EDJTERRANEAN blythinu se nudi Nemške izgube znašajo vsak dan do 27,000 mož. Med lepa pozicija zajetimi Nemci so tudi trije generali. Nemške I ponZn izgube znašajo v petih dneh 77,000 mož, ubitih wardu Blythinu eno izmed treh ifl ujetih. mest pri komisiji poulične že- __ j leznice. Dočim je Mr. Blythin Moskva, 25. nov. — Obleganje Stalingrada, ki je trajalo pol- I prosil, da mu da župan Lau- „e tri mesece, je zdaj minilo. Naglo napredujoča ruska armada sche en dan časa, da se premis- je včeraj zopet pobila 15,000 Nemcev, zajetih je bilo pa najmanj h, pa se zagotavlja iz dobro po- 12,000, med temi trije nemški divizijski generali. Ruska ofen- j ucemh virov, da bo pozicijo živa je prišla tako nepričakovano, da se Nemci ne morejo dovolj najbrže sprejel. naglo umakniti pred zmagovitimi Rusi in padajo kot snopje. I Zupan Lausche je včeraj Rusko uradno naznani]o p0. , imenoval dva člana v to komi- roča, da znašajo nemške izgube ^ isijo in sicer direktorja mestne šestdnevni ofenzivi 77,000 mož, j lastnine, William Reeda, in pa ubitih aJi zajetih. V tem pa še odvetnika Wiham Keougha. niso šteti tisoči ki SQ bi)i Reed bo načelnik komisije z n| aH ki so na ruskih letno plačo $6,500. Osta a dva • „ x- i i ,, stepah na isti načm, ko so lan- odbornika bosta dobivala po sk , t < d M k $6,000. Reedova službena do.[®]etoW™ ba bo šest let, ostala dva bosta . Rufm Je padl° v roke °*r°- služila po štiri leta. mno bojnega materiala. Na ne- Blythin je republikanec, dO- kfm 1leita,liŠ1ČU 80 dobili 42 "em" čim sta ostala dva direktorja ?klh leH kl nlso imeU časa odr demokrata. »Dodatek k mest- leteth Nekatera poročila celo nem čarterju za komisijo pou- zatrJU-,eJ0' da znašajo nemške lične železnice, ki so ga spreje- ,zgube v tej ruski «fenzjvi že li volivci 3. novembra določa, 157'000 mož, da je bilo ubitih da ne smeta biti več kot dva 41,000 nemških vojakov, 36,000 člana komisije iste politične uietih> 80,000 pa ranjenih, stranke. v. Rusi naskakujejo nemške po--o--žici je na 200 milj dolgi fronti. Naciji SO letos ubili na Nekatere ruske edinice napredu-Pol is k piti do m HM jei0 P°25 milj na dan ruiJMitJIH UO 60U,UUU Nemci končno priznavajo tež- Jud0V ko stališče njih armade pri Sta-, lingradu ter priznavajo, da so Rusi na "nekaterih krajih" predrli njih linijo. Zadnje rusko poročilo naznanja, da so Rusi zajeli včeraj, ogromno ipateriala in sicer: 1,164 topov, 431 tankov, 88 letal, 3,940 trukov, "5,000 konj. 3,000),000 nabojev in mnt»go drugega materiala, ki ga še niso sešteli. ,---o—- Obisk iz Penna Včeraj naš je obiskal Mr. Jernej Koprivšek, ki je prišel na obisk k svoji hčeri sestri Egidiji, solski sestri pri sv. Kristini. Mr. Koprivšek živi v Bethlehemu, Pa., kjer'je organist na tamkajšni slovenski fa-ri. ,f . Vpantellee.a H A M M A MgT / N 3mi - : a-.a.-A^ i./'d^'HvS fRBDEVirrs { TUNISIA^t TRIPOLI T0U6G0UIZT LIBYA .V.VMV/AW.WW'1 titles: Glavni boji m severno Afriko. — Pšice k tžejo prodiranje zavezniških čet proti Bizerte, Tunisu in Hant-inanut ter južnovzliodno proti Tripoli. To s ; še edine osiške trdnjave v severni Afriki. Kadar bodo •70 kot na* edini narodni biser v tujini. If ^Jiga, ki nosi zelo posrečen naslov: ZAPOJMO — obse-L ^anj kot 150 najizbranejših slovenskih narodnih pesmi. :tJ(je uredila urednica Zarje, ga. Albina Novak. Knjiga je \,Ipravne oblike, zelo lična, mehko vezana in stane samo L*r°ča se jo v uredništvu Zarje, 1135 E. 71. St., Cleveland, (r^e jo pa tudi lahko v našem uradu na 6117 St. Clair Ave. !,f Je knjige samo omejeno število, priporočamo, da takoj ij^0 Iji. V nji boste našli pesmi, katerih morda niste slišali, S^ ' iz stare domovine. Morda ste že katero pozamli, morda tij ® samo par kitic. V tej novi zbirki slovenskih narodnih k ste pa dobili vse in si ob čitanju istih obujali lepe. spo- bežnih mladih let.. li ' svoje izredno bogate vsebine in ličnosti je'knjiga vqed-Ijj^&j $1.00. Toda Slovenska ženska zveza jo bo prodajala l^o da pokrije stroške tiskalne, ker želi, da gre naša pe-IJ5 "°d srca do srca," kot govori narisan naslov v knjigi, !Jj je prav mojstrsko napravil Ted Prisland, sin predsed-.-Prisland. 6j u\ rojaki, zlasti pa ženske, bodo gotovo z veseljem segli knjižici. Toplo jo priporočamo! _ Boj je zdaj po vsej Tuniziji • London, 24. nov. — Danes se je raztegnila druga fronta v severni Afriki skoro preko, vse Tunizije. Zaveznišk p^rašutarji so zlomili neko osiško kolono, dočim so zavezniški le .alci razstrelili vlak, ki je vozil nemško vojaštvo. Danes je prvič, Minn. — Pred dnevi Umrla Mary Horvat, 1, ^et, ki zapušča dva si-^ Dalje ;je |umrl Johni star 63 let, ki zapuščaj iT^ft sinov in tri hčere, i j prijazen mož. — Po: Povše, ki je pred 1< ^eminul v Hibbingu i^em je bilo poročano, k tfoma od nekod na No-je bil rojen v Topli-l^enjskem leta 1875 in 'iu^lno ženo, dva sinova yV O. — v Stewardsvil-llmrla Ana Kozak, sta- I Trije pomagači saboterjev morajo v smrt radi izdajstva Chicago, 111. — Trije moški, ki so postali ameriški državljani samo po imenu, morajo v smrt radi izdajstva. Njih žene so bile obsojene na 25 let zapora in v globo $10,000. Moški bodo šli na električni stol 22. januarja. Obsojenci, ki pri izreku obsodbe niso kazali posebnega vznemirjenja, so pomagali nemškemu saboterju Hauptu, ene-'mu izmed šestih nemških saboterjev, ki so biji usmrčeni 8. avgusta v Washingtonu. Obsojenci so: starši Haupta: Hans in Erna Haupt; njegova teta in stric Walter in Lucille ProeWMl in dva prijatelja, družine, Otto in Kate Wergin. Ko so šli obsojenci iz sodne dvorane, so vsi molčali razen Hansa Haupta, ki je rekel stražniku: "Izgleda, kot da je prišel plačilni dan. , ; , ; —-o-- Pojdimo k sv. Kristini po lepe in velike nagrade Pri sv. Kristini v'Euclidu bodo imeli ta teden kar tri dni vesele zabave. Pa ne bo samo zabava, ampak se bo tudi izplačalo priti na to zabavo. Zlasti v nedeljo večer, ko bodo razdelili kar 50 velikih nagrad. Jutri večer bodo razglasili novo popularno kraljico s primernimi slovesnostmi, v soboto večer bo splošna najboljša zabava in v nedeljo večer bodo pa razdane lepe in vredne nagrade. Pridite te tri večere v vas k Eu-clidčanom, se bejste prav dobro imeli., •> r\ ..........."■■•'. Naši vojaki Frank Sjnrtnik sin Mr. in Mrs. John in Mary Smrtnik iz 19712 Muskoka Ave. je odšel 17. novembra k marinom. Njegov brat John je pa v armadi že od meseca marca ih sicer je njegov naslov: Pvt. John J. Snirnik Jr., Co. C. 773, T. D. B. N. Camp Young. H m tti Danes je odšel v službo Strica Sama Rudolf Nose, sin Mrs. Frances Nose, 6508 Bonna Ave. Zaposlen je bil pri cestni železnici. Vso srečo in zdrav povra-tek mu želimo. te , fl® SRB Pvt. John K. Marvar, sin Mrs, 'Marvar-Davinroy, 13710 Blvd. je odšel 14. novembra v službo Strica Sama. Njegov naslov je: Pvt. John K. Marvav, Co. C, 22nd Bn. 7th Reg. B. I. R. T. C., Fort McClellan, Alabama. Za 9 dni je prišel na dopust Pfc. Joe Gornik, sin poznane Gornikove družine iz 1381 Gid-dings Rd. Joe je bivši pomožni šerif, zato so ga dali zdaj k vojaški policiji. Nahaja se v Fort Clark, Texas. Na obrazu se mu vidi,' da Stric Sam ne ravna slabo ž njim. Ns Iz taborišča Davis je prišel korporal Henry Petan, ki je dobil 5 dni dopusta. Zdaj bo šel za radijskega inštruktorja y Fort Sheridan, 111. Henry je sin Mr. in Mrs. Mike K^raba, 20681 Fuller Ave., Euclid, O. P® »0 »I Pfc. Joe Vertosnik iz 3904 St. Clair Ave. je prišel za 15 dni domov na dopust. Joe služi pri zdravniSkem oddelku v New Mexico. Predno je odšel v armado je bil klerk v Grdinovi Hardwai-e trgovini, 6127 St. Clair Ave. / "AMERIŠKA DOMOVINA r i AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMBS DBBEVEC Editor . 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays____ NAROČNINA: , .. „ „ Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.60 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per yeai U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 lor 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 lor 6 months. $2.00 for 3 months ___Single copies 3c____ Entered as second-class matter January 6th. 1908. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. _ No. 277 Wed., Nov. 25, 1942 Na letošnji Zahvalni dan BESEDA IZ NARODA Louis Adamič o slovenskem kongresu , Čujte zvonove cerkvene ubrane, milo se danes iz stolpov glase; / vabijo ljudstvo, vse verne kristjane: "Kvišku vsi k Bogu dvignite srce!" Dan to zahvale, je naše molitve, > prošenj do Stvarnika zemlje, neba; prosimo Njega pomoči rešitve v dobi trpljenja, preskušnje, gorja: , "Oče nebeški, zri v naše države, moč jim dodeli in svoj blagoslov — fantje vsi naši — vihraje zastave, v zmagi da kmalu bi prišli domov!" (Ivan Zupan.) * O * I Zakaj moramo biti zlasti letos hvaležni? Morda bo kdo rekel, da letos pač ne moremo izkazovati nobene hvaležnosti saj smo vendar v vojni in za to strašno šibo pač ne bo nihče hvaležen, saj tepe kolikor toliko vsakega, nekatere bolj, druge manj. . v . Pa zlasti mi izseljenci moramo biti hvaležni, ce imamo v srcu sploh še kako iskrico čuta hvaležnosti, da smo tukaj, v tej deželi, daleč proč od bojne vihre, daleč proč od treskali ja bomb, daleč proč od diktatorskih krvolokov. „ Če bi jedli samo enkrat na darn, pa še takrat samo kruh in vodo, pa bi morah vsak dan sproti izkazovati hvaležnost do dežele, ki nas je sprejela pod streho, ki nam je dala zavetje in ki je šla danes v boj, da bomo še nadalje na varnem, da bomo še nadalje svobodni. Vprašajmo se na letošnji Zahvalni dan: ali smo dovolj hvaležni svoji novi domovini? Ali ji skušamo zdaj, ko nas prosi pomoči, ko je v stiski, povrniti vsaj nekoliko vse dobrote, ki smo jih prejeli od nje? Ako bomo storili svoj odolžnost do svoje nove domovine, nam bo za to hvaležna in tudi ona bo imela lep Zahvalni dan v objemu svojih zvestih državljanov. ' .....1 1 w Mir brez osvete Nizozemska kraljica Viljemina je nedavno izjavila, da po tej vojni zmagoviti Združeni narodi ne smejo iskati osvete nad premaganci. To so lepe besede, ki kažejo na zdrav razum in inteligenco. Toda to bo težko dopovedati onim narodom, ki so zadnja leta pretrpeli toliko strašnega gorja pod nemškimi in italijanskimi banditi, pa japonskimi roparji. Težko bo dopovedati človeku, ki so mu krvoloki pobrali vse, mu pobili sinove, mu onefcastili ženo in hčere, mu zažgali rodni krov nad glavo,.da bi odpustil vse to in mogel mirno spati. . Naši voditelji nam pripovedujejo, da osiški narodi niso krivi za-to vojno, kot niso bili za zadnjo. Njih diktatorji so jih pognali v boj potem, ko so si umetnim potom znali pridobiti moč v državi. Iz tega sledi, pravijo, da se vsega naroda ne more kaznovati za grehe njegovih voditeljev ako hočemo doseči trajen mir. Zmaga, ki si išče osvete, doživi končni poraz. Zato pa voditelji Združenih narodov ne propagirajo osvete, ampak hočejo zabiti zagozdo med osiškimi narodi in njih vladami. V tem pravcu ni njih namen kaznovati osi-ških narodov, pač pa samo njih voditelje. Toda tudi če ne bomo iskali osvete nad osiškimi narodi, moramo zahtevati, da se njih vojni stroj brezpogojno vda Združenim narodom. Dalje moramo zahtevati, da se osiški narodi popolnoma razorože. In ako hočemo, da se bodo osiški narodi obrnili od svojih vaTptov, jim moramo obljubiti, da jih bomo po tej vojni nasitili in oblekli, prav tako, kot bomo nasitili in oblekli one narode, ki jih bomo osvobodili izpod pete diktatorjev. Lačnega naroda ne bomo nikdar pridobili na svojo stran. Vedno bo gledal, kako bi si naropal hrane in drugih potrebščin pri sosedu, ki jih ima. Ako hočemo, da bodo nemški,, italijanski in japonski narodi sodelovali pri ustvarjanju svetovnega miru potem, ko bomo opravili z njih diktatorji, moramo tem narodom zagotoviti, da hočemo njih sodelovanja na enakih pravicah in da ne bomo postopali ž njimi kot z sužnji. Le tedaj jih bomo pridobili za našo stvar. Pri tem bomo pa dobro pazili, da ne dobe nikdar več tiste nevarne igrače v roko, ki se ji pravi puška in granata. Dosti ameriških Slovencev, živečih $ raznih krajih Amerike, a večinoma v Clevelandu, mi je zadnje tedne pisalo z željo, da. bi izrazil svoje mnenje o dosedanjih načrtih za Slovanski narodni kongres, ki se bo vršil v Clevelandu 5. in 6. decembra. Doslej nisem imel osebrto veliko opraviti z načrti za kongres, toda v splošnem se strinjam z njimi, kolikor so mi znani. Mr. Vincent Cainkar, ki je predsednik JPO-SS, me je pismeno povabil, da prevzamem predsedništvo referata št. 1: "Vojna in ameriški Slovenci." V čast si štejem, da sem bil imenovan za ta referat ter sem pripravljen sodelovati z vsemi ostalimi člani odbora. Obžalujem pa, da bom mogel biti navzoč na kongresovih sejah le 5. decembra, ker moram 6. decembra predavati v Bostonu in New Yorku. Za to dvoje predavanj sem bir angažiran že pred meseci, ko še nisem vedel, kdaj se bo vršil Slovenski kongres. Ta kongres lahko dobi veliko važnost. Ker so me vprašali za moje mišljenje ljudje, ki so vo ditelji ameriških Slovencev, pa tudi ljudje, ki niso posebno vidni pri udejstvovanju slovenskega naseljeništva, med katere štejem tudi samega sebe, naj mi bo »dovoljeno, da navedem nekaj točk, katere naj bi po mnenju vzeli v poštev vsi, ki se bodo udeležili kongresa. 1. Naša rojstna dežela preživlja največjo smrtno borbo; kar jih je zapisanih v zgodovini Slovencev. Zdi se, da je že sto tisoč naših ljudi padlo v uporniških bojih in umrlo vsled sistematičnega nacijskega in fašističnega uničevanja prebivalstva. Izključeno ni, da umrje letošnjo zimo nadaljnih dvesto petdeset tisoč Slovencev, To so strašne številke, če po^. mislimo^ da nas je korrfaj milijon in pol do dva milijona, če štejemo vse, ki žive doma in v raznih tujih krajih. Ce se vojna zavleče v leto 1944, kar naposled ni nemogoče, ni neverjetno, da izgine polovica slovenskega prebivalstva, preden bo vojna končana. Zato sugeri-ram, da globoko preudarimo ta dejstva in začnemo misliti na aktivno delo, ki ga zahtevajo te strašne resničnosti in možnosti. Ce hočemo, da se Slovenija po vojni gospodarsko in kulturno obnovi, bomc\ ameriški Slovenci morali zbrati ogromne vsote v ta namen. 2. Kakor kažejo razna poročila iz Slovenije, je danes ves slovenski narod v silnem političnem procesu, ki odpira dva važna pogleda. Prvi je čudoviti in junaški odpor našega nar roda proti osišču. Drugi je mogočna nova ideološka razvrstitev, ki prehaja v revolucionarno stanje in civilno vojno. Vse kaže, da je staro politično vodstvo v Sloveniji, vštevši obe doslej važni politični stranki, postalo pasivno in se ne upira osišču; nekateri izmed starih političnih voditeljev so celo kvizlingi, drugi so "apizarji," ali pa, kakor pravimo v Ameriki, sede na plotu. Na drugi strani pa vidimo, da so mlajši ljudje kakor tudi večinoma važni nepolitični voditelji, kar jih ni bilo pobitih ali odpeljaf-nih v italijanske in nemške ječe, v ujetniška taborišča ali na prisilno delo, postali bojevniki in delavci v "Osvobodilni fronti." Vsi ti se sedaj aktivno bojujejo ali pa simpatizirajo z onimi, ki vodijo odpor. Nobenega dvoma ne mope biti več., da so partizanske čete osvobodilne fronte izvojevale važne bitke s silami osišča. Partizani so velike vojaške važnost. Oni danes najbrž kontrolirajo vse slovensko po- deželje; le večja mesta so v rokah osišča, kjer vzdržujejo Nemci in Italijani ogromne vojaške posadke. Tudi ni dvoma, da so poveljniki nekaterih partizanskih čet komunisti, ali ljudje, ki goje simpatije do njih in do Rusije, oziroma do obeh. Toda pretesna večina članov osvobodilne fronte ni komunistična, vendar pa je globoko naklonjena slovanski Rusiji. Zelo verjetno je, da so v Sloveniji in v Jugoslaviji sploh sovjetski komisarji ali sovjetski vojaški poveljniki, ki so svetovalci partizanom, če ne celo poveljniki Osvobodilne fronte, ki šteje nekako sto do tri sto tisoč jugoslovanskih.partizanov; Tudi ni dvoma, da se Rusija kot vlada ali država močno intere-sira za Balkan in Jugoslavijo sploh, posebno pa za Slovenijo, bodisi z vojaškega vidika, bodisi s pogledom na bodočnost. Vse to je velikega pomena za Slovenski narodni kongres. Vse to obsega polno eksplozivnih problemov, toda prepričan sem, da se vsaka eksplozija lahko prepreči. Morda bi bil najboljši zaključek kongresa, da bi se moralno podprla večina politično aktivnih Slovencev v stari domovini in da bi se jim tudi pomagalo, kolikor moremo pomagati ameriški Slovenci, da si morejo ustvariti bodočnost, katero si žele in kakršna je mogoča za Slovenijo kot deželo in za Slovence kot narod. 3. Verjamem tudi, da bi moral kongres zelo vpoštevati dejstvo, da se je doslej edina sovjetska Rusija uradno in brez pridržka izrekla za Zedinjeno SI o veni j o,i 1j vključuje vse slovenske Kraje na Koroškem, Š t a j erskem, Primorskem in Ogrskem, tako da bodo mesta Celovec, Gorica, Trst zopet v Združeni Sloveniji. To mene osebno nič ne vznemirja, ali morda bo zaskrbelo druge. Tem bi svetoval, naj se potrudijo in napotijo vse ostale zavezniške sile, da pridejo do enakega zaključka glede na bodočo Slovenijo, do-kakršnega je prišla sovjetska Rusija. 4. Po vseh dosedanjih izgledih bi bilo tudi zelo važno, da imamo v mislih generala Mi-hajlovica, posebno dejstvo, da on sedaj ni faktor v vojaški, ideološki ali splošni politični situaciji v Sloveniji. (O tem bom še pisal malo pozneje.) 5. Tudi ni v mojih mislih nobenega dvoma, ampak sem trdno prepričan, da ni sedanja zamejna jugoslovanska vlada nikoli resno razpravljala in ni storila nobenih pozitivnih korakov z oziroma na -bodočnost Slovenije in Jugoslavije, kakršno želi ljudstvo. S tem ni rečeno, da ni v vladi ali okoli nje posameznikov, ki imajo v sebi možnost, da postanejo konstruktivni zastopniki za našo povojno Slovenijo, Hrvaško in Srbijo. 6. Nadvse važno je, da ustvari kongres stalno organizacijo, ki bi imela denarja in svojo pisarno. Ta organizacija bi morala biti progresivnega in konstruktivnega pogleda in napeti bi morala vse moči, da bi mogla reševati naloge, ki se tičejo bodočnosti Slovenije v smislu splošne ameriške politike kot se razvije in na katere razvoj bomo morali vplivati po svojih močeh. Važno bo tudi, da se delovanje te organizacije koordinira z delovanjem sličnih organizacij med Hrvati in Srbi, ako jih ustvarijo, kajti Slovenija najbrže nima dobre bodočnosti, .če je ne bodo imele tudi ostale dežele na slovanskem jugu. / Na poti, 18. novembri, 1942. Louis Adamič. S POTA Kupujte vojne znamke! Slovenski kongres Definitivno je določeno, da se 5. in 6. decembra t. 1. vrši v Clevelandu slovenski kongres. Ideja te narodne akcije ni nova in prvi pojav med ameriškimi Slovenci. Znano nam je, da so se slični narodni kongresi obdrža-vali med časom prve svetovne vojVie, ko se je v teoriji ustvarjala Jugoslavija. Sedaj je položaj povsem drugačen, ker smo spoznali, da praktično izvajanje teoretične jugoslovansek misli se ni dalo za mirno in harmonično sožitje realizirati in v temeljih utrditi. Tri in dvajset let obstoja Jugoslavije je pokazalo, da je združitev nemogoča, če to ne pride stopnjema po edinicah posamesnih narodov, če bi bila takoj ob pr/četku Jugoslavije imela Slovenija, Hrvatska in Srbija svojo gospodarsko in politično avtonomijo, sem gotov, da po tri in dvajsetih letih bi zadeli Nemci na hujši in trdovratnejši odpor, kakor pa so ob času centralizirane politične razidrapanosti. Centralizacija Jugoslavije je bila le na papirju v resnici pa je bila v groznem razkroju in dominaciji močnejšega. Take Jugoslavije ne sme biti več. Iz stare Jugoslavije mora biti zgrajena nova, večja, močnejša in demokratična po želji naroda in ne političnih eksponentov. Vsak narod naj se politično, gospodarsko, prosvetno in kulturno sam upravlja toda, finančno in voja-šok naj tvori skupno državo, že to je bilo dovolj, da so se pokrajinski zakoni med Slovenijo, Hrvatsko in Srbijo toliko ločevali, da je bilo drzno misliti na skupno in centralizirano upravo. Nesmiselno je narodu nekaj usiljevati, do česar ni do stopen, še težje pa usiljevati to, kar je že davno zavrgel in preživel. Nasilno ustvarjen družabni red mora privesti državo do odpora in razkroja. Bodimo poi steni in priznajmo napake. Kakor omenjeno 5. in 6. de cembra bo v Clevelandu sloven ski kongres. Koliko bomo s tem kongresom na stvari prido bili, bo šele bodočnost pokazala. Kljub iskrenosti in srčni želji, da se slovenski kongres moralno in narodno dobro posreči si od tega ne obetam mnogo v ko list doma trpečega naroda. Kakor hitro se ne bo ameriških Slovencev več rabilo, se bo tudi na njih priporočila pozabilo. Bojim se, da bomo na slovenskem kongresu sprejeli nekaj duhovitih in borbenih spo menic, iste odposlali in kmalu na nje pozabili. Mi Slovenci imamo tisto interesantno bole zen, da radi resolucije pišemo, sprejemamo in o njih argumentiramo, toda kadar so poslane na določena oblastva, pa na nje pozabimo. Važno ni spo menico spisati, niti ni tako važno ono, da zahtevamo nje rešitev in upoštevanje. Ni dovolj, da nam oblastvo potrdi prejem spomenice iq v uradni frazi sporoči, da se jih bo upoštevalo. Vedno in vedno je potrebno, da se na nje sklicujemo in opiramo. Če bi kdo šel v urad U. S. State Department za1 jugoslovanske zadeve in pogledal v oddelek, kjer se nahajajo naše spomenice jJh skrbno prečital, bi našel, da kljub velikem kupu spomenic sami ne vemo kaj hočemo. Zna se zgoditi, da bo slovenski kongres dodal par sprei-jetih spomenic in kupček bo toliko večji. V čem jaz Vidim potrebo slovenskega kongresa je v tem, da iz srede zastopstva izvolimo "Slovenski narodni odbor," kateri bo imel edino pravico govoriti v imenu ameriških Slovencev in skrbeti, da se sprejete spomenice uveljavijo. Ta narodni odbor pa naj tvorijo ljudje, ki poznajo razmere v stari domovini, imajo dostop do najvišjih oblastvenih krogov tukaj in čas, da se za poverjene posle zanimajo. Mi Slovenci imamo tisto nepremišljeno napako, da mislimo, da morajo biti vedno v ospredju eni in isti ljudje. To je pogrešno. V načelu naj bodo taki, ki so zmožni zaupanega posla in imajo čas ali dobro voljo stvar izvršiti. V načelu stvari moramo izvoliti može, Jci ne samo med nami; ampak tudi med Američani kaj štejejo, če hočemo povoljnega uspeha. Ni tudi važno h kateri politični struji pripada, ampak važno je, da je pri svojem poslu poznan, uspešen in pri ameriških oblastvih upoštevan. Med narodom vlada različno mnenje o nameravanem kon-gregresu. Moje mnenje je, da se vrši in to iz vzroka, ker o njem vedo ameriška oblastva. če že ne more koristiti nam, tudi ne more škodovati. Sklican je in naj se vrši. Osebno se pridružujem mnenju onih, kateri mislijo, da bi se mogli za tak važen moment bolj temeljito pripraviti. Prvo bi morali razčistiti medsebojne presod-ke, povezati naše novinarstvo in seznaniti našo javnost o potrebi takega narodnega zborovanja. Misliti bi morali tudi na one, 's katerimi bodo Slovenci skupno živeli v eni državi. Ni lepo delati načrte za sebe in puščati njih usodi brate, ki jih po krvi veže ista ljubav do skupnega sožitja, kakor nas Še vedno sem tega mnenja in od njega toliko časa ne odstopim, dokler me kdo o napačnem pojmovanju drugače ne prepriča. Da, pred vsakim narodnim kongresom nam je potreben novinarski kongres, pr vo slovenski in pozneje jugoslovanski. Kadar bi novinarstvo medsebojno izgladilo pota in poravnalo defirenčna nazira-nja, bi bil tak narodni kfingres ne samo slovenski, ampak jugoslovanski, neobhodno potreben. No mogoče bomo pa tudi pri zadnjih vratih prišli domov Dovoljeno naj mi bo opozoriti narodne voditelje na nedopustno napako, katera se je zagrizla v naše narodno^telo. Mesto bi zasnovanim' narodnim akcijam k življenju pripomogli in njih ideje podrli in poizkušali izboljšati, ;pa se jih prezira in preko njih osnuje druge, da se s tem podere ono, kar je bilo pričeto. Večkratni 'taki pojavi privedejo iiprod- k razočaranju, da potefti tudi druga in tretje pričeta narodna akcija v hladnem razumevanju umre. Kdor skrbno čita naše časopisje, je lahko opazil, koliko narodnih akcij se je že pričelo in še vsaka je šla po nekaj mesecih življenja v pozab-ljenje. To ni za.dvig morale našega naroda zdravo, niti priporočljivo. Napako imamo tudi to, da kaj radi pristavljamo ušesa ljudem, kateri bi morali hoditi k nam in ne mi k njim v posvete. Morali bi imeti v sebi malo več samostojnosti, več ameriškega ponosa in zavesti. UBERTY UMEfflOCS Said ail office boy, Danny MoMastcr, "We'd oughta buy War Bonds much faster— Shoot one buck in ten M Adolph, aud then Ho'li wish he'd 'a stuck t>i his plaster!" lie on the Jofc for Sam every pay (lay. Bonder Slump*—II dlhn1) matter «o loug u you In-'Ml to roar Bralt— larly! I S. Trm*ury Dtpmrtt Kongres naj se vrši m žiti se ga moramo vsi breZ,.F > like. ; Joško PenK J I Izjava jugoslovansk^ de o grozodejstvih®^ f licevih ustašev | Ustaši so pomorili London, oktobra. j, j'j Jugoslovanska vlada v ■ . nu je podala danes izj8^ ^ vih pokol jih Srbov v po^ l!o Nemcev in ustašev "af ^ izvedenega iztrebi javanJa'j V mesecu septembru J jj ustreljenih v Vukovar« j Srbov, med katerimi J^ mnogo .žen in otrok. 0, ^ bila izrečena po kratki jV. vi, katero je. vodil jaVn ^ Brežekovič. Nobenega .A; ni, da je bil njihov edin' ^ srbska narodnost. je zadela 18 srednjes0 SrTa- »vctf* V teku mesecev e septembra je glasom w ( goslovanske vlade zagrebški vrhovni P^jj ustašev, 'da je treba 1 grj sremski pokrajini 10 «riJi®l nakar je prišlo v nekat , -jin do množestvenih P^y Paveličev pomagač, P ^ Viktor Totnic, je da se bo pdslužil vsen cr{ v cilju, da "napravi ^ mir, brez vsakih ozir" vilo žrtev." . e v! Krvoločnost nacis»c J v Jugoslaviji kaže,31^ I proti nemški dom1'11*1 jej0 be na Balkanu zadrJUJ^, vilčno močne skupi«6" ga vojaštva. 0 tfejto Dne 26. septerrt&ra ^ vzeli za talce 600 pr®% m kraja Miloševac, v oK ko Orašje blizu terega celokupno Pf i0 jii>§« šteje komaj 1,900 d«s vedli v Beograd. ^m V noči od 26. na so bili ustreljeni v V$B« Srbi. V Vukovaru 27^„«1 skih Karlovcih 16; v pt^6® 16 — to so številke, * vl9|, objavila Jugoslovan*^ ^of, V znak maščevanja A nemških vojakov .eI,jfi« (Srem), je bilo ustreu Srbov. , Jugoslovanska vlf,jev, # je posledica teh je J nekaterih krajih, *Jtvag$® prej večina prebivaj zdaj ni več ostal živ Srb. & CHRISTMAS^^ 5 iiYiij|w|iMSUi^Vl Nek Amerik^ Jj je vič na Gorenjskem« y „eK'J moč čudil ko je.^zo P>;]0 mi rebri lepo kor p9 vori domačina: t$o te sejati koruzo no?" I m ven}*'*** Prebrisani ^ tel Amerikanca i* mu pojasni: ,ad, "Vidite, naPO^e t * taja, se izlušči i* . ^ menje, ki se vab P jeji> j To zrahlja erati. Potem P» ' ^o^f sko puško koru^. j streljam po ^ e t U. vrat. Pa nimam^,,: ne z sejanjem pripomnil Ame ., pO*1 zavedel, da je tegnjen. varal. Tomaž se namreč ni popolnoma nič izpremenil. "Ivan, sedaj si prav za prav ti mojster," je govoril včasih. "Zavoljo tebe prihaja toliko ljudi j semkaj. Dela in zaslužka je več, kakor ga potrebujemo .. . Hvaležeij ti moram^biti, Ivan!" In to je govoril mojster s tako priprostostjo, da je vsak lahko spoznal, da v njegovem srcu niti nevošljivost niti napuh nista pognala svojih strupenih korenin. Psyhofagos je zaman čakal, da se vlovi čevljar v "njegove zanike. * Tako je minulo poldrugo leto. Zima je bila v deželi, in pri čevljarju je bilo dela čez mero. — Bilo je neke nedelje popoldne. Zunaj je nalahno naleta-val droben, leden sneg. V sobi pri čevljarju pV je bilo prijet-no gorko in ugodno. Psyhofagos je bil sam doma. Tomaž in Neža sta odšla k ve-eernicam. Pomočnik je sedel pri mizi ter si podpiral težko Tlavo z roko. Bil je zaglobljen v resne niisli. Jezno je mrmral med stisnjenimi zobmi: "Ne, tako ne sme in ne more ialje ostati. Drugače moram sačeti, sicer ga ne dobim v mre-jo. ... In potem lahko grem na sv. Višarje!" Hudobec je sklenil, da se hoje sedaj posluževati ravno nasprotnih sredstev kakor do se-laj. Morda po tej poti doseže žaželjeni namen. Do sedaj je jil zmeren, priden, delaven ter j-e polnil mojstru mošnjo. Od sedaj hoče delati nasprotno: Škodovati hoče mojstru, njego-/o mirno življenje mu hoče zagreniti in skaliti. Morda ga s tem vjame. Nemara se mojster jjezi, ga proklinja, ga obreku-je pri ljudeh. Morda se mu vzbudi lakomnost,1 ko vidi, ka-Ico zopet gine zaslužek ... Kakor sklenil, itko je storil. Cele dneve je posedal v gostilni. In tam je po navodu svoje-ja gospodarja in mojstra seznanjal kmete s tujimi, krivimi nauki in nazori. Vedno jim je govoril o njih revščini in bera-štvu in trpljenju. (Dalje prihodnjič.) --o- DELO DOBIJO » Dobra služba Sprejme se žensko, ki bi varovala otroka od 7:30 do 4:30. Oglasite se zjutraj na 1126 E. 79. St., spodaj._(278) Jack & Heintz Bi lahko vzel na delo snažna DEKLETA v starosti 21 do 35 let Teža limit 135 funtov ZA FINE ASSEMBLY BENCH in DRILL PRESS TURRET LATHE GRINDER SCREW MACHINE OPERATORS Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne prilasite. Zglasite se 410 Hanna Bld^ NAZNANILO IN ZAHVALA Globoke? potrtega s«rca naznanjamo sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je nesrečne smrti za vedno preminil naš nadvse ljubljeni sin in brat Joseph Fortuna V delovnik od 8:00 do 4:00 V soboto 8:00 do 2:00 Odprto na Zahvalni dan 8:00 do 2:00_ Dobra služba Ženska, ki bi hotela pomagati v kuhinji, dobi dobro službo v restavrantu na 6034 St. Clair Ave. (278) Pokojni je bil rojen dne 12. oktobra, leta 1887 v Marinči vasi, fara Krka na Dolenjskem. Ponesrečil se je dne 13. oktobra ob 6:45 uri zjutraj ter bil pokopan iz August F. Svetek pogrebne kapele po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. na Kalvarijo pokopališče dne 16. oktobra ob 9. uri dopoldne.. Pokojni je bil član društva Waterloo Camp No. 281 W. O. W. Tukaj zapušča globoko ža-' lujočega-brata Louisa in Antona ter v stari domovini mater, brata Adolfa in Cirila, ter sestri Johano, po-bčeno Blatnik in Frančiško, poročeno Kočevar in več bližnjih sorodnikov tukaj in v stari domovini. Najlepše se želimo zahvaliti vsem onim, ki so položili vence na krsto našega nezabnega sina in brata. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mrs. Mary Je-ram, Mr. in Mrs. Geo. Jeram, Mr. in Mrs. Frank Komar, Mr. in Mrs. Frank Koss, Miss Lucille Jeram, družina Sadar, E. 72. St.; družina Jacob Popek, Mr. in Mrs. Tony Gole, družini Frank Sibenik in John Jonzigar, društvo Waterloo Camp, No. 281 W. O. W., The Brothers of C. I. O., Local 196, Independent Lumber Co., New York Central Round House Boiler Makers, Nottingham New York Central Car Dept. Employees. Našo najlepšo in iskreno zahvalo naj prejmejo številni darbvalci za svete maše, katere se bodo brale v mirni pokoj blage duše. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mrs. Jack Janchar, Mr. in Mrs. H. Zalokar, Mr. John Janchar, Mrs. Rose Urbančič, Mr. in Mrs. Jim JanchaV, Mr. in Mrs. J. Macerol, Mr. Frank ,Macerol, Mr. in Mrs. Adler, Mr. in Kirs. Kone-stabo, Mr. in Mrs. Frank Skufca, Mr. in Mrs. Joe Sadar* Mr. in Mrs. Joe Sadar, "E. 72. St.; Mr. Frank Baznik, Mr. in Mrs. M'. A. Pugel, Mrs. Rudolph Baitt, Mr. in Mrs. Potočnik, Mr. in Mrs. Rupert, Mr. Edward Skebe, Mr. Stupar, Mr. Charles Skebe, Mr. John Jancigar, Mr. in Mrs. Jerele, Mr. in Mrs. Bersa, družina Chesnik, Mr. J. Sesek, Mrs. J. Hlad, Mr. Frank Peik, Mr. John Balish, Mr. Rudolph Cesnik, ' Najlepšo zahvalo naj prejmejo,Mi\ Zalokar Jr., Mr. John Zbačnik, Mr. John Konest&bo, Mr. Frank J. Koss, Mr. Jos. Globokar, Mr. Frank R. Skufca za brezplačno avtomobilsko vožnjo pri pogrebu na pokopališče in nazaj. Najlepšo zahvalo naj prejme monsignor Vitus Hribar za- opravljeno zadušnico in cerkvene pogrebne obrede. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetku za najboljšo postrežbo, veliko naklonjenost in lepo urejen pogreb. Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prišli pokojnega kropit, so pri njem culi, nas tolažili kot tudi oni, ki so pokojnega spremili na pokopališče k večnemu počitku. Končno hvala vsem za, vse, kar so pokojnemu dobrega storili. Dragi sin ter ljubljeni in nezabni brat. S žalostjo v srcu in žgočo so'lzo na očesu smo Te položili v veliko prezgodnji srob k snivanju večnega počitka in miru. Ob svežem grobu Ti žalostni kličemo: Spočij, se v Bogu do svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali:, MARIJA FORTUNA, mati. LOUIS in ANTON FORTUNA, brata. FRANCES FORTUNA, svakinja. LOUIS in DOROTHY FORTUNA, nečaka. Cleveland, O., 25. novembra, 1942. SKILLED OPERATORS BORING MILL (Horizontal and Vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL CRANE MAN HOOKER ON Plača od ure in overtime. Ako ste zaposleni v vojnem delu se ne priglasite. WELLMAN Engineering 7000 Central ............... . (277) MALI OGLASI Ugoden nakup Naprodaj je* hiša za dve družini, vsako stanovanje štiri sobe, 1384 E. 45. St. Hiša je prazna, se lahko takoj vselite. Hiša za 4 družine, stanovanja po 3 in 4 sobe, na E. 47. St. blizu St. Clair Ave. Proda se poceni. Vprašajte pri J. TisoVec 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair Ave. in 55. ceste. I' (279) Posebno naznanilo ! Začenši s 1. decembrom pa do konca decembra bo naša trgovina odprta vsak dan od 8 zjutraj do 8 zvečer. Ob sredah samo do opoldne. Danes -bo trgovina odprta do 7. zvečer in zaprta ves dan na Zahvalni dan 26. novembra. GRDINA HARDWARE 6127 St. Clair Ave. EN 9559 OPOMBA- Pišite imena razločno, Ni treba pisati vsega vojakovega, naslova, ker se njih naslovi vedno spreminjajo. Zaznamujte samo vojaško edinico, pri kateri služi, s tem, da napišete v dotični vrsti besedo "da, »lipa samo Cekirajte z navadno navpično Črto. Izrežite ta kupon in ga pošljite takoj, ali najkasneje do 10. decembra na. Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave.. Cleveland, O. ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU P so tile ljudje?" " 1'ahi seveda, zbirajo se na r Pohod zoper Navaje. Več P' menda bo." P ne de! Bliže se bova |la. zvedel bi rad, kaj bo i Shatterhandom in z dru-[ Na vsak način —." Nknil je. V gozdu je za-1 |jPZ stoterih grl zmagovi-l^lje. Globlje v soteski Fjfovarjalo drugo kričanje. Prihajajo —!" i p?" Pk| volk s svojimi ujet- ' I"1 z našimi prijatelji." f?od pa bi se bili vzeli? i prišli za nama —." i pkrž se kje s severa tudi i 1 gozdu. Od severa so i sodil po glasovih. i |;iva, da zveza, kaj bo z 1 Pti!<> ^ sta in zlezla do sten,. 1 Se dvigale navpično, do J 188 ;ie zdelo. Ob njih sta J pije in kmalu zagledala 1 ** številnih ognjev jezer- < a njegovem zapadnem s i.Je gorel večji ogenj in e p1 so sedeli poglavarji, ( pskih peresih jih je bilo : , ■Pomaknila sta se se j 1,1 obstala ob debelem, ni- > Vejami poraščenem drevakih sto korakov sta i pSljena od ognja pogla- i I; tedaj so prignali ujet- i so morali hoditi. Tes- ' ."jene vrste bojevnikov so i ^pjale, na čelu je ponos- 1 Veliki volk, divje krilni je donelo od vseh v j.v pozdrav. ' p,Plezati, bratranec?" je f jj Oroll prijatelju. I veverica! Saj sem bil *8 gozdarski pomočnik. ' H vprašaš?" drevo bi splezala, i Wa videla po taboru in j . °'je slišala." Posebno me ( r kam bodo djali ujet- . U 1 u^r spleza j va gori!" : i^nila sta se kvišku in se >ejevje. ^ v°lk je sedel med po-Ke. orlovska peresi so P1* v laseh. Zmagal je j al sramoto poraza, spet . U^ei*nositi. Ujetnike so (j. ■' Pred poglavarje, .^je je utihnilo, tudi po-:„31 So molčali. Velikemu , SQ sršale oči od mašče-Ij gotovo bi bil rad po-zmagoslavnem pohodu pohvalil, pa najstarejši JJ* le imel prvi besedo, pijivo je pogledoval si-; starec po ujetnikih in P je obviselo na Winne- |>si?» ga je vprašal. "Ali Eime in kako se imenuje L! Pes, ki je bil tvoj oče?" I je najbrž, da mu po-L^innetou ne bo odgovo-l^5 mirno je povedal polh ^Pačev: L.°5, me ne Pozna. je sleP L *'vi od nesnage. Jaz sem §j °u> Poglavar Apačev." 13 'polavar!" se mu je ro-"Crknjena ppdgana l^ 6 belokožci bodo umrli častna bo njihova !0|j ebe pa bomo vrgli tj ale i,,0' da te požrejo raki in 6 . Uf^o mirno je odgovoril \{l°Vni poglavar Utahov je ije ?vek, mnogo poletij in ^ «e šlo črez njegovo gla-zkušenj si je nabral, ( Vendarle zdi, da še ni do-oj^eten, ne ve, da se Win-(5|.ne da zasramovati nekaz-tt 0. Poglavar, Apačev bo |t| ■' vse muke, zinil ne bo, |LCa se ne da."' &. ! se je odurno nasmejal, p 1 lJ mi pa moreš? Zvezan it), gt&'avar naj pomisli, da je a .teč, zasramovati zveza-ri neoboroženega ujetni-L 'st°jno pa ni! Ponosen bojevnik ne bo govoril takih besed in stari poglavar naj sa- _ memu sebi pripisuje posledice, | če me ne bo nehal žaliti!" "Kake posledice? Ali je tvoj nos ked'aj vohal smrdljivega j šakala, ki ga niti mrhar ne ma- j ra? Tak smrdljiv šakal si ti! g Smrad, ki —." Več ni povedal. 2 S silnim skokom se je ponal ( Winnetou, se zaletel v starega, g ga prevrgel, ga osuval s peta- v mi v prsi in po glavi, pa se spet vrnil na svoje mesto. Krik groze in jeze je odjek- ,v nil po gozdu pa spet utihnil. ^ Slišati je bilo le Apačev glas: t "Winnetou ga je posvaril, pa £ stari poglavar se ni zmenil za svarilo. Nikdar več ne bo ža- r lil kakega Apača!" Poglavarji so planili na no- ^ ge in preiskali starega. Mrtev r je bil. Desna stran lobanje mu je bila prebita in prsni koš je bil vdrt. Z noži v rokah so se s drenjali bojevniki okoli mrtve- s ga poglavarja, srditi pogledi so g sršali na neustrašenega Apača. ^ Človek bi bil mislil, da bodo kar p zatulili in planili, pa njihov srd n je bil nem in povrh je še zapo-vedal Veliki volk: "Nazaj! Apač je ubil našega starega poglavarja, ker bi n rad umrl nagle smrti. Računal t je, da bodete planili nad njega in ga raztrgali. Pa uštel se je. f Umrl bo take smrti, kakršne še nikdar noben človek ni umrl. ^ Posvetovali se bomo. j Zavijte poglavarja v njego- n vo odejo in odnesite ga, da ne r bodo pogledi belih psov oneča-stili njegovega mrtvega tru- rj pla! Spravili ga bomo domov in vsi beli bodo umrli na njegovem grobu. Howgh!" j, Bojevniki so odnesli poglava- r rja, ujetnike pa so odvedli v ^ gozd, kjer je na jasi gorel ogenj. Povezali so jim noge in , jih položili drugega ob drugega. Šest rdečkarjev se je postavilo okoli jase za stražo. "Pojdiva!" je šepnil Droll. "Kam?" , ^ "K ujetnikom." ^ "Zastraženi so!" "Kaj za to! gest rdečkarjev 1 okoli take velike jase ne pome-ni nič! In samo eden ogenj gori in še tisti bo ugasnil! Kar pojdiva! Rešiti jih mo- c rava, pa naj stane, kar hoče!" * Splezala sta z drevesa. Prav ^ tedaj so nosili zaplenjeno oro- j ž je in drugo imetje belih na kup pred poglavarje. Bojevnikov ni bilo mnogo videti. Pač pa so zadoneli iz gozda čudni, j zategli glasovi, petju podobni. 1 "Ali veš, kaj to je?" ?je vprašal Droll tovariša, ko sta čepela na zadnjih vejah. "Zalostinke za starim — ?" "Da." \ "Cisto dobro! Naj jih le pojejo! Se vsaj za naju ne bodo utegnili zmeniti, ko bova lezla k ujetnikom. Sicer pa. so se tudi drugi že razlezli po gozdu, le poglavarji se še posvetujejo. Položaj je ugoden! Kar zleziva na tla!" "Jaz bom lezel naprej!" . "Ti —? Zakaj pa ti?" "Ker sem bolj vajen divjega, ! zapada in posebej še zalezova-i nja." "Le nikar si nič preveč ne do- 1 mišljuj! Pa moj ljubljeni bratranec 2 si in danes sem te našel —. Naj i bo! Pustil te bom naprej. Ce ti - bo slaba predla, le kar zini, koj , ti prihitim na pomoč!"_ VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, j bodisi izvlečenje zob, puljenje ,, zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo-pri dr. i. Župniku, ne da bi zgubili pri a tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča, e Uradnfnaslov: I- DR. J. V. ŽUPNIK i- vhod na'62. cesti, Knausovo po-n I s lop je. (Nov. 25, 30) PRIPOVEDKA i (Po narodnih motivih spisal j Fr. Ks. Meško.) ^ VV\*V*VWVVW t Psyhofagos je sedel na klo- ^ pi pri veliki zeleni peči. Tomaž i; je čepel na nizkem trinogatem s stolcu. Ni delal. Z rokami si p je podpiral koščeni obraz in p zamišljeno je zrl skozi odprto okno ven na vrt. Sredi sobe je d stala Neža. Sedaj je pogledo- Zi vala moža, sedaj tujca. Vsi so nekaj. časa molčali. "Verujte mi, oča," — je po- t< •vzel tujec — "verujte mi, zadovoljni bodete z menoj. Šiva- či ti znam dobro, in pokoren in _ poslušen vam tudi bom." d "Prav rad, prijatelj, prav v, rad bi te sprejel. A za dva bo- p de težko dovolj dela. Glej, ali n bi ne kazalo, vstopiti pri kakem mojstru v večjem kraju ali pa -j kje v mestu?" j, "Ne, oča! Glejte, mesta sem se že naveličal. Bridke skušnje T so me zadele v mestu, in zato v ga ne maram več. Rad bi imel ^ kje mir in pokoj. Ravno tukaj pri vas bi bil pripraven kraj za j me." jj "No, pa ga vzemi, Tomaž!" "A kaj — če pa ne bo dela ?" ^ "Bo že! In ti se lahko včasih malo odpočiješ. Dovolj si se že trudil." ' "Ne — zavoljo odpočitka bi j pač ne potreboval pomagača." "A glejte, ubog sem — in ni- ^ kjer ni dela. Če pa ni dela ni ^ jela. In od gladu umreti tudi J( ni prijetno — beračil pa ne bi £ rad." "Ne bodi tako trdega srca. ? Tomaž!" ^ Cevlj ar je zdihnil. t "Pa bodi v božjem imenu! j( Nekaj dela menda bo in jesti — v; mislim — tudi toliko, da od ;{l gladu ne umreijig,',' Tafko je Psyhofagos postal q čevljarjev pomočnik. . . . a i Novi pomočnik Tomažev, z: Ivan — to ime si je namreč hu- n dobec pridjal, ko je stopil v g službo, je bil tih in miren mla- gi denič. Tomaž in Neža sta bila prav zadovoljna z njim. Le eno jima ni ugajalo: Ivan ni hodil -v cerkev. Ko stavga v začetku _ vprašala za vzrok, je nagrban-čil čelo v skrivnostne gube ali pa je žalostno pobesil glavo, a r vzroka ni povedal. Ljudje so q govorili, da je "luterš-vere." A 7 temu so se kmalu privadili, ker jim je sicer bil po godu. Čevljar in žena sta pač na tihem zdihovala; a bila sta premeftka, da bi ga še nadalje nadlegovala. Delal je pridno in dobro. Delal pa je po mestni in najnovejši šegi. In kmetje so se čudili. Starejši so menili, da so take novotarije nepotrebne. "Čemu to? Tomaž nam dela že petnajst let, in vedno nam je delal dobro. Sedaj pa si hipoma vzame pomočnika. In ta nam dela vse drugače, kakor da bi s prejšnjim delom ne bili zadovoljni." v Mladina pa je hvalila novo delo. To je bolj prijalo njenemu napuhu in bahatosti. In ker je bila mladina bolj glasna," je prevladalo njeno mnenje. In po vasi so govorili, zakaj da si Tomaž že davno ni omislil mladega pomočnika. ' "On se je že postaral!" ! Tudi $ sosednjih (vasij so • prihajali ljudje, da jim je To-maŽ, ali bolje Ivan, delal obu- - tel j. Delo se je kupičilo, in ž njim je rastel Tomažu tudi za-siužek. In' to je hudobec hotel. e "Sedaj postane ali napuh- - njen ali pa se mu vzbudi v srcu •. nevošljivost in zavist do mene. •i A naj se- zgodi to ali ono, če ga - le enkrat dobi kaka strast v 1. svoje pesti, potem že poskrbim, da se ji več izlepa ne izvije. In potem se zaplete še v druge; 1- iz ene se jih porodi cela truma.' ) " A Psyhofagps se jev bridko Pra^V lepa &ah*Oala Pripoznanje gre z namenom zahvale. Po preteku treh let se moramo tudi mi zahvaliti našim prijateljem za naklonjenost, za vsa naroČila, za vse priznanje, ki ste ga nam tekom*treh let naklonili. . Zahvalni dan bo j-utri. Tedaj bo tudi minilo tri leta, kar smo zopet pričeli s prodajo vina. Z zahvalo vas obenem prosimo, da nas pridete obiskat, ker vam bomo postregli z najboljšim vinom. Se priporočamo A. KOROŠEC 6629 St. Clair Avenue Priglasite vojake za božično številko Ime in priimek .........................>•................................................•••••••............................... Služi pri: TJ. S. Army .................. nW .................. Marines .................. Coast Guard.......... Air Corps.......... Merchant Marine..,....... ImS in priimek dekleta ................................................................................................ Služi kot: Nurse ...................... WAAC ...................... WAVE ...................... Ime in naslov staršev ali sorodnikov ......................................■•••............................ Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 49. leto Članstvo 38,200 Premoženje $5,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.24% Če hočeS dobro sebi in svojim draKim. zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ *a smrtnine. razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje olu-ilje. IS. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. » t - \ K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi fclan aU članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote. ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega Žalujoči ostali: Cesar se takoj obrne proti Joahimu Hendel, po celi deželi znanemu možu, čegar bogastvo krasi mizo. Ta stoji pred njim zelo visok, širokoplečat, široko-prsat; na Upognjenih cesarjevih prsih se zvija oranžnobar-veni, z zlatom in biseri obloženi jopič v globoke gube. "Gospod Joahim, videl sem Vas že včeraj pri sprejemu pri mestnih vratih; imeli ste mestni meč. Ste-li sodnik?" "Samo danes. Namestnik sem, Vaše Veličanstvo." Trdo in mrzlo, kakor jeklo zveni Hendelnova beseda. "Kozma Mon je sodnik po Kirnerjevi smrti. Bolan Ježi." Klezel stisne ozki ustni ... Namestnik sodnikov . . . Bog in naši komisarji naj zabrani-jo, da v resnici ne postaneš . . . Cesar nekoliko premakne zlati klobuk ter reče: "Sprejem in današnje razvedrilo, k. čemur ste toliko in tako sijajno pripomogli, je prav všeč meni in cesarici, za kar se Vam milostno zahvaljujeva. Vi imate trgovino z jeklom in na prav poseben način izdelujete jeklene nože, škarje in druge enake stvari. Gre trgovina dobro?" "Da, poklical sem iz Avgs-burga Blimbelhuberja; ta dela zame; nad njim je moj mojster. Toda moj glavni izdelek so kose, sedaj tudi armature (orožje). V Avgsburgu pravijo, da sem jim nevaren tekmec. Orožje pošiljamo daleč tja v Poljsko. Z mojimi kosami iz ■ "Vaše Veličanstvo! Angle^ škemu kralju bi računal tisoč ginej (angleški cekin); francoskemu kralju bi računal osemsto dublon (španski cekin). Vašemu Veličanstvu pa cele armature ne bom prodal draže, kakor je prodal Ivan Pempfljn-jer svojo zvesto kri za rajnega cesarja Ferdinanda. Računal bom samo spremstvo, drugega nič. Topove bo dobavil moj nečak iz Piraha; sam naj pove, koliko zahteva." Okrenil se je po svojih nečakih, ki so po predstavljanju stopili nazaj. Hendel iz Piraha, veliki kot-lar in livar, ki mu je nekoliko belo namešana rdeča brada kakor ogenj plamenela okoli trdega rudarskega obraza, pocep-ta nekoliko z nogo ter reče: "Kulevrine (dolge topove), to je najboljša oblika, vse enega kova — bron napraviti trd kakor jeklo, je naša skrivnost; cev stane trideset goldinarjev," Joahim ga prekine: "Toliko bi zahteval od mene; za Veličanstvo so zastonj." Zastonj! Štiri dolgi topovi— Tako govori le, kdor im(a knežjo moč. Začudeno stegujejo cesarjevi dvorniki vratove, škof Klezel iz Dunajskega Novega mesta se namrdne. Še za trenutek ga ne zmeša ta velikodušnost, za katero preži zahrbt-nost. 360 prsnih oklepov, 4 topove zastonj! Vse zastonj! Za nemške vojaki ni nobenega der narja, Kakšno gospodarstvo! Kaj bo Hendel za vse tp zahteval! Previdnost, -cesar," previd- nost. . . . Ne zna vladati, kdor se ne zna hliniti.f— Cesarjeve oči se iskre. Jezdeci v štajerskem železju pekečejo kalkor groni mimo njeg^i in teptajo Nasaf Bejevo glavo. "Gospod Joahim Hendel!" Tako prijazno ne govori niti z nadvojvodo Albertom, niti z nadvojvodo Karlom. "Ponujajte mi, kar znašajo davki cele kronovine. Hvala Vam! Pem-flinger je bil vrl mož, pa kri ni zastonj, Vaš cesar in kralj ne sprejema zastonj darov in, če ničesar ne zahtevate za* armature, zahtevajte kako milost zase ali za svojo hišo; Vaš cesar in kralj jo Vam podeli." Vsa dvorana je vlekla na uho, petje je utihnilo; globoko spodaj pa šumita reki, kakor bi besneli zli duhovi, ker je cesar tako milostiv. Joahim Hendelnova roka počiva na onik-sovem mečevem ročaju. Kakor kladivo padajo njegove besede: ' (Dalje prihodnjič/ Kupujmo obrambne obveznice in znamke! Slovenjega Garstena (kraj na Gornjem Avstrijskem) pa kose žito švicarski Valižam in Bur-guntfci." "Vi širite daleč po svetu čast in slavo mesta Štajra. Vedite, dSi nam je to zelo všeč. Slišal bi rad, če bi pošiljali armature (orožje) tudi na Ofersko." "Če Vaše Veličanstvo teko želi, se bo zgodilo." Srebrni komornlk je prišel s sadjem in vinotoč je prinesel v srebrnem vrču škrlatnordečega Mepahtalca. Najmilostivejša gospa je segla po sadju. Cesiar je odmaknil njeno belorožnato roko od krožnika ter je rekel: "Ne melon, te delajo mrzlico, Vašja ljubeznivost naj vzame breskve." Pokorno je nesla breskev k ustnicam, pa je nekako skrivaj in s strahom opazovala Hen-delna — saj to je novoverec, in novoverci so cesarjevi sovražniki! — Cesar pa je milostno, zelo zaupno rekel mogočnemu novovercu: "Joahim, govoril sem o Ogrski. Sultan je poslal iz Braše-va poslanstvo, da bi Sakse pregovoril, naj mi odpovedo zvestobo in njemu prisežejo pokorščino; to je obupno delo, od katerega ne bo imel drugega kakor sramoto in škodo. Ne zaradi pogana in njegovega divjanja, marveč v proslavo krščanskega imena hočemo pa vzhodu pri Kaniži zgraditi dve novi trdnjavi; v Železnem naj bo vežbališče za lahko oborožene jezdece, nemške vojake, da branijo Kanižo. Če preskrbite za Kanižo celo armaturo (orožje) za 180 težko oboroženih jezdecev, in polovično za 180 dra-goncev, vrhutega še štiri dolge topove za lokostrelce, koliko boste zato zahtevali?" Cisto in, jasno, kakor bi pel čaroben ptič, doni s pevskega odra solospev: "Stajbiliam thro-num — Utrdil bom prestol." Ko sladko doni spev, govori Joahim Hendel in njegove besede zvene najvišjemu gospodu lepše kakor piščal, trobenta ali violina: OBLAK MOVER Se -priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vjašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. r 6122 St. Clair Ave. HE 2730. ANGLEŠK0-SL0 VENSKEGA BERILA ENGLISH-SLOVENE BKADEB" kateremu je znižana cena in stane samo: $ 2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. JVaznanilo in Z^ah*Oala V bridki žalosti in z globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc bil naši družini prizadet bridki udarec, ko je Bog poklical k sebi in smo izgubili iz naše srede preljubljeno i" nikdar pozabljeno dobro mater N Terezija Kostanjšek ROJENA MAUSAR ki so prevideni s svetimi zakramenti mirno v božjo voljo vdani zatisnili svoje mile oči in za vedno v Bogu za* spali dno 20: oktobra 1942. Doma so bili iz vasi Praproče, fara Št. Rupert na Dolenjskem. Po spremstvu iz žalosti v cerkev impq opravljni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo jih položili k večnem počitku dne 23-oktobra 1942 na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo globoko hvaležni prisrčno zahvaliti Rev. Max Sodji za obiske v bolezni in za opravljeno slovesno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. Enako se želimo tudi prisrčno zahvaliti.Rev. Andrew Andreju in Rev. Louis Bazniku za asistenco pri sveti maši. Prisrčno zahvalo želimo izreči vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jih obiskovali ♦ bolezni, posebna prisrčna zahvala pa vsem, ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo in nam na en način ali drugi kaj dobrega storili v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih, kakor tudi vsem, ki so jih prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so v blag spomin pokojni okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: družina Mr. in Mrs. Martin Kostajnšk, Mrs. Mary Ansjlovar in sin, družina Mr. in Mrs. Frank Russ, družina Mr. in Mn. Anton Mausar, Mrs. Mary Marolt in sinovi, družina Anton Grdina, Mr. in Mrs. Joseph Russ družina, Mr. in Mrs. Chas. Ter'cek, Mr. in Mrs. Joseph Anslovar, Mr. in Mrs: Louis Opalek, Mr. in Mrs. F. Phillips, Mr. in Mr3. Jamek1 Merhar, družina Ogrin, Hecke-Ave., družina Johh PttfSe, Helen in AI Merhar, Fay in Dolly Ziipanclc, Mrl in Mrs. Joseph Hrovat, družina Ant1 ' družina Frank Svigel, E. 60 St., Mr. in Mrs. Anton^"' lenc, Mr. in Mrs. Mohorcic, Syracuse Ave., Mr. in J® Frank Majer, družina Smerdel, E. 167 St., Mr. in ' Anton Kosel, družina Bizjak, Mr. Frank in Ida K»s° ^ Mr. in Mrs. Nick Radlich, družina Frank Zobec, f" Cent* St., družina Smole, Stanard Ave., Zakrajšek in -- ^ družine, družina Ferdinand Misic, Mrs. Sterle, Rd., Mr. in Mrs. Glavich, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Trunk, Mr. in Mrs. Henry Laurich, družina Anton dervol, Mr. in Mrs. Frank Zupančič, E. 51 St., M*"5, na Legan, Dr. James Seliskar, družina Jim 2upan^ Bonna Ave., družina Damjan Tomazin, E. 74 St.» Michael Hribar, družina Fortuna, E. 47 St., Mrs-Burdelick, Miss Ann Budan in Mrs. Antonia Tan Mr. in Mrs. Fertak, društvo sv. Neže št. 139 C. K. ° ftavno tako želimo izreči prisrčno zahvalo vsentprj so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolag0 pogrebu. Nadalje se želimo prav iskreno zahvaliti član* društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, dru»tv® Neže št. 139 C. K. of O., društva Presvetega Srca ^ rije staro, podružnice št. 25 SŽZ in Oltarnega drUSjc. fare sv. Vida, ki so jih obiskovale v bolezni in »c ležite skupne molitve ob krsti pokojne in jo tako ^^ spremile v cerkev in do groba. Posebno se lepo ** .fl Ijujemo članicam, ki so nosile krsto ter jih sprem"«5 položile k večnemu počitku. ^ Iskreno zahvalo naj sprejme pogrebiii zavod . na in Sinovi za vso prijazno in postrežljivo naklonJ in za lepo urejen pogreb. ker Preljubi jena in nikdar pozabljena skrbna mati, storili ste vse najboljše za nas in žalostna so naša Vas ni več med nami in ko smo ob krsti zbrani zadnjič gledali Vaš mili obraz, nas je tolažila le misel, da se Je končalo Vaše zemeljsko trpljenje in legli ste utrujeni k večnemu počitku. V ljubezni in hvaležnosti Vas b° ohranili vedno v sladkem spominu in v molitvi prosimo ljubega Boga, da naj Vam obilno poplača in naj pode" ši dobri materi večni mir v zasluženem večnem počitku »n nebeška luč naj Vam sveti. ANTHONY, JOSEPH in Corp. PAUL v U.S. Army, sinovi ROSE poročena Kosir, in MARY poročena Meehan, hčere s FRANK KOSIR in JAMES MEEHAN, zeta FRANCES ALICE KOSTANSEK in FRANCES KOSTANSEK, sinahe DOLORES, ARLENE in FRANCES, vnukinje JIMMIE, PAUL in FRANK, vnuki V stari domovini zapušča žalujočega brata Janez Mausar Cleveland, Ohio, 25 oktobra 1942. fie.-. piifctffci? iti. <:■ •. 7,. . -. i. -'i . . >'■ ., ■ v ■ ; ' . . - -___ ____ _ Mi JUNAKINJA IZ ŠTAJRA if"-;:: "V * . -t f A PREVEL DR. JOS. JERšE