ORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	f
Abb. postale 1 gruppo	“ LaGIlfl 40 lil*
Lelo XX, Št. 84 (5767)
TRST, sreda 8. aprila 1964
EGIPTSKI TISK DAJE VELIK POUDAREK SARAGATOVEMU OBISKU
Saragat v Teheranu šele sinoči zaradi nevihte nad letališčem
Minister se bo danes razgovarjal s predsednikom iranske vlade in zunanjim ministrom, jutri pa ga bo sprejel šah Reza Pahlevi - Danes proslava 20-letnice kongresa CLN v Bariju - Poslanci razpravljajo o ukrepih proti konjunkturi
RIM, 7. — Zunanji minister Saragat je prispel danes zvečer z letalom v Teheran, kjer bo imel jutri razgovore s predsednikom iranske vlade Mansurjem in zunanjim ministrom A-ramom, v četrtek pa ga bo sprejel šah Reza Pahlevi, ki ga bo aadržal na kosilu. Saragat se je moral zadržati v Beirutu več kot je bilo predvideno, ker je na teheranskem letališču divjala peščena nevihta, ki se je polegla šele proti večeru. Prisilno bivanje v Beirutu je Saragat izkoristil za obisk Biblo sa in za ogled zbirke orientalske umetnosti.
Ves egiptski tisk je dal zelo velik poudarek obisku italijanska zunanjega ministra Saraeata, zlasti pa je podčrtal tista
tnesta v uradnem sporočilu o ~--------------77— .
zavile pristojbine na proizvodnjo bencina. Poslanci desnice ,n skraj-ne levioe so kritizirali vladno 11-krepe, poslanci vladne večine pa so jih zagovarjali in zatrjevali, da morejo vplivati na vzrose, ki so povzročili sedanjo krizo gospodarske konjunkture, in na konjunkturo samo. Demokristjauski poslanec Birna je napovedal popravek k zakonskemu osnutku o spremembi davka na dividende na podlagi katerega se ta _ davek ne bo uveljavil glede dobička, ki ga razdelijo zadruge.
V senatu so se najprej poM mili spominu osmih protifašistov, ki so padli pri Martinettu, nato pa se je začela razprava o zakcn-
razgovorih, v katerih se poudarja istovetnost v gledanju obeh ^lad na vprašanja miru. sodelovanja med obema državama v mednarodnih organizacijah, ba tudi vzdušje vzajemnega razumevanja in volja 00 izboijsa-h)u dvostranskih odnosov.
V poslanski zbornici se je za-™a splošna razprava o vladnih ukrepih za premostitev sedanje neugodne gospodarske konjunkturi. ki jih je senat že odobril. Ti Ukrepi zadevajo spremembo dose. danjega davka na dividende, pristojbino za nakup avtomobilov in motornih čolnov ter povišanja dt-
KONFERENCA O TRGOVINI IN RAZVOJU
Unesco o pomanjkanju tehničnega osebja v razvijajočih se državah
Predlogi jugoslovanskega delegata v odboru za <tnevidno trgovino»
skem osnuf u, s katerim se poviša sklad blagajne za razvoj juga od 180 na 200 milijard za ponovno leto 1904-65.
V	pripravah za četrtkovo sejo vodstva KPI se je danes sestalo tajništvo stranke, ki je določilo, da bo zasedanje centralnega odbora KPI v ponedeljek 20 t.m. Izvedelo se je, da so si člani tajništva izmenjali misli o aktualnih vprašanjih mednarodnega komunističnega gibanja, oziroma o ideo. loškem sporu med KPSZ in KP Kitajske.
V	četrtek se bo sestalo tudi vodstvo PSDI, medtem ko se bo vodstvo PSI sestalo jutri popoldne
Na večer pred proslavo 20-let-nice kongresa CLN, ki bo jutri v Bariju, je bilo danes v Bariju zborovanje na temo »protifašizem i.n odporniško gibanje na italijanskem jugu«, ki ga je otvoril župan Lozupane, svoja poročila pa so podali prof. Giorgio Spini, pisatelj Tommaso Fiore, demokrist-janski poslanec Cassiani, komuni, stični senator Raffaele Pastore in socialistični poslanec Scarogella. Na popoldanskem zasedanju pa je
ŽENEVA, 7. — Predstavniki afriških in azijskih držav na svetovni konferenci o trgovini in razvoju so sklenili^ da ne bodo vztrajali pri zahtevi za izključitev Južne (Afrike iw Portugalske s konference. Ostali so pa pri sklepu, da ne bodo sodelovali z delegacijama teh dveh držav.
To se Je pokazalo že na današnji seji. Predstavniki vseh afriških in azijskih delegacij so zapustili dvo rano, ko Je začel govoriti portugalski predstavnik. Tem delegacijam so se pridružile tudi delegacije desetih socialističnih držav, Jugoslavije, Jamaike in Trinidada.
Se prej sta govorila predstavnika Norveške in Filipinov. Za njima pa predstavnik Gvineje, ki Je med drugim izjavil, da Je treba sedanji položaj revščine v razvijajočih se deželah pripisati kolonializmu in imperializmu. Zahteval je odpravo vseh ovir, ki jih je ustvarila gospodarska dominacija, zavzemal se Je za afriško skupno tržišče, za reorganizacijo svetovnih trgov in za ustanovitev svetovne gospodarske organizacije. Predstavnik Konga (Brazzaville) Je obsodil «nekatere zahodne časnikarje, ki z veseljem zasmehujejo napore razvijajočih se dežel«. Te časnikarje je primerjal »muham, ki se ustavljajo na umazaniji«.
Na popoldanski seji so govorili Predstavniki Paragvaja, Trinidada In Tobaga ter Ukraijne.
Unesco je predložil konferenci poročilo, v katerem se poudarja nujnost pošiljanja vzgojnega in znanstvenega materiala v razvijajo-se dežele. Dalje pravi poročilo, da v teh državah primanjkuje kvalificirano tehnično osebje. Zato so Potrebni velikopotezni programi, da bodo te dežele imele na razpo-lago kvalificirano delovno silo. Poročilo govori tudi o pobudah Unesca, da se olajša kroženje vzgojnega materiala, zlasti mednarodne sporazume, ki določajo oprostitev carin za publikacije, filme, znanstveni in drug podobni material.
Na seji tretjega odbora konference, ki se ukvarja s tako jmeno-v?no nevidno trgovino in s finanš-nimi zadevami v zvezi z razvojem razvijajočih se držav, je včeraj govoril voditelj jugoslovanske delegacije Vladimir Popovič, ki je Poudaril, da so problemi mednarodne trgovine in problemi med-usrodnega financiranja med seboj neločljivo povezani.
Dejal je, da mora postati med-narodno financiranje instrument Pospešitve svetovnega razvoja in 7* ga je treba uskladiti z ostali-*ni smernicami in elementi nove Svetovne gospodarske politike. »Da-n*s razvoj ni več stihijski, temveč °.rganiziran» je poudaril in opozo-r*l 1, da mora mednarodno financi-*?nje omogočiti izpolnjevanje na* cionalnih razvojnih načrtov, pred-v,*m naglejšo industrializacijo.
Nato je govoril o pogojih financiranja, «ki niso nič manj važni obseg financiranja samega«, in rahteval, naj razvile države podaljšajo trajanje svojih izvoznih “reditov in znižajo obresti. »Nepravilno je zahtevati od razvijajo-ae drži	...............
— u.žav, naj odplačajo kredi-•* v petih ali celo treh letih, medlem ko se za te kredite kupljena eprema amortizira šele v 10 ali 15 hi. *• Kar "e l'4e bilateralnih kredov, je zahteval njihovo »nevezanost«, to se pravi, njihova rea-Utaclja n„j ne bo omejena na na-"UP in opremo v državi, ki je kredit dodelila. Pri tem je poudari, da se je treba čedalje bolj usmerjati na sistem multilateraU "ega kreditiranja, ker je bilateralni aistem v bistvu vendarle 0-buka političnega pritiska.
11 tl r\ n 1 n — — — - - —1. 1 J — 1 -a .. L
dejal, da po mnenju Jugoslavije sedanji izboljšani položaj v svetu narekuje ženevski konferenci tri načelne sklepe: sklep o ustanovitvi sklada OZN za kapitalno financiranje razvoja (SUNSED), o tem, naj bi za ta sklad določili ustrežen odstotek narodnega dohodka vseh držav in da bi naj usmerjali v ta sklad 20 odstotkov prihrankov od razorožitve.
Vladimir Popovič je govoril tudi o drugih problemih, ki so navedeni v jugoslovanski spomenici, tako o kompenzacijskem financiranju za izgube razvijajočih se držav zaradi neskladnosti med izvoznimi in uvoznimi cenami, o potrebi po večji dejavnosti Mednarodne banke in drugih institucij ter perečih transportnih problemih razvijajočih se držav. Potem je opisal jugoslovanske izkušnje in napore na področju mednarodnega financiranja in poudaril, da je Jugoslavija sklenila v zadnjih sedmih letih kreditne sporazume s 23 deželami v razvoju. Skupna vsota kreditov razvijajočim se deželam znaša 250 milijonov dolarjev.
Turčija odklanja umik vojakov s Cipra
ATENE. 7. - Turška vlada je izročila grški vladi noto. s katero sporoča, da ne priznava skleoa ciprske vlade o enostranski odpovedi pogodbe o zavezništvu. V noti je rečeno, da bo «vsak napad na turški odred na Cipru velial za najad na Turčijo.« Dalje pravi turška vlada, da enostranska odpoved pogodbe nima nobene pravne veljave, in da je torej nična.
«Turška vlada bo še dalje uporabljala svoje pravice, ki ji izhajajo iz obtoječih pogodb, in bo
imiiiiliiiMiiiiiiliiiiiitmiiiiiiiiirmiiiiiliitniinmiiiilimmiiititiiimliiiliiliilliiiiiliilHllilltitMimiiiiimtiii
sprejela vse potrebne ukrepe v primeru napada ali vsakega takega dejanja, s katerim bi se skušalo Turčiji preprečiti izvajanje nje-nih pravic.«
Ves grški tisk piše danes, da se Ciper sedaj lahko obrne na Var* nostni svet s protestom, ker je Turčija zasedla strateške položaje na Cipru in zgradila utrdbe in odklanja umik svojih vojakov v vojašnice. Politični krogi pozivajo vlado, naj ima svoje vojake v pripravljenosti, ker je to «edino sredstvo za odgovor na turške grožnje«.
«Katimerini» pa piše: »Očitno je, da je Makarios razumel, da sile OZN nimajo namena prisiliti turškega odreda, naj spoštuje sporazume. Sedaj bo potrebno najti način, da se vsili umik turških vojakov, ker Grčija nima razloga, da ne bi sprejela odpovedi pogodbe.«
Vladni list »Vimaa piše, da je dejanje Makariosa zakonito s stališča mednarodnega prava, ker gre enostavno za formalno dejanje po prihodu mednarodne sile. »Tisti trenutek, dodaja list, je pogodba o zavezništvu treh držav dejansko zgubila razlog svojega obstoja in svoje bistvo.«
V	bližini Nikozije je skupina Grkov aretirala štiri Turke. Nato so jih pretepli in zatem strelja!! nanje. Enemu je uspelo zbežati, čeprav je bil ranjen. Poveljstvo OZN je odredilo preiskavo
V	ciprskih uradnih krogih javljajo, da so med spopadi na področju Kokkime bili ubiti iriie Grki in en Turk. Popoldne je prišlo do novega streljanja.
BRUSELJ, 7. — Belgija in ZAR sta vzpostavili diplomatske odnose, ki jih je prekinila Belgija leta 1961 po demonstracijah iz protesta proti umoru Lumumbe. Tedaj so demonstranti zažgali belgijsko poslaništvo v Kairu.
MED SFRJ IN ITALIJO
Začetek trgovinskih pogajanj
Carinski sporazum med SFRJ in Bolgarijo - Konvencije med SFRJ in Marokom o sodelovanju na zdravstvenem in socialnoskrbstvenem področju
Jugoslovanski delegat je nato ma.
BEOGRAD, 6. — V Beogradu so se danes pričeli italijansko-jugoslovanski razgovori v smislu novega trgovinskega sporazuma in sporazum« o malem obmejnem prometu za tekoče leto. Med raz. govori, ki potekajo v prisrčnem ozračju, bodo proučili tudi druga vprašanja s področja medsebojnih gospodarskih odnosov. Italijansko delegacijo vodi opolnomo. čeni minister pri zunanjem mini. strstvu Giovanm Lucciolo, jugoslovansko delegacijo pa pomočnik tajnika za zunanjo trgovino Ljubo Faust.
Danes je bil v Beogradu podpi. san sporazum o carinskem sode. lovanju med Jugoslavijo in Boi-garij o, ki predvideva liberalizaci. }o carinskega postopka in kontro. le blagovnega ter potniškega prometa in sodelovanje carinskih u-prav pri odkrivanju i*n prepreče-vanju carinskih in deviznih pre-krikov. Za izvršitev sporazuma bo skrbela stalna mešana jugoslo-vansko-bolgarska carinska komisi, ja. Sprostitev formalnosti pri kontroli potnikov bo posebno ugodno vplival« na razvoj turistične, ga prometa med obema država-
V Beogradu je bila danes prav tako podpisana konvencija o sodelovanju na področju zdravstva in socialnega skrbstva med Jugoslavijo in Marokom. Konvencija predvideva neposredno sodelova-nje organov državhe uprave, pristojnih za zdravstvo in socialno skrbstvo in pomoč Jugoslavije pri strokovnem izpopolnjevanju in razvoju zdravstvene službe Ma. roka. Na osnovi konvencije bo u. stan ovij en a mešana 1 jugoslovan-sko-marošika komisija za sodelovanje na področju zdravstvene zaščite in socialnega skrbstva.
Jutri bo prispel na prijateljski dvodnevni obisk v Jugoslavijo predsednik vlade in zunanji minister Trinidada in Tobaga dr. E-rik VVilliams. Takoj po prihodu
v	Zagreb bo odpotoval na Brione, kjer ga bo sprejel predsednik te-publike maršal Tito. Poleg pro-učevanja možnosti o vzpostavit-
vi	diplomatskih odnosov med Tri. nidad-Tobagom in Jugoslavijo se Ko Williams razgovarjal s pred-sednikčm republike In drugimi jugoslovanskimi osebnostmi o nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih in o gospodarskih od-nosih med obema državama
Brazilski kongres odobril zakon o izvolitvi predsednika
BRASILIA, 7. — Brazilski kongres se je danes sestal na nujni izredni seji in izglasoval načrt zakona o izvolitvi novega predsed- j nika in podpredsednika republike. Zakon je ajutraj odobril senat in takoj zatem je o njem začela razpravljati poslanska zbornica, ki ga je odobrila popoldne. Kmalu zatem je zakon podpisal začasni predsednik Mazzilli.
Predvideva se, da bodo novega , predsednika izvolili v nekaj dneh. ! Kakor je znano, je kandidat voj- ' Ske, večine političnih strank in guvernerjev, ki so sodelovali pr. odstavitvi Goularta, desničarski general Humberto Costelo Bra i-co. Govori se, da si bivši predsednic Juscelino Kubitschek prizadeva, da bi proti generalu Bran. cu dosegel kandidaturo generala Kruela
Kot najverjetnejši kandidati za podpred ednika se omenjajo Jose Maria Alkmim, bivši guverner države Bahia Juracy Magalhaes in Mendes De Morais.
Medtem poročajo o novih aretacijah naprednih elementov. V državi Sergipe pa je krajevna skupščina odstavila guvernerja Dorio, ki je Goulartov pristaš. Mehiški zunanji minister je sporočil, da je osem brazilskih osebnosti dobilo politično zatočišče v mehiškem poslaništvu v Rio de Janeiru.
Urugvajska vlada pa je sklenila dovoliti predsedniku Goulartu položaj političnega begunca. Vlada je tudi sklenila, da ne bo takoj priznala nove brazilske vlade.
BUDIMPEŠTA, 7. — Predsednik sovjetske vlade Hruščov je obiskal danes kmetijsko zadrugo blizu Budimpešte. V tem kraju je bival Beethoven, kadar je obiskal Madžarsko. Hruščov se je razgovarjal z ravnatelji zadruge, kjer je tudi eksperimentalni zavod za kmetijstvo. Tu je Hruščov, govoril o ameriškem kmetijstvu in ameri-
iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiliiifiiiiiiiliiiiiiiiiiiiintiiiiiifiiiiiiiiiuliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiia
Aretirana dva zdravnika v Belgiji ker nista pomagala bolnemu otroku
Nove protestne demonstracije - Vlada razmišlja o mobilizaciji zdravnikov
zborovanje pozdravil v imenu vla. de državni podtajnik ministrstva obrambe socialistični poslanec Guadalupi.
V	diskusijo so posegli: Michele Cifarelli, ki je bil tajnik kongresa CLN, komunistični senator Pe-senti, ki je dejal med drugim, da je glavni pomen kongresa v Bariju predvsem v njegovem značaju enotne protifašistične manifestacije za ((radikalno obnovo italijanske družbe in za uresničenje nove demokracije. To potrebo so čutile takrat vse stranke, tudi tiste, o katerih se običajno meni, da so bolj na desnici«. V diskusijo sta posegla še poslanca Semeraro m Schiano, prof. Altri. De Grecis. Lo-pez in Colella.
Zborovanje je zaključil Giorgio Spini in prečital pozdravne brzojavke, ki so jih posla« predsednik senata Merzagora, piedsednik u-stavnega sodišča Ambrosmi in številne druge osebnosti. Pismo podpredsednika vlade Nennija, ki opravičil svojo odsotnost n« jutrišnji proslavi, bodo prečitali na jutrišnji slovesnosti
V	krogih, ki so blizu podpredsednika vlade Nennija se zatrjuje, da je vest, ki jo je objavil neki jutranjik in ponovil neki popol-dnevnik (gre za (d’Unita» in «Pae-se-Sera»), in na podlagi katere naj bi Fiat, Pirelli, Centrale in Edison absorbirale tovarno Olivetti. «med. tem ko vlada molči« — brez vsakršne podlage: pristojni organi še vedno proučujejo stanje v tej tovarni v Ivrei.
Med poslance so razdelili zakonski predlog o obveznem zavarovanju motornih vozil, ki so ga predložili poslanci Orlandi (PSDI), Ga-gliardi in Merenda (oba KD). V poročilu se pripominja, da je ob-vezno zavarovanje motornih vozil v veljavi v Avstriji in na Švedskem že od leta 1929, v Veliki Britaniji od 1930, v Švici od 1932, v Nemčiji -od 1939, v Beneluxu od 1955, v Franciji od 1958 in v Španiji od 1980; v Evropi imamo sam0 še Grčijo, Nizozemsko in Portugal-sko, razen Italije, ki še niso u-vedle obveznega zavarovanja motornih vozil. Na podlagi tega predloga bodo vse zavarovalnice, ki prakticirajo to zvrst zavarovanja, nosile breme odškodnine is povzročeno škodo, odškodnino pa bodo izplačevale v imenu vseh le nekatere močnejše zavarovalnice, ena v vsaki deželi, ki jih bodo določili z odlokom ministrstva za industrijo in trgovino za dobo dveh let. Oškodovanec se bo moral obrniti le na to zavarovalnico v kraju, kjer je prišlo do nesreče.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHinituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiii
Laskave izjave Alekseja Adzubeja o realistični politiki» de Gaulla
Pripomnil pa je, da SZ ne more odobravati nekaterih dejanj Francije
Hruščov skupno z Janošem Kadar jem (levo) in madžarskim ministrom za obrambo (desno) na vojaški paradi ob devetnajsti obletnici osvoboditve Madžarske
škem sistemu obdelovanja zemlje. Izjavil je: »Mi zaostajamo za niimi«. Izjavil je tudi, da bo Sovjetska zveza v dveh letih odobrila in uresničila načrt za povečanje kmetijske proizvodnje, ki ga je on predložil centralnemu komiteju Kp SZ.
V razgovoru z madžarskimi kmetijskimi strokovnjaki je Hruščov poudaril, da je treba doseči čim
večjo proizvodnjo, Madžarsko p* je pozval, naj pridela večjo količino sladke koruze in naj jo u-porablia «ne več kakor krmo za živino, temveč za hrano na isti način kakor Američani, ki jo pripravljajo na res izvrsten način«.
Jutri si bo Hruščov ogledal tovarno optičnih izdelkov v Budimpešti. Predvideva se, da bo govoril delavcem.
BRUSELJ, 7. — Državno pravdni&tvo v Tumhoultu je izdalo davi nalog za aretacijo dveh belgijskih zdravnikov, ki so ju sinoči priprli. Obtožujejo ju, da nista nudila pomoči 15-meseč-nemu dečku, ki je bil v smrtni nevarnosti in ki je pozneje umrl.
Sindikalne organizacije zdravnikov so zaradi tega protestirale, češ
da ta ukrep lahko samo poslabša sedanji položaj, ter so zagrozile, da bodo ukinile skrčeno varnostno službo, ki še deluje. Organizacija zdravnikov trdi, da omenjena zdravnika nista kriva za smrt otroka.
Številni časopisi pa obtožujejo počasnost varnostne službe, ki je zakrivila te dni smrt nekaterih ljudi. Sodna oblast je raziskala sedem primerov. Štirikrat je o-blast odredila, naj se sodno ne postopa, in zdi se, da izključujejo krivdo zdravnikov tudi v drugih primerih. Nov primer, ki se je dogodil v soboto, pa zelo vznemirja prebivalstvo. V bližini Monsa je umri neki učitelj zaradi srčne kapi, ne da bi mu prej prišel na pomoč kak zdravnik.
Vojaške oblasti so dale na razpolago svoje bolnišnice in tudi svoje osebje civilistom. Razmišljajo tudi o možnosti, da vpokličejo v vojaško službo rezervne zdravnike, ki so častniki, toda počakati bo treba do nedelje, ko se bodo v Belgiji zaključile velikonočne počitnice, bajti' do tedaj bo večina zdravnikov v tujini.
Danes je bila v Charleroi nova protestna demonstracija proti stavki zdravnikov. Razglašena je bila tudi 24-urna stavka s protestnimi demonstracijami v številnih večjih mestih.
Vprašanje stavke sta danes prou. čila predsednik vlade Lefevre in kraj o skupnem razgovoru. Tisk ostro kritizira ravnanjf zdravnikov, toda kritizira tudi vlado, ker ne daje nobene pobude. Pripravljeni so že ukazi o mobilizaciji
PARIZ, 7. — Ravnatelj moskovskih »Izvestij« Aleksej Adžubej je govoril na kosilu, ki ga je priredilo Združenje Francija-SZ, o de Gaullovi zunanji politiki. Med drugim je izjavil: «Zelo smo cenili realistične iziave generala de Gaulla o številnih vprašanjih, zlasti o položaju v Zahodni Evropi in o nedotakljivosti meja, ki so bile določene po zadnji vojni. V zvezi s Ciprom smo bolje razumeli stališče generala de Gaulla, kakor stališče Anglije ali ZDA. Razen tega smo cenili francosko odločitev, da prizna LR Kitajsko, kar je dejanje realistične politike.
Odgovor generala de Gaulla na poslanico Hruščova od 31. decembra 1963 o sporazumnem reševanju vseh ozemeljskih sporov, je bilo zelo pozitivno dejanje, in naš tisk je objavil ta odgovor. Vendar pa so dejanja Francije, ki jih mi ne cenimo. Toda ta nesoglasja se pojavljajo v korektni obliki med državami, ki imajo normalne diplomatske odnose.«
Med francoskimi stališči, ki jih SZ ne odobrava, je govornik omenil odsotnost Francije z ženevske razorožitvene konference. Pripomnil pa je, da Sovjetska zveza ne skuša na noben način nasprotovati ((težnjam Francije po veličini«.
Na vprašanje glede jedrske 0-borožitve Zahodne Nemčije je Adžubej odgovoril, da je to oborožitev moč preprečiti, toda s pogojem, da se ji .Sovjetska zveza in Francija skupno upreta.
Glede kitajsko-sovjetskih odnosov je Adžubej na zadevno vprašanje odgovoril: »Gre za spor med dvema strankama, ki sta obe na oblasti. Toda gre tudi za dve socialistični državi. Enakost naših družb bi nam morala omogočiti rešitev vprašanj, ki bi utegnila nastati med državami. Z naše strani smo povsem pripravljeni.« Dodal je, da se bo sovjetska komunistična stranka trudila z vsemi sredstvi, da pride do enotnosti svetovnega komunističnega gibanja.
Na številna vprašanja glede verske svobode v Sovjetski zvezi in glede protižidovske brošure, ki je bila objavljena v Ukrajini, )e Adžubej ponovil, da je to brošuro tisk že obsodil in potem še ideološka komisija CK KP SZ. Pripomnil je: «V Sovjetski zvezi sc ne govori več o tej neumnosti, toda nekHteri hočejo napihniti vprašanje, ki ga ni in ga ne more biti v neki socialistični državi.«
Zatem je Adžubej očital zahodnemu tisku, da vedno kritizira sovjetsko državo zaradi njenega sta-
lišča do vere, toda nikoli ne kritizira napadov vere proti državi. S tem v zvezi je govoril o skrajno reakcionarnem stališču kardinala Višinskega na Poljskem po dogodkih leta 1956, o vlogi, ki jo je kardinal Mindzenty imel pri madžarski kontrarevoluciji, in o izjavah kardinala Spellmana, ki je dejal, da je treba »jedrsko uničiti Sovjetsko zvezo«. Pohvalil pa je papeža Janeza XXIII.
Razorožitev
ŽENEVA, 7. — Na današnji seji razorožitvene konference so ponovno razpravljali o Gromiikovem načrtu. Angleški predstavnik Tho. mas je izjavil, da je načrt neiz-vedljiiv, češ da bi v prvih osemnajstih mesecih bilo treba Izvesti preveč ukrepov. Dejal je, da bi morali uničiti v 18 mesecih približno nad 5000 izstrelkov in bombnikov, kar pomeni 70 kosov na teden. Poleg tega bi morali uničiti približno 2500 podmornic ali vojnih ladij in zelo veliko število konvencionalnega orožja. »Res je, je dodal Thomas, da predlog Gromika, prav tako ka-kor predlog zahodnih držav, predvideva 30-odstotno znižanje oroi-ja, toda ta odstotek, dodan k a-tomskemu orožju, bi ustvaril položaj ki si ga ne moremo predstavljati.« Zatem je britanski delegat izjavil, da sovjetski predlog ne pove, kako naj bi uničili to veliko količino orožja, in je pozval Carapkina, naj da s tem v zvezi pojasnila. Pripomnil je, da je predlog neizvedljiv, dočim Pa da je izvedljiv zahodni pred-log, ki ne določa nobenega roka.
Sledila je debata o indijskem predlogu. Indija namreč predlaga naj se sprejme načelo Gromiko-vega predloga in naj se potem o njem razpravlja in vidi, kaj se da uresničiti, proti temu predlogu so govorili predstavniki Velike Britanije, ZDA, Kanade in i-talije, podprli pa so ga predstav, niki Sovjetske zveze, Bolgarije in CSSR.
PRI DJEVDJELIJI
Preprečen poskus tihotapstva orožja
BEOGRAD 6 Jugoslovanski carini' i so predvčerajšnjim na grško-jugoslovanski meii pri pre. gledu potniškega avtomobila
znamke Ford, v katerem sta bila Iranec Bclimemet in Turek Ah-med Erdogan, našli 97 revolverjev in 1300 nabojev. Tujca sta po nekaterih informacijah skušala vtihotapiti orožje, ki sta ga pripeljala iz Zahodne Nemčije na Ciper. Privozila sta neovirano skozi Avstrijo in Jugoslavijo do grške meje, kjer »ta bila zadržana, Irancu IMimemetu se je sicer posrečilo brez potnega lista na zvit način pobegniti skozi okno stranišča in ga še niso našli; mogoče se mu je posrečilo priti čez mejo v Grčijo. Drugega tihotap-ca, Turka Erdogana, ki Je, kot kaže, vodja skupine, so izročili notranji upravi v Djevdjeliji, Preiskava se nadaljuje.
zdravnikov, toda prav največji nasprotniki sedanje akcije zdravnikov, t. j. sindikalni voditelji, niso naklonjeni tej mobilizaciji, ker se bojijo, da bi vlada utegnila uporabiti podobne ukrepe tudi v primerih drugih upravičenih stavk.
Ce ne bo prišlo do sporazuma, se bo stavka 12.000 zdravnikov, ki traja že en teden, nadaljevala, s čimer se bo stanje še bolj poslabšalo. Zdravniki so namreč ukinili obiske na domu in preglede v ambulantah. V bolnišnicah so samo centri za nujno pomoč, ki pa delujejo z zelo skrčenim številom osebja. Tudi če bi to osebje pokazalo največjo marljivost, ne bi bilo mogoče zadostiti vsem potrebam.
V	Brugesu pa je danes tamkajšnje zdravniško združenje sklenilo, da bodo zdravniki mogli obiskovati bolnike na domu.
V	spor je posegla tudi cerkvena oblast. Kardinal Suenens je poslal brzojavko predsedniku vlade in predsedniku konfederacije zdravnikov. V brzojavkah odločno poziva obe strani, naj pokažeta največje razumevanje za potrebno nego-bolnikov in naj obnovita pogajanja, da pride do mirne rešitve v korist vseh.
Poziv na obnovitev pogajanj med vlado in zdravniki so poslali tudi s konference županov bruseljskih predmestij. Zupani poudarjajo, da nujna zdravstvena služba v bolnišnicah ne more več delovati zaradi velike izčrpanosti 0-sebja, ki že več dni dela skoraj brez počitka.
Stalen opazovalec Vatikana v OZN
NEW YORK, 7. — V OZN so sporočili, da bo imel Vatikan stalnega opazovalca v tej organizacij) Za opazovalca je bil imenovan mons. Alberto Giovannetti.
Svoje stalne opazovalce v OZN imajo tudi Zahodna Nemčija, Južna Koreja, kneževina Monaco, Švica in Južni Vietnam.
KAIRO, 7. — Predsednik vlade ZAR Ali Sabri je sporočil, da so v ZAR izpustili vse politične jetnike; govoril je v narodni skupščini.
iiiiiiimiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiMiiiimiiiiitiimiiiifmiiiiiiiiitimmiiimiitiminmmniiimiiiiiiiiiniii
Longa o stališču KPI do spora s Kitajsko
RIM, 7. — V zvezi s stališčem italijanskih komunistov do sedanjih vprašanj mednarodnega komunističnega gibanja je član, vodstva KP Italije Longo izjavil: «V prvi vrsti opozarjamo, da se je naša stranka vedno odločno upirala sektaškim in dogmatskim tezam tovarišev Kitajcev v zadnjih letih, zlasti kar se tiče vprašanj miroljubnega sožitja, različnih poti v socializem v sedanji zgodovinski fazi, ki pomeni za državo, kakor je naša, borbo za reformo struktur in za razvoj demokratičnih ustanov. Hkrati je naša stranka jasno in odločno pokazala solidarnost s stalno akcijo Sovjetske zveze proti imperializmu, za svobodo narodov, za miroljubno sožitje in za mir ter s temeljnimi usmeritvami politične linije KP SZ, kakor so prišle do izraza v sklepih dvajsetega kongresa. V tej liniji smo našli bistveno sorodnost z rezultati elaboracije naše politike in naših izkušenj, ki se je avtonomno razvijala na podlagi načel marksizma-leninizma.
Naše stališče do vprašanj mednarodnega komunističnega gibanja je bilo obširno obrazloženo zlasti v tezah našega desetega kongresa in « dokumentu centralnega ko-mitpja lanskega oktobra.
Prav v ten. dokumentu smo ob-
razložili način, kakor menimo, da je treba sedaj načeti vprašanja odnosov med partijami in enotnosti mednarodnega komunističnega gibanja. Po našem mnenju, je treba izhajati s priznanja obstoja različnih pogojev in okoliščin in se torej naslanjati na svobodno izmenjavo mnenj in izkušenj z o-brambo proletarskega internacio-nalizma in avtonomije ter odgovornosti vsake partije pri izdelovanju lastne politike.
V tem dokumentu smo tudi obrazložili naše mnenje glede sklicanja konference vseh komunistič-nih strank in smo izjavili, da je koristnost takega sklicanja tesno povezana z možnostmi, da se izognemo napetosti in kristalizaciji nasprotij in delitve komunističnega gibanja. To stališče je sicer tudi ponovil v članku pred nekaj dnevi ravnatelj »Unita«. Ko bodo jasni predlogi za sklicanje mednarodne konference, bomo. o tem govorili v odgovornih organih stranke in skupno z drugimi komunističnimi strankami, pri čemer bomo vedno imeli pred očmi potrebo, da se v novih oblikah, v katerih je potrebno in mogoče, ohrani mednarodna solidarnost v borbi proti imperializmu, za mir in za avtonomijo naše stranke.«
Se vedno se v svetovnem tisku obširno komentira vsebina dokumentov februarskega zasedanja CK KP ZSSR o sporu s kitajskimi voditelji. S tem v zvezi je izredne važnosti stališče, ki ga je zavzelo vodstvo KPI zlasti glede sovjetskega predloga za sklicanje konference komunističnih partij. Namestnik generalnega tajnika KPI Luigi Longo je včeraj ponovil že znano stališče, ki ga je zavzel CK KPI že lani v oktobru, ter dodal: «Ko bodo jasni predlogi za sklicanje konference, bomo o tem govorili v odgovornih organih stranke in skupno z drugimi komunističnimi strankami, pri čemer bomo vedno imeli pred očmi potrebo, da se v novih oblikah, v katerih je potrebno in mogoče, ohrani mednarodna solidarnost v borbi proti imperializmu, za mir in za avtonomijo naše stranke.«
Med tem ko Hruščov nadaljuje svoj uradni obisk na Madžarskem ter se za danes pričakuje njegov nov govor, objavljajo tiskovne agencije zanimive izjave njegovega zeta Adžubeja, ki je na obisku v Franciji, o de Gaullovi zunanji politiki. Adžubej se je ugodno izrazil o generalovih realističnih izjavah zlasti o položaju v Zahodni Evropi in nedotakljivosti meja, ki so bile določene po zadnji vojni, o vprašanju Cipra in glede francoskega priznanja kitajske vlade ter o odgovoru na poslanico Hruščova; obsodil pa je odsotnost Franclje z ženevske razorožitvene konference. Glede odnosov s Kitajsko je dejal, da je SZ vedno pripravljena omogočiti rešitev vprašanj, ki so nastala med obema socialističnima državama.
Na Cipru so včeraj Grki aretirali štiri Turke, jih pretepli in nato nanje streljali, nakar je poveljstvo OZN odredilo preiskavo. Ves grški tisk pa piše, da se Ci-per sedaj lahko obrne na Varnostni svet, ker je Turčija zasedla strateške položaje na otoku, zgradila utrdbe in odklanja umik svojih vojakov v vojašnice. Turška vlada pa je sporočila grški, da ne priznava sklepa ciprske vlade o enostranski odpovedi pogodbe o zavezništvu ter da bo «vsak napad na turški odred na Cipru veljal za napad na Turčijo«.
V	Braziliji je kongres izglasoval načrt zakona o izvolitvi novega predsednika in podpredsednika republike, ki ga bodo izvolili predvidoma že čez nekaj dni; novi predsednik bo desničarski general Branco, ker je kandidat vojske, večine strank in guvernerjev, ki so sodelovale pri odstranitvi predsednika Goularta. Vojaška oblast nadaljuje z aretacijami naprednih ljudi.
Poleg konference o trgovini in razvoju se je včeraj nadaljevala tudi razorožitvena konferenca v Ženevi. Na prvi so včeraj predstavniki afriških in azijskih držav sklenili, da ne bodo vztrajali pri zahtevi za izključitev Južne Afrike in Portugalske s konference. Unesco je sporočil konferenci, da je nujno pošiljati vzgojni in znanstveni material v razvijajoče se dežele ter sestaviti program za pošiljanje kvalificirane delovne sile. Na razorožitveni konferenci pa je angleški delegat zavrnil Gro-mikov načrt, češ da je nemogoče uničiti tako velike količine orožja, kot jih predlaga SZ, medtem ko da je izvedljiv zahodni predlog, ki za uničenje ne določa roka. Angleški delegat je zavrnil — poleg delegatov ZDA, Kanade in Italije — tudi indijski predlog, naj se sprejme le načelo Gromi-kovega predloga in šele potem u-gotovi, kaj se da uresničiti.
V	Belgiji nadaljuje 12.000 zdravnikov že en teden trajajočo nepopularno stavko, saj so prav včeraj aretirali dva zdravnika, ker nista nudila 15-mesečnemu dečku pomoči, tako da je zaradi tega umrl. Toda v nekem mestu je včeraj zdravniško združenje že sklenilo, da bodo mogli zdravniki obiskovati bolnike na domu.
Predsednik vlade ZAR je sporočil, da so izpustili na svobodo vso politične jetnike.
Vreme' včeraj: najvišja temperatura 16, najnižja 11, ob 19 uri 13.8; vlage 62 odst., zračni tlak 1010 narašča, veter 13 km jugovzhodni!«, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12.6.
Tržašk
dnevni
Danes, SREDA, 8. aprila
Albert
Sonce vzidie ob 5.33 in zatone ob 18.43. Dolžina dneva 13.10. Luna vzide ob 3.57 in zatone ob 13.48 Jutri, ČETRTEK, 9. aprila Tomaž
PO SUSPENZIJI 84 DELAVCEV V LADJEDELNICI FELSZEGY
Odložen protest vseh delavcev s proglasitvijo bele stavke
Demonstracija pred ravnateljstvom in povorka po Miljah - Stavka v Sv. Roku - Danes pričetek stavke v tovarni Lucky Shoe
Včeraj je podjetje Felszegy v Miljah uresničilo svoj sklep in suspendiralo 84 delavcev za dva meseca, 44 delavcem pa skrajšalo za 4 tedne delovni urnik na 24 ur. Na ta način bodo dobivali suspendirani delavci samo 11 ur mezde na teden iz dopolnilne blagajne INPS, 44 delavcev, ki so jim skrajšali tedenski delovni urnik na 24 ur, pa bo dobivalo skupno z 11 urami mezde iz dopolnilne blagajne po 35 ur mezde na teden.
Ta ukrep je silno ogorčil delavce, ki so včeraj zjutraj prišli vsi na delo v ladjedelnico s suspendiranimi vred, a ostali so v njej s prekrižanimi rokami, čemur pravimo bela stavka. Ob pol desetih so se delavci zbrali pred ravnateljstvom in glasno protestirali, nato pa so šli po mestu v povorki s transparenti. Qb 13. uri pa so odšli vsi v ladjedelnice.
Člani notranje komisije so se sestali s predsednikom upravnega sveta inž. (^acomellijem ter odločno protestirali proti ukrepu.
Inž. Giacomelli jim je zagotovil, da takoj skliče upravni svet, na katerem bodo obravnavali vsp stvar. Toda do večera niso prejeli delavci nobenega odgovora.
Zato bodo najbrž tudi danes stavkali.
V ladjedelnici Sv. Roka v Miljah so nadaljevali stavko vsi mizarji, ob 15. uri pa so zapustili delo tudi vsi ostali delavci, kakor so storili v znak solidarnosti z mizarji že prejšnje dni.
• • •
Danes se prične tudi nova dvodnevna stavka delavk in delavcev v tovarni IiUoky Shoe, in sicer v okviru vsedržavne stavke delavcev čevljarske stroke.
Obisk etiopskih gospodarstvenikov
V Trst bo prispela 15. aprila de-tegacija gospodarskih predstavnikov Etiopije, ki jo bo vodil načelnik ministrstva za industrijo in trgovino. Razpravljali bodo s predstavniki dežele Furlanije-Ju-lijske krajine o možnostih krepitve trgovinske izmenjave.
Včeraj so postavili na potniško ladjo »Raffaello«, ki jo opremljalo v ladjedelnici Sv. Marka, razgledni most zp potnike, ki sestoji iz petnajstih iz Ighke kovine prefabriciranih kosov. Most bo dolg 41.5 m, širok 17.5 m in tehta v celoti 18 ton.
Trgovinska zbornica sporoča, da je odprt natečaj za dodelitev dveh štipendij po 100.000 lir študentom, ki so vpisani na visoki šoli tujih modemih jezikov za prevajalce in tolmače pri tržaški univerzi in ki želijo na študijsko potovanje v inozemstvo.
Natečaja se lahko udeležijo študentje, italijanski državljani, ki niso stari več kot 26 let in ne živijo v izobilju, ki so že opravili prvi letnik z dobrim uspehom. Prošnjo na kolkovanem papirju je treba nasloviti do 15. maja predsedniku trgovinske zbornice v Trstu.
Za vse potrebne informacije naj se interesenti obrnejo na tajništvo
Delavci pred ladjedelnico Felszegy	trgovinske zbornice,
'""""'•'•""■"■""•'''"""n..........................................
TISKOVNA KONFERENCA PSDI
Dr. Caidassi v Atenah
Predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi bo 21. aprila predsedoval v Atenah komisiji za promet stalne konference trgovinskih zbornic držav ki so vključene v Skupno evropsko tržišče. Ob tej priložnosti bo dr. Caidassi imel tudi več razgovorov s predstavniki grškega gospodarstva.
Poletni vozni red ladje «Andrea Mantegna»
Pokrajinska turistična ustanova sporoča, da je začel 6. t. m. veljati poletni vozni red ladje «Anclrea Mantegna«, last družbe «Linee Marittime dell’Adriatico». Ladja bo priplula v naše pristanišče vsak ponedeljek ob 23. uri iz sme. »ri Ancona-Lošinj-Reka-Pulj in bo odplula vsak torek ob 12. uri v smer Benedike, Ravenna, Ancona, Zader, Šibenik, Split, Dubrovnik, Split, Ancona.
Seja občinskega odbora
Sinoči se je sestal tržaški občinski odbor. Na seji so odborniki o-dobrili sklep o novem staležu osebja podjetja za mestno čistočo. Na osnovi novega staleža, ki ga bo moral še odobriti občinski svet, bodo zaposlili okrog 100 novih pometačev, kar bo omogočilo rešitev zlasti vprašanja čiščenja mestnih ulic, ki so zaradi pomanjkanja osebja zelo zanemarjene. Poleg tega je odbor sklenil kupiti neko zemljišče v Skorklji za 50 milijonov lir, na katerem bodo zgradili nov sedež Tehničnega industrijskega 'zavoda «A. Volta«.
VOLILNA ZBOROVANJA PSIUP: ob 17.30 na Trgu Sv. Jakoba (Rinaldo Rutigliano tajnik PIOM), ob 17.30 na Opčinah (Gior-gio Bertam in Vito Jercog).
KPI: 10.30 Trg tra i Rivi (Jole Burlo), 12. Trg Goldoni (Calabria), 17. Trg Libertk (inž. Cuffaro), 17. Ljudski dom na Opčinah (Tonel), 19. UJ. Crocefisso (Vidaij), 19. ške-denjska ulica (Pacco), 19. Trg Bo-r.omea (Šema).
•iiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiuniimiiiiiiii
DVE LOPOVŠČINI ISTE DVOJICE V ENEM DNEVU
Poštni uradnik in trgovec žrtvi premetenih sleparjev
Pri menjavanju denarja sta namenoma ustvarila zmedo in pobrala vse bankovce, ki so bili na pultu
Predvčerajšnjim okrog 16.30 sta v poštni urad v Miramarskem drevoredu 35 prišla dva neznanca ter napol angleško napol italijansko naprosila 37-letnega uradnika Giusep-pa Cameriera iz U. Brunner 5, da bi jima zamenjal desettisočak v tisočake. Cameriero je prošnji ustregel in začel šteti tisočake. Ko jih je preštel, pa se Je zgodil hokus pokus S pretvezo, da ju ni razumel kaj hočeta sta neznanca pomešala svoj denar z denarjem, ki je bil na mizi in s svojim prepričevanjem tako zmedla Cameriera, da ni razumel ničesar več. Končno sta neznanca po mnogih «Thank you» In «Pardon» odšla Iz urada. Cameriero se je goljufije zavedel pol ure kasneje, ko je preštel denar v blagajni in ugotovil, da je zmanjkalo
70.000	lir.
Cameriero se je zglasil na letečem oddelku policije in prijavil tatvino, toda agenti mu skoraj niso hoteli verjeti, da se je moglo zgoditi nekaj takega. Vendar je njihova nevernost trajala malo Časa. Pol ure potem Je na kvesturo prišel tudi 59-letni Antonino Lipari iz Ulice Gatteri 5, lastnik papirnice v Drevoredu XX. septembra 33 ln povedal, da sta malo prej prišla v papirnico dva neznanca, ki sta se zelo slabo izražala v italijanščini ter sta govorila angleški. Kupila sta kemični svinčnik za 500 lir in eden od njiju je plačal z desettisočakom ter zahteval, da bi mu Lipari Izplačal v samih tisočakih. Tudi v papirnici se je zgodilo, kot prej v poštnem uradu. S pretvezo, da Ju ni razumel, sta neznanca pomešala denar in nato z opravičevanji zapustila trgovino. Komaj sta bila zunaj Je Lipari ugotovil, da mu Je iz blagajne Izginilo 40.000 lir. Tekel Je za malopridnežema, toda oba sta že izginila. NI mu preostajalo torej drugega, kot da se zglasi na policiji.
Agenti so uvedli preiskavo, da bi izsledili sleparja, ki sta si izmislila iznajdljiv »magični« način po-ljufije.
Smrt Tržačana v nesreči pri Piacenzi
Piacenzi se le predvčerajš-adila huda pro-bi
Pri
njim zvečer dogodila’ huda metna nesreča, pri kateri so bile štiri osebe ubite. Med temi je bil tudi mladi 24-letni Tržačan Oscar-re Giannotti, ki je služil vojaški rok pri 4. topniškem polku v Piacenzi. V Trstu je imel starše, brate sestro in mlado ženo, ki stanuje na Scala Santi 1-1.
Giannotti je odpotoval iz Trsta prejšnjo soboto, potem ko je preživel velikonočne praznike z ženo in 9-mesečnim sinčkom Ales-sandrom, Cez dva meseca bi bil
moral odslužiti vojaški rok in se vrniti v Trst, predvčerajšnjim pa se je dogodila nesreča. Giannotti se je peljal v avtu skupaj s tremi prijatelji, 52-letnim trgovcem Domenicom Stocchettijem iz Co-dogna, ki je vozil avto, 57-letnim prof, Luigijem Bianchijem iz Ca-salpusterlenga ter 24-letnim tovarišem Giovannijem Lazzarinijem iz Adrie, ko je na nekem železniškem prehodu, katerega zapor, niče so bile odprte, Stocchetti zavozil na tračnice v trenutku, ko je privozil potniški vlak, ki vozi v Piacenzo. Nesreča je bila bliskovita. Strojnik je opazil avto. ko je bil vlak oddaljen komaj še deset metrov in ni mogel preprečiti trčenja. Pri močnem sunku je Stocehettija in Giannottija vrglo iz avtomobila, Bianchija m Lazzarinija pa je zmečkalo v avtu, katerega je vlak zanesel več desetin metrov dalje. Čuvaj Um-berto Cavezzali je po nesreči zbežal in policija ga išče.
Truplo tragično preminulega Giannottija bodo prepeljali v Trst in ga pokopali na pokopališču pri Sv. Ani.
Slovencem se morajo priznati v vsej deželi enake pravice
Socialdemokrati upajo, da dobijo skupno z ostanki dva svefovalca
Včeraj je bila v prostorih tržaške federacije PSDI tiskovna konferenca, na kateri sta nosilca kandidatne liste za tržaško volilno okrožje Cesare in Dulci v splošnih obrisih obrazložila deželni program stranke. Uvodne besede je spregovoril tajnik federacije Pierandrei, ki je dejal, da utegne biti izvoljenih na podlagi rezultatov prejšnjih volitev v vsej deželi 6 socialdemokratskih svetovalcev, medtem ko bi morda dobili iz ostankov tudi sedmega. Na tržaškem področju računajo z enim neposredno izvoljenim svetovalcem in z §nlm iz ostankov, zlasti če bi oddali' socialdemokratom svoj glas tudi republikanci, ki dejansko nimajo možnosti za izvolitev svojega kandidata. V tem primeru bi tržaški socialdemokrati morda dobili tudi enega deželnega odbornika.
Nato je spregovoril Giorgio Cesare, ki je dejal, da se PSDI v svoji politiki za uresničenje dežele navdi. huje ob istih načelih, ki označujejo njegovo akcijo na vsedržavnem in mednarodnem poprišču. Zato njegove demokratične izbire glede zavezništev ne pomenijo diskriminacije do nikogar, pač pa le zavrnitev sodelovanja s totalitarnimi strankami. Dežela bo morala biti enotna in se ne bo smela v njenem okviru uganjati nobena zaplotniška politika. Dežela bo morala tudi odstraniti vse neugodnosti, ki Izvirajo iz obrobnega zemljepisnega položaja teh krajev. V ta namen bo treba pripraviti načrt gospodarskega razvoja, pri čemer bo opravila važno vlogo deželna skupščina kot celota.
Nato je prof. Dulci obravnaval gospodarsko plat programa. Pri tem je poudaril, da bo morala dežela predvsem razpolagati z visoko kvalificiranim uredništvom, ki bo lahko uspešno In naglo opravljalo svoje delo. Nato je naštel razna vprašanja, ki jih Je treba rešiti. Ta vprašanja so; izhodišče naftovoda, ki bi lahko nudilo mnogo dela v zvezi s popravljanjem ladij tudi ladjedelnici Sv. Roka; letališče, zgraditev velikih industrijskih podjetij, podvojitev železniškega tira na progi Trst . Benetke, zgraditev avto ceste, poglobitev morskega dna, da bodo lahko pristajale v Trstu velike ladje; nove pomorske proge, modernizacija ladjedelnic; povečanje rotacijskega sklada itd.
Sledila so vprašanja novinarjev. Naš sodelavec je. vprašal, kakšno je stališče PSDI do izjave, ki jo je poslala SKGZ v zvezi z ustanovitvijo dežele vsem strankam, ki se sklicujejo na ustavo. Cesare je odgovoril, da se PSDI v bistvu strinja z izjavo, da pa meni, da je bilo raznim zahtevam, ki so izražene v njej, že zadoščeno. PSDI meni, da je treba z vsemi Slovenci v deželi ravnati enako, in sicer na podlagi pravic, ki jim jih zagotavlja ustava. PSDI se je v svoji politiki vedno navdihovala ob ustavi in je s svojo akcijo tudi mnogo pripomogla k prijateljskemu sožitju obeh narodnosti, je zaključil Cesare.
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
Zanimivo predavanje o slovenskem pomorstvu
v
Predaval je ravnatelj Studijske knjižnice iz Kopra Srečko Vilhar - Sledila je koristna diskusija
Sinoči je v Slovenskem klubu ravnatelj študijske knjižnice v Kopru Srečko Vilhar imel zelo zanimivo predavanje. Govoril te namreč o temi «Problem slovenskega pomorstva». Da je predavanje zanimalo občinstvo, med katerim je bilo precej mladine, je potrdila tudi diskusija, ki mu te sledila. O vsebini predavanja zgradi pomanjkanja prostora poročamo zelo ne kratko, v prihodnjih dneh pa bomo objavili obširnejši članek.
Predavatelj je predvsem sporočil pozdrave in izročil darila koprske občine, kluba pomorščakov ter študijske knjižnice Slovenskemu klubu. Nato je opisal zgodovino slovenskega pomorstva in poudaril da Slovenci imamo to zgodovino čeprav se nismo uveljaviti na morju v večji meri, ker so nas tujci tlačili in odrivali od morja Omenil je primer Slovenca, ki i* teta 1767 odšel v Anglijo ter postal eden od komandantov britanske vojne mornarice. Bil je to Jo-fery Rakovec, ki je tudi napisa! knjigo, ki jo bo v slovenskem prevodu izdala koprska založba. Nato je opisal razmere pred prvo svetovno voj no in v stari Jugoslaviji omenil je ustanovitev mornar iškega odreda pri IX. korpusu ter poudaril, da smo Slovenci šele po o-svoboditvi prišli do svojega morja, do svoje pomorske šole, irgovsK* mornarice in luke, o katerih je navajal statistične podatke, ki pričajo, kako se slovensko pomorstvo naglo razvija in krepi ter uveljavlja v svetu. Zatem je omenil Trst in slovenske pomorske probleme ter poudaril, da so neutemeljeni očitki, češ da hoče koprska luka delati konkurenco tržaškemu pristanišču. Ob koncu je še prikazal važnost razvoja slovenskega pomorstva za zamejske Slovence m poudaril, da je treba še nadalje razvijati ter krepiti zlasti med našo mladino pomorsko miselnost.
Dr. Berce je v diskusiji omenil gospodarske probleme tržaškega pristanišča ter je navedel, kaj smo imeli Slovenci v Trstu pred prvo svetovno vojno in kaj bi zdaj potrebovali. Nato je povedal nekaj ir svojih spominov mornariški oficir v pokoju Slavec iz Ospa, prof. Skrl je omenil pokojnega kap. Kio-diča ter primer inž. Zaharja s Tržaškega, ki je bil med prvimi gojenci Slovenske pomorske šole v Piranu ter se je že uveljavil kot ladijski inženir v Hamburgu v Švici; prof. Jelinčič pa je govoril o slovenski obali od Barkovelj do Stivana m pripomnil, da je bil Aškerc prvi sistematični zbiralec narodnega blaga o slovenskem morju.
Dr. Hlavatp se je predavatelju
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiirriimciiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiii
SREČA V PROMETNI NESREČI
Na streho prevrnjeni avto drsel z voznikom še 27 m
Ko se je avto ustavil, je zlezel iz njega šofer brez najmanjše praske
toplo zahvalil za predavanje in darila.
SINOČI V VERDIJU
Prvi simfonični koncert spomladanske sezone 1964
Sinoči je bil v gledališču Verdi prvi koncert letošnje spomladanske simfonične sezone orkestra gledališča Verdi pod vodstvom slovitega dirigenta Efrema Kurtza. Program je obsegal uverturo iz malo znane Reznicekove opere •aDonna Diana«, Viozzijevo novost za Trst «Glasba brinja», lbertov Koncert za flavto in orkester ter v drugem delu znano Beethovnovo Simfonijo št. 3 op. 55 Eroico.
Pod mojstrskim in sugestivnim vodstvom Efrema Kurtza je orkester posebno v Beethovnovi simfoniji potrdil sloves, ki ga uživa. Prekrasne strani iz te velike mojstrovine je podal s silno notranjo napetostjo in sočnostjo ter virtuozno dognanostjo. V Iberto-vem Koncertu za flavto in orkester, ki je bil v Trstu tudi prvič izvajan, je kot solistka nastopila Američanka Elaine Shaffer. Tehnično zelo dognana iti suverena, je izrazno na nekaterih mestih vendarle bila premalo močna. Orkester jo je spremljal brezhibno, kot je brezhibno podal Reznice-kovo živahno, na mestih briljantno a v ostalem dokaj neoriginalno uverturo iz opere «Donna Diana«.
Največje zanimanje je vsekakor vladalo za novost tržaškega avtorja Viozzija cGlasba brinja«. Delo so prvič izvajali leta 1962 v Milanu in kasneje še večkrat v Italiji in v inozemstvu. V njem so očitne inspiracije s Krasa, ki Pa so v Viozzijevi glasbeni obde. lavi izzvenele v izvirni izrazno st: njegovega muzikalnega sloga Zelo številni poslušalci so avtorja in seveda orkester ter dirigenta nagradili z obilnim aplavzom.
Selekcija pianistov na konservatoriju «Tartini»
V nedeljo, 12. t. m., bo ob 9.30 na konservatoriju «Tartini» v Trstu deželna selekcija za 5. vsedržavni nastop učencev - pianistov. Te selekcije se lahko udeležijo gojenci od 1. do ib.' učnega leta, ki študirajo klavir na kakršnem koli konservatoriju ali zasebni glasbeni šoli v tržaški, videmski in goriški pokrajini.
Interesenti morajo predložiti prošnjo do 9. t. m. na pokrajinsko ravnateljstvo ENAL (v Trstu, Gorici ali Vidmu), kjer si tudi lahko ogledajo pravila.
Pri iskanju gnezd padel v kraško jamo
Ko je včeraj popoldne 16-letni dijak Dante Viidonis s Proseka št. 381, po gmajaii v bližini begunske-' ga taborišča na Proseku stikal za ptičjimi gnezdi, je padel v 10 metrov globoko kraško špiljo. Yido-nis se je v družbi prijateljev podal na iskanje ptičjih gnezd in je eno našel v bližini neke špilje. D« bi ga dosegel se je preveč nagnil čez rob votline, izgubil ravnotežje in padel v globino. Tovariši, ki so bili priča nesreče, so takoj stekli do bližnjega taborišča, odkoder so poklicali karabinjerje s postaje na Proseku in gasilce. Nekaj časa potem so gasilci osvobodili Vidonisa iz jame in ga z lastnim rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek zaradi zloma levega zapestja in ra-Ine na desni strani brade.
iiiiiitimiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiimiiitiitiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiii
AFERA V BOLNIŠNICAH PRED TRŽAŠKIM SODIŠČEM
Pričevanja razbremenilnih prič o že bolj ali manj znanih zadevah
Na vrsto so spet prišli radiatorji, hladilne naprave, strop in celo vezalke za smuči
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschinl, tožilec Visalli, zapisnikar Strippoli) se je nadaljevala včeraj obravnava proti dr. Sterni in ostalim soobtožencem, ki so obtoženi raznih prekrškov v zvezi s škandalom v združenih bolnišnicah. Kot smo že sporočili pred dnevi, so sodniki začeli zasliševati razbremenilne priče.
V glavnem gre za pričevanja, ki zadevajo razna dela, ki so bila o-pravljena v okviru združenih bol-nišnic in za katera obtožnica trdi, da so jih opravili z delovno silo In z materialom združenih bolnišnic, medtem ko bi jih morala opraviti zasebna podjetja, ki so imela dela v zakupu
Prvi je nastopil včeraj pred sodniki dr. Lucio D’Acunzo, ki je pojasnil nekatere okoliščine v zvezi z namestitvijo novih radiatorjev na patološkem oddelku. Bolj zanimivo pa Je bilo pričevanje Renata Fegi-za, nameščenca podjetja Malossi -Costruzioni generali. To podjetje je opravilo neka dela v upravnem poslopju splošne bolnišnice. Dela so bila opravljena na zelo pomanjkljiv
način, kar je napotilo upravo združenih bolnišnic, da je zahtevala od podjetja določeno povračilo. Vsaj tako trdijo dr. Steno in ostali soobtoženci, medtem ko obtožnica pravi, da so neupravičeno izplačali omenjenemu podjetju večjo vsoto denarja. Priča Fegiz Je v bistvu potrdil izjave obtožencev. Povedal je, da se je podjetje obvezalo -.opraviti nekatera dela v bolnišniški mrtvašnici za nižjo ceno, kot bi Jo sicer lahko zahtevalo, in sicer zato, da poravna svoje obveznosti v zvezi s slabo opravljenim delom.
Nato je prišel na vrsto Ruggero Cesca, gradbeni asistent pri Negri-sinijevem podjetju, ki je pričal glede del, ki jih Je njegovo podjetje opravilo pri gradnji hladilne celice v splošni bolnišnici. Kot smo že poročali, je pri teh delih prišlo do popolnega zastoja. V določenem trenutku je uprava zahtevala, naj se spremeni izvajanje prvotnega načrta, ker so hoteli znižati temperaturo hladilne celice do 30 stopinj pod ničlo. V zvezi s temi deli so morali podreti nekatere že zgrajene objekte. »Kdo je ukazal — je
vprašal predsednik — naj se zniža strop?«. Ce se dobro spominjam je odvrnil priča — je to storil Cer-gol«. Obtoženec je odločno odbil to trditev, ki pa jo je priča ponovno potrdil.
Sledila so nato pričevanja manj pomembnih prič. Omeniti pa je treba na vsak način, da je delavec Paolo Menegatti izjavil, da ni opazil, da bi pri delih, ki jih je podjetje Caputo opravljalo na 3. zdravniškem oddelku za ženske, sodelovali delavci združenih bolnišnic, ali da bi uporabljali material, ki bi ga te direktno dobavljale.
Zanimivo je bilo tudi pričevanje Cergolove žene Lede, ki je pojasnila nekatere okoliščine v zvezi z nakupom nekega hladilnika in enega para vezalk za smučke, ženska Je odločno potrdila, da je mož odkupil te predmete in da mu jih ni nihče daroval. Povedala je še, da Je sama pomagala možu pri Izdelavi nekega načrta, ki ga Je mož opravil za podjetje Štolfa. Vedela Je povedati, da je prejel za ta načrt
50.000	lir ni pa ji znano komu Je bil načrt namenjen.
28-letnl Claudio De Gašper! iz Ul. Damiano Chlesa 10 je imel res veliko srečo in se lahko zahvali svoji dobri zvezdi. Včeraj zjutraj se je prevrnil z avtom, ki je po strehi drsel še 27 metrov po asfaltu in se izkobacal iz razbitin avta brez praske.
Okrog 7.15 je De Gasperl vozil svoj avto Lancia Appia TS 40435 za fiatom 500 TS 32853, ki ga je pred njim vozil 42-letni šofer Marco Rossi iz Ul. Gravlsi 9. Oba šoferja sta bila namenjena proti Zavijam, toda Rossi je pri km 6,600 začel obračati na levo, ker je hotel zavoziti na dvorišče neke tovarne. Da bi se De Gasperi izognil trčenju, Je ostro zavil na desno, toda zaradi nenadnega zavoja, se je njegov avto prevrnil in s kolesi navzgor po strehi zdrsel več metrov naprej. K prevrnjenemu avtomobilu so prihiteli mimoidoči ln na veliko začudenje zagledali De Gasperija, ki se je izvlekel Iz popolnoma razbitega avta nepoškodovan.
Pijanec razgrajal in udaril stražnika
41-letni delavec Antonio Smun-din it Ul. Vidali 2 se ga je včeraj popoldne napil, potem je šel v pasažo »Tergesteo« in začel kričati in motiti mimoidoče. K pi-jancti je pristopil 29-letni mestni stražnik Angelo Bernazza in ga skušal odvesti, toda pijanec ga je v jezi napadel in nekajkrat u-daril s pestjo po obrazu. Da bi se ubranil udarcev, je stražnik krepkeje prijel Smundina in pri tem sta se oba ranila. Prihiteli so agenti letečega oddelka in oba ranjenca pospremili v bolnišnico, kjer so jima nudili prvo pomoč,
Natečaj št. 14 ZMAGOVITI STOLPEC	
Bari . . • . 77	2
Gagi i ari , „. . 42	X
Firenze g . . 70	2
Genova s . . 80	2
Milano . j i . 26	1
Napoli • . . » 50	X
Palermo , , . 52	X
Roma . « . . 40	X
Torino s • s 3	1
Venezia ... 11	1
NapoK II . t . 87	2
Roma II . . .	9	1
*	
PROVIZORIČNI dobitki	
za zmagovalce z	
12 točkami	
lir 25.205.000	
11 točkami	
lir 278.000	
10 točkami	
tir 23.100	
Navedene vsote se lahko	
spremenijo na podlagi spre-	
jetih ugovorov.	
Dokončne kvote določi	O-
srednja komisija po členu 15	
uradnega pravilnika in bodo	
objavljene v Uradnem listu.	
# Ohranite odrezek, da boste	
imeli pravico do nagrade	
GLASBENA MATICA
TRST
V četrtek, 9. aprila ob 20,30 v dvorani na stadionu «Prvimaj'.>
glasbena
akademija
Sodelujejo:
orkester Glasbene Matice in solisti: Danijela Nedoh - klavir, Vojko Cesar - fagot, žarko Hrvatič - violina, Aleksander Zupančič - violina.
I
Dirigent Oskar Kjuder
Spored: B. Britten: Sentimentalna sarabanda; V. Vivaldi: Koncert za fagot in godalni orkester v B-duru; W.A. Mozart: Andantino in allegro iz koncerta za klavir in orkester v Es-duru; J. S. Bach: Koncert v d-molu za dve violini in godalni orkester.
Vstopnice so na razpolago v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
Slovensko gledališče v Trstu
Danes 8. t. m. ob 20. uri v Sežani
JOSIP TAVČAR
V HONOLULU
Predavanje o pesniku Nazimu Hikmetu
Danes zvečer ob 20.15 bo na sedežu Centra za kulturne stike z inozemstvom v Ul. S. NicoJo 11-11. pisateljica Joyce Lussu predavala o turškem pesniku Nazimu H Pernetu.
Režiser Pino Astori bo recitiral pesnikova .dela. .
Razstave
Danes ob 18.30 v »Deutsches Kultu r-I nstitutum v Ul. Coroneo 8 otvoritev slikarske razstave prof. Avgusta Černigoja. Razstava bo odprta do 18. t.m. vsak delovni dan od 17. do 20. ure.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. Marija Hrovatina so darovali za Dijaško Matico:	Josip Gržančič 1000, družina
Stavar 3000, Oton Ulian 2000, Karla
in Anton	Kato 2003,	sestri .		Ana	in
Eda 15C0 lir.					
	LOTERIJA				
BARI	77	36	13	81	61
CAGLIARI	42	55	48	56	3
FIRENCE	70	10	46	24	58
GENOVA	80	70	77	30	59
MILAN	26	83	25	59	45
NEAPELJ	50	87	84	40	42
PALERMO	52	60	n	37	64
RIM	40	9	78	58	25
TURIN	3	16	60	21	12
BENETKE	11	22	28	65	77
Gledališča
VERDI
Jutri se prične prodaja vstopnic za drugi koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo v soboto. Dirigiral bo Gabor Otvoes, sodeloval pa bo violinist Uto Ugbi.
TEATRO NUOVO
Danes 8. aprila ob 21. uri v Avditoriju (vhod iz Ul Tor Bandena) za red C »Leucojevi dvogovori« Ce-sara Paveseja. Režija Aldo Trionfo. Scena in kostumi Luca Sabatellt. Rezervacija in prodaja vstopnic pri glavni prodajalni vstopnic v Galeriji Protti (tel. 36-372).
Naztonale 14.00 17.45 21.30 «Cleopa-tra« Technicolor. Todd-Ao, Elizabeth Taylor, Richard Burton.
Arcobaleno 16.00 «Chi lavora t per-duto» Tino BuazzelM. Prepovedano mladini.
Excelsior 15.00 «Lo šport preferlio dalVuomo« Technicolor. Rock Hudson, Paula Prentiss.
Fenice 15.00 «7 giorni a Magglo« — Burt Lancaster, Kirk Douglas, Fre-dric Maroh, Ava Gardner.
Grattacielo 16.00 «Amore in 4 dimen-sioni« Franca Rame, Silva Koscina. Prepovedano mladini.
Supercinema 16.00 «Le verglni« Charles Aznavour, Stefanda SandrelM. Prepovedano mladini. Zadnji dan.
Aiabarda 15.30 «Ieri oggi domani« Technicolor. Sophla Loren, MarceL lo Mastroiannd. Tretji teden.
Filodrammatico 16.00 «Parigl proibi-ta» Prepovedano mladini.
Aurora 16.00 «L’ultimo treno da Vien-na».
Cristaiio 16.30 »Rififi a Tokyo» Prepovedano mladimi.
Capitol 16.30 «Sedotta e abbandona-ta» Stefanda SandreMii.
Garibaldi 16.00 «4 pištole veloci« James Cnatig.
Massimo 16.00 «Sventole... manette e femmine« Eddie Constantine.
Impero 16.00 «11 grande truffatore«.
Moderno Danes počitek. Jiutei proza.
Astra 16.00 «Va e uccidi« Prepovedano mladini.
Astoria 16.30 «Le vacanze di sior Otemente« Technicolor.
Vittorio Veneto 16.00 «Cronaca d! un assasslniio«.
Abbazia 16.00 «La valle dei dispera-ti» Technicolor. Guy- Madison.
Ideale 16.30 «South Pacific« Teohni-color.
Marconi 16.00 «Lo spettro« Barbara Steele. Technicolor. Prepovedano mladini.
Skedenj 16.00 «E !] vento disperse la nebbia« Eva Maria Saint.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 7. aprila 1964 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo je 14 oseb.
UMIRLI SO: 48-letmi Ruggero Bres-sanii, 77-letna Antonia Ocic vd. Roc-co, 83-letna Anma Francesca Žižmondi vd. Troyer, 71-letni Ugo Volili, 40-
SL1KE bivajočih v inozemstvu ha vašo razpolago za poroke. «Eureka» . Casella 5013 - ROMA FOTOGRAFIE di residenti al-l’estero a Vostra disposizione per matrimonio. « Eureka« — Casella 5013 — ROMA
letni Rodolfo Vorich, 69-lebn! Lulgl Feresin, 75-letni Giacomo Vuxani. 64-letni Luigii Dintrona, '72-ietni Aristo-demo Verbi, 67-letna Albina Cettolo, 79-letna GfuiMa Delfabro vd. Rabu-sin, 74-letna Pierina Mamola por. Ol-goj, 90-letna Emilia Minca\ vd. Peta-riin, 53-letna Rosa Viiller por. Viller.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (6. — 12. IV.)
AlPAngelo d’oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchlo, Ul. Ginnastica 44: Nicoli, Ul di Ser-vola 80; Alla Basilica, Ul. ' S. Giu-sto 1; Busolinl, Ul. P. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzonl, Ul. Settefontane 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (6. — 12. IV.)
Ali’Angelo d'oro, Trg Goldoni 8; Ciipolla. Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul Ginnastica 44; Nicoli, Ul. di Ser-voia 80.
KINO PROSEK. KONTO VE L’
predvaja danes, dne 8. t. m. z začetkom ob 19.30 uri dramatični film:
«JULES ET JIM»
(Jules in Jim)
Igrajo: JEANNE MOREAU, OSCAR WERNER in HENRI SERRE
Prepovedano mladini pod 18. letom
KINO <R0SANDRA> B0LJUNEC
predvaja danes, dne 8. t. m. z začetkom ob 19.30 url barvni film:
IRIBELLI DEL’KANSAS
(Uporniki v Kansasu)
Igrajo: JEFF CHANDLER in FIER PARKER
Jtbw na Onctnan
predvaja danes, dne 8. t. m. z začetkom ob 18. uri Universal film:
«Scotland Yard in ascolto*
(Scotland Yard posluša)
Igrata: HERMIONE BADDELEY ln EDWARD UNDERDOWN
IZ GOSPODARSKE PROBLEMATIKE DEŽEL V RAZVOJU
Sedemletni načrt Gane in njegovi temelji
Predvidenih za tri milijarde dolarjev investicij * Prehodno obdobje mešanega gospodarstva ■ Položaj in vloga zasebnega kapitala - Kakšna politika se predvideva na vasi
v sedemletnem gospodarskem načrtu Gane, ki je bil pravkar sprejet v parlamentu, je predvidenih za okrog tri milijarde dolarjev investicij, t. j. nad petdeset dolarjev letno na prebivalca.
To so, gledano v afriških merilih, zelo velike investicije. Njihov obseg postane še očitnejši v primerjavi s številčno najmočnejšo afriško državo Nigerijo, kjer so predvideli komaj za 5,3 dolarja letnih investicij na vsakega državljana, ali pa z nekaterimi deželami s francoskim pogovornim jezikom, kjer investicije ne dosegajo niti tri dolarje letno na osebo.
Načrt predvideva, da bo povprečni dvig proizvodnje dosegel 5,5 odstotka, kar ne predstavlja visoke stopnje povečanja. Posebno, če upoštevamo, da znaša letni prirastek prebivalstva 2,6 odstotka. Sicer pa gospodarski cilji v načrtu ne predstavljajo nekaj, kar bi imelo izrecno pred-nost. Načrt določa tudi smer družbeno-političnih ciljev, ki jih Gana želi doseči s pomočjo dinamičnega razvijanja gospodarskih kapacitet. Načrt usmerja tako ritem razvoja proizvodnih sil kot smer družbeno-gospodarske preobrazbe dežele.
Po besedah predsednika Nkru-maha, je cilj načrta osvoboditi Gano kolonialnih struktur v gospodarstvu, kakor tudi s pomočjo okrepitve državnega in zadružnega sektorja zagotoviti socialistični razvoj dežele, v kolikor se tudi sam načrt tolmači kot začetek novega, socialističnega obdobja Gane.
Za razlike od obdobja med 1951. in 1960. letom, ko je na neproizvodne investicije šlo okrog 90 odstotkov sredstev, za razvoj industrije in poljedelstva pa samo 10 odstotkov, pa je v tem načrtu glavni poudarek na proizvodnji, kar predstavlja bistveno preusmeritev in dokaj redek Pojav v načrtovanju afriških dežel.
V	svojem nedavnem programskem govoru je predsednik Nkru-mah prvič nedvoumno izjavil, da bo gansko gospodarstvo določen čas še ostalo mešano, se pravi, da bosta državni in zadružni sektor še naprej obstajala s privatnim, tako domačim kot tujim. Tendenca, da bi državni in zadružni sektor dosegla premoč nad Privatnim, pa se kot eden od o-snovnih političnih ciljev ne izraža tako, da bi se to doseglo z administrativnim poseganjem, temveč s pomočjo pospešenega razvoja državnega in zadružnega gospodarstva. Predvidene državne investicije v naslednjih sedmih letih so v tem smislu za iOO milijonov dolarjev višje od domačih in tujih privatnih investicij, kar je daleč nad obstoječim odnosom med javnim in privatnim gospodarskim sektorjem.
Dotok tujega kapitala se danes še zmerom smatra za dobrodošel. Vendar je vlada določila Pjegove oblike in pa pogoje njegovega plasmaja, tako da to ne bo moglo škodovati socialistični Politiki in neodvisnosti dežele. Skupno predvidene investicije tujih interesentov dosegajo le dva-Pajst odstotkov vrednosti državnih investicij. Tujim investitorjem so npr. na razpolago industrija potrošnih dobrin, predela ganskih surovin (bombaž, kakao) ter rudniki, ki jih tuje družbe že od prej izkoriščajo. Trgovina, zunanja in notranja, bankarstvo, kar je prej vse bilo v rokah tujega kapitala, so zdaj črtani iz seznama tujih interesov.
Ganski zasebni kapital pa ganska vlada želi usmeriti v poljedelstvo, stanovanjsko izgradnjo, transpoi: in v majhna industrijska podjetja. Ganskim državljanom ni več dovoljena finančna udeležba v tuji', družbah, ki delujejo v Gani. Takisto vlada spodbuja združevanje privatnih Podjetij v poslovne zadruge.
Država postaja tako odločilen činitelj v vseh strateških pano-gah proizvodnje, od katerih sta gospodarstvo in njegov socialistični razvoj predvsem odvisna
V	iskanju ustreznih rešitev, se Je vlada natančno zavedala pomena proizvodnje in finančne u-
inkovitosti državnega sektorja. Neuspeh državnega gospodarstva i bil za gotovo izpostavil resni nevarnosti dosedanjo gospodarsko-Politično orientacijo, a napredke sile Gane se popolnoma zavedajo, da se je težišče borbe za socializem in za njegovo privlačno moč preneslo v državna podjetja.
Spričo dogajanj v notranjem razvoju dežele, so tudi poslanci, *l s« lansko leto oktobra na-Padli državno intervencijo v gospodarstvu, tokrat glasovali za njeno pospešeno razširitev. Načrt določa, da so podjetja, ki bodo Poslovala na osnovi letnih pro-l2v°dnih m finančnih načrtov, samostojne gospodarske enote, 3 čimer je bila ideja o centra-iizsciji povsem opuščena. Reforma glede upravljanja še ni bila objavljena, vendar je Nkrumah v obrazložitvi načrta napovedal, da bo delavcem v državnih pod. ietjih zagotovljeno upravljanje. Nekatera od teh bodo že v najkrajšem času izročena delavcem, ki jih bodo upravljali v imenu država
Poljedelstvo še vedno predstavlja hrbtenico ganskega gospodarstva. Polovica narodnega dohodka prihaja iz vasi. Poljedelstvo v nacionalnem izvozu udeleženo s 77 odstotki vrednosti in je zelo pomembno v pogledu notranje akumulacije.
Zasebni kmetovalci bodo še naprej nosilci poljedelske proizvodnje. Ta orientacija.— katera, po uradnih tolmačenjih, ni kratkoročnega značaja — predstavlja določeno novost glede na stališča, ki so se zanje pred leti zavzemali naprednejši krogi ganske družbe, ki so državna m zadružna posestva smatrali za edi-alternativo socialistične politike na vasi.
Seveda se država spričo tega ne odpoveduje poseganju v poljedelsko proizvodnjo. Mehanizacija
in moderna agrotehnika sta v pretežni meri v njenih rokah, če že nista njen monopol. Uvajanje novih kultur, posebno onih za industrijsko predelavo (bombaž, kavčuk, sladkorna repa itd.) in pa tistih, katerih proizvodnja je bolj zapletena, je predvsem poverjeno državnim in zadružnim posestvom, ki se tako spreminjajo v nekr.kšen dopolnilni činitelj, vendar ne v alternativo privatnih proizvajalcev.
Ker je zemlja splošno družbena in ne privatna lastnina, obstaja nadalje mnenje, da bodo predvideni okviri privedli materialno spodbudo kmeta v neposredno odvisnost do njegovega dela in spričo tega tudi ne obstaja bojazen, da bi na vasi začeli kliti izkoriščevalski odnosi ali kapitalistični elementi.
F. DRENOVEC
putMIElU STALNEGA TRŽAŠKEGA GLEDALIŠČA
Cesare Pavese:
•Dialoghi con Lenem
Muslimani imajo v zelo velikih časteh Meko, v katero se vsako leto zgrinjajo tisoči vernikov, ki prihaja, jo sem na božjo pot. Na sliki karavana vernikov na poti v Meko
%uiiiiiiiiiuiia«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiifvaiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiit«iiiiiiit||iiiiii,VI||l,||ll|l|||||1|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiaiiiiaiiiiiiiiamsKsaiiiiiiiiaiiiiiia«iii«aiiiiiiiiiiitaiiiiiiiiiiiiiiiitviimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«ii«iii«iiifiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiai>iiiifaiiiftaiiiiiiiiiiiiiiiiia«iiiit
OB SEDANJI DRAŽBI V PALAČI LABIA V BENETKAH
Bogate umetnine bodo nekako rešene Kdo bo rešil Tiepola?
Kako je palača nastala - Sprejemi in dukati: cena za vstop v aristokracijo - Prvi polom - Ponovna oživitev, hkrati pa tudi neuspeh - Sedaj pa logični zaključek
eSinoči se je na dražbi zbralo izredno elegantno občinstvo. Med drugimi so bili senator Merzagora, grof Vit-torio Cini, Gianni Agnelli, vojvoda di Sandro, grofa Rossi... .» — so včerai naročale tiskovne agencije.
Carlos de Beistegui je milijarder v dolarski valuti, lastnik rudnikov diamantov v Južni A-friki, rudnikov v Mehiki, veleposestev v Španiji, palač in gradov po vsem svetu, predvsem v Španiji. Njegovo premoženje se ne ocenjuje. V svojstvu takega gospodarskega mogotca si je nekoč ob- nekem obisku v Benetkah zaželel palačo «Labia» v Benetkah, ki spada med najboljše arhitektonske stvaritve glede tega tako bogatih Benetk. Bilo je to leta 1947, ko si je to palačo ogledal od znotraj. S tolikšnimi sredstvi, kot jih ima Carlos de Beistegui, mu ni bilo težko palačo kupiti, posebno, ker je bila tedaj v zelo zapuščenem stanju. Da ne gre za nepomembno stvar, za kak starinski, vendar manj vreden objekt, nam bodo povedali naslednji podatki;
Sredi sedemnajstega stoletja se
posodo, ki so jo oni in gostje zvečer tako «brezskrbno» metali v morje. Toda družina Lab a je morala kljub tolikšnemu bogastvu «dodati» še 300.030 dukatov, da so jo spre;elji,,med tedanjo beneško aristokracijo.
S propadom Benetk pa je šla tudi družina Labia v zaton in ko je Napoleon odstopil Benetke Avstriji, je palačo Labia kupil dunajski princ Loblovvitz, ki je dal zanjo 21 tisoč petsto avstrijskih kron. Princ pa je bil še precej v letih in po njegovi smrti je palača vedno bolj propadala, tako da je pozneje velikanske salone zasedlo kakih dvajset družin, ki so živele v tem umetniškem in drugem razkošju brez «razumevanja», brez vsakega »kulturnega uživanja«, kar pa je tudi razumljivo, saj siromašne družine niso mogle uživati
Pogled na del salona za velike sprejeme
je španska trgovska družina Labia ali Labias zaljubila v Benetke in tu najela arhitekta An-drea Cominellija, da je izdelal in izpeljal načrte za palačo, ki naj bi družini dajala tudi zunanji pečat bogastva. Ce pomislimo, da je bil k notranji ureditvi povabljen tudi sloviti slikar Tiepolo, ki je poslikal notranje stene, je jasno, da gre za veliko vrednost. Strokovnjaki celo menijo, da je Tiepolo dal v to palačo veliko svojega, posebno freske, ki da so med njegovimi najboljšimi. V palači Labia so namreč tudi freske velikih mer, kot ha primer «Genij, ki na pegazu poganja v beg Cas«, nadalje »Srečanje med Antoniom in Kleopatro« ter še »Banket Kleopatre«. Poleg teh večjih slik je ie cela vrsta manjših, skratka arhitektonsko posrečena ureditev patricijske hiše iz sedemnajstega stoletja izpopolnjene z umotvori velikega Tiepola.
Seveda je bila k temu potrebna tudi ustrezna oprema palače in družina Labia ni niti glede tega varčevala, da bi se pač vrinila med tedanjo najboljšo beneško družbo. V ta namen je tudi prirejala velike sprejeme in ti so bili baje zadnji #veliki večeri« že upadajoče veličine Benetk. Govorilo se je tedaj tudi to, da so Labia stregli svojim izbranim gostom jedi na zlatih krožnikih in pladnjih, ki da so jih po večerjah enostavno pometali skozi okna v Canal Grande. Ker bi to, seveda, tudi za bogate Katalonce Labia bilo preveč, so baje pred takšnimi sprejemi opozorili nekaj ribičev, da so v kanalu pod vodo razpeli mreže in tako rešili dragoceno
nad Tiepolom in drugimi umetniškimi bogastvi, ko pa palača ni imela za njih niti peči niti ognjišč, celp stranišč ne dovolj.
In v tem stanju je našel palačo tudi Carlos de Beistegui, ki pa je imel vendarle tako prefinjen okus, da je znal ceniti u-metniško bogastvo, ki se je skrivalo za zanemarjenim stanjem palače. Odkupil jo je in začel z velikimi obnovitvenimi deli. Hkrati pa je po raznih muzejih, med raznimi starinarji v Evropi, Ameriki in na Daljnem vzhodu pokupil vse, kar bi moglo priti v poštev, da bi palača Labia za-dobila spet tisti blišč, ki ga je imela nekoč, odnosno, ki ga je z arhitektonske in umetniške plati zaslužila.
Njemu je bilo to možno, saj smo že rekli, da je zelo bogat. Samo za opremo velikega salona, ki je 14 m dolg, 8 m širok
in 10 m visok, je potrošil nad 2C0 milijonov lir. Za veliko posteljo z baldahinom, ki jo je staknil nekje v neki patricijski vili blizu Lucce, je plačal 10 milijonov. «'»deči salon« je opremil z izbranim pohištvom, izvirno kitajsko keramiko, lestenci in preprogami in vsem podobnim. Oprema tega salona nima cene. Prav tako je izredno razkošno opremil «salon za velike sprejeme«, ki je bil najbolj bogat tudi prej- in kjer so na 12 metrov visokem stropu najboljše Tiepolo-ve freske.
Ko je palača Labia ponovno zablestela v vsem svojem prejšnjem in novem razkošju — resnici na ljubo je treba reči, da so ljudje, ki so bogatašu stali ob strani pri ponovnem opremljanju palače, imeli zares visok u-metniški čut in smisel — je začel Carlos de Beistegui posnemati tradicijo družine Labia; začel je s prirejanjem velikih sprejemov. Seveda so bili ti sprejemi v duhu časa, nekakšne revije mondenstva, na katerih so se zbirali sami bogataši ali pa aristokratske družine s praznimi žepi, toda z visoko zvenečimi naslovi. Če ni Carlos de Beistegui metal v Canal Grande zlatih krožnikov in pladnjev, kot so baje počeli Labia, je pa njemu pripadla '(velika čast«, da si je privoščil jeseni 1961 oni sloviti «ples milijarderjev«, ki je vzbudil toliko hrupa in upravičene kritike ne le v beneškem, pač pa v vsem italijanskem javnem mnenju, ker je izzvenel kot žalitev pomanjkanja in siromaštva, s katerim se je ljudstvo prvih povojnih let borilo zaradi posledic vojne. Mimogrede bomo omenili, da se je na tem «plesu milijarderjev« neka gostja bahala s svojo 80 milijonov lir vredno obleko,
Družini Labia je s sprejemi in z dukati uspelo «najti mesto« med beneško aristokracijo. Bogatemu Carlosu de Beišteguiu pa vse njegovo bogastvo in vsi ti sprejemi niso odprli vrat med preostanke tedanje aristokratske družbe, v katero so se prerinili Labia. In to ga je baje pripra; vilo do tega, da je svoj razkošni dvorec zapustil in se preselil v nekd restavriran grad v Franciji, čez nekaj let pa sklenil palačo Labia razprodati. Medtem so se v italijanski javnosti slišali glasovi, da bi bilo treba palačo Labia rešiti. Gre namreč za velikansko umetniško bogastvo. Bilo je tudi govora, naj bi jo »rešila« italijanska RAI. Iž vsega tega pa ni bilo nič in od pretekle nedelje je palača Labia resnično na dražbi. Kot so razni dragoceni umetniški predmeti na pobudo Carlosa de Beisteguia prispeli z vseh vetrov v Benetke, tako se bodo verjetno sedaj ponovno razgubili po domovih drugih bogatašev.
Strokovnjaki so ugotovili, da se Benetke nižajo, nekateri so celo dvignili alarm, da bo treba kaj ukreniti. Z a palačo Labia bo verjetno problem rešil sam Carlos de Beistegui, ki jo bo na dražbi razprodal. Toda to velja za bolj figurativno in za premičnine. Kdo pa bo reševal Tie-
Drzna hipoteza ameriškega antropologa
Človek je na Zemlji že 15 milijonov let?
Doslej se je trdilor da je človek star komaj nekaj nad milijon let
Ameriški paleontolog prof. Ei-wyn Simons je prišel do zaključka, da človek ne živi na Zemlji komaj poldrugi milijon let, pač pa da so pradedi ahomo sapien-$a» živeli že pred 14 ali celo 15 milijoni let. To odkritje temelji na proučevanju nekih delov čeljustnih kosti in zob, ki so jih pred nedavnim izkopali. Ce se njegova trditev pokaže kot točna, se je človek pojavil na Zemlji najmanj 12 milijonov let prej kot se je doslej zatrjevalo.
Težko pa bo, da bi to teorijo sprejeli drugi paleontologi in u-strezni strokovnjaki, kajti za Si-monsove sklepe ni dovolj dokazov. Dejstvo je, da so od prvih človeških bitij na Zemlji ostali le majhni koščki kosti, kar je mnogo premalo, da bi mogli s pomočjo teh napraviti primerjavo s primerki drugih živih bitij, ki so po svoji konstituciji podobni človeku.
Hipoteza prof. Elwyna Simon-sa, ki deluje na vseučilišču Yale, je bila objavljena v zadnji številki časopisa ameriške državne akademije znanosti. Razumljivo je, da bo teza, ki je objavljena v tako pomembnem strokovnem listu, vzbudila v znanstvenih krogih ostre polemi-ke, kajti gre za zelo drzne trditve.'
Doslej se je namreč v splošnem smatralo, da izhaja človek iz prvega obdobja kvartara odnosno diluvija, ko se je led razširil na široka področja severne poloble. Prvih antropomorfnih primerkov iz tega obdobja večina znanstvenikov ne upošteva, da pripadajo že pravim primerkom človeške zvrsti. Temu človeku podobnemu bitju šo znanstveniki dali ime «avstrolopitek». Bitje pa, ki je bilo zagotovo podobno današnjemu človeku, je po dosedanjih trditvah živelo šele v neolitskem razdobju, to se pravi šele pred 30 do 40 tisoč leti. Ta človek je bil že inteligentno bitje in je uporabljal že artikulirani govor.
To je veljalo doslej. Po hipotezi prof. Simonsa pa naj bi bil prvi človek star več milijonov let. Za že omenjenega »avstralopiteka« se je smatralo doslej, da je živel pred približno 1,750.000 leti. Tolikšna je bila namreč starost zemeljske plasti, v kateri so našli fosilne o-stanke tega bitja v jugovzhodni Afriki. Prof. Simons pa trdi, da so ostanki kosti, ki jih je on proučil, stari 14 do 15 milijonov let.
Drugi zanimiv videz Simonsove
pola?
STRELEC (od 23.11. do 20,12.)
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nenavaden obisk bo spremenil vaše načrte. Ugoden dan za ljubezen in uresničitev tajnih načrtov.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaša prizadevnost vam v največji meri zagotavlja možnosti za dober uspeh. Obkroženi ste od prijateljev, ki vas zelo cenijo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Koristna srečanja za sestavo nekega določenega načrta. Primorani boste na neko potovanje.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Danes ne sprejemajte nobenih pobud, če hočete ohraniti to, kar ste si z največjimi žrtvami pridobili, se morate predvsem obvladati.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Preden sprejmete za vašo bodočnost zelo važen sklep, se posvetujte s sodelavcem, ki mu najbolj zaupate.
HOROSKOP
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Za dosego nekega važnega poslovne-Ka učinka, boste morali premagati še nekaj manjših težav. Skušajte se prilagoditi svojemu čustvenemu partnerju.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Dan ni primeren za nakupe in trgovinske sporazume. Obiščite od časa do časa kako kulturno prireditev.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Težkoče se bodo za vas prenehale, ko boste pri svojem ukrepanju bolj stvarni. Prijeten dan za vse, ki se zanimajo za umetnost.
V finančnem pogledu zelo uspešen dan, ne zamudite priložnosti, ki se vam nudijo. Ne zanašajte se preveč na neko obljubo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Neki nov predlog bo v vas ponovno obudil smisel za podjetnost in pobudo. Da bi mogli čimprej rešiti neko nevšečno zadevo, se ogibajte čustvenih ukrepov.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Upo števajte kritike, ki so bile dobronamerno izrečene na vaš račun. Nastop neke za vas ugodne okoliščine, vam bo dvignil moralo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Če hočete uspešno rešiti neko izredno nevšečno situacijo, nai bo vaša odločitev zelo ostra. Nepredvideno srečanje z neko osebo, vas bo izpolnilo z veseljem.
hipoteze je ta, da ti ostanki pripadajo isti človeški zvrsti, ki ji on pravi »ramapitek«. Čeljust, ki je bila odkopana v Afriki, ter dve drugi kosti, ki so ju odkopali v Indiji, ter nekaj zob, ki so jih našli ob čeljusti v Afriki odnosno ob kosteh v Indiji, io osnova, na kateri temelji svoje trditve ameriški znanstvenik.
Pred Simonsovimi odkritji so samo enega od treh ostankov čeljusti pripisovali vrsti »rama-piteka«, vtem ko so smatrali, da ostala dva ostanka pripadata dvema različnima vrstama in sicer eden «keniapiteku», drugi pa »bramapiteku«, pač po krajih, kjer so ju odkopali.
Sklepi prof. Simonsa o tem, da vsi trije ostanki pripadajo eni in isti vrsti daljnega člena v razvoju človeka, se nanašajo na trditev, da so predniki sedanjega človeka hkrati živeli na raznih predelih zemeljske oble. Po mnenju ameriškega znanstvenika je bil «ramapitek» bolj človek kot opica. To svoje mnenje temelji predvsem na obliki zob, ki pripadajo vsem trem čeljustnim ostankom. V tem ko imajo opice sekalce, s katerimi lahko tudi trgajo hrano, je «ramapitek» kot pozneje «homo sapiens« imel le manjše sekalce in zaokrožene očnjake, s katerimi ni mogel več trgati hrane, kar pomeni, da je že uporabljal roke in je bil torej že bolj podoben človeku.
2al je kaj malo verjetno, da bodo odkrili preostanke drugih kosti, ki bi to zelo drzno hipotezo mogle ali potrditi ali ovreči.
Prete/klo soboto je bila v Avditoriju premiera odrske priredbe znanih Pavesejevih «Dialogov».
Ko »e je Stalno tržaško gledališče odločilo za to uprizoritev, je nedvomno tvegalo eksperiment, o katerem je bilo zelo težko vnaprej vedeti, kakšen uspeh bo imel, Pavesejevt eDialogis so namreč izrazito literarno delo, zgrajeno predvsem na skritih pomenih sleherne besede in slehernega stavka in prav nič ne popuščajo ne dramskim ne pripovednim efektom, katerih bi se lahko oprijela odrska priredba. Vrh tega je njihovo umsko tkivo tako gosto spleteno in tako intimno in tenkočutno v svojih poetičnih resonancah, da si jih je človek zelo težko predstavljal v igri krutih in varljivih luči reflektorjev in v tolmačenju živega glasu tega ali onega igralca. In vendar moramo priznati, da je smeli eksperiment popolnoma uspel in da je Pavese je vo izrazito literarno besedilo v inteligentni priredbi in režiji AU da Trionfa docela prepričalo pozorno občinstvo, kateremu je z neposredno silo pravega umetni škega dogodka nudilo dve uri resničnega estetskega užitka.
O vsebini dela ne bomo tu govorili, saj se ne da ujeti v nekaj stavkov. Ne bomo omenili niti posameznih dialogov, v katerih avtor razpreda svojo poetično vizijo resničnega sveta v luči večnih motivov smrti in življenja, stvarnosti in neresničnosti, dejstva in mita ter ideje in njenega simbola. Rekli bomo samo, da je režiser Trionfo znal tako učinkovito poudariti literar-no-pesniško napetost besedila, da se gledalec skoraj ni mogel zavedati pomanjkanja dramske napetosti, na kateri sloni vsako tradicionalno odrsko delo.
Toda zasluga ni samo režiserjeva, kajti zelo redka so literarna besedila, ki bi v podobnih pogojih z enakim uspehom mogla prestati odrsko preizkušnjo. Hočemo namreč reči, da je umetniška veljavnost «Dialogov» tako izredno velika, da ji ni mogla škoditi niti presaditev na področje, ki se poslužuje skoraj popolnoma različnih izraznih sredstev. Prej kot gledališka predstava je bila torej uprizoritev Pavesejevih «Dialogov» srečanje z umetnostjo enega največjih italijanskih pisateljev tega stoletja in edinstvena priložnost za razmišljanje o usodi nekega človeka, ki je spričo duhovne' zmedenosti naše do.b? Arezno in. umsko preudarjeno izbral smrt za sLeitmotivs svo. jega poetičnega prav tako kot vsakdanjega življenja.
Zaradi komornega značaja uprizoritve, bi imeli pripomniti, da bi na krožnem odru morda še bolj prišla do izraza odčarana jas. nost Pavesejeve besede. Iz istega razloga so nas v nekaterih prizorih motili tudi nekateri odrski rekviziti, ki so sicer plastično poudarjali posamezne prehode, a so po našem psa j delno odpre čali gledalčevo pozornost od besednega čara, v katerem je nedvomno največja odlika Pavese-jev ega besedila. Toda te pripombe ne zadevajo bistva predstave, Ki je bila p vsakem pogledu zelo u-spešna, kot je tudi sicer pričalo navdušeno in hvaležno odobravanje izbranega občinstva cb koncu obeh delov.
Igralci Marisa Fabbri, Nicoletta Rizzi, Franco Mezzera, Egisto Marcucci in Oreste Rizzini so se popolnoma vživeli v posebno vzdušje, ki ga je terjala predstava. Spremenili so se v čiste glasove, ki so znali tolmačiti tudi najbolj skrite odtenke silno zahtevnega besedila. Se posebej pa moramo omeniti Mariso Fabbri, Nicoletto Rizzi in Franca Mezzera, ki so dosegli prave vrhunce vir-
vso lepoto umskih in pesniških blodenj, preko katerih je Pavese v svojih «Dialogih» skušal priti prap do bistva humanosti.
O velikih zaslugah režiserja in prireditelja Alda Trionfa smo že povedali. Dodali bomo še to, da ni skušal prisiliti Pavesejevega besedila v kak gledališki kalup. Pustil je rajši, da se dramatična ne. posrednost «Dialogov» sama uveljavi s pomočjo lastne pesniške govorice. In v tem je nedvomno njegova največja zasluga in hkrati pričanje o njegovi veliki kulturni in umetniški občutljivosti in veri v umetniško moč Pavesejevega človeškega in umskega trpljenja.
j. t.
liimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiininiimiiiiiimiiiiiii,
«Najbolj očarljiva stara mati»
tuoznosti in pričarali občinstvu berga«.
-.-XČ\y.'. . .v.vlsMtt
BERLIN, 7. — Zahodnoberlinske oblasti so odkrile starost »najbolj očarljive matere na svetu«, nemške umetnice Marlene Dietrich. Ta zares očarljiva stara mati, ki še vedno nastopa tudi v najbolj, ših lokalih Evrope in Amerike, bo čez kak mesec dopolnila svoje 63, leto starosti. Doslej se njena točna starost ni vedela, kajti v bitki za Berlin leta 1945 so bili njeni osebni dokumenti izguD-ljeni, sama pa ni o tem rada govorila. Sedaj pa so v vzhodnem Berlinu ponovno odkrili njen krstni list in eno kopijo tega so poslali oblastem v zahodni Berlin, Tu pa so ga takoj objavili.
Maria Magdalene (Marlene) Dietrich se je rodila 27. decembra 1901 v Scheenbergu v vzhodnem Berlinu in sicer v neki petnadstropni palači, ki je vojna ni porušila. Njen oče Luis Erich Otto Dietrich ;e bil poročnik pruske policije. Podatke o starosti nemške umetnice je izdal načelnik zgodovinskega arhiva, ki je dodal: »Ne vem, če bo Marlene s tem zadovoljna, toda vest je po-membna za zgodovino Schoen-
n!7

Radio Trst A
7.00 Koledar 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Jug. orkestri; 12.15 Zgodovinske zanimivosti; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Izbrali smo;

SREDA, 8. APRILA 1964
Jutranji pozdrav; 9.00 Strani iz albuma; 9.30 Pesmi; 10.00 Operna antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Schumannov Koncert za klavir in orkester; 13.25 Lahka glasba; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in
!Wf«l
«— . J«***«, iid nai. iiiui jiii;	f uuisse in
17.00 Ansambel Pacchiori; 17.20 gledališke novosti; 16.00 Program **““ ” ~~ ‘‘ za najmlajše; 10.30 Oboist R. Damjani; 17.30 Nogometna tekma Italija B - Belgija B; 18.40 Nea-
Pesem in ples; 18.00 Znanstveni leksikon; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Pravljični svet v glasbi; 19.00 Pevski zbori; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Harmonija zvokov; 20.00 Šport; 20.30 Revija pevcev; 21.00 Simf. koncert; v odmoru; M. Bambič: »Slikar Devetta«; nato Dixieland ansambli; 22.45 Melodije v polmraku.
12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Popevke; 13.40 «Figarova svatba«, II. dejanje; 14.25 G. Sa-fred igra na marimbo.
zdravje; 10.55 Glasbena medigra;
11.00	Pozor, nimaš prednosti!;
12.05	Zabavna glasba; 12.25 Lepe melodije; 13.30 Glasbena skrinja;
14.05	Šola; 14.35 Zabavni zvoki; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Komorni zbor; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Chopinove skladbe; 17.35 Iz fonoteke radia Koper;
18.00	Aktualnosti; 18.10 Mojstri igre; 18.45 Ljudski parlament;
peljska antologija: 19.05 Kmetij- 20.00 Haydn; Simfonija št. 104
ska oddaja; 19.15 G morju in pomorščakih: 20.25 Pirandello; «11 gioco delle parti«; 22.00 Lahka 23.15 Od popevke do popevke, glasba; 22.35 Ples.
20.30	Beograjska pomlad; 22.10 Ples; 23.05 Literarni nokturno;
II. program
7.35 Jutranja glasba; 8.40 Poje G. Corcelli; 9.00 Ital. pentagram;
Ital. televizija
8.30	Šola: 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 E.
9.15 Ritmi; 10.35 Nove ital. pes- De Filippo: «Quej figuri di tanti
mi; 11.00 Vesela glasba; 14.00 Pevci; 14.45 Plošče; 15.00 Ital.
anni fa»; 20.00 15 minut z Johnom Fosterjem; 20.15 Športne ve-
Koper
pesmi; 15.35 Koncert; 16.00 Rap- sti; 20.30 Dnevnik; 21.00 Almanah; sodija; 17.35 Mala enciklopedija; 22.00 Registriran športni dogo-
6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 Opoldanski cocktail; 12.50 Turistične beležke; 13.00 Operne arije; 13.40 Plošče; 14.00 Melodije; 14.30 Za oddih; 15.30 Operni zbori; 16.15 Pevci; 16.30 Otroški kotiček; 17.00 Fitzgerald in Armstrong; 17.40 Operetni program; 18.00 Prenos RL; 19.00 Melodije; 19.30 Prenos RL; 22.15 Jazz; 22.40 Pianist A. Trošt.
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30
17.40 Lahka glasba; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Simf. glasba: 20.35 Filmske novosti; 21.45 Glasba v večeru; 22.10 Jazz.
III. program
18.30	Angleška kultura; 18.45
dek; 23.00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 B. Shaw-D. Oare: «Lord v kuhinji«; 23.00 Šport.
Jug. televizija
ti ai	** m mnn 17.00 Ruščina; 17.30 Angleščina;
Haendlov Koncert št 10; 19.00 18.00 Poročila; 18.05 Ela Peroci:
^nŽnne„,,?;°VOonin19^,0.„?°nnfrin »O««1« tete Raiavaj_e»; 18.20 «Po-
20.30	Revija; 20.40 Busoni; 21.30 Schoenberg; 22.15 Pismo iz Trsta
Slovenija
8.05	Jutranji divertimento; 8.55 Pisani svet pravljic; 9.25 Zabavna glasba; 10.15 «Tako jodlajo v
potovanje po Beli Krajni«; 19.00 TV obzornik; 19.30 Sprehod skozi čas; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; 20.45 «Na kraju samem«, zabavno-glasbena oddaja: 21.45 Kulturna panorama; 22.15 «Maščevanje» — kriminalni
Tirolskih gorah«; 10.45 Človek in film; 22.45 Poročila.
4
8. aprila 1964

Dva izredno uspela koncerta violinista Dejana Bravničarja
Solist iz Ljubljane je igral ob spremljavi videmskega simfoničnega orkestra, ki ga je vodil Luigi Toffolo
V nedeljo in ponedeljek je videmski simfonični orkester priredil dva koncerta z violinistom Dejanom Bravničarjem iz Ljubljane, prvega v dvorani Zanon v Vidmu, drugega pa v Čedadu. Kljub slabemu vremenu se je koncerta udeležilo lepo Število ljubiteljev klasične glasbe, kar dokazuje vedno večje zanimanje Videmčanov za to umetnost, zlasti če je izvedba takšna, da jim nudi umetniški užitek. Orkester je spočetka pripravljal Ettore Gracis, ki je obolel nekaj dni pred nastopom. Nadomestil ga je Videmčan Luigi Toffolo, ki je izvrstno opravil svoj posel.
Videmski »II Gazzettino» objavlja o koncertu v Zanonu daljši članek izpod peresa glasbenega kritika Adria na Cossia, Clankar uvodoma poudarja, da je prišel Bravničar, 27-letni uiolinist iz Ljubljane, na koncert z zavidljivim scurriculumv. Koncertist, ki se je predstavil v monumentalnem koncertu Čajkovskega, se je pokazal velikega violinista, vrednega velikega učitelja Davida Ojstraha, pri katerem je bil v šoli kar dve leti in od katerega je podedoval številne dobre lastnosti. Cossio brez polovičnih izrazov prisoja Bravničarju možnost, da se v najkrajšem času povzpne med zvezde svetovnega koncertizma, kakršnega si želijo, da bi ga mogli slišati čimprej. Občinstvo je takoj spoznalo, da ima pred seboj izreden talent ter ga je zato pogostoma nagrajalo, zaradi česar je Bravničar ob koncu dodal še Paganinijev •Capriccio«.
Spored koncerta je obsegal opuse Čajkovskega, Rossinija, Beethov. na in Debussgja.
Nedvomno gre vse priznanje odboru za pospeševanje kulturnih stikov z inozemstvom, ici je pripravil dva tako uspela koncerta. Morda bi kazalo v bodoče poiskati možnosti, da bi ob sodelovanju odbora, ki se ukvarja s tovrstno dejavnostjo, priredili podobne koncerte in kulturne prireditve tudi v Gorici, kjer se premalo ali skoraj nič ne misli na to, kako bi se Goričanom nudile prireditve na dostojnem kulturnem niroju.
Priprave za gradnjo vodovoda v Števcrjanu
V Steverjan so pripeljali cevi za nove vodovodne napeljave, ki jih bodo zgradili v občini z zneskom okoli 26 milijonov lir iz sklada «zelenega načrta.« Sodijo, da bi z deli morali pričeti v najkrajšem
času. Vodovodne cevi bi morali položiti na Valerišču, Jazbinah, v enem delu Sčednega, v Bregu, pri Aščih, v Ušju in v enem delu Bukovja.
Poleg vodovoda pa obstaja še eno važno vprašanje, ki ga občinska uprava še ni rešila. Gre za prošnjo, oddano že pred nekaj leti, da bi država prispevala denar za asfaltiranje notranjih občinskih cest, po katerih se odvija največji promet. To so ceste od Bukovja v Steverjan, na Sovenci in na Valerišču. Zupan Podvešči, ki je vče. raj odšel v Gorico na sestanek, ki ga je sklical minister Pieracci-ni, da bi se pogovoril z župani o najvažnejših vprašanjih, ki žulijo posamezne občine.
Jutri v Gradiški seja odbora CAFO
Predsednik furlanskega vodovodnega konzorcija, ki ima svoj sedež v Gradiški gosp. Bressan je sklical za jutri, 9. t. m. sejo nekaterih članov tega konzorcija, na katero je povabil župane iz Ma-riana, Zagraja in Villess, zastopnika pokrajinske uprave geom. Po-iana in ravnatelja konzorcija inž. Sirtorija. Na tej seji, ki se bo začela ob 15.30 bodo obravnavali razne probleme, ki se tičejo konzorcija in njegovih del. Med drugim bodo obravnavali načrt za izgradnjo notranje vodovodne napeljave v Gradiški in po drugih včlanjenih občinah, določili bodo datum za uradno otvoritev vodovodne napeljave v Dolu in Jam-Ijah, odobrili bodo ureditev skladišča in konzorcialne delavnice v Gradiški. Obravnavali bodo tudi napeljavo vodovoda v Doberdobu za potrebe vojaške uprave itd. Ob tej priliki bodo proučili tudi izstop župana iz Zagraja iz upravnega odbora tega konzorcija.
Matteotti bo otvoril volilno propagando za PSI
Volilno propagando za PSI bo začel v soboto 11. aprila član vodstva stranke Matteo Matteotti, ki bo ob 10. uri govoril v mali dvorani Ginnastiche Goriziane. V nedeljo 12. aprila pa bo Matteotti govoril v kinu Nazionale v Tržiču. V petek 10. aprila oh 12.20 pred CRDA v Tržiču govoril tajnik Delavske zbornice iz Milana Bruno d; Pol, ob istem času pa bo pred SAFOG zborovanje člana centralnega komiteja PSI Marina Papuc-cia. Tajništvo sedaj proučuje deželni program, s katerim se bo stranka predstavila.
Zaprta ulica v Štandrežu
Občinska podjetja iz Gorice javljajo, da bodo od danes, 8. aprila in za približno 20 dni zaprli za promet Ulico Trevigiano v Stan-drežu. Z zaporo bodo začeli najprej od strani Ul. Trieste. Ta zapora je potrebna zaradi izvedbe vodovodne napeljave preko železniške proge.
ZA DANAŠNJO TEKMO PROTI BELGIJI B
Fabbri določil enajstorico plavih
Češkoslovaški nogometaši prispeli v Italijo
VERONA, 7. — Že 24 ur pred jutrišnjo mednarodno nogometno tekmo med Italijo B in Belgijo B, je zvezni komisar Edmondo Fabbri že najavil postavo «plavth». Ta bo: Albertosi, Gori, Furlanis, Ro-sato, Janich, Ferrini, Domenghini, Lodetti, De Paoli, Corso, Petris.
Se ni znano, če bo možna zamenjava igralcev. Ce se bodo predstavniki obeh moštev sporazumeli za zamenjave, bo Vieri zamenjal v drugem polčasu Albertosija, Ferri-
ni bo zamenjal Lodetija kot desna zveza, Pirovano pa bo nastopil v krilskl vrsti. Za nastop Burgnicha Je obveljal zdravniški nasvet. Ker branilec Interja trenutno ne nudi gotovosti, so ga izločili iz reprezentance in so njegovo mesto poverili mlademu Goriju.
Za Fabbrija je Jutrišnja tekma zelo važna, ker bodo izsledki slu-
.................................................................................................................................................................................................................................imiiiiikiii
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI
Začetek razprave o poneverbah
v
na pošti v Pevmi in Steverjanu
Gre za skupno nad milijon lir in obtoženi Lavrenčič je krivdo priznal, Altieri pa zanika svojo - Jutri se razprava nadaljuje - Oproščeni trije ribiči iz Trsta, ki so bili obsojeni tihotapstva s cigaretami
VERDI. 17.00: «11 gorilla ha morso l’arcivescovo», R. Hanin in R. Dumas. Cmobeli film.
CORSO. 21.00:	«1 fidanzati«. Film
režiserja Ermanna Olmija.
VITTORIA. 17.15: «1 due gondolie-ri», Alberto Sordi in Marisa Al-lasio. Italijanski kinemaskopski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 16.30: «Un uomo da bruciare«, G. M. Volantč in P. Perego. Crnobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO«, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj-Višjo temperaturo 16,2 stopinje ob 13. uri, najnižjo 8 stopinj v ponedeljek zvečer ob 20.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 70 odstotkov. Dežja je padlo v ponedeljek ponoči 4,6 mm.
Pred goriškim okrožnim sodi. ščem se je včeraj začela razprava proti bivšemu poštnemu uradniku v Pevmi 27-letnemu Aleksandru Lavrenčiču in njegovemu soobtožencu bivšemu poštnemu u-radniku v Steverjanu 40-letnemu Remu Altieriju, ki se je preselil v Sospirolo v pokrajini Belluno.
Od dveh obtožencev je Lavrenčič vse priznal, medtem ko Altieri taji vsako krivdo. Prvi je priznal, da si je prilastil razne vsote denarja za skupno za okrog pol milijona lir, za kar mu je nudilo priliko njegovo delo kot upravnika pošte v Pevmi. Lavrenčič pa je obtožil tudi Altierija, da sta skupaj poneverila okrog 800.000 lir in si jih potem razdelila.
Primer take skupne poneverbe je bila tudi poštna hranilna knjižica neke Amalije Delpino, iz katere sta dvignila določeno vsoto in podpisala Altieri obrazec za dvig, Lavrenčič pa potrdilo. Altieri se pri tem izgovarja, da je podpisal obrazec za dvig samo kot nekak vzorec, s katerega naj bi se Lavrenčič, ki je prišel k njemu po nasvet, naučil, kako se izvrši taka operacija. Prav tako taji tudi druge prekrške, pri katerih meri obtožnica samo na njega.
Vsekakor govori v prid obtoženega Lavrenčiča dejstvo, da je že od samega začetka vse prizna' in s tem pokazal kesanje. Poleg tega je tudi povrnil škodo odskodo-vancem zaradi teh poneverb. Njegov branilec odv. Blessi bo poleg tega poskušal doseči zdravniški pregled obtoženca, ker je bil Lavrenčič ranjen na glavi pri neki avtomobilski nezgodi leta 1961 ter naj bi mu ostala kot posledica duševna neuravnovešenost. O tej zadevi bo sodišče odločilo jutri ko se bo dopoldne ob 10.30 nadaljevala razprava, ki so jo včeraj prekinili. Potem ko je predsednik zaslišal kar 27 prič, ki pa niso povedale nič novega in skoro vse potrdile svoje prvotne navedbe pri zaslišanju. Le oba poštna nadzornika sta povedala, da jima je Lavrenčič olajšal preiskavo s svojim priznanjem.
Razpravo je prišlo, poleg sorodnikov obtožencev poslušat tudi precej drugih ljudi, ki jih zanima, kako se bo zaključila. Kot rečeno, se bo razprava nadaljevala jutri v četrtek dopoldne ob 10.30.
Predsednik sodišča dr. Storto, sodnik Arculeo in Mancuso. Altierija brani prokurator dr. Turel.
Včeraj dopoldne so se morali zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Gorici dva Istrana, ki sedaj živita v Trsta in Tržačan 33-letni Ovidio Škerl iz Ul. Bergamasco 18 pod obtožbo, da so tihotapili po morju iz Jugoslavije cigarete ter niso plačali davka na poslovni promet z* 250 kg cigaret. Obtožena Istrana sta 32-letni ribič Dome-nico Baldini iz Novega grada, sedaj stanujoč v Trstu, Ul. Pola 12 ter 32-letni Mario Mrau iz Umaga in sedaj stanujoč v Trstu, Ul. Pilone 4. Mrau ni prišel na razpravo in je bil sojen v odsotnosti.
Davčna policija iz Trsta je že dalj časa sumila, da motorna ribiška barka «S. Tommaso«, ki je vpisana v Trstu na ime Giuliane Baldini, žene obtoženca, ne služi za ribolov ampak za prevoz cigaret od jugoslovanske na italijansko obalo. V tem smislu so tudi vložili ovadbo pri sodišču.
Dne 6. maja lani zjutraj je ta barka, ki so jo postavili pod nadzorstvo, zapustila luko v Trstu in ob 23.30 uri dne 9. maja je neka financarska izvidnica blizu Fos-salona zaplenila 250 kg cigaret, katere je malo prej razložil neki motorni čoln s posadko dveh mož. Čolnu se je posrečilo pobegniti pred zasledujočimi financarji. Naslednjega dne okrog 10. ure je financarski izvidni čoln ustavil motorno barko «S. Tommaso« v trenutku ko je prihajala iz jugoslovanskih voda ter je bila namenjena proti Trstu. Pri preiskavi niso našli na barki nič sumljivega in posadka na njej, to je obtoženci tega procesa, so izjavili, da so bili ves čas na odprtem morju ter ribarili. Ker pa na barki ni bilo rib, so se izgovorili, da so imeli slab lov in so nalovili komaj toliko, da so imeli za hrano.
Po izjavi finančnih stražnikov naj bi barka prepeljavala cigarete od jugoslovanske obale do italijanskih teritorialnih voda od tu pa so jih vozili manjši motorni čolnj na obalo.
Vsi trije obtoženci so včeraj zanikali krivdo. Po govoru državnega tožiloa, ki je zahteval za vsakega od treh obtožencev po 6 mesecev zapora, in plačilo 20 milijonov lir globe zaradi tihotapstva ter pol milijona za neplačani davek IGE, sta govorila branilca odv. Vinciguerra in Morgia. Oba sta poudarila pomanjkanje konkretnih dokazov proti obtožencem ter zahtevala popolno njihovo oprostitev ali vsaj zaradi pomanjkanja do-
kazov. Po krajšem posvetu je sodišče sprejelo drugo formulo in oprostilo vse tri obtožence zaradi pomanjkanja dokazov.
Cepljenje otrok s Sabinovim cepivom
Danes dopoldne bodo cepili s Sabinovim cepivom proti paralizi o-troke v občini Sovodnje. V ambu-latoriju osnovne šole na Vrhu bodo cepili ob 8.15 vse otroke v starosti do šestih let, v ambulatoriju na županstvu v Sovodnjah pa o-troke, ki jih bo pripeljal avtobus z vseh vasi. Iz Zgornjih Gabrij bo krenil ob 9. uri ter peljal skozi Spodnje Gabrje, Rupo in Peč.
Včeraj so cepili otroke v občini Doberdob. V zdravniško ambulanto so jih pripeljali z/ avtobusom, ki je obšel vse vasi.
Danes koncert godbe PS na Trgu C. Bat tisti
Danes prispe v Gorico godba korpusa PS, ki bo imela od 18. do 20. ure koncert na Trgu Cesare Battisti. Na trg bo godba prikorakala po središčnih ulicah S Trga Cavour bo krenila ob 17. uri. God. bo sestavlja 110 godbenikov, ki so povečini diplomirali na konservatorijih.
V primeru slabega vremena bo koncert v veliki dvorani Ginna-stica Goriziana.
Drobne iz bolnišnice
Včeraj zjutraj okrog 11.15 se je zatekla po pomoč v goriško civilno bolnišnico 70-letna Natalia Cordoza iz Gorice, Ul. Lussan 2, ki se je ranila na desnem očesu pri padcu doma. Okrevala bo v sedmih dneh.
Pol ure pozneje so nudili prvo pomoč 4-letnemu Tarcisiu Vidoz, iz Ločnika Ul. Mochetta 25, ki se je zbodel na cesti z nekim ostrim predmetom. Okreval bo v 5 dneh
Ob 14. uri je prišel po prvo pomoč 30-letni Saverio Daidono iz Gorice, Ul. Trieste 95, ki se je ranil na prstancu desne roke pri delu v podjetju IPL. Okreval bo v 10 dneh.
Pod noč okrog 18, ure pa je prišel po prvo pomoč tudi 20-letnl Stanko Cijan iz Sovodenj, Ul. Z<j-rutti 17, ki se je ponesrečil pri igri v bližini svojega doma. Okreval bo v sedmih dneh.
Na cesti pri Devetakih
Neznan avto povozil dva karabinjerja
Prejšnji večer okrog 20.30 se je peljal po cesti iz Tržiča proti Gorici na svoji Vespi 22-letni karabinjer Antonio D’Ambrosio, ki službuje v Gorici. Na zadnjem sedežu je imel s seboj karabinjerja 19-letnega Pierina de Luco pravtako iz Gorice. Ko sta privozila do Devetakov, jima je tam prišel nasproti neki avto v smeri iz Gorice proti Trstu. Iz neznanih vzrokov je avto trčil v vespo in oba potnika sta zletela na tla ter dobila pri tem poškodbe.
Oba ponesrečenca so odpeljali v Civilno bolnišnico v Gorici, kjer so za D'Ambrosia ugotovili udarec na glavo s pretresom možgan, udarec na levj strani čela ter številne praske po obrazu in ga pridržali za 20 dni na zdravljen m. De Luca, ki je sedel zadaj, je dobil samo več prask in so ga potem ko so mu nudili prvo pomoč poslali domov s prognozo o-krevanja v 10 dneh.
Na kraj nezgode so prišli karabinjerji iz Doberdoba in Gabrij, ki so napravili o nesreči, za katero še niso ugotovili vzroka, zapisnik. Pravtako niso utegnili dobiti podatkov o avtomobilu, ki se po nesreči ni ustavil in je odhitel dalje proti Trstu.
Neznanci okradli
pet lastnikov avtomobilov
V noči na soboto in nedeljo so neznanci odprli pet avtomobilov, ki jih lastniki puščajo čez noč na cesti. Iz štirih so odnesli več predmetov, s petim pa so si privoščili krajši izlet ter ga pustili v bližini kraja, od koder so ga odpeljali. Kriminalni oddelek goriške policije je uvedel preiskavo, da bi prišel storilcem na sled. V noči na 4. april so neznanci odklenili fiat 1100, ki ga je 33-letni Gino Bregant pustil pred svojim bivališčem v Ul. Don Bosco. Ukradli ao mu transistor.
Naslednjo noč so odprli avto Fiat 500 24-letnega Fabia Zorzeno-na iz Ul. Fatebenefratelli 17. Odnesli so mu obrtnico, dežni plašč In torbo. Isto noč so vdrli v Fiat 1300, last 34-letnega Giovannija Cristianija iz Ul. Rossini 15. Prikrajšali ao ga za radijski sprejemnik «Autovox». Franco Bozzini, star 24 let, ki stanuje v Ul. Man-zoni 14, je pustil svoj avto Fiat 600 pred svojim bivališčem. Zjutraj ga je našel odklenjenega zmanjkala pa sta mu je amplifi-kator in baterija.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina Viljema Na. nuta Je namesto cvetja na grob darovala za Dijaško Matico Jožica Leban iz Gorice 5.000 lir.
žili za sestavo reprezentance, ki bo nastopila na svetovnem nogometnem prvenstvu. Sicer je še dovolj časa, vendar bo na podlagi rezultatov jutrišnje in še bolj tekme proti češkoslovaški Fabbri lahko izbral igralce za reprezentanco, ki se bo lahko v miru pripravljala za bolj zahtevne nastope na turnirju za pokal Rimet.
Najbolj pričakovan je seveda nastop Corsa, ki se bliža svoji najboljši formi. Prevladuje mnenje, da bo izid tekme predvsem odvisen od njegove igre in da se bo Corso jutri izkazal kot režiser italijanskega moštva. Tudi nastop De Paolija, ki bo prvič oblekel plavo majico, bo v središču zanimanja in vsi pričakujejo, da bo tokrat napad najboljši del italijanske reprezentance v tekmi z Belgijo B.
Belgijci bodo nastopili z naslednjo postavo: Delhasse (Liegeois), Vliers (Standard), Wilhems (Lier-se), Lejune (Liegeois), Barč (Liegeois), Onoclin (Liegeois), Weyn (Beersehat), Beyers (Antwerp), Stockman (Anderlecht), Sulon (Liegeois), Van Roosbroeck (Diest).
Predstavniki moštev so se sporazumeli za zamenjavo enega igralca v prvem polčasu in vratarja kadarkoli.
Z nedeljske tekme Bor - Gasilci. Veljak je presenetil goste: žoga j* šla preko njihovega «zida»
iiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiimfiiiiiiHiiiiiiuiiimtniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiKiiiiiiiiinid
ŽENSKI ODBOJKARSKI SEST0RK1 BORA
Pokal za zmago na turnirju v Umagu
ženska Borova odbojkarska ekipa se v teh dneh po znani izključitvi iz drugoligaškega tekmovanja, vneto pripravlja na kvalifikacijski turnir za vstop v I. ligo. V okvir teh priprav je vodstvo šestorke vključilo tudi udeležbo na nekaterih turnirjih in pa več prijateljskih' srečanj z raznimi močnejšimi ekipami. Pretekli petek so se borovke pomerile v Gorici s tamkajšnjo pr-
PISA, 7. — Češkoslovaška nogometna reprezentanca, ki bo v soboto igrala v Firencah proti Italiji, je danes prispela z letalom iz Prage v Piso. S skupino nogometašev je prispel v Italijo tudi bivši slavni vratar Planička, ki je bil pred vojno steber češke reprezentance.
Češki trener je pripeljal v Piso naslednje igralce: Schroiffa in Koubo (vratarja), Lalo, Popluharja, Bombo in Tichyja (branilci), Pluskala,
Masopusta in Geleto (krilci), Po-spihala. Mraza, Schererja, Kvasna-ka, Adameca, Cvetlerja in Tauche-na (napadalci).
llllllimiiMIllIllllilllIMllilliililliilliiiliiliiiiiiiinniinilllllililliiiiliiiiiiiiiiiirilllllllllllillllMIliiniililllllillll
.OD RINGA DO RINGA
voligaško šestorko AGI. Tekma ni bila posebno lepa in se je Tržačankam poznalo, da še niso na višku svojih sposobnosti. Kljub temu pa so se morala dekleta AGI, ki igrajo danes odlično odbojko, temeljito potruditi, da so borovke prisilile k porazu s tesnim izidom 3:2.
V nedeljo pa se je ženska ekipa Bora udeležila turnirja, ki so ga priredili v počastitev 40-letnice obstoja Hrvaške odbojkarske zveze v Umagu. Nastopilo je 7 ekip, ki so v celoti pokazale zadovoljivo znanje, vendar pa niso bile po svojih tehničnih sposobnostih dorasle Poreču in Boru. Obe ti šestorki sta se namreč z lahkoto uvrstili v finale, kjer sta pokazali lepo in borbeno odbojko, ki je navdušila številno občinstvo. Borovke so v tem finalnem srečanju zaigrale zbrano in mirno. Z urejeno obrambo in konstantnim napadom so povsem uklonile Porečanke, ki so nudile
močnejši odpor le v drugem setu. Tekma se je namre, končala s čisto zmago Bora s 3:0 (15:5, 16:14 in 15:1).
Pred tem so borovke v svoji iz* ločilni skupini z lahkoto odpravile še naslednje ekipe: Pulo z 2:0 (15:5, 15:14), Poreč II. (mladinke) 2:0 (15:4, 15:3) in IAT Umag z 2:0 (15:9, 15:8).
Za osvojeno zmago je športno združenje Bor prejelo Iz rok prirediteljev lep pokal, dar Hrvaške odbojkarske zveze.
T. O.
NOGOMET
LONDON, 7. — Britanska boksarska zveza ni več članica EBU: vodstvo zveze je namreč preklicalo včlanjenje in z njim je odstopil od predsedniškega mesta tudi Anslow Fane. Ta je potrdil vest, da je britanska zveza že pred tedni sprejela sklep, katerega je utemeljil z nesporazumi med člani angleške na eni in evropske zveze na drugi strani. Predvsem so se Angleži večkrat uprli številnim sklepom EBU in so tudi ostro kritizirali način, ki nasprotuje pravilniku, odslovitve glavnega tajnika Edouarda Rabreta, ki je bil 15 let v službi EBU.
* * *
RIM, 7. — Predsedstvo italijanske boksarske zveze je poslalo evropski boksarski zvezi pritožbo nad sodniško odločbo v dvoboju za evropski naslov srednjetežke kategorije Scholz . Rinaldi.
V pritožbi Italijanska zveza zahteva spremembo sodnikovega sklepa v zmago Rinaldlja v 9. rundi ali pa vsaj preklic odločbe.
BERLIN, 7. — Podpredsednik nemške boksarske zveze Fridrlch Popper je predlagal za Rinaldija, ki je med dvobojem za evropski naslov udaril tekmeca Gustava Scholza z nedovoljenim udarcem, visoko globo.
Popper je mnenja, da bi morali Rinaldija kaznovati z globo, ki bi dosegla 20 odstotkov njegove na-
grade (18 milijonov in pol Ur) in da bi ta znesek pripadel evropski boksarski zvezi.
BONN, 7. — Zelo razširjeni tednik «Neue Rhein Zeitung« je v svojem komentarju o Scholzevi osvojitvi evropskega naslova pripomnil, da se bo prvak kmalu umaknil z ringa. Scholz naj bi v razgovoru izjavil, da bo stopil na ring le če bo dovolj zaslužka. V intervjuju agenciji DPA pa je novi prvak izjavil, da je v formi in da je pripravljen za nove nastope. Z druge strani pa je podpredsednik nemške boksarske zveze Popper izjavil, da je malo verjetno, da bo Rinaldi prišel do povratnega dvoboja. EBU je namreč nasprotna povratnim dvobojem še posebno, če ti sledijo v kratkem času po prvemu srečanju.
• • *
MIAMI BEACH, 7. - Predsednik WBA Ed Lassman je preklical vest o suspenziji Sonnyja Ustona. Lassman je rekel, da WBA ni sprejela nobenega ukrepa, pač pa da Je izločila Listona iz svetovnih vrednostnih lestvic.
• • •
MILAN, 7. — V nedeljo bodo izročili svetovnemu prvaku Sandru Mazzinghlju pol milijona vredno zlato trofejo nagrade Caltcs (Sportsman leta 1963»,
BASL, 7. — Danes so izžrebali tekmece polfinala turnirja za pokal sejemskih mest. Tekmi bosta kakor sledi: Liege - Saragoza in zmagovalec dvoboja Valencia - Ujpest proti Koelnu.
• • •
MILAN, 7. — Igralci Milana so odpotovali v Švico, kjer bodo jutri nastopili v trening tekmi za sestavo Švicarske reprezentance z Lau-sanne, ki Jo bodo okrepili z najboljšimi igralci drugih klubov.
* * *
BRATISLAVA, 7. — Enajstorlca Modene je danes prispela v Bratislavo, kjer bo jutri popoldne odigrala prvo tekmo četrtfinala turnirja za III. pokal Rappan. Povratna tekma s Slovnafto bo 14. t. m. v Modeni.
VATERPOLO
Od 24. do 26. t.m. v Neaplju mednarodni turnir
NEAPELJ, 7. - Od 24. do 26. t.m. bo v Neaplju mednarodni turnir v vaterpolu. Tekme bodo po naslednjem razporedu:
Petek 24. t. m.
ob 21. ITALIJA A - ITALIJA B Ob 22. MADŽARSKA - SZ Sobota 25. t. m.
Ob 21. SZ - ITALIJA B Ob 22. ITALIJA A - MADŽARSKA Nedelja 26. t. m.
Ob 21. MADŽARSKA . ITALIJA B ob 22. ITALIJA A - SZ
KOŠARKA
TRŽIČ, 7. — Mednarodna košarkarska zveza je določila Tržičana Elia Luglinija za sodnika nekaterih košarkarskih tekem med SZ 1" ZDA, ki bodo od 20. t. m. do 8. maja v Sovjetski zvezi.

JOŽA HOR V A Tt
33.
— Poslušaj me, pazi na noge! Umij si jih, kadar se ti nudi priložnost! Kolikokrat so me noge rešile od tam, kamor me Je zadegala neumna glava. Zato pazi na noge! Noge in glavo, z drugim je že kako. Kar mene se drži! Naučil te bom marsičesa, že dve leti sem v borbi, že nekajkrat sem bil ranjen, a to ni nič. Pes in človek se naglo zaližeta. Vidiš, tudi zdaj Imam buško na glavi. Včeraj me je oplazila krogla. Nič. Moja glava je trda. Nekoč sem bil tudi Jaz plašen. Ti bom že kdaj povedal, kako sem postal heroj. Napravil sem tečaj.,.
— Kakšen tečaj?
— Tečaj za heroje.
— Kaj tudi to je?
— Seveda. Kdaj ti bom že povedal. Zdaj lepo sedi in zoblji grozdje! To so vitamini, tudi to vem. Okrepd se! Pravi partizan jč zmeraj, na vsakem mestu in vse, kar mu dajo, ker nikoli ne ve, kdaj bo zopet jedel.
Počasi sta zobala grozdje, se pretegala v senci in poslušala nad glavo bobnenje letečih trdnjav, ki so se vračale v svoja oporišča. Iz očitne zavisti nazorno pokaže Kapara tole sliko: aviond letijo prek morja, spuščajo se nekje v Afriki ali v južni Italiji, zbirajo se daleč v zaledju in medtem ko pomožni letalci vlačijo avione v hangar, odhajajo pravi piloti v klube, pijejo rum in žgane pijače in se zabavajo z dekleti...
— Marko!
•— Prosim, tovariš desetar.
— Kdo od va& je bil Ive?
— Da. Neki Ive... imel je dekle, pa ga Je pustila. Kdo Je to? Je ostal pri nas?
Mornar odloži grozd in z očmi pospremi divjo grlico v letu. — Ive? Hm... Najbrž bo to Ive Salamura. Tudi on je ostal pri partizanih, samo ne vem, v katerem bataljonu. Kako pa veš, da je imel dekle?
— Vem... Ce ga kje vidiš, mu reci, naj se zglasi pri meni!
Cernu naj bi se zglasil pri njem ta bivši mornar, Kapara ie sam ni vedel. Da bi mu vrnil pismo? Da vidi, kakšen je po zunanjosti, da se z njim pogovori, da ga potolaži? s čim, kako? «Zbogom... Užaloščeni in do smrti nesrečni...* Takih ni lahko tolažiti. Da, to ve tudi Kapara, takih ni lahko tolažiti... Okoli Brice se zbere ostala desetnija. živ pogovor pritegne Kaparovo pozornost in zato napne ušesa:
— Ali Je verjela, da si zdravnik?
— Zakaj ne bi verjela? Nikomur se ne bere na nosu.
— In se ni branila?
— Saj je nisem napadal, da bi se morala braniti. Imel sem tudi denarja, če bi ga hotela.
— NI zahtevala vnaprej? Kaj pa potem?
— Tudi potem ne.
— Najbrž Je vedela, da so partizani ubogi...
— Osvojil sem jo, to je... Zna pa svoj posel, mrha! Ko bi nas ne bili pregnali iz Mrkvice, bi bil šel še kakšenkrat k nji.
— Kako ji je ime?
— Lenka.
— In prav nič ni rekla?
— Kaj naj bi rekla?
—• Tako... Mislim, da Je vendar kaj rekla.
— No, da... rekla je že. Ko je bilo vse pri kraju, Je vstala, se ogrnila, stopila pred ogledalo m si česala tiste dolge čme
lase... češe se, češe pa se na lepem zasmeje, obme se k meni in pravi: «Nisem vedela, da je v vaši brigadi sanitetska služba tako dobro organizirana. Ti si že tretji doktor, ki me je danes pregledal...!*
■— Si videl kuzlo!
— Izmislila si je!
— Zakaj bi sd izmišljala. Od vse brigade to še ni tako veliko.
Ni mogel prenašati. Nekje na meji zavisti in starešinstva se v Kaparl prebudi zavest: — Tl, Brico, nehaj! V sramoto spravljaš brigado!
— Kako bi jo spravljal v sramoto?
— To se ne spodobi vojaku narodne vojske. Boš že slišal od komlsarjal
— Kaj se ne spodobi?
— To... Cipa je!
— Seveda Je, zato sem pa šel k nji. Kam pa bi — morda h kakšni pošteni ženski? V brigadi so ženske tovarišice, še pogledati jih ne smeš, kje Sele da bi se katere dotaknil, ne smeš lxi tudi njim ni do tega, Jaz pa nisem kriv, če sem tak kot teliček: nekomu moram seči med noge!
Desetnija prasne v smeh in Kapara čuti, da je izgubil bitko. Tolažila ga je misel, da bo dobil zadoščenje na četnem sestanku. Naj tam Brico pripoveduje komisarju, da Je tele in da mora nekomu med noge!
— Padalo! — na ves glas krikne Repica in ves ob sapo priteče med borce. Vsi so prepadli in v prvem hipu ne razumejo, kaj pomeni padalo in v kakšni zvezi je ta beseda z Bri-com in z njegovo Lenko.
— Padalo! — ponovi Repica, vzdigne roko ln pokaže proti nebu. Sele zdaj razumejo. Prav nad desetnljo se je spuščalo padalo m pod njim se je kot obešena vreča zibal človek. Na daljnem obzorju se je še videl bombnik in iz njegovega repa se Je sukljal dim...
— Letalec! — pojasni Kapara. Padalo se je naglo spuščalo, vetra ni bilo in ta bela, svilena goba Je padala naravnost v vinograd. Kapara takoj da navodila: — Fantje, takoj ko pade, k njemu! Ali, pazite! Previdno! Kakor ga kdo zagleda, naj mu pomaha in naj neprenehoma ponavlja: Tito... Tito...!
— Jaz znam nekaj angleščine — se pohvali DJak.
— Glejte ga, je že nad nami!
— Na češnjo se bo obesil!
— Tecimo k njemu!
V tem hipu zavpije Kapara: — Mir! Da se mi nihče n« gane! Lezi! Lezi!!!	l
Ubogi padalec! Morda je opazil hkrati obe nevarnosti: deblo, ki se mu ni mogel umakniti in vojake, za katere ni vedel, kateri so. Rital Je, zvija! se je zdaj sem, zdaj tja, vse je napravil, kar je mogel, da se umakne vejam, a vse zaman. Padel je prav na vrh krošnje, se podrsal z veje na vejo, potem pa ga je zaneslo padalo, ga vsega pokrilo in ovilo z vrvmi, $e čez eno Izmed vej ga je vrglo in tako je obvisel na češnji kakor dar dedka Mraza na novoletni jelki. Ostanek padala 9« počasi In dostojanstveno spusti na tla.
Tišina. Partizani gledajo ta nevsakdanji prizor ln ne vedo, Če naj stečejo k njemu In naj mu pomagajo na tla. Molčijo in čakajo, kaj bo odločil Kapara, a ta gleda padalca, kako se zaman otepa, gleda ga, gleda ln kar se da naglo ostro razmišlja, kaj mu je ukreniti. Ne bo ga tako lahko spraviti s češnje. Ob koncih so veje tanke, db deblu pa krhke. Poklii« D jaka
— Rekel si, da znaš nekaj angleškega?
— Znam.
— Pojasni mu, da so okoli njega partizani, naj se kar pomiri! Zakliči mu: Tito.., Titbl
— zakaj bi klical? Zakaj ga ne bi spravili dol? Kaj sl mislil o nas?
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL.	MONTECUHI	8 II	TELEFON 93 808 ui »4-«:« - PoStm preda: 559 - PODHUŽNICA: GORICA: UUc» Silvio PeUlco 1 II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20	- Telefon	37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: četrt
letna 2.250 lir, polletna 4.400	ur, celoletna	7 700	ur - SFRJ: v tednu 20 din mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din polletno »80 din, četrtletno 480 din - Postni tekoč) račun Založništvo	tržaškega	tiske Trst 11-537« - Za SFRJ aDIT DZS Ljubija'1"
Stari trg 3/1, telefon 22-207,	tekoči rac.un	pr*	Narodni nanki « Ljubi |am «81 14 603 B« - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v llrtnl enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250. osmrtnice 150 Ur - Mali	oglasi 40	lir beseda - Oglasi trZaSke Ui gorlSke pokrajine •*
naročajo pri upravi. — U vseli drugih pokrajin Italije pri «Soclefš Pubbllcitli Italiana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo trZaSkega tiska, Trst