata) 58.5oo 63.000 Finansiranje izdelavo pregledne karte strnjenih naselij 5oo.ooo 25o.ooo 5o 25o.ooo 5o Finincirmjcan;:- topografskega načrtu Mengeš -Muljava 12o.ooo . Izdelivi registra območij teritorialnih enot - 125.ooo - 125.ooo - Izdelava zbirnega katastra komunalnih naprav 47.ooo 25.000 53 25.000., 53 Urbanistični oropam in urbanistični rod za SOb Domžale 65.000 . Urbanistični načrt ureditvenih območij občine Domžale loo.ooo 1.loo.ooo llo 1.loo.ooo llo Rušenje nedovoljenih gradenj 5o.ooo 5o.ooo loo 5o.ooo loo Izdelava prostor, elana občine za ootrebe kmetijstva 13o.ooo - - - - Reallieclje programe prometne študije občine Domlale- verttkalna In horizontalna signolizacija (Jarše, Preserje, Količevo, Dob, Ihan, Trzin) 600.000 - 3oo.ooo 5o 3oo.ooo 5o Financiranje večjega obsega dela pri izde- lavi urbanističnega programa in reda občine Domžale 643.000 69.35o lo 7o.ooo 11 Financiranje prenosa urbanističnega reda iz kart 1 : 5ooo na karte 1 : 288o 70.ooo Izdelavi smernic za pripravo prostorskega plana občine Domžale loo.ooo loo.ooo Dogovor o temelj. prostorskega plana občine 15o.ooo — Izdelava prostorskega plana občine — 1.5oo.ooo 1.5oo.ooo Finansiranje povečanega obsega dela izdelave urbanističnega načrta ureditve občino Domžale 3oo.ooo 7oo.ooo 233 700.000 233 Finansiranje prometnih ureditev cestnega prometa v mestih (Domžale in Mengeš) 1 .500.000 Urejanje zelenic ir parkov občinskega pomena MovelacVja zazidalnega načrta Domžale 723.ooo 2oo.ooo Gradnja mostu proko potoka na cesti Lukovica-Gradišče 4oo.ooo Ureditev križišča v Jaršah (pešpoti v Trzinu ob cesti M - lo in ureditev prehoda pod cesto H - lo v Domžalah) * 3 .668.000 7.000.000 191 3.000.000 81 Katasterske mape 47.000 Ureditev ceste na Trojico 600.000 Realizacija prometnih rešitev .po prometni študiji strnjenih naselij občine Domžale (Jarče, Preserje, Radomlje, Količevo, Dob, Ihan, Trzin) 600.000 Fin »ne. I. izgradnje orimarnih kanalov Domžale ( Krakovska, Savska, Simona Jenka, Ljubija- nska, Pre šernova) 5.000.000 2.5oo.ooo SKUPAJ GLAVNI NAJTDH 10 lo.331.ooo 18.162.350 176 lo.882.000 lo5 1 2 3 4 5 6 Glavni namen 11- - DEJAVNOST KS Krajevne skupnosti - redna dejavnost 4.556.ooo 5.285.ooo 116 5.285.000 116 Izredne naloge v nerazvitih področjih 2.ooo.ooo 2.4oo.ooo 12o - 2.000.000 loo SKUPAJ GLAVNI NAMEN 11 6.556.000 7.685.000 117 7.285.000 111 Glavni namen IS - INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU Kmetija1:?, pospeševalna služba 1.895.ooo 2 .740.000 144 2.3oo.ooo 121 Zatiranje živalskih kužnih bolezni l.ooo:ooo 1.3oo.ooo 13o 1.3oo.ooo 13o Gradnja čistilne naprave 5.000.000 3.000.000 60 2.000.000 4o Pospeševanje razvoja malega gospodarstva 600.000 600.000 loo 5oo.ooo 83 SKUPAJ GLAVNI NAJE" 15 8.495.000 7.64o.ooo 89 5 .loo.ooo 71 Glavni namen 17 - TISOČA T PRORAČUNSKA REZERVA I!7 OBVEZNOSTI PRETEKLIH LET Tekoča proračunska rezerva 912.4oo 912.000 99 655.000 71 Obveznosti iz prejšnjih let 290.600 SKUPAJ GLAVNI NAMER 17 1.2o3.ooo 912.ooo 75 555.000 71 Glavni namen IB - KROTITI, VEZANA IN IZLOČENA SREDSTVA Izločena sredstva rezerv - 1 $ v rezervni sklad 879.000 988.000 112 l.o55.ooo 12o SKUPAJ GLAVNI NAITEN 13 879.000 988.ooo 112 1.'o55.ooo 120 SKUPAJ RAZPOREJENI PRIHODKI 91.255.ooo , 120 .267.5o8 131 lo5.552.ooo 115 PREGLED PRIHODKOV IN RAZPORED PRIHODKOV SPREMENJENEGA PRORAČUNA OBČINE DOMŽALE ZA LETO 1978 Vrsta prihod- kov p„nf • Plan po Štev. PRIHODKI spremembi glav. ^ n proračuna namena RAZPORED Prvotni Plan po PRIHODKOV plan spremembi proračuna - Sredstva, prenešena iz 01 Dejavnost organov družbeno- prejšnjega leta 3.290.000 3.290.000 političnih skupnosti 38.706.000 39.107.000 1 Davek iz dohodka in davek 02 Ljudska obramba 6.871.000 6.871.000 iz OD 31.090.000 39.405.000 03 Dejavnost družbenopolitič- 2 Davki 36.975.000 38.865.000 n ih organizacij in društev 3.266.000 3.485.000 3 Takse 4.840.000 5.135.000 04 Negospodarske investicije 7.264.000 11.309.000 6 Prihodki upravnih orga- 08 Socialno skrbstvo 2.726.000 2.617.000 nov in drugi prihodki 8.030.000 4.210.000 09 Zdravstvena zaščita k88.000 402.000 7 Prihodki drugih družbeno- 10 Komunalna dejavnost 8.771.000 10.331.000 političnih skupnosti 400.000 350.000 11 Dejavnost KS 6.556.000 6.556.000 16 Intervencije v gospo- darstvu 7.895.000 8.495.000 17 Tekoča proračunska re- zerva in obveznosti pre- teklih let 1.036.000 1.203.000 19 Krediti, vezana in izlo- čena sredstva 846.000 879.000 SKUPAJ 84.625.000 91.255.000 SKUPAJ 84.625.000 91.255.000 RAZSTAVA FOTOGRAFIJ V počastitev Dneva republike in ■10-letnice delovanja Foto-kino kluba „Mavrica“, so člani njihove foto sekcije pripravili zanimiv izbor fotografij za razstavo. S tematsko pestrim izborom idej in solidno tehnično uresničitvijo, je večinoma mladim avtorjem uspelo dokazati svojo zrelost. Posebno vrednost razstavi pa so dala dela pionirjev foto krožka OS Radomlje. Prikazali so različne fotografske tehnike, v svet katerih jih je vpeljal mentor kluba, mojster umetniške fotografije Vlastja Simončič. V kratkem pa bodo razstavo še preselili v Kamnik. Peter OBČANKE IN OBČANI! Vse, ki vas zanima fotografija, vabimo, da se udeležite tečaja, ki ga bomo v mesecu januaiju organizirali v Osnovni šoli v Radomljah. Tečaj bo obsegal 10 predavanj v večernih urah in več praktičnih vaj na terenu in v temnici, vodil pa ga bo priznani mojster fotografije VLASTJA SIMONČIČ. Prijave pošljite na naslov: Foto-kino klub MAVRICA, 61235 Radomlje. UNIVERSALE industrija oblačil TOZD Konfekcija Domžale, Kidričeva 4 sprejme več kvalificiranih šivilj ali krojačic in delavk za priučitev. Prijave sprejema kadrovska služba. Komisija za delovna razmerja OGLAS Prodam gradbeno barako, primerno tudi za garažo. Naslov v tajništvu glasila. V J V OGLAS Izgubljenega mladega rjavega psa z belo liso pod vratom dobi lastnik na Sto-bovški c. 7, Domžale. f "N VABILO OB PRAZNOVANJU JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE VLJUDNO VABIMO OBČANE, DA SE UDELEŽIJO SLAVNOSTNE AKADEMIJE KI BO V HALI KOMUNALNEGA CENTRA V DOMŽALAH, v Četrtek, 21. decembra 1978, ob is. uri. Občinska konferenca ZRVS Občinski štab TO, in Kulturna skupnost Domžale r' OBVESTILO Sindikat delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih Domžale obvešča, da bo obdaritev otrok ob Novem letu v SOBOTO, 23. decembra 1978 ob 16. uri v DELAVSKEM DOMU na VIRU (v stavbi, kjer je samopostrežna trgovina). Vabljeni otroci in starši I družbena POMOČ v stanovanjskem gospodarstvu POMOČ OBČANU V obdobju priprav na prehod plačevanja stanarin po principu vrednosti stanovanjskih prostorov sta Skupnost socialnega varstva Domžale in Stanovanjska skupnost Domžale ocenili temeljna izhodišča pri povečani skrbi za tiste kategorije občanov, ki jih bo nov sistem z večjimi stroški pri plačevanju cene stanovanja prizadel. Prehod na ekonomsko stanarino ni daleč, z novimi plani razvoja stanovanjske skupnosti se bo tudi že vzpostavil sistem socialne varnosti, danes pa objavljamo temeljna izhodišča prehoda, ki ga naj obravnavajo vsi občani v krajevnih skupnostih in delavci v OZD, še posebno pa zbori stanovalcev, sosesk in hišni sveti. Ne smemo se uspavati ob tem, da je danes stanarina tako majhna, da se niti ne izplača vložiti za družbeno pomoč, temveč moramo vedeti, da bo stanarina s prehodom na ekonomsko ceno stanovanja večja in bo močno posegla v žep proizvajalca, mlade družine, invalida, udeleženca NOV, upokojenca ter vseh koristnikov stanovanj. 1. Izhodišča Možnost bivanja v zdravih in primernih stanovanjskih prostorih je gotovo eden izmed bistvenih elementov socialne varnosti posameznika in družine. Naše izhodišče, kot ga opredeljujejo mnogi družbeni akti in zakoni, je, da si mora vsak posameznik oz. družina ob pomoči družbe 83111 urejati stanovanjske pogoje. Pomoč družbe naj bi bila odvisna predvsem od možnosti posameznika tako, da tisti občani in družine, ki imajo tanjše lastne možnosti dobijo večjo pomoč in obratno. Zakon o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS 8t- 5/72) je tudi posebej opredelil občane in družine, ki so pri urejanju stanovnajskih pogojev deležni posebne družbene pomoči. To so mlade družine, občani in družine z nižjimi dohodki in stari ljudje. V pravilniku ° pogojih za pridobitev stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih kupcljenih s sredstvi SSS za družbeno pomoč pa so — podobno kot v ostalih občinah - posamezne skupine natančneje opredeljene in sicer: rolada družina, občani in družine z nižjimi dohodki, upokojenci občani, delovni in vojaški invalidi, udeleženci NOV ter delavci, za katere je podan »uši družbeni interes. Zakon je predpisal tudi oblike družbene pomoči, to je pomoč pri Pridobitvi stanovanja (premiranje namenskega varčevanja za nakup ali Vgradnjo stanovanj), dodelitev najemnega stanovanja ter pomoč za vzdrževanje stanovanja (subvencija stanarine). • Umiranje namenskega varčevanja za nakup ali izgradnjo stanovanj Ta oblika pomoči, ki naj bi predstavljala dodatno spodbudo in pomoč lshm, ki se odločajo za varčevanje za ureditev svojih stanovanjsih po-°°Jev, doslej ni niti v republiki niti v občini zaživela, kljub dejstvu, da ® d veliko ljudi - zlasti mladih varčuje za stanovanje in računa na tak acin ureditve stanovanjskih pogojev. Republiški dogovor o pogojih in terilih za pridobitev premij je bil sprejet šele v letošnjem letu. (Ur. 1. ^ It. 2/78). Na osnovi tega je SSS Domžale pripravila osnutek pravil-*ka o pogojih in merilih za pridobitev premij na podlagi namenskega Rovinjskega varčevanja za odbodje do leta 1980, kije v javni razpravi. *° obliko pomoči kaže v bodoče bolj razviti, saj pomeni dodatno n^ulacijo za varčevanje in s tem za lastni pripsevek. Te oblike pomoči, bideležno čimveč občanov, tudi tisti z višjimi dohodki, s tem, da ua višina premije večja za varčevalce z nižjimi dohodki. ^ dodelitev najemnega stanovanja obdobju 1973-1978 je bila večina sredstev, ki se pri Stanovanjski Usnfn°St* zbiraj° za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, iz t erienih v nakup stanovanj. Možnost pridobitve najemnega stanovanja J®nih^a s^ada Je urejal pravilnik, skupno pa je bilo v tem obdobju zgra-Ta st m dodel)enih 184 stanovanj, v celotni republiki pa 9.706 stanovanj. Po d a,n°Vania so namenjena izključno posameznikom in družinam, ki so °ločbah zakona in pravilnika deležni posebne družbene pomoči. dobiv^6 <^ružlnc imajo, če izpolnjujejo pogoje pravilnika, možnost pri-Poma,nnjemno stanovanje, ki ga je SSS kupila s sredstvi za družbeno P°m0, Jcmno stanovanje, ki ga je 888 kupila s sredstvi za družbeno dobj d ■ 8°i*» k* 80 dokaj enotni v vseh občinah, so: stanovanje lahko let indŽ*na’ k)er sta zakonca mlajša od 35 let, poročena manj kot pet hodu j3 namensko varčujeta najmanj 20 % od skupnega osebnega do-pQ družine. 0rtl0Ro^Č mladim družinam naj bi bila začasna, se pravi, da se družini naj hj Cl bivanje v najemnem stanovanju za dobo do 8 let, s tem, da pa in po ,v tem času družina s pomočjo DO, kjer sta zakonca zaposlena, SSS drp^L 0vna banka sama pridobila lastno stanovanje (gradnja, nakup) ali se s^00 8tanovanje DO. Da bi čimbolj spodbudili mlade družine, da bi $tanove ,trudile za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja, so nekatere thanjg njske skupnosti določile, da je taka družina upravičena le do b°lj Po i Stanovania (garsonjene ali enosobno), s čemer naj bi bila čim-•hlade jdariena »začasnost" te pomoči po določilih našega pravilnika pa ružine pridobivaijo stanovanje standardne velikosti. Kljub na- porom SSS pa prav pri gradnji oziroma nakupu stanovanj za občane in družine, ki so deležni posebne pomoči, ta način še vedno ni dovolj učinkovit. Stanovanja je na ta način dobilo 50 mladih družin (v republiki 2370), kar je v primerajvi s številom sklenjenih zakonskih zvez v tem obdobju malenkost. Pogoji pod katerimi DO iz svojih sredstev dodeljujejo stanovanja ali kredite za nakup ali gradnjo stanovanj, običajno izločajo' prav mlade dmžine, saj večina DO nima rešenih stanovanjskih problemov delavcev, ki so dalj časa zaposleni in imajo zato prednost. Varčevanje pri banki oz. možnost najemanja bančnih kreditov pa je za mlade družine velika obremenitev, saj od svojih dohodkov težko izdvajajo večje vsote, ki bi jim ob hitro naraščajočih cenah zagotavlja, da v doglednem času kupijo stanovanje. Vprašanje , .začasnosti" dodelitve stanovanj je vprašljivo \tudi v primerih mladih družin, ki niso zainteresirane za ureditev lastnega stanovanjskega vprašanja in prenehajo namensko varčevati že kmalu po pridobitvi ..začasnega" družbenega stanovanja. Zato bi kazalo odpreti predvsem možnost, da se z angažiranjem večjih lastnih sredstev spodbudi hitrejša gradnja stanovanj; mladim družinam pa naj bi odprli možnost, da z lastnimi, čeprav minimalnim deležem (dodeljuje pri reševanju svojega stanovanjskega vprašanja. Občani in družine z nižjimi dohodki so glede na določila pravilnika prav tako upravičeni do pridobitve stanovanja, kupljenega s sredstvi družbene pomoči. Ta pravica je vezana na dohodkovni cenzus (40 % poprečnega osebnega dohodka v SRS v preteklem letu na družinskega člana). V drugih občinah se dohodkovni cenzus giblje od 40 % do 6 %, pravica pridobitve pa je vezana tudi na določeno dobo bivanja v isti občini ali pozitivno oceno DO, kjer je prosilec ali eden izmed članov družine za-poslensB, V Domžalah je v času od 1973 do 1978 dobilo stanovanje in se že tudi vselilo 103 občanov in družin iz te skupine. Pri dodeljevanju stanovanj je SSS upoštevala prostorski normativ glede na številčnost družine, tu so le majhne razlike v primerjavi z ostalimi občinami. Normativi so sledeči: za 1 osebo do 28 m2, za 2 osebi do 42m2, za 3 osebe do 57 m2, za 4 osebe do 66 m2 ter za vsako nadaljnjo osebo do 10 m2. Ti normativi so primerni, prilagojeni pa so predvsem novejšim gradnjam. Nova stanovanja pa pomenijo tudi večji strošek in se bo zlasti ob povišanju stanarin izkazalo, da stanovalci ne morejo z lastnimi dohodki pokrivati niti stanarine, niti ostalih stroškov obratovanja. Možnosti, da občan ali družina z nižjimi dohodki dobi starejše, pa še ustrezno stanovanje, ki je glede vzdrževanja cenejše, pa so majhne, ker se taka stanovanja le redko izpraznijo s strani prejšnjega stanovalca. Upokojenci so upravičeni do pridobitve stanovanja pod pogoji kot občani in družine z nižjimi dohodki, razen če del sredstev prispeva SPIZ, le-ta namreč v posebnem skladu zbira tudi sredstva za gradnjo stanovanj upokojencev. V republiškem merilu je bila zaradi velikih potreb in zaostajanja na tem področju v obdobju 1970-1977 poudarjena predvsem izgradnja domov za upokojence. V tem obdobju je bilo zgrajenih 15 novih domov s 2129 posteljami, 10 prizidkov s 886 posteljami, v gradnji pa je še 11 domov in 4 prizidki s 2075 posteljami. Sredstva za izgradnjo je zagotovil SPIZ, stanovanjske skupnosti, občinske skupščine ter skupnosti socialnega skrbstva. V sklopu tega je bil v naši občini zgrajen dom upokojencev s 120 posteljami v vrednosti 42 milijonov din. Od tega je prispevala SPIZ 14,6 milijonov din, SSS 10,9 milijonov din, ostalo pa so bančni krediti. Izgradnja domov je prav gotovo velik napredek, računati pa je, da so tudi potrebe večinoma zadovoljene in v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bo več potrebe po tako intenzivni izgradnji. Nastaja vprašanje, kako sedaj združiti in usmeriti sredstva SPIZ in sredstva stanovanjskih skupnosti, da bi čimbolj uspešno razreševali še obstoječe stanovanjske probleme upokojencev. Razširiti bi bilo potrebno razreševanje stanovanjskih problemov na stare ljudi na sploh. Tako imamo še vedno primere, da starejši ljudje, ki niso uredili stanovanja, v mnogih primerih pa tudi nimajo urejenih materialnih pogojev, in so vezani na družbeno denarno pomoč, odhajajo v domove upokojencev, čeprav bi še lahko in radi živeli sami. To pa je prav gotovo najdražji in najmanj ustrezen način reševanja problema in je treba računati s tem, da bodo ti, čeprav maloštevilni primeri, tudi v bodoče tisti, ki ne bodo sami mogli prispevati k rešitvi svojega stanovanjskega problema. Borci NOV so skupina, kateri smo tudi na stanovanjskem področju posvetili vso pozornost, ki pa je kljub temu nismo dokončno rešili. Po oceni Republiškega komiteja za vprašanja borcev NOV je danes še vedno 2209 borcev, ki nimajo urejenega stanovanjskega vprašanja. Zato predlagajo, da se razmisli o solidarnostnem združevanju sredstev za te namene. Domnevamo, da gre tu za različne probleme: to so kmetje-borci, ki doslej niso imeli lastnih možnosti, da bi si najeli kredite in uredili bivalne pogoje, nekateri pa so zaradi starosti ali bolezni nesposobni. To so tudi borci, ki so se zaradi zdravstvenih razlogov preselili v drugo občino, kar predvsem na nekaterih področjih povzroča koncentracijo problemov. Delno gre tudi za borce, ki sicer stanujejo v ustreznih stanovanjih, pa jim zaradi stroškov, bolezni in invalidnosti ne ustrazajo več (stanovanja v višjih nadstropjih, brez centralne kurjave itd.). Obseg problema vendarle ni tolikšen, da bi terjal ..centralizirano" združevanje sredstev, pač pa pravilno angažiranost sredstev, ki se za ta namen že združujejo. V primeru selitve borca iz ene občine v drugo pa bi morali problem reševati obe občinski stanovanjski skupnosti. (Nadaljevanje na 14. strani) (Nadaljevanje s 13. strani) Usmeritve za naslednje obdobje izhajajo prav gotovo iz pozitivne ocene dosedanjega načina, saj smo v tem obdobju le zagotovili skupaj 184 novih stanovanj. Kriteriji za dodelitev stanovanj so ustrezni in v glavnem tudi precej podobni kot v ostalih občinah. Čeprav nimamo točnih podatkov o tem, v kolikšni meri smo že rešili probleme, nam vendar nekateri kažejo, da je občanov in družin, ki si sami ne morejo zagotoviti stanovanja, še vedno precej. Skupina občanov in družin, ki sami ne zmorejo prispevati k reševanju svojega stanovanjskega problema oz. vprašanja oziroma lahko le minimalno prispevajo še obstoji, zato bi zmanjševanje sredstev v te namene, ponovno zaostrilo probleme, oziroma nam ustvarjalo nove socialne probleme. Razpoložljivi podatki nas silijo k usmeritvi, po kateri bi tudi v prihodnje obdržali tako obliko združevanja sredstev. Ob prehodu na združevanje sredstev iz čistega dohodka, bi bilo sredstev manj, poleg tega pa naj bi bili za te namene zagotovljeni stalni viri. Tako stališče zastopata tudi Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije in Skupnost socialnega varstva Slovenije. Za delo na tem področju predlagamo naslednja izhodišča: 1. Osnovno izhodišče - da mora vsak posameznik ali družina po svojih zmožnostih prispevati k reševanju svojega stanovanjskega vprašanja, naj bi v vseh občinah in delovnih organizacijah konkretizirali predvsem z vsemi možnimi oblikami spodbujanja varčevanja, kot so premiranje, ugodnejši kreditni pogoji tudi ob manjši udeležbi, lastna udeležba tudi pri nakupu stanovanja,ki jih za svoje delavce kupi DO itd. Na ta način naj bi predvsem mladim družinam odprli čimveč možnosti, da si hitreje uredijo stanovanjske pogoje, ob tem pa je potrebno v vsaki občini presoditi (ali pa ob vsakem konkretnem primeru), ali kaže za tiste mlade družine, ki bi začasno dobile najemno stanovanje stanovanjske skupnosti uporabiti skromnejše prostorske normative (manjša stanovanja), ki bodo silila družino, da si čimprej uredi boljše stanovanje, ali pa se jim omogoči, da ustrezno „začasno“ stanovanje po določenem času nadomestijo stanovanjski skupnosti. 2. Bolj kot doslej je treba omogočiti menjavo stanovanj, tako da ob sestavljanju prednostnih list hkrati razporejamo nova in stara stanovanja tako, da bi tudi občanom in družinam z manjšimi dohodki omogočili pridobitev ustreznega, čeprav starejšega stanovanja in jim na ta način omogočili | tudi, da sami pokrivajo stroške bivanja. 3. Presoditi je potrebno, kako najučinkoviteje izkoristiti združena sredstva stanovanjskih skupnosti in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja za reševanje stanovanjskih problemov upokojencev in drugih starejših ljudi, pri čemer je treba hkrati upoštevati vse potrebe te skupine od zavodskih kapacitet, do zagotovljenih servisnih uslug in stanovanj. 4. Stanovanjske probleme borcev je treba čimprej dokončno razrešiti. Tudi pri razreševanju teh problemov je treba iskati in nuditi različne možnosti, tiste, ki najbolj ustrezno rešujejo problem: od urejanja bivanja v domovih, zamenjave stanovanj, združenega reševanja dveh skupnosti itd. 5. Kriteriji za dodeljevanje najemnih stanovanj, kot so se doslej izoblikovali, so po mnenju Zveze stanovanjskih skupnosti in Skupnosti socialnega varstva Slovenije večinoma ustrezni. Zato predlagamo naj bi kot izhodišča za te kriterije še naprej upoštevali: - slabe stanovanjske pogoje, pri čemer je treba posebej upoštevati primere, ko le-ti povzročajo hude motnje v življenju družine (npr. otroci ne morejo živeti s starši ipd.); - dohodek na člana družine kot osnovni kriterij, pri čemer ie dosedanji cenzus (50 % poprečnega osebnega dohodka iz preteklega leta v SRS na člana družine) lahko ustrezna meja, ki pa se mora vsako leto na novo presojati. V razpravi je sprememba pravilnika, ki ta cenzus znižuje na 40 %; - zdravstveno stanje in druge okoliščine, ki otežujejo življenje družine (invalidnost, otrok z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju itd.); - čas zaposlitve in bivanja v občini naj bi se upošteval le kot dodatni kriterij, ne pa kot pogoj za dodelitev stanovanja, prav tako mnenje DO o rešitvi problema; - normativi za velikost stanovanja glede na število družinskih članov tako, kot so se sedaj upoštevali, ustrezajo; treba pa je presoditi ali se in kdaj se glede na „začasnost“ rešitve dodeli „podstandardsko“ stanovanje in koliko se ti normativi lahko povečajo, ko gre za dodelitev starejšega stanovanja. 6. Postopek, ki se je doslej oblikoval pri dodeljevanju najemnih stanovanj (javni natečaj, sestava prednostnih list, ki se lahko dopolnjujejo, javne objave) je ustrezen. Kazalo pa bi zagotoviti istočasno razpravo o dodelitvi novih in starih stanovanj, ki so na razpolago. V organih, ki odločajo o prednostnih listah, je treba zagotoviti udeležbo predstavnikov socialne službe, pa tudi predstavnikov KS in drugih zainteresiranih. Postopek sestavljanja prednostnih list mora biti čimbolj demokratičen in javen, dosledneje treba zagotoviti dvostopenjski postopek. 4. Pomoč pri pokrivanju stroškov vzdrževanja (Subvenicioniranje stanarin oz. stanovanj). Po določilih zakona se stanovalcem, ki ne zmorejo sami stroškov stanarine, zagotavlja subvencija. Doslej se je ta oblika pomoči le malo uporabljala, saj lani ni prejemal subvencije noben občan, v Sloveniji pa le 1434 občanov oz. družin. Tako stanje je gotovo predvsem posledica relativno nizkih stanarin, s prehodom na ekonomske stanarine, ko se bodo stroški za stanovanja bistveno povečali, bo gotovo tudi potreba po subvenciji večja. Deloma pa je vzrok majhnega števila subvencij tudi ta, da so nekateri kriteriji dokaj ostri in pa dejstvo, da občani neradi zaprosijo za pomoč. Subvencioniranje je urejeno z občinskim odlokom, ki v primerjavi z odloki v ostalih občinah bistveno ne odstopa. Bistveni pogoji za pridobitev subvencije so: da najemnik zaseda stanovanje, ki ne presega normativov (enaki pri dodelitvi stanovanj, z upoštevanjem 30 % odstopanja pri starejših stanovanjih nad 50 let). Drugi pogoj je dohodek, pri tem je predpisana posebna lestvica, kjer se poleg dohodka upošteva tudi število družinskih članov tako, da se z večanjem dohodka manjša subvencija, pri tem pa so številnejše družine v ugodnejšem položaju. Vsak najemnik mora sam prispevati najmanj 40 % ali 62.30 din glede na dohodek in število družinskih članov pa se z lestvico izračuna tako imenovana znosna stanarina, ki je izražena v % glede na skupni dohodek družine in znaša po sedanji lestvici od 0,4 % do 7,7 % skupnega letanega dohodka družine. Razlika med izračunano znosno stanarino in dejansko stanarino se pokrije s subvencijo. Sedanja lestvica je izračunana tako, da družina s poprečnim dohodkom, ki stanuje v standardnem stanovanju, lahko to stanovanje vzdržuje z lastnimi dohodki, kar bi moralo biti izhodišče tudi v bodoče. Z uveljavljanjem ekonomskih stanarin bo stanarina kljub naraščanju dohodkov čedalje občutnejše breme, zlasti za družine z nižjimi dohodki. Za te družine pa se bo poleg stanarine pojavilo tudi vprašanje pokrivanja ostalih stroškov stanovanja (kurjava, razsvetljava, voda ipd.), ki so danes že višji od stanarine in bodo ob višji stanarini še hujše breme. Ugotovimo lahko, da so kriteriji, ki se sedaj uporabljajo za subvencioniranje dovolj ustrezni, zato predlagamo, da se tudi v bodoče upoštevajo kot izhodišča za subvencioniranje. 1. Pravico do subvencioniranja stanarine ima vsak občan, oz. družina, ki je najemnik stanovanja v družbenem ali zasebnem lastništvu in plačuje stanarino. 2. Ne glede na višino dohodka je vsak stanovalec sam dolžan prispevati del stanarine, ta delež pa naj ne bi bil manjši od 20 %. 3. Višina subvencije naj bo odvisna od dohodka družine tako, da bodo družine z nižjimi dohodki dobile večjo, družine z višjimi dohodki pa manjšo subvencijo.Izhodišče za subvencioniranje naj bi še naprej bilo, družina, ki ima poprečne dohodke in stanuje v standardnem stanovanju, sama pokriva stroške, tudi stanarino. Sedanja lestvica, ki določa višino subvencije glede na skupni dohodek in število članov, temu načelu ustreza in jo kaže obdržati. 4. Stanovanje naj zagotavlja posamezniku in družini primeren pogoj za življenje ne pa vir dohodka ali celo sredstvo za izkoriščanje, zato naj kriteriji za subvenicioniranje onemogočajo prejemanje subvencije tistim stanovalcem, ki oddajo stanovanje ali del podnajemnikom, ali v stanovanju opravljajo poslovno ali obrtno dejavnost, ter občanom oz. družinam, ki so lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše, vikenda, osebnega avtomobila itd. 5. Pravico do subvencije ima samo stanovalec, kije najemnik po velikosti standardnega stanovanja, kot je predpisan z odlokom. Z odlokom se tudi lahko določi za kolikšen % sme stanovanje presegati standardno velikost, če gre za starejše stanovanje, da je stanovalec upravičen do subvencije. 6. Glede na stanovanjske in druge pogoje se lahko predpišejo še drugi kriteriji, ki omejujejo pravico do subvencije, če gre za stanovalce, ki sredstva, ki bi jih pridobili z družbeno pomočjo trošijo neustrezno. 7. O pravici do subvencije naj odloča ustrezni organ stanovanjske skupnosti. Pri telu tega organa naj sodelujejo tudi predstavniki socialne službe, KS itd. Postopek za pridobitev pravice do subvencije naj bo čimbolj demokratičen, stanovanjska skupnost pa naj si prizadeva, da bi zahteve po raznih dokazilih, s katerimi se uveljavlja pravica do subvencije, čimbolj uskladila z zahtevami pri drugih vrstah socialnih dajatev. 8. Organ, ki odloča o pravici do subvencije, ima pravico priznati subven- cijo tudi posamezniku ali družini, ki ne izpolnjuje kriterijev, pa živi v težkem položaju (bolezen, invalidnost, otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, druge težje obremenitve družine) ter odkloniti subvencijo posamezniku ali družini, ki formalno izpolnjuje pogoje, pa jc v boljšem položaju. Samoupravna stanovanjska skupnori Skupnost socialnega varstva Domžale Kinematografi Domžale so pripravili za naše najmlajše za Dedka Mraza predvajanje barvne risanke MALA MORSKA DEKLICA 24. 12. 1978 Kino Domžale ob 9,30 25. 12. 1978 Kino Domžale ob 16. uri 26. 12. 1978 Kino Radomlje ob 15. uri in 16,30 27. 12. 1978 Kino Mengeš ob 15. uri in 16,30 28. 12. 1978 Kino Domžale ob 16. uri 29. 12. 1978 Kino Domžale ob 15. uri in 16,30 Pripeljite svoje najmlajše in oglejte si ta risani film. OSNUTEK Izvršni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, daje v JAVNO RAZPRAVO OSNUTEK PRAVILNIKA O POGOJIH ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE NA NAJEMNIH STANOVANJIH, ZGRAJENIH S SREDSTVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE DOMŽALE, NAMENJENIH ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTU v namenom, da občani in delovni ljudje dajo pripombe in dopolnitve k osnutku PRAVILNIKA in s tem dopolnijo posamezne člene, ki so bistvenega pomena za urejanje stanovanjskega vprašanja našega občana. Vse pripombe in dopolnitve sprejema DELOVNA SKUPNOST SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE DOMŽALE 30 dni po objavi v Občinskem poročevalcu. Vse pripombe in dopolnitve bo najprej obravnaval Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, nakar bo predlagal izvršnemu odboru, naj konstruktivne predloge in dopolnitve posreduje zboru uporabnikov, ki sprejema omenjeni Pravilnik. 8. člen Mlada družina lahko zaprosi za stanovanje, če izpolnjuje naslednje pogoje: - da nobeden od zakoncev ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju; - da nobeden od zakoncev ni lastnik oz. solastnik primernega stanovanja, stanovanjske hiše ah počitniške hišice; - da ima vsaj eden od zakoncev stalno bivanje na območju občine Domžale; - da eden od zakoncev namensko varčuje pri poslovni banki za gradnjo ali nakup stanovanja, najmanj 20 % od skupnega osebnega dohodka družine; - da podpiše izjavo, da ne bo prekinil namenskega varčevanja pri poslovni banki, za ves čas bivanja v stanovanju oz. po določilih 20. člena tega pravilnika; - da skupni osebni dohodek prosilca ne presega na člana družine mesečno 40 % povprečnega OD na zaposlenega v SRS; - da podpiše odstopno izjavo, da bo delovna organizacija prosilcu mesečno odtegovala od OD znesek dogovorjen za varčevanje pri poslovni banki, kar mora potrditi tudi DO, v kateri je prosilec zaposlen; - da vsaj ena od TOZD ali OZD pri kateri sta zakonca zaposlena jamči, da bo skupaj z njima rešila v 8 letih njihov stanovanjski problem, - če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje ni preteklo več kot 5 let; - če nobeden od zakoncev ni starejši kot 35 let; - v kolikor eden ali oba od zakoncev znotraj 8 let spremenita delovno razmerje, morata pridobiti od novih DO jamstvo, da jima bodo pomagali rešiti stanovanjski problem znotraj 8 let od vselitve v stanovanje; - delovna organizacija, ki je dala prvotno jamstvo o pomoči rešitve stanovanjskega • problema mora ob prekinitvi delovnega razmerja v 15 dneh obvestiti Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Domžale o spremembi zaposlitve; - da starši mlade družine, ki živijo v domžalski občini nimajo v lasti večje stanovanjske hiše, kjer bi lahko mlada družina rešila svoje stanovanjsko vprašanje, ali dogradila ter adaptirala stanovanjski prostor v tej hiši. Prednost pri dodelitvi ob enakem številu točk ima družina, ki ima večje število otrok. Na podlagi 4. in 8. člena Zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu SRs j št- 5/72), 8. člena Zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Ur. 1. št. 8/78), 3. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale (Ur. Vestnik št. 11/78) ter 27. člena Statu- Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale (Ur. Vestnik .......) je Dor uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti na svoji 2. redni seji Qne.............sprejel naslednji PRAVILNIK st?9G0J1h za PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE NA NAJEMNIH osnovanjih, zgrajenih s sredstvi samoupravne stanovanjske TOPNOSTI OBČINE DOMŽALE, NAMENJENIH ZA DRUŽBENO POMOČ V a 1ANOVANJSKEM GOSPODARSTVU 1 Splošne določbe 1. člen ce n 8 prav'*n'k ureja konkretne kriterije in merila za pridobitev stanovanjske pravi-na stanovanjih zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč. 2. člen Sa_P°*0^ila tega pravilnika so usklajena z republiškimi predpisi in splošnimi akti U (predprodaja vstopnic v trgovini ZARJA Mengeš). Vljudno vabljeni! RAZPIS DO Papirnica Količevo Vir, Papirniška 1 61230 DOMŽALE Odbori za delovna razmerja TOZD in DSSS objavljajo prosta dela in naloge za: 1. Več dispečerjev (stikalničarjev) v kalorični centrali. 2. Več KV obratnih elektrikarjev in KV elektro mehanikov za šibki tok. 3. Več KV papirničarjev. 4. Več voznikov viličarjev in težke transportne mehanizacije. 5. Več NK in PK delavcev za priučitev a delo v proizvodnji papirja in kartona. 6. Referenta za varstvo pri delu. 7. Več delavcev za delo v finančni službi in računovodstvu. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: Ad. 1 da imajo kvalifikacijo ali visoko kvalifikacijo elektrikarja in vsaj nekaj ustreznih delovnih izkušenj; Ad. 2 da imajo kvalifikacijo za elektrikarja in vsaj eno leto delovnih izkušenj na ustreznih delih pri vzdrževanju jakotočnih ali šibkotočnih naprav; Ad. 3 da imajo kvalifikacijo papirničarja in vsaj nekaj ustreznih delovnih izkušenj; Ad. 4 opravljen izpit za voznika viličarja ali izpit C kategorije in posebni izpit za upravljalca nakladačev; Ad. 6 inženir varstva pri delu z nekaj delovnih izkušenj; Ad. 7 višja, srednja ali nepopolna srednja izobrazba ekonomske, organizacijske, administrativne ali druge ustrezne smeri ter nekaj delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje navedenih delovnih nalog in del sprejema 15 dni od dneva objave splošno kadrovski sektor Papirnice Količevo, Vir, Papirniška 1, 61230 Domžale. Prijavljeni kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 30 dneh po zaključku zbiranja prijav. IZID VI. DELNEGA JAVNEGA NATEČAJA ZA PRIDOBITEV POSOJIL ZA STANOVANJSKO GRADNJO Izvršni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske Skupnosti občine Domžale je v Občinskem poročevalcu št. 13 z dne 20. 10. 1978 objavil VI. delni javni natečaj za pridobitev posojil za stanovanjsko gradnjo. Razpisani znesek v višini 830.000 din je bil namenjen za nakup stanovanj v etažni lastnini. Na natečaj je v roku prispelo pet vlog, od katerih je Izvršni odbor ugodno rešil tri in sicer vloge: Zaposlen: 1. ŽELEZNIK MARINKE, Domžale, Zupančičeva 6 HELIOS, Dž. 2. USENIK ANE, Radomlje, Prešernova 19 ZSS, Obč. svet 3. RADOVC RADE-ta, Mengeš, Toma Brejca 8 Mlinostroj Izvršni odbor ni ugodno rešil dveh vlog in to: 1. LUKANČIČ MARE, Mengeš, Blejčeva 9, ter 2. POGAČNIK-JARC ANDREJE, Domžale, Župančičeva 11. Gornji prosilki k vlogi nista priložili pogodbe o nakupu stanovanja in torej nista izpolnjevali vseh razpisnih pogojev. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale Izvršni odbor NAROČI < o z -J Naročam knjigo: 1. POMNIKI REVOLUCIONARNEGA DELAVSKEGA GIBANJA IN NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA V OBČINI DOMŽALE Broširano po ceni 50 din Platno po ceni 70 din 2. ZBORNIK OBČINE DOMŽALE Broširano po ceni 100 din Platno po ceni 120 din Datum: Podpis: TEŽKO ATLETSKI KLUB DOMŽALE IN MEMORIAM vabi nove člane — mladince k sodelovanju. Vpisovanje novih članov je vsako sredo in petek od 16. ure dalje v klubskih prostorih (kletni prostori v hali Komunalnega centra Domžale). Kadrovska komisija TAK Domžale OBVESTILO KUPCEM Delovni čas trgovin z živilskim blagom ob novoletnih praznikih: dne 30. 12. 1978 — sobota: vse trgovine in Veleblagovnica poslujejo enako kot vsak delovni dan. 21. 12. 1978 — nedelja: odprte bodo v času od 8. do 12. ure samopostrežne trgovine: Kidričeva v Domžalah, Rašica Mengeš, Bistrica Radomlje. 1. 1. in 2. 1. 1979 — ponedeljek in torek — bodo vse trgovine zaprte. NAPREDEK Domžale Trgovsko gostinska delovna organizacija TOZD Gostinstvo in turizem ..NAPREDEK" DOMŽALE Restavracija Slamnik — Veleblagovnica Domžale prireja v času od 18. 12. do 23. 12. teden lovskih specialitet. Restavracija je odprta v času od 11. do 23. ure, ob sobotah pa od 11. do 24. ure. Za prijetno razpoloženje .ob izvrstni hrani bo poskrbel priznani ansambel „Žirado“ z vokalnim solistom Perom Dimitrijevičem. Predstavil vam bo priljubljene „staro-gradske“ melodije ruske in madarske skladbe, narodno zabavno glasbo jugoslovanskih narodov. Pri tem ne bo manjkalo priljubljenih „evergrinov“ in novejših zabavnih melodij. Ansambel „Žirado“ bo gostoval v restavraciji dne 19., 21., 26. in 28. 12. 1978 od 19. do 23. ure. Vsako soboto zvečer od 20. do 24. ure pa bo za prijetno razpoloženje s plesom skrbel orkester Studio 6 iz Domžal. Parkirišče zagotovljeno! Rezervacija na telefon 72-531 Vabljeni! NAROČILNICA s katero naročam na drugi strani navedeni knjigi. Priimek in ime:____ Točen naslov: Pošta: _____________________________________ Naročilnico oddajte na enega izmed naslednji naslovov: 1. Najbližja osnovna šola 2. Krajevna organizacija ZB NOV 3. Kulturna skupnost Domžale FE LIKS ČERNE Na domžalskih Žalah smo sc 9. novembra poslovili od tovariša Feliksa Černeta, dolgoletnega odbornika Društva upokojencev. varni je obnovil vse parovode in parni stroj. Izumil je tudi več izboljšav, med drugim tudi napravo za avtomatsko mazanje parnega stroja, kar vse pomeni, da je bil ves predan tehniki energetike. V letu 1956 je bil upokojen in je bil 22 let aktiven v Društvu upokojencev. Pogrešali ga bomo, saj nam je bil s svojo tehtno in jedrnato besedo vedno zgled pravega proletarca, ki je vedno in povsod govoril odkrito o vsem, kar nas je težilo. Sicer pa je bil veder in vesel, tudi na harmoniko je rad zaigral. Žalosten je bil le tedaj, če je pogovor nanesel na sina Feliksa, ki je padel kot partizan ali na sina Francita, ki se je poneserečil kot letalec. I. R. MIHA ŠRAJ Pokojni Feliks je bil rojen v Zgornjem Kašlju pri Ljubljani. Izučil se je kovinarske stroke in je bil priznan strokovnjak za parne kotle in parovode v tovarnah. Pred drugo svetovno vojno je bil zaposlen kot strojnik na Starih Žagah pri Kočevju. Med okupacijo, ko so lastniki kočevski Nemci odšli, je Feliks po nalogu in s pomočjo partizanov demontiral in varno hranil vse važnejše stroje in naprave. V opuščenih žagali pa so bile partizanske delavnice m skladišča. Po osvoboditvi pa je spet veliko napravil za obnovo Starih Žag, da je delo spet steklo. Delal je neumorno tako rekoč noč in dan. Obnova porušenih obratov je bila prva naloga zlasti tehničnih in strokovnih delavcev. Pokojni Feliks Černe je s ponosom pripovedoval o tistih prvih povojnih mesecih in letih, ko je vsak s svojim požrtvovalnim delom dokazal svojo pripadnost. Nikdar ni žalil svojega deleža pri obnovi. Toda, ko so postale razmere na Starih Žagah normalne in ko je delo bolje steklo, so po nekaj letih prišli v obrate novi mlajši kadri. Nato se je zaposlil v Kemični v Domžalah. Zadnjih sedem let pred upokojitvijo pa je delal kot strojnik v Tovarni usnja v Kamniku. Sodelavci iz teh dveh kolektivov pa se pokojnika spominjajo kot strokovnjaka za parne naprave. V Kamniški to- ZAHVALA Ob boleči izgubi našega nepozabnega moža, očeta, brata, strica, svaka, deda in pradeda FELIKSA ČERNETA strojnika parnih strojev v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala tudi pevcem za petje, domžalski godbi in tov. Redenšku za govor. Zahvaljujemo se tudi dr. Janezu Logarju za nesebično pomoč in požrtvovalnost. Vsem najlepša hvala! Žena Karlinca, s hčerko Anico, hčerki Minka z družino in Fanika, sin Marjan in ostali sorodniki Na pokopališču v Radomljah smo se 19. oktobra poslovili od 53-letnega Miha Šraja. Pokojni Miha se je v mladosti izučil za mesarja, vendar je moral zaradi zdravja menjati službo. Zaposlil se je v delovni organizaciji LEK Mengeš, kjer ga je sredi dela doletela tudi smrt. Kot 18-lctnega mladeniča so ga i Nemci mobilizirali, vendar jc kmalu ušel. Ponovno so ga ujeli v Celju in ga sprva zaprli v „Stari pisker", nato pa poslali na rusko fronto. V bojih pri Odesi je pobegnil na rusko stran in se pridružil jugoslovanskim borcem, ki so z Rdečo armado prišli v Jugoslavjjo. V vojski je ostal vse do 1947. leta, ko je bil demobiliziran. Pokojni Miha je bil znan in priljubljen, saj so ga poznali ljudje daleč naokrog. Od njega so se poslovili številni gasilci, pevci, govorniki, ki so orisali njegovo življenjsko pot in delo, ter godba. Dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Franc Stegnar POPRAVEK Opravičujemo se za napako v Matevža Novaka, ki je bila objavi) "pfj v, 16. štev. Občinskega poročevalca-^ žalujočih je bila zaradi napake, nastala pri prepisu pomotoma »P, na HČERKA oziroma SESi IVANKA. Marija Novak