liiasišo Jugoslovanske Kmetske Zveze
z mesečno prilogo „Občinska uprava".
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 13. junija 1923.
(zhaja f tako »redo ob S. uri zjutraj. — Cena mu je 12 Din. za pol leta. Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. Pouoiini Številke se prodajajo po 1 Din.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pat Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Pucelj in avtonomija.
Samostojna stranka je bila ustanovljena s 400.000 kronami, ki jih je dr. Žerjav izplačal posameznim denarja lačnim voditeljem. To se je pri sodniji dokazalo. Jasno je iz tega, da je morala samostojna stranka verovati in delati to, kar je ukazoval svobodo-mislec dr. Žerjav.
Dr. Žerjav je centralist z dušo in telesom. Zalo so bili seveda tudi njegovi plačanci — samostojneži — centralisti z dušo in telesom. Kljub temu so pred volitvami v konštituanto na vse vse strani agitirali z avtonomijo in zato odnesli precejšnje število lasov. Obenem so klicali ogenj in pekel nad iažnika Domoljuba, ki je trdil, da so najeti in plačani od liberalcev in da so pro-avtonomiji. Po volitvah so seveda takoj — kar je bilo jasno, zato so bili vendar od Žerjava plačani — prodali slovenskega kmeta centralizmu, ki je do danes izmozgal iz njega že stotine milijonov, ki je uničil nešteto koristnih gospodarskih ustanov v Sloveniji, ki naše uboge fante drži v Macedo-niji, ki naše kmete žene na beraško palico. Berite v današnjem gospodarskem delu poročilo živinorejskega strokovnjaka: Razvalina živinoreje.
Turki niso toliko škode prizadejali slovenski zemlji vsa stoletja, ko so vpadali v slovensko zemljo, kot jo je povzročil centralizem, za katerega so glasovali samostojneži zato, da je samostojna stranka dobila velike grižljaje iz državnega korita na račun izmozganega kmetijskega ljudstva. Ni čuda, da je voditelj srbskih kmetov imenoval samostojno stranko stranko oderuhov in kmetskh goljufov.
Ni čuda tudi, da je ta stranka zavednih lažniIcov kmetskih zapeljivcev pri zadnjih volitvah dobila plačilo, ki ji po vsej pravici gre.
Voditelj teh dičnih samostojnežev je g. Pucelj, znan po svojih nemških volih, pri katerih je bila država oškodovana za stotine milijonov v prid neki mešetarski družbi, znan po svojih ohridskih ribah itd.
In ta mož — centralist z dušo in telesom kljub temu, da naši hlevi propadajo, f|<i za kmetijstvo v Sloveniji ni nobene pare, da slovenski kmet plačuje največ dav-
kov, kljub temu, da liberalno-samostojni centralizem pripravlja nov davek, ki bo najbolj in najpreje zadel slovenskega kmeta (misli n. pr. na zemljiški in hišni davek), kljub temu, da se našim fantom slabo godi (svoj čas so pisali samostojneži, da se jim dobro godi), ta mož kljub temu danes od veselja skače, ko sliši Pašiča, ko se izjavlja še za nadaljnji obstoj Uberalnosamo-stojnega centralizma.
V narodni skupščini je mož govoril in se norčeval iz avtonomije, v Kmetijski list je napisal kar dva članka in si veselja mane roke ob misli, da avtonomija vsaj jutri še ne bo dosežena.
Mi poznamo Puclja, kot ga poznajo srbski kmetje. Mi vemo, da. bi Pucelj za vsako ceno rad zopet prišel k vladnim jas-lom in bi Slovence prodal tudi samemu hudiču, samo da se izplača njegovi stranki, stranki.
Mi vse to vemo in zato naj Pucelj nikar ne misli, da bo šo enkrat zbegal slovenske kmete.
Vzdihi naših fantov v Macedoniji (beri v dnevnih novicah Brandšteterjev slučaj) naši vedno bolj prazni hlevi iri propadajoča živinoreja, uničene gospodarske ustanove, naše milijarde, ki jih zmečemo v Beigrad in jih ni nazaj, nove milijarde, ki nam jih hoče liberalno-samostojni centralizem naprtiti z novimi davki itd. itd.:, vse.to nas niti eno minuto ne omaje v našem stališču: zahtevajo avtonomijo.
Pa naj bo boj še tako dolg in ljut — vsak^dobra stvar ima velike in močne sovražnike — odreliali ne bomo.
Mi vemo, kaj smo imeli, ko je dežela Kranjska imela samo senco avtonomije — kakšen gospodarski razvoj se je začel po navi zemlji. Zato se bijemo in se bomo bili.
Nečemo umreti — zato mora umreti centralizem. Dokler pa ta živi, mi umiramo in ginemo (razen Puclja).
Politični položaj.
Pretekli teden ,je imel poslanec dr. Hohnjec v zbornici velik političen govor, v katerem jc iz vseli vidikov razložil in podprl neomajno zahtevo Slovenije po avtonomiji. Zlasti jc spominjal Pašiča
na ženevsko pogodbo, ki jo je sam podpisal in v kateri se je obvezal, da dobijo Slovenci in Hrvati v novi Jugoslaviji popolno avtonomijo.
Dr. Hohnječev odločen in jasen govor je silno razburil ministrskega predsednika Pašiča, ki je thl&j vstal in začel govoriti. Napadel je Slovence in Hrvate, očital jim je jezik im vero kot avstrija-kanstvo, ki ga je trojka; iitrebiti, izjavil je, da za avtonomijo pi^dar ne bo itd.
Pašičev govor je presenetil celo radikale, ki pravijo, da ni tako mislil, ka-, kor je govoril. Res da Paši« ni bil na govor pripravljen, ker ga je dr. Holinjed izzval, toda ravno iz te nepripravljenosti se jasno vidi njegovo notranje mišljenje!
Tri stvari moramo pri tem ugotoviti :
1.	Pašie ostane Pašie. Mož je star. in gn nihče ne bo mogel prepričati o nujni državni potrebi, da se odpravi centralizem. Pašie nima dobre volje, ker nima niti trohice umevanja, kaj je avtonomija in bo zanjo samo toliko, kolikor bo prisiljen.
2.	Radič je zopet najwavil ogromno pogreško, da ni šel s svojimi poslanci V, Beigrad, kjer bi — kakor nam je pozitivno znano — celo volili: del Srbov, ki so siti Pašiceve nasilnosti, potegnil za sabo. Tako pa se je Pašie po Radičevi, krivdi zopet utrdil in korajžno daje' duška svoji nenaklonjenosti do Slovencev in Hrvatov.
3.	Radikalni poslanci so sporazumu resnično naklonjeni, toda Pašie je v; Srbiji bog, ki se ga bolj boje kot spoštujejo.
Naši poslanci imajo vsled Pašiceve-ga neumevanja, Radičeve neuvidevnosti in štrahopetnosti radikalnih poslancev, težko stališče.
Toda kamen se vali in nihče več ga ne bo ustavil, čeprav ga Pašič in Radič vsak iio svoje ovirata.
Poslanci Jugoslovanskega kluba pa bodo neprestano dajali temu kamenu novih sunkov, obenem pa bodo pri novih! zakonskih načrtih čim največ skušali izbili za Slovence in omiliti trdote, ki jiH zakonski načrti vsebujejo za slovenskega krnela.
Odnehali pa niti za las ne bomo; zakaj čimbolj se uveljavlja centralizem, tem bolj ginejo slovenske milijarde v nenasitno belgrajsko žrelo, tembolj se kažejo znaki bližajoče so gospodarske bede.
Slov vojaški zakon.
Kakšen velik pomen je v tem, da so naši poslanci v Belgradu, se zopet razvidi iz sledečega:
Vlada je predložila nov, za ljudstvo zelo krut vojaški zakon. Ker so bile stranke, tudi liberalci in zemljoradniki zato, da se čim preje sprejme in uveljavi, bi bil zakon gotovo v par tednih sprejet z vsemi krutimi določili. Tedaj pa so nastopili v odboru naši poslanci in se najodločneje uprli vojaškemu zakonu, kakršen je predložen. Poslanec Kremžar je našteval naslednje velike pogreške, ki se morajo popraviti.
Zakon zahteva najmanj 18 mesečno službovanje. Celotna vojaška služba traja od 21.—50. leta, minister pa more po s v o j i u v i d e v n o s t i poklicati pod orožje moške od 18.-60. leta. Tisti, ki niso potrjeni, morajo plačevati vojaško takso, ki znaša polovico vseh neposrednih davkov, tudi dohodnine. Poslanec našteva še druga velika bremena, ki jih nalaga novi zakon.
Jugoslovanski klub zahteva: Službena doba naj znaša 6 mesecev, celotni službeni rok pa od 21.—40. leta. Starejši letniki do 50. leta se smejo v slučaju vojne vpoklicati le z dovoljenjem narodne skupščine. Kmetskim fantom naj se ob easu najhujšega poljskega dela daje dopust, za katerega naj dobijo brezplačno vožnjo; slovenski fantje naj služijo na Slovenskem.
Poslanec Škulj je potem našteval krivice, ki se gode našim fantom po garnizijah. Ko je vojni minister zahteval od njega natančnejših podatkov, jih ie dobil.
Najhujše so govorili za takojšnje sprejetje vojnega zakona takega, kakor je predložen, liberalci, ki so izjavili, da ljudstvo v tem oziru ne sme imeti nobene besede. (Ljudje božji: in vi re berete, podpirate liberalno »Domovino«, ki jo izdaja ravno ta liberalna stranka, ki v narodni skupščini tako dosledno in vztrajno nastopa proti ljudskim pravicam).
Radikalni poslanec Janjič je izjavil, da so nekatere zahteve Jugoslovanskega kluba ■jpravičene.
Tako se bo našim poslancem najbrže vendarle posrečilo pri vojaškem zakonu iz-biti najhujše trdote, ki bo ljudstvo prehudo zadele. Ko bi bil Radič v Belgradu, bi šlo z lahkoto.
Dopusti vojakov za čas žetve.
Poslanci Jugoslov, kluba so po poslancu Brodarju vložili na ministra vojne in mornarice vprašanje, če je pripravljen za časa največjega poljskega dela pustiti kmetske sinove in delavce na žetveni dopust, Minister general Pešič je dne 8. junija preko narodne skupščine št. 926 odgovoril, da je izdal naredbo, da se morajo pustiti stari vojaki (lanski in prejšnji rekruti) na
začasni dopust radi pomoči pri žetvi in mlatvi. Rekrutov pa poprej ne more pustiti na dopust, dokler ne zvršijo rekrutske vežbe. Minister pravi v svojem odgovoru, da se ta rešitev nanaša na njegovo odredbo pod označbo »Pov. F. Č. br. 4942 z dne 9. maja 1923. Priporočamo, da prizadeti starši takoj vlože prošnje na komandanta čete, pri kateri služi vojak, kojega žele dobiti na dopust. — Prošnje ni treba kolekovati.
Prošnja naj se približno takole napravi:
Komandantu............... puka
v........ . .
Podpisani J. J. imam silno mnogo dela z žetvijo in mlatvijo, a mi manjka delavcev, ker v naših krajih vse beži v tovarne,
Iz Kmetskifi Zvez.
Občni zbor Kmetske zveze v Moravčah je bil v nedeljo dne 27. maja. Živinorejski inštruktor Gospodarske zveze g. Krištof je predaval o ustroju živinorejskih zadrug, povdaril najtežje napake, ki jih danes opazujemo pri živinoreji in podal zborovalcem praktične nauke, kako se naj napak varujejo. Kmetovalci in živinorejci so bili veseli predavanja in naprošajo Kmetsko zvezo, bi še večkrat priredila podobne poučne sestanke. Izvolili smo novi odbor, po-
k železnici in v mesta. Prosim, da blago-volite dati mojemu sinu (hlapcu) J, J ( y
služi pri , , , četi........puka eno.
mesečni delavni dopust, da mi pomaga opraviti najnujnejša dela ob žetvi in mlatvi, Želim, da se mu dodeli dopust v času od
........ do ........ (T u navedi dobo v
kateri ga najbolj potrebuješ.) Sklicujem se na rešenje ministrstva vojne i mornarice z dne 9. maja 1923, br. 4942, n na odgovor ki ga je g. minister v tem oziru dal gg. narodnim poslancem dne 8. junija 1923.° Prosim nujne rešitve. .......... dne ,,. junija 1923.
Podpis,
Priloži potrdilo in priporočilo občin, skega urada.
ravnali članarino in določili zaupnike SLS za našo občino.
Ob 3. popoldne dne 27. maja smo imeli občni zbor K. Z. na Homcu. Tudi k nam je prišel predavat g. Krištof. Povdaril je. da je dobro organizirana stanovsko-poli-tična organizacija predpogoj zdravega g"* spodarskega napredka za našega kmeta. Skrb za živahno delovanje S. Z. v obči nt mora prešiniti vsakega člana. Vsi naj 9® zavedajo, da morejo svoje težnje uveljavi« samo v Kmetski zvezi in naj z ljubezni) delajo za njen procvit.	,rt
V Lnkovici smo sklicali sestanek »
Volilni okraf Hrani
Občina	Označba volišča	Število		Vrstni red In oznsitoa kandidatnih list |l							ž; s •> s
		»olilce«			NLS iSsŠUli.''					Socij. it Mi|	o
		Milita	SLS	SKS		kSS	JGS	Kom. Radik,			5	s 6	<=
Cerklje .... Velesovo . . .	Cerklje	809	540	32	27	2	24	16	1		651
Jezersko . . .	Jezersko	191 j	140	4	1	_	8	—	2	2	1(13
Kovor . . . . 1	Kovor	264 I	357	7	2	—	14	30	_	3	213
Kranj . . . . 1	Kranj	GC9 |	97	3	7	20	314	10	39	3	i)05
Križe.....	Križe	519 j	274	31	3	2	20	83	2	2	417
Mavčiče . . . , j	Mavčiče	274	160	32	2	1	7	27	1	3	t'33
	Naklo	412	304	10	4	1	13	11	1	1	345
Oslica.....■	Oslica	419	190	45	4	8	26	10	3	3	289
Javorje, Poljane	Poljane	647	400	39	2	6	32	4	1	30	511
Preddvor . . .	Preddvor	642	350	11	3	2	20	11	3	2	408
Predoslje . . .	Predoslje	521	269	28	5	3	42	42	4	5	8Sf/
	Selce	64(5	331	40	1	1	20	10	3	4	4fo\
Selce . . . .	Česnica	380	235	2t	2	_	12	2	1	4	277
Sonca .... i	Sorica	419	267	4	4	0	41	1	_	A	328
Stara Loka . . . j	Stara Loka	914	493	85	2	U	59	33	2	3	C95
Sora.....| škotja Loka . . j	Skotja Loka	529	£61	6	3	5	103	37	—	8	426
Stražiščo . . .	Šmartno-Straži-										
	žišče	397	171	20	6	2	61	50	8	6 1	824
Šenčur .... Voglje . . . , Hrastje .... Smlednik . . .	Šenčur	644 i	352	44	10	2	27	20	2	_	4.57
	Trboje	457	323	17	4	—	6	24	1	2,1 II	377
Sv. Katarina . .											
Sv. Ana ....	Tržič	865	403	12	7	6	153	127	6	9	722
										U	
Sv. Jošt ....	Zg. Besntca	185	123	2	—	2	9	2	_	4	142
Trata ....	Trata	493	273	27	4	5	34	18	3	_ 1	364
Zminec ....	Zminec	366	265	5	1	5	0	15	1	5 i	303
Železniki . . .	Železniki	180	100	3	—	2	64	1		2 j	172
	Skupaj	11791	t>403	o£8	104	94	1127	590	84	109 |	9139
Kratice pomenijo: SLS = Slovenska	Jugoslovanska demokratska stranka (libe-ljudska stranka; SKS = Samostojna i^met- ralna); Kom. = komunisti; Radik. = Ra-
ska stranka; NLS = šusteršičeva stranka;	dikalna stranka. NSS = Narodna socialna stranka; JDS =
občni zbor K. Z. v nedeljo 81. junija. Poslanec Štrcin je svojim volivcem orisal delo Jugoslovanskega kluba za uresničenje našega avton omi stičnega programa. Kmetje smo se zgražali, kako je mogoče, da gotovi ljudje še niso spoznali, da Slovenci ne bo-demo odnehali od zahteve po samostojnosti in še morejo upati, da bodo mogli vladati politično zrelo slovensko ljudstvo s svojimi balkanskimi manirami. Zborovalci so izrekli svojemu poslancu popolno zaupanje. Sledilo je še strokovno predavanje g. Krištofa o kmetijstvu.
V	Dobu pri Domžalah je bil občni zbor K. Z. 3. junija dopoldne. Političnemu poročilu g. poslanca Štrcina je sledila debata v kateri je poslanec pojasnil dosedanje zadržanje Jugosl. kluba. Zlasti smo z zadoščenjem sprejeli pojasnilo, zakaj hoče demokratsko časopisje razkričati naše poslance, da so izdali avtonomijo in da silijo v vlado. Poslanec je namreč povedal, da demokratje komaj čakajo trenutka, da bi se mogli zopet približati radikalom, ki so jih pri zadnji sestavi vlade zapodili, dasi so se jim naravnost na čifutski način vsiljevali. Kmetska zvezo je sklenila ostro agitacijo proti »Jutiuc ii: .»Domovini«.
G. Krištof je nato predaval o živinoreji in mlekarstvu.
Sestanek je pokazal, da je v naših možeh neomahljiva volja vztrajnosti v*boju za izvršitev programa SLS. V ta namen bode-mo s podvojeno silo šli na delo za Kmetsko zvezo.
0. K. Z. v Cerkljah na Dolenjskem Je na svoji seji dne 27. t. m. razpravljala predvsem o agitaciji za naše časopisje in prirejanju kmetijskih strokovnih predavanj po občinah. Razeu tega je O. K. Z. sklenila prirediti politične shode v Leskov-cu in na Raki. Vse krajevne kmetske zveze so dobile naročilo, da morajo takoj določiti in 7 Ljubljano poslati zaupnike SLS. Da si bodemo vzgojili dobrih delavcev za Kmetsko zvezo naroča 0. K. Z. vsem krajevnim Kineiskiin zvezam, da morajo ua svojih občnih zhorili izvoliti v odbore vsaj eno četrtino odbornikov fantov in mož, ki še nimajo 30 let. Le na ta način bodemo pridobili v organizacijo mlajše moči in jih seznanili a gospodarskim, kulturnim in političnim programom Kmetske zveze ter si tako vzgojili novih vnetih delavcev.
Prihodnja seja O. K. Z. bo 29. junija popoldne po litanijah na Raki.
V	Prekmurju delujejo naše Kmetsko zveze prav lepo. Dasi je treba orati ledino vendar se kažejo uspehi. V mesecu maju se je ustanovila Lončarska zadruga v Fi-lovcih, podružnice Kmetske zveze v Nem-šavcih, Martjancih, Novšincih, Miajativcih in Lukašovcih.
Iz kranjskega okraja: Dne 4. t. m. se v Kranju v Ljudskem domu vršil občni zbor Kmetske zveze. Občni zbor je otvoril njen predsednik g. Karol Zaplotnik. Poročal je o delu K. Z. zadnjega leta, posebno pa je omenjal borbo ob zadnjih volitvah v našem Gkraju, v katerih se je K. Z. posebno izkazala. Vsak poizkus mnogobrojnih nasprotnikov zavajati naše ljudstvo, je K Z. takoj že «b pričetku udušila. Kmetska zveza je edina močna oplitična organizacija v okraju, ki dela z velikim uspehom- Mnogo dobrega je
, že storila za naše ljudstvo in slabega odvrnila. Upamo, da bode tudi z uspehom pomagala rušiti centralizem, kateri je za naše ljudstvo pogubonosen in proti kateremu se moramo še nadalje boriti z vso energijo.
Nadalje poroča g. dekan Anton Koblar o tajniških zadevah. Blagajnik Franc Ku-ralt poda blagajniško poročilo. Nato je bila volitev načelnika in odbora. Načelnik Karol Zaplotnik izjavi, da ne more več prevzeti mesta načelnika, ker je bil pred par tedni izvoljen za načelnika cestnega odbora in zato z delom preobložen. Navzoči vzamejo izjavo g. Zaplotnika na znanje, na kar se mu posl. Brodar v toplih besedah zahvali v imenu vseh za požrtvovalno delo. Nato eden izmed navzočih predlaga za predsednika g. Antona Umnika, posest, iz Šenčurja in že dosedanjega večletnega odbornika K. Z. kar se brez ugovora soglasno in z odobravanjem sprejme.
Za odbornike se izvolijo soglasno sle-I deči: Janez Brodar, posestnik in poslanec, Peter Pokorn, posestnik, Primskovo, Josip Umnik, posestnik, Suha, Andrej Šink, posestnik, Sp. Besnica, Jožef Rajgel, posest-
nik, Orehek, Jernej Novak, posestnik, Trbo-je, Jožef Burgar, posestnik, Hraše, Franc Watzl, gimn. profesor v Kranju, Anton Faj-far, posestnik, Sp. Bernik, Janez Grilc, posestnik, Trata pri Velesovem, Franc Kuralt, posestnik, Kranj, Janez Pavlin, Polica pri Naklem, Karel Zaplotnik, posestnik, Leten-ce, Matija Rozman, posestnik, Sp. Bela.
Nato gosp. poslanec Brodar poda kratko in jasno poročilo o položaju, zlasti o poizkusih za sporazum, do katerega pelje še težka in dolga pot; a ne obupati, pa tudi nikar nič verjeti najrazličnejšim lažem naših nasprotnikov, ki nas hočejo na ta način begati.
Vso Kmetske zveze, ki letos še niso imele občnih zborov, naprošamo, da jih čim preje skličejo. Ob tej priliki naj prire-de tudi predavanje ali pa pozovejo svojega okrajnega poslanca, da pride poročat o političnem poiožaju. Če žele, da pošljemo govornika od tu, naj nam sporoče.
Pošljite nam zaupnike! — Tajništvo Kmetske zveze, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna.

Gospodarski obzornik.
Nov hišni davek.
V predzadnji številki Domoljuba smo pojasnili, kako misli sedanja centralistična vlada preosnovati zemljiški davek. Pokazali smo, kako da po načrtu zopet slovenski kmet tisti, ki bo moral plačevati in plačevati, dočim bo južnim delom naše države še dolgo, dolgo prizanešeno.
Danes si oglejmo hišni davek, tako-zvano zgradarino.
Hišni davek je sedaj dvojen: hišno-razredni, ki se plačuje od needdanih sob, ln najemninski, ki se plačuje od v najem danih sob. Hišno razredni davek pride na vrsto največ na kmetih, kjer se sobe ne oddajajo in se plačuje od ene sobe državnega davka 3.82 Din, od dveh 5.10 Din, od treh 6.37 Din, od štirih 12.75 Din, od petih 10.02 Din. Najemninski davek pa se plačuje od starih (pred 1912 dograjenih hiš) 20.4 odstot. od kosmate najemnine, od novih hiš 14.28—17.85 odstot. kosmate najemnine.
Po novem osnutku, ki ga je nastavila še liberalno-samostojno-radikalna vlada, pa bi plačevali razredni davek kmetske hiše, ki nimajo več kot pet sob, ako v njih samih stanujejo poljedelci sami, oziroma njih družina. Za vse ostale hiše se pobira najemnina. Tudi za take kmetske hiše, ki imajo manj kot pet sob, pa so v najem dane, ali pa so neoddane, pa ne služijo v stanovanje poljedelcem samim.
Nova razrednina, ki bo zadela skoro vse kmetske hiše, bi znašala od vsake sobe 30 Din. Torej namesto sedanjih Din 3.82 kar Din 30.—, namesto sedanjih Din 5.10 ( dve sobi) kar Din 60.- namesto sedanjih Din 14.02 (pet sob) kar Din 150. Če poleg tega še priračunamo razne doklade, ki se pobirajo na ta davek, je to naravnost ogro-.
men povišek, ki bo naše kmete, ki imajo dostojno zidana stanovanja, naravnost kruto zadel.
Hišna najemnina, ki prihaja za kmete malo manj vpoštev, pa bi znašala po novem na kmetih 21 odstot. od kosmate najemnine.
Poleg tega so kmetje udarjeni tudi s sledečim:
Po sedanjih postavali so nove hiše 6 let po dograditvi davka popolnoma proste poleg ugodnosti, ki jih daje stanovanjska naredba za Slovenijo iz 1. 1921. Po novem vladnem osnutku pa so proste tega davka za gotovo dobo samo nove hiše po nekaterih mestih, hiše na kmetih pa nimajo nobenih olajšav.
To so glavni obrisi novega davčnega osnutka o zgradarini. Zopet bodo naši kmetje najbolj prizadeti, zakaj v južnih krajih o kmetskih domovih v našem smislu niti govora ni.
Zopet edina rešitev: proč s centralizmom! Zahtevamo avtonomijo. Če bomo že morali plačevati take davke, naj ti davki ostanejo pri nas iu pridejo nam v dobro!
Gospodarska obvestila.
DENAR.
g 7 odstotne investicijsko posojilo, katerega je bilo podpisanega koncem leta 1020 zu pol uiiljarde dinarjev, je vredno 74 do 75 dinarjev, to se pravi, da je toliko vredna zadolžnica, za katero smo pla-iali 100 celih dinarjev. Kakor se vidi, je državno posojilo zelo Mlobičkaiiosnor.
CENE.
g Žitne cone na debelo na ljubljanskem trgu. Koruza K 12.60, pJSenica K 18, ječmen K 15, otrobi pšeniSni debeli K 12. rž K 16, moka St. 0 K 29, otrobi pšenični drobni K 8.
S g Lesni trg. Cene ua domačem trgu zaradi recejšnjega povpraSovanja ii inozemstva ž vrste, ivaia »e mnogo v Francijo, Anttlijo. Italijo in Bel'
51
gijo. Iz Slovenije gre kot običajno največ lesa v Italijo. Povprečno ceno v Slavoniji: hrastovi hlodi 8200, hrastovo {ino blago -t5(H), hrastovi fri/.i 1700 hrastovi hlodi za furnirje 2800 do !>000, jelove tleske 700, bukov les za kurjavo 8000 do 8500 Din. V Srbiji so cene povprečno 7 odstotkov nižje. Opažati 5e močno povpraševanje inozemstva po bukovem lesu in fini hrastovim', r1-. Italija: Cene zadnjih dni V lirah: jelove deske v vseh dimenzijah 200 do 280 »a kubični meter, jelovi in borovi oblikovci 240 do 260, bukoviua evaporiiana 400 do 480 po kakovosti, prirodna 870 do 400 za kubični meter.
g Cene kožam in usnju. Na domačem trgu sc mnogo povprašuje po težkih sirovih kožah. V Sloveniji so zadnje dni stale konjske kože komad 175, goveje kože kg 17.50 do 18.75, telečje 25, svinjske 7.50, goveje usnje 150 do 460, podplati 100 do 140 dinarjev za kilogram. V Hrvatski notirajo izdelane kože: kruponi domači 103 do 107, inozemski 107 do 110, vaches 65 do 75, vrnto\i 45 do 50, okrajci 85 do 38, kravje usnje rumeno 85 do 05, črno SO do 90, boks domači 23 do 28, inozemski 29 do 35 Dinarjev.
g Vinski trg. Stanje vinogradov je v splošnem prav zadovoljive. Mladike so pol metra dolge in kažejo precejšen nastavek.. Ugodno, solncno vreme in toplota vplivala blagodejno na razvoj trsa, ki tsnjno rase. Druga kop gre h koncu in plitvina se jpričenja. Prvo.žveplanje je izvršeno, prvo škropljenje pa pride sedaj na vrsto, oziroma se že vi Si. Izmed živalskih trsnih škodljivcev se opaža v večji meri trsni sukač, ki suče znane cigare, da v njih odloži svoja jajca. Marljivi vinogradniki pobirajo te zavitke in jih sežigajo. Tu iu tam se je izmed trs-nih bolezni pojavil suh, črjvin rdeč jiikež, posebno na šiponu. V splošnem pa se vinogradniki nič k/ : prav ne veselijo lepiti: goric, ker imajo še kleti polne lanskega vina. Mnogi so tudi že začeli primerjati gorice s travnikom in so izračunili, dn jim travnik v sedanji vinski krizi več nese, kakor go rice. Iz travnika bodo dobili na oral nad 3000 lig sena in otave in ako računajo kilogram ,-v.h po 4 K jc to 12.000 K brez posebnih 'roškov, (ločim jim bo gorica dala morda 1500 litrov mošta >io 12 kron, to je 18.000 kron, od katerih pa se mora j) odšteti ogromni pridelovalni stroški, davki, Jobod-uina itd-, tako, da pri tej ceni še doplačajo težke tisočake, ne pa, da bi imeli kako korist. V splošnem se vidi, da pridejo za naše vinogradništvo budi ča6i, ako ne bo izvoza. Snj že stane orni novega vinogradniškega nasada daleč erez 100.000 K in se
firi sedanjih cenali vina nikakor več itn izplača. —• )obri izgledi trj .-.tve, pominjkauje denarja iu zaradi tega malo voljo za nakupovanje povzročajo močno padanje cen vinu. V Sloveniji so cene sicer bolj malo padle, tem bolj j>a nn Ilrvalsliem, v Hn-natu oziroma cel.fc Vojvodini, Ihvabtka kmetska Nina 7 do 8 odstotna s! mejo 2."0 Din za liter, postavljena na postajo, boljša bela nad S odstotna 2 50 do 3 Din, banatsk.i bola stara 2 do 2.25 Din, črna 3 do 4.25 Din liter. 1/. Splita poročajo, da so v Dalmaciji prodali v zadnjem času večje množine vina, -tako da so kleli po Dalmaciji skoro prazne. Po poročilih ni v celi Dalmaciji na razpolago niti 60 tisoč hektolitrov vina ža trgovino. Vinogradniki sedaj nočejo prodajati vina, ker pričakujejo, da se bodo cene še povišale. Cene vinu so tekom preteklega meseca poskočile. V sploš lioui h . "no 40.o() <to 50 D in za alkoholno stopnjo. Vino v kupčiji nn drobno se jc podražilo za 1 Din pri litru. — Avstrija. Trta kaže dobro. Kupčije ni nobene; cene padajo. Cene vinu so: lahka vina 3500 do 4000 avstrijskih kron, boljša vina 5 do 6 tisoč avstrijskih kron oa liter. — Češkoslovaška. Vinogradi kažejo dobro Kupčija je slaba. — Italija. V Julijski Krajini in Južni Tirolski huda vinska kriza, ker se stare zaloge ne. morejo razpečali. Cene: v Južni Tirolski bela vina 0.75 do 0.80 lire, n črna boljša 1.10 do 1."0 lire za liter.
g Mariborski trg. 1 kg govejega mesa prvo .vrste Din 22.28 do 27.50, 1 kg svež. jezika 24, 1 kg vamjiov 8, 1 kg pljuč 10, 1 kg loja 18. — Teletina: 1 kg teletine Din 24 do 25. —• Svinjina :1 kg prašičjega mesa Din 35 do 40, 1 sala 43, 1 kg masti 42 do 45, 1 kg prekajenega mesa 47 do 58 din. — lito base: 1 kg kranjskih 55 Din. — Konjsko meso: 1 kg 8 do 12 Din. — Kože: komad konjsko Din 175, 1 kg goveje 17.50 do 18.75. — Perutnina: piščanec majhen Din 40, večji 45, 1 kokoš 50 do 00, majhen domač zajec 10, večji 30. — Mleko, maslo, sir, jajca: 1 1 mleka 3 do <1 Din, 1 I smetane 15 do 16, 1 kg surovega masla 53 do 56 Din, jajce 1.25 do 1.50 Din. -- Pijača 1 1 vinu novega 9 do 10 Din, 1 1 starega 12 do 14, 1 1 pive 6.50, steklenica 3.25, JI 1 žganja 2Q do. 25. - Kruh; 1 kg belega 7.50,
1 kg črnega 6.50, zemlja U dkg 0.75. — Sadje: 1 kg jabolk 5 do U Din, 1 kg posušenih sliv 8 do 9, limona 0.75 do 2.25, oranža 1 do 3, 1 kg rožičev 8 do 10, 1 kg mandeljnov 60, 1 kg orehov 7 Din, 1 kg luščenih orehov 30. -- Špecerijsko blago: 1 kg kavo prima 80 Din, 1 kg kave druge 45, 1 kg pra-žene prve 80, 1 kg praženo druge 55, 1 kg soli 3.75, 1 kg popra celega 40, 1 kg paprike 50 do 90 Din, 1 kg testenin 13 do 20, 1 kg sladkorja v prahu 29, 1 kg kristala 2«, 1 kg kock 28, l kg kvasu 20, 1 kg riža 8.50 (io 14, 1 I kisa navadnega 2, vinskega 3, 1 I olja namiznega 34, — Žito: i kg i šenice Din 4.50, rži 4, ječmena 4, ovsa 4, koruze 4, prosa 4, ajde 2.50, navadnega fižola 6, leče 16 do 17. — Mlevski izdelki: 1 kg pšeiiično moke 0 Din 8, št. 1 7.50, št 4 7, st. 6 Din 6.25, 1 kg prosene kaše 7.50, ješpreua 6 do 7, otrobov 2.75, koruzne moke 4.50, koruznega zdroba 5 do 7, pšeničnega zdroba 8.50, ajdove moke prve 9, druge 8, 1 kg ržene kave 10 do 15, 1 kg cikorijo 26. — Krma: 1 <i sladkega sena Din 150 do 200, 'i q ovsene slame 125 do 130. — Kurivo: 1 kubični meter drv Din 170, mehkih 110, 1 kg oglja 2, 1 1 petroleja 7, 1 1 bencina Din 20, 1 kg karbida 5.50, 1 kg sveč 17 Din. -- Zelenjava: 1 kupček zgodnje solate Din 1, glavnate 2 do 3, 1 kg čebule 2 do U, česna 10, 1 kg poznega krompirja l.ro do 1.75 Din, 1 lig hrena 5, 1 kg kislega zelja 7 Din, 1 kg kisle repe.2. Din.
g (Gospodarska zveza liotira sledeče cene: Semena: Domača detelja črna, plombirana, garantirano čista brez predenice po Diu 50, lucerua aH nemška detelja po Din 40, semenska pesa »Ecken-dorferi iu Mamutli pp Din 18. -— Gnojila: Kalijeva sol, 42%, po Din 150 za 100 kg, kostni superfosfat z 18% v vodi razstopene fosforove kisline po Din 260 i.a 100 kg z vrečami, rudninski superfosfat s ca 10'M v vodi raztopene fosforove kisline po Din 210 /ji 100 kg. Vreče po 100 kg; bela razklejena kostna moka 32 do 34% po Din 275 za 100 kg; to-maževa žlindra 21% po Din 275 za 100 kg. Cene veljajo pri odjemu originalnih vreč, pri vagouskih pošiljatvali »e iste znižajo. — Krmila, lanene tropine po Din 5 za kg. Vrečo po 50 kg. Orehovo tropine, vsebujoče 42% beljakovin in maščobe po Din 3.50 za kg •/. vrečami vred. Vreče po 75 kg. 1<lajno apno po Din 4. — Vinogradniške in kmetijske potrebščine. Drevesne škropilnice bakrene po Din 4C0. Modra galiua po Diu 13 za kg. Žveplo, dvojno rafinirano, po Din 4.25 za kg.
IZVOZ IN UVOZ.
g Inu naših konj v Avstrijo prepovedan. Naše dunajsko poslaništvo poroča, da je zaradi kužuih bolezni iz naše kraljevina liadaljni izvoz konj v Avstrijo zabrhiijeu.
ŽIVINA.
g Kazvuliuc ii;i;>e živinoreje, illevi deloma izpraznjeni, v ostalem pa stoji večinoma mlada ži\iuu. Lopa plemenska žival je skoro bela vrana. Izginili so najlepši pleme-njaki. Nadomestila v tisti meri, kot je lo za pravi naraščaj naše živinoreje potrebno, pa ni. Kot posledico imamo vsepovsod veliko število jalovih krav, in neplodnih bikov. Zato jo tako malo telet in tudi ne naraščaja. Brez tega pa se odprodana živina ne moro nadomestiti. Ako živino dokupiš, moraš šteli novce, ki jih drugod tako krvavo potrebuješ. S praznim hlevom pa v kmetovanju ne boš dolgo shajal. Kaj bo z rodovitnostjo tvojih njih in travnikov? Če le tem ne boš poslregel redno z gnojem, boš dobival tako skromne pridelke, da se obdelovanje in pridelovanje ne bo več izplačalo. Ali hočeš zopet dokupovati toliko umetnih gnojil? Ali ne veš, da se najboljši uspehi dosežejo le tedaj, če gnojiš poleg domačega gnoja z umetnim gnojilom? Naša živina nam daje torej tudi najboljše gnojilo.
Prej smo povedali, da vsled jalovosti ni naraščaja. Hlevi se ne bodo dopolnili, kakor zahteva naš interes in potreba kmetije. Ne bo dohodkov iz hleva, ne bo prinosa m donosa iz naših njiv in travnikov. Vse bo šlo rakovo pot. Kmetije bodo opešale in 1
z njimi kmetske družine propadle. Gleimn in pazimo pravočasno, da ne pustimo knie tij do popolne propasti. Zganimo so in or' ganizirajmo pospeševanje živinoreje s sa-mopomočjo v zadrugah tako, da narii bo na-ša živina v ponos!
g Konji na raeuu vojne odškodnine. V Suboti co so pripeljali iz Mažarske 175 konj na račun ^ ne odškodnine, od katerih jo samo 30 odstbtkov dobrih.
RAZNO.
g Čebelarska podružnica za Ljubljano in ok, lico priredi duc 17. junija ob treh popoldne poufis predavanje v lirušici. Predava čebelaiski učitelj« ravnatelj Slapšak o praktičnem čebelaronjii v A ž panju in vzgoji matic. Zbirališče pri šoti v Sji. tiru bici. Čebelarji in prijatelji čebelarstva so vijudi« vabljeni.
g III. Ljubljauski vzorčni velesejcm ml 1. dt II). sept. 1923. S hitrimi koraki se bliža čas lil Ljubljanskega velesejma. Število prijav vsak dan raste in je le še malo razstavnega prostora v ju-viljouih na razpolago. Zato vabimo vse one, ki nameravajo razstaviti, pa se še niso prijavili, naj to čimpreje store, ker se prijavni rok koncem tegi meseca brezpogojno zaključi in se bo razstavni prostor, kar bi ga še preostalo, dal na razpolago inozemski industriji, ki se je letos prijavila v še večjem številu kot lani. Po soglasni sodili domačih in tujih ))osestuikov je lansko velesejmska prireditev v vsakem pogledu dobro izpadla. Zato vlada
lili. te bolečine !M
Malo Fellerfevega pravega Elza-Siuida — in proč so bolečine.
Drgnenje s Fellerjovlni F.lu fluidom je prava dobrodeju s Umivanje 8 Fellerjevim El/mrti-dom jači mišičevje in žlw»\ Deluje antiseptično in osvežujočo! Prežene nahod in naredi neobčutljivega proti mr/lcmu zraku I Za oči in ušosa! Z< l,c iu glavo! Za vrat in u-ta! Za hrbet in ude! Za celo telo izvrstno hišno sredstvo iu kosmetikum. Folterjev lilzafluid jc veliko močnejši in izdaliicjit kakor francosko žganje.
En poskus zndtsluje, dn tudi Vi rečete:
TO JE NAJBOLJŠE, KAR SEM MEDAJ OKUŠAL!
V vseh dotičnili ponlovnlcali zahtevajte samo piavl Elzafluid od Ieknrnar|a Feller. Pri naravnih naročilih stane s pakoveniem In poštnino če se pošlje denar naprej ali pa po povzetju:
3 dvojnate ali 1 Specialna steklenica 24 Din 12 dvojnatlh „ i Specialne steklenice 84 D'0 24 dvojoattti ,, 8 Specialnih steklenic 140 Din 36 dvojnatih „ 12 Specialnih steklenic 208 Din
KOT PRIMOT: Elza-obliž zoper kurja očesa 2 Din in 3 Din; Elzu-mentolni črtuiki 4 Din; Elza-posipalni prašek 3 Din; Elza-ribje olje 20 Din; Elza-voda za usta 12 Din; Elza-kolonsto voda 15 Din; Elza-Sumski miriš za sobo 10 Dm; Glycerin 4 Din in 15 Din; Lysol, Lysoform V Din: Kitajski čaj od 1 Din dalje; originalno Radikum francosko žganje 13 Din (velika steklenica); Elza-mrčesni prašek 7 Din; strup m podgane in miši 7 Din. — Za primot sc paKo-vanje in poštnina posebej računa.
Na te cene se računa sedrj Se 5°/» doplačila. Adresiratl natančno: Eugen V. Fclier, lekarnar, Stublca Donia. Elzatrg St. 16, Hrvatsko.
za letošnji jesenski velesojem še večje zaiumanjo. Obisk bo Se moenejSi nego ioni, posebni) v/, južnih kraiev naše državo, od kjer se pripravljajo ze potrebni vi al; i obiskovalcev. Tudi iz inozemstva sla napovedana dva posebna vlaka.
Vse informacije dajo dragovoljno brezplačno pismeno iu ust.neno Urad Ljubljanskega veiesej-rna v Ljubljani, Gosposvelska cesta.
g Stanje niiv in travnikov v naSi državi. Ka-dor poročajo z raznih strani, je padel zadnje dni dež tudi po lakih krajih, kjer je Že prnnanjkov.ilo vlage. Toča, ki je padla ponekod, m napravila občutne Škode.	...	.
g Stanje letine v Srbiji, i rgovska in obrtna ibornica v Belgradu je dobila od svojih zaupnikov v notranjosti Srbije poročila o stanju letine v Srbiji. Poročajo, da so izgledi za letino zelo dobri. Koruze le posejane za 30 odstotkov več kot lansko leto. Blive in vinogradi bodo rodili zelo bogato. Samo lena je v nekih krajih bolj malo.
g Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kme-ijstvo priredi v drugi polovici meseca junija t. 1. naslednja strokovna predavnja in sicer na K r a 11 j-ikcm: V nedeljo, dne 17. junija: v Trebeljeveni i splošnem kmetijstvu (Ambrož), v Tunjicah o sadjarstvu. (Mariliček), na sv. Gori pri Litiji in na Vidrgi o poljedelstvu, živinoreji in sadjarstvu (Jereb), v Ratečah občina Stara Loka o živinoreji in travništvu (Hladnik), pri sv. Vidu okraj Logatcc o livinoreji in vrednosti pravilnih gnojišč in gnoj-liščnih jam (Matjašič), na Sodražici o sadjarstvu (Zdolšek), na Krki poldnevni čebel, tečaj (Okorn;.
—	V nedeljo, dne 24. junija t. 1.: na Čatežu in pri iv. Križu o kmetijstvu in občinskih organizacijah (Gregorc), v Zalogu (okraj Kamnik) o pol jc.lel-itvu (Marinček), v št. Lovrencu o vinarstvu in ladjarstvu (Kafol), v škofji Loki o živinoreji (lilad-Bik), v ("opijali in Starem trgu o živinoreji in aaš-nišlvu (Kondn), v Lešah o hlevskem gnoju in umetnih gnojilih (Sustič), v Cerknici o kmetijski stali-itiki (Matjašič), v Novih Lužah (Kočevje) o živinoreji (Zdolšek), na Robu čebelarski tečaj (Okorn).
—	Nr štajerskem: V nedeljo, dno 17. junija t. I. pri sv. Primožu na Pohorhi " nridelovuniu kmie ;n o pospeševanju živinoreje (Wornig), pri sv. Anionu v Slov. goricah o spiošu m kmetijstvu (Stro-kelj). pri sv. Barbari v Halozah o vinogradništvu (Zupauc J), v Z g. Ponikvi o živinoreji (Zupane M.), v lioliui in itokruuu (Prekmurje) o vinoreji in sadjarstvu (Pavlica). — V nedeljo, dne 24. junija t. t.: v Itemšniku o pospeševanju živinoreje in sadjarstvu (\Vernig), v Zavrču o vinogradništvu (Zu-|>anc J.), v Konjicah o okrajni organizaciji za pov-tdigo živinoreje (Zupane M.), v Sebeborcih in v Va-nei*i (Prekmurje) o vinoreji in sadjarstvu (Pavlica), <i Spod. Bistrici (Prekmurje) o boleznih iu škodljivcih naših kulturnih rastlin (Vojsk).
F!
| Razgled po svetu.
V Bolgariji je nenadoma izbruhnila /evolucija. Opozicija, ki je dobila pri ijadnjih volitvah 4(30.000 glasov (33 po-dlancev), vlada pa 558.000 glasov (220 poslancev), se je tajno organizirala proti Stainbolinskemu, na čelo organizacije so stopili častniki. Prejšnje ministre so menda zaprli, proglasili novo vlado, ki jo je kralj potrdil in prevzeli vso upravo. Vendar trdijo druga poročila, da je Sta mbulinski prost in da gre z močno armado kmetov proti Sofiji in da ima nova vlada zaslombo samo v mestih. Vsekakor sedaj še ni točnih peročil.
PERILO jc pri sedanji draginji nenadomestljivo.
Ali uporabljaš pri PRANJU tako milo, katero mu ne Škoduje in ga ne razjeda? — Ali uporabljaš
Tedenske novice.
d Za lavantinskega škofa je imenoval sv. oče bivšega ti'žaškega škofa dr. A. Kar-lina.
d Laži. Nasprotniki doma lažejo, da so naši poslanci glasovali za novi vojaški zakon. V Belgradu jih pa liberalci zmerjajo z antimilitaristi, ker so se odločno izjavili proti zakonu, kakor je predložen. Ali nimajo ti ljudje res nobenega sramu več v sebi? Sicer se pa glasovanje še sploh vršilo ni.
d Slovenska napredna stranka, ki jo vodita dr. Ravnihar in dr. Triller in katere glasilo je »Slov. Narod ', se bo menda združila z velesrbsko radikalno stranko. Zato »Slov. Narod« tako hvali Pašiča, pljuje na Slovence ter se po trebuhu plazi pred bel-grajskimi političnimi verižniki.
d Razprava o vojaškem zakonu. Pri razpravi o vojaškem zakonu je zahteval poslanec Škulj, naj ne bodo kot vojaški begunci kaznovani oni izseljenci, ki jih je beda prisilila v Ameriko in ki so se
>'v

pravočasno zglasili pri našem konzulu v Ameriki. Predlog je bil sprejet kljub nasprotovanju liberalca Agata novica. (Sploh se liberalci na vse načine trudijo, da bi bil vojaški zakon čim strožji.
d Za živinorejo. Poslanec dr. Kulovec je v razpravi o kreditih za kmetijstvo v finančnem odboru zahteval povišanje kreditov za nabavo plemenske živine v Sloveniji.
d Glede žrebcarne na Selu, ki jo je kot sto drugih gospodarskih napravil, uničil sa-mostojno-liberalni centralizem, je poslanec Gostičar posredoval pri poljedelskem ministru.
d Smodnišnica na ljubljanskem polju.
Poslanec Kremžar se je oglasil pri vojnem ministru in zahteval, da se smodnišnice pre-meste z ljubljanskega polja v samotnejši kraj.
d Kako se laže, se pojdi učit h Kmetijskemu listu, ki venomer piše, da SLS podpira sedanjo vlado, kljub temu, da se SLS celo takrat najodločneje izjavlja proti vladi, ko so celo demokrati, ki so v najhujši opoziciji, zanjo. Glej vojni m!
d Kako se po notah laže se drugič pojdi učit v »Kmetijski list«, ki v zadnji številki trdi, da je Zadružnp. zyeza poso-
;i i >i lh.:M.LV i

PARNIK
66'
! 99
najmodernejši, nafoečp In najbolj lufesnsnl Dceaashi parnih
V tej čudoviti ladiji so utelešeni največji izumi znanosti, vse moči kapitala in uspehi iznajdbe. Neprimerna udobnost v vseh razredih.
Prao potavanie II NiU) Yl»rfe julija 1923,
potem 7.8., 28. 8h 18.0, 8. 10., 29.10. itd. vsake 3 tedne bjtovtaam-ptona - Cherbourga. Vse podrobnost) pove spodaj stoje«! naslov.
Bremen - Hem Yorh	. nB
Direktna zveza a krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekos-ni po udobnosU, čistoči in po izborni oskrbi. Nagle in varne ladje!
6M Wis!Mlu" MM Fillm«" J*« MM, WM BW»KK" ..America , fc ftrliH
Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar. list 216. Izborna prilika za prevažanje blaga
UNIT^STATISJUNES
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Belgrad, Palala Beogradsl« Zadruge.
" Podružnica: Zadružno rve.n v 1-iuliljani.
»GAZELA-
«:

dila dva milijona kron kapitalističnemu podjetju, pri katerem je udeležen profesor Remec, podpredsednik Zadružne zveze. Res pa je, da Zadružna zveza ni dala nobenemu kapitalističnemu podjetju niti vinarja posojila in da prof. Remec ni udeležen pri nobenem kapitalističnem podjetju. Pač pa za svoje delo pri Zadružni zvezi ni še prejel niti vinarja plačila v katerikoli obliki (za samostojueže je to nekaj čudežno neverejtcnega). Dalje laže »Kmetijski lista, da Zadružna zveza ne more izplačevati vlog; res pa je, da niti ljubljanske najmočnejše in najsolidnejše banke niso mogle tako hitro in tako točno izplačevati vlog kakor Zadružna zveza. Gospode samostojueže jezi, ker radi njihove pohlepnosti po denarju ne morejo nobene zadružne organizacije v življenje spraviti in zato bi radi podirali obstoječo in zopet izročili slovensko ljudstvo liberalno-samostojnim pijavkam, kot je bilo to nekdaj. Pa niso več 'časi za taka oderuštva, gospodje samostojneži!
d S slepoto udarjeni. Z ozirom na to aolico v zadnji številki : Domoljuba., kjer neki posestnik opravičeno ožigosa grozno pijančevanje, ki se razširja po deželi, ker javna oblast prav nič ne stori svoje dolžnosti, nam piše iz kamnišk. okraja tudi kmetski posestnik: V ži\o je zadel tisti, ki je v zadnjem Domoljubu napisal poročilo o pijančevanju in glavarstvih, ki ne store svojih dolžnosti.
Radomlje v kamniškem okraju prosi kar za tri nove gostilniške koncesije, ki jih bodo tudi gotovo dobili, ker dosedanjih 5 z dvema šnopsarskima beznicama več ne zadostuje; torej jih mora bili osem.
V Vodicah-Bukvica se je otvorila nova gostilna, katera ima kar lastno muziko na pihala, ki vsako nedeljo neprestano vabi mladino v poliujševalni brlog. Gostilničar je kar pavšalno za celo leto vzel dovoljenje za godbo in ples ter podaljšano policijsko uro. S tem so pričeli goreti domovi v okolici te nesrečne gostilne. Pa ker je ljudstvo splošno s slepoto udarjeno, tudi te velike nesreče za svoj naraščaj ne vidi.
Življenje mladine v Megšu, v Trzinu, v Domžalah najbolj jasno vidiš, ako se pelješ ob pondeljkih z jutranjim vlakom v Ljubljano. Tu izveš vse, ne da bi koga vpraševal. Vse do skrajnosti izkrokano, liripavo, zabuhlo, razgovor se suče o tem, kje so se tepli, kje plesali in kje zapeljevali ia one-caščevali.
Kamnik ima baje 24 alkoholnih gostiln in vse izborno uspevajo. Ako katera prične hirati, se hitro nastavi vaba za vabo. Pa pravijo, da se mesto omejevanja gostiln dovoljujejo še nove gostilne. V Kamniku je tudi brezalkoholna gostilna, katera ima točno postrežbo in zdrava okrepčila ter primeroma jako poceni. Zajde pa v njo le kak tujec in kaka dobra domača kmetska žena. Splošno ljudstvo nima nikakega smisla za brezalkoholno gostilno ker ne more uvideti, da je zabava in razvedrilo tudi brez alkohola mogoča in še mnogo popolnejša in poštenej-ša zabava.
Pretepi ob nedeljah na desno in levo in mnogo, mnogo raznih drugih nerodnosti dan za dnevom prizadeva Slovencem čezmerno popivanje, čezštevilne gostilne iu ne-
kateri nesramni gostilničarji so pravi gro-
bokopi sreče in blagostanja slovenskega i ljudstva.
! Is i pa nikogar, l.i bi dvignil močno svojo roko iu zakričal: dovolj je tega uničevanja slovenskega življal Spreglej ii, tlavensko ' ljudstvo, vseh stanov in vseh slojev! Dokler se ti ljudstvo ne strezneš iu alkcholne-suženjstva ne rešiš, toliko časa jc vse kul-i turno in gospodarsko delo le udarec v vodo. I — OpazoveVje.
d Žrtev centralizma. 20 letni Avgust Brandšteter, sin delavskih starišev iz Ljubljane in edina njihova nada za stara lela, je odšel začetkom maja zdrav k vojakom. V času, ko je kot rekrut vežbal, mu je nekdo s silo odprl kovceg in mu ukradel 180 Din in vso civilno obleko. Ker pa je moral plačati za perilo, za metle, sveče itd., je prodajal menažo. Ob tem je zbolel za revmatiz-moni in malarijo. Stradanje je tako zlomilo njegovo moč, da je umrl. Prenesli so ga v bolnico šele, ko mu že nobena roka in noga ni služila. Zoper tatvino ni nihče nastopil. — Poslanec Pucelj se pa v zbornici in Kmetijskem listu grdo norčuje iz našili poslancev, ki brezpogojno zahtevajo avtonomijo.
d Onljivo pismo si je izmislil Kmetijski list. Pisal ga je neki vojak' iz Dževdželi-ja — pravilno urednik Kmetijskega lista. , Vojake iz uredništva Kmetijskega lista prosi Puclja, naj posreduje zanj, ker se slabo ravna z njim, ker klerikalci nič ne nure-de. Ko bi ta : vojak ; iz Kmetijskega lisia imel kaj več spomina, so ne bi tako grdo opekel. Zakaj spomnil bi se, kako so naši poslanci ponovno v zbornici in v vojnem ministrstvu navajali posamezne slučaje, da se grdo ravna z vojaki, kako so naše poslance radi njih nastopa za vojake skoro dejansko napadli v zbornici, dočim so samostojneži v istem času pisali po listih, da se fanloin dobro godi; spomnil bi se, kako so naši po-• slanci predlagali, da se mora general Žeče-vic postaviti pred vojno sodišče, kako so naši poslanci dosegli odpust letnika 1898, spomnil bi se celo, kako je Škulj pred par dnevi zopet povedal vojnemu ministru celo vrsto vojaških pritožb. Ko bi se gospod . vojake v uredništvu Kmetijskega lista tega spomnil, bi si to blamažo lahko prihranil.
d Farizejsko pohujšanje. Kmetijski list se hudo pohujšuje, ker smo o pokojnem Pircu izrekli pravično sodbo, ki jo v polni meri vzdržujemo. Pravi nam, da smo hijene. Strašno! Potem so hijene vsi tisti, ki so pisali zgodovino in jo še pišejo. Potem bomo celo o cesarju Francu Jožefu ali o Viljemu, kadar le ta umre, morali vedno poročali samo hvalo. Uboga zgodovina! Dobro, da nimajo samostojneži monopola nad to odlično : vedo.
i d Parada. Sokol je dober za ples, pijan-, čevanje in parado. Za pogreb judenburških žrtev so iz cele Slovenije navozili kakšnih | 250 Sokolov, da so delali parado, za drugega i jim pač ni. Ko so pa pretekli teden prepe-j Ijali v Ljubljano truplo Sokola dr. Gnezde, j se je na poziv v časopisih zbral na kolodvoru en sam Sokol v kroju — šlo namreč ni za parado, temveč za čin pietete, ki je pa Sokoli kakor znano nimajo.
d Delo in sad sokolske vzgoje. Beri dopis iz Žužemberka v današnjem Domoljubu. Stariži, pazile na .otroke!
d Uradna reklama. Liberalna Učitelj, ska tiskarna izda knjigo. Da jo čimpreje i£ peča ter pri njej mastno zasluži, izda višji šolski svet ukaz, da jo morajo vse šole ku-piti, čeprav nima knjiga zanje prav nobene-ga pomena in je nikdo niti odprl ne bo, Lj. beralec zna na vse načine ljudstvo izmoz-gavati.
d Slovesna otvoritev in blagoslovite?
novega . Katoliškega doma v Št. Petru pri Novem mestu bo v nedeljo 15. julija. Na-taučnejši tozadevni spored borno pravočasno objavili. Za danes le prosimo naše organizacije v novomeški in sosednji okolici, da blagovolijo vzeti na znanje gorenje naznanilo.
d Orlovska prireditev v Šmartnem pri Kranju. Dne 24. t. m. priredi Kranjsko orlovsko okrožje javni nastop v Šmarlueni pri Kranju. Prieditve se udeleže odseki: Kranj, Tržič, Lom, Križe, Preddvor, Pre-doslje, Gorice, Naklo, Mavčiče in Šmartno. Okrožne slavnosti naj se udeleže v kolikor mogoče velikem številu tudi narodne noše, da bo sprevod čim veličastnejši. K obilni udeležbi vabimo vse prijatelje 0r< lovstva. Bog živi! — Pripravljalni odbor.
d Na posebno slovesen način bodo 24. t. in. pri sv. Petru v Ljubljani blagoslovljeni štirje novi bronasti zvonovi.
<1 V nedeljo. 17. junija ob 8. zjutraj bo imelo I. delavsko konzunino društvo na liov.niku običajno cerkveno opravilo na čast svojega '/.aštit-liiku sv. Antona Padovanskegu. Člani so vabljeni k obilni udeležbi.
d Tretjercdnikom i« InSke in kranjske <lek»-nije! V nedeljo, dne 24. junija zjutraj imate pri sv. JoMu nad Kranjem velik shod, katerega se goto« udeležite, če vam bo le količkaj mogoče. Vljudno ste povabljeni, dn pridete že v soboto zvečer jim' Kresom k sv. Joštu. Vzemite s seboj na božjtm tudi druge, ki niso v tretjem redu, zlasti mladim. Spored tretjoredne pobožnosti pri sv. ,loStu bo sledeči: v soboto zvečer ob sedmih pridign, nalo jute iitanije in spovedovnnje. Spovedovaia bosta dw kapucinska patra iz fikotje Loke. Drugo jutro bo prva sv. maša ob Šestih, druga pa ob osmih in obakrat pridiga o tretjem redu. Ob devetih dopoldm gre že lahko vsak na svoj dom.
d Naši delavci naj ne hodijo na Špansko, kjer vlada velik zastoj in niti domačini ne najdejo dela.
d Umrl je v Črnomlju č. g. dekan v pokoju Franc Schvveiger, star 78 let. Svoj čas je bil tudi deželni poslanec in je veliko storil za gospodarsko povzdigo belokranjskega ljudstva. Pokoj njegovi duši!
d Toča je 7. t. m. naredila hudo škodo po vaseh Zalog, Spodnji Kašelj in Podgrad pri Ljubljani, kjer je uničila vse polje. Toča je še drugi dan na debelo ležala na ]>o-lju. Težko prizadete so tudi Golobrdo in Žlebe pri Preski. Velikansko škodo je naredila tudi v Šentrupertu pri Novem mestu.
d Nedeljsko delo ne hasno nikdar. -V Zgornjem Rad vanju bivajoči posestnik Jože Breznik je najel tesarja Ivana Gorel-ca, da bi mu postavil skedenj. Ker sta hotela to delo čim preje končati, sta šla na delo tudi v nedeljo. Ko sta bila ravno zaposlena pri postavljanju stropa, se jim strop udate ter pokoplje oba podse. Pomoč je bila takoj na mestu, ki jih je spravila izpod podrte zgradbe. Rešilni oddelek je bil takoj pozvan ter je nesrečnežema nudil prvo pomoč. Prepeljana sta bila v bolnico. — Alojzij Breznik viničar v Rožbahu št. 92 je prejšnjo nedeljo bil zaposlen s košnjo. Ko i hotel koso nabrusiti, mu je ta padla trn«
nesrečno iz rok, da mu je presekala na levi roki žilo. Ker se je bilo presekani žili bati Izkrvavljenia, je bil takoj poklican rešilni oddelek, ki mu je nudil prvo pomoč ln ga prepeljal v bolnico.
d Brzovlak jc povozil 12 letnega go-stilničarjcvega sina Vladka Mavcnče v Ljubljani. Peljal se .je z vozom cez progo, konj se je odtrgal od voza, ki je z dečkom vred ostal na progi. Vlak je voz popolnoma razbil in dečka raztrgal.
li Proslav« 15 letnice vrhniškega Orla. Okrožna prireditev vrhniškega orlovskega okrožja se bo vršila 1. julija po temlo sporedu: Ob 8. zjutraj zbi-ranjo udeležncev na vrhniškem kolodvoru. Ob pol D. služba božja pri Sv. Trojici, pridiguje vseuč. prof. ilr. Hožman. Po sv. maši: tabor — nastopita dva govornika. Po taboru: sprevod po trgu do Rokodelskega doma. Nato za telovadce skušnja, za nečlane kosilo po gostilnah. Ob 1. za člane in članice skupno kosilo v stari šoli. Ob pol 3. litanije pri sv. Pavlu. Ob pol 4. javna telovadba v Grogarjovem dolu. Paviljoni bodo oskrbljeni z raznimi okrepčili in poživili. Opozarjamo že naprej zlasti na brezalkoholni paviljon. Godba bo Salezijanska iz Kodeljevega. — Prijatelji Orlovstva, pridite gotovo!
il lloparji so napadli 8. junija tovorni vlak, ki sicer prihaja iz Rakeka v Ljubljani ob osmih zvečer.r." dan je imel štiri ure zamude. Na vožnji med Brezovico in Ljubljano je zapazil sprevodnik, da je skočilo v vlak več mož. Vlak re je ustavil, na kar so roparji skočili iz vlaka in vrgli iz vagonov nekaj pohištva. V bližini sta patruljirala dva ljubljanska policaja, ki sta prihitela k vlaku, ko sta videla, da se proti običaju ustavlja. Roparji so takoj streljali na policijo, ki je tudi takoj s streljanjem odgovorila. Vsled teme ni bil nihče zadet. Roparji so izginili, le pozneje so se nekateri vrnili, pa so zopet izginili, ko so zaslišali klic policaja, ki je stražil.
d Ilustrovano Bitanko za otroko je Izdala kr. zaloga šolskih knjig. Za otroko bo to dobrodošlo ftlvo, posebno ker Je knjiga bogato opremljena s podobami. Stane 11 dinarjev in se dobiva v vseh Knjigarnah.
d Iščem sorodnike, ki so pred vojno odšli v Ameriko in jih prosim, naj se oglase in ml pošljejo svojo naslove. — France Anžič, Vrbljonje 19, p. Studenec—Igpri LJubljani.
d J. M. T. Članek o zemljiškem davku prejeli, ko je bil list že zaključen. Priobčimo prihodnjič.
Da bomo rojeni ln zdravi, sezimo po hrani pravi. Kupujte zato »Pekatcte«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.
d čevlje knpnjte samo z znamko »Peko ker so ti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga Ljubrr.na, Breg 20 na drobno tudi Aleksandrova cesta 1.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenfe! ;
Ljudska posojilnica
v Ljubljani, MlkloSlčeva cesta St. 6 (tik sa
frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po
5%
brez odbitka rentnega in Invalidnega davka.
Ljudska posojilnica v Ljubljani Je največja slovenska posojilnica. Koncem decembra 1921 le imela nad 100 miljonov kron hranilnih 'log in nad 1,lOO.OOO'~ kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke in v tekočem računu.
Sirom domovine,
iooooooooooo8S8oooooooocxjo<
JEŽICA PRI LJUBLJANI.
V	nedeljo, 17. junija po drugi sv, maši se Iio vršil v društvenem domu predavanje g, ravnatelja podkovske šolo v Ljubljani jo živinozdravstvu«. Vsak, ki ima živino, ve, kakšno važnosti je hitra pomoč pri obolelosti žiivnc, zlasti če ni živinozdrav-nika pri roki; zatorej pridite vsi, tudi ženske, (la rujete iz ust strokovnjaka, kakor je g. ravnatelj, nujuujiicjšo nasvete in poučila v tem važnem vprašanju.
ČRNUČE PRI LJUBLJANI.
V	nedeljo, dne 17. junija poteče deset let, odkar so jo zgradil na Črnučah Kat. društveni dom in ustanovil orlovski telovadni odsek. l)a dostojno proslaVi svojo desetletnico, priredi črnuški Orel ta dan poldnovno prireditev s sledečim sporedom: Ob pol dveh »prejem gostov pri hiši ge Lukmano-vc, nakar so razvije sprevod k društvenemu domu, kjer bo kratek pozdravni govor; izpred društvenega doma korakajo bratjo telovadci k skušnji na telovadišče, ostali pa v cerkev k popoldanski službi božji. Ob pol 4. s<; prične na vrtu go Lukmanove javna telovadba po sledečem redu: člansko prosto vaje (1923); prosto vajo članic (1923); vaje na drogu; članice: 3 dobe češke zemlje; boks; govor; vaje na bradlji, brusko vajo članic in zaključna skupina. Po telovadbi srečolov. Člani in članice v krojih so vstopnine prosti, »a vse ostale znaša vstopnina po 3 Din. Pri prireditvi sodeluje poliioštevilna godba iz Domžal. Br. društva in odseko iz Ljubljano in okolice, kakor tudi vse drugo prijatelje kat. mladinske organizacije, vabimo, da prihite prihodnjo nedeljo na čruuče, da skupno proslavimo svoj prvi jubilej. Dobrodošli! Bog živi!
ŠMARTNO OB SAVI.
V nedeljo dne 17. junija 1923 priredi mladina osnovne šole pri Sv. Petra v Ljubljani ob 3. uri popoldne v prostoru Zeljarne v Šmartnem ob Savi lepo itfro »V kraljestvu palčkov«. Cene sedežev po 5, 4 in 3 Din. Stojišče 2 Din. Udeležite se igre v polnem številu!
CERKLJE NA UORENJSKEM.
Dne 1. julija priredi telovadil odsek o priliki 10 letnic« svojega obstanka javni nastop s sledečim sporedom: Ob 13 uri sprejem gostov pod vasjo; nato odhod po vasi. Ob pol 15 url nastop Članov, članic in naraščaja. K tej slavnesti prihitite vsi Orli iu prijatelji naše organizacijo, da potlvimo našo okolico. Bog Sivi!
ORLOVSKI TABOR V RADOMLJAH.
Kamniško orlovsko okrožje bo priredilo v Radomljah dne 17. junija javno telovadbo. Isti (lan pa bo napravila Ijubljandska dijaška orlovska srenja izlet na Homec. Spored niauilestacijo bo tak-le: Ljubljanski Orli-dijaki so odpeljejo z jutranjim vlakom ob osmih iz Ljubljano, po deveti nri pridejo v Jarše, tam bo sprejem, nato krenejo v Radomlje, od tu pa na Homec, kjer bo udeleže ob desetih skupno svete mašo. Po sv. maši povratek v Radomlje. Popoldne ob eni se prične zbiranje in nato sprejem vseh telovadcev in gostov. Ob ilveh je skupni pohod i godbo čez Radomlje v Škrjančevo in nazaj v cerkev k blagoslovu, ki se prično ob pol treh. Točno ob štirih se prične telovadba. Po telovadbi prosta zabava, srečolov, šaljiva pošta.
ŽUŽEMBERK.
Od nas ie dolgo ni bilo ničesar v Domoliubn, pa se vendar »godi tudi pri nas večkrat kaj zanimivega. Zato žo skrbi naš dični Sokol, ki se je zadnji čas poročil z Orjuno. Dolgo časa jo bil Sokol brez gnezda, zato se pa tudi teh tičov pri nas zelo mnlo »vali, a kar jih jc, so pa res »tiči«, kakor bosto videli. Dolgo časa so se nadejali, da jim bo notar Carli zidal dvorano na grajskem vrtu, kakor jo ob-Ijuboval, toda ker jo ta vrt raje privoščil Hotkotu, ki bolj daje za pijačo, kot vsi drugi Sokoli skupaj, denar pa rabi za volitvo in neprestane tožbe, so naši Sokoli »brali krajšo pot. Zatekli so so v Pokalov hlev, malo so ga odkopalij nekoliko strop <<bili in dvorana jo bila gotova. Čisto primeren prostor za ljndi tako baže, posebno za Orjunee. Da so res hlevskega duha, so pokazali že pri otvoritvi dvorane. Zvesti sokolnkemu načelu, kar mogoče kazati zaničevanje veri la cerkvi, so nalašč priredili otvorit-
veno veselico ob času 10 nrne pobožnosti, dasi je občinski odbor prepovedal vsako veselico ob tem času iu dasi jo županstvo izrecno protestiralo pri glavarstvu zoper to prireditev. Toda gospod glavar so bolj boji zameri pri g. notarju, kot pri vsem občinskem odboru oziroma ljudstvu, katerega ta zastopa. In tako so jo v 30tv0rjenem< sokolskem hlevu prav po živinsko norelo in pij«nče,alo celo noč in celo drugo dopoldne v veliko pohujšavanja ljudi, ki so hodili mimo v cerkev. Ker jim je to pot šlo tako po volji, so o Binkoštih veselico razdelili kar na dva rl.ii: v nedeljo predstava, v pomle-Ijck ples. A to pot jim ni »rafalo«. Jlalo pred veselico so prišli žandarji, pa so jim aretirali nujdelav-nejšega Sokola in Orjunra financarja Kobala ter ga radi poneverbe odpeljali t zaporo okrožnega sodišča v Novomesto. Na binkoštno nedeljo jo prišlo na veselico 1« nekaj otrok, v poudeljek pa nekaj najbolj znanih veseljakov, ki pa tudi niso prišli ua svoj račun, ker se jo celokupno sokolsko glasbeno društvo prehitro zamaknilo v nebesa na zemlji. Sreče pa res nima naš Sokol. Kar po vrsti jim sodišča zapirajo člane: Ilofmatta za 2 leti radi umora, Rusa za 7 mescev radi tatvine in sedaj šc Kobala radi poneverbo uradnega denarja. Bo res treba, kakor pravijo ljudje, v njihovi štali še »cuugle< napraviti in jih nanje privezati, da bomo varni pred njimi. Da bi prišli pri ljudeh malo bolj v kredit, so se dogovorili z liberalnim dijaškim društvom »Triglav« iz Zagreba, da priredi v nedeljo, dne 17. junija veselico v njihovi štali. No, gliha vkup štriha. Dasi imajo naši ljudje dijake zelo radi, vendar toliko držo na svojo čast, da zavoljo njih ne bodo hodili duhat eokol-keea hleva.
Vse druge dopise prinesemo prihodnjič.
Izmed najlepših in najcc-ncjših MOL1TVENIKOV je
DR. ZDEŠARJEVO
NAVODILO za pravo pobožnost
DO MATERE BOŽJE.
V knjižici sta 2 sv. maši. Cena vez. izvodu 6 Din, po pošti 1 Din več. Dobi se pri «Ničmanu«, v ♦Novi Založbi«, «Slogi« na Poljanskem nasipu 10 v Ljubljani in v drugih knjigarnah.	3513
7nhVlllll vsem oto^'m fantom in dekletom
C, (JU ¥0ta za krasne vence in spremitev k večnemu počitku mojega nepozabnega sina
Franca Jeriha
katerega je dne 24. maia 1923 pri Ofočah — spremljajoč tovorni vlak — doletela prezgodnja emrt. Dalje se zahvaljujem škofeljskim in šmarskim gasilcem, vsem gg. železničarjem ter vsem ostalim prijateljem in znancem.
Škofljica, dne 5. junija 1923.
Ostala žalajoča rodbina JERIHA.
vabiTona
OBČNI ZBOR
LESNE ZADRUOE v VEL1KDI LAŠČAH, r. z. z omejeno zavezo v likvidaciji — ki se vrši dne 24. junija 1923 ob 14. uri v Zadružnem domu v Velikih Laščah. — Dnevni red: 1. Odobritev računskega zaključka za leto 1922. — 2. Sklepanje o poročilih likvidatorjev. — 3. Sklepanje o shrambi poslovnih knjig. —	351(1
~ PREKLIC,
Podpisana preldicujem, kar sem govorila o Alojziji Rebol, kot neresnično in se ji zahvaljujem, da je odstopila od sodnijskega postopanja..
MARIJA ŠKRABAR, Loke 1.
nralin* Pr'ma> suho - vilano, UfjijG KUPUJEM stalno in plačam takoj. - RUDOLF ZORE & KOMP., Ljubljana, Gledalska nlica štev. 7, II. nadstr. 3490
čevljarski mojster SJULSi
izvrševanje svoje obrti. Event. prevzame celo delav nico. Ponudbe pod »SAMEC« na upravništvo.
2*
PoroC. prstani Double verižice Scenske u»e Eufilke
Žene ure Uhani
Najstarejša ircovir,o ur. zlatnino Ir srebrnlne F CUDEK 1 LJUBLJANA 22, Pro ernova!
oddaja najceneje tvrdka A. VOLK, Ljubljana, Resljeva cesta št. 24,	3039
Pozor mlinarji!
»rislno in svežo ŠVICAPSKO SVILO prvovrstne tnamke «Albcrt Wydlcra, 24 in 32 cm široka volnena SITA, pocinjcno ŽIČNO TKANINO, garantirano mlinsko KAMENJE za belo, zincsno in črno meljavo, gurtc, peharčke, vijake itd. priporoča
Specialna trgovina za mlinske potrebščine
ČitDEŽ & BRCAR
Ljubljana, Kolodvorska ulica 35.
- ZAHTEVAJTE CENIKE IN PONUDBO I —
Kdor želi slovensko ali nemško
lastnega ali I.uba-sovega izdelka, naj se obrne na
F. KUCLER
IzdelDVBtel) harmonik
Drenov grič p. Drliniha
Za odgovor je priložiti znamko.
Varčna gospodinja
krije svoje potrebščine pri obče znani in zanesljivi trgovini' (obstoječi nad 50 let)
R .Mita v Ljubljani
Linprjeva ulica, ItonMa ulica, Pred Škofijo 3
katera ima v lastnih prostorih za veliko in lepo izbiro oblačilnega blaga po zanesljivo najnižjih cenah.
Blago za mošhe obleke, SS;
sukno, kakor tudi močno hlačevino in baržun (žamet).
Za ženske UUlDilC neno in pnlv"!»cti<»
blago, perilni kambrik in cefir v zelo bogati izbiri.
Belo tkanino za perilo in postelje. Velika izbira svilenih in polsvilenih rut in šerp zadnje novosti. Predpas^kl in srajce se izdelujejo* dcma iz dobrega in okusnega blaga. Nogavice za moške ter ženske in otroke i. t. d.
Prodajalna ivrdke B. Miklauc se nahaja samo v tej hiši.


i n
MKlijO V pOljiiiHiitil mil02ln&h
4 *
#
♦

model ,,/V m motlei „»" (uilerni crep), najpi ip osiiejSc, ♦ Hajlrpezncjše in najcenejše Krisje siren sedanjosti, dalje #
asidiio opeko. J
& Na zeljo pošljemo popis ln ponudbe. Spremi zastopniki se spre|me|o.
Ker se v nekaterih krajih nc izdeluje
PREVZAMEM izdelovanje iste tudi na domu po najnižji ceni. - ANTON TRŠAN, Kranj. 3070
Zdravilna zelišča
KUPUJE po dnevnih cenah V. H. ROHRMANN,
Ljubljana, Sv. Petra c. 27.
NAJBOLJŠA tfUDI
Suhe gobe (jurčhe)
KUPUJE po najvišjih dnevnih cenah
V. H. ROHRMANN, LJUBLJANA, Sv. Petra nasip štev. 27 (za vodo). 2218
|p; najnovejša jjil iznajdba | ) namesto | klepan a in r, biušenja
lil kos'
Kot najboljša svetovna kosa je ..Gorenjska kosa" zato zahtevajte in rabite samo to.
Dobi se pri:
IVAN SAVNIK, Kranj,
Gorenjsko.
ITlišt-ndgaiiE stenice- ščurki
in vsa golazen mara poginiti ako porabljate moja najbolja pr izkuš. in splošno hvaljena sredstvi kot: proti poljsk in hišnim mišim 28 K, za podgani 28 K, za ščurke 30 K, za stenice 28 K, uničev. «• ljev tO in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesu na sadja in na zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za ekip: M. JCNKER, Petrinjika uL 3, ZAGREB 1.
Kunstek & Pleterski
LJUBLJANA — VODNIKOV TRG 5,
priporoča svojo veliko zalogo
usnja in čevljarskih potrebščin
na drobno in debelo.
Tvrdka F. in I. Goričar, „Pri Ivanki"
Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
jo dobila zelo veliko množino raznega maauiakturnega blaga in sicer: snkno za moške navadne in športne obleke, močno hlačevino, volnene ševiote in tibete v poljubnih barvah za ženske obleke, blago za narodne nošo in delene v krasnih vzorcih, etamtn v vseh barvah, kambrike, prvovrstno pisano belo in ijavo kotenlno, panama ter enobarvne in pisane c firje, platno za rjuhe ln cvilh za postelje. — Vedno ima v zalogi veliko izbiro (lastni izdelek) vseh vrst moškega in 2en3kaga perila, etaminastih in nav. bluz po najmodernejših krojih, otroške oblekce, posteljnih odej kakor tudi ovratnikov, kravat, svilen h in navadnih rut, žepnih robcev, sukanca, nogavic, predpasnikov in
drugih takih predmetov.
Prepričajte se, da kupite ta znatno ceneje kot kjerkoli drugje I
Izdaja konzorcij »Domoljuba«.
V
Odgovorni urednik Anton Šolnik v Ljubljani.
Tlak« Jugoslovanska tlakama.