.-1fli Íí^- lAC^H^iNijit miinitiití; id.g.A, "_■ m- . t I : UM-: G; 1.1 iP_ hlť. 'I J ' _ _ fil;''. -.-I SVETOVANJE, PHODAJA IN SERVIS RAČUNAthilíltĚ OFHEME rt o/ "" '"if piířgWFlEfílŮ DiWçrïîQ - a&rtťuj^ď.íícffitwt ffriarlte i j^i 't-'' [fpotwa ÍJT itóraTrii e-fnoil; lamosSHamowî vlv. "I Casopts prebivalcev občine ivančna Gorica ' i • " jéíililíiaféj îiin^||lTji|vgji5ÎÎâ|1|- rjiili . ... J Ja Smetarska zgodba končana s podpisom pogodbe o skupnem ravnanju z odpadki v RCERO Ljubljana Smeti bomo po letu 2014 pred odlaganjem v Špaji dolini vozili na obdelavo v Ljubljano. Poslednja Jernejeva malha In zgodilo se bo. Občina Ivančna Gorica bo čez nekaj mesecev zajadrala v nov štiriletni mandat pod vodstvom novega župana ali županje. To postaja dobra dva meseca pred volitvami povsem očitno. Njen prvi in drugi in tretji in četrti župan Jernej Lampret, bo v tem letu sklenil svojo profesionalno politično pot. To oznanja v ekskluziv-nem intervjuju, ki ga objavljamo v tokratni številki Klasja. Odkrito povedano se je že kar nekaj časa ugibalo ali se bo župan Lampret potegoval za nov županski mandat. Sedaj pa je odgovor na ugibanja spisal v eni svojih poslednjih malh. Sicer pa smo sredi poletja. Čas počitnic in dopustov nas ne bi smel obremenjevati z resnimi temami. Uredništvo, ki od konca junija deluje v novih prostorih upa, da vam tokratna številka prinaša tudi kaj prijetnega in sproščenega branja. Tudi mi odhajamo na zaslužen dopust. Pozdravljeni do naslednje številke konec septembra! Matej Šteh, uredništvo Na rojstni dan države Slovenije Tradicionalno praznovanje na Polževem Visok jubilej PGD Dob Ob 80-letnici društva tudi novo gasilsko vozilo Tihotapec navdušil obiskovalce V letnem gledališču na Muljavi je domača gledališka skupina uprizorila Jurčičevega Tihotapca Cugelj v novem proizvodnem objektu tudi s programom iz aluminija PRAVNA SVETOVALNICA EHEZPUjCNDfUVKO n'hTDVA3l|E KAKO T i'-- -- IKIJIS-T? . -i T '.rW .ílJL:iFLit. ..í ii-.ijlťlf-i .1- -TÍí.-íi ;=ii)Jrr- ■ ■ ^ Tii vřít . : mf-řZřr 7, íi -Tff^ . ji ;fťj ciáčurn: M I Zupan Jernej Lampret po 16-ih letih predaja žezlo_ 10. oktobra bomo na lokalnih volitvah izbirali in izbrali novega župana ali županjo, vendar na listi kandidatov ne bomo zasledili zdajšnjega župana. Jernej Lampret se namreč po 16-ih letih in štirih mandatih umika iz profesionalnega političnega življenja. Z njim smo se pogovarjali o njegovem dolgoletnem županovanju, o njem in njegovem nasledniku. Odločitev je dokončna, kako gledate na svoje dolgoletno župano-vanje? Ne želim, da se mi ploska, prav tako ne želim, da se me nagrajuje z besedami. Mislim, da smo delali dobro in uspešno. Nekateri tega ne bodo nikdar priznali in ne bodo nikoli zadovoljni z ničimer in nikomur. So pa na drugi strani ljudje, ki znajo analizirati in oceniti ter pohvaliti dobro delo. Zadnje mandatno obdobje zagotovo ni bilo brez napak, je pa bilo opravljenega veliko in korektno. Sledili smo ljudem. Uspelo mi je povezati vse politične opcije v enotnost, kar se je izkazalo pri sprejemanju proračuna, ki je bil sprejet s 100-odstotno večino, kar je prej redkost kot pravilo. Veliko izrečenih besed je postalo resničnost. To pa lahko dosežeš le tako, da si zastaviš cilje in slediš smeri, ki ni osebnostna, temveč dogovorjena in usklajena. Le zadnja tri leta ste župansko funkcijo opravljali poklicno, prej ste bili profesionalni ravnatelj in župan. Zakaj se za županski profesionalizem niste odločili že prej? Res je, profesionalno funkcijo župana opravljam zadnja tri leta. Odgovor na vaše vprašanje je zagotavljanje poklicne in finančne eksistence. Župani smo vedno na prepihu, delovno mesto ni zagotovljeno za nedoločen čas. Nikoli ne veš, kaj se ti lahko v prihodnje zgodi, tudi ob dobrem delu. Politika je danes tako zelo zlorabljena in etiketirana, da kot nekdanji politik nimaš več pravega mesta na profesio- nalnem nivoju. Naravno je, da nisem želel v svojih 50-tih ostati brez službe samo zato, ker hočem delati dobro. Kakšno pa je vaše videnje nezdružljivosti županske in ravnateljske funkcije, ki vam jo je očitala Kosova komisija? Te očitke je ustavno sodišče zavrglo. Morda bi bilo bolje, če bi bil ravnatelj v neki drugi občini, ne pa naši. Po drugi strani so bili tudi očitki, da nekdo, ki je delal v pedagoškem procesu, nima znanj in izkušenj iz gospodarstva in tako ne more biti uspešen župan. Pristojnosti občine so od občinskega gospodarskega življenja in vplivov na zaposlenost oziroma nezaposlenosti prebivalcev tako zelo odmaknjene, da ne moremo govoriti o županu kot menedžerju. Občina je tista, ki lahko zagotovi infrastrukturno urejenost in nastavi ugodne pogoje za ustanavljanje in uspešno delo gospodarskih subjektov. Ali ste bili kot profesionalni župan bolj ustvarjalni pri svojem delu? Pravzaprav ne. Vsakdo lahko, ne glede na obseg dela, delo opravi kakovostno in pravočasno. Moj de-lovnik je bil in še vedno je, 24-urni. Pomembno je, da si ob pravem času na pravem mestu. Delo ravnatelja je takšno, da ne zahteva 100-odstotne fizične prisotnosti. Pomembno je, da postaviš takšne smernice in sistem, da lahko pedagoški proces nemoteno teče, da zaupaš svojim učiteljem in jim priznaš strokovnost. Po drugi strani pa starši ocenjujejo kakovost šole in zame je bilo zelo pomembno, če sem lahko že ob 7. uri zjutraj osebno sprejel prve učence, se pogovoril z njimi in njihovimi starši. Morda sem zaradi tega, ker sem bil tudi župan, lažje in bolj učinkovito delal kor ravnatelj, saj so imeli učenci in starši bolj spoštljiv in na trenutke bolj oseben odnos, zato smo lažje reševali manjše in večje težave. Sam sem si lahko določal termine sestankov in drugih aktivnosti, tako da sem čez cel dan uspešno razporejal delovne obveznosti kot župan in kot ravnatelj. Sta pa oba poklica veliko bolj povezana, kot si marsikdo predstavlja, tako da sem lahko izkušnje in veščine enega poklica uspešno uporabil tudi pri drugem. Prvi mandat ste začeli leta 1995, Kolci on Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 15. septembra. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net Uredniški odbor: Matej Šteh - v. d. glavnega in odgovornega urednika Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran Simon Bregar - Šport Milena Vrhovec - Kmetijstvo Nataša Ž. Erjavec - Gospodinjska stran Maja Ficko Sonja Maravič Gregor Štrubelj Lektoriranje: Franc F Murgelj Oblikovna zasnova: Flamus, Nataša Ž. Erjavec Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Kocman grafika, d. n. o. Časopis KLASJE izhaja v 5.400 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. ko je bilo v občini 12. 000 prebivalcev, danes jih je 16.000 Kako ste doživljal rast prebivalstva in hiter razvoj občine. Predvsem smo lahko zagotavljali hitro odzivnost na področju varstva in izobraževanja. Z odpiranjem novih oddelkov vrtcev in šol smo zagotavljali veliko rast potreb po teh storitvah. Vsaki dve leti smo odpirali en večji objekt, kot so šola, stadion, športna dvorana, vrtec. Zato ni naključje, da smo bili izbrani za najhitreje rastočo slovensko občino. Na katere mejnike v času svojega županovanja ste še posebej ponosni? Za časa mojega županovanja se je zagotovo spremenil pogled na občinski urbanizem, kar je izrednega pomena za občino. Zato je občina pridobila tudi nekakšen občinski center, sprehajališča in pridobila pestrost ponudbe blaga in storitev. Uspeli smo obdržati večje in uspešne gospodarske subjekte, uspeli smo urediti cestno infrastrukturo, od avtoceste, krožišča do obvoznice. Izredno sem zadovoljen, da se naša občina, ki je prostorsko zelo obsežna, ni delila na več manjših občin, kar se danes dogaja drugim občinam. In to predvsem zato, ker smo delovali zelo povezovalno in usklajeno vsi, od občinske uprave do najmanjših interesnih skupin. Katere pa so odločitve, ki jih morda obžalujete. Katera odločitev bi bila drugačna, če bi prej vedeli za njene posledice? Morda bi lahko boljše uredili prostor za občinsko upravo. Čisto drugače je, če bi lahko obiskovalce in občane sprejemali v modernejših in funkcionalno bolj primernih prostorih. To prepuščam svojemu nasledniku. Ni pa mi žal, da si nisem gradil ugleda na materialnih dobrinah. Gradil sem na osebnostnih vrednotah in nagibih. Zato me ljudje vrednotijo kot posebnega župana in še posebej me navdihuje, če me nekdo pokliče in nagovori kot župana Krjavlja. Katerega pomembnega projekta v času svojega mandata ne boste uspeli pripeljati do konca, pa bi si to zelo želeli? To je projekt sprememb Občinskega prostorskega načrta. Določeni posamezniki so predlagali in ponudili zanimive projekte, v katere vstopajo s svojim kapitalom. Žalosti pa me, da je sprejetje nekaterih teh projektov ogroženo zaradi človeške nevoščlji-vosti in težav s sprejemanjem novih sosedov. Jaz vedno pravim, da če ne bi bilo na Muljavi bogatega kmeta, ki je prvi kupil plug, potem bi mi še vedno okopavali z motikami. Spodbujati moramo posameznike, ki imajo željo in možnosti investirati in zagotavljati pestrost ponudbe v občini. A imate svojega favorita med že znanimi kandidati za novega župana, ki bi zagotovil ustrezno kontinuiteto? Poglejte, občinski svet je politično organ, prav tako je župan politična funkcija. Zato je normalno, da bom podprl kandidata, ki prihaja iz iste politične opcije, podprl bom kandidata, ki dobro pozna trenutno življenje in potrebe občine in občanov. To je podžupan, Dušan Strnad. Je človek, ki bo uspel slediti zastavljenim ciljem in tekočim projektom. Kakšna je vaša popotnica novemu županu? Jaz prepuščam občino nezadolženo. Prepuščam jo s programi in usmeritvami, ki ji, če se bodo nadaljevali v isti smeri, zagotavljajo kakovosten razvoj in uspešnost v slovenskem prostoru. Kako boste ostali vpeti v občino? Zagotovo ne morem svojega profesionalnega in političnega življenja kar odrezati. Zagotovo bom pomagal mojemu nasledniku odpreti kakšna vrata oziroma mu pomagati kako drugače, če bo v moji moči in če bo on to želel. Morda pa bom svojo kontinuiteto lahko zagotavljal tudi kot občinski svetnik. Glede tega zadnjega še nisem rekel zadnje besede. Franc Fritz Murgelj Uredništvo se je selilo Sporočamo, da se je konec junija naše uredništvo preselilo. Selitev sicer ni naložila prevelikega bremena, saj smo v nekdanji Traigovi stavbi poleg kmetijske zadruge, kjer naše uredništvo domuje že kakšno desetletje, selili sedež uredništva samo iz prvega nadstropja v drugo nadstropje. Že kar nekaj časa je, ko se je uprava zdravstvenega doma poleg našega dosedanjega uredništva preselila v najete prostore Kmetijske zadruge Stična. Tako se je pojavila možnost, da se razširijo prostori knjižnice, ki je že sedaj delovala tako v pritličju kot tudi prvem nadstropju. Ko se je letos po novem letu preselila tudi uprava vrtca v novi vrtec, so se sprostili tudi prostori v drugem nadstropju. Pokazala se je možnost, da knjižnica ob širitvi pridobi še en prostor, če se preseli naše uredništvo. Seveda se zavedamo pomena knjižnične dejavnosti, zato smo se rade volje preselili, še posebej, ker nam je gospod župan ponudil uporabo še večjih prostorov kot do sedaj. Skupaj z uredništvom se je »preselil« tudi sedež Občinske turistične zveze Ivančna Gorica, v nadstropju pa je sedaj kar živahno saj je tu še sedež ZKD Ivančna Gorica, območne izpostave JSKD, in UTŽO Ivančna Gorica. Čeprav danes večino komunikacije med občani oziroma bralci in uredništvom poteka telefonsko in po elektronski pošti, pa nas nekateri tudi še obiščete. Ob tem dodajmo, da oddaja zahval ob smrti svojcev še vedno poteka tudi v sprejemni pisarni Občine na Sokolski ulici. Telefonska številka uredništva ostaja nespremenjena (781 21 30). Uredništvo Poziv staršem otrok, mladostnikov in odraslih oseb s posebnimi potrebami Manca se dobro počuti v vrtcu, vendar so tri ure dodatne pomoči na teden premalo ^ Juretu na gre v šoli, posebni oddelki so zanj veliko predaleč ^ Mateja potrebuje ustanovo - dom, ki bi ji nudil enostavne zaposlitve, v času za sprostitev pa bi potrebovala drobne podrobnosti ^ Tina končuje usposabljanje, potrebuje varno in prijetno okolje za druženje, delo in varstvo^ Andreju pešajo moči, potreboval bi celodnevno oskrbo ^ Takih zgodb je veliko. Le kako, da država ne poskrbi, da bi se stvari uredile? Vse prevečkrat smo mnenja, da so vsega krivi nezainteresirani državni uradniki. Pa je res tako? Osebe, ki odločajo o raznih pravicah teh oseb, npr. izdajo odločbe o invalidnosti oseb, izdajajo odločbe o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, napotijo otroke na razne obravnave, tistim osebam, ki lahko pomagajo, ne smejo povedati zgodbe o Andreju, Mateji, Juretu, Manci. Zakon o varstvu podatkov jim prepoveduje, da bi si izmenjavali podatke. Tako tisti, ki bi lahko pomagali, ne vedo, koliko je takih zgodb in ne vedo, kaj ti »otroci« potrebujejo. In če jim ne bomo povedali mi, dragi starši, skrbniki, sorodniki, prijatelji, znanci, bodo še naprej imeli zvezane roke. Povejmo, koliko nas je in kaj potrebujejo ti »otroci« danes ter kaj bodo še potrebovali. Da bomo vsaj imeli upanje Ob sodelovanju s Centrom za socialno delo Grosuplje in Društvom Sožitje se želimo povezati starši otrok s posebnimi potrebami, ugotoviti naše potrebe in potrebe naših otrok ter na podlagi teh predlagati in sooblikovati rešitve zanje. Oglasite se na spletni naslov Centra za socialno delo Grosuplje, gpcsd.grosu@gov.si, pokličite na številko 01 781 80 61 in tam boste dobili tudi vse nadaljnje informacije o namenu tega poziva. Lepo vabljeni k sodelovanju. Starši otrok s posebnimi potrebami Na rojstni dan države Slovenije 25. junij, dan državnosti smo letos Slovenci praznovali ob različnih prireditvah. Osrednja prireditev v naši občini je tudi letos potekala na Polževem. Ob dnevu državnosti je občankam in občanom voščil podžupan Dušan Strnad Praznovanje dneva državnosti na Polževem je letos potekalo že osmo leto zapored. Prireditev, ki je sprva potekala kot skupno praznovanje s sosednjo občino Grosuplje ob bogatem kulturno-zabavnem programu, je zadnji dve leti izvedena nekoliko bolj skromno, pa vendar dostojno velikemu prazniku naše države. Tudi letos se je nekaj sto občanov zbralo pri cerkvici sv. Duha na Polževem. Kar nekaj izmed njih je na vrh Polževega prišlo peš iz Višnje Gore, saj je bil pred programom na vrhu Polževega, organiziran pohod po novi gozdni učni poti Po sledeh višnjanske- ga polža iz Višnje Gore do Polževega. Prav s tem dejanjem je organizacijski odbor prireditve želel povedati, da smo lahko ponosni na svojo domovino in da nam občina, v kateri živimo nudi številne kulturne in naravne lepote. Mašo za domovino je vodil vojaški vikar dr. Jože Plut, ki je zbrane nagovoril o pomenu praznika, s katerim se spominjamo rojstva naše domovine. Bogoslužje je spremljal cerkveni pevski zbor s Krke. Tudi po končani maši se je nadaljevala pesem v kratkem kulturnem programu pred cerkvijo. Sloveniji in njenim državljanom v čast so zapeli domačinka iz Kriške vasi in učenka podružnične šole Višnja Gora Manca Pirc in fantje iz Stiškega kvarteta. Manca je pokazala tudi svoje znanje na violini. Ob prazniku je spregovoril podžupan občine Ivančna Gorica, Dušan Strnad. Tudi on se je navezal na misli o pomenu praznovanja dneva državnosti, ob prazniku je čestital občanom in občankam, še posebej pa pozdravil tudi navzoče veterane vojne za Slovenijo. V imenu organizacijskega odbora je ob koncu predsednik občinske turistične zveze Pavel Groznik, navzočim gostom izročil knjižno izdajo Jurči- Obetajoča pevka Manca Pirc čeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori, prevedeno v nemški jezik. Knjigo je izdala ob deseti obletnici pobratenja z občino Hirschaid območna izpostava JSKD Ivančna Gorica, ilustracije pa Že kar stalni gost prireditve na Polževem, vojaški vikar dr. Jože Plut je prispeval Višnjan Gabrijel Vrhovec. Praznični dan je minil v sproščenem vzdušju tudi po končanem uradnem delu slovesnosti. Matej Šteh Smetarska zgodba končana s podpisom pogodbe o skupnem ravnanju z odpadki v RCERO Ljubljana Smeti bomo po letu 2014 pred odlaganjem v Špaji dolini vozili na obdelavo v Ljubljano. V primeru, da Špaja dolina preneha z obratovanjem, pa bo možno smeti v Ljubljani tudi odlagati. O tej t. i. smetarski zgodbi smo že večkrat poročali, saj je bilo v zadnjem letu in pol na področju reševanja usode Špaje doline veliko aktivnosti, ki so jih vodili Javno komunalno podjetje Grosuplje in župani vseh treh občin solastnic deponije v Špaji dolini. Če povzamemo, gre za to, da je država predpisala regionalizacijo slovenskih odlagališč, po kateri bi bile določene deponije zaprte, tiste, ki bi se ohranile pa bi delovale za širše območje oz. regijo z določenim številom uporabnikov. Poleg tega državni Operativni načrt za ravnanje z odpadki predvideva tudi nove sodobne sisteme obdelave odpadkov, t. i. mehansko-bi-ološka obdelavo (MBO), s katero se pred dokončnim odlaganjem odpadkov na deponiji iz njih pridobi vse kar je še koristnega, oz. se da predelati v nove surovine. Vsi trije občinski sveti so bili soglasni, da se je potrebno zavzeti za nadaljnje delovanje deponije Špaja dolina, zato je bila sprejeta odločitev, da naša deponija postane regijski center II. reda, za kar bi bilo potrebno zadostiti kvoti 66.000 uporabnikov z omejitvijo količin letno odloženih odpadkov. Glede izgradnje MBO pa so bili svetniki tako za lastno investicijo, kot za iskanje možnosti uporabe MBO nekje drugje v Sloveniji. Sprejeta je bila tudi zaveza do okoliškega prebivalstva, da bodo izvedeni potrebni ukrepi za preprečevanje direktnih vplivov deponije na okolico. A tik pred podpisom pogodbe z ministrstvom, je ministrstvo spremenilo pogoje za pridobitev evropskih sredstev pri gradnji MBO. Do njih bi bili upravičeni samo v primeru, da bi deponija pokrivala minimalno 100.000 uporabnikov. To bi v primeru Špaje doline pomenilo združevanje s širšo JV regijo (160.000), kar pa za župane občin solastnic Špa-je doline ni bilo sprejemljivo. Novonastala situacija je zahtevala iskanje novih možnosti in povezav. Sosednja deponija v občini Trebnje se je tudi potegovala za svoje nadaljnje delovanje. Stekli so pogovori v smeri neke vrste združitve CERO Špaja doline in CERO Globoko v Trebnjem, pri čemer bi bila trebanjska deponija I. reda naša pa II. reda, MBO pa bi se gradil v Trebnjem tudi za potrebe naših treh občin in ostalih občin, ki so pristopale k podpisu pogodbe. A tudi tu se je zataknilo, saj Trebnje ni sprejemalo nekaterih pogojev naše komunale in županov Lampreta, Les-jaka in Pavlina in je Špajo dolino celo izločilo iz pogodbe. Kmalu za tem je odstopilo od pogajanj tudi večina ostalih občin. Celotna zgodba je bila zopet na začetku. Po zaprtju ribniškega odlagališča je grosupeljska komunala tudi s ciljem zagotavljanja potrebne kvote uporabnikov za center II. reda sklenila pogodbo za odlaganje smeti iz Ribnice, Sodražice in Loškega potoka, nadaljevalo pa se je tudi iskanje povezave z bližnjimi regijskimi centri, ki razpolagajo ali še bodo razpolagali s primerno tehnologijo, predpisano s strani države oz. Evrope. Pokazala se je možnost povezave z RCERO Ljubljana in od decembra 2009 so potekali pospešeni pogovori v tej smeri. Končno je tudi prišlo do dogovora in podpisa pogodbe, ki je potekal 23. Dobro razpoloženje ob podpisu pogodbe je očitno znak prave odločitve za dolgoročno rešitev odlaganja naših odpadkov junija na sedežu grosupeljske občine. Kaj prinaša pogodba z Ljubljano? Pogodbo o pristopu k skupnemu ravnanju z odpadkov v RCERO Ljubljana so podpisale z Mestno občino Ljubljana občine Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje kot solastnice CERO Špaja dolina, ter občine Ribnica, Loški potok in Sodražica kot pristopnice brez lastnega odlagališča. Pogodba podpisnicam omogoča obdelavo njihovih odpadkov v obratu MBO, ki bo predvidoma do leta 2014 zgrajen v RCERO Ljubljana. V praksi pomeni, da se bodo po letu 2014 naše smeti vozile na obdelavo v Ljubljano, nato pa se bodo ti »ostanki« odlagali v Špaji dolini. Dolgoročno bi bilo možno naše smeti tudi odlagati v Ljubljani, enako tudi biološke odpadke, možno pa bo tudi koriščenje sežigalnice, ki je dolgoročni načrt centra. Občine pristopnice ne vstopajo v lastniško strukturo ljubljanske deponije, zato tudi ne bodo prispevale k izgradnji. Center se gradi z evropskimi sred- stvi iz kohezijskega sklada. Izgradnja bodočega regijskega centra je sploh največji okoljski projekt v Sloveniji, katerega nosilka je Mestna občina Ljubljana. Seveda bo koriščenje uslug ljubljanske deponije imelo tudi svojo ceno. Župani občin solastnic Špaje doline in grosupeljska komunala so izposlovali dokaj ugodno ceno; plačevali bomo redne veljavne cene, povečane za 5 odstotkov. Pogodba je pomembna še iz enega vidika; pomeni rešitev za trenutno delovanje Špaje doline, ki lahko kot center II. reda deluje le, če ima minimalno 66.000 uporabnikov. Pogodba namreč opredeljuje tudi možnost odlaganja smeti za ca. 14.000 uporabnikov iz ljubljanske občine. Da bo okoljevar-stveno dovoljenje za Špajo dolino izdano, je poleg kvote uporabnikov potrebno rešiti še problem čiščenja izcednih voda, kar je trenutno tudi najpomembnejša investicija, ki čaka grosupeljsko komunalno podjetje. Matej Šteh Občinski svet Tokrat predvsem o komunalni dejavnosti in novih (starih) zazidalnih načrtih 30. seja Občinskega sveta, ena zadnjih v mandatnem obdobju 2006 - 2010, je potekala 8. julija. Obravnavanih je bilo kar nekaj aktualnih tem; od poročila Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, do zazidalnih načrtov v Ivančni Gorici. Svetniki in svetnice so sprejeli tudi že nekaj potrebnih sklepov, povezanih z bližajočimi lokalnimi volitvami, seznanili pa so se tudi s stanjem v Nogometnem klubu Livar iz Ivančne Gorice. Na tokratni seji so svetniki v pripravah na letošnje lokalne volitve sprejeli tudi sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje in sklep o določitvi brezplačnih plakatnih mest v času volilne kampanje, po katerem bo Občina v vsaki krajevni skupnosti zagotovila brezplačna plakatna mesta v obliki ko-zolčkov. S posebnim sklepom bo določen tudi upravljavec plakatnih mest. Več informacij o letošnjih lokalnih volitvah bo možno spremljati tudi na spletni strani občine, ki naj bi jeseni začela delovati v novi preobleki. Kot že rečeno, je na seji prisostvoval direktor JKP Grosuplje, Tomaž Rigler, ki je predstavil poslovanje in delovanje našega javnega komunalnega podjetja v lanskem letu. Osrednja ugotovitev je, da je podjetje poslovalo pozitivno, s povečanimi prihodki in povečanim dobičkom v primerjavi z letom 2008. Treba je poudariti, da je s 1. 1. 2010 prišlo do večjih organizacijskih sprememb v podjetju, saj je po novi zakonodaji vsa javna infrastruktura prešla v last občin ustanoviteljic javnega komunalnega podjetja, občine pa ta osnovna sredstva dajejo komunali v najem. Najemnina prihaja v občinski proračun v obliki amortizacije. Javna infrastruktura je v naši občini ocenjena na 14 mio evrov, ki so vpisani v poslovne knjige Občine. Sicer pa direktor Rigler opaža v zadnjem letu padec plačilne discipline, zlasti pri gospodarskih subjektih, tudi v naši občini. Na seji pa je še posebej poudaril pomen pred kratkim doseženega dogovora z Mestno občino Ljubljana, ki je pomemben za prihodnje delovanje našega odlagališča odpadkov v Špaji dolini. Svetniki in svetnice so imeli za direktorja Riglerja vrsto vprašanj. Milan Jevnikar je bil mnenja, da bi bilo za občane bolj spodbudno, da bipripe-ljeji na odlagališče ločeno zbrane odpadke, da bi jih tudi tehtali ločeno, ne pa skupaj. Zanimalo ga je, ali se odlaganje azbestne kritine na deponiji kakorkoli subvencionira. Kot je povedal direktor Rigler, je po novem vsak občan, ki azbestno kritino odloži na deponiji upravičen do povrnitve stroškov s strani Občine. Na Jevnikarjevo vprašanje ali komunala razmišlja o uvedbi tehtanja odpadkov pri individualnem odvozu po gospodinjstvih, smo izvedeli, da se tovrstni sistem v tujine ne obnese povsod dobro, saj tehtanje pomeni tudi plačevanje glede na težo oddanih odpadkov, zato ljudje odpadke odlagajo na črno. S tem v zvezi se je pojavilo tudi vprašanje posebnega redarja, ki bi bil pristojen tudi za preverjanje kaj vse ljudje odložijo v zabojnike za mešane komunalne odpadke. Magdaleno Urbančič je zanimalo, kaj se zgodi z nagrobnimi svečami, ki vsebujejo baterijske vložke. Direktor je pojasnil, da se sveče odvažajo na posebno deponijo, kjer tovrstne odpadke obdelujejo in tam se tudi ločijo baterijski deli od ostalih. V nadaljevanju je Sonjo Maravič zanimalo, kdaj se načrtuje uvedba individualnega odvoza odpadkov v vseh vaseh v občini. Po zagotovilih direktorja Riglerja naj bi vse vasi imele individualen odvoz do konca leta 2011. Komunala zato načrtuje tudi nakup manjšega vozila za odvoz odpadkov, ki bo lahko dosto-palo tudi po manjših cestah v vaseh, kjer individualen odvoz do sedaj ni bil mogoč. Ob tem se je odprla tudi razprava o kosovnem odvozu odpadkov. Pogledi na sedanji sistem, ko kosovne odpadke lahko vsako gospodinjstvo odda enkrat letno tako rekoč na klic, so med svetniki različni. Dejstvo je, da je po sedanjem sistemu količina enkratnega odvoza omejena na 2 m3 nagospodinjstvo, kar je nujno, sicer tovrstni sistem ne bi zdržal, neomejene pa so količine kosovnih odpadkov, če jih občani sami pripeljemo na deponijo v Špajo dolino. S pričo dejstva, da je bila letos prekinjena pogodba z najemnikom, ki je na deponiji v Špaji dolini izvajal kompostiranje, je Dušana Strnada zanimalo ali se bo še kompostiralo in če je načrtovano pokritje kompostarne že v izvedbi. Nepravilno delovanje kom-postarne je namreč pred časom povzročalo smrad, ki se je širil v okolici. Kot je zagotovil Rigler kompostarna ostaja v obratovanju, vendar se bodo nanjo vozili organski odpadki le iz treh domačih občin in ne več od drugje. Tudi tehnična posodobitev je v teku, kot je bilo načrtovano. Strnad je med drugim izrazil tudi svoje razmišljanje, da ima občina Grosuplje več »koristi« od komunalnega podjetja, oziroma da tam komunalno podjetje, kot javna gospodarska služba, izvaja več dejavnosti, kot v ostalih dveh občinah ustanoviteljicah (vzdrževanje ulic, pogrebna in pokopališka dejavnost). Kot je pojasnil Rigler, je bil ravno pred kratkim sklenjen dogovor, da bo komunalno podjetje izvajalo strojno pometanje cest v večjih krajevnih središčih tudi v naši občini. Strnadu je tudi odgovoril, da analize odvoza odpadkov kažejo na porast ločevanja odpadkov pri uporabnikih. Svetniki o dveh zazidalnih načrtih v Ivančni Gorici V Ivančni Gorici je zadnjih nekaj let v postopku sprejemanje občinskega podrobnega načrta (OPPN) na dveh zazidalnih načrtih t. i. Novega centra Ivančna Gorica. Gre za območje vse od zdravstvenega doma mimo cerkvenega hriba pa do obvoznice proti Šentvidu. Na eni strani je to območje omejeno z železniško progo, na drugi pa kot že rečeno s cerkvenim hribom in gozdičem za njim. Opisano območje je razdeljeno na dve zazidalni območji, ki sta ločeni približno tam kjer se nahaja pešpot od cerkve proti železniškemu nadhodu (Rimska cesta). Prvo območje gledano iz smeri središča Ivančne Gorice je poimenovano 14/a SC Novi center Ivančna Gorica. Tu je bil OPPN sprejet že leta 2003, kasneje pa je bilo potrebno zaradi umestitve novega krožišča na rob obravnavanega območja pripraviti spremembe in dopolnitve OPPN-ja. Predloge za spremembe in dopolnitve je dal tudi lastnik večine ze- mljišč, - sicer tudi pobudnik priprave zazidalnega načrta, - Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Dopolnjen osnutek je bil v letošnjem juniju javno razgrnjen, svetniki in svetnice pa so se na 30. seji opredeljevali glede stališč do pripomb in predlogov z javne razgrnitve. Območje 14/a sestavljata gruča 1 in 2. Prva gruča predstavlja območje novega upravno-kulturnega središča Ivančna Gorica (nasproti Mer-catorja), kjer je predvidena nekoč v prihodnosti nova občinska stavba, knjižnica, večnamenska dvorana, tu je rezerviran tudi prostor za vrtec. Ta del območja je z izgradnjo krožišča zmanjšan, zato je bilo treba OPPN temu prilagoditi. Spremeni se situacija vrtca, prav tako se spremenijo izvedbe javnih objektov, zmanjšani parkirni prostori pa se nadomestijo s parkirno hišo pod objekti. Gruča 2 pa je odmaknjena od regionalne ceste pod cerkveni hrib vse do železnice. V tej gruči so predvideni večstanovanjski objekti, ki naj bi jih gradil Stanovanjski sklad. Spremembe se tu navezujejo večinoma na povečanje gabaritov objektov, zmanjšane parkirne površine pa bi se nadomestila z garažnimi hišami pod objekti. Predviden je sistem ogrevanja s kotlovnico na lesno biomaso, ki je en od vzrokov, da se je osnutek za razgrnitev tako dolgo pripravljal. Prostora za umestitev kotlovnice je namreč znotraj zazidalnega načrta pravzaprav zmanjkalo. V razpravi so svetniki razpravljali o pripombah z javne razgrnitve, ki jih je podal svet KS Ivančna Gorica, Stanovanjski sklad RS in svetnik Igor Bonči-na. Spremembe na večstanovanjskih objektih so ocenili kot investitorjeva težnja, da bo z objekti čim več iztržil. Po besedah svetnice Barbare Mušič je prevladal kapital in ne kakovost, ki jo ta prostor brez dvoma ima. Na drugi strani je vendarle potrebno razumeti investitorja, da teži k večjimi površinami za trg, saj poleg tega, da je bil že nakup zemljišča velika investicija, predstavljajo podražitev tega prostora še arheološke (lansko leto), geološke in hidrološke raziskave. Draga bo tudi komunalna infrastruktura. Med svetniki se je zastavljalo tudi vprašanje kakšna bo struktura prebivalcev, ki bodo stanovanja naselili. Mlade družine si verjetno ne bodo mogle privoščiti stanovanj v tako rekoč elitnem delu kraja, morebitna prodaja kot neprofitna stanovanja pa pomeni priselitev socialno šibkejše populacije. Na koncu so predlagana stališča do pripomb z javne razgrnitve svetniki in svetnice sprejeli. Tisto najpomembneje je, da so bile spremembe površin objektov sprejete. Dodajmo še, da je na pobočju cerkvenega hriba po sedaj veljavnih prostor- skih aktih predvideno pokopališče. To pa nekako ne gre skupaj z bodočimi visokimi bloki le streljaj proč. Svetniki in svetnice so imeli na dnevnem redu tudi predlog odloka o OPPN za območje 14-b SC Novi center Ivančna Gorica. Na tem dokaj prostornem območju velikosti 5,6 ha, bo po odloku nekoč stalo približno 90 enostanovanjskih hiš. Pobuda za ureditev zazidalnega načrta je prišla pred približno petimi leti s strani lastnikov zemljišča, večinoma so to domačini, ki so z Občino tudi sklenili dogovor o polovičnem sofinanciranju postopka. Ta je, kot že rečeno, sedaj prispel do konca, pri čemer pa so svetniki in svetnice največ razpravljali o temi, ki se je pojavljala že ob javni razgrnitvi in sprejemanju osnutka odloka. Po zazidalnem načrtu je predvidena gradnja tako prostostoječih kot vrstnih enostanovanjskih hiš s pripadajočim garažnim objektom ali nadstrešnico. Strehe bodo enokapnice, zaradi dokaj majhnega naklona pa bodo krite s pločevino. To pa po mnenju nekaterih svetnikov ne sodi v širšo okolico, kjer bo naselje umeščeno. Takšnega mnenja je bil tudi Igor Bončina, ki je vneto zagovarjal svoje stališče, vendar širše podpore ni dobil in tako je bil predlog odloka na koncu potrjen. Ponudili roko nogometnemu klubu Ob koncu seje so svetniki in svetnice obravnavali še poročilo o delovanju Nogometnega kluba Livar Ivančna Gorica. Do njih je že preje prišla novica, da klub s člansko ekipo sezono 2009/10 zaključuje z izpadom v tretjo nogometno ligo. Manj znanega pa je bilo o finančnem stanju v klubu, kar pa je natančno pojasnil predsednik kluba Janez Hrovat. Klubu v zadnjih dveh letih res ni najbolj enostavno. Napredovanje v prvo slovensko ligo je pred leti pomenilo tudi velike finančne obveze glavnega pokrovitelja Livarja d. d. iz Ivančne Gorice. Enoletni sezoni med elito je sledil povratek v drugo slovensko ligo s sočasnim poslabšanjem gospodarskih razmer v Sloveniji, ki so močno prizadele tudi ivanškega Livarja. Recesija se je kazala tudi v neizpolnjenih Livarjevih sponzorskih obveznostih, povrhu vsega pa je z mesta predsednika kluba sestopil tudi - takrat že nekdanji Livarjev direktor - Stanislav Osterman. Vodenje kluba je na začetku leta 2009 prevzel Janez Hrovat, ki pa, kot je na tokratni seji pojasnjeval, v času prevzema kluba ni poznal vsega ozadja finančnega stanja v klubu. Izkazalo, se je, da ima klub veliko neporavnanih obveznostih, a še huje je to, da obljubljeni prihodki z naslova Livarjevega sponzoriranja niso bili uresničeni. Kot je dejal Hrovat, so v klubu v zadnjem letu in pol storili marsikaj, da bi zmanjšali dolgove in stroške. Sestavljena je bila nova članska ekipa, ki je temeljila na cenejših igralcih, stekli so pogovori o posoji kadra iz ljubljanskega Interblocka, v mladinskih selekcijah so kritje določenih stroškov prevzeli starši otrok, organizirana je bila akcija pridobivanja novih sponzorjev, Sredstva iz občinskega proračuna, za dobrih 100.000 evrov na leto jih je, so dejansko reševala obstoj kluba, pa čeprav so namenjena zlasti razvoju, mlajših selekcij. Trenutno ima klub še vedno za približno 50.000 evrov dolgov, ki bi bili ob vsaj polovični izpolnitvi sponzorske pogodbe generalnega pokrovitelja pokriti. V razpravi so svetniki poudarjali, da je glede na trenutno stanje nujno, da klub pripravi sanacijski načrt, ki bi prinesel tudi možne rešitve pokritja dolgov. Domala ves Občinski svet je dal podporo klubu, zlasti s poudarkom, da se dobro dela z mladimi selekcijami in ne nazadnje je v zadnjem letu vodstvo storilo, kar se je dalo storiti. So pa bili tudi različni komentarji. Npr. Sonja Maravič je komentirala, da je Stanislav Osterman, od katerega je slabo stanje v klubu prevzelo sedanje vodstvo, pred leti postal tudi častni občan. Gregor Štrubelj je predlagal kar revizijo poslovanja za zadnjih štiri leta, Nikolaj Erjavec pa je izrazil odločen »proti« igralcem, ki so«uvoženi« iz Ljubljane. Svetniki in svetnice so ob koncu sklenili, da se za trenutno kritje najnujnejših stroškov klubu nakaže 5.000 evrov, županu pa je bil podeljen mandat, da klubu odobri po potrebi še največ 5.000 evrov iz proračunske rezerve. Občinski svet pričakuje, da bo klub pripravil sanacijski načrt, nova članska ekipa pa naj se sestavi v veliki meri z domačimi mladinci. Občinski svet se je seznanil tudi s pisnim poročilom o delovanju Rokometnega kluba SVIŠ Ivančna Gorica. Župan Jernej Lampret naj bi pred iztekom mandata sklical vsaj še eno redno sejo, saj mora Občinski svet sprejeti še poročilo o polletni realizaciji občinskega proračuna. Matej Šteh Javno komunalno podjetje Grosuplje razpisuje eno prosto delovno mesto VZDRŽEVALCA CEVOVODOV IN HIŠNIH PRIKLJUČKOV Pogoji za zaposlitev: • IV stopnja strokovne izobrazbe - inštalater vodovodnih napeljav, • vozniški izpit B kategorije, • ter najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 leta s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom, z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Pisne prošnje pošljite v osmih dneh na naslov: Javno komunalno podjetje Grosuplje d. o. o., Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje. Volili bomo 10. oktobra 2010 Predsednik Državnega zbora RS je v petek, 23. julija, razpisal datum letošnjih lokalnih volitev. Župana ali županjo, člane in članice občinskega sveta in svetov krajevnih skupnosti bomo volili v nedeljo, 10. oktobra 2010. Morebitni drugi krog volitev bo izveden v nedeljo, 24. oktobra 2010, možen datum pa je tudi 31. oktober, vendar ker je to državni praznik, je malo verjetnosti za izbiro tega datuma. Po sprejetem sklepu o razpisu lokalnih volitev je župan Lampret že izdal sklep o razpisu volitev v ožje dele občin - to je v krajevne skupnosti. Na tokratnih lokalnih volitvah v občinske svete in rednih volitvah županov se bo v Sloveniji volilo 210 županov, v vseh občinah pa je skoraj 3400 svetniških mest. Sicer pa bodo letošnje lokalne volitve že pete po vrsti. Prvič smo v samostojni Sloveniji v organe občin volili decembra 1994. Člani občinskih svetov, župani in člani svetov krajevnih skupnosti se volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem. Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Pravico voliti župana ima vsak občan, ki ima volilno pravico pri volitvah v občinski svet. Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta imajo tudi državljani drugih držav EU s stalnim prebivališčem v Sloveniji, medtem ko imajo tujci iz tretjih držav le aktivno volilno pravico, ne pa tudi pasivne. Ne eni ne drugi pa ne morejo kandidirati na županskih volitvah. Od 9. avgusta dalje bodo lahko volivci na upravnih enotah že oddajali glasove podpore posameznim neodvisnim kandidatom za župane ali občinske in mestne svetnike po občinah in od tega datuma dalje pa so tudi po političnih strankah v skladu z njihovimi internimi pravili uradno stekli kandidacijski postopki za določitev kandidatov, ki so jih stranke večinoma že določile. Najpomembnejši datum je seveda rok za vložitev kandidature. Kandidature za člane občinskih svetov, za župana in za člane svetov krajevnih, skupnosti morajo politične stranke in volivci vložiti najpozneje 25. dan pred dnem glasovanja, torej najpozneje do 15. septembra do 19. ure. Volitve županov potekajo po dvokro-žnem večinskem sistemu, medtem ko se volitve članov občinskih svetov izvajajo po enokrožnem večinskem ali proporcionalnem načelu. Število članov občinskega sveta se namreč določi glede na število prebivalcev v občini. Če šteje občinski svet manj kot 12 članov, se člani občinskega sveta volijo po enokrožnem večinskem načelu. Če pa šteje občinski svet 12 ali več članov tako kot to velja v naši občini, pa se člani občinskega sveta volijo po proporcionalnem načelu. Pri večinskem načinu volitev občinskih svetnikov so izvoljeni kandidati, ki so dobili največ glasov. Pri proporcionalnih volitvah pa se glasuje o listah kandidatov v volilni enoti. Lokalne volitve vodijo in izvajajo občinske volilne komisije. Določene naloge pri izvedbi lokalnih volitev pa opravlja tudi Republiška volilna komisija. Za volitve predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter predstavnikov romske skupnosti pa je potrebno imenovati posebno občinsko volilno komisijo. Romske svetnike se letos voli v 20 slovenskih občinah, med drugim tudi v Grosu-plju, Trebnjem in Kočevju. V zvezi z volilnimi odbori novi Zakon o lokalnih volitvah iz leta 2008 Na podlagi 28. člena in prvega odstavka 111. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95 - Skl. US, 70/95, 51/02, 11/03 - Skl. US, 73/03 - Odl. US, 54/04 - ZDoh, 72/05, 121/05, 70/06 - Odl. US, 46/07 - Odl. US, 54/07 - Odl. US, 60/07, 45/08) ter 61. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/04 in 36/07) izdaja župan Občine Ivančna Gorica SKLEP O RAZPISU REDNIH VOLITEV V SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU OBČINE IVANČNA GORICA I. Redne volitve v svete krajevnih skupnosti: Ambrus, Dob pri Šentvidu, Ivančna Gorica, Krka, Metnaj, Muljava, Sobrače, Stična, Šentvid pri Stični, Temenica, Višnja Gora in Zagradec se opravijo v nedeljo, 10. oktobra 2010. Za dan razpisa volitev, s katerimi začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 9. avgust 2010. Volitve v svete krajevnih skupnosti vodijo in izvajajo občinska volilna komisija in volilne komisije krajevnih skupnosti. IV. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu »Klasje«, št. 6/2010. Šifra: 041 - 0001/2010 Datum: 26. 07. 2010 Župan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret l. r. Koledar volilnih opravil 9. avgust - začetek teka rokov za volilna opravila; začetek potrjevanja obrazcev podpore neodvisnim svetniškim in županskim kandidatom (na upravnih enotah); 11. avgust - občine objavijo pogoje za pridobitev plakatnih mest; 26. avgust - politične stranke in neodvisni kandidati morajo odpreti posebne račune za financiranje volilne kampanje; 10. september - začetek volilne kampanje; 15. september ob 19. uri - iztek roka za vložitev kandidatur pri občinskih volilnih komisijah; 25. september - občine morajo volivce obvestiti, med katerimi kandidati bodo lahko izbirali v svoji volilni enoti; 5. - 7. oktober - predčasno glasovanje; 8. oktober ob polnoči - začetek predvolilnega molka; 10. oktober - dan glasovanja; 24. ali 31. oktober - drugi krog lokalnih volitev Pri županskih kandidatih je prag za vstop v volilno tekmo nekoliko višji: dva odstotka od tistih, ki so na zadnjih volitvah v občini glasovali v prvem krogu županskih volitev (a ne manj kot 15 in ne več kot 2500). Tako imenovana ženska kvota na lokalnih volitvah je veljala že na zadnjih lokalnih volitvah. Spodbuja se namreč bolj uravnoteženo kandidiranje žensk in moških na lokalni ravni. Na letošnjih volitvah bodo morale kandidatne liste političnih strank in neodvisnih list upoštevati 30-odstotno zastopanost obeh spolov, kar pomeni, da bodo morali biti kandidati razporejeni tako, da bo v zgornji polovici liste izmenično najmanj vsak tretji kandidat drugega spola. Ženske kvote se bodo na lokalnih volitvah leta 2014 zvišale na 40 odstotkov, začel pa bo veljati tudi sistem »zadrge« (ko bodo kandidati na listah razporejeni izmenično po spolu, in sicer v zgornjem delu liste). VOLILNA KAMPANJA NA LOKALNIH VOLITVAH Uradna volilna kampanja se bo začela 30 dni pred glasovanjem, torej 10. septembra in bo trajala do 8. oktobra ob polnoči, ko nastopi volilni molk. Pravila volilne kampanje so določena v Zakonu o volilni in referendumski kampanji, ki volilno kampanjo opredeljuje kot vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na volitvah. Za volilno kampanjo se štejejo zlasti propaganda v medijih, elektronskih publikacijah in propaganda z uporabo telekomunikacijskih sredstev, plakatiranje in javni shodi v zvezi z volilno kampanjo (predvolilni shodi). Volilno kampanjo lahko organizirajo sami kandidati, predlagatelji kandidatov ali list kandidatov, politične stranke in drugi organizatorji volilne kampanje. določa, da predsednik, član volilnega odbora in njun namestnik ne more biti zakonec, oče, mati, otrok, sestra ali brat, posvojitelj ali posvojenec kandidata v volilni enoti, v kateri je ta volilni odbor imenovan, niti ne more živeti s kandidatom v zunajzakonski skupnosti ali registrirani isto-spolni partnerski skupnosti. Oseba, imenovana v volilni odbor, je dolžna obvestiti pristojno občinsko volilno komisijo v treh dneh po javni objavi kandidatur oziroma list kandidatov o svojem sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom. Člani volilnih organov imajo zaradi dela v volilnih organih ob vsakih volitvah tudi pravico do enkratnega nadomestila. Naša občinska volilna komisija je že pozvala stranke in krajevne skupnosti za predloge članov volilnih odborov za letošnje lokalne volitve. Pogoji kandidiranja, ženska ^i>ltjnć |>i> niimCilu www.vîlinija.si Pcdikuril iS e Manikuia z lakîi a^'im 23 C Gel i rani nobtí 35 C > ^ Nega obra7y'rn3s275 IvAhinïGdriCA Iřl,; (1 7M 90 70. Ijksrfll 79i 90 7S r- païl^aj «.ivant [H.-garic.alB jihd.ai wwfi.jskd.-si, wvw.KuHura -uslvurianjt.-si NAPOVED SKLADOVIH PRIREDITEV - SEPTEMBER Med besedo in podobo, razstava likovnih del petek, 17. september 2010, ob 18.00, Jakličev dom, Videm - Dobrepolje Odprtje tematske območne razstave likovnih del, ki bodo prispela na razpis. Strokovna selektorica za regijski nivo bo ponovno likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Izbrana dela bodo razstavljena na regijski razstavi, ki bo letos postavljena v Logatcu. Območno srečanje literatov seniorjev torek, 21. september 2010, ob 16.00, Jakličev dom, Videm - Dobrepolje Odrasli literati imajo vsako leto priložnost, da predstavijo svojo letno produkcijo pod strokovnim vodstvom. Letos bo njihova dela komentirala mag. Ana Porenta, ki bo vnaprej prebrala vse prispevke in podala svoje mnenje ter se pogovorila z ustvarjalci. Srečanje bo kot običajno potekalo v prijateljskem vzdušju. Pika miga 2010, mini festival najboljših otroških plesnih skupin Slovenije Velenje, 24. in 25. september 2010 Mini festival Pika miga poteka v okviru že tradicionalnega Pikinega festivala v Velenju. Državna selektorica iz bogate otroške plesne ustvarjalnosti izbere zanimive in vedre koreografije v izvedbi plesalk in plesalcev, starih od 9 do 15 let. Iz ivanške izpostave je bila izbrana plesna skupina TeGIBlo iz KD teater Grosuplje, ki deluje pod mentorstvom Špele Repar. Glasbeni maraton 2010 in natečaj Festivala Stična 2010, tekmovanje inovativnih, neuveljavljenih glasbenih skupin za nastop na Festivalu Stična sobota, 25. september 2010, Stična Tekmovanja se lahko udeležijo skupine, ki gojijo rock, jazz rock, etno rock, funky, fusion, pank in ostalo sodobno oz. alternativno glasbo mladih ter tudi same ustvarjajo, iščejo nove poti in ustvarjalne možnosti. Prednost imajo še neuveljavljene oziroma širše neprepoznavne skupine. Rok prijave: 10. 9. 2010 Hkrati bo potekala fotografska delavnica pod vodstvom Janeza Eržena. Več informacij: www.kultura-ustvarjanje.si in www.kd-sticna.si Državni natečaj za najboljše rockovsko besedilo 2010 sobota, 25. september 2010, Ivančna Gorica Zaključek natečaja bo potekal ob srečanju neuveljavljenih in inovativnih glasbenih skupin, ki je že v lanskem letu preraslo okvire izpostave in bo tudi letos vseslovensko srečanje izvajalcev in ljubiteljev tovrstne glasbe. Regijsko srečanje oktetov in malih pevskih skupin sobota, 25. september 2010, Cerknica Na regijskem srečanju imajo priložnost predstavitve male pevske zasedbe, ki so bile za regijski nivo izbrane na območnih srečanjih. Dnevi evropske kulturne dediščine - Kako se bojujem proti »revščini«? -razstava po natečaju torek, 28. september 2010, ob 17.00, Mestna knjižnica Grosuplje Odprtje razstave likovnih del, ki so prispela na natečaj z naslovom Kako se bojujem proti »revščini«? bo potekala v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje. Izbrana prispela dela so bila objavljena na letakih skladove izpostave v tekočem letu in na ogled bodo tudi natisnjena vabila - plakati. Ladyworker, foto: Matej Pollick Razstava likovnih del Gabrijela Vrhovca četrtek, 30. september 2010, Mestna knjižnica Grosuplje Odprtje razstave likovnih del diplomiranega slikarja Gabrijela Vrhovca. Razstava bo na ogled postavila zaključeno celoto - cikel, ki bo prvič predstavljen v galerijskih prostorih. Napoved otroškega abonmaja Otroški abonma Ivančna Gorica 2010/2011 bo ponovno prinesel štiri nove predstave. Otroci si bodo lahko ogledali različne gledališke in plesne izraze. Iz prvotnega lutkovnega se je abonma razširil in gre v novo sezono pod drugim naslovom ter z drugačnimi vsebinami. Prodaja abonmajskih vstopnic bo potekala od srede 1. septembra, do četrtka, 30. septembra 2010 v Knjižnici Ivančna Gorica ter v pisarni JSKD RS OI Ivančna Gorica. Letošnji sponzor daril za otroke pri vseh predstavah je NLB Ivančna Gorica. Za darila, ki jih bodo podarili našim mladim abonentom, se jim najlepše zahvaljujemo! Prva predstava z naslovom Pekarna Mišmaš bo že v petek, 1. oktobra, 2010 ob 17.30 uri v dvorani kulturnega doma v Ivančni Gorici. /aihiHl jDi iiniK-lar^Ln, Lnim^n xlwh In ^ijnimgk^LA iin'j±iijf tjro^uiiljt 4l.*.n. .^E I HI KO^MKL IJ] {IlEM^U^/ťXJA «lUIlK r.W MUniO: - i^ili:I.LTLi iHuhirtixEi^ik'tM ik:l.i p4\'fcni[TK'r¥l>r|jj |>i fiVjpiuhl - p^kllltjll;^ du^-s^lltr^ji - iH()tl»ïiii (kiu^-llj iitfkm h-hivijfi ïiimljiH'-.i ť i: F.T.\?.MI..\!»T>ik I ^ lYxi hiii^i L^hlKïï ^ UAMM P': ď uprjh ■!!<□ h JMI hiífí - iJLjJni; li-^inifu na T^liBi^l^í i ^ "k £ I rmu |ilj ii In |][> IthfHlI Iti 7H|É-0i;[):p|i(ll uli 71i|[t,i:L]t Markovič Andrej s.p. Markovič Andrej §.p. elektroinstalacije, klimatske naprave, računalniške mreže, alarmni sistemi, videonadzor, toplotne črpalke, domofoni in videofoni AKCUSKE CENE ZA KLIMATSKE NAPRAVE V APRILU IN MAJU TOSHIBA MITSUBISHI __lELECTPIIC ■ i.i co^OiiiO"*"] ^'■'^■l"'' Vir pri Stični 105 1295 Ivančna Gorica Tel.: 01/786 92 07, Gsin: 041/683 777 e-mail: info@ohin.si CEMENTNI IZDELKI ANTON ROJEČ s.p. WWW. roječ, net 041 I 031 PRODAJA CERTIFICIRANIH TRANSPORTNIH BETONOV z DOSTAVO IN ČRPANJEM Cfitijsni graditelji in Crgnvinc z gradbenim materialom! Mudimo Vam tudi; O BETDKSKË BLOKE; i:r:ne cm D BETONSKE VOGALNE BLDKEi 3D cm O OPEËNE VOGALNE BLOKE; ?[) 3Q cm SQPAZPfIKE ^ SKARPNIKEr èihne Í0-30 cm ELEMENTI ZA DIMNIK 14, 16, 18 in 20 0 Mali oglasi Opravljam hišna gospodinjska opravila (čiščenje, likanje ...). Telefon: 040 175 941. Kupim avto letnik od 1994 do 2003, plačam takoj. Telefon: 041 323 530. Kupim motokultivator s priključki. Telefon: 031 683 101. Prodam prašiče, težke 100 kg, primerni za nadaljnjo vzrejo. V novembru in decembru na voljo tudi prašiči za zakol. Telefon: 041 878 177. Opravljam manjša hišna popravila, čiščenje in urejanje okolice (inštalacije vseh vrst, polaganje keramike, čiščenje in urejanje okolice, košnja trave, prevoz in odvoz odpadnega materiala, sečnja in pospravilo lesa). Telefon: 040 234 484. IVANCANI IN SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU Kako smo Ivančani dali Handanoviču 4 gole na eni tekmi Pred nedavnim se je končalo svetovno prvenstvo v nogometu v Južno afriški republiki in o njem ter uspehih naših nogometašev smo slišali in videli pravzaprav vse. Za nas je bilo SP še posebej zanimivo zaradi dejstva, ker so na njem igrali tudi slovenski nogometaši in ker je ob olimpijskih igrah SP v nogometu gotovo najodmevnejši športni dogodek. Naša reprezentanca je na tekmovanju zapustila močan pozitiven pečat, med najboljšimi v naši ekipi pa je bil gotovo Samir Handanovič, v tem trenutku eden najperspektivnejših »mladih« vratarjev na svetu. Na tem svetovnem prvenstvu je v treh tekmah dobil tri gole, torej v povprečju enega na tekmo. Vsekakor odlično, če vemo, da so vsi nasprotniki (Alžirija, ZDA in Anglija) proti Sloveniji odločno igrali na zmago. Na to dejstvo smo lahko ponosni tudi Ivančani, zakaj vam bom razložil v naslednjih stavkih. Pred osmimi leti je bil tudi Samir 18-letni srednješolec. Bil je dijak športne gimnazije Ljubljana Šiška. Ker smo tedaj tudi v Ivančni Gorici na srednji šoli imeli zelo nadarjeno generacijo nogometašev, je naneslo, da sta se nogometni ekipi obeh srednjih šol srečali v Novem mestu na četr-tfinalnem državnem tekmovanju v malem nogometu. Rezultat te tekme je neposredno odločal o tem, katera ekipa se bo uvrstila med 8 najboljših srednješolskih ekip v državi. In tako se začel boj med Ivančani in Ljubljančani, ki so v svojih vrstah imeli praktično same mladinske oz. kadetske \ -m^ ' ... ■ ^ j - > državne reprezentante. Poleg Samir-ja so bili takrat v njihovi ekipi še Mišo Brečko, pa občasni članski reprezentant Luka Žinko, velik talent Milan Marič in še nekateri drugi. Odlično so se jim po robu postavili naši fantje iz Srednje šole Josipa Jurčiča: vratar Klemen Zaletel (ni branil nič slabše od Handanoviča), David Kastelic, Rok Sadar, Darijo Biščan, Niko Jefim, Jure Erjavec, Igor Koščak, Žiga Zajc, Miha Zorec in Jernej Povše. Končni rezultat zelo kakovostne in do konca negotove tekme je bil 5:4 za dijake športne gimnazije Ljubljana Šiška, a lahko bi bilo tudi drugače. Danes iz osemletne časovne oddaljenosti znamo še bolj ceniti ta rezultat, saj so ivanški fantje v pol ure (tekma je trajala 2 x po 15 minut) kar 4x premagali že takrat izvrstnega mladega državnega reprezentančnega vratar- ja. Dvakrat je moral iti po žogo v mrežo po strelih Darija Biščana, po enkrat pa sta ga premagala še David Kastelic in Rok Sadar. Tudi takšni rezultati naj bodo spodbuda našim mladim nogometašem pa tudi drugim športnikom, da tudi Ivančani nismo od muh in mogoče se bomo kdaj veselili nastopa kakšnega našega fanta na SP v nogometu. Je pa res, da tudi SP v Južno afriški republiki ni minilo čisto brez neposredne udeležbe Ivančanov. Tokrat sicer le v navijaški vlogi na tribunah, a tudi na ta »pustolovski« podvig Sama Kavška iz Mrzlega Polja moramo biti ponosni (se opravičujem, če je bil še kdo od »Ivančanov« na jugu Afrike pa sem ga prezrl). Mogoče pa se mu čez štiri leta v Braziliji pridruži še kdo od naših občanov. Simon Bregar S kolesom do Zadra Kolo je vsekakor zelo priljubljen rekreacijski pripomoček tudi med našimi občani. Tako na cestah lahko srečamo najrazličnejše kolesarje, od tistih zgolj rekreacijskih, kot tudi takšnih, ki se s kolesarjenjem ukvarjajo redno ali celo tekmovalno. Znano je, da se na kolo rad usede tudi naš župan Jernej Lampret in se od časa do časa poda tudi na kakšno daljše kolesarjenje, nazadnje letos maja, ko je s kolesom obiskal večno mesto Rim. V tem poletju pa smo »ujeli« pri kolesarskem podvigu Staneta Pečjaka iz Stične. Stane je športnik po duši, zlasti pa ga poznamo kot motokrosista AMD Šentvid pri Stični. Nekdaj je bil uspešen voznik v članski konkurenci, zadnja leta pa se uspešno preizkuša med veterani. Kolo mu je redni spremljevalec pri nabiranju kondicije. V letošnji sezoni sicer ne nastopa zaradi poškodbe prsta na roki, je pa zato kolo še toliko bolj primeren pripomoček za vzdrževanje kondicije. Veliko preživetih ur na pedalih pa ga je spodbudilo k pravemu kolesarskemu podvigu. 13. julija se je podal na dolgo pot do Zadra. Stane je pot s kolesom začel v Stični zgodaj zjutraj, po nekaj urah je že prečkal državno mejo v Petrinjah, prvi večji postanek pa se je zgodil ob enih popoldan, ko je prispel do Crikvenice. Tu ga je s spremljevalnim av-todomom »došla« tudi žena Breda, ki je bila nato vso pot prisotna za vsak primer, če bi Stane potreboval ka- kšno pomoč. Stane je s kolesarjenjem nadaljeval popoldne in dan zaključil po nekaj več kot 200 prevoženih kilometrov v Senju. Drugi dan je bilo vrtenje pedalov sicer malo težje, zlasti vročina in nekaj klancev je pobiralo moči a počasi in vztrajno se je Stane bližal svojemu cilju, Zadru. Naposled je le prispel do Masleničkega mosta in sklenil, da na tem mestu, nekaj kilometrov pred Zadrom, tudi zaključi svoj prvi kolesarski podvig. V 12 aktivnih urah kolesarjenja je prevozil 320 kilometrov, MEDVAŠKI TURNIR V MALEM NOGOMETU KS KRKA Krčani le upravičili vlogo favorita_ Na Krki je bil 26. junija tradicionalni že 15. medvaški turnir v malem nogometu med vasmi iz KS Krka. Letos se je tekmovanja udeležilo 7 ekip oz. vasi: Krka, Lese, Znojile, Podbukovje, Krška vas, Gabrovčec in še druga ekipa s Krke- Pekarna Mišmaš. Ekipe so bile razdeljene v dve predtekmovalni skupini. Po tekmah v predtekmovanju so se v polfinale uvrstile naslednje ekipe: Gabrovčec, Znojile, Krka in Podbukovje. Gabrovčec je v prvi polfinalni tekmi zanesljivo ugnal Znojile, Krka pa nekoliko težje ekipo Podbukovja. V tekmi za 3. mesto je nato ekipa Podbukovja po kazenskih strelih premagala ekipo iz Znojil in osvojila 3. mesto. V tekmi za prvo mesto, ki je bila tudi precej izenačena pa so igralci Krke le unovčili svoje izkušnje in premagali Gabrovčec z rezultatom 2:1 ter tako osvojili 1. mesto. Za ekipo Krke so igrali: Jože Mišmaš, Tomi Mišmaš, Robi Gačnik, Dušan Strah, Jože Gačnik, Jože Jeraj, Iztok Strah in Stanko Podržaj. Najboljši strelec turnirja je bil David Kastelic iz ekipe Gabrovčec, najboljši vratar pa Urban Slana iz ekipe Podbokovje. Prireditev, ki so jo vzorno organizirali člani Športnega društva mladih Krka, je minila v zelo lepem poletnem vremenu z veliko gledalci in dobrim vzdušjem. Med gledalci je bilo veliko zanimivih ljudi, med drugimi je bil tudi dolgoletni predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl. Prireditev je popestrila še zelo zanimiva tekma med okoliškimi dekleti-nogometašicami in člani ŠDM Krka. Dekleta so prikazala zelo zavidljivo nogometno znanje in so se odlično kosala s fanti. Organizatorji se za pomoč pri izvedbi zahvaljujejo PGD Krka, Festivalu Krka in Jamarskemu klubu Krka. Sicer pa so bili sponzorji prireditve: Kmetija Javornik, Dušan Strah s. p., Transporti Alojz Zaletelj, Pekarna Mišmaš, Mobitel, Zaletelj & company in Gačnik šport. Simon Bregar Praznik nogometa v Višnji Gori_ V duhu svetovnega nogometnega prvenstva je v petek, 25. 6. 2010, v Višnji Gori potekal že tradicionalni turnir v malem nogometu. Da je nogomet popularen šport tudi v naši KS, je potrdilo kar 11 prijavljenih ekip. Tekme so si ob lepem vremenu in ob številnih gledalcih sledile kot po tekočem traku. Za jedačo in pijačo je lepo poskrbel sponzor lanskoletne zmagovalne ekipe Mizarstvo Gnidovec d. o. o. iz Sp. Brezovega. Vročina na igrišču se je stopnjevala do polfinala, ko so na razbeljenem asfaltu ostale le še štiri najboljše ekipe. Vrh so tokrat krojile ekipa Čož iz Leskovca, ekipa Čebela (Dedni dol in Stari trg), ekipa Grošelj team in ekipa Mizarstvo Gnidovec, obe iz Sp. Brezovega. Slavila je ekipa Čož, drugi so bili Čebela, tretji Mizarstvo Gnidovec in četrti Grošelj team. Prve tri ekipe so prejele pokal, prav tako pa si je pokal najboljšega strelca z doseženimi 14-timi zadetki prislužil Kristjan Čož. Preživeli smo čudovit dan ob igranju nogometa, s tem pa je bil namen turnirja dosežen. Druženje in zabava ob športu je v času, ko po svetu še vedno straši recesija, še kako dobrodošlo. En lep nogometni pozdrav in nasvidenje prihodnje leto. Marko Jevnikar merilec hitrosti pa se je najvišje ustavil pri 71,1 km/h. Njegova povprečna hitrost je bila sicer 27 km/h. Uspešno prevoženim kilometrom je sledilo še nekaj dni oddiha na otoku Vir in nato vrnitev domov, tokrat na štirih kolesih. Stanetu čestitke za njegov podvig, želimo mu čim prejšnjo vrnitev na dirkaške steze, uspeha pa mu želimo tudi prihodnje poletje, za katerega že načrtuje nov kolesarski podvig. Matej Šteh Zmagovita ekipa ČOŽ Sport - Virant, Koščak, Kavšek in oba Pancarja za zdaj v samem vrhu_ Trenutno med motokrosisti vlada nekaj zatišja, vendar junij in julij sta bila kljub vsemu pestra in razgibana. Zgodile so se tri dirke domačega prvenstva, zgodila se je dirka leta v Orehovi vasi, ki je štela za svetovno prvenstvo in v Sloveniji je potekala šola motokrosa, ki se je ustavila tudi na dirkališču AMD Šentvid pri Stični v Dolini pod Kalom. V Slovenskih Konjicah je 6. junija potekala tretja letošnja dirka pokalnega prvenstva Slovenije, na državni praznik 25. junija je bila na sporedu četrta dirka državnega prvenstva, dober teden kasneje pa se je pokalno prvenstvo ustavilo še v Lembergu. To je bila zadnja dirka pred poletnim premorom po katerem se bo sezona nadaljevala 5. septembra v Dolini pod Kalom. Na omenjenih dirkah so uspešno nastopili tudi šentviški mo-tokrosisti. Jan Pancar uspešno zastopa šentviške barve v podmladku. V pokalnem in državnem prvenstvu trenutno vodi v svoji kategoriji MX 65 juniorji. Ljubljančan Rok Virant v kategoriji MX 125 dobro nastopa že vso sezono, zato tudi zasedo mesto drugega voznika kategorije tako v pokalnem prvenstvu, kakor tudi v državnem prvenstvu. V isti kategoriji je uspešen še en Šentvidčan, Klemen Porenta, ki v pokalnem prvenstvu zaseda trenutno peto mesto in 11. v državnem prvenstvu. Elitna kategorija MX Open letos poteka brez šentviškega asa zadnjih desetih let, Damjana Smrekarja, na vrhu lestvice državnega prvenstva pa se Letošnja poletna šola motokrosa za mlade voznike je potekala pod vodstvom večkratnega državnega prvaka Saša Kraglja tudi na dirkališču v Dolini pod Kalom stva, na njem pa lahko pričakujemo do 150 voznikov iz vse Slovenije. Nato si bodo sledile dirke praktične vsako nedeljo do sredine oktobra, ko bo sklenjena letošnja sezona. Finale državnega prvenstva bo 10. oktobra pripadlo organizatorjem iz AMD Šentvid pri Stični. Matej Šteh Jure Kavšek (54) letos ne nastopa redno, sanjski start. trenutno za vodilnim Sašem Kragljem nahaja Borut Koščak, ki z zanesljivimi vožnjami dobro izkorišča razmere, ki letos vladajo v omenjeni kategoriji. V pokalnem prvenstvu je Koščak trenutno četrti. V kategoriji MX Open R2 sta za zdaj najvišje Marko Drvar in Rok Pečjak na 9. oz. 10. mestu, sledi jima Jure Pečjak na 13. mestu s samo dvema odpeljanima dirkama. In kako gre šentviškim veteranom? Stane Pečjak je sicer trenutno poškodovan, a uspešno nastopata Igor Pan- vendar v Slovenskih Konjicah mu je uspel car in Branko Kavšek. Pancar je drugi tako v državnem prvenstvu, kjer je spodnja starostna meja veteranov 40 let, kakor v pokalnem prvenstvu, kjer Pancar nastopa v skupini do 45 let starosti. Med veterani nad 45 let pa na drugem mestu pokalnega prvenstva, bije boj za sam vrh Branko Kavšek. Kot že rečeno, se bo sezona nadaljevala 5. septembra, ko bo v Dolini pod Kalom letošnje drugo tekmovanje. Štelo bo za točke pokalnega prven- POKALNO PRVENSTVO SLOVENIJE AMD Šentvid pri Stični nedelja, 5.9.2010 Uradni trening ob 8.15 Start 1. vožnje ob 10.50 MX 65 junior, MX 85, MX 125 R1 in R2, MX Open R1 in R2, MX Veterani 35 in 45 Drugi letni trening kamp KTB NAK MUAY zaključen_ Poletje se je ravno dobro začelo, v klubu tajskega boksa NAK MUAY Ivančna Gorica pa smo že opravili z 2. letnim trening kampom 2010. Tako kot lani, smo se v klubu tudi letos odpravili na trening priprave in oddih na morje, kjer smo opravili dva treninga dnevno, časa pa je bilo dovolj tudi za druženje in zabavo. 2. letnega trening kampa se je udeležilo 20 članov in njihovih spremljevalcev, teden pa je minil brez poškodb in slabih znamenj. Vsi smo se imeli odlično in v glavah so se že pojavili načrti in ideje za zimski trening kamp! Treningi v Klubu tajskega bo^