252. številka. Ljubljana, v sredo 4. novembra XVIII. leto, 1885 Uhaja VHV.K dan avc^er, 12.101.J1 Ledelje 111 prazniku, tur velja po pošti prejeman za a v »tri j s ko-ogersk« dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 pld., za Četrt leta 4 gld., za joden mesec 1 gld. JO ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za Mtrt leta 3 gld. 30 kr., za jedou mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računaše pa 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za t ti je deželo toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če bo oznanilo jedenkrat trnka, po 5 Ur., će se dvakrat, in po 4 kr.} če se trikrat sli večkrat tiska Dopisi naj se izvole trankovati. - Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravnišlvo jo v Rndolfa Kirbifta hiii, „Gledaliska stolba". Upravni fitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Francoska in Danska. Danska spada po številu prebivalstva in po svojih silah sicer mej vlasti tretje vrste, a njena leža je strategično toli važna, da se mora jemati v po-štev. Poleg strategične važnosti pa ima še drugo posebnost, ki jej zagotavlja velik in vedno čutneji upliv na evropsko politiko, in to so tesne rodbinske zveze s prvimi vladajočimi hišami v Evropi. Kralj danski more se ponašati, da mu je car ruski zet, da so mu isto tako obvezani princi angleški in kralj grški, da je z ženitvami svojih hčera imel veliko več sreče, nego na bojnem polji. Na tej sreči mu je marsikdo zaviden, zlasti odkar se skoro vsako leto v Kodanji shaja toliko kronanih glav in mogotcev, odkar je znano, da je v danski prvostolnici ključ za marsikatero politiško tajnost in spletko. Ta zavist pa se je še podvojila, ko se je nedavno danski princ Valdemar poročil s princesi njo Orleansko ter tako Danska prišla v do-tiko z uplivnimi francoskimi rodbinami. Naravno je, da ta dogodek Nemčiji ni bil baš po godu. V Fran-coskej pojavila se je pri zadnjih volitvah itak že precej močna monarhistična sapa, rečena ženitev utegne jo pa še ojačiti, bolj, nego je za Nemčijo, ki ima glede Francoske in Danske slabo vest, ugodno in koristno. Zaradi tega se nam ni čuditi, da nemški listi obširno razpravljajo rečeno ženitev in izvajajo iz nje vse mogoče posledice, poudarjajoč, da so s tem Orleanci prišli v zvezo z Dansko, oziroma z Rusijo. Tako n. pr. je „Ktilnische Zeitung", ki svoje informacije dobiva neposredno i/. Berolina, pri tej priliki priobčila naslednji članek: „Ženitev danskega princa Valdemarja s priti-cesinjo Marijo Orleansko je predmet, ki z običajno kratko „dvorno vestjo" še ni opravljen. Javno mnenje na Francoskem spaja s tem dogodkom toliko nad, da je tudi za inozemstvo dovolj povoda, ta dogodek pretresavati. V Nemčiji opažalo se je pred vsem, da je generalni vikar monsignore Hulst, ki je v graščir-ski kapeli v Eu ženina in nevesto po katoliškem obredu poročal, v svojem nagovoru govoril o prijateljstvu mej Dansko in Francosko in ka/al na to, da imata obe deželi vkupna trpljenja in vkupne nade. Izvestno je, da so tudi vse druge besede orleanskega generalnega vikarja v prvi vrsti imele namen, povedati Francozom, da bi tudi orleanska Francoska zmatrala za svojo nalogo, zopet priboriti si Alzasijo in Loreno in da pri pri tem početji smela zanašati se na monarhične alijanee. Orleancem gre pred vsem za to, da se v Francoskej zopet ustanovi monarhija. Da so v ta namen z lepimi obljubami in obeti jako radodarni, je manever, ki je prav prozoren. Sredstvo, kateremu so se pridružili princi Orleanski po poroki v Eu, jim je ugoden povod, da se ponašajo z rusk im prijateljstvom; to daje Francozom misliti, kajti s tem dado se gojiti da eč segajoče nade. Zategadelj rodbina Orleanska pri svojih naporih, da bi se zopet ustanovila monarhija, rada išče zaslombe pri Rusiji in orleanistično Časopisje našo-pirja vsako stvar, ki se more tolmačiti kot utrditev prijateljskih odnošajev mej rusko-carsko rodbino in Orleanci. Pogosti pohodi ruske gospode v Chantillv, potovanje vojvode Chartres-skega v Peterburg, kakor tudi naznanjena in pričakovana prisotnost carice ruske v Eu objavljali in uporabljali so francoski listi, ki javno ali tajno služijo ideji Orleancev, jako spretnim načinom. Republikanskej vladi na Francoskem^, ki je vsled naraščanja monarhistične propagande že oprezna postala, so te spletke Orleancev jako neprijetne. Republikanska vlada čuti, da kolikor ruskega prijateljstva si princi Orleanski pridobe, toliko ga njej gre v zgubo. Ne bilo bi torej čudno, 1: o bi vnovič tako živahno 11 a g I a š a n e razmere mej rusko carsko obi tel jo in orle-a n s'k i m i pretendenti francosko republiko napotile, da si išče prijateljev o n d u, kjer sme z nekoliko gotovostjo sklepati, da so nasprotniki Rusiji." Iz učiteljskih krogov. (Dulje.) Odprite „Drugo Perilo" na 143. strani, kjer boste čitali zgodovinsko črtico iz življenja Rudolfa Habsburškega, ki je ob nekej priliki podaril svojega konja duhovniku, ki je n^sel sv. popotnico umirajočemu človeku onostran potoka, ki je vsled dežja tako narastel, da je odnesel leseno brv! Le čitajte, videli boste, da ta zgodovinski sestavek jako upliva na moralni in verski čut učeče se mladine! Naslednji zgodovinski spis nam pripoveduje o srčni LISTEK. od J. ITI i h-ti. n. Treh stoletij bilo je treba, da je zmagal križ, ter so propali paganski templi in se utrdila krščanska cerkev, z njo pa utrdila podlaga čisto novej civilizaciji in drugej umeteljnosti. Kakor vsa tisočletja in pri vseh narodih, bila je tudi tukaj ideja ča stenj a Boga podlaga napredku in razvoju izobra-ziteljnih umeteljnostij. Z začetka slabe in neznatne razvile so se do sedanje velikosti in moči. Vso to dobo predstavlja nam Flisovo delo v besedi in podobi. Čuditi se moramo razločku mej vlažnimi kletmi in temnimi katakombami prvih stoletij krščanstva in velečastninii katedralami in stolnimi cerkvami sedanjega časa. Kaka razlika je mej prvimc kristijanskima cerkvama svetega Siksti in sv. Cecilije ali pa celo katakombo svete Nežo in cerkvijo sv. Petra v Rimu ali pa Ajo Sofijo v Ca- rigradu ! Kdor čita Flisovo delo, naj nikar ne pre-skaka dobro premišljenih razprav o starokršćanskih cerkvenih stavbarstvih. Vsacega morajo zadovoljiti, kdor ima kaj pojma za cerkveno arheologijo, ako je vsaj splošno izobražen. Gospod pisatelj ima popolnem prav, ko trdi, da je krivo mnenje nekaterih da je mej starokristi-jansko in tržno baziliko (basilica forensis) bilo kaj druzega občega, kakor ime. Sicer so res prvi kristijani podobo svojim cerkvam vzeli od tedanjih tržnih bazilik, pa so jo spremenili, kakor je to zahteval namen, — kajti krščanska cerkev bila je vender kaj druzega kakor tržna ali sodnja dvorana. Kranjska nema nobene niti prvotne niti pozneje zgrajene bazilike. G. in 13. julija 1881 leta priobčili smo v Novicah popis morda najzanimivejše, vsekako pa naj-starše, kajti sezidana je že pred 392. letom, in najbolje ohranjene bazilike namreč: „Svetoga Klemena v Rimu. Tedaj smo izrekli misel, da na Kranjskem ni nobene bazilike in h kratil poprosili, 'a se nam naznani, ko bi katera bila. Določnega odgovora nesmo dobili, samo v nc- hratovski ljubezni Leopolda in Friderika, ijsinov Albrehta I. O cesarji Franci se pripoveduje, kako je šel za rakvo nekega ubožca, ter dal s tem lep izgled itd. Le berite vse zgodovinske sestavke in videli boste, da se iz njih veliko učimo, da so nam pravi idej a I i, kako moramo živeti, da dosežemo dvojni naš namen! Li ne veste, daje zgodovina knjiga vseh narodov, pravo ogledalo njih živenja, raz-kazovalka njih navad in postav, da nam je nekaka oporoka naših prednikov, razjasnjevalka in p o p r a v I j a 1 k a sedanjega, a izgled prihodnjega časa, da je ravno ona znamenita učiteljica v mnogih rečeh?! Ne! vsega tega vi ne veste Umeje pa se, da zgodovine ne predavamo, tudi ne govorimo o tistih mnogih kočljivih zadevah srednjeveških papežev, marveč pogovarjamo se, kakor Sokrat i njegova metoda) o raznih zgodovinskih podobah iz kojih se učimo ljubiti Boga, vero, domovino, koje nam slikajo raznovrstne neupogljive značaje itd. Li ne veste, da besede mičejo, a i/Zgledi vlečejo, — in ti zgodovinski sestavki neso nič druzega kot izgledi, ki otroka za jedno ali drugo čednost navdušujejo, da v svoje j mlađi duši sklene: „Tudi jaz hočem biti tak, kako r š n a sta bila F r i ti e r i k in Leopold, tudi jaz hočem ljubiti s t a r i š e in jim pomagati, kakor „Mladi Vukasovič". (II. ber. pag. 14G) itd ! Ker ste nam očitali, da so za moralno odgojo izročene nam dece čisto nič ne brigamo, in ker sem ravno pri šolskih berilih, naj Vam z šolskim berilom dokažem, da je Vaš izrek neresničen, da so neopravičeno zaletavate v šolstvo in učiteljstvo. Le preglejte etični del vsacega berila, kake berilne spise zapazite ? Že prvi sestavek (II. Ber.) je lepa pesmica : Molitev. V drugem se nam pripoveduje o trojih naših prijateljih, nadalje, da sloga jači, a nesloga tlači, da je zadovoljnost polovica srečnega življenja, kaj naj nam bode prva skrb, — da Bog pomaga onim, ki so zaupljivo nanj obračajo, da ne smemo krasti, ne lagati, bodimo skrbni in varčni, naj povraćamo hudo z dobrini itd. Učitelj razpravlja tedaj vse one spise po vseh kem pogovoru se nas je od avtoritativne strani opozarjalo, da je naše mnenje krivo, kajti cerkev v Ribnici je neki popolna bazilika. Te cerkve sami nesmo vidili, a v našem mnenji je nas potrdila opazka gospoda Misa na strani 145, iz katere so razvidi, da je cerkev v Ribnici zgrajena le v romanskem slogu z nekaterimi pridevki renaissanco. Cerkve z dolgo ladijo, z jedno, dvema ali štirimi postranskimi ladijami so sicer na videz podobne bazilikam v resnici pa neso, h temu spada še kaj druzega, zlasti pa brez ozira na drugo „at-rium" za pokorijence in čistilni umivalnik, potem narthex za spokornike 2. vrste in tribuna; v več bazilikah stoji le za par stop inj višjeod apsisa nahajajoči se altar, katerega previšuje baldahin, tako prosto, da je duhovnik, kakor v grških cerkvah obrnen z obrazom proti ljudstvu. Taka bazilika je cerkev v Poreč i. Prehod od bazilike je bizantinski slog. Pisatelj ni sicer naravnost, izrazil, ampak mej vrstami se čita, da ta slog ni pripor"" ti za katoliške cerkve. Mi v tem ozhu ne bomo izrekali nikako sodbe, ker ti pojmi še neso znanstveno dovolj pojasneni. metodičnih, logičnih, slovniških pravilih, ker glavni uka/. pravi: vse na podlagi berila! Govorite, li ne vzhuja v otročjih srcih ves etični del naših beril čute nabožnosti, moralne, simpatične in tudi estetične čute, — in kaj neki je ..moralna o«lj;<>ju". kakor vzbujanje, gojenje in kr epe u je omenjenih čutov, — govorite, če ste brali kacega pedagoga od Ko-menskega ia Pestalozija, tja do brezverca Frickeja če se Vam rači!! In denašnje šolstvo prezira „moralno odgoje", ko vendar že 1. paragraf govori, da naj se ves pouk v ljudskej šoli naslanja na ver^ko-iiriiviio podlago. Tedaj vidite, da moralnost ne pride po novih šolskih postavah nikakor sama, marveč, tla se za to z vsemi pedagogijskim! sredstvi skrbi po ukazu ravno iste šolske postave, kojo tako neumestno napadate!! Pa, porečete, — a učitelji se vsega tega ne drže. Recite še jedenkrat, prosim Vas. Preidimo za trenotek zopet k onim predmetom, ki Vam v ljudskej šoli ne ugajajo. Razen petja in zgodovine, ki razen specijalnih koristij uplivata tudi na moralno odgojo, ni Vam po volji tudi — geografija. Kaj pa se uči iz geografije V Kje sme sedaj? V šoli, v trgu K/ na Goriškem, v Avstriji, v Evropi, — otroci se nauče tedaj spoznavati svoj domači kraj, našo ožjo in širjo domovino, najimenit-neja morja, dele sveta, itd. Sevc, pred 20. leti se vsega tega ni učilo, a bili so takrat vse drugi časi, j po kojih Vi, to se umeje, tako željno hrepenite! j Drugi časi, druga vprašanja, druge zahteve! Pred 50. leti se je človek pri vojakih malo „ausrihtal", pa je dobil dobre in celo mastne državni; službe! In danes? Li ne razvidite razlike danes in danes 20 let!? Tudi geografija upliva na moralno odgojo, če že hoćete — osobito pa zvez d ozn a nski del, kakor tudi prirodoznanski. Vsemogočnost, neskončno dobiotljivost, — to spoznajo otroci, ko se pogovarja učitelj z njimi o solnci, luni, o zvezdah o njih neštevilnosti in njih neumljivej velikosti, itd. Ce bi bil prav kak učitelj malo — — liberalen, — saj so vsi spisi že na versko-nravnej podlagi, — in vse na p o d 1 a g i berila, - pravi naše vodilo. Če bi pa bilo v berilu kaj napačnega, nevarnega, — govorite, in slušalo se Vas bode! Kaj se uči pa iz fizike? Po največ popolnem navadne prikazni v naravi! Li ne veste, da naš narod celo najnavadnejše naravne prikazni tolmači na prečudne načine, ki so v najožjej zvezi z vražo, co-pernijami, itd. in to, vidite, tako prazno-verstvo se s poučevanjem fi/.ike odstrani. Seve da jej to ni jedini namen, a za najin slučaj naj bode dosti! Nu, da Vam pouk v nemščini ni po volji, tega Vam res nikdo ne zameri, Slovenec namreč, — — a učiteljstvo temu ni krivo! Učiteljstvo ve to najbolje, da je ta pouk nezmisel, brez vsacega smotra!! S temi vrstami sem tedaj dovolj dokazal, da je Vaša trditev le zlobno hujskanje, ki je vredno vsake graje, in — - — da nemate „kršanske ljubezni", ki j e z „moralni m življe njem" ven-derle v tesnej zvezi! Vender pa še neseni končal! Verskemu pouku je odločenih v vsakem razredu po dve uri na teden, a v prvem dve in pol uri. Če bi bila tedaj Vaša trditev resnična, kar i sam pa ovrgel in ovrže tudi vsakdo, kedor pozna | današnje šolstvo, — tedaj izgojujte mladino pa Vi n vsi Vaši tovariši, da bode taka, kakeršna hočete j imeti! Porečete, malo ur na teden nam je določenih! j Dovolj! — odgovarjam Vam jaz, a uporabiti jih ne j znate. Izjeme, in to častne izjeme so tudi tu, — | — — a redke. — — — reilke. Za verski pouk imamo tri potrjene katekizme, I od kojih se rabita le dva. Mali katekizem v j prvem, a „Krščanski nauk" v vseh ostalih raz-redih, tedaj skozi celih pet let. Kako dolgočasno i mora biti otroku, ki skozi celih pet let tolče jedno in isto? Variatio deleetat!! Ko se je šolstvo organizovalo, prepustilo se je izdelanje učnih načrtov duhovnim oblastnijam, — a kde so, da bi se otroci koncentrično naučili v 6 letih ves potrebni krščanski nauk, da bi se smoter verskega pouka tudi dostojno dosegel ?! Hic Rhodus —--- tu Vam je naloga tu pišite, pristajalo Vam bode, - — — — a glede druzega pouka odrekam Vam vso konipetenco! (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V L j u b 1 j a n i 4. novembra. Čehi bi radi, da bi se razpustil moravski deželni zbor, vlada pa neče nič slišati o tem. Mi-nisterstvo vedno trdi, da sedanja deželnozborska večina ni dala dovolj povoda za razpust. Čehi se pa s tem ne dajo oplašiti in hočejo v deželnem zboru brez usmiljenja razkrivati vse krivice, katere ! morajo moravski Čehi trpeti od Nemcev. Ker bode nemška večina gotovo ta očitanja porabila, da bode napadala ne le Cehe, ampak tudi vlado, bode se potem že našel kak povod za razpust. Vtiauje rtr/are, Kalnoky-jev govor v delegacijah v IliiMiji ni napravil nič posebno dobrega utiša. „Novoje Vremja" misli, da, če je Avstrija hotela zagotoviti Carigradski konferenci kak vspeli, morala bi bila porabiti ves svoj upliv, da prisili Srbijo razorožiti se. Tako pa misli ta list, da se postopanje Avstrije ne strinja z avstroruskim prijateljstvom. Salisburv je naročil angleškemu veleposlaniku, da naj na konferenci glasuje za status quo aute, a nikakor ne sme privoliti, da bi se odstavil knez Aleksander. Itolgarskc čete, katere so postavljene proti Srbiji, zbrane so na treh krajih. Glavna moč je zbrana pri Caribrodu, kjer stoji 20.000 pešcev, 6 baterij in 2 eskadrona konjice pod poveljstvom kneza samega, pri Trnu sta dva batalijona pešcev. 3 ha terije in 1500 prostovoljcev. Pri Vidinu je 4000 prostovoljcev, 5 batalij trnov pešcev, 5 baterij in l eskadron. — „Temps"-a dopisnik razgovarjal se je v Sofiji s Karavelovom in Stranskim. Bolgarski mi-nisterski predsednik bil je ravno dobil depešo iz Belega grada, v katerej se Srbija pritožuje, da imajo Bolgari 200 Srbov zaprtih. Njemu se to zdi smešno. Res imamo zaprtih kakih 30 srbskih vojaških begunov, katere moramo rediti in bi se jih radi znebili, rekel je Karavelov. Kar se tiče srbskih kompenzacij, bodo Bolgari rajši odrekli se združenju, nego da bi kak kraj odstopili nenasitljiveinu in nezvestemu sosedu. Stranski mu je pa pojasnil, tla je uzrok Plovdivskemu prevratu slabo gospodarstvo vlade. Javni denarji so se zapravljali. Karavelov trdi, da je bolgarska vlada tu popolnem nedolžna. Ko bi bolgarska vlada in knez no bila tako hitro posegla vmes, bilo bi prišlo do prelivanja krvi v Vzhodnji Rumeliji. Stranski misli, da bode vsaka druga rešitev, kakor združenje, imela slabe posle* Dr. Anton Springer pravi odločno, da se ime bizantinsko zlorabi, kajti vse, kar je navstalo v tako imenovanem temnem stoletji srednjega veka imenuje se bizantinsko." Gospod Flis pravi, da na Kranjskem ni bizantinskih cerkva. Semtrtja se Trnovska cerkev v Ljubljani in Vrhniška napačno bizantinski imenujeta. Pa tudi na Koroškem in Štirskem in nikjer mej Slovenci ni nobene bizantinske cerkve. O bizantskem slogu velja tedaj isto, kakor o bazilikah. V 60. letih je priznani arhitekt namreč c. kr. stavben sovetnik Kavra v Pragi izdal knjigo o grajenji katoliških cerkva in svoje dotične načrte nazivljal izrecno „bizantinske." Cerkvi v Trnovem in na Vrhniki nesta z neznatnimi premembami nič druzega kakor kopiji ali vsaj projekta po Kavrovem delu, in če pisatelj načrte na katerih je osnovano njegovo delo, imenuje bizantinske, tedaj je trditev, da sta te dve cerkvi zidani v bizantinskem slogu nekoliko opravičena, kajti Kavra je bil znan arhitekt. Vendar se mi strinjamo z gospodom Flisom popolnem, kajti glavni karakteristiko n tega sloga je namreč srednja zgradba s kupijo nad sredo kvadrata ; vender brez zvonikov, kateri pripadajo poznejšej romanskoj dobi. Da je Trnovska cerkev v Ljubljani, ne glede na glavni načrt in arhitektonsko opravo, zlasti na portalu in zvonikih pristno romanska, razvidi se iz razredbe članov na strani 87 nahajajoče podobe stolne cerkve v Trieru in na listu 15 št. 5 . narisane cerkve Marije v Laachu na Reni iz leta 1156. Poslednja podoba opatsko cerkev kaže le od . zadnje strani. Stran 95. 4 zvezka D. Schnaase-ovo. : Kunstgeschichte Diisseldorf 1870 vidimo celo po-j dobo te jako zanimive cerkve, katera ima popolnem ; tipus Trnovske cerkve, in na katerej sta zmešana ! bizantinski in romanski slog. Koliko dovršenosti pa l more doseči bizantski slog, kaže slavna cerkev sve-! tega Vita!a v Raveni in sv. Marka cerkev v Benetkah in Aja Sofija v Carigradu. Koncem bodi še nam pokazati na neko drugo zadevo, kjer bi se dal pri nas dal porabiti bizantski slog. Ne, da bi se želeli spuščati v kako polemiko, opozarjamo one, ki so sklenili zidati „Narodni dom", da bi po naših mislih zato bil bizantski slog najprimernejši. (Dalje prih.) dice in ne bode trajna. Ako pa Evropa ne ve drugega sredstva, da potofaii hrepenenja druzih balkanskih držav, nego razdelitev Bolgarov, bodo Ru-mclijci rajši odrekli se združenju, nego bi pa dopustili, da se Srbija povefcša z bolgarskim ozemljem. Najbolje bi bilo v tem slučaji, da se Vzhodnja Ru-melija imenuje za avtonomno kneževino in se jej pridružijo nekateri makedonski okraji, tako da bi se toliko povekšali dohodki te dežele, da bi mogla shajati. Se ve da bi ta rešitev zopet imela slabo stran, tla bi na Balkanu dobili zopet jednega vladarskega tekmeca več. Karavelov ni nič vedel povedati dopisnika, kako mislijo velevlasti rešiti to stvar, a nadeja seT da se bodo ozirale na želje in koristi Bolgarov. — Proti dopisniku „Berliner Tag-blatta" izrazil se je pa Karavelov, da le ruska vojska bi mogla odstraniti kneza, nikakor pa srbska. Vse ceste, ki iz Srbije vodijo v Sofijo, so dobro zavarovane, in Turki bi tudi pomagali Bolgarom proti Srbom. Bolgari bi se najrajši naravnost pobotali s Turčijo, toda se še ne more pogajati, dokler je kaj upanja na konferenco. Ko bi pa konferenca bila brez vspeha, je pa verojetno, da se Turki in Bolgari sporazumejo. Na ugovor posamičnih vlastij bi se potem ne oziralo, ker se vender ni bati od nobene strani vojne sile. Izmej onih toček vzhodnje-rumelijskega statuta, ki se imajo premeniti, je najvažnejša ona, ki določuje razdelitev rumelijske in bolgarske uprave in tako napravlja dvojne troške. Te dni je arkska, vojska dobila 40.000 novih pušk Na Francoskem naročeni novi topovi so že tudi zgotovljeni, samo prepeljati jih še treba v Srbijo. Za prevoz bode treba 10'» vagonov. Do konca tega leta morajo vsi topovi biti v Srbiji. — Slušatelji vojaške akademije in vsi rezervni vojaški uradniki so odšli k vojski. Govori se, da Srbija vsekako hoče po sklepu konference začeti vojno in zasesti bolgarske okraje Vidin, Verkovec, Trn, Ki-stendil in Sofijo. — Dunajski dopisnik „Narodnih Listov" se je razgovarjal z nekim srbskim diplomatom o sedanjem položaji. Ta mu je zagotavljal, da so razkladanja Kalnoeky-ja napravila na Srbe dober utis. Srbija nič druzega ne želi, kakor status aiiake«ii veljavo zakon, kateri ima namen preprečiti vse državi sovražne agitacije. Ta zakon prepoveduje zborovanja, kjer bi se sklepalo kaj državi sovražnega. Kdor bi po-I veličeval politične zločine, ščuval prebivalstvo, trosil laži, da bi tako budil sovraštvo proti državnim na-pravam ali vladi, kaznoval se bode z ječo. Kdor bi skušal vojake zapeljati k nepokorščini, obsojen bode h kazenskemu delu. Uradniki se bodo mogli kaznovati z zgubo svojega mesta, upokojenim se bode lahko ustavila pokojnina. Ustaje v SiKlaim še ni konec. Ce tudi sta Mahdi in Osman Digma mrtva in je abisinski vojskovodja Ras-Alula potolkel ustaše, vendar neso poslednji izgubili poguma. Na vso moč še zavirajo prodiranje Ras Alule proti Kassali. Angleški listi poročajo, da imajo ustaši pri Abu-Hamidu zbranih 30.000 mož, kateri nameravajo prodirati skozi puščavo in napasti Koroško. Kakor se govori, so ustaši posekali tudi posadko v Sennaaru in njenega mudirja. Domače stvari. — (Dolenjska volitev.) Kakor čitamo v „Politiki" in v „Pokroku" bode dopolnilna državno-zborska volitev v dolenjskih mestih v prvi polovici decembra. „Narodni Listy" pišejo, da bi bili proti potrditvi Šukljejeve volitve kompaktno glasovali: Vsa opozicija, klerikalci inmanjšinaposlancev slovenskih. — (Krajcarska podružnica „Narodnoga Doma" v Ljubljani.) Neki rodoljub, ki nam je te dni vrnil razprodano kraj carsko knjižico, opozarja nas na to, da bi razvili agitacijo za nabiranje doneskov na korist zgradbi »Narodnega Doma" v Ljubljani tudi med poverjeniki „Družbe sv. Mohora. Pomislimo, pravi, ce vsak poverjenik tu stori svojo dolžnost, koliko bi se lahko nabralo. Če bi sleherni ud dal vsak mesec le krajcar, in storil bi to gotovo radovoljno, bi znašala med udi „Družbe sv. Mohora" nabrana svota po preteku leta pri ogromnem številu udov nad 3000 gld. Ker ima nadalje „Družba sv. Mohora" svoje ude povsod, po vsem Slovenskem pa najmanjših farah, vaseh in selih, bi prodrla ta ideja med maso našega naroda in bi se začelo za „Narodni Dom" zanimati na ta način skupno Slovenstvo. Lepa ideja, zdrave misli in hvaležni smo gospodu, da jih je sprožil. Reči moramo, da smo sami že mislili večkrat na to. Na drugej strani se nam pa uriva vprašanje, se li da to tudi izvršiti. Da se vodstvo „Družbe sv. Mo-hora zanima za našo idejo, ker je, za kar mu bodi naša najtoplejša zahvala, dalo natisniti naš oklic v i družbenem „Koledarji" (gl. Koledar za 1 188G str. 175) in s tem oklicem opozorilo svoje ude na jako I potrebno zgradbo „Narodnega Doma" v Ljubljani ni brez pomena in bo gotovo dobro uplivalo na slo- i vensko občinstvo. Preudarimo stvar; pri priliki kaj j vet o tem. Pretečeni teden je bil posebno srečen. Razprodanih je sedaj že 15 knjižic. Razen že omenjenih 11 vrnile so se nam namreč te dni razpro- ; dami sledeče krajcarske knjižice: kot 12. knjižica • pot št. 47 (poverjenik g. F. G) z Dunaja, kot 13. pod št. (57 (poverjenik g. J. G.) z Vrhnike, kot 14. pod št. 1 (poverjenik g. F. S.) iz Metlike in kot 15. pod št. 238 (poverjenik g. U T.) iz Ljubljane ; zadnjo kupil je omenjeni gospod celo sam, že tretji slučaj te vrste. Lepa hvala vsem ! (Denar : in ghuila pošiljati je g dr. Josipu Staretu, blagajniku „ Narodnega Doma v Ljubljani.) —(Za četrto porotniško zasedanje v Rudolfovem) imenovan je okrožne sodnije pred- j sednik g. Vincencij Jevniker prvomestnikom, de- | želne sodnije svetnik g. dr. Anton Vojska pa njegovim namestnikom. — (Ljubljansko barje) je vse preplavljeno, da je velikemu jezeru podobno. Vasi Haupt-manca, Ilovca in Črna Vas so vse pod vodo in vse j hiše na barji podobne so malim otokom. Včeraj od- j poslal je magistrat nadzornika redarjev g. Bertola j z nekaterimi redarji na barje, da so ogledali pre- j plavljene kraje in se prepričali o stanji. Ako dež poneha, bodo barjani brez posebne pomoči pretrpeli, Bicer jim pa bode treba dovažati drv in soli, ubož- j nejšhn tudi živeža. Ker so vse ceste in steze pod vodo, občujejo barjani moj seboj le po plavih, iz desk za silo napravljenih. Nekateri morali so za živino, da ne pogine, napraviti posebne odre. Skoda je velika, ker je setev pokončana in se bodo razni pridelki pokvarili. — (D r u š t v o z d r a v n i k o v n a K r a n j s k e m) zborovalo je 28. t. m. Ko se zapisnik zadnje seje prečita in odobri, poroča tajnik prof. Valenta, da so pristopili društvu gg. dr. Samec v Kamniku, štabni zdravnik dr. Spanvol, Morseber v Zagorji i okrajni ranocelnik Bdrvar v Novem mestu, ter izstopil vsled preselitve dr. Seshun. Potem se preide k dnevnemu redu: 1. Primari] dr. Dom Ig predstavlja bolnika, kateri je zbolel za „psoriasis" in ob jednem za ma-kulo-populoznim sifilidom. 2. Ces. kralj, okrajni zdravnik dr. BI n ter iz Kamnika predava o „herni-otomiji" na deželi. Govornik pretresava vprašanje, kedaj sme zdravnik na deželi izvršiti to operacijo, in kedaj naj ga pošlje v bolnico. Potem nariše v kratkem način operacije, sosebno se protivi rabi škarij. Da se vsa ta operacija, kolikor mogoče aseptično izvrši, je razumljivo. Govornik meni, da se naj po izvršeni operaciji rana takoj zašije, ter ne drenira, tako ga je Bkušnja učila pri njegovem poslu kot sodnijski zdravnik, da se penetriraj oče trebušne rane, pri katerih črevo predpada, koj zaključijo, oziroma zašijejo, in da se skoraj v vseh slučajih zadobi dober vspeh. Isto tako ravna on pri herni-otomiji, ter ima zabeležiti skoro v vseh slučajih rešitev bolnika. Po operaciji se mora insultovanemu črevesu dati časa, da si opomore, zaradi tega ne rabi nobenih purgancij, nego da operiranemu opitim, da se zabrani peristaltika. Nikdar pa ne rabi ledu za okladke, kar čreva še bolj k peristaltiki draži. Ako ima na razpolaganje poučene strežaje, ordiuuje mokre zavitke 14—16 stopinj C. po Wi nte r n i tz - i, ker to je tudi najbolj vspešno pri dojenčkih trpečih za katarom v črevesu. 3. dr. Gregorič demon-struje velikanskega otroka, katerega je z izvrstnim vspehom za mater vsled plečuo-trebušne leže moral obrniti. Operacija je bila jako težavna, kajti pripeljali so mater od 3 ure oddaljenega kraja v bolnico, ko je že na domu poskušal dotični zdravnik toda brezvspešno z obračanjem otroka izmotati, da je mej tem otrok poginil, je razumljivo. Demon-struja leže otroka v maternici ter njegovo umetno izmotanje, katero se da pri tacih ležah jedino le pri postranski leži matere izvršiti, kar prof. dr. Valenta popolnem tudi po svoji skušnji potrdi. Predavanje vladnega svetnina prof. dr. Valente se preloži vsled pozne ure na prihodnjo sejo. — (Pikantnost iz življenja Ljubljanskega.) Včeraj zvečer prihitela je elegantno oblečena in jako brdka mlada dama na južni kolodvor. Namenjena bila je v Line. Ko pri blagajnici izve, koliko treba plačati za vožnjo, vzdihnila je globoko in glasno potožila, da mora vse, kolikor premore, dati za vožnjo, da jej torej prav nič ne ostane. Globoki vzdihljaj opozoril je pa dva sinova Abrahamova na lepo damo in dobro vedoč, da je neprijetno, ako človek potuje, a nema denarjev, hotela sta se pri tej priliki okoristiti. Žarečih očij šla sta lepe nepoznanke iskat. Sreča bila jima je mila. Dobila sta jo in govorila sta ž njo. Kaj da sta govorila, tega naš poročevalec ni čul, a videl je, kako je jeden rečenih dveh zidov veselega obraza prihitel nazaj k blagajnici prosit, da bi se karta III. razreda, katero je malo prej rešila brdka ne-poznanka, premenila v karto II. razreda. To se zgodi in potomec Abrahamov odide radosten, že naprej računajoč, kako se bode na potu iz Ljubljane v Trebiž krasno zabaval. A nezgoda nikdar ne počiva in mej najrazkošneje sanje kane ti kaplja pelina. Ko žid z dobljeno karto pohotnih korakov pribiti na mesto, kjer bi imela biti lepa nepoznanka, ni od dame niti sledu. Mesto dame pa se prikažeta policaj in „famulus" tukajšnjega gledališča ter z neprijetno skrbnostjo povprašujeta po neki mladi dami. Dolgo so bila vsa vprašanja brez- i vspešna, naposled pa jima je že kdo moral kaj po- j šepetati na uho, kajti kakor dva jastreba na golo- '• bico, skočila sta po stopnjicah, ki drže v gorenje nadstropje. Zdajci začuje se glasen krik, potem go Sto besedovanje, naposled pa se prikažeta policaj in „famulus" z lepo nepoznanko v sredi. Pomagalo ni niČ, morala je ž njima. In odpeljala sta jo angeljca varttha v mesto, žid pa se je sam odpeljal proti \ Terbižuz mnogo daljšim nosom, nego ga je prej imel. ! — (Obrtnijsko pomočno društvo,) kateremu je načelnik gosp. J. N. Horak, kupilo je za 10.500 gld. hišo št. 8. v Židovskih ulicah in bode počenši od 1. maja p. 1. ondu imelo svojo pisarno. — (Tatvina.) Preteklo noč zlomil je neznan tat železje v stranskem oknu pritlične proda-jalnice g. Kreutzerja na Marije Terezije cesti št. 8, in ukral tri grude sladorja, nekoliko slanine in drobiža. Vse škode je nad 20 gld. Tatvina vršila se je baje zjutraj ob 4. uri zjutraj, vsaj tako trdi neka osoba, ki je tatu zapazila, a ga s krikom „ tat je, tntje!" preplašila. — (Tatvina.) Franu Košarju v Spodnji Šiški ukrala je dekla Zupančič mnogo perila in obleke. Ubežno tatico išče policija. — (O po vodnji) prihajajo od vseh strani j žalostna poročila. V Kranji je most v nevarnosti, vrhu tega je pa tudi trda za pitno vodo. — Sava, Savinja in vsi pritoki so silno narastli. Cesta mej Laškim trgom in Celjem je na več krajih pod vodo, ravno tako tudi cesta pri Vranskem. V Celji je Savinja 3 4 metra nad ničlo in več hiš v okolici stoji v vodi. — (Iz Ilirske Bistrice) se nam piše 31. m. m. Povodom odhoda nepozabljivega gospoda F. Višnjikarja, sodnika Ribniškega, priredila je čitalnica v prostorih g. Jelovšeka prijateljski večer, h kateremu se je zbralo okoli štirideset možakov. Sedanji gospod sodnik bil je v Bistrici več let kot adjunkt. V teb letih pridobil si je od vseh, ne le od inteligence, temveč tudi priprostoga ljudstva splošno priznanje, spoštovanje in ljubezen. Kdor ga je ponal, čislal ga je kot moža prave slovenske korenine, pravega narodnjaka in v svojih rečeh strokovnjaka. In ljubezen pokazala se je najbolj v večer omenjenega dne, ko smo se poslavljali od njega. — Napivalo se mu je od vseh strani in povzdigala se je njegova požrtvovalnost v službovanji. Posebno se je naglašala njegova zasluga glede izdelovanja novih zemljiških knjig. — Ribničanom čestitamo, da so dobili v svojo sredo tako vrlega moža. — (Sijajni koncert) pevskega zbora delavskega podpornega društva v Trstu bode v dvorani „Slovanske čitalnice" (Monte verde) v nedeljo 8. novembra 1885. Pri tem koncertu sodelujejo nekateri diletantje, diletantinje in civilna godba. Po koncertu začne ples. Čisti dohodek namenjen jo tondu gori omenjenega pevskega zbora. Ustop je 30 novč. za osebo. Ustopnice prodajajo so v uradu delavskega podpornega društva Via Molino piecolo št. 1, v tiskarni g. Dolenca, Via Torrente št. 12, pri g. Fr. Žitko, Corsia Stadion št. 1, in pri gosp. Kržo, Piazza S. Giovanni št. 3. — Spored: 1. D. Jenko: »Naprej*, popotnica godba. — 2. dr. Ben. Ipavec: „Mi vstajamo", zbor (novo). — 3. Riedel: „Potpouri slovanskih pesem", godba. — 4. J. Eumpf: „Ruža u pustinji", čveterospev (novo). — 5. Švarc: „Četvorka po slovanskih motivih", godba. — 6. Iv. pl. Zaje: „Hrvati", zbor s osmospevom (novo). — 7. Eisenhut: „Sokolada", godba. — 8. F. S. Vilbar: „Nezakonska mati", samospev za sopran s spr^m-ljevanjem glasovirja, poje gospica J. Piono (novo). — 9 dr. B. Ipavec: „Domovini", zbor s bariton-i tenor-samospevom. — 10. Titi: „Slovanska ouver-tura", godba. — 11. I. F. Tence: „Zgubljeni cvet", ženski čveterospev. — 12. A. Hajdrih: „Želje Slav-jana", zbor (novo). — Iv. pl. Zaje: „Finale iz opere Zrinski", godba. — 14. Ples. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. Odbor pevskega zbora. — (V kranjsko hranilnico) uložilo je meseca oktobra 1465 strank 307.277 gold., 1690 strankam pa se je 428.195 gld. 37 kr. izplačalo. — (Zemljovid balkanskega polu otoka) izšel je ravnokar na Dunaj „A. llartlebens Verlag'\ Dobiva se v vseh knjigotržnicah in priporočamo ga našim čitateljem, ker je prav pregledno in okusno izdelan. Cena mu je samo 60 kr. — (V bolnišnici Ljubljanski) odda se sekundarska služba. Prošnje do 30. t. m. vodstvu bolnišnice. — (Razpisani) sta službi dveh učiteljic na novi dvorazredni dekliški šoli na Vrhniki. Plača za jedno 450 gld., za drugo 400 gld. Ko bi sedanja učiteljica dobila prvo teh služeb, bode razpisana služba 4. učitelja na tamošnji čveterorazredni deški šoli s 400 gold. na leto. Prošnje do 16. t. in. Telegrami „Slovenskomu Narodu4': Budimpešta 4. novembra. V navzočnosti cesarjeviča, ministrov, dostojanstvenikov zaključila se je razstava. Po nagovoru trgovinskega ministra zahvalil se je cesarjevič vsem, ki so kaj k razstavi pripomogli. Kažoč na razvoj Ogerske, ki se je v razstavi pokazal, rekel je, da je razstava pomenljiv del tega razvoja (navdušeni eljen-klici). Z burno vspre-jetimi klici na kralja in domovino zaključil je razstavo. Praga 3. novembra. V pravdi zaradi napada pri Langenbrucku vsi zatoženci zaradi javnega na-silstva krivimi spoznani. HUbel obsojen na 7 mesecev, drugi zatoženci na 4 mesece težke ječe. Niš 3. novembra. Francoski poslanik Rever-seux izročil je danes svojo odzivnico. tiažne vesti, * (Nov ognjenik.) Časopis „Roma" javlja, da so v Fikunei v provinciji Palermo pomorščaki zapazili s svojega parobroda na jednem holmu ogenj in mislili, da se je tam ustavila kaka roparska dru-hal Oborožili so se od nog do glave in odpravili se naravnost proti ognju. Ko so hodili kake tri ure, in prišli na neko gorsko planoto, zaslišali so podzemeljsko grmenje. Potem so zaslišali nek čuden zvok in začel se je kakor dež usipati pepel in ogenj. Pomorščaki so se prestrašili in hiteli na svojo la-dijo. Pokazalo se je, da se je odprl nov ognjenik. * (Častitljiv gost.) Iz Novega Jorka se piše, da jo nedavno predsednika Zjedinjenih držav obiskal znamenit gost. Znamenit ni zavoljo svoje vojaške, politiške ali pa literarne slave, ampak s svojo starostjo. To je zamorec Nugent, ki je 125 let star. Poznal je in videl vse predsednike Zjedi-njnih držav od Jurija VVashingtona do Clevelanda. Videl je začetek republike in bil je priča njenega razvoja do današnjih dni. Predsednik je z veseljem vsprejel poštenega starca; povpraševal ga, je kako živi in kako se mu godi. Izvedel je, da je starec ohranil vid, sluh, duševne sposobnosti in jasnost duha. Nugent je tožil, da so mu poslednja leta začele noge teške postajati. Cleveland spremil je star-čeka do vrat in krepko mu stisnil roko. * (Ameriški narodni ponos.) Učitelj: „Kako je bilo ime prvemu človeku V" - Učenec: -Jurij \Vasbington." — Učitelj: .,Ne, prvi človek bil je Adam." — Učenec (zaničljivo): Seveda, če tudi inozemce prištevamo." * (Židovsko.) Mojzes: „Kaj dela tvoj sin, ali se še ni oženil." — Izak: Oh ne, in to je moja največja britkost. Preveč zbira. Že pred desetimi leti bil bi lahko priženil 100.000 gld, le pomislite, koliko je že obresti j zgubljenih!1 Tko želi dopisivati sa vanjskim svietom u sve-občem jeziku, neka pošalje svoju točnu adresu čim prvlje ravno u Pariz g. dr. Augustu Kerckhoils-u (professeur a V ecole des hautes ćtudes comiuer-eiales, 17 rue Vauquelin 17) ili meni na kr. realku Zagrebačku. Početkom siečnja 1866 izlaziti će u Parizu nov časopis „volabled11, koji će sve te adrese donieti. Prof. Juraj ltiittcr, tidel vohipuki.. Meteorologieno poročilo. Št. 12.173. (633—fj J (AS opa-iovauja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrom > Nebo Mokrili.i v min. 3. nov. 7. ziutrai 2. pop. 9. zvečer 738-89 m. 738 89 .m«. 739 31 o«. 7- 6° C 9G r 8- 2">C L. SV Z. z. avz. z. zah. obl. obl. obl. 000 mm Srednja temperatura 8-o°, za 1 7° nad uoruialom. Vremensko poročilo 3. nov. Zračni tlak se je povsod povsod povišal, ter je jako jednakomerno razdeljen skoro po vsej Evropi, samo na severnem Angleškem in na severu Evrope je nizki zražni tlak. Vetrovi so slabi in vzlečejo s severa in vzhoda. Nebo je v največ krajih oblačno. Dežja je bilo veliko samo ob Jadranskem morji, Morje se le lahko giblje. — Pričakovati je slabe vetrove, mrzlo in jasno vreme iu slana. ^u.ia.sijs^^ borza dne 4. novembra t. 1. (izvirno telegraficno poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .......... Zlata renta ........... B°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne »ikcije......... London .... ....... Srebro........... Napol. .... . . C. kr. cekini . .... Nemške marke .... 4°/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld Državne (trafike iz 1. 1864 100 gld Ogrska /bita renta 4°/„ .... „ papirna renta 5°/0 ... , 58/0 štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srečke 5°/„ 100 gld Zemlj uW avstr 4l/,°/0 zlati zast listi Prior, oblig Elizabetine zapad železnice Prior oblig Ferdinandove bov. železnice Kreditne urečke 100 gld Kndolto-> srečke . . 10 „ Akcije ;uir'lo-;.v8tr. banke 120 „ Trammwnv-drnšt veli 170 gld a. v. . . Tropinec in žganje iz vinskih drožij, •taro in novo blago, prodaja nt« drobno in d belo •T-A.IN1£Z VVAtiNER, posestnik žganjarnk-e v Modemu na Ogernkeiu. (024— 1 Proda se hiša štev. .H un Stniivm potu V Ljubljani iz proste roke. Hiša ta obstoji iz dveh poslopij, ima 7 sob, 2 kleti, blev, pod, šupo, 2 orali sveta, travniki in njive, je ■ ■kolu hiAi'. — Natančneje se izve pri Henriku -iru v hiši. (659—1> r&r^B-- t^r* ***** *^L*f? r^c • l^Tn* rw »m^n^jj 'i 82 gld. 30 kr 82 n 80 f? 109 15 N 99 n 35 n 867 — m n — n 125 35 m 9 f» 96'/, n M 5 n 94 01 % 65 126 % 75 ■ 171 n 50 ■ 98 35 s 90 n 40 v 104 n — n 116 — n 124 70 n 115 t) — 106 n 50 176 28 17 80 r 98 ji 25 n 1H2 ■ 75 Vinotoč „pri Štajerci" v Slonovik ulicah, v Bajer-jevi hiši, se je pred kratkem otvoril in točijo se v istem iz- 4, vrstna naravna Nlajeretka in avslri jsltu vinu, liter po 36, 40, 48, 69 in 60 kr., kakor tudi znano |p okusno Kosler-Jevo cartiko |»iv<». vrček mhuio J po 10 l*r. Obče znana iz vrstna kuharica pripravlja \ okiiH'.a gorka in mr/la jedilu, posebno za za- % )m 1U iu zvečer. Vsako soboto Jetterne in »e- ^ (•»'m' niiMiir ltlobuNice. K innogobrojnemu obi- "A sku se uljudno vabi. (658—1) S Enen Lucas Bols, * ustanovljeno leta 1575, katerih specijalitete: Curacao- Anisette, c. k. dvorni zalag^te-k. nizozem. dvorni zalagatelji, Amsterdam, se dobi v prvih prodajalnicah v (Cnracao-sko aniško Žganje) deželi. (&3i-3) I izrednim vBpehom. t ff Dijaške ustanove. Pri magistratu so s pričetkom tekočega šolskega leta izpraznjeni: 1., 2. in 3. mesto Jarnej Sallocberjeve ustanove po 50 gld. na leto. Pravico do te ustanove, katero podeljuje župan Ljubljanski, imajo dijaki Ljubljanskega gimnazija, ki so na Kranjskem rojeni, ubožni, lepega zadržanja in pa pridni. Prošnje, katerim je priložiti krstni in ubožni list, potem pa spričevali zadnjih dveh semestrov, ulože naj se «lo 20. novembra t. 1. potom šolskega vodstva pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat Ljubljanski, v 16. dan oktobra 1885. Župana namestnik: V on čina. V I -eiiilier^n„ na cesti v I>ot>i*uo odda se 8 I. Jan m hi j «'in žaga v najem. Kaj več se izve pri lastnici Ani I .11 ii^-it-jevi v Lember^u. (657—1) r : i l : ♦ ♦ i L RADHICHEEjBTa zaloga čevljarskega blaga, /iidovske ulice št. li, priporoča častitemu občinstvu svoje lastnoročne izdelke čevljarskega blaga za k«»m|mm1«», KONpe in otroke v najlepših izdelkih in po nijinžjili cenah. — Dalje opozarja imenovana firma na svojo bogato zalogo ' (603—6) čevljev za dečke in deklice, ki so izjemoma po Jako znižauej ceui ntzpi-odiijejo. ■»♦■♦^■♦♦■♦♦■♦♦■»♦■♦«ia*«H i ! s t i I e I! Čiščenje in zboljšanje «. Naj goto vejte, nrlhitrejie in nrjoenejie sredstvo za čišćenje in zboljšanje vina in popravljanja bolnega vina je prava francoska galerta tvrdke COIGNET A; C. v Pariza, Lyonu, Marneilln. To zajamčeno sredstvo i navodilom, kako Je rabiti, se vedno dobiva pri tvrdki A.llilMn\\\ v Ivjiihlj.ini. pisarna v Tavčarjevi palači. (fttjt—O) fluid pomnoženi, tudi konjski cvet imenovan, riii za d-gnenje v krenilo ndov pri konjib. Ta ev«r, mnogn let po izkušenih zivirozdravnikih in praktičnih poljedeic'ti glede učinka kot izboren sknčen te prznan koc najboljši zdravilen In krepilen, ohr«nl konja d let in priporoča posebno kot okrepčujočo pri rekonvalescenci. Jedino zalogo /,a liranjuko ima (656—1) LEKARNA TRNK0CZY" zraven rotovža v LJubljani. Velika Htekleiiicn velja 80 kr., 10 steklenic 7 gld. Po pošti se pošlje najmanj 5 steklenic. Izdatelj in odgovorni uroclnik : Ivan Ž el e z ni k a 15000001 j^ol si r kot največji tl«»liltek v najure'n«*-jnii islut-aji poiinja velika o«l Ilam-hurnke drtave y.a|amčena ilenar .n loterija. Specijelno pa: 1 prem. a mark H 00000 1 dobit, a mark 200000 ui dobit, a mark 100000 1 dobit, a mark 1 dobit, a mark 2 dobiti, a mark 1 dobit, a mark 2 dobit, a mark 1_ dobit, k mark 5 dobit, a mark 3 dobit, a mark 26 dobit, a mark dobit, a mark 106 dobit, k mark — *f'9 dobit, a mark fl 1 U dobit, a mark 818 dobit, a m-rk 31720 dobit, k mark 16990 dobit. :'i uiark 300,200, 150, 124, 100, 91, «7, 40, 20. 90000 80000 70000 (K)OOO 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000 5 00 145 Najnovejša velika, od visoke r»'«lt. od katerih se bode 5o.."»no sreću. Za žrebanje določeni skupni kapital znikša 9,550.450 mark. Znamenita prednost te denarne loterijo jo ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v mali mesecih in trieer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 murk, poraste v drugem razreda na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v lustetn na 100.000, v sedmem pu eventttvelnn na 500 000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark it'. Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena poripiHaui trgovski hiši in vsak, kdor jih hoče kupili, U«J B'J neposredno na njo obrne. Oastiti miročevalci se prosijo raročitvl pridejati dotiotie zneske v avstr;:sk h hankovcili ali pustnih markah Tudi se demu' lahko podije po poštnej nakaznici, na željo se naročitvu Izvrlć tudi proti postnemu povzetja. Za žrebanju prvega razreda velja 1 cela Ofi^inailiia srreka av. v. gld. H.HiK I polovica originalno »rerke av. v. gld. 1.70. 1 ćeirtinii ori^iiialnc «rc»ok.e av. v. gld.—.IMr. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke In ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega ue razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utia-nenini državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu sre-U proti pričakovanju nu ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ni ugajajoče srečko pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uiadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da n»m bo mogoče vsa naročila skrbno izvršti. prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa prod 14. novembrom 1885 nam direktno doposlati. (610-6) VALENTIN & C0, Bankgeschaft, Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne' 768031 7519