a,
-/tf* N D
J •*»r >^v, K
liV:'—r':iV.-
NO. 44
/UiERi$k/i Domovi ima
AMERICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
f,K	'	SLOV6NIAN
M!g\M^ukee> Wauke8an> Duluth, Joliet, San Francisco. HORNING N€WSPAP€B ■ g i, .Nivv York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, I,iy, Pueblo, Rock Spring«, all Ohi«
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING7
Podmornica ZDA trčl!a z japonsko tovorno ladjo in jo potopila
TOKIO, Jap. —- Ameriška jedrska podmornica USS George Washington je na odprtem morju 110 milj jugozahodno od južnega japonskega mesta Sasebo, trčila z japonsko tovorno ladjo Nissho Marn. Japonska ladja, ki je imela nosilnost 2350 ton, se je potopila v 15 minutah, ameriška podmornea je bila le lažje poškodovana in je kmalu nadaljevala svojo pot.
Na japonski ladji je bilo 15 mornarjev, 13 teh je rešil neki japonski rušilec, kapitana ladje in nekega drugega mornarja pa še pogrešajo.
Ameriški Pentagon je izjavil, da pri trčenju niso bile poškodovane jedrske naprave na podmornici, ki je na jedrski pogon. Te podmornice so običajno oborožene tudi s 16 medcelinskimi raketami z jedrskimi glavami tipa Polaris.
USS George Washinghton je bila prva ameriška podmornica, oborožena s takšnimi raketami. Ima nosilnost 6019 ton, na njej je 112-članska posadka.
Pentagon ni hotel komentirati o tem, zakaj je bila podmornica v omenjenih vodah ali kakšna je bila njena naloga. O takih stvareh ne komentiramo za javnost, je rekel predstavnik ameriškega obrambnega tajnistya.
V	Pentagonu so pa povedali, dg se je začela uradna prej-iskava o okoliščinah, ki so vodile k nesreči.
Na Japonskem so zelo o-gorčeni nad tem, da je ameriška podmornica nadaljevala svojo pot, ne da bi pomagala pri reševanju mornarjev s potopljene tovorne ladje.
Alexander Haig konča! diplomatsko turnejo in se vrnil v ZDA
WASHINGTON, D.C. — A-meriški državni tajnik Alexander M. Haig je končal svojo diplomatsko turnejo po raznih državah Srednjega vzhoda in Evrope in se vrnil v ZDA. Haig se je zanimal predvsem za krepitev medsebojnega sodelovanja med ZDA in prijateljskimi državami na Srednjem vzhodu proti napredovanju sovjetskega vpliva na tem območju. _
V	svojih pogovorih v Londonu, Parizu in Bonnu je Haig poudaril pomembnost tesnega sodelovanja teh ameriških zaveznic pri iskanju miru na Srednjem vzhodu. Težava za Haiga je bila v tem, da se stališče vlad ključnih zahodnoevropskih držav glede vloge PLO močno razlikuje od tistega, ki ga zagovarja Reaganova vlada.
V	Zahodni Evropi prevladuje mnenje, da mora biti PLO sestavni del vseh pogajanj v zvezi z reševanjem palestinskega vprašanja. Izrael nasprotuje temu mnenju, Prav tako ZDA.
V	Beli hiši trdijo, da mora
PLO najprej priznati veljavnost resolucije št. 242, ki jo je sprejel varnostni svet Združenih narodov. Ta resolucija trdi med drugim, da ima Izrael pravico do obstoja. PLO hi Pikoli priznala veljavnosti tefa princip«,	*	_
Novi grobovi
Mae V. Baraga
V nedeljo, 12. aprila, zjutraj je v Euclid General bolnišnici umrla Mae V. Baraga rojena Vidervol, žena Franka M., hčerka pok. Johanne roj. Hrovat in Antona Vidervola, sestra Angele Horsfall, Pauline Steffner, Mrs. Joseph (Terry) Hočevar, Jane Kalsic (pok.), Anthonvja J. (Grand Rapids), Franka J. in pok. Jamesa J., članica Dr. Martha Washington št. 33 ADZ, katerega tajnica je bila 30 let, Dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ in American Slovene Club. Pogreb bo iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo, 15. aprila, v cerkev sv. Križa ob 10, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v torek, od 2. do 9. zvečer.
Edward J. Gornik (Yerka)
V nedeljo, 12. aprila, zjutraj je na svojem domu umrl 70 let stari Edward J. Gornik (Yerka), sin Mary roj. Zimmerman in Johna Gornika (oba že pok.), brat Mrs. John (Frances) Vidmar, Josepha J., Marie J., Franka J., Mrs. William (Paula) Zenzel ter pok. Mimi Gornik, Johna, Andrewa, Anthonyja in Wil-liama, stric in prastric, član Dr. sv. Vida št. 25 KSKJ in Richman Bros. Am. Legion Post. Pogreb bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek, 16. aprila, ob 10.30 dopoldne. Ker je 16. april Veliki četrtek, bo pogrebna sv. maša v cerkvi sv. Vida kasneje. O tem bomo poročali v AD. Rajnki bo pokopan na pokopališču Kalvarija. Na mrtvaškem odru bo jutri, v torek, od 7. do 9. zvečer in v sredo od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Michael J. Lunder
Umrl je Michael J. Lunder, sin Dorothy Stachnik r. Bab-nick in pok. Victorija Lunder, brat Jamesa, Margo Novak in Dale-a. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. v sredo,
15. aprila, ob 10.30 dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 11, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v torek, od 2. do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer.
Julia L. Merhar
Preteklo soboto, 11. aprila, je v Euclid General bolnišnici po dolgi bolezni umrla Julia L. Merhar rojena Majerič, žena Johna J., večkrat teta, članica Dr. Naprej št. 5 SN-PJ. Rajnka je bila članica družine Fortuna. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo, 15. aprila, v cerkev sv. Vida ob 10. dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v ponedeljek, od 7. do 9. zvečer in jutri od 2. do 9. zvečer.
Mary Walters
V četrtek, 9. aprila, je v St. Vincent Charity bolnišnici po dolgi bolezni umrla 79 let stara Mary Walters z 1095 Addison Rd., rojena Hribar v Domžalah, Slovenia, od koder je prišla v Cleveland kot otrok, žena Josepha, sestra Frances Laserinko, Johanne Vasulas, Josephine Pawelko ter pok. Albine Pototnik in Johna, zaposlena pri National Bias Fabric Co. do svoje upokojitve, članica SŽZ št. 14, SNPJ št. 142 in Kluba slovenskih upokojencev v Eu-clidu. Pogreb bo iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. danes ob 9.15 dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10, nato na pokopališče sv. Križa.
Rosa Lee Elliott
Umrla je Rosa Lee Elliott (Zebkar) rojena Hensley, vdova po pok. Anthonyju Zebkar, mati Billa, Larryja, Patricie Ann Pena, Thomasa in Jamesa, stara mati in prastara mati, sestra Lillian Kaywood, Helen Dodd in Bud-a (vsi v Tenn.). Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. v sredo, 15. aprila, ob 10. dopoldne. Na mrtvaškem odru bo danes od 7. do 9. zvečer ter jutri, v torek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Michael A. Suponcic
V Western Reserve negova-lišču v Kirtlandu je po dolgi bolezni umrl Michael A. Suponcic, rojen v Forest Cityju, Pa., mož Maggie roj. Miklich, oče Michaela, Ronalda in Kennitha, 7-krat stari oče, brat Mary Benarick, Edmun-da, Josepha, Franka in Doro-
Zadnje vesti
1
• Cape Canaveral, Fla. __
Včeraj zjutraj je bila izstreljena v vesolje vesoljska postaja Columbia, tipa Space Shuttle. Izstrelitev je nadvse uspela, oba astronavta, ki potujeta na Columbia, se počutita izredno dobro. Edina možna težava je v tem, da so se odlepile proč od postaje nekatere ploščice, ki varujejo Columbio pred vročino, ko se bo spuščala na tla. Znanstveniki menijo, da manjkajoče ploščice ne bodo povzročile nobenih posebnih težav. Astronavta John W. Young in Robert L. Crippen se bosta vrnila na Zemljo predvidoma jutri popoldne. Columbia naj bi pristala na letalskem oporišču Edwards v južni Kaliforniji.
•	London, Vel. Brit. — V zadnjih treh dneh je prišlo do več rasnih nemirov v londonski četrti Brixton, v kateri biva več črnopoltih priseljencev. Izgredniki so podtaknili več požarov in se spopadali s policisti. Zgoreli sta cerkev in šola.
•	Las Vegas, Nev. — Umrl je 67 let stari Joe Louis, ki je zaslovel kot boksar v težki kategoriji. Polnih 11 let je bil svetovni prvak, najbolj znan je bil takrat, ko je premagal nemškega prvaka Schmelin-
ga-
•	Bonn, Zah. Nem. — Maksim Šostakovič, š:n slovitega sovjetskega skladatelja Dimitrija Šostakoviča, in 19-letni sin Maksima Š o s t a k oviča Dmitri sta zaprosila za politični azil v Zahodni Nemčiji. Pri zahodnonemški vladi menijo, da bodo ugodili prošnji.
—.—.—0,-----
Ameriška Domovina druži Slovence p.o vsem svetu!
thy Bugonowicz (vsi v Pa.) ter Therese Laforet, zaposlen več let v State Liquor Store in dobro znan v senklairski naselbini. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. jutri, v torek, ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v ponedeljek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Položaj Slovencev v Švici
Nacionalnega delegata za Slovence v Švici p. Fidelisa Kranerja smo prosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj o naših rojakih v Švici. Tole je povedal:
— Ali so Slovenci v Švici zdomci ali izseljenci?
Večino naših ljudi lahko štejemo med zdomce: sem so prišli zaradi ugodnejših finančnih pogojev. Izseljencev je malo, ker Švica načelno ni sprejemala tujcev, da bi se smeli tukaj za stalno naseliti. Med izseljence lahko štejemo dekleta, ki so se poročile s Švicarji in bodo ostale z družinami tukaj.
Slovenci v Švici so, tako kakor tudi po drugih deželah, razkropljeni po celi državi. Najti jih je po vseh kantonih.
Največ jih je zaposlenih v Zeuriehu in okolici. Potem v
Winterthuru, A m r i s w i llu, Schaffhausnu. Drugod jih v večjih skupinah ni. Razpršeni so po raznih mestih v vsakem kantonu (Aargau, Solo-thurn, Basel, Bern, Luzern in drugod).
Točnega števila Slovencev v Švici ni tnogoče dognati, ker nas zapisujejo švicarske oblasti pod skupno ime “Ju-• goslovani”. Računamo, da nas je 4000, morebiti še nekaj več. Seveda število pada, ker se zadnja leta družine vračajo domov, bodisi ker morajo o-troci v šolo, bodisi ker so si že zgradile hiše.
— Kakšne poklice opravljajo?
Največ so zaposleni v industriji (v raznih tovarnah), mehaničnih delavnicah in vrtnarstvu, predvsem moški. Nekaj je zdravnikov, xobozdr«v-
nikov in inženirjev. Zelo veliko žena in deklet je zaposlenih po bolnicah in domovih (medicinske sestre ali pomočnice, v gostinstvu in po zasebnih družinah (služkinje).
Slovence v Švici, tako moške kakor ženske, zaradi marljivosti, sposobnosti in poštenosti zelo cenijo. Skoraj večina je izobražena v raznih strokah.
— Kakšna je vaša dušno-pastirska mreža in glavne povezave ter prireditev?
Švicarska Cerkev se zelo trudi, da bi imeli delavci iz tujine svoje dušno pastirstvo v materinem jeziku. Ustanavljala je katoliške misije za razne narodnosti, kakor je bi-, la potreba in dotok delovnih moči. Med drugimi je bila leta 1968 ustanovljena tudi SRK
VSI STRAJKI V POLJSKI PREPOVEDANI PO ZAKONU ZA 60 DNI; NOVA KRIZA?
parlament je sprejel zakonski predlog, ki ga je predložit predsednik vlade, gen. Wojci-eeh Jaruzelski, in ki prepoveduje vse štrajke na Poljskem za dva meseca. Poljski delavci tudi ne smejo groziti, da bodo štrajkali. V svojem govoru ko je zahteval nov zakon, je Jaruzelski dejal, da bo odstopil, ako predlog ne bo odobren. Glasovanje v Sejmu, poljskem parlamentu, je bilo 440 za zakon, 4 poslanci so se pa vzdržali glasovanja. Noben član parlamenta ni glasoval proti zakonskemu predlogu.
Predstavniki delavskega gibanja Solidarnost so izjavili takoj po glasovanju, da tega novega zakona ne bodo spoštovali in da bodo štrajkali, ko se jim bo to zdelo potrebno. Sporazum, ki ga je vlada dosegla z delavci avgusta lani, je namreč določil, da imajo delavci pravico štrajkati.
Jaruzelski je mnenja, da morajo predstavniki vlade in delavskega gibanja začeti z novimi pogajanji o novem sporazumu. Vlada sploh ne more izpolnjevati vseh obljub, vključenih v avgustovskem sporazumu, tega se pa morajo zavedati poljski delavci.
O gospodarstvu
Obeti za potrošnike na Poljskem niso nič rožnati, je nadaljeval predsednik vlade. Vse tiste izdelke, ki niso nujni za socialne potrebe, bodo morali izvažati. Le na ta način si bodo v Poljski zagotovili dovolj surovin in deviz. Polj ska je že zadolžena na Zahodu za več kot 27 milijard dolarjev, odplačevanje tega o-gromnega dolga je težko
Glede štrajkov in javnih protestnih demonstracij na Poljskem, je Wojciech Jaruzelski rekel, da morajo Poljaki imeti več spoštovanja do policistov in pripadnikov varnostnih služb. Kritiziral je skupine, ki tiskajo in razde-t)ujejo letake in brošurice, v katerih so izražene protisocialistične misli. Te skupine tudi nasprotujejo prijateljstvu med Poljsko in Sovjetsko zvezo, je dejal Jaruzelski.
Sredstva javnega obvešča nja na Poljskem se morajo zavedati v polni meri svojih dolžnosti, je jasno povedal gen. Jaruzelski, bodočnost Poljske pa je v tesni povezavi s Sovjetsko zvezo.
------o———
Obsojen terorist IRA izvoljen za člana angleškega parlamenta
Na zasedanju Sejma je Jaruzelski prvič govoril obsežno o poljskih problemih po prevzemu dolžnosti februarja letos. Slika o poljskem gospodarstvu, ki jo je podal zbranim poslancem, je bila izredno črna. Predlagal je dolgo vrsto nujnih ukrepov, s katerimi morajo začeti, da bi reševali še vedno hitro razpadajoči gospodarski položaj države.
V Poljski imajo že racioni-ranje mesa, Jaruzelski je pa rekel, da bo treba začeti celo z racioniranjem kruha in peciva. Nekatere nedonosne in “nepotrebne” tovarne bodo zaprli, omejevali bodo gradnjo stanovanj, “nepotrebne” stroje bodo prodajali drugim socialističnim državam.
venska misija. Začetek delovanja misije smo imeli na prvo septembrsko nedeljo v Einsiedelnu.
Ustanavljali smo središča za slovensko bogoslužje po celi Švici. Vedno večji dotok Slovencev je zahteval,, da je prišel po štirih letih še pomočnik za dušno pastirstvo rojakov. To je bil p. Angel Kralj. Tu je deloval skoraj osem let. Konec avgusta lanskega leta ga je zamenjal pater Damijan Frlan.
Sedaj imamo maše redno na 16 krajih, poleg tega pa še izredne za majhne skppine. V Zuerichu je maša na vse nedelje in zapovedane praznike, na štirih krajih dvakrat ali trikrat mesečno, na osmih krajih enkrat mesečno, na treh krajih vsak drugi mesec.
(Dalje)
LONDON, Vel. Brit. — Bobby Sands, 27 let stari pripadnik irske teroristične organizacije IRA, je bil izvoljen za člana angleškega parlamenta. Premagal je svojega 67-letne-ga protestantskega nasprotnika Pl ar ry j a Westa na posebnih volitvah v pokrajini Severne Irske.
Trenutno je Sands v severnoirskem zaporu Maze, ker ga je sodišče obsodilo na 14 let zaporne kazni. V zaporu je postal Sands voditelj drugih IRA jetnikov in je sam trenutno sredi gladovne stavke, ki traja več kot 40 dni. Kljub temu, da je Sands sedaj član angleškega parlamenta, bo moral ostati v zaporu.
Sands in drugi IRA zaporniki zahtevajo od angleških oblasti, da jim Angleži priznajo status političnih zapornikov. Tega pa Angleži nočejo storiti, ker trdijo, da so IRA teroristi navadni zločinci in nič drugega.
V volilni kampanji so zagovarjali Sandsovo kandidaturo razni IRA simpatizerji, med katerimi je bila najbolj vidna in vplivna bivša članica angle škega parlamenta Bernadette Devlin. Ga. Devlin je bila huje ranjena v a-tentatu pred meseci in še m popolnoma okrevala od svojih ran.
IRA in velika večina katoličanov, ki bivajo v Severni Irski, želijo da bi ta pokrajina postala sestavni del sosednje, neodvisne Irske republike. Protestantska večina v Severni Irski pa tej zahtevi nasprotuje in se nanaša na podporo angleške vlade, naj pokrajina ostane v državni tvorbi Velike Britanije.
Iz Clevelanda in okolice
Velika udeležba—
Blagoslovitve butaric vče-raj, na Cvetno nedeljo, dopoldne ob 10.30 pri Sv. Vidu in Mariji Vnebovzeti se je kljub slabemu vremenu udeležilo izredno veliko rojakov in rojakinj, precejšnje število v narodnih nošah. Pri obeh cerkvah je slovensko in versko izročilo trdno in ga sprejema v vedno večjem številu tudi mladi rod. Blagoslovitev butaric -— blagoslovila sta jih pri Sv. Vidu rev. Jože Bož-nar, pri Mariji Vnebovzeti pa rev. Victor Tomc —, so snemale clevelandske televizijske postaje in ekipa g. Tony j a Petkovška, ki bo začel s svojo oddajo na televiziji na velikonočno nedeljo.
Koncert mladih—
Včeraj popoldne so v SDD na Recher Ave. nastopili s svojim koncertom člani Mladinskega pevskega zbora Kr.
2 SNPJ, ki mu dirigira Cecilia Valenčič-Dolgan. Dvorana je bila zasedena, razen ene same izjeme je bila prireditev izključno v slovenskem jeziku.
Zaslužni člani počaščeni—
Včeraj so se zbrali v Slovenskem domu na Holmes Ave. člani in prijatelji Dr. št. 169 KSKJ, da bi počastili vse 50-letne člane društva. Tudi tu je bila dvorana zasedena, navzoč je bil glavni predsednik KSKJ, g. Edward Kucic. Tony Petkovšek se poslovil od postaje WZAK—
Tony Petkovšek se je odločil, da ne bo več oddajal na radijski postaji WZAK. Po omejitvi radijskih oddaj na tej postaji je bil g. Petkovšek premeščen na nedelje, od 2. do 4. popoldne. Teh oddaj ne bo več. V posebni izjavi za tisk je Petkovšek dejal, da etnične oddaje nimajo nobene bodočnosti več na WZAK. Večerja in ples—
Dr. Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi večerjo s plesom v soboto, 11. aprila, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Dobiček večpra je namenjen skladu, s katerim podpira Društvo atletiko.
Mladi harmonikarji—
Na belo nedeljo, 26. aprila, ob 3.30 pop. v šolski dvorani pri Sv. Vidu prirede svoj vsakoletni koncert Mladi harmonikarji. Po koncertu bo domača zabava. Igra ansambel “Jasmin”.
Družabni večer—
Odbor TABOR-a vljudno vabi vso slovensko javnost na svoj spomladanski družabni večer, ki bo v soboto, 25. aprila, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Domača večerja z zabavo in plesom. Vstopnice so po $8. Kličite ob večeru na tel. 943-4681 ali 851-4961.
Dohodninski davek—
Zadnji dan za prijavo dohodninskega davka bo v sredo, 15. aprila. Ne pozabite!
VREME
Pretežno oblačno danes z možnostjo krajevnih neviht v popoldanskem in večernem času. Naj višja temperatura okoli 60 F. Spremenljivo oblačno in vetrovno jutri z možnostjo dežja v dopoldanskem času. Najvišja temperatura okoli 58 F. V sredo in četrtek precej hladnejše.
^HJ Ameriška Pomoviiha
1117 ST. CLAIR AVE. — 431-0C28 — Cleveland, OH 44103 _____AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)

James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
SUBSCRIPTION RATES:
United States:	k	,
$28.00 per year; $14.00 lor 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 44 Monday, April 13, 1981
Nesoglasja
V
V	svobodni, demokratični družbi so nesoglasja vsakdanja stvar. “Kolikor glav, toliko misli” pravilno ugotavlja naš slovenski pregovor. Dokler se različna mnenja gibljejo v pravih mejah, so lahko samo v prid pravilnim rešitvam spornih, težkih problemov, in so, kot rečeno, bistvene sestavine svobodne družbe. Kakor hitro pa prekoračijo gotove meje in postanejo škodljive za poedinca in za družbo, je v interesu vseh pametno in potrebno nesoglasja omejiti ali jih čisto ustaviti. Taka meja je skrajno občutljiva, dostikrat težko zaznavna in zatorej mnogokrat škodljivo prekoračena.
Med zadnjo volivno kampanjo je bilo ponovno in s poudarkom slišati očitke Carterjevi administraciji, da je njena zunanja politika nedosledna, majava' brez trdne osnovne smeri, nestalna, spremenljiva in enostavno zmešana. Sam predsedniški kandidat Reagan je zatrjeval, da Carter samo reagira na mednarodne dogodke, ne da bi imel jasne ideje o uspešni aktivni ameriški zunanji politiki.. Je zatorej zanimivo zapisati, kar je oni dan izjavil kongresnik B. Rosenthal iz New York a, da je namreč sedanje (Reaganove) administracije politika “v bistvu zgrajena na reakciji do Sovjetov” brez pozitivne lastne strategije. In drug izkušen diplomat je rekel: “Razen dpozicije do Sovjetov mi v resnici nimamo zunanje politike”. Tretji, poklicni diplomat pa je izjavil, da je “vse polno zmešnjave znotraj vlade”.
Da je znotraj vlade zares vse polno zmešnjave, potrjujejo nasprotujoče si izjave raznih vplivnih politič-i nih predstavnikov administracije. Človek nehote dobi | vtis, da se vsak med njimi hoče s kako izredno, prove-l kativno izjavo svetu predstaviti kot važen in pomemben član v vodstvu najmogočnejše države na svetu. Je v človekovi naravi, da se vsak rad čim bolj izkaže. A v gotovih okoliščinah takšno stremljenje lahko povzroči nezaželene posledice. Dokler so dajali take izjave brez-' številni Reaganovi svetovalci za časa kampanje in prehodni dobi, ko so bili navadni državljani, svet ni preveč maral za to, kar so govorili. Sedaj so pa tisti ljudje večidel člani administracije in govorijo z avtoriteto, kar se pravi, da je njih besede treba jemati resno kot politiko vlade.
T ako smo brali, kako se je novi obrambni tajnik Weinberger “proslavil” z napovedjo, da bo Amerika namestila v zahodni Evropi neutronsko bombo, kar je pognalo vse zahodno-evropske narode na noge z ugovori in protesti. Državni tajnik Haig je bil prisiljen po kablu zagotoviti Evropejce, da Weinberger jeva izjava ne pomeni ameriške uradne politike.
V	začetku marca je mornariški tajnik John Lehman časnikarjem izrazil, da se Amerika ne bo držala določb SALT II, pakta, ki ga je Carter podpisal, a senat ne odobril. Po tihem sporazumu se dogovora držita Amerika in Sovjetija, a Lehman je s svojim jezikom povzročil dvom, ki je spet zelo razburil evropsko javnost, Spet je moralo državno tajništvo na hitro roko zanikati veljavnost Lehmanove izjave z zagotovilom, da bo Amerika spoštovala SALT II, dokler ga bo tudi Sovjetska zveza.
Richard Pipes, priznani strokovnjak na Harvardski univerzi za sovjetske zadeve, je bil doslej navajen svoje misli neovirano, javno izražati. Reagan ga je imenoval za člana varnostnega sveta (Security Council) in kot tak je postal odgovorni predstavnik vlade Pa je agencija Reuter poročala, da se je javno pred časnikarji izrazil, da ni druge alternative za prepreče-nje bodoče vojske z Rusijo kot ta, da “Sovjeti na miren način spremenijo svoj komunistični sistem v smeri, ki jo zasleduje ZahodT Potem je še dostavil, da je nemški zunanji minister Genscher sprejemljiv za sovjetsko prepričevanje. Zahodni Nemci so bili’ nad to izjavo zelo nesrečni, a Bela hiša tako vznemirjena, da je tiskovni tajnik Brady takoj sklical časnikarje in podal ostro izjavo, da Pipes ni bil pooblaščen dati izjavo, ki ni točen posnetek uradne politike. Verjetno inia prof. Pipes prav, vendar je njegov jezik napravil vladi v Ameriki škodo. Na odgovornem mestu je potrebna stroga disciplina.
A take discipline ni niti na vrhovnih vladnih pozicijah. Richard Allen je bil imenovan za varnostnega svetovalca predsedniku Reaganu, torej nekak naslednik Brzezinskega pod Carterjem. Mr. Allen je drža!
Beseda iz naroda...
Slovenska Velika noč
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
Cvetna nedelja
Spomin Kristusovega vhoda v Jeruzalem, ko je jahaje na oslici doživel navdušen sprejem množice, je praznovala Cerkev že od nekdaj na moč slovesno s posebnimi o-bredi pred veliko mašo.
V Sloveniji ni kraja, kjer ne bi nosili na Cvetno nedeljo k,blagoslovu snopov in šopov, pomladanskega zelenja, v spothin na palmove veje, ki so jih v Jeruzalemu lovili in stlali pred prihajajočim Kristusom. Ta “žegnani les” naj v moči blagoslova ohrani stvari, ki pridejo v njim v dotiko, vsega hudega.
Oljčne vejice in male butarice meščanov se kar ne dajo primerjati z butarami na deželi: le-te so zajetne, težke in dolge, da jih mora nesti več fantov.
Meščan zatakne oljčno vejico za razpelo ali podobo 'in jo čez leto komaj kdaj rabi. Kmet pa butaro razdre in “žegnani les” razdeli na ne-' šteto krajev, kjer naj mu varuje imetje in pridelek, shrani ga za mnogotere potrebe doma: od bolezni, ki naj jo o-zdravi, do hude ure, ki naj jo prežene.
Veliki četrtek
Po novem je slovesna maša Velikega četrtka premaknjena na večer. S tem so prizadete stare navade.
Po starem je dopoldne vse, kar ni moglo k božji službi, čakalo, da zapoje farni zvon. Oglasil se je, ko je duhovnik pred oltarjem zapel “slavo”. Nato pa je zvon utihnil za tri dni. Z njim vred so utihnili tudi vsi zvonci in zvončki v cerkvi, orgle so prenehale. Ljudje so menili, da so “orgle zavezali”, zvonovi pa da so
grobu:	“Res, mala nebesa!
Kamor se ozreš, vsepovsod same luči, bele, rdeče, zelene, modre, rumene! In vojaki, ki stoje ob strani resni in brezčutni in gledajo tako hudo in jezno! In angela, ki jokata ob grobu. Gospod Bog! In mon-štranca. stoječa visoko na oltarju, zavita v tenčico, in dve vrsti sveč ob njej — čudovito!”
Veliki petek
Veliki petek je edini dan v letu, ko ni maše. Oltar je brez vsega okrasja. Tabernakelj je odprt in prazen, pred njim stoji v temno tančico zagrnjeni križ. Mrtvaško vzdušje v cerkvi se je preneslo tudi na domove in v vsakdanje življenje. Veliki petek je dan žalosti.
Po novem je postavljena božja služba na popoldanski čas. Namesto maše je opravilo, ki obsega uvod z branjem beril in pasijona, prošnje vernikov, osrednji del z razkrivanjem in počeščenjem križa in sklepno obhajilo. Verniki poljubljajo Križanega na stopalih.
Po vsej Sloveniji je Veliki petek naj strožji postni dan.
Velika sobota
'Tudi velikosobotna božja služba se obhaja sedaj šele zvečer. Ves dan vlada po cerkvi grobna tišina, ki obdaja mrtvega Zveličarja.
Pred večerno mašo blagoslovi duhovnik najprej novi ogenj, pet zrn kadila za na velikonočno svečo — podoba petih Kristusovih ran — po branju beril pa krstno vodo. Po litanijah vseh svetnikov se začne maša. Pri “slavi” se zopet veselo oglasijo zvonovi, zvončki in 'Orgle. Vendar je Cerkev zato, da lahko otroci raznesejo novi ogenj po hišah, ohranila blagoslov ognja in vode po preprostem obredu v zgodnjih jutranjih urah.
=7) skrbel za veliko noč klobas, ' gnjati, jajc, hrena in potic. Po končanem blagoslovu se dekleta razbeže domov, kajti tista, ki se prva vrne v vas, se bo tisto leto omožila.
Potem pa vstaj enjska procesija ali, kratko, vstajenje! “Čudovita so vstajenja po slovenskih cerkvicah in gričkih, procesija okoli cerkve, godba, gasilci, pevsko društvo, paj-bari in dekline v novih gvan-tih in nebo -— pokleknimo! Možnarji bobnijo, zvonovi donijo v glas aleluje, vsi zvončki prepevajo z otroškimi grli — Aleluja, aleluja!” (Leopold Stanek.)
Za vzhodni in severni rob slovenskega ozemlja so bili značilni velikonočni ognji, ki so zagoreli na Veliko soboto zvečer v mraku, ponekod pa. šele ponoči.
“odleteli na božjo pot v Rim''. Z zvonika se oglaša velika raglja.
Ta dan ljudje obiskujejo božji grob. Narejen je v stranski kapeli. Pisatelj Meško je opisal svoje nepozabne vtise iz otroških let o božjem
Blagoslov velik onočnega žegna je v zgodnjih popoldan skih urah. Tudi najrevnejši človek si je že od nekdaj pre-
govor, v katerem je kritiziral zadržanje Zahodne Evropejki ga je imenoval “pacifizem”. Takoj se je ostro pritožil državni tajnik Haig, češ, da je Allenov govor oviia njegovim naporom za izboljšanje odnosov do evropejskih zaveznikov. Bela hiša je določila, da mora Allen v bodoče pokazati vnaprej kopijo svojih govorov tajniku Haigu. To so zanimivo čudne stvari, ki bi jih vsaj za javnost — nikakor ne smelo biti! v Pa gnedo nesoglasja v prvih 100 dnevih nove vlade še mnogo dalj — fenomen, kakor' se ga sedanji rod Amerikancev ne_ spominja. Ko to pišem, je kazno, da se je globoka kriza zaradi spora med najvišjimi funkcionarji administracije vsaj začasno odmaknila, a zdi se, da se ni rešila. V igri je Al Haig, bivši general, odličen, sposoben vojak, ki od svojih načrtov ne odstopa z lahkoto. Od svojega imenovanja za državnega tajnika dalje je trdovratno vztrajal na zahtevi, da bo on, in samo on, po direktivah predsednika odločal in vodi! zunanjo politiko. To se je zdelo nekaterim najvišjim uradnikom v Beli hiši malo preveč (Meese, Baker) in. Haigova moč prevelika. Treba jo je priščipniti do prave mere. V ta namen so dosegli, da je Reagan imenoval za “managerja kriz” podpredsednika Busha, kar •1® Hnigu pognalo kri po žilah, da je ponovno grozil z demisijo (kar bi bilo za režim velika blamaža).
Kaže, da je Reagan s primerno izjavo raztrgani prapor soglasja v svoji administraciji za silo “zafli-kal ’, a storjena škoda je za predsednika in državnega tajnika skoraj nepopravljiva. Prapor je zaradi nesoglasij zašit in ne več cel.
L. P.
Velika noč
Nobenega praznika niso ob-hajali pri nas tako slovesno, kakor Veliko noč: kresovi po gričih, pokanje topičev, slavnostno pritrkavanje od vseh
strani -— to je pomagalo u-stvarjati nepopisno življenjsko radost zaradi Kristusove zmage nad smrtjo. Potem pa doma “žegen”, zbiranje družine v domači hiši, blagoslov in obhod domačije, sekanje pirhov.
Niko Kuret: Praznično leto'
Slovencev. (Naša luč)
MZA se zahvaljuje
CLEVELAND, O. — Lepa pomladna nedelja, 29. marca, je mimo. Bil je dan kosila Misijonske znamkarske akcije ali, kratko, misijonsko kosilo.
Lepo je bilo, ko si vstopil v svetovidsko dvorano. Žene in dekleta so nakvačkale, napletle, nakleklale zelo lepe predmete, hvala Vam. Stojnica' “maček v Žaklju” je bila ves čas zasedena, bilo je nekaj privlačnih reči, dar misijonskih prijateljev, hvala vsem, ki ste darovali.
Stojnica rož je bila polna cvetja ih zelenja. Lepe primule so se ponujale s krasnimi kronami cvetja. Tudi Vam vsem naša iskrena zahvala za vse darovano. Stojnica peciva je bila tudi založeno z raznimi dobrotami. Tudi Vam vsem, ki ste napekle in gospe, ki se je trudila z hudeljci, iskrena hvala.
Pa Vam v kuhinji, kjer ste se trudile, prenašale vročino dneva in bile v skrbeh, da bo vse prav in doVoljv naš iskren, R°g povrni. Tudi vsem v pripravi dvorane in pospravi po kosilu se iskreno zahvalimo Hvala g. dr. Milanu Pavlovčiču, ki je dva tedna večer za večerom vabil, zadnji teden tudi g. Toni Petkovšku, Ameriški Domovini za vse objave in pogrebniku g. Royu Sankoviču za plačilo vstopnic.
Naša zahvala pa Vam vsem, ki ste se udeležili kosila, pokupili, kar smo nastavili, darovali, v blagajno. V imenu misijonarjev iskreno želimo: Bog vsem povrni!
V imenu vseh sodelujočih želimo prav lepo Veliko noč!
— hvaležni
Odbor MZA Cleveland
Žrtvujmo se za svoj tisk, ohranimo naš slovenski list Ameriško Domovino!
Kalifornijski poročevalski koš
STOCKTON, Kal. — Pred seboj na pisalni mizi imam dve slovenski knjigi. Prepričan sem, da sta obe zaželjeni na slovenskem knjižnem trgu.
Prva je izšla izpod peresa ravnatelja Slovensko - ameriškega raziskovalnega zavoda prof. -Edija Gobtza, s sodelovanjem njegove gospe Milene in ge. Ruth Lakner v angleškem jeziku pod naslovom “Slovenian Heritage, Vol. I”.
Pisatelj je s to knjigo dopolnil in obogatil slovensko literaturo. Knjiga ima 5 po-lavij, 642 strani in preko 700 fotografij. Med sosedi Ameri-kanci je vzbudila splošno pozornost, kajti na “hitro roko” pregledana naredi na človeka res poseben vtis.
V knjigi je marsikaj, kar nam še ni bilo znanega in kar še nikdar ni bilo nikjer objavljenega.
Tujcu pa je to pisano delo odprt pogled v razmišljanje in presojo, kajti ob zaključku branja bo lahko vsakdo dejal: Po številu majhen narod, stoji v sredi med velikimi.
Cena tej krasno tiskani knjigi je res zelo nizka, saj stane samo $17.50 z vkljluče-no poštnino.
Preprosto povedano: Kar je vredno, je pač vredno in to je knjiga, o kateri sem napisal ta članek.
(Opomba ured. AD: Začel bom s kritično oceno dr. Gob-čeve knjige v angleški prilogi ali prihodnji ‘pejelc,)ali*teden kasneje. ••■V knjigi.. je. veliko vrednega, veliko je pa tudi pomanjkljivega.)
Slovenia: Land of S My Joy and My Sorrow
Njen pisatelj je g. župnik Mirko Kozina iz mesteca Brentwood v Kaliforniji. Za ta knjižni dar, katerega mi je poklonil, se mu toplo zahvaljujem. To knjižno delo obset ga 321 strani in ima 61 poglavij. Je velik doprinos slovenski protikomunistični književnosti, saj so v njej opisi s fotografijami podprti dokazi o grozotah nesrečne komunistične revolucije med drugo svetovno vojno v naši prelepi rodni domovini Sloveniji.
Iz njene vsebine lahko črpamo resnico, laži, prevare in smrtonosno delo. Je pouk bodočnosti, je učiteljica in o-pomin. Je pa tudi primerno darilo prijatelju, saj je pisana v angleškem jeziku. Cena je samo 11 dolarjev z že vplačano poštnino.
(Zopet ured. AD: Tudi o tej knjigi nameravam napisati kritično oceno, a malo kasneje. Prav rad bi videl, da bi se kdo drugi oglasil od časa do časa.)
Usodna pomota,
pri kateri je oškodovan moj starejši sin Maks. Že v zadnjem mojem dopisu sem o-menil, da je izšlo novo glasbeno delo za balet. Neka tiskarna iz Los Angelesa je prevzela delo v tisk. Odlični izdelek. Toda zadnji dve strani v tej muzikalni brošuri ne spadata k originalnemu delu mojega sina.
Zakjuček je enostaven. Moj sin ima dve strani tujega komponista, nekdo drugi dve strani mojega sina glasbo. Tako je to delo, katero je stalo veliko denarja, trenutno neuporabno. Kdo bo nosil stroške za pomoto, ni težko najti odgovora, le baletna skupina, katera je čakala na muzikalno delo, bo morala odložiti čas svojemu že odločenen\u programu.
Dopisnik Peter Selak iz Anglije
je naš slovenski rojak. Z zanimanjem čitam njegove zanimive objavljene članke.
Pretekli teden je bil večkrat gost v moji hiši gospod župnik msgr. Leon Kristanc. 'Veliko sva premlevala in prišla tudi do imena Peter Se-i lak. Z gospodom župnikom se poznata še iz starega kraja. Lepo mi ga je opisal, in kako prijetno se čujejo take besede.
Gospod rojak, sprejmite g. župnika in moje tople slovenske pozdrave iz oddaljene Kalifornije, pa ne pozabite, da je prišel čas, da zopet čitamo kake novice iz oddaljenega otoka angleškega.
Lepo pozdravljeni in veliko dobre volje želimo!
Dr. Ludvik Puš,
85-letnik!
tako je bilo zapisano v u-vodnem članku. Lepa starost, še več storjenega dela za slovenski narod. Bogat zaklad nam je dal ta veliki “slovenski mož”. Je neprecenljiv in bo ostal na veke našim prihajajočim rodovom. Skoraj ga ni bilo svetega opravila v cerkvi, da ne bi peli njegovih pesmi. Težko je najti prazen list v slovenski literaturi iti politiki brez imena tega našega rojaka.
Pregovor pravi: Kogar Bog ljubi, mu daruje dolgo življenje. Tako je tudi res.
Gospod rojak — dr. Ludvik Puš, sprejmite naše tople želje k Vašemu pomembnemu dnevu. Naj Vas dobri vsemo-gogftT jVodnik poplača z mir-ryfn in dolgim življenjem, to Warn žele iz srca stoektonski »slovenski rojaki. Prosim, o-7prostite zamudi objavljenih želja!
Maks Simončič
-----o------
G. Andrej Perčič se zahvaljuje
MINNEAPOLIS, Minn. — Ob težki izgubi naše drage žene Pavle in matere sedmih otrok, se želimo javno zahvaliti vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti v blagoslovljeno zemljo in tako pripomogli k veličastnemu pogrebu.
Posebno smo hvaležni našim prijateljem, slovenskim rojakom iz Železnega okrožja v Minnesoti, ki so prišli tako daleč s svojim duhovnikom č. g. Janezom Šuštaršičem, župnikom iz Gilberta. Več drugih naših duhovnikov je nam pa sporočilo, da so -nujno zadržani, zato so pa obljubili, da bodo maševali za pokojno ženo vsak v svoji župniji. Tudi tem prisrčna hvala.
Osebno se je pogreba še u-deležil naš dolgoletni prijatelj, častiti gospod dr. Rafael Sešek, ki je somaševal s častitim gospodom Janezom Šuštaršičem pri našem domačem župniku v farni cerkvi St. William v Fridley. Vsem smo resnično iz srca hvaležni in Vas bomo ohranili v naj-lepšem spominu, še posebej pa ganljiv govor č. g. Rafaela Seška, in za duhovno tolažbo, ki jo je prinašal dolge mesece naši ljubljeni ženi in mami.
Vsem rojakom, ki berete to pismo, voščimo blagoslovljeno velikonočne praznike.
Družina Andreja Perčič
MAKS SIMONČIČ:
Zadnja Aleluja -
Na porobku gozda je Jerina bajta, pravzaprav x bi moral reči — na koncu vasi. Z ene strani jo zapira mali grič, z druge gledajo v njo skalne pečine in pod njimi teče vaški potok.
Bajta je trda. Če stojiš pred njo na pragu vhodnih vrat, lahko vidiš, kako se poganjajo zvonovi v “turnu”, na drugi strani pa pelje pot po gozdu in se odvije v sosednjo vas pri Bohkovem znamenju.
Pozimi, ko sneg zapade na visoko, še celo srne najdejo Jero, da jim vrže kako malenkost za njihove sestradane želodčke.
Na severni strani je veter borovce ogulil. Kar naprej jih grize, striže in češe. Pa kaj bi, uboga drevesa se mu ne morejo odmakniti.
Jesen je tu gori bogata. Gozd je poln gob in kostanja. Jera nabira in nosi domov. Če bi bilo mesto bližje, bi lahko spomladi podleske in teloh prodajala, toliko se je te lepote zaraslo na pobočju. In trobentce pa zvončki, kot v kaki pravi vrtnariji. Narava je res božje delo, z njo se ne more kosati nihče.
Če pogledaš streho na bajti, boš videl, kako jo je mah preplezal in zalizal kar za dobro.
Na slemenu, kjer slama štrli po koncu kot trde prašičje kocine, pa lastavke gnezdijo. Zunanje stene ima belo pobarvane. Kar sama jih je prevlekla z apnom. Sem in tja je kaka lisa, pa kaj bi, čedno se vidi in to je važno za Jero. Na desni strani vhodnih vrat ima skladovnico drv. Preko leta jih sama nanese skupaj, pozimi pa ima v bajti toplo.
Le vhodna vrata ščipljejo in cvilijo v ušesa, kot tista na pokopališču, katerim sta dež in sneg izgrizla tečaje. Pod je lesen, zmeraj poriban in po svežem diši. Tudi kozo ima. Mleko molze iz nje. Pa par razkuštranih kokoši in zadirčnega petelina. Ta prismoda vsako jutro že navsezgodaj ha pretege kriči, niti ure ne rabiš, tako je točen. Mačke se pa vsi boje. Črna je kot peklenšček in rdeče oči ima.
Koše plete in flaškone ovija z vrbovino, da se ne razbijejo. S tem se preživlja.
Vse proda. Še premalo ima te robe. Belega in rženega kruha ji ne manjka.
Če jo pobaraš po življenju, se tolče s svojo drobno pestjo po prsih rekoč: “Jaz sem Jo-hanova Jera.”
Takrat povzdigne svoj glas.
Tako je bilo ime pokojnemu možu. Kadar pa omeni ime Andrejc, bil je sin edinec, pa ji glas od bolečine zamrzne v grlu, in čudno se spači njen obraz.
Oba sta že pod zemljo ...
*
Notranjost njene bajte je prostorna.
V	sredini sedi ognjišče, koj ob njem je dolga mecesnova miza in pa dve klopi. Ima tudi par stolov in omaro. Na steni pa visi nekaj piskrov in loncev pa še kak ducat lesenih žlic.
Majhna vrata vodijo v izbo. V njej je železna postelja, na njej pa žimnica, nabasana s slamo.
V	levem kotu, pri oknu, je obešen križ. Od stropa pa do tal sega. Pred njim je klečal-nik, na polici pa rožmarin z rdečim nagelj em. Prav take barve je kot tisti glažek, v katerem brli večna lučka dan in noč. Križ je njeno življenje, pa tudi njena tolažba.
Amen potovke Jere
Tudi v cerkvi se najraje u-stavlja pred Križanim. Vaščani vedo povedati, da se pogovarja z Njim. So sami slišali na svoja ušesa. Nikoli ne pride brez rož. Najlepše prinese poleti.
Ko se Jera odpravlja z doma, vedno potegne naglavno ruto čez čelo. Rada bi skrila svojo revščino in pepelnate lase. Oči ima majhne, skrite za očali. Okvirji so narejeni kar iz navadne žice, nič lepše kot je tista, s katero piskro-vezec svoje lonce povezuje.
Vsak fantin jo je že prera-stel v vasi. V mladih letih je hodila po koncu, sedaj je stisnjena v kepo. In v plet se zavija pozimi in poleti.
Spoštovanje uživa povsod. Celo gospod se odkrijejo pred njo, kadar se srečata na poti.
ss
Zgodnja pomlad je to leto. Vse že brsti in tudi sonce ima že svojo moč. Jera pa pravi, da jo mraz pretresa ...
Sama sebe tolaži: hladno je še ... Pa stara leta tudi ne nosijo s seboj dobrot. Petinsedemdeset jih je “odbrehka-la”. Dobro jih nosi. Res je, da se pošteno življenje samo mazili.
Cvetna bo jutri. Tudi letos ima Jera svojo butaro. Taka je pač slovenska navada in je ni zavrgla. Med vaščani je tudi nekaj takih, kateri radi tega “usta postrani v smehu drže”, pa Jero to ne moti.
žegen bo na njej, ko bo šla iz cerkve domov.
V kotu bo stala leto dni, lanskoletno pa bo sežgala na ognjišču, tako strela ne bo marala v njeno bajto ...
Dan jo je utrudil. Popoldne se je vlegla. Tudi drugi dan še ni vstala. Šele na Veliki četrtek se je pokazala zopet popoldne v cerkvi z ragljo. Rajni Johan jo je naprayil. Z o-tročadjo se je podila in strašila Boga.'..
Na Veliki petek je zopet prišla k pobožnostim; S svojim velikim križem je šla za procesijo k božjemu grobu. Tudi ona je Kristusa polagala v grob...
Po dolgem času, se je danes počutila slabo. Moči so ji opešale. Ko je prišla domov, se je zopet vlegla. Vso noč je spala.
Velika sobota ji je potem vlila novih moči. Že zarana je bila na nogah. Pred bajto je počistila, okinčala okna in vrata. “Vstajenjska” bo šla tod mimo popoldne, še sama ne pomni, kako dolgo leto za letom hodi mimo vstali Zveličar ...
K “žegnu” je tudi nesla. Nabasan jerbas kot imajo po drugih hišah ...
Potem ga je doma razdelila po mizi. Šunka, potica, jajca, hren...
Kar hitet je morala, da se je praznično oblekla in celo lase si je “oštimala”. Postavila je svoj križ pred vrata v precep, da ne bo padel in ga obsula z rožami. Proti večeru je zagrmelo iz možnarjev in zvonovi so ponesli svojo melodijo čez drn in stm... Kristus je vstal, za vse, prav za vse, tudi za potovko Jero.
Že od daleč je slišala petje in cingljanje zvončkov. Prihajajo, ji je radost polnila o-braz.
Še ni sonce zakolovratilo za hrib, žd so se pokazale prve vrste belooblečenih otrok. Za njimi so se bandera igrala z lahnim vetrom, nato “nebo z / m o n š t r anco” in gospodom župnikom. Ob strani pa kap-lanje, ministranti in pa veljaki iz vasi z županom in občin-
skim tajnikom na čelu.
Ustavili so se pred njenim križem. Blagoslovili so ga, Jera pa je zdrknila na kolena.
Težko se je potem pobrala. Procesija pa je nadaljevala svojo pot nazaj v cerkev. Odšla je v bajto.
Za trenutek se je vlegla . .. ❖
Ker jo na Velikonočno nedeljo ni bilo pri maši, je mež-ndr skočil na njen dom.
Našel jo je na postelji. Spala je. Bilo je to spanje večnosti ...
Vrgel se je pred njo na kolena in glasno zajokal...
Pokrižal se je in stopil k steni. Snel je njeno fotografijo in jo položil na mizo med moževo in sinovo. Danes so zopet skupaj, po dolgih letih trpljenja. Spoštljivo je pokril “žegen” in odhitel v župni-
šče.
Velikonočno vaško veselje je presekal klenkavček. To pot je jokal njegov glas za potovko Jero.
Bila je njena petinsedemdeseta in zadnja Velika noč.
Ko so se po treh dneh vračali pogrebci na svoje domove, so se ustavili tudi na domu pokojne Jere.
Po starem običaju so si to pot razdelili “žegen”.
Na enem pirhov je bilo s tresočo roko napisano: “Aleluja — Amen.”
Pirh je spomin na to žensko, katera je nosila ime Jera, bila je potovka, bila je sama sebi trpljenje in ga je prenašala mirno z božjo voljo. Še danes stoji na pisalni mizi gospoda župnika v župnišču.
Aleluja, Jera tebi, aleluja!

MALI OGLASI
Za vsa popravila pri hiši, zunaj in znotraj, za strehe in razširitve se obrnite z zaupanjem na
BUILDING & REMODELING Roofing * Siding * Painting Marijan Puhalj 5.81-9126 (41-44)
1
%
«51
$
■0
•0
$
HOUSEKEEPER,	g
COMPANION TO LIVE-IN ^ Care for elderly lady. Free g room & board plus small sal- ^ ary. Needs little care. Call g 431-6224 or 391-6293.	^
(43-46) Q
‘ M
&
KOLEDAR
društvenih prireditev j
, .	J ►
S
1
05
0
05
APRIL
25.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj pomladanski Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
26.	— Mladi harmonikarji prirode koncert v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30 popoldne.
26. —- Moški pevski zbor Slovan priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
26. — Pevski zbor Planina
priredi koncert v Slovenskem domu na 5050 Stanley Ave. na Maple Hts. Začetek ob 4. pop. Za ples po koncertu igrajo “The Casuals”. Vstopnina $2.50.
26. — U.S.S. priredi zajtrk s
klobasicami in ponvičniki Od 8. zj. do 1. pop. v Briar-dale Community Center na 24151 Briardale Ave. v Eu-clidu. • Zajtrk je v korist potovalnega sklada U.S.S. godbe na pihala. Vstopnice po $3 za odrasle, $1.50 za otroke do 12. leta starosti.
26. — Klub slovenskih upokojencev na St. Clair Ave. priredi kosilo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., v spodnji dvorani. Serviranje ob 1. popoldne. Po obedu ples. Cena obeda $5.
26.— Ameriški slovenski klub
(American Slovene Club) priredi večerjo in ples v Villa di Borally Party Center na 27227 Chardon Rd. Koktajli ob 5, večerja ob 6. zvečer. Igra Jeff Pecon
St. Clair Ave. Po koncertu igra Alpski sekstet.
17. — Cerkveni pevski zbor
Marije Brezmadežne iz New Toronta, Ont. priredi koncert Marijinih pesmi v cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Začetek ob 3. pop.
17. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Materinski dan v Triglavskem parku.
24.— Društvo SPB Cleveland
obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in revolucije s sv. mašo pri Lurški
•• >
(Dalje na str. 4)
BY OWNER RICHMOND HTS.
Owner in a hurry to seli. Beautiful 3 bedroom ranch on Vz acrG lob l1/2 bath, liv- *4;* ing, dining and family rooms. Built-in kitchen, full basement and many extras. Price reduced.
486-4296
(42-45) H
FOR RENT	Ž
6 rooms, up. E. 74 St. No 05 pets. Call 361-8271.
(42-45) 9
GOSPODINJO IŠČEMO 0
katera bi stanovala na domu in skrbela za starejšo žensko, 0 ki ne potrebuje veliko nege. LJ Soba, hrana in nekaj plače. 0 Kličite 431-6224 ali 391-6293. M
M
HAPPY EASTER GREETINGS!
A. GRDINA & SONS
TWO FUNERAL HOMES
17010 Lake Shore Blvd.
1053 E. 62nd St.
Furniture Store — 15301 Waterloo Rd.
(42-45)
0
01
Naprodaj ali v zameno Gostilna z D-3 licenco ter poslopjem in stanovanjem na-prodaj ali v zameno za hišo g v predmestju vzhodno od ^ Clevelanda. Bolezen prisili k g prodaji. V okolici sv. Vida. Kličite 4.31-6224 ali 621-3774 g od 9. dop. do 3. pop.
(42-45) g
M
05,
05
EASTER GREETINGS
PERKO FUNERAL HOME - Now known as: -
PERKO, THOMAS and WHEATON FUNERAL HOME
“Where Sympathy is Expressed Through Sincere Service”
For Rent
6 Rooms. 1 side of duplex. Collinwood area.
851-0548 ....	(43-46)
16222 Broadway
475-2626
Poveličujte Gospoda z mano in skupno slavimo njegovo ime! (Ps. 33)
V BLAG IN LJUBEČ SPOMIN
OB DVANAJSTI OBLETNICI SMRTI,
ODKAR JE NA BOJIŠČU V VIETNAMU DAROVAL SVOJE MLADO ŽIVLJENJE NA OLTAR SVOJE NOVE DOMOVINE AMERIKE NAŠ EDINI, LJUBLJENI IN NEPOZABNI SIN, PREDRAGI BRAT, NEČAK IN STRIČEK
WISHING YOU A HAPPY EASTER
MAPLE HEIGHTS CATERING
17330 Broadway	Maple Heights
Naznanjamo, da bomo nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolago vseh vrst perutnine. Se priporočamo:
ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733
orkester.
MAJ
8. — Podružnica št. 50 Slovenske ženske zveze priredi kartno zabavo v korist Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. Prireditev bo v Knuth centru na Briardale Rd. v Euclidu.
10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne.
15.	— Letna seja Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. v Slovenskem društvenem domu na Waterloo Rd. Začetek ob 7. zvečer.
16.	— Pevski zbor Korotan
priredi svoj pomladanski koncert in ples v Slovenskem narodnem domu na
g—
■M
I
§
EASTER GREETINGS TO ALL
PIERCE PRODUCTS, INC.
DIES AND METAL STAMPINGS GENE PIERCE, President
1390 E. 49th St.
Cleveland, Ohio 44103 216—361-0720
Member St. Clair Business Association
Lance Corporal U.S. Marine Corps
SILVESTER VICTOR SEKNE
Padel je pri Quang Namu dne 12. aprila 1969.
V hladnem grobu zdaj počivaš, V srcih nosimo ljubeče glas, rešen si prav vseh skrbi,	spomin in pogled Tvoj,
mi pa mislimo na Tebe,	dokler ne steče nit življenja
Te pogrešamo vse dni.	in pridemo vsi za Teboj.
Globoko žalujoči:
oče FLORIJAN in, mati MARIJA SEKNE; sestra FLORI, poročena ZAZULA z družino; sorodniki v Ameriki in Sloveniji.
Cleveland, Ohio, 13. aprila 1981.
HAPPY EASTER
from
B
r
B
r
B
r
B
p*
B
r
B
r
b
gr
B
r
B
If
B
B
r
B
gr
B
r
B
gr
B
r
r
B
gr
B
gr
B
gr
B
F
B
gr
B
gr
B
gr
B
gr
B
P*
B
gr
B
gr
B
F
B
r
'B
r
r
B
r
B
gr
B
g?
B
STRIKES & SPARES LOUNGE (LUBE'S)
6025 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio
431-6999
Bowl your troubles away, then have a drink with us. Good luck!
g	SOPHIE AND JOHN KRANE (LUBE)
gr
gr
B
gr
B
■gr
B
F
B
F
B
&
B
gr
B
F
B
r
B
gr
•B
gr
B
B
gr
B
gr
B
F
B
B
gr
B
gr
B
gr
B
gr
B
gr
B
r
r
KOLEDAR
(Nadaljevanje s 3. strani)
votlini na Providence Hts,, Chardon Road ob 11.30 dopoldne.
2:,.— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominski dan v Triglavskem parku.
Slovenska šola pri Sv.
Vidu ponovi spevoigro Kresniček v avditoriju pri
Sv. Vidu. Začetek ob 7.30 zvečer.
31. — Otvoritev Slovenske
pristave.
JUNIJ
14. — Tabor DSPB Cleveland
poda svojo spominsko proslavo pri spominski kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi.
20. — Pevski zbor Korotan priredi večerjo in ples na Slovenski pristavi.
21. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi prvi piknik leta v Triglavskem parku, ki bo združen s proslavo 20-lelnice parka Triglava.
28.— Misijonska Znamkarska Akcija ima vsakoletni piknik v prid vsem slovenskim misijonarjem, na Slovenski pristavi.
JULU
4. in 5. — Slovenski folklorni inštitut priredi prvi Sloven-
. ; „	. . i
•ski folklorni festival v Ameriki in sicer na Slovenski pristavi.
19.	— Slovensko-ameriški
Primorski klub priredi piknik na lovski farmi.
26. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku.
26. —t Slovenska šola pri
Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.

THE TE IJ CI ES
MICHAEL TELICI! Bes. Tel 731-1140
WISH YOU A
HAPPY EASTER
JOHN R. TELICII C.L.U. Kes. Tel. 731-6643
SwLife OFCANADA	21300 Euclid Avenue Wickliffe, Ohio 44092	CALL US TO SERVE YOU
	Phone 289-2500	
R
A
R
*1
n
Al
B
05 •Cl R •cl R •cf
•cl
R'
A*
e
•cl
B
q •cl q •cl
95
•d
•d
ci 1
05
•d
05
•d
R •Cl R
4
H
•cl
R
0 R
•ci
H
•d R -d
R
I
•d
R
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
ZELI VSEM
KNIFIC
INSURANCE SERVICE
RUDI KNIFIC, lastnik
820 E. 185 Sl.

• m'
■ A J,	,»
Sv
r
tr
&
B
f
B
B
T-
r
B B
r
:B
r
B
B
B r B
r B ir B
B ir
B ir B ir
B'
ir
'B
ir
13
gr B rr ' B rr B ir
B
gr
B
gr
B ■gr
‘a . X1) i'*
,	' C B
,	■	:*r
4/ Xk L-,* ^ ,k .o’	,* o* ■
-*« •(Jiu ,-A'l	• h.b	•■>*'* .»iA-i. »'A U - ^	1'A.k m 1 +*	•• JLll ilujL
481-7549
AVGUST
16. — Slovenska šola pri Sv. Vidu ima svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi.
16.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj drugi piknik v Triglavskem parku.
SEPTEMBER
12. — Pevski zbor Fantje na
vasi priredi vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Gostovali bodo Fantje, na vasi iz Toronta. Začetek ob . 7.30 zvečer.
20. — Oltarno društvo fare
sv. Vida priredi ''obed v farni dvorani pri Sv. Vidu.
20. — Podr. št. 17 Slovenske
ženske zveze praznuje 50-ietnico svojega obstoja s sv. mašo ob 11.30 dopoldne pri Sv. Lovrencu. Po maši bo kosilo v Slovenskem domu na Stanley Ave. na Maple Ills.	z v-.
20. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
27. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
27. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Triglavskem parku.
OKTOBER
3.	— Slovenska folklorna
skupina KRES priredi program slovenskih plesov v Slovenskem harodnem domu na St. Clair Ave.
11. — Podružnica št. 50 Slovenske ženske zveze priredi večerjo in ples ob 50. obletnici svojega obstoja. Prireditev bo v SDD na Rechcr Ave. in sc bo začela ob 4. pop.
17.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski Družabni večer v Slovenskem
domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
18. — Občni zbor Slovenske
pristave.
24. — Pevski zbor Glasbena
Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
NOVEMBER
7. — Štajerski klub priredi
vsakoletno veselo martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer.
Igrajo Veseli Slovenci,
14. — Belokranjski klub priredi vsagoletno martinovanje v Slovenskem domu na St. Clair Ave. Za ples igra John Hutar orkester.
PrijafeS’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. fiS St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRzAVli OHIO. — AID FOR AGED PRE-

TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING
Telephone 831-6430
Pomlad jc tu! Najboljši čas.za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje. Nameščamo nove žlebove in aluminum siding.
/C:
II A P P Y E A S T E R
mm spehiil
SLOVENIAN SAUSAGES — ijil.99 Ib. COOKED ŽELODEC — $2.29 Ib.
RAW ŽELODEC — $2.29 Ib.
KRACA — $2.29 Ib.
ŠUNKARICA — $2.29 Ib.
COTTAGE HAM — $2.29 Ib.
SMOKED FRESH KLOBASA — $1.99 Ib.
RICE AND BLOOD SAUSAGE — $1.59 lb. HOME MADE BAKED HAM — $2.50 lb.
REPA — $.99 lb.
WE ALSO HAVE HOME MADE SALAMI, HOMEMADE SAUERKRAUT, WHOLE PORK LOIN, STEAKS, SPARERIBS (Over 50 lbs. Sausages — $1.89 lb.) IMPORTED AND GOURMET FOODS HAMS, SEMI and OLD FASHIONED
(Sausage Discounts for Parties - picnics - Weddings)
R & D SAUSAGE CO.
15714 Waterloo - Fh: 692-1832 - Cleveland

FOR A COMPLETE SELECTION OF THE VERY LATEST STYLES AT MODERN PRICES,
SEE MANDEL'S BEAUTIFUL SHOW WINDOWS. THEY'LL CONVINCE YOU.
Saster
Fashion.
Junior Qrade
$6.99 and up
Cut* 'n p*rky fashions for young Easter fVaders . . . bright colors, handsome	,
leathers, styles for boys and girls! Top quality, too, for good fit and long wear!
MANDEL'S SHOES
6125 St. Clair Ave.	At MANDEL'S, You're Assured a Proper Fit!

i
|.
!
1
9
9
4
9
-S
e
os
41
4?
91
•*s
O
a
VOŠČILA IZ MILWAUKEE |
Mimogrede iz Milwaukeejo
»«•«*«
^wmmmvwm
HAPPY EASTER
from
BADGER FINANCIAL SERVICES, INC.
$
91
4i
'J
I 1 I
41
91
4^'
9S
i
n
i
$
i
41
9
jS
I
4l
a a
-1
•if
9
r?
9
4.1
9 41 B 41
il
4l 4? 1
f
1
4l
41
B
4t
B 4 B 4
B •
4?
i
4l
B
4
4i
B
4
B
41
B
4
B
4
B
4
B
4
4|
:
.M
-1/
D' :H:-
• COMPLETE INSURANCE SERVICES, INC.
4230 W. Oklahoma Ave.
Milwaukee, Wis, 53213
HAPPY EASTER
FIRST SAVINGS OF WISCONSIN
034 West Mitchell Street
/'
\
414/278 1060
Milwaukee, W'is.
B
p*
B
P-
B
r
I
I
if
B'
r
B
if
B
r
B
r
B
if
B
if
B
B
B
if
B
if
B
if
B
r
B
r
E
B
r
B
gf
a
B
r
ir
B
If
B
if
|f
B
if
B
if
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
IVAN IN IRENA KUNOVAS
■;	If
4070 S. 76 St.	fa
MILWAUKEE, W1S. 53220
\ ■	|f
MILWAUKEE, Wis. — Četrti mesec v letu imenujemo april. Ta mesec ima več slovenskih imen, kot so:	mali
traven, z e 1 e n a r, deževnik, travnjak in jurjevšček.
V aprilu ni stalnega vremena, zato pregovor pravi: April sedemkrat na dan kmeta s polja spodi. — če je april deževen, kmet ne bo reven. — Če malega travna grmi, slane se kmet več ne boji. — Če se vreme aprila smeje, se bo kisalo pozneje. — Kolikor dni so žabe pred Jurijem ali Markom (25. aprila) regljale, toliko dni bodo potem molčale. — Če je Jurija lepo, vina dosti bo. — Če je na Jurija dež in na Petra suša, se raduje kmetova duša. —- Če se o Jur-jevem krokar lahko skrije v žitu, mlatič jeseni dosti cepcev, razbije.
Jurjcvo j c bilo v starih slovanskih običajih pomladanski praznik, praznik plodnosti, katerega običaji (žrtvovanje, vedeževanje) so segli Se daleč v krščansko dobo. V jurjevskem obhodu so vodili v zelenje odetega dečka od
triglavanke so nam tudi to pot pripravile odlično večerjo in to domače krvavice in pečenice z zeljem, žganci in praženim krompirjem.
Te prireditve se je udeležilo veliko število naših ljudi in gostov, med njimi so bili prvič na triglavski zabavi nekateri člani SNPJ in USPEHA, na čelu predsednica Fani Smoletova. Večer so poživile številne in originalne maske, kjer so prve nagrajene maske prejele lepa darila. Za zabavo in ples so skrbeli
VOŠČILA IZ MILWAUKEE f
lep slovenski družabni večer. 9?-—
*	41
Slovenski pisatelj in poli- 9 tik dr. Anton Novačan (1887 *£f do 1951) je bil po prvi svetov- 9 ni vojni dodeljen razmejitve- 41 ni komisiji na avstrijski se- 9! verni meji. O tem je pozneje 4| pripovedoval družbi svojih 9 prijateljev v Gorici, med ka- 4| terimi je bila tudi žena gori- 9 škega glavarja Žnidaršiča:	4|
Vodja komisije je bil angle-ški general, njegova žena pa ^
4§
9
(Dalje na str. 6)
JassAseSiise&iS&iSi&iS&iSe&jSSss&j&sEfci.sefesaSaSiJ ^
k ■«
0 a
a VOŠČILA IZ MILWAUKEE
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM PRIJATELJEM
R. LALJC I SIN'
BALKAN TRADING C0,
R. LA LIC II & SON — Balkan Imports —
Hrana, izdelki -umetne obrti.
Suho meso, bučno olje, prekajene mesene klobase, domač bel in črn kruh, Radenska mineralna voda in razno drugo uvoženo blago.
414—643-7372 938 W. Lapham BIvd.
Milwaukee, Wisconsin 53204
43___...__________
9
9!
9
41
9
41
9
4f
9
VESELO VELIKO NOČ! ŽELITA VSEM PRIJATELJEM
IN ZNANCEM
hiše do hiše, peli in pobirali ^
............... '	9”
I
darove. Ti običaji so se ohranili v Beli krajini in ponekod na Dolenjskem. — Vsem lep spomladanski pozdrav!
9'
M
9:
4?
*Š
9
m
9
Če pada dež, pravimo, da dežuje in da nismo premočeni, nosimo v roki in nad gla- 41 vo raznovrstne dežnike, ki 9 jim pravimo po domače tudi “marele”. V veliki vročini pa nosijo posebne mestne ženske 41 nad glavo lahke, večbarvne 4| senčnike ali po gosposko “pa- 9 razole”. Zgodovinarji trdijo, 44 da je dežnik star že 3000 let.
V Egiptu in drugih vzhodnih državah je bil dežnik znamenje d o s t o j anstva in imenitosti. To je še danes navada v Afriki, kjer stopa za ugled nim človekom vedno nekdo, ki mu drži odprt dežnik. V stari Grčiji in Rimu pa so menili, da je ta reč za mehkužce. V 12. stoletju si je dal neki beneški dož izdelati dežnik za slovesnosti; pozneje je našel dežnik pot med znamenja katoliške Cerkve.
Španski osvajalci so odkrili, da so Azteki uporabljali dežnike. Indijski princi pa so sc pod dežnikom sprehajali in odhajali z njim tudi v vojno. Prava domovina dežnika pa je v zadnjih stoletjih postala Anglija, kjer ga morajo zaradi velike količine dežja stalno uporabljati. Tudi za nošenje dežnika so predpisana gotova pravila; z dežnikom, ki ga nosimo s seboj, nc smemo nadlegovati drugih pešcev.
Dežnik ne smemo nositi v vodoravni legi, pod pazduho, ne smemo ga držati za ročaj in z njim mahati okoli sebe ali klatiti .z njim po zraku. Grdo je, če nosi kdo dežnik
ALOJS IN FRANCES GALIČ
EASTER GREETINGS
JELENC
FUNERAL
HOME
COMPLETE FUNERAL SERVICE
92316 W. National
M
9
Phone
Milwaukee, Wis.
S
0
if
B
r
B
If
B
If
B
If
B.
If
B
If
B
If
B
If-
B
If
BADGER FEDERAL SAVINGS
AND LOAN ASSOCIATION
EAST OFFICE:
3970 N. Oakland Ave., Milwaukee 53211 — 964-6050 NORTH OFFICE:
7927 W. Capitol Dr., Milwaukee, Wl 53222 — 404-4400 SOUTH OFFICE:
4230 W. Oklahoma Ave., Milwaukee, WI 53215, 327-2000 ig Qj
if 4l
WE’LL MAKE YOU A BELIEVER	B
—
a 0
C rS
Š. 9
B41 F 0
P -5
M
B
B ci -If % B -
If B
If
II
r 9
M
f n
645-3278 — 645-6065^1 41
fjl
B ^
e!
If f ,
If
E 9
Fa
r i
B is
S a
P 11 #1 is f)
u
Pm
FRANČIŠKANI, KI UPRAVUAJ0 FARO
SV. JANEZA EVANGELISTA
V MILWAUKEEJO, WIS.
VOŠČIJO VSEM FARANOM ZLASTI SLOVENSKIM ROJAKOM, )
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE HAPPY EASTER
e
BEST WISHES FOR A HAPPY EASTER
B
narobe, tj. z ročajem navzdol, tp ali pa če držiš roke v žepih V površnika, a dežnik navzgor kakor sabljo, če kdo nosi od- K prt dežnik, mora skrbno pa-žiti, da ne zadeva z njim v v? dežnike drugih pešcev, da jih ||« nc poškoduje. Če srečamo v •-dežju žensko, staro ali mlado, . ali starejšega človeka brez ^ dežnika, mu lahko ponudimo >41 spremstvo. To zadnje pravilo 9 pa ni priporočljivo za današ- 4| nje dni in življenje.	9
4?
Predpustni čas, čas veselja, 9 plesa in vina, je zdaj že dolgo	M-est Lincoln Avp.
za nami. V našem mestu jo 9 slovensko društvo Triglav, kot 44 vsako leto, priredilo na pust- /f no soboto, 28. februarja 1.1., veliko predpustno zabavo v
SCHAFF
FUNERAL SERVICE
If f
Sl lil
if
i
f 9 e 3
11
Uš
Sol
Lincoln 1-7533Jf ^
b-s
dvorani sv. Janeza. Triglavski ples v maskah je že dobro znan med našimi rojaki in rojakinjami. Pridne članice
.41
9
Js
West Allis, Wis.
MITCHELL STREET STATE BANK
1639 W. MITCHELL STREET MIEWACKEE, WISCONSN
MEMBER F.D.LC.
HAPPY EASTER
-If
B
If
B
If
B
If
B
B
If
B
If
B
If
B
If
B
If
B
If
■ — 1-0»
ULy
|f
B
If
If
B
!**
B
If
B
If
B
If
B
f
B
If
B
B
f
B
If
B
If
B
If
B
If
B
•If
B
B
r
B
if
B
If,
B
If
B
If
B
If
B
If
B
If
B
If
B
If
B
If
~B
If
B
If
B
If
B
If
B
If
B
If
B
If
B
If
B
if
B
if
B
If
B
if
B
if
B
If
6
if
B
if
B
if
-B


aSSLSD^SSaSD^h^^SDSDSD^aS^SDSaSD^SlaSDLSPto
Mimogrede iz Miiwaukeeja
(Nadaljevanje s 5. strani)
je bila članica komisije. Takoj sem spoznal položaj. Vedel sem sicer, da ima general
glavno besedo, vendar sem o-pazil, da.se v dvomljivih primerili spogleduje z ženo, ki mu zdaj rahlo prikimava, zdaj odločno odkimava in da nazadnje napravi general vse po njeni volji. Ko sem to spoznal, sem se začel smukati o-krog nje, dokler si nisem pri-
VOŠČILA IZ MILWAUKEE I
HAPPY EASTER
WISCONSIN MARINE BANK
1337 South 16th Street MILWAUKEE, WISCONSIN 53204 (414) 671-6000 Member FDIC
we’re there when you need us
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE %
VAM ŽELITA
JOŽEF IN JDŽEFINA MUflŠEC Z DRUŽINO
MILWAUKEE, WISCONSIN
ODBOR MISIJONSKEGA KROŽKA -MZA V MILWAUKEE)!!
želi vsem dobrotnikom in prijateljem miru in milosti polne VELIKONOČNE PRAZNIKE!
France Rozina	Mici Coffclt
tajnik	predsednica
Telefon 543-5322
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM
SKO TRIGLAV
MILWAUKEE, WISC.
HAPPY EASTER
INSURED SAVINGS
B
P-8
B
P4
B
r
r
r
B
w
B
w
B
B
r
B
ir
B
If
B
r
B
r
B
r
-B
r
B
r
r
r
B
r
B
B
B
Jf
B
r
B
r
MITCHELL SAVINGS AND LOAN ASSOCIATION
PHONE 645-5962
Milwaukee, Wisconsin 53204 Joseph T. Talsky	1605 W. Mitchell Street
President	Milwaukee, Wis. 53204
dobil stalnega mesta ob njeni strani.
Bolj ko sem bil prijazen z njo, bolj sem čutil, kako potekajo pogajanja nam v prid. Do Celja je šlo kar gladko, proti Mariboru pa čedalje težje. Borili smo se za vsako ped zemlje. Maribor je bil trda kost. Že je kazalo, da ga bomo izgubili, tedaj pa sem se ojunačil, nagnil sem se k sosedi, jo pobožal po nogi, stisnil za koleno in — Maribor je bil naš.
*
Pred kratkim je bila dvestoletnica slovenskega opernega ustvarjanja, dve sto let je poteklo od natisa prvega slovenskega opernega libreta “Belin”, ki ga je napisal Janez D. Dev in uglasbil kamniški učitelj Jakob F. Zupan. Kakšna je ta opera in če je imela večji uspeh od ostalih slovenskih opernih del, nisem mogel zaslediti nikjer.
Tudi v Ameriki ima slovenski rod svoj ponos v opernem skladatelju Johnu Ivanushu, ki je s svojo ženo Mary kot libretistko, ustvaril v Ameriki prvo slovensko opero “Tur jaška Rozamunda”. Krstna predstava je bila 29. novembra 1928 na odru Slovenskega narodnega doma v Clevelandu in to z velikim uspehom.
Naj večja slovenska narodna opera je “Gorenjski slavček”, katere skladatelj Anton, Foerster in libretistka L. Pesjakova. Krstna predstava je bila v Ljubljani 27. aprila 1872. Imela je velik uspeh, kot ga ima še danes. Sosedje Hrvati so zelo ponosni na svojo narodno opero Jakov Gotovac:	“Ero z onega sveta”,
in Srbi v narodni operi “Ko-štana” skladatelja Petra Konj oviča.
*
Letos pade Velika noč na nedeljo, 19. aprila. Nekje sem bral, da brez Velikega petka ne bi bilo Velike noči. Ne smemo preiti žalostnega petka, dneva Kristusovega trpljenja, kesanja in bridkosti. Nemo klečijo kristjani v tihih, temnih cerkvah, trkajo se na prša, gledajoč Križanega in njih ustnice šepetajo: “Gospod, odpusti sovražnikom, saj. ne vedo, kaj delajo!”
Pritajena, šepetajoča je ta molitev, ali vendar je glasna, kajti ni slišati znova ne orgel niti ministrantovega zvončka., Zato ne, ker ko se je zgodilo to strašno poveličanje na Golgoti, se je nebo stemnilo, zemlja se je stresla v presilni grozi.
In v to noč je zaradi Kristusovega trpljenja, smrti in veličastnega vstajenja, posijalo sonce, sonce, ki je poneslo odrešenje od naroda do naroda. Velikega petka je bilo treba za Veliko nedeljo. Smrti samega Boga je bilo treba, da je zazvonilo in zapelo ponižanemu človeku veličastno Alelujo!
jateljstvu, spoštovanju in miru na zemlji.
Z ženo Frančiško voščiva vsem veselo Veliko noč, veliko pirhov in pomaranč. Lep velikonočni pozdrav vsem Alois Galič
DOMA IN PO SVETU
Petroleja (nafte) je občasno v obilju na razpolago, zato so se njegove cene ustalile. Ni izključeno, da se bodo držale na sedanji ravni preko poletja in morda celo vse tja do konca letošnjega leta. V glavnem bo to zaviselo od tega, v kakem obsegu in kako dolgo bosta Irak in Iran nadaljevala svojo, vojno, ter od tega, kako se bodo razvijali odnosi med Arabci in Zahodom, zlasti med Savdsko Arabijo in ZDA. Če bodo ti ostali dobri
in bo Savdska Arabija črpala petrolej v sedanjem obsegu, bo tega na svetovnem trgu preko kritja redne porabe, zato ne bo pritiska za povišanje njegove cene.
❖ #
Svet uživa v glavnem mir, edina uradna vojna je med Irakom in Iranom, boji se vendar vrše tudi v Kambodži, v Etiopiji, kjer si Eritreja skuša priboriti neodvisnost, Ogaden pa še vedno ni varen pred Somalijo. Državljanska vojna je v teku v Angoli in v Namibiji v Afriki, pa tudi pred nosom ZDA v El Salvadorju.
Premirje med Izraelom in arabskimi sosedi z izjemo Egipta je negotovo in bo tako ostalo, dokler ne bo rešeno vprašanje palestinskih Arabcev. Arabsko-izraelska napetost ustvarja nemir in negotovost na vsem Srednjem
vzhodu. Ta spor povzroča težave ZDA in njihovim zaveznicam v Evropi in Japonski, ki si skušajo zavarovati reden in
nemoten dotok petroleja s področja držav ob Perzijskem zalivu.
(Iz Glasa ADZ)
VOŠČILA IZ CHICAGA
9 VOŠČILA IZ CHICAGA
M
4
4
95
4
?
4
95
4
95
J;
d
4
a
4
3
4
4
4
%
1
I
a
a
1
I
1
9
I
f
.si
95
90
r
B
95
■Iš
9!
0!
95
01
&
95
95
95
95
01
&
05
*i
DR. LUDVIK IH GA. GDRINHE LESKOVAR
Chicago, 111.
Želita vsem znancem in prijateljem
VESELO IN BLAGOSLOVLJENO ALELUJO
MR. IH MRS. LOJZE HORVAT
Berwyn, 111.
želita vsem prijateljem in rojakom
BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ
DUHOVHIKA FARE SV. ŠTEFAHA
Chicago, III.
ŽUPNIK DR. VENDELIN ŠPENDOV, OEM in
POMOŽNI ŽUPNIK REV. BENO KORBIČ, OFM
Kakor tudi šolske sestre Želijo vsem faranom in prijateljem
VESELO VELIKO NOČ!

0S
M
M
J*
01
M
0
M
0
Ji
0
S P* 0 B 9Š
r 0
r M
r 0
If
|f 0
r ^
il
gJ
r 9
H
r 4
--------------------------^9
DUHOVNIKI PRI FARI SV. JOŽEFA f f
B |
r ^
si
§0 M 9 4 0
0 M 0 / 9. M
r J
| 0 f .n
fi 0
K ^
g0
G. Tone, st. in ga. Ana Gaber s sinom Petrom
CHICAGO, IL
Želita vsem znancem in prijateljem VESELO ALELUJO!
G. Ludvik in Ga. Mara Jelenc
BERWYN, IL
želita vsem prijateljem in znancem
VESELO ALELUJO!
r
'B ^
r ^
B ^ p* M
B ^ r ^ B $ r ^ sr a
B $ 0
B 4-B
r 0
B 4 r 0
B 4
r 0 B ^ r 0 b
r 0-
B
r 0 b 4
!f 0
B 4 ŠT 0 B 4 If 0
»0
0
G. LOJZE IH GA. KRISTA ARKO
z otroci ALENKO, MIHCEM in MARIJO KRISTINO
LOCKPORT, IL
Želijo vsem znancem in prijateljem
MNOGO VESELEGA ZA VELIKO NOČ!
G. JOŽE IH GA. FRIDI ARKO
z otroci Eriko in Filipom in staro mamo Gertrudo Logonder
Lemont, 111.
Želijo vsem poznanim rojakom
MNOGO VESELEGA Z VELIKO NOČ!
G. T0HE ARKO Z MAMO PAVLO
Lemont, 111.
želita vsem poznaneem in ostalim rojakom
BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ!
G. STANE IN GA. MIHAELA SIMRAYH
Z OTROCI MAGDO, HERMANOM, STANKOTOM IN BERNARDO
Lemont, IL
Želijo vsem prijateljem in znancem BLAGOSLOVLJENO ALELUJO!
G. JANEZ IN GA. MARIKA ARKO
z malo SONJO
Chicago, IL
Želijo vsem poznanim rojakom in prijateljem
VESELO VSTAJENJE!
V tem velikonočnem času se mu budijo v glavi spomini na velikonočno zvonjenje v starem kraju. Ta praznična melodija iz neštetih zvonov je donela od cerkve do cerkve, od griča do planin in zadnjega kotička slovenske zemlje. V tem velikonočnem zvonjenju doni nekaj sladkega in zvišenega, doni sama dobrota, tipično znamenje slovenske duše in slovenske zemlje.
Na velikonočno nedeljo zjutraj v Ameriki pe bomo slišali tega zvonjenja, toda vseeno nam bo korak prožnejši, lica nasmejana, kajti na Veliko noč ni nič zlega, nič temnega, v nas je praznik pesmi, praznik prešernega veselja in sreče v naših srcih. Naj bo ___
Aleluja pobožna zdravica pri-	'Sth&hSDhSDfa&tl&fa&fa^
JOLIET, IL
>	I
Rev. Tadej Trpin, župnik Rev. Krizolog Cimerman, pomožni župnik Msgr. M. J. Butala, župnik v pokoju
Želijo vsem faranom in prijateljem
VELIKO VELIKO NOČ!
B
if
B
r
B
r
B
if
B
Jože in Marija Bernik
CHICAGO, IL
/
ŽELITA VSEM ZNANCEM IN DRUGIM ROJAKOM
VESELO VELIKO NOČ