bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tei. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / Št. 26 (671) • Čedad, Četrtek, 1. julija 1993 abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1.300 lir bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA L’amore perii proprio paese Non c’erano le folle accaldate ed accalcate, che e-ravamo abituati a vedere i primi anni di Moja vas, domenica scorsa a S. Pietro al Natisone. Ma le decine e decine di bambini, presenti con le loro famiglie, hanno creato una bella atmosfera familiare, contrassegnata da un grande calore e sentimenti di tenerezza, da allegria e consapevolezza. Ha davvero colpito tutti sentire ragazzi adulti leggere i temi di Moja vas, composti 20 anni fa, e soprattutto sentirlo fare a due mamme ed alle loro figlie: Moja vas ieri ed oggi. Tutti segnati questi di un’iniziativa consolidata e di una comunità matura che si accosta con spontaneità, amore e rispetto, ma anche con allegria e fantasia alla propria tradizione culturale. La ventesima edizione del concorso dialettale Moja vas, che ha visto la partecipazione di 5.710 ragazzi sloveni delia provincia di Udine nell’arco di 20 anni, è stata anche l'occasione più che per fare un bilancio, per dare delle indicazioni di lavoro per il futuro a singoli, associazioni ed amministrazioni locali. Lo ha fatto il sindaco di San Pietro al Natisone, Firmino Marinig, quando ha detto che iniziative come questa devono essere sostenute dagli enti pubblici. E non solo perchè coinvolgono bambini, genitori, nonni, intere famiglie. Prioritaria è infatti per qualsiasi progetto di rinascita economica, sociale e culturale della nostra comunità la riconquista della dignità e del rispetto di se e della propria cultura. Il prof. Paolo Petricig, presidente del Centro studi Nediža, promotore dell’iniziativa, nel ricordare le difficoltà dei primi anni, gli o-stacoli incontrati da parte delle autorità scolastiche, non ha inteso recriminare. Ha sottolineato invece fonie, grazie al mutato clima ed alla nuova disponibilità, sia oggi possibile operare Più liberamente. Da qui l’invito ad altri, associazioni ed enti pubblici, a muoversi sulla strada del recupero e della valorizzazione della nostra lingua slovena. Hon siamo mai stati gelosi de! nostro lavoro, ha detto, Qnzi abbiamo sempre desiderato che altri seguissero d nostro esempio. Na dvajsetem prazniku za natečaj Moja vas je bilo letos še posebno prisrčno in veselo V nedeljo je bilo v Spetru nagrajevanje 20. natečaja “Moja vas” za spise v slovenskem narečju Mi ljubimo svoj jezik Veselo in prisrčno je bilo v nedeljo v Spetru praznovanje 20-letni-ce slovenskega narečnega natečaja Moja vas. Udeležil se ga je dober del tistih 160. otrok iz vse videmske pokrajine, ki so letos s krajišimi in daljšimi spisi, najmlajši seveda le z risbo, sodelovali na natečaju. Bile so njihove družine, bila je tudi skupinica nekdanjih otrok, ki je sodelovala na prvem natečaju leta 1974. Prevladovala je v Spetrski občinski dvorani atmosfera velike topline. Bilo pa je hkrati zares živo in več- krat tudi precej smešno. Spet smo namreč imeli priložnost se srecati s kraljico Vido, pravzaprav sta se dve mladi Bene-Canki (učiteljici Ines in Antonella) preperjali, kdo je praprapravnukinja kraljice Vide. Prosili sta za pomoč otroke, predvsem pa sta iskali stare dokumente, na katerih naj bi bilo zapisano, čigava praprababica je bila kraljica Vida. In tako so prišli na dan nekateri zlo, zlo zanimivi dokumenti izpred dvajset let: prvi je bil spis o starih navadah, ki ga je kot otrok napisal Michele Coren iz Pe-tjaga. An gaje tudi prebral. Potem sta prebrale kar sta napisale za Mojo vas Marisa Zufferli iz Zaločila 20 liet od tega in njena hci Marzia Zantovino letos. Lepo jih je bilo poslušati, simpatična sta bila tudi teksta Loredane Drecogne iz Gorenjega Tarbija in njene čičice Valentine. Na koncu je svoj spis izpred 20 let prebral še Ezio Gos-gnach iz Matajurja. O pomembni poti, ki jo je Moja vas prehodila, saj je na njej sodelo- valo v dvajsetih letih kar 6.290 otrok, od teh 5.710 iz videmske pokrajine, je spregovoril špetrski župan Firmino Marinig. Pohvalil je pobudo, organizatorje, otroke in družine, saj so veliko prispevali k ohranjanju slovenskih korenin, k utrjevanju narodne zavesti brez katere se ne more naša skupnost razvijati. Predvsem pa je Marinig poudaril nujnost, da se v to kulturno delo aktivno vključijo tudi javne uprave. beri na 6. strani SPtUMt • A Torreano “prima" del nuovo consiglio pagina 2 • 20. grafični bienale v Ljubljani stran 3 • I risultati delle scuole medie delle Valli pagina 4 • Senjam ramonike na batone: Ližo parvi stran 5 • Moja vas: več kot šest tisoč otrok stran 6 • Caliceti il più veloce, poi decide la bilancia pagina 7 O sodelovanju Slovenija in ES 25. junija so v Bruslju ratificirali sporazume med Republiko Slovenijo in Evropsko skupnostjo, ki sta jih dve strani podpisali 5. aprila letos. Slo je za sveženj dokumentov, med katerimi je najpomembnejši sporazum o sodelovanju med Slovenijo in Evropsko skupnostjo, ki ureja trgovinsko in gospodarsko sodelovanje. S sedanjo ratifikacijo očitno medsebojno sodelovanje pospešeno prehaja v nadalj-no fazo in Slovenija ne skriva interesa, da bi cimprej zaceli razpravljati o višji stopnji odnosov, to je o pridruženem članstvu. Sporazumi, ki jih je Evropski parlament sprejel soglasno, so torej polnopravni. Zdaj so nujni pripravljenost na sodelovanje in konkretni projekti, torej besedam morajo slediti dejanja predvsem s strani Slovenije in Furlanije-Juljiske krajine. Tako je povedal tržaški poslanec Giorgio Rossetti, ki je o sporazumu poročal v parlamentu in je odigral uspešno vlogo v odnosih med E-vropsko skupnostjo in Slovenijo. Jutri deželna skupščina Jutri se bo prvič sestal novoizvoljeni svet dežele Furlanije-Juljiske krajine, ki ima na dnevnem redu med drugim izvolitev predsednika in dveh podpredsednikov. Svetovalske skupine se niso do tega trenutka sporazumele o novem predsedniku, kar pomeni, da se lahko zgodi, da ne bodo v petek izvolili vodstva skupščine. Severna Liga, ki ima s 16 svetovalci relativno večino je po volitvah napovedala, da bo predstavila upravni in politični program. Do danes ni še odkrila svojih kart in verjetno Čaka za to na prvo zasedanje. Ni jasno niti še do kakšne vladne koalicije lahko pride. Proti sodelovanju s Severno ligo se je v teh dnevih javno opredelila Krščanska demokracija, ki je na deželni ravni uvedla kolektivno vodenje vse do strankinega vse do vsedržavnega zasedanja stranke in deželnega kongresa. Na političnem prizorišču gre zabeležiti še drugo jamst-veno obvestilo, ki ga je prejel poslanec Biasutti (KD) in prvo, namenjeno posl. Renzulliju (PSI). Soočanje med 60. slikarji Slovenski slikar Alojz Konec iz Sevnice je letošnji prvi nagrajenec na špetr-skem mednarodnem likovnem ex-tempore “Podobe iz Nadiških dolin”. Na drugo mesto se je uvrstil gori-Can De Locatelli, na tretje pa mariborčan Niko Ribic. 60 slovenskih in furlanskih slikarjev seje udeležilo pobude, ki so jo letos priredili že 14. Vsa dela bodo na ogled v Beneški galeriji v Spetru do 10. julija, kjer tudi obiskovalci lahko dajo svojo oceno in izberejo najlepšo sliko. Corsa in salita: Piciul tra i big Pietro Corredig (Piciul) primo nel gruppo A 2.000 cc, miglior risultato dei piloti valligiani nella Cividale-Castelmonte Aktualno % Il municipio di Torneano, nel quale mercoledì 23 giugno si é tenuto il primo consiglio comunale dopo le elezioni del 6 giugno A Torreano “prima” per il nuovo consiglio Mercoledì 23 giugno si é insediato a Torreano il nuovo consiglio comunale nato dalle elezioni che hanno visto prevalere la Lista per il rinnovamento sulla Lista civica e sulla De. Molti i torreanesi che hanno assistito alla lettura degli indirizzi programmatici da parte del nuovo sindaco Luigi Borgnolo. Molti anche i punti del programma della maggioranza, in primo luogo la trasparenza degli atti amministrativi, un maggior contatto con la popolazione e la valorizzazione e la difesa dell’ambiente. Il sindaco sarà coadiuvato dagli assessori Pier Carlo Toffoletti, vicesindaco con delega all’ambiente, alla protezione civile e alle attività produttive, e Ferruccio Donato, delegato all’urbanisti- ca, ai lavori pubblici, alla cultura e all’istruzione. Giancarlo Cudicio (Lista civica) ha apprezzato la non retorica del programma, aggiungendo che “a tempo debito valuteremo quanto é stato fatto”. Critico invece Bruno Tomat (De) secondo cui alcuni punti del programma prevedono la realizzazione di opere già appaltate dalla precedente amministrazione, (m.o.) Istat: calo di residenti La pubblicazione ufficiale dei dati della popolazione residente nella provincia di U-dine, rilevati dall’Istat con il censimento del 20 ottobre 1991, conferma la tendenza negativa delle Valli del Natisone: cala il numero degli abitanti (con l’eccezione del comune di S. Pietro al Natisone) ed il confronto con il censimento del 1981 in certi casi fa venire la pelle d’oca. Venendo ai dati, quelli complessivi dicono che la provincia di Udine conta 522.455 residenti (-7274 rispetto all’81 ). La tendenza, quindi, é generale. Non si salva nemmeno Udine che non riesce a raggiungere quota 100 mila. Il comune più “forte” della nostra zona come numero di abitanti, Cividale, ne conta 11.215 (-96). Il record negativo spetta, come ben si sa, a Drenchia: 255, cioè 142 in meno rispetto a dieci anni prima. Drenchia é anche il comune con meno residenti della nostra provincia. Il comune delle Valli del Natisone ad aver perso più abitanti é invece Pulfero: con i suoi 1.398 ne ha persi 434. Vediamo sinteticamente gli altri comuni: Grimacco 591 (-175); Prepotto 985 (-80); S. Leonardo 1.128 (-108); Savogna 785 (-244); Stregna 538 (-193). Abbiamo lasciato per ultima l’eccezione, che come é noto conferma la regola: S. Pietro al Natisone con i suoi 2.173 residenti fa un buon passo in avanti (+113) rispetto al precedente censimento. Per i comuni delle Valli del Torre e della Val Resia vale quanto riportato sopra per la grande maggioranza dei nostri comuni. I numeri dicono che Lusevera con i suoi 781 residenti ne ha persi 168, Taipana ne conta 777 (-153), Resia 1.318 (-229). V nedelj 4. julija proslava na Vrhu Ob 50-letnici ustanovitve Partizanskega dnevnika -predhodnika Primorskega dnevnika - bo v nedeljo 4. julija na Vrhu na Doberdob-skem Krasu veliko ljudsko slavje, ki ga prirejata Primorski dnevnik in Slovenska kulturno gospodarska zveza. Svečanost bo ob 18.30. uri uvedel s kratkim pozdravom predsednik SKGZ za Goriško Karlo Devetak. Sledila bosta slavnostna govora predsednika SKGZ Klavdija Palčiča in Ministra za kulturo Republike Slovenije Sergija Pelhana. Nato bosta nastopila Tržaški partizanski pevski zbor in Pihalni orkester Kras iz Doberdoba. Gre za pomemben zgodovinski in kulturni dogodek za vso slovensko narodnostno skupnost v Italiji, ki želi poudariti vrednote narodnoosvobodilnega boja in potrebo po spoštovanju naše zgodovine. Obenem pa nam ponuja priložnost, da se Slovenci ozremo na prehojeno pot, na dosežene rezultate in predvsem na prizadevanja, ki so še potrebna zato da dosežemo priznanje in zaščito. Partizanski dnevnik je bil edini tiskani dnevnik v zasužnjeni Evropi. Začel je izhajati 26. novembra 1943 razmnožen na ciklostilu. Od 5. do 17. septembra so ga tiskali v tiskarni Doberdob, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni Slovenija, do 8. maja pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Pet dni kasneje je začel izhajati njegov naslednik, Primorski dnevnik. Il puntino sulla i a Du Manzane so komunski možje tiel viedet, ko študie-rajo njih kamunjani o dielu, ki ga opravljajo, če dielajo pru al ne. Za viedet tuole so se oharnil strokovnjakom, na IRES iz Vidma, ki dieta pru tuole, sondaže, “sondaggi". Kakuo je Slo? Dobro, judje tistega komuna so odguoril, de dielo njih aministratorju je dobro, pametno. Tle po NediSkih dolinah se je zgodilo kieki podobnega: nasi župani so par jel “pagelo" od društva “Kostanj” iz Kravarja, sevieda, brez jo vprašat. Kuaje bila nareta? Po domacjo! Je bila kiek li-nucu? Ben nu tisti, ki smo jo prebral, smo se vsi nomalo posmejal, lohni nomalo manj nasi Zupani. Odguoril so, de judje povedo na volitvah, ki mislejo od aministratorju. NaS zaključek pa je, de vsak naj pokaže, kar zna. Kostanj, priet ku bo dajau drugim vote, pa naj sam sebe pogleda... Il sindaco Cevolatti in pretura per V acqua malsana: assolto É stato assolto martedì dal pretore di Cividale il sindaco di Prepotto Giampiero Cevolatti, 59 anni. E-ra accusato, come responsabile della gestione e manutenzione dell’acquedotto comunale, di aver fornito al consumo umano delle acque che non presentavano i requisiti di qualità previsti dalle norme. Prelievi erano stati effettuati da parte dell’UsI nel giugno del 1990 dalle fontane pubbliche delle frazioni di Salamant, Ber-da, Ciubiz, Podresca, Bo digoi, Codromaz e Quer-cig. Il pretore ha però ritenuto che il fatto - per il quale sono stati in passato chiamati a rispondere an che altri sindaci delle Valli del Natisone - non costituisce reato ed ha assolto il sindaco di Prepotto. (m.o) DALLA SLOVENIA Bogo Samsa La strategia della tensione Nel corso dell’ultima conferenza stampa il Presidente della Repubblica slovena Kučan ha usato l’espressione “strategia della tensione". Non l’ha fatto casualmente, anzi queste parole le ha anche motivate. Lo sciopero dei contadini, quando qualche centinaio di trattori ha interrotto il traffico e poi costretto a fermarsi tutto il paese, è un tipico e-sempio di pressione non motivata dal punto di vista economico e sociale. Il governo aveva già da alcuni mesi in preparazione delle misure e quelle stesse misure sono state prese a sciopero concluso. Si tratta in sostanza di un aumento minimo del prezzo di latte, carne e cereali in modo da proteggere la produzione slovena evitando un’impennata dei prezzi e la conseguente crescita dell’ inflazione. E evidente che il blocco stradalecon i trattori aveva soprattutto carattere politico. Ancora più grave è il caso del ministero della difesa e della progressiva trasformazione del modello di difesa territoriale. Tutti gli ufficiali superiori sono stati sostituiti ed il ministero si comporta come uno stato nello stato. Celebra il 400. anniversario della vittoria sui Turchi come se si trattasse di una vittoria slovena ed avesse la stessa carica emotiva che ha per i Serbi la battaglia di Kosovo. La brigata Moris è una formazione speciale che dovrebbe essere utilizzata per finalità interne, mentre quelle e-sterne avrebbero un carattere più marginale. L’afaire Hit, Vis e l’artificioso collegamento con la mafia italiana sono caratterizzati da due elementi. Si tratterebbe di capitali dell’Udba e del fatto che in tutta la Slovenia ci sia una rete di persone del vecchio regime da eliminare. Dall’altra parte la tendenza a definire lo stato ed il governo come un qualcosa di poco pulito e che quindi si dovrebbe fare pulizia, costi quel che costi. In questo contesto la legge, i codici penali, le regole e la logica giornalistica, le leggi sulla stampa non hanno alcun significato. La situazione sarebbe straordinaria e straordinarie dovrebbero essere le misure da prendere. Ma questa è una logica rivoluzionaria: una volta c’era quella rossa, ora è quella nera. Ma le conseguenze non sono per niente meno pericolose. In funzione di questa logica bisogna naturalmente in primo luogo indebolire, isolare e frantumare il prestigio ed il ruolo di mediazione del presidente della repubblica Milan Kučan. Sostituirlo non è possibile: è stato eletto dal popolo con una percentuale di voti molto alta, in modo quasi plebiscitario. Ma evidentemente rappresenta un o-stacolo rispetto a questi rivolgimenti rivoluzionari. Senza rivoluzione, in modo democratico non è possibile attualmente in Slovenia cambiare il potere. In parlamento si rafforza la coalizione di tre partiti che dispone da sola di quasi due terzi dei voti, con il sostegno dei partiti minori ancora di più. Alternative a questa coalizione non ci sono, non è possibile che una coalizione di destra raccolga i 46 voti, necessari per la sfiducia costruttiva a Drnovšek e per l’elezione di un governo di destra. Non ci sono i numeri. Tutti i sondaggi dell'o-pinione pubblica inoltre confermano la stabilità della coalizione di governo, la destra è alquanto rumorosa ma la sua base non cresce. Non c’è una tendenza politica nazionalista vincente, la gente desidera una vita tranquilla e laboriosa, non desidera cacce alle streghe, sta dalla parte di Kučan e non di Janša. E necessario dunque creare un’atmosfera di tensione perchè la situazione cambi e possa quindi intervenire un salvatore dall’alto per restituire la pace, l'ordine così come normalmente accade in questi casi. La strategia della tensione è pericolosa, rappresenta già un danno serio per la rinascita dell’economia slovena, crea tensioni politiche e sociali. E comunque non è affatto prevalente. La gente continua nella sua vita di duro lavoro. Ed è anche per questa ragione che il giudizio finale è positivo, ottimista. Ma i timori non sono mai di troppo. Calo demografico La Croazia registra per la prima volta nella sua storia un decremento demografico. La riduzione del tasso di natalità era iniziata nel 1955, solo nel 1991 però la curva demografica ha toccato una quota inferiore allo zero, ovvero il meno 0,6 per mille. Si tratta di un dato strettamente connesso al fenomeno bellico: non solo è calata la natalità, infatti, ma si è registrato pure un incremento della mortalità. I dati sulle vittime di guerra sono incompleti. Le cifre ufficiali per il 1991 parlano di 3.246 morti in É nata la Destra nazionale Croazia; sino al 5 maggio le vittime sono state 6.592, mancano all’appello però oltre 13 mila persone. Fra i caduti in guerra il 91% è costituito da uomini di età compresa tra i 21 ed i 35 anni. Nasce la Destra nazionale slovena É nata sabato a Maribor la Destra nazionale slovena costuita dal gruppo parlamentare autonomo, sorto in seguito alla scissione all’in- terno del Partito nazionale sloveno di Zmago Jelinčič. Ambizioso il progetto della nuova formazione politica che si prefigge di diventare il nucleo di una forte alleanza di destra, creando una barriera all’avanzata delle sinistre e di qualsiasi internazionalismo. Il partito, alla cui guida è stato eletto Sašo Lap, intende collaborare molto stretta-mente con il Partito liberale di Gros, il Partito popolare e quella parte del Partito na- zionale che ha respinto la coalizione con i democristiani. No al centralismo Si è svolto sabato a Nova Gorica il secondo congresso dell’Unione per il Litorale (Zveza za Primorsko), il primo partito sloveno a carattere regionale e non ideologico, nato spontaneamente, come ha affermato il suo presidente Lucijan Vuga, in risposta alla politica centra-lizzatrice del governo di Lubiana. La centralizzazione del potere è in contrasto con la democrazia, ha sostenuto aggiungendo che soltanto interventi diretti, su tutto il territorio della Slovenia possono garantire crescita e sviluppo. Successo al Vinexpo Alla mostra del vino “Vinexpo” di Bordeaux a cui hanno partecipato 2.050 vi-ticolturi e produttori provenienti da 42 paesi, la Slove- nia ha ricevuto molti consensi e più che positivi sono stati i giudizi sulla qualità dei vini presentati. A difendere i colori della Slovenia erano 6 aziende: Slove-nijavino, Agroind Vipava, Vini Koper, Collio, Slovenske gorice Haloze e Vinak. Beni confiscati Numerose le aziende slovene con proprie filiali nelle repubbliche della ex Jugoslavia fino a pochi anni fa. Secondo gli ultimi dati disponibili (giugno ’92) in 2.083 unità operative è stato confiscato il 42% dei beni, pari a 58,9 miliardi di talleri- 20. bienale v Ljubljani Zanimiv pregled svetovne grafike Na dan praznika slovenske države, v petek 25. junija, so slovesno odprli v Moderni galeriji v Ljubljani jubilejni dvajseti grafični bienale. Prireditev, ki je po številu sodelujočih in predvsem po izjemni kvaliteti svetovno priznana in cenjena, se je rodila leta 1952. Profesor Zoran KrižiSnik, ustanovitelj in direktor mednarodnega grafičnega bienala, je v bilanci Štiridesetletnega delovanja poudaril, da je bil ljubljanski grafični bienale od vsega začetka nekakšen grafični zemljevid sveta, saj je bila že prva prireditev srečanje celotnega našega planeta od Sovjetske zveze do Amerike, Kitajske in drugih dežel. Naj povemo, da je doslej na njej sodelovalo 3.871 umetnikov iz 80 držav. Kako je letos? Na bienalu ’93 razstavlja okrog 400 umetnikov iz 60 držav. Največ jih je iz Slovenije (35), iz Italije, Japonske, Poljske, Kanade, Švedske, Nemčije. Kar 28 držav je poslalo delo svojih umetnikov na osnovi nacionalnih selekciji, drugi so se prijavili neposredno. Dela je ocenila mednarodna žirija, ki so jo sestavljali: Pat Gilmour - London, Zoran Kržišnik - Ljubljana, Pierre restany - Pariz, Ryszand Stanislawsky -Lodž in Lee Young Woo -Seul. Letošnji nagrajenci so: Max Bill iz Svice, ki je prejel veliko častno nagrado za življensko delo; veliko nagrado so podelili Američanu Franku Stelli, nagrado sta prejela Kirn Seung Yeon iz Koreje in Tetsuo Yamashita z Japonske; nagrado za slovenskega umetnika je prejel Bogdan Borčič. Nagrajeni so bili Se Iza-bella Gustowska s Poljske, Slovenec Stefan Galič in ja-ponec Toshihiro Hamano. Mednarodni grafični bienale bo odprt do 30. septembra. Spremlja ga Se vrsta drugih precej zanimivih razstav. V mali galeriji Cankarjevega doma je na ogled razstava prejemnikov Velikih nagrad ljubljanskega bienala 1955-1991, na gradu Tivoli so osebne razstave nagrajencev 19. bienala, v Jakpičevi galeriji je na ogled razstava Grafično oblikovanje v Sloveniji. Spremljajočih razstav v Ljubljani je dvanajst. Cividale Folkest riempie la piazza Piazza Paolo Diacono, a Cividale, sarà lo scenario di cinque concerti che si terranno dal 12 al 16 luglio nell’ambito del festival internazionale di musica etnica e nuove tendenze Folkest ’93, che é organizzato dall’Associazione culturale Folkgiornale di S. Daniele. L’iniziativa ha già raccolto negli scorsi anni un buon successo di pubblico e critica. Quest’anno per la prima volta Cividale sarà interessata con concerti di primo piano, grazie anche al patrocinio deH’ammi-nistrazione comunale ed alla sponsorizzazione di alcune ditte locali. Il via avverrà lunedì 12 con il gruppo di ballo dell'Università Tecnica di Bratislava “Technik folk ensemble”, formazione di punta tra i gruppi del nuovo stato slovacco. Il giorno successivo si esibirà lo storico gruppo friulano “La se-don salvadie”, che presenterà il nuovo lavoro discografico Faliscjes. Per mercoledì é atteso il concerto dei “Dithe-rum”, tre ragazze irlandesi, figlie scatenatissime della tradizione dell’isola di smeraldo, che per la prima volta di esibiscono in Italia. Giovedì sarà di scena il “Quarteto de Coimbra”, espressione della tradizione musicale portoghese. Infine la tappa ci-vidalese del Folkest si concluderà venerdì con il gruppo piemontese “Malbruk”, che si distingue nella sperimentazione di nuove sonorità. Gli spettacoli avranno inizio alle ore 21. Presso la Galleria d’arte moderna a Udine Un omaggio a Darko È stata inaugurata giovedì 24 giugno nella sala didattica della Galleria d'Arte Moderna di Udine una mostra dedicata all’artista Darko Bevilacqua. Curata da Luciano Perissinotto, che è anche autore del catalogo, la mostra porta il titolo “Darko, la parola recuperata” ed è stata promossa dall'assessorato alla Cultura della Provincia di Udine e dai Civici musei cittadini nell’ ambito della terza serie delle mostre itineranti. Sono esposte opere in pietra, bronzo, ma soprattutto le apprez-zatissime terracotte, ricche dal punto di vista simbolico ed espressivo. La mostra rimarrà aperta fino al 7 luglio, tutti i giorni dalle 9.30 alle 12.30 e dalle 15 alle 18, tranne il lunedì e la domenica pomeriggio. Premiati sabato a S. Pietro i migliori quadri dell’ex tempore Alla fine é... Konec Primo premio ad uno sloveno, molte le opere segnalate dalla giuria É Alojz Konec, sloveno di Sevnica, il vincitore della 14. edizione del concorso intemazionale di pittura “Immagini delle Valli del Natisone”. A lui é andato un premio acquisto del valore di un milione offerto dall’Associazione artisti della Benecia, che organizza l’iniziativa. La commissione giudicatrice, formata da Milko Rener, Nelida Silič Nemec, Renzo Rudi e Paolo Petricig, ha così deciso, esprimendo nel complesso un giudizio positivo sulla partecipazione dei concorrenti, sessanta in tutto, e sul buon livello delle opere. Alle spalle di Konec hanno ottenuto i migliori riconoscimenti il goriziano Alfredo De Locatelli e lo sloveno Niko Ribič, di Maribor, a cui sono andati rispettivamente un premio acquisto di 750 mila lire offerto dalla Kmečka banka di Gorizia ed un premio acquisto pari a 500 mila lire della filiale di Cividale della Tržaška k-reditna banka, mentre altri undici opere sono state segnalate con menzione speciale. Le premiazioni si sono svolte a S. Pietro al Natisone sabato sera. Paolo Petricig ha ricordato in apertura come l’Associazione degli artisti con questa iniziativa si sia proposta fin dall’inizio di unire due popoli che sono destinati a convivere, quello sloveno e quello friulano. Ma Petricig ha ricordato anche le difficoltà in cui versano gli organizzatori, dovute al fatto che la Beneška galerija non é abbastanza grande per poter esporre tutti i quadri e che non c’é la possibilità di dare premi più sostanziosi. Quest’anno, tra l’altro, é venuto a mancare il patrocinio dell’amministrazione regionale. É intervenuto anche il sindaco di S. Pietro Firmino Marinig, che ha sottolineato l’importanza della manifestazione come incontro tra i popoli in una realtà molto difficile come la nostra. Poi la consegna dei premi e l’apertura ufficiale della mostra. I visitatori hanno la possibilità di votare anche quest’anno il quadro preferito, partecipando così all’estrazione di un premio. De Locatelli prejema 2. nagrado iz rok čedajskega ravnatelja TKB Boninija Na sliki zgoraj pozdrav špetrskega župana Ob 400. obletnici slovenske bitke pri Sisku l /fin ITiis . 1 en fjilt w , I Poveljnik karlovške postojanke general Andrej Turjaški Slovenija ščit Zahodu Vzhodni del Evrope je prva obrambna črta pred prodori azijskih ljudstev, medtem ko jim je Slovenija s svojimi težko prehodnimi gorskimi masivi zadnja prepreka na poti proti Zahodu. Kot vemo iz vojaških izkušenj, pa ovira ni ovira, če ni branjena. Prav ta nehvaležna vloga je že od nekdaj «zaupana» ljudstvom te dežele... Na kratko bomo predstavili eno najslavnejših bitk v zgodovini našega in drugih evropskih narodov. Turki Pisalo se je leto 1593 (natanko pred 400 leti), ko je naš plemič Andrej Auer-sperg-Turjaški, general karlovške vojaške postojanke, izvojeval pri Sisku zmago proti desetkrat močnejšemu sovražniku. Turški vpadi na slovensko in sosednja ozemlja so se vrstili že skoraj dve stoletji in pol. Leta 1591 je prenehalo premirje, sklenjeno med cesarjem Rudolfom in Muratom. Kot še vsako premirje na Balkanu je bilo tudi to stalno kršeno in m-nogo hrvaških vasi je bilo večkrat zasedenih in znova osvobojenih. Da bi preprečili večje turške izpade, je knez Karel leta 1580 u-stanovil v kraju Dobrač močno vojaško postojanko, imenovano po njem Karlovec (Karlstadt). Za njeno vzdrževanje je bil na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem uveden dodaten «turški davek». Po koncu premirja se je bosanski paša Hasan še sr-diteje vrgel na obmejne k-raje ob Kolpi, vse tja do trdnjave Sisek. Ko se je nekaj bližnjih, manjših po- stojank polastil s silo ali z lažno obljubo, da bo branilce pustil žive, je napadel tudi to utrbo, vendar se je po osmih dneh neuspelega o-bleganja umaknil. Na vrvico! Okrutni paša, ki je zaradi svojih pokolov postal velika grožnja in strah vsej Evropi, se je kmalu zatem bolje o-premil z orožjem. Napovedoval je, da bo kot na vrvico nataknil najprej ostanek Hrvaške, nato pa še Kranjsko, Štajersko, Koroško itd. Spomladi leta 1593 je zaukazal pripravljenost svojim četam v Bosni in hkrati pod pretvezo, da bo za vsako ceno osvojil Sisek, zahteval od budimskega paše, da mu iz vseh turških posadk na Ogrskem skrivoma pošlje ojačitev. Po različnih virih je za napad z-bral od 30.000 do 50.000 vojakov, odlično oboroženih s strelnim orožjem, topovi, «vojnimi stroji» in tirano. Da je bila glavnina zares številna, nam dokazuje tudi podatek, da je samo za pripravo cest in mostov za prehod vojske poslal naprej 500 konjenikov ter 2000 pešcev z nešteto delavci. Hasan nad trdnjavo Sisek Po Janezu Vajkardu Valvasorju se je napad na trdnjavo začel 15. junija. Branila sta jo ista poveljnika Jurak in Fintič - kot pri prvem obleganju pred letom dni. V pomoč sta dobila še nekaj najetih vojakov in okoliških mladeničev. Hasan paša je dal zgraditi most čez reko Kolpo, z njenih bregov pa je teden dni neprestano streljal z običajnimi in kratkocevnimi topovi, nekakšnimi havbicami, ki so imele večjo moč za rušenje obzidja in prebijanje trdnih železnih vrat. Pod zaščito krogel je zasipal obzidje, da bi si omogočil lažji naskok. Branilci so medtem izgubili poveljnika Fintiča, ki ga je skupaj z več vojaki ubilo odtrgano okovje železnih vrat. Uvideli so, da sami ne bodo kos preštevilčnemu napadalcu in da morajo dobiti pomoč. Ban Erdoedi in poveljnik cesarskih čet v Zagrebu Eggenberg sta jim jo obljubila. (1 - se nadaljuje) Alojz Kutnar Četrtek,!, julija 1993 4 Incontri al Parlamento europeo L’Istria a Strasburgo “Desideriamo presentarvi il modello di convivenza possibile, rappresentato oggi dall’Istria e che si riflette pure nel Friuli-Venezia Giulia anche grazie al contributo della comunità slovena in Italia. Ciò che ci aspettiamo da voi o meglio dal Parlamento europeo è che sostenga questo interessante laboratorio interetnico dove convivono e si intrecciano lingue e culture, e ciò proprio mentre siamo testimoni in Europa di pericolosi fenomeni d’aggressione e di intolleranza nazionale”. Così si possono sintetizzare le parole con le quali il presidente del circolo “Istria”, Marino Vocci, ha introdotto qualche giorno fa a Strasburgo i numerosi incontri con i gruppi parlamentari ed alcune importanti organizzazioni del Parlamento europeo. La delegazione - ne facevano parte operatori culturali ed amministratori italiani, sloveni e croati, tra gli altri Loredana Bo-gliun, i sindaci Aurelio Juri, Lido Cresa e Nivijo Toich, Maurizio Tremul, presidente del comitato e-secutivo dell’Unione italiana, il docente universitario Ulderico Bernardi ed il vicesindaco di Duino-Aurisina Martin Brecelj (quest’ultimo si è soffermato sulla situazione della comunità slovena in Italia) - ha illustrato ai parlamentari europei in primo luogo la situazione della comunità italiana, divisa tra due stati in cui gode di un trattamento diverso. Successivamente, pur nella diversità di posizioni, ha indicato una soluzione possibile per l’Istria nell’idea di una “euroregione” che possa proseguire il discorso della convivenza interetnica anche in futuro, nel rispetto naturalmente delle sovranità statuali. Tra gli altri la delegazione ha incontrato il vice-presidente del Parlamento europeo Roberto Barzan-ti, il segretario generale Vinci, il presidente della Commissione esteri Baron Crespo e quello della Commissione per le politiche regionali Gutierrez. Al termine dei lavori è stato l’eurodeputato triestino Giorgio Rossetti del PDS a formulare una proposta operativa: istituire cioè una delegazione europea permanente in grado di costituire un’osservatorio privilegiato della situazione istriana con visite e contatti costanti. Med mašo ob koncu šolskega leta v Landarski jami Za otroke in družine sedaj zasluženi počitek Za uCence in dijake je že prišel, ali pa se bliža s hitrimi koraki, čas zasluženega poletnega počitka. Oddahnili so se oni in prav gotovo tudi njihove družine. Za dvojezično šolsko središče je bil zadnji dan šole prejšnji petek, ko so se starši srečali z učiteljicami, učenci so seveda prejeli spričevala - in treba je reči, da so se med letom res pridno učili, kot je prišlo do izraza na izpitih, ki so jih polagali na slovenski osnovni šoli v Gorici. Se pred zabavo pa so o-pravili drugo dolžnost: imeli so zaključno mašo, ki sta jo letos molila njihova učitelja verouka, duhovnika Dionisio Mateucig in Božo Zuanella. Bila je še posebno sugestivna, saj je letos bila v Landarski jami. Nasmejani učenci petega razreda dvojezične šole, ki bodo jeseni prestopili prag 1. razreda srednje šole Draga mladih jeseni na Opčinah Čeprav nas od “Drage mladih” ločujeta dva dobra mesca, organizatorji delujejo že s polno paro. Studijske dneve za študente, mladino in mlade izobražence, kjer se obravnavajo in poglabljajo aktualni družbeni problemi, bodo letos posvetili izobraževanju, šolstvu in novemu načinu komuniciranja med ljudmi, ki je posledica hitrega razvoja informatike, elektronskih medijev in telekomunikacij. Draga mladih, ki jo letos prirejajo tretjič bo potekala od 2. do 4. septembra v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu. Prirejajo Združenje katoliških študentov Amos iz Maribora, medtem ko je prvo postavila na noge slovenska tržaška mladina, drugo pa Med-škofijski odbor za študente. Med predavatelji naj omenimo prof. Miha Tisle-rja, rektorja Univerze v Ljubljani, Toneta Levstika, ravnatelja slovenskega doma Korotan, Angelco Zerovnik strokovno sodelavko pri Pedagoškem inštitutu ljubljanske univerze, Marto Ivašič, ki je profesorica zgodovine in filozofije na klasičnem li-cjeu v Trstu, Alenko Sverc, ki po dokončanem študiju teologije v Mariboru študira mladinsko pastoralo na papeški univerzi v Rimu. Nelle valli del Natìsone S. Leonardo: scuola media Drenchia, Grimacco, San Leonardo e Stregua l/C - 19 promossi Bergnach Valerio, Cerne-tig Laura, Cernotta Nadia, Chiabai Rudy, Chiuch Francesca, Duriavig Ivan, Fadi Fabio, Floreancig Susy, Ga-riup Cecilia, Lepera Manuela, Medvescig Daniele, Qualizza Selene, Rubin Valentino, Rucchin Cristian, Ruttar Ivan, Saligoi Maria, Sdraulig Paolo, Spanò Antonio, Terlicher Irene 2/C - 12 promossi Bucovaz Massimo, Chiabai Stefano, Chiuch Alessandra, Chiuch Claudia, Clinaz Silvano, Crisetig Mi-chela, Iurman David, Predan Tomas, Sibau Danny, Simaz Fabio, Terlicher Remy, Tomasetig Viviana 3/C - 19 licenziati, 1 respinto Angelini Emanuele (ottimo), Bergnach Robi, Blan-cuzzi Emanuele, Bledig Claudio, Bucovaz Claudio, Chiabai Martina (ottimo), Chiabai Piero (ottimo), Chiabai Tatiana, Cicigoi I-van, Feletig Alessandra, Gus Roberto, Obit Alan, O-viszach Monica (distinto), Primosig Cristian, Primosig Sandra, Rucchin Katiuscia, Sauli Lucia, Sdraulig Gilles, Terlicher Giordano Promosso o non promosso? Ragazzi, tutto dipende da come avete lavorato durante l’anno scolastico L’esito alle Scuola di Clodig Ammessi alla seconda'. Feletig Manuela, Gus Luisa, Trusgnach Luca, Vogrig Ilaria, Vogrig Tanya; alla quarta: Martinig Elisa, Rucchin Alessia, Rucchin Filippo, Trusgnach Emanuele: alla quinta'. Bucovaz Alberto, Macorig Manuel, Trusgnach Nicola. Ammessi alle medie: Chiabai Alessandro, Floreancig Patrik, Giuzio Rosa, Rucchin Daniele. Scuola di Savogna Ammessi alla seconda'. Bordon Mattia, Dus Michele, Musserà Monica; alla terza: Dus Daniela, Medves Davide, Petricig Moreno, Venturini Andrea, Vogrig Alberto; alla quarta: Bortolutti Anna, Iussig Gabriele, Medves Cristina, Rossi E-stel; alla quinta'. Cromaz E-manuela, Cudrig Antonio, Dus Germano, Loszach Debora, Martinig Elisa, Medves Federico. Ammessi alle medie: lellina Roberta, Lauren-cig Michele, Zufferli Francesco. Scuola di Stregna Ammessi alla seconda: Bergnach Stefano, Trusgnach Barbara, Cato Foča; alla terza'. Flaugnacco Rossella, Stulin Sonia; alla quarta: Bergnach Cristian, Borgù Sabrina, Clinaz Martina, Postregna Luca, Predan Stefania, Trusgnach Simone; alla quinta Floreancig Cristian, Trusgnach Cristian, Zufferli Sonia. Ammessi alle medie: Beuzer Raffaella, Postregna Elena. I - segue Così alla Scuola media di San Pietro al Natìsone S. Pietro, Savogna, Pulfero 1/A -16 promossi, 1 respinto: Blasutig Tiziano, Brai-dotti Matteo, Cencig Denis, Colapietro Gabriele, Franz Simona, lussa Francesco, Iussig Raissa, Lesizza Luciano, Medves Stefania, Peddis Gianluca, Podorieszach Flavio, Sittaro Giuliana, Speco-gna Valentina, Venturini Andrea, Visentini Ingrid 1/B- 19 promossi, 2 respinti: Bordon Cristina, Car-lig Doriano, Chiabai Massimiliano, Costantini Elisa, Della Vedova Massimo, Dorbolò Sandra, luretig Tatiana, Martinig Massimiliano, Medves Emanuela, Medves Francesca, Pastor Renata, Piantadosi Jlenia, Rossi Dino, Rucchin Walter, Scrigna-ro Maria, Strazzolini Giulia, Tropina Miranda 2/A- 22 promossi: Bernardino Sara, Cemoia Linda, Cernoia Sabina, Coren David, Coren Elena, Corredig Michela, Cucovaz Sonia, Domeniš Marco, Dorbolò Daria, Dorgnach Gianan-drea, Floreancig Emanuele, Galli Valentina, Gusola Fulvia, Krkic Bisera, Miscoria Barbara, Remondini Alessia, Saltarelli Francesca, Simeone Andrea, Sittaro Marco, Snidaro Gessica, Specogna Martina 2/B - 18 promossi, 1 respinto: Blasutig Cada, Carlig Giovanni, Cont Tania, Costa-peraria Matteo, Crisetig Mirko, Giovitto Sara, Go-sgnach Davide, Ierset Nata-scia, Marchig Silvia, Matte-lig Elisabetta, Pastor Claudia, Pieniz Erika, Rossi Mauro, Scuoch Sara, Vidal Luca, Vogrig Francesca 3/A - 19 licenziati: Birtig Natascia, Cedron Monia, Chiuch Debora, Domeniš Liana (ottimo), Floram Silvia, Franz Katia (distinto), Galanda Silvia (ottimo), Gallo Andrea, Marinig Daniele, Marseu Maria Pia, Marseu Micaela, Mucig Marco (distinto), Sittaro Michele, Specogna Matteo, Tropina Daniele, Venuti Sara (distinto), Zaccai Raffaella (distinto), Zanello Elisabetta 3/B -17 licenziati e 2 respinti: Baccino Luca (distinto), Bastiancig Michele, Bellida Giulia (distinto), Bordon Simone (ottimo), Caicedo Jenny, Cappello Daniele, Carlig Marco, Chicchio Lorenzo, Del Gallo Davide, Dorbolò Angela, Martinig Marco, Sdraulig Mirca, Signori Andrea, Tramontili Matteo, Trusgnach Caterina, Velicaz Natascia, Zamparutti Alessia (distinto) ''/ifhfsfo rave... Tu nediejo je biu liep senjam v Spietre. Puno judi se j’ bluo zbralo za parvi konkorS od Harmonike an za ples na brejarje. Ni manjkala tudi Perinca, ki se j’ rodila v Spietre, pa živi v Ce-dade. “Kuo gre, Perinca - sem jo pozdravu - a si parsla tudi lietos, se vide, de se usafas buojs, ku du Cedade”. “Oh ne, za glih reč se usafam dobro tle an dol, pa za na z-gubit navade, darzim ad-no nogo v Cedade an ad-no pa tle v Spietre! Sem pogledu nje kratko mini-gono an jau: “Srečni tisti dol v Sinčjurje! ! !” Tu nediejo se j’ bluo zbralo tudi puno otruok v Spietre. Seviede, do-nasnji dan so buj spre-luhtani, ku ankrat, ker i-majo bukva, kompiuter an televižjon, takuo de čujejo vsake sort novice, tudi tiste od politike. “Tata - je vprašu Perinac - Andreotti al je biu pridan minister?” “Ne, pra-vejo, da je kradu!” “Pa Craxi?” “Ne, pravejo, de je kradu tudi on”. ”Pa Bossi tam z Milana?” “Tistega pa ne viem, ker ni se minister!!!” V saboto vičer so se v veseli družbi zbral vsi vasniani Tudi ’na kozica an zajci na sejmu v Hrastovijem Kot vsako lieto na 24. junija smo praznoval svetega Ivana. Puno Ivank an Ivanu so se zbral na sveto maso, ki je bla v nasi kapeli na sred vasi. Mi vasnjani smo se z-bral pa v saboto 26. junija dol par Tindolenjih, kier smo nardil griljato, smo plesal an se pomenal an norčuval do pozne ure. Romano an tisti, ki so mu pomal organizat telo lepo feSto so začel na-pravjat vse tuole že zjutra an glasba, muzika se je močnuo uzdiguvala po cieli vasi (life- motive je biu Debela dekelca..., kik- rat smo jo zapiel!). Je te parvi krat, ki se z-beremo vsi vasnjani za praznovat svetega Ivana: je bluo takua lepua an takua luštno bit vsi kupe! Smo vsi plesal an se posmejal an vsi so bli radi. Na koncu, Cristina, Massimiliano an Alberta so postudieral, de nie prava festa, nie pravi senjam če nie loterije an takuo so jo naglo organizal. Otroc vasi so zvestua predajal numerje an vsak jih je rad kupu. LuCina, ki tisti dan je dopunla lieta, je pulila numerje an teli so bli premi: parvi premjo je dobiu Giovanni Garmičanju: no veliko, obliečeno an ofloka-no kozo; drugi premjo je dobiu Paolo Terlicher, zidar, njemu so sle tri bieli, debel’ an ustraSeni zajci; te treči premjo je Su Renatu Minčnih, ki je dobiu pa deset jajc an tri staklence vina. Vse sude, ki smo zbral za loterijo so Sli pa za po-triebe naše majhane kapele. Vse je bluo lepua an vsi so bli veseli, takuo de že tisto vičer smo študieral za drugo lieto, de jo nardi-mo nazaj. Od pandiejka 7. do pandiejka 21. junija so noni naših dolin šli v Misano Šli so po sonce an zdravje Tudi lietos je tele lepe počitnice organizala Gorska skupnost Nediskih dolin An lietos Gorska skupnost Nediskih dolin, ki med drugim skarbi tudi za varstvo, za asistenco naSih te starih, je organizala počitnice na muorju pru za tiste, ki nieso vič mladi al pa ki so nomalo nadložni. Sli so v Misano Adriatico (v pokrajini Forlì) od pandiejka 7. do pandiejka 21. junija. Gostoval so v hotelu Augustus, ku že lieta nazaj. Vsieh kupe jih je bluo petdeset an vsi iz kamunu naSih dolin. Narvič jih je bluo iz Spietra, sedanajst; danajst jih je paršlo taz Gar-mika an glih tarkaj iz Svetega Lienarta; iz Sriednjega jih je bluo sedan, gor s Podbo-niesca dva, adan iz Dreke an adan iz Sauodnje. Kar so se varnil damu so se ustavli Se ankrat v gostilni Tre Pietre na pot, ki iz Čedada peje v Vidam, ured Mojmaza, kjer so popil vsi kupe Se an glaž na njih zdravje an kjer jih je lepuo pozdravu predsednik Gorske skupnosti Giuseppe Chiabudini. Z njim so bli tudi asesor za asistenco Marcolini, tajnik Zoboli, žene ki skarbe za naše te stare doma an družine. Kakuo je Slo nam povedo pru oni, tisti ki so užival tele petnajst dni na muorju: “Smo se pru veselil, sli smo gledat San Marino, potlè kjer darže delfine, smo piel, plesal, organizal smo dvie posebne vičera. Tisti dan priet, ki smo šli dol ot-duot smo bli kupe z gaspo-darji od hotela: smo bli vsi veseli an ganjeni, komoši”. “Je na pametna inicjativa za te stare naSih dolin; hotel je dobar, gaspodariji an tisti ki v njim dielajo so zaries pridni, vljudni, gentil”. “Je parvi krat ki san Sla an muorem pru zahvalit Gorsko skupnost an kamune, ki or-ganizavajo tuole, pru takuo asistente. San zlo kontenta, naj za takuo ki je Slo v hotelu, pru takuo za kure “termali”. “Pru dobro san se Cula an če bom mogla, če bom miela zdravje pridem Se”. “Buojs ku takuo nie moglo iti. Smo imiel nimar sonce. Za me je buojs iti junija, ku setemberja. Setemberja so dnevi buj kratki an je vič umamo”. “Je pru lepuo, zlo lepuo, iti na počitnice v taki veliki skupini, vič judi kupe”. “Pru lepuo je bluo. San pru vesela, zak me je parsla gledat an moja hči an smo preživiele kupe an par ur”. “Pru tiste dneve san do- punla lieta, moje hčere so mi pošjale an velik pusij rož. Niesan čakala tega an me je pru arzveselilo”. “Ist imam kieki za se po-lamentat... snuojka na fešti tela zena me je vsega zmočila!”. “Snuojka, kar smo Senkal rože gaspodiniji alberga san se malomanj jokala, kar san videla, de an ona se je malomanj jokala od veseja. An te druz, ki so bli v hotelu so se kupe z nam veselil”. “San loviu sonce gor na skalah an .... gledu lepe čiči-ce...” Ben nu, vsi vesel an zadovoljni, sodisfani! Inicjativa je imiela puno uspeha an amini-stratorji že Studierajo jo ponovit drugo lieto. Na koncu, ’na žalostna rieč: so pejal v spitau v Riccione ’no ženo: nji ji želmo, de bi preča ozdravela. V nediejo v Spietru je biu parvi senjam ramonike na batone Lizo je nimar parvi Zbralo se je ni h dvajst godcu, narvič jih je bluo naših, domačih Kronaka Seje vamu damu Cornelio Canalaz - Kapu-ču po domače iz Platea se je varnu damu petdeset liet potlè, ki je zapustu družino an rojstno vas. Varnu se je v majhani Skatulci, sa’ je umaru gor v Rusiji, kamar so ga ble posjale taljanske oblasti se tuč za ’no nau-mno ujsko. Cornelio Kapuču se je varnu v saboto 26., go par Hloc so ga čakal pru vsi, an tisti, ki ga nieso nikdar poznal, an tisti, ki so se rodil puno puno liet potlè an ki od tiste hude bitke vedo malo nič al pa nič, vedo pa de puno naših puobu je gorè umarlo. Svečanost je bla go par Hloc, ta pred monumen-tam, kjer so Cornelia čakal kamunski možje, sudaški famoštar Giaccone an druge oblasti, tle so bli tudi kratki govori an potlè vsi zad za majhano Skatulco du britof, dol na Liesa, kjer so ga po-ložli v lokulo, ki so mu ga napravli sam Sindak telega kamuna Chiabai an dva aše-Sorja, Trusgnach an Gus. Seda družina bo imiela kam iti molit za anj an mu poluožt kako rožo. Buojš pa je bluo, če se je biu nasrečni Cornelio, ki kar je umaru je imeu samuo 21 liet, varnu damu zdrau an veseu. Je Se za reč, de gor v Rusiji je ostù Se an njega brat, Valentino. An lietos smo se vsi kupe parstavli pred fotografsko makino an nardil spominsko sliko. Al nas zapoznata? Nih dvajst se jih je zbralo v nediejo gor v Spietre na parvi furlanski kampjonat harmonike (rimonike na batone), ki ga je organizu “Harmonika club iz Furlanije”, tel klub ima svoj sedež gor na Klančiču. Na pomuoč mu je par-skočilo an društvo “Parjate-lji ramonike”. “Nie parvi krat, ki tle par nas se orga-niza an konkorS za ramonike na batone, parhajal pa so predvsem godci iz druzih dažel, furest judje, parielo je, de midruz jo na znamo gost. Za resnico poviedat tle par nas jih je puno, ki jo imajo tan doma an jo znajo pru mojstarko gost, zatuo organizamo an konkors samuo za naSe, za domače godce”. Takuo je jau Angelico Piva od Bintar’s. Narvič jih je bluo tle z naSih kraju, bli pa so tudi iz Gradeža, taz Ahtna, iz Ronchi dei Legionari... Na koncu, duo je uduo-bu? Sevieda, nas Lizo! Par-Su je te parvi v kategoriji “folklore”, pru takuo zak je tisti, ki se na nikdar utrudi gost an na obednemu odgu-ori ne, kar ga vprašajo “Li-žo, al jo zagodeš?” Kakuo jo zna on lepuo nateguvat, vesta že vsi, kene? Pridni pa so bli an vsi te druz. Tudi s tako miniaturno ramoniko (gor na varh) se more lepuo gost Se kar dobro godcu se je zbralo na parvem sejmu Moja Več kot 6 tisoč otrok Veliko število udeležencev na natečaju Moja vas v dvajsetih letih življenja TOPOLOVO Pogled na del publike v nedeljo popoldne v špetrski občinski dvorani Moja vas se kliče Topolove, ker kadar tu ni bila vas, je bla na velika host puna topolov. Topolove je v občini Grmek, v sred briega Škarje. Telo vas so začel zidat skoraj 1000 liet nazaj, kar je bla vojskà proti Tur-kiji. Parve hiše so začel zidat v Zastržnici, kjer je biu an lep prestor za se skrit. Kar vojskà je končala, so začel zidat, kjer vas sada. An takuo za nardit hiše an varte so usekali veliko an sada so samo še tri topoli. Patrik Aljaž - Povoletto Loredana Drecogna in nje čičica Valentina Kaki so te star (Ju Tarbi te star so mikeni zaki jih je starost stisenla du tla, pa ne samua starost, an dialo puno teSkua tu gruntu an Buoh via Se ki. So nimar sednjeni ta na bančize an žnufajo tabak, an potlè se useknjejo nuas tu velike facuole. Molejo saldo podgiasam, an če jih ki u-prasaš te na čuiejo zaki so giuhi. Imajo oči mikene, kožo usò zgarbano an so brez zobi. Taišni so te star gu Tarbi an ist jih rada puno krat gledam. Valentina Venturini - 8 let Spietar s prve strani Profesor Pavel Petricig je v svojem prisrčnem pozdravu v imenu študijskega centra Nediža, ki natečaj prireja, izrazil ganjenost še prej kot zadovoljstvo ob spominih na opravljeno delo. V začetku, je dejal, je natečaj potekal mimo šolskih oblasti, ki res nam niso bile naklonjene. Danes take in podobne pobude podpirajo in mi se tega veselimo. Od vsega začetka smo namreč želeli in delali zato, da se nam bodo s takimi iniciativami pridružile druge organizacije in ustanove in seveda tudi krajevne uprave. In špetrska občinska uprava je ubrala to pot. Danes smo zadovoljni, je nadaljeval Petricig, ker nam je uspelo vzbuditi pri širokemu krogu mladih ljubezen do svojega jezika in kulture, upanje, da je možno ostati doma, živeti in ustvarjati na svoji zemlji. Rad bi tudi povedal, da smo delali z ljubeznijo, z veseljem in smo se ob tem tudi zabavali. Učenci dvojezične šole se bližajo nagradam Te stare parvi, ke u potrupou, u bi dan sinateč, to hlieve u tieu se stortè dan bokin. Dan bot to bo pouno si-natiče, inje katere ke u je sam, u rajše stoji ta par hiš, zake u niema kumpanije za se poveselite. Za pirnahte no storjo dan velik polovin dole u Mlake nu zažgo sieno, brušče anu male brine. Te onj velik u augurua cielej vase no dorò lieto. Za pust no storjo ne pu-stade, ke nu dielajo pouno smeate, ta na sred vase. Nu parečajo še ne uoze anu kake čudne imprestò. Sovse nu dado nu roko anu katere spedò še grofe. Michele - Sedlišča Pavel Petricig Naj povemo, da so letos sodelovali na natečaju Moja vas tudi slovenski otroci, ki v Buenos Airesu v Argentini obiskujejo tečaj slovenskega jezika. Poslalo je svoje spise, kar 8 otrok. Druga zanimivost letošnjega natečaja je, da je na njem sodeloval tudi četrti razred špetrskega učiteljišča z ilustrirano pravljico iz po-dboneške občine “Hudič naj vas vzame”. Pravljico so izdali v nadiškem dialektu, v knjižni slovenščini, italijanščini, furlanščini, ruščini in srbo-hrvaščini. Terska dolina na ma pouno starih navad. Pouno to jih se uzubilo, anu e sinjè se naorduajo naše te stare. Simo miele pouno pravic anu kancon, ke čačuje no pravjo njeh sinatičan. Su pravile od ore, od bestiali, od ti martvih anu od diela. Naša dolina na se kliče Terska, zake u jo moče Ter; mi e čekeramo slovensko, zake par staren Slovence so paršle kle živet. Parvi dan lieta sovsie si-natiče nu hodejo oku ti hiš voreč: “Koledo non lieto, Buog nan dejte no doro lieto” anu judje nu jin dado li-ešinke, kuline, jabouka ali soute. So pravile, ke če te Moja vas: nagrajene šok Dvojezični vrtec Špeter Centro prescolastico bilingue di San Pietro al Natisone: igrače, darilo petnajstdnev-nika Dom, trgovin Bacrì, Bront, Piccoli in Vidussi iz Čedada in Tržaške knjigarne ter tricikel, darilo papirnice . Cernetig iz Spetra - Giochi offerti dal quindicinale Dom, dalle ditte Bacrì, Bront, Piccoli e Vidussi di Cividale e dalla Libreria triestina, ed un triciclo offerto dall’edicola Cemetig di San Pietro al Natisone. Slovenska šola Ballestrer - Argentina Corso di lingua slovena di Ballestrer - Argentina: radio-magnetofon, darilo Gorske skupnosti Nadiških dolin -Radioregistratore, dono della Comunità montana Valli del Natisone. Osnovna šola Tipana Scuola elementare di Tai-pana: radiomagnetofon, darilo podjetja Benedii iz Čedada - Radioregistratore dono della Benedii di Cividale. Osnovna šola Njivica /Bardo Scuola elementare di Ve-dronza/Lusevera: knjižni bon, darilo občine Bardo - Buono libri, dono del Comune di Lusevera. Dvojezična osnovna šola Scuola elementare bilingue di San Pietro al Natisone: fotoaparat, darilo podjetja Ve-plas iz Spetra - Macchina fotografica, dono della ditta Veplas di San Pietro al Natisone. Četrti razred dvojezične šole v Špetru Classe quarta della scuola bilingue di San Pietro: knjige, darilo Cooperative librarie iz Cedada in Gorske skupnosti Kanalske doline - Libri messi a disposizione dalla Cooperativa libraria di Cividale e dalla Comunità montana Canal del Ferro e Valcanale. Ib srednja šola Špeter Classe lb della scuola media di San Pietro al Natisone: rezalni stroj, darilo občine Š-peter- Taglierina, dono del Comune di San Pietro al Natisone. 4. razred učiteljišča v Špetru Classe 4a del liceo pedagogico di San Pietro al Natisone: plaketa avtonomne dežele Furlanije-julijske k-rajine - Targa della Regione Friuli-Venezia Giulia Vse šole so dobile tudi videokaseto Tam za goro, darilo Zveze slovenskih izseljen- Veronica - Speter Prejeli so večje nagrade Fabrizio Bellotto Wolkman, darilo kulturnega društva Ivan Trinko -wolkman, dono del Circolo culturale Ivan Trinko. Matteo Braidotti Wolkman, darilo ZSKD -wolkman, dono dell’Unione circoli culturali sloveni. Mattia Cendou Nožiček, darilo BCTKB - temperino, dono della BCTKB. Majda Clodig Majica, darilo trgovine Madotto iz Cedada - maglietta, dono della profumeria Madotto di Cividale. Daria Costantini Pokal, darilo občine Ta-vorjana - coppa del Comune di Torreano. Ljuba Crainich Ura, darilo trgovine Strin-gher iz Cedada - orologio, dono della gioielleria Strin-gher di Cividale. Giulia Crisetig Žepni računalnik, darilo trgovine Zamero iz Cedada -calcolatrice, dono della ditta Zamero di Cividale. Peter Crisetig Piknik mizica, darilo občine Sv. Lenart - completo picnic, dono del Comune di San Leonardo. Jessy Cuberli Nalivno pero, darilo BCTKB - stilografica, dono della BCTKB. Debora Duriavig Fotoaparat, darilo Novega Matajurja - macchina fotografica, dono del settimanale Novi Matajur Erika Floreancig Sušilec za lase, dar BCTKB - fon, dono della BCTKB. Valentino Floreancig Ura, darilo Beneškega gledališča - orologio, dono del Beneško gledališče. Valentina Galli Žepni računalnik, darilo Oli-vetti-Pittaro - calcolatrice, dono della Olivetti-Pittaro di Cividale. Liviana Gariup Sušilec za lase, darilo BCTKB - fon, dono della BCTKB. Simone Gariup Nožiček, darilo BCTKB -temperino, dono della BCTKB. Desirè Guillon Videokaseta, darilo trgovine Daniela Braidotti - videocassetta, dono della Fotoottica Daniela Braidotti. Martin Namor Nožiček, darilo BCTKB - temperino, dono della BCTKB. Natascia Presello Sušilec za lase, dar BCTKB - fon, dono della BCTKB Simone Qualizza Nogometna žoga, darilo mesnic Beuzer - pallone da cla-cio, dono delle macellerie Beuzer. Michele Sinicco Spalna vreča, darilo tovarne Hobles - sacco a pelo, dono della ditta Hobles di San Pietro al Natisone. Valentina Venturini Žepni računalnik, darilo SDGZ iz Cedada - calcolatrice, dono dell’URES di Cividale. Eros Zamparini Nalivno pero, darilo BCTKB - stilografica, dono della BCTKB. Davide Zanetti Skateboard, darilo občine Rezija - skateboard, dono del Comune di Resia. Marzia Zantovino Ura, darilo Zveze slovenskih izseljencev - orologio, dono dell’Ues. Giorgia Zufferli Ura, darilo Zveze slovenskih izseljencev - orologio, dono dell’Ues. ITALO Bene i “nostri” Anche Paolo Venturini, di Azzida, figura tra gli squalificati nella corsa automobilistica Cividale-Castel-monte di domenica, dove aveva ottenuto un brillante quarto posto con la Peugeot 205 Gti 1600 nel gruppo A. Ha iniziato alla grande la stagione agonistica Pietro Corredig, con la sua Opel Kadett Osi 16 valvole 2000 cc, nel gruppo A, si é rifatto dello smacco subito nella scorsa edizione aggiudicandosi la vittoria. Si sono confermati all’altezza della loro fama con due terzi posti Marco Susani e Marco Venturini, che alla guida delle loro Peugeot 205 Gti (nella classe 1300 gruppo A il primo, nella 1600 gruppo N il secondo) hanno ribadito la buona preparazione dei piloti delle Valli del Natisone. Ottimo l’esordio, nonostante l’emozione, di Federico Fon, di Tarpezzo, che con la sua Peugeot 205 Rally ha ottenuto la quindicesima posizione. Sabato nel corso delle prove aveva fatto ancora meglio, conquistando il sesto tempo. Buona la prestazione di Michele Carlig, quinto nella classe oltre le 2500 gruppo N su una Ford Sierra Cosworth. Gianfranco Margutti, alla guida della sua Opel Kadett Gsi 16 valvole, si é classificato al sesto posto nel gruppo N classe 2000. Tutti i nostri piloti hanno difeso i colori della scuderia cividalese Red White, organizzatrice della manifestazione che é stata seguita come avviene ogni anno da un pubblico numeroso ed entusiasta. Četrtek, 1. julija 1993 Sedicesima edizione della corsa Cividale-Castelmonte Caliceti il più veloce, poi decide la bilancia Quest’ultimo é stato però squalificato assieme ad altri tredici piloti che hanno gareggiato con auto moderne, dopo che la bilancia aveva rilevato un peso delle automobili superiore a quello previsto dai regolamenti. Ad aumentare la tensione, a fine prova, sono state le multe (da 200 mila a 300 mila lire ciascuno) comminate a 40 piloti rei di non a-ver rispettato, nelle prove, le segnalazioni dei commissari lungo il percorso. Caliceti (su Osella Pa9) comunque iscrive per la quarta volta il suo nome nell’albo della competizione. Al secondo posto si classifica Roberto Biasoli, al terzo Hermann Waldy. Per quanto riguarda le auto storiche, c’é da registrare la quinta vittoria consecutiva di Luigi Moreschi, che si é ripetuto lungo i tornanti che portano al santuario. Ha preceduto Maurizio Innocente e Giorgio Pin-chietti. Sempre tra le auto storiche nel primo raggruppamento la vittoria é andata a Clay Regazzoni, popolare ex pilota di Formula Uno, alla guida di una Jaguar D Type del 1957. Finisce tra le polemiche la 16. edizione della cronoscalata Cividale-Castelmonte. La vittoria é andata a Mario Caliceti, che ha preceduto Rodolfo Aguzzoni, staccato di soli due secondi. In alto Marco Venturini, qui a fianco il giovane Federico Fon, sotto Gianfranco Margutti, tre dei protagonisti della cronoscalata Conclusi i campionati e i vari tornei delle squadre giovanili Sguardo al futuro Le società impostano il programma per l'imminente stagione Del Medico, portiere del Bearzi. Sotto a sinistra Braidotti e Colapietro premiati a Premariacco, a destra Matteo Tomasetig capitano degli Allievi La Matajur fa il vuoto... Quattro giovani atlete della Polisportiva Matajur di Savogna Tempo di premiazioni a conclusione dell’attività calcistica giovanile. La squadra degli Allievi si é classificata al terzo posto, ex aequo con Reanese, Ba-saldella e Morsano al Ta-gliamento, nelle finali provinciali del “Trofeo Verza”. Il titolo é stato conquistato domenica 20 giugno a Majano dal Bearzi, che ha battuto in una gara equilibrata il Pagnacco per 3-2. Nelle file udinesi buona la prova del portiere Joel Del Medico, di Lusevera, che nonostante la giovane età ha dimostrato sicurezza ed intuito da veterano. Quinto posto degli Esordienti al “Torneo Todone” conclusosi sabato scorso a Premariacco. La vittoria é andata alla Savorgnanese, che dopo aver liquidato la Valnatisone si é imposta al Natisone per 6-0 e quindi nella finalissima ha regolato i padroni di casa dell’Azzurra (3-0 il risultato). Ottima prova dello stopper Si-mone Venturini, il cui padre é di Azzida, che gioca nelle file della Savorgnanese. Per concludere si é svolta venerdì sera a Scrutto, pres- so il bar Centrale, la riunione dei genitori delle squadre Pulcini, Esordienti e Giovanissimi che nella prossima stagione, grazie anche alla collaborazione con la Valnatisone, giocheranno i rispettivi campionati difendendo i colori dell’Audace di S. Leonardo, (p.c.) Udinese: partenze ed arr E in pieno svolgimento la campagna abbonamenti dell’Udinese calcio per la prossima stagione. Ma i tifosi attendono ancora per vedere quali saranno gli acquisti della squadra di Pozzo. Partito Balbo con destinazione Roma, con in cambio un buon gruzzolo, la comproprietà di Stefano Pellegrini più i giovani Giampiero Maini e Francesco Statuto, resta ora da piazzare Dell’Anno, dato quasi sicuro a Milano con l’Inter. Pozzo pretende però in cambio un certo Shali-mov, che Bagnoli non vuole cedere. Ci sarà il ritorno in bianconero di Andrea Carnevale. Riconfermato quale preparatore atletico il professor Claudio Bordon, di Clenia, mentre Ivano Bordon curerà la preparazione dei portieri. Beneška planinska družina vabi svoje člane in prijatelje v nedeljo 4. julija na Ekskurzijo na Mangart Zbirališče za tiste, ki se pohoda želijo udeležiti, je ob 7.30 pri Muostu Nella terza prova del Trofeo Comunità montane di corsa in montagna, svoltasi domenica a Rigolato, la Polisportiva Monte Matajur di Savogna é tornata alla ribalta conquistando il primo posto tra le società con 604 punti, precedendo l’Aldo Moro di Paluzza (320) e la Tercal di Tolmezzo (307). Le altre due società valli-giane, il Cs Karkos di S. Pietro e il Gsa Pulfero, hanno ottenuto rispettivamente il 16. e 17. posto tra le 20 società partecipanti. In bella evidenza, per quanto riguarda le prestazioni individuali degli atleti della Polisportiva Matajur, i primi posti conquistati da Jaka Sovdat nella categoria Giovanissime e da Davide Del Gallo (per lui é il terzo successo consecutivo) tra i Cadetti. Da registrare anche i secondi posti di Blas Daksk-lober nei Giovanissimi, Teja Gerbec nelle Giovanissime e Ana UrsiC nella categoria Ragazze. Hanno ottenuto buoni piazzamenti anche Aljoša Rejc, Mateja Klobučar, Jasmina Pitamič, Marino Jus-sig, Cinzia Del Gallo, Matija Mašera e Petra Maver. Per il Karkos terzo posto di Davide Rossi negli Allievi e quinto di Chiara Caporale nelle Junior. Il Gruppo sportivo alpini di Pulfero, privo di Giuseppe Puller, ha ottenuto un undicesimo posto negli Adulti con Marco Osgnach, mentre Antonio Trinco si é classificato decimo nei Senior. Infine va segnalato il decimo posto di Roberto Scaunich, di Crostò, che corre per il Gruppo alpini di Udine. Četrtek, 1. julija 1993 GRMEK Seuce Domači senjam! “Seučan se zbierajo, zbi-erajo, zbierajo, SeuCan se zbierajo cele noči...” Ben, ne pru vse noči, pa v saboto 26. junija zvičer jih je bluo zaries puno v dolenjim koncu vasi: parsii so tudi tisti, ki na žive vič tle al pa tisti, ki so dol z miesta an so kupil hišo tle v Seuc! Pekli smo mesuo na žaru, griljato, smo piel, plesal, se smejal, se menai do pozne ure. Imiel smo tudi loterjo an za lepe premje sta po-skarbiela predvsem Luisa Balentarčicjova, ki ima salon du Cedade an adan nov Seučan, Franco, ki je od Te-lefriuli an nam je parnesu pru lepe majce. Takuo je bluo luštno, de visno de se srečamo se kajsan krat! SREDNJE Preserje Zbuogam Celesta V tiedan dni smo tle v nasi vas zgubil dvie pridne žene. Parvo nas je zapustila Rina Toničjova, iz gorenjega konca, seda smo imiel marliča pa v dolenjim koncu nase majhane vasice. V čedajskem Spitale je za venčno zaspala Celeste Cer-netig - Celesta Jonezova po domače. Imiela je 81 liet. Celesta je na telim svietu zapustila brata Maria an sestro Bernardo, kunjado, na-vuode an vso drugo Zlahto. Celesta je od nimar živie-la v družini brata Maria an puno pomagala, bluo ji je uSeč dielat v gruntu, zve-stuo je grabla an čedla nase sanožeta. Seda je zmanjkala se nie roka. Zgubjamo nimar vič takih judi an nasi lepi kraji so nimar buj zaraščeni. Pogreb Celeste Jonezove je biu go par svetim Pavle (Cernečje) v sriedo 23. junija popudan. KANALSKA DOLINA Svete Višarje Žičnica voze spet Se predsednik naSe republike, Oscar Luigi Scalfaro, je poSju an telegram za voščit vse narbuojše “žičnici - funiviji, ki peje na Svete Visarje an ki donas spet začne vozit.” Pru takuo, v saboto 26. junija, kabine tele funivije, ki tele zadnje d-vie lieta so ble ustavljene zak nie bluo sudu za jih mantinjat, so spet začela teč po želiezni varci, ki dol z Ovčje vasi (Valbruna) so spejene do varha brega, kjer stoji liepa cierkuca, ’na cierkuca, kamar priet al po-tlè smo Sli vsi kot romarji (pellegrini). Sevieda, okuole tele cier-kuce so tudi butige, oštarije, ki dajejo za Ziviet judem telega kraja. Kar žičnica je začela imiet težave, so par-Sli hudi cajti tudi zanje. KajSan je uagu iti na Svete Visarje tudi par nogah, pa ni bluo zadost. Nu, seda pari, de težave so riešene an vse kaže, de do konca telega lieta Promotur kupe telo žičnico, takuo, de na bo vič problemu za napri. Žičnica, takuo ki smo napisal, je začela spet vozit telo zadnjo saboto. Ceglih nie bla pru ta prava ura se je zbralo zaries puno ljudi, v parvi varsti oblasti, Zupani iz Kluža an Naborjeta, ka-munski možje iz Tarbiža, predsednik od Apt (tisti, ki skarbi za turizem telih kraju), tisti od albergatorju, župniki iz Zabnic, Tarbiža an svetih Visarji an Se an še, takuo de parvi dan je parslo do varha brega an taužent an dviestuo judi. Tisti dan so se vozil zastonj. Buj ve-seu ku vsi je biu pater Filip Rupnik, gaspuod na Svetih Višarjeh, ki par maš je po-viedu na kratko zgodovino telega svetišča, santuaria. Napišemo vam novice, ki vas zanimajo, če študierata iti na Svete Visarje. Žičnica zamudi an kuart ure za vas pejat do varha. Urnik je tel: od pandiejka do sabote od 9. do 17. ure, v nediejo al pa kar je kak praznik od 8. do 18. ure, tuole vaja za poliete (od 26. junija do 12. setem-berja). Za iti gor se špinda 12.000 za te velike, 8.000 za otroke. Za iti napri an nazaj pa 18.000 za te velike, 12.000 za te male. Sevieda, bo kostalo manj če vas je v veliki skupini: 15.000 za te velike an 10.000 za otroke. PISE PET AR MATAJURAC Oče, sin, dobro an modro učilo naših te starih Dragi brauci, mislim, da bo za vse dobro učilo, kar vam bom sada poviedu. Je puno mladih, ki lepuo in zvestuo spoštujejo izkušnje (esperienze) te starih in od njih imajo samuo dobro. So pa tudi tajSni, ki zaničujejo ideje te starih, ki zaničujejo use, kar so te stari napravli. novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad /Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste m Včlanjen v USPI / Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 35.0IX) lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Ziro raCun 50101 - 601 - 85845 — «ADIT» 61000 Ljubljana — Vodnikova, 133 — Tel. 554045 -557185 —Fax: 061/555343 Letna naročnina 700.— SLT Posamezni izvod 20,—SLT OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Ankrat sta bla povabjena na ojcet oče in sin. Veste, kakuo je na oj ceti: kadar se ljudje najedo in napijejo, začnejo modrovat. Vsak želi poviedat nieki. Sin, ki je biu povabjen z očetom, je teu svojega tata ponižat takole: «Ne veste, kakuo je biu neuman muoj tata. Pardielu je dvajst kuintalu žita in ga vse znesu po Stengah na solar. Trud in fadija zastonj, neumna. Jest sem zvozu uso uSenico v malen. Pa jo nie-sam znesu nazaj dol po Stengah. Pred okno šolarja, od zuna, sem parvezu «ka-rukolo», nanjo obiesu varco in lepuo spuSču dol pred hiSo žakje uSenice, Slo je use gladko, brez fadije. Sada povejte mi, kduo je buj mo-dar, jest al muoj tata?» je zaključiu sin. Drugi za mizo so debelo gledali in obarnili oči proti očetu. Nategnili so tudi uha, da bi lepuo čuli, kaj bo oče odgovoriu. Oče je biu kra-tak: «Pomislite, moj sin se nese modar, a upraSam vas, kaj bi biu spuSču z varco iz šolarja dol, če tata ni biu pardielu uSenice in gor jo znesu?» Prisotni so se zarežali in dali očetu prav, sinu pa so dale dol uha. Druga zgodba, ki vam poviem, je tudi liepa in poučna, posebno za da- ^ naSnje te mlade. Ankrat je imeu oče zlo, zlo barke-ga sina. Ceglih je biu otrok, je biu pametan an je ražonu ku an velik mož. Lepuo je bugu tata in mamo. Nikdar jim ni jau besiede: «Ne». Potle je otrok začeu zahajat v slabe kompanije. Tuo se mu je hitro poznalo. Tata ga je začeu kregat, učit, naj zapusti slabe kompanije, jau mu je, da ga bojo te kompanije pokvarile (vederbale). Sin mu je odgovarju: «Ne, tata, me ne bojo vederbale, jest, ki sem bardak an zdrave pamet, bom nje postroju, pobuoj-Su!» Oča ga je pustiu djelat. Za nomalo cajta potle je Su v Čedad in ukupu sinu 'no lepo pletenico maranč. Kadar je parSu damu, mu je jau: «Na, uzam, tuole sem ukupu zate, zak si bardak». Sin se mu je zahvalu in nesu v kambro maranče. Kadar se je varnu u hiSo, je jau: «VieS, tata, lepe so, ma adna med njimi je gnila, al jo lahko v ar že m proč?» «Ne, ni potrieba. Vse druge so dobre in zdrave in bojo že takuo napravle, da bojo zbuojSale to g nji lo». S i n ni odgovoriu na očetovo modrovanje, pustiu je to gnjilo marančo med te dobrim in drugo jutro sta Sla v planino, kjer so imieli paSnik za žvino. Gor sta ostala vič dni. Kadar sta se varnila, je bla sinova parva skarb, pogledat njega maranče. Kmalu je parleteu iz kambre joče: «Tata - je zahlipu - vse maranče so gnjile, če bi bila vargla proč to gnjilo, bi bla resila te zdrave!». Oče se je parbližu sinu in se mu posmejau. Dobrohotno mu je poluožu roko na rame in mu jau: «Sin moj, sada si videu, da ciela pletenica zdravih maranč, ni mogla zdobrjet samuo adne gnjile, ti pa si sam dobar med veliko, gnjilo kompani-jo in se jo upaS ozdravit? Bo buj daržalo, da boS kmalu postau tudi ti gnjiu med njimi. Ne buojse, če boS bardak, kot si biu do sada, če ne boS hodu v slabe kompanije, maranče ti ne bojo manjkale!» Sin je zastopu. Pustiu je slabe kompanije in zrasu v zdravega in poštenega moža in tudi pošteno je živeu, kot večina naSili ljudi. Miedihi v Benečiji »REKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 »ebenje: v sredo ob 15.00 Trinko: v sredo ob 13.00 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v torek ob 10.30 v sredo ob 10.1M) v petak ob 10.30 doli. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 ■ v petak ob 14.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBUNIESAC doh. Vito Cavallaro Podhuniesac: v pandiejak, sriedo an petak od 9.1X1 do II.00 v torak od 16.00 do 17.30 v cetartak od 9.30 do 11.00 doli. Giovanna Plozzer Podbuniesac: v pandiejak, sriedo an petak od 8.30 do 10.00 v torak an cetartak od 17.00 do 18.30 SOVODNJE doli. Pietro Pellegriti Sovodnje: Od pandiejka do petka od 10.00 do 12.00 SPIETAR doh. pdi Cttdicio Spietar: v pandiejak, sriedo, Cetartak an petak od 8.00 do 10.30 v torak od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak,torak an petak od 8.45 do 9.45 v sriedo od 17.00 do 18.00 v soboto od 9.45 do 10.45 SRIEDNJE doli. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak ob 11.00 v cetartak ob 9.30 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v cetartak ob 10.15 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 an od 17.00 do 18.00 v Cetartak od 8.00 do 9.00 v petak od 8.00 do 10.00 anod 17.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11 .(X) v torak od 9.30 do 11.00 v Cetartak od 11.30 do 12.30 v petak ob 16.00 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoc je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvicer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za NediSke doline se lahko telefona v Spieter na Številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na Številko 750771. Poliambulatorio v Spietre Ortopedia, v sriedo od 10. do 11. ure, z apuntamentam (727282) an impenjativo. Chirurgia doh. Sandrini, v Cetartak od 11. do 12. ure. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD5. DO 11. JULIJA PrapotnoteL 713022-Tavoijanatel.712181 0D3.D09.JULUA Cedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoc se more klicat samuo, ce riceta ima napisano »urgente*. BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA CEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 Telef. (0432) 730314-730388 CERTIFICATI DI DEPOSITO A 3 mesi al tasso nominale del 11,00% - taglio minimo 100 milioni A 6 mesi al tasso nominale del 10,25% - taglio minimo 5 milioni A 12 mesi al tasso nominale del 10,00% - taglio minimo 5 milioni FILIALE DI CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 Fax (0432)730352 CAMBI - Martedì MENJALNICA -Torek 29.06.1993 valuta kodeks nakupi prodaja media Slovenski Tolar SLT 12,50 13,00 — Ameriški dolar USD 1525,00 1570,00 1553,53 Nemška marka DEM 905,00 925,00 908,50 Francoski frank FRF 266,00 275,00 269,83 Holanski florint NLG 800,00 825,00 810,27 Belgijski frank BEK 43,50 45,00 44,21 Funt Sterling GBP 2282,00 2342,00 2310,88 Kanadski dolar CAD 1188,00 1226,00 1209,44 Japonski jen JPY 14,55 14,75 14,68 Švicarski frank CHF 1016,00 1038,00 1025,77 Avstrijski Šiling ATS 27,50 131,00 129,10 Španska peseta ESP 11,60 12,30 11,86 Avstralski dolar AUD 1020,00 1052,00 1040,87 Jugoslovanski dinar YUD — — — HrvaSkl dinar HRD 0,30 0,55 ' — Europ. Curr. Unity ECU — — 1779,72