ABONMAJSKA KAMPANJA 2013/14 7 programskih kombinacij, 18 umetniških sledi: izberi pot svojega srca! Informacije in vpisovanje abonmajev pri blagajni v ulici Petronio 4 Urniki: pon. 10.00-15.00/1 7.00-20.00, tor-pet 10.00-15.00 www.teaterssg .co m Primorski št. 259 (20.887) leto LXIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 Šport M. TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 9. DO 16. STRANI ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 5. NOVEMBRA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Zgled Mladih Benečanov upravam Dušan Udovič Pred par tedni smo poročali o skupini Mladih Benečanov, ki se je neke sobote oborožila s kemičnimi čistili in opravila akcijo čiščenja popackanih krajevnih tabel z večjezičnimi napisi. To so opravili demonstrativno in pri belem dnevu, vsakomur pred očmi, kot se za civilizirano pobudo spodobi. O svoji pobudi so obvestili javnost in pristojne oblasti. Vse je potekalo v popolnem nasprotju z mazaškimi akcijami, v katerih so se običajni »pogumni neznanci« v zavetju noči spravili na slovenska in furlanska imena krajev v Nadiških dolinah, mimogrede pa je nastradal tudi kak italijanski naziv. Bolj jasnega sporočila, da si želijo prihodnosti v znamenju sožitja in spoštovanja različnih jezikov in kultur, Mladi Benečani niso mogli dati. Njihova pobuda ni ostala neopažena in tako so včeraj doživeli sprejem pri predsedniku videmske pokrajine, sprejem z zahvalo in odobravanjem, kar je za videmsko pokrajino pomembna stvar. A mladi so v dokument, ki so ga prinesli s seboj, tudi jasno zapisali, kolikšnega pomena je pri uveljavljanju sožitja kultur ravno vloga uprav, tudi videm-ske Pokrajine, kjer še vedno sedijo tudi ljudje brez ustrezne občutljivosti za ta vprašanja. Postavitev štirijezičnega napisa na pročelje videmske ustanove bi bil lahko lep pokazatelj, da se stvari premikajo v pravo smer. Tokrat po zaslugi mladega rodu Benečanov, kar je še zlasti razveseljivo. MARINI GH I CsfM^eglOM/ 1 GANT CANADIENS^ WOOLRICH ■ ::JHH K i "V H A ibñAn Trg Covour, 25 34074 - Tržič Tel in F« 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnem parkirišču rim - Danes v parlamentu o telefonskem pozivu Ligrestijevi Ministrica Cancellieri: »Zanima me le resnica« videm Na Pokrajini kljub vsemu štirijezični napis? redipulja - Poziv predsedniku senata »Ne rušite, kar smo mi zgradili« REDIPULJA - »Ne rušite tega, kar smo mi zgradili!« S temi besedami je bivša partizanka in prejemnica dveh zlatih kolajn za vojaške zasluge Paola Del Din Carnielli apelirala na predsednika senata Pietra Grassa, ki se je včeraj - ob dnevu italijanskih oboroženih sil in državne enotnosti -udeležil tradicionalne svečanosti pri kostnici v Redipulji. Na 17. strani PRI AVT0CENTER NOVAK d.o.o. v SEŽANI VAM NUDIMO: zamenjavo zobatega jermena Na motorjih AKCIJSKA CENA 1.28 365 € 1.2 16V 394 € 1.616V 436 € 1.5 dci 456 € 1.9 dci 414 € 2.2 dci 353 € Akcijska cena zajema 15% popust na material in storitev (zamenjava garniture zobatega jermena, jermena alternatorja, hladilne tekočine 4I, vodno črpalko in delo). Akcija velja do 31.12.2013. RENAULT STORITEV AVT0CENTER NOVAK SEŽANA WWW.REN0-SEZANA.SI, TEL: 00386/57312490 RENAULT RIM - Dobršen del razprav na italijanski politični sceni je včeraj potekal v znamenju pravosodne ministrice Annamarie Cancellieri, ki bo danes v parlamentu poročala o svojem telefonskem pogovoru z obsojeno podjetnico Giulio Li-gresti, preden so za slednjo zaradi slabega zdravstvenega stanja odločili pripor na domu. Kar zadeva gospodarski položaj v državi je prišla v ospredje različna ocena zavoda za statistiko Istat in ministra za gospodarstvo Fabrizia Saccomannija. Na polični ravni se je na eni strani nadaljevalo polemično vzdušje v konkuriranju za mesto sekretaria v Demokratski stranki med Giannijem Cuperlom in županom Firenc Matteom Renzijem. Na drugi strani pa je pri Ljudstvu svobode izstopal Angelino Alfano s predlogom o promar-nih volitvah za vodstvo stranke. Na 2. strani ccee - Posvet o veri in karitativni dejavnosti Usmiljenje - izziv in misija Cerkve TRST - V hotelu Excelsior se je včeraj začel tridnevni seminar posvečen vprašanju izkazovanja vere preko usmiljenja, ki ga prireja Svet evropskih škofovskih konferenc (CCEE). Med včerajšnjimi gosti je bil predsednik Italijanske škofovske konference kardinal Angelo Bagnasco (na sliki), ki se je z novinarji zaustavil pri vprašanju naraščajoče revščine in vlogi Cerkve oz. župnij pri pomoči družinam vernikov. Na 5. strani gorica - Kino Za Zorana že deset tisoč gledalcev GORICA - Za film »Zoran, il mio nipote scemo« (Zoran, moj nečak idiot) vlada v Gorici in tudi drugod po deželi veliko zanimanje. Med vikendom si ga je v Furlaniji-Julijski krajini skupno ogledalo 10.420 ljudi, skupaj s kinodvorana-mi v Rimu in Milanu je zaslužil 95.690 evrov, kar ga za zadnji konec tedna postavlja na drugo mesto lestvice po povprečnem številu gledalcev na predvajano kopijo filma. Na 19. strani VIDEM - Predsednik videmske pokrajine Pietro Fontanini je na srečanju s skupino mladih Benečanov in svetnikom Fabriziom Dorbolojem (na posnetku) dopustil možnost, da na pročelju pokrajinske palače v Vidmu postavijo štirijezični napis v italijanščini, furlanščini, nemščini in slovenščini. Pokrajinski svet je sicer možnost (predlog je dal Dorbolo) to pred nedavnim zavrnil, češ da slovenščina in nemščina nista dovolj razširjeni v pokrajini. Mladi Benečani so Fontaniniju izročili spomenico o pomenu večjezičnosti. Na 3. strani Bo ladja Triglav sploh odplula do Lampeduse? Na 3. strani Čok: V tržaški DS ni nepravilnosti Na 4. strani Gurian: bivši delavci so od februarja brez plače Na 4. strani Boris Pahor ima doprsni kip Na 6. strani Gorica čaka na denar iz sklada Pisus Na 17. strani ODPRTO VSAK l)AN Of) ï>0 22M (ludí subotCn nedelj v in |ir^nike) >vwm,.ntncs-planLt.com Tel.: ÜCJSí Hl 0S9 OfrO v O ^AKL POYALKI CENI kARSIKA, ÎTJtHWVA I, SÉÍ\> \ O F——m ■—_ (elös)^ ►TRAJNO ODSTRANJEVANJE DUVK •POMLAJEVANJE KOŽE ► ODSTRANJEVANJE ilLNEH NEPRAVILNOSTI ►ODSTRANJEVANJE PIGMENTNIH NEPRAVILNOSTI SaJon; UF. Petfa Kozle rja 18, Sežana BREZPLAČEN PREIZKUS STORITVE Arifc* Info,; 003S6 41 Ô73 550 9771124666007 2 Torek, 5. novembra 2013 ITALIJA, SVET rim - Danes bo poročala v parlamentu o »zadevi Ligresti« Ministrica Cancellieri: »Ostala bom le, če bom dobila polno zaupanje« RIM - Dobršen del razprav na italijanski politični sceni je včeraj potekal v znamenju pravosodne ministrice Annamarie Cancellieri, ki bo danes v parlamentu poročala o svojem telefonskem pogovoru z obsojeno podjetnico Giu-lio Ligresti, preden so za slednjo zaradi slabega zdravstvenega stanja odločili pripor na domu. Na polični ravni se je na eni strani nadaljevalo polemično vzdušje v konkuriranju za mesto se-kretaria v Demokratski stranki med Giannijem Cuperlom in županom Firenc Matteom Renzijem. Na drugi strani pa je pri Ljudstvu svobode izstopal Angelino Alfano s predlogom o promarnih volitvah za vodstvo stranke. Ministrica Cancellieri je včeraj v Strasbourgu na tiskovni konferenci povedala časnikarjem, kako je prišlo do n jenega zanimanja za podjetnico Giu-lio Ligresti, ki je bi la v zaporu v slabem zdravstvenem stanju. Cancellierijeva je dejala, da jo zanimajo izključno dejstva in v zvezi s temi je pripravljena odgovarjati. Povedala je, da se ni nikoli zanimala za izpustitev na svobodo, in to kogarkoli, nikdar ni naredila nič, kar bi presegalo njene pristojnosti. Po mnanju pravosodne ministrice je najpomembnejša stvar stabilnost vlade. V tej bo kot ministrica ostala samo, če ji bo potrjeno polno zaupanje. Ne bo pa »polovična ministrica«, v tem primeru naj si najdejo koga drugega. Cancellierijeva je povedala, da bo danes v parlamentu podrobno odgovorila na vse krivične obtožbe na njen račun. Dodala je, da med njenim primerom in primerom »Ruby« ni nobene zveze, prav tako tudi ne z njenim sinom, ki so ga poskušali povleči v afero, a je - tako ministrica - dovolj star, da ji zanj ni treba skrbeti. Ministrica, katere odstop zahteva Gibanje 5 zvezd, bo danes popoldne govorila v senatu in v poslanski zbornici. Medtem so se včeraj nadaljevale polemike znotraj Demokratske stranke kar zadeva priprave na primarne volitve za vodstvo stranke. Po opravljenem velikem številu pokrajinskih kongresov Giannija Cuperla podpira 49 pokrajinskih tajnikov stranke, medtem ko jih Mattea Renzija podpira 35. En tajnik podpira Pippa Civatija, sedm pa se jih ni opredelilo. Takšno je trenutno stanje, medtem pa se nadaljuje tako imenovana »vojna izkaznic«, glede katere so bile ugotovljene številne kršitve po vsej državi, zlasti na jugu. O tem se bo moral zdaj izreči vsedržavni sekretar Guglielmo Epifani. Polemike pa pretresajo tudi desnico, oziroma stranko Forza Italia, kjer se je Angelino Alfano včeraj nedvoumno opredelil za primarne volitve za vodstvo stranke. Temu nasprotuje lider ekstremistov v stranki Raffaele Fitto, ki je odgovoril, da bo o vsem odločal Berlusconi kot dejanski lider stranke. } Ministrica za pravosodje Annamaria Cancellieri ansa rijad - Ameriški državni sekretar skuša pomiriti jezo Savdske Arabije Kerry na bližnjem vzhodu Kerry je svojo turnejo v nedeljo začel v Kairu, ustavil se bo še v Izraelu, na Zahodnem bregu, v Jordaniji, v Združenih arabskih emiratih, Alžiriji in Maroku. RIJAD - Ameriški državni sekretar John Kerry je včeraj v Rijadu skušal pomiriti jezo Savdske Arabije zaradi ameriške neodločnosti v Siriji. Na drugi postaji svoje bližnjevzhodne turneje je zagotovil, da imajo ZDA in Savd-ska Arabija isti cilj glede Sirije. ZDA »ne bodo brezdelno stale ob strani«, medtem ko sirski režim napada svoje ljudstvo, je poudaril.Kerry je na skupni novinarski konferenci s savdskim zunanjim ministrom, princem Saudom al Faisalom, poudaril, da imata obe državi v zvezi s Sirijo isti cilj. »Ne bomo brezdelno stali ob strani, medtem ko sirski predsednik Bašar al Asad še naprej uporablja orožje« proti svojim ljudem, je zagotovil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Kerry in princ Saud ansa Ameriški državni sekretar je sicer po poročanju nemške tiskovne agencije dpa priznal, da med državama obstajajo nekatere »taktične razlike« pri odgovoru na vprašanje, kakšna bi bila najboljša pot za končanje sirskega konflikta. A je odnose med ZDA in Savdsko Arabijo označil za »strateške in trajne«. Princ Saud pa je poudaril, da predlagana mirovna pogajanja, na katerih naj bi dosegli diplomatsko rešitev 31 mesecev trajajočega sirskega konflikta, ne morejo trajati večno. Savdska Arabija se po njegovem zaveda pomena pogajanj za rešitev krize, a pogovori ne morejo potekati v neskončnost. Savdska Arabija, ki odkrito podpira sirske upornike, po njegovih besedah želi rešitev, ki bi prinesla »konec tragedij«. Dodal je še, da se sirska opozicija še ni odločila, ali bo sodelovala na načrtovani mirovni konferenci v Ženevi. »Če bodo sodelovali, bodo Sirci pokazali svetu, da miru dajejo priložnost,« je dodal. Kerry je skupaj s svojim savdskim gostiteljem pred medije stopil po približno dvournem srečanju s savdskim kraljem Abdulahom. Srečanje je bilo med drugim namenjeno pomiritvi Rijada, ki je na ZDA jezen zaradi nepripravljenosti na vojaško posredovanje v Siriji. Savdska Arabija je nedavno odmevno zavrnila sedež v Varnostnem svetu ZN, na katerega je bila izvoljena. Kot enega od razlogov je navedla oceno, da svetovna organizacija ni sposobna končati državljanske vojne v Siriji, ki je zahtevala 120.000 življenj. Kerry je svojo bližnjevzhodno turnejo v nedeljo začel v Kairu, med drugim pa se bo ustavil še v Izraelu, na Zahodnem bregu, v Jordaniji, v Združenih arabskih emiratih, Alžiriji in Maroku. Vmes bo obiskal tudi Poljsko. (STA) priština - Uradni izidi nedeljskih lokalnih volitev še niso znani Čakajoč na volilne izide prepiri med kosovskimi Srbi in Beogradom PRIŠTINA / BEOGRAD- Medtem ko izidi nedeljskih lokalnih volitev uradno še niso znani, so se med Srbi na severu Kosova ter med njimi in Beogradom vneli ostri prepiri glede tega, kdo je kriv za nedeljske nasilne incidente na voliščih v severnem delu Kosovske Mitrovice ter kdo dela v dobro srbskega naroda in kdo ne. Srbski minister za Kosovo Aleksandar Vulin je včeraj ocenil, da bo načrtovana Skupnost srbskih občin na Kosovu - to predvideva aprila letos pod okriljem EU doseženi dogovor o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino - sedaj lahko oblikovana po zaslugi velikega odziva Srbov, ki živijo na Kosovu južno od reke Ibar. Obenem je dejal, da so nasilni incidenti, zaradi katerih so morali predčasno zapreti več volišč na severu Kosovske Mitrovice, »edino, kar moti«. Medtem ko so se ostali kosovski Srbi v nedeljo množično udeležili lokalnih volitev, je bila udeležba v štirih večinsko srbskih občinah na severu Kosova veliko nižja. Poleg tega je na več voliščih na severu Mitrovice izbruhnilo nasilje. Predstavniki volilne liste Državljanske pobude Srbska, ki je Srbe pozivala na volišča in ki jo podpira vlada v Beogradu, so zaradi nasilni incidentov že v nedeljo zahtevali ponovitev volitev na severu Kosova. Krivdo za izgrede so pripisali predstavniku Demokratske stranke Srbije (DSS) v Mitrovici Marku Jakšicu, piše hrvaška tiskovna agencija Hina. Jakšic je na to odgovoril s ponovitvijo obtožb, da predstavlja aprila v Bruslju doseženi dogovor izdajo, da je vlada v Beogradu izdajalska ter da je Beograd pričakoval, da bodo kosovski Srbi z udeležbo na volitvah »oblasti oprali te izdaje«. Za napad na volišča v Mitrovici je obtožil privržence srbske žandarmerije v civilu, kar pa so na notranjem ministrstvu v Beogradu, pod okriljem katerega ta deluje, zanikali. DSS nekdanjega srbskega premiera Vojislava Koštunice nasprotuje procesu približevanja Srbije EU in je bila na čelu kampanje za srbski bojkot nedeljskih lokalnih volitev na Kosovu. Pri tem se ji je pridružilo še več skrajnih nacionalističnih organizacij, zvez in gibanj. Državljanska pobuda »Srbska« je medtem razglasila zmago v vseh šestih večinsko srbskih občinah v osrednjem delu Kosova. Tudi v drugih 14 občinah, v katerih je nastopila s svojimi kandidati, naj bi se odrezala bolje od ostalih srbskih list. Volilna udeležba Srbov v osrednjem Kosovu je bila sicer v nedeljo 53-odstotna, ponekod celo več kot 64-odstotna, še piše Hina. Po navedbah kosovske volilne komisije se je nedeljskih volitev udeležilo slabih 46 odstotkov volilnih udeležencev - za približno 100.000 več kot na volitvah leta 2009, v katerih sever Kosova ni sodeloval. Komisija je sicer že objavila delne izide volitev, a ne za štiri večinsko srbske občine na severu Kosova (Mitrovica, Zvečan, Zubin Potok in Le-posavic), kjer so v nedeljo izbruhnili izgredi. Komisija se tudi še ni izjasnila, ali naj volitve na severu Kosova ponovijo. Po neuradnih izidih je največ, dobro tretjino vseh glasov na Kosovu v nedeljo prejela Demokratska stranka Kosova premiera Hashima Thacija. Na drugem mestu, a ne z velikim zaostankom, je pristala največja opozicijska stranka Demokratska liga Kosova, na tretjem z okoli 17-odstotno podporo Zavezništvo za prihodnost Kosova, na četrtem pa gibanje Samoopredelitev. Thaci je včeraj ocenil, da so tokrat prvič tudi na severu Kosova pripravili poštene in demokratične volitve ter da so bili v treh tamkajšnjih občinah izvoljeni legitimni srbski predstavniki, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Edina izjema je bil sever Mitro-vice, »kjer so kriminalne skupine preprečile miren potek zaključka volilnega procesa«, je dejal. Kot je dejal, je po podatkih, ki jih ima, na severu Kosova v nedeljo volilo 22 odstotkov ljudi, kar po njegovem daje volitvam polno legitimnost. (STA) moskva - Z vzklikanjem nacističnih sloganov Pohod skrajnih ruskih nacionalistov MOSKVA - V ruski prestolnici se je včeraj zbralo kakih 10.000 skrajnih nacionalistov. Gre za vsakoletni shod, poimenovan ruski marš, ki ga redno spremljajo nasilni napadi na pripadnike manjšin in tuje delavce. Shod je potekal ob privolitvi moskovskih oblasti. Pripravili so ga v delavski četrti, ki so jo pred tremi tedni pretresli nemiri. Letos se je t.i. ruski marš prekril z dnevom narodne enotnosti - novim praznikom, ki ga je v spomin na izgon Poljakov iz Moskve leta 1612 razglasil ruski predsednik Vladimir Putin. Tudi včeraj je policija aretirala kakih 30 večinoma mladih udeležencev, ki so vzklikali nacistične slogane in posnemali nacistične geste ter razbijali šipe avtomobilov ljudi, ki vsaj po videzu sodeč prihajajo iz muslimanskih regij Kavkaza in Srednje Azije. »Danes mošeja, jutri džihad« je pisalo na enem od napisov, ki so jih nosili udeleženci shoda. »Tu smo kot Rusi, kot etnični Slovani,« pa je povedal nek mlad udeleženec s črnim šalom čez obraz. »Tukaj smo vsi Rusi. Otroci se nimajo česa bati,« je dodal nek drug protestnik z obrito glavo in mladim otrokom na ramenih. Shod, posvečen čaščenju slovanstva, se je zaključil z nastopom rock skupine Kolovrat, ki v svojih pesmih idealizira Hitlerja, poveličuje belo raso ter poziva k uničenju drugih etničnih skupin. Etnične napetosti v Moskvi in drugih velikih ruskih mestih, kamor se v iskanju dela selijo ljudje iz obubožanih delov nekdanje Sovjetske zve- Nacionalisti v uniformah ansa ze, že nekaj časa naraščajo. Priseljenci pogosto delajo in živijo v zelo slabih in nevarnih razmerah ter so vse bolj tarča prezira s strani domačinov. Te napetosti so zavrele 13. oktobra, ko so južno sosesko Moskve Birjuljovo po umoru nekega Mo-skovčana, ki naj bi ga zabodel državljan Azerbajdžana, pretresli večtisočglave jezne množice, ki je vzklikala »Rusija za Ruse« in različne neonacistične slogane. Analitiki in kritiki Kremlja Putinu že dolgo očitajo, da podpihuje nevarna nacionalistična čustva v družbi, s čimer si skuša utrditi trdno podporo srednjega sloja. Kako zajeziti priseljevanje muslimanskih delavcev je bila tudi ena ključnih tem v septembrski volilni bitki za položaj župana Moskve. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 5. novembra 2013 3 videmska pokrajina - Mladi Benečani pri Fontaniniju Še nekaj možnosti Vš I •• • V • I •• za stmjezicno ime pokrajine VIDEM - »Vprašanje vidne štirijezi-čnosti oziroma štirijezičnega imena za Pokrajino Videm še ni dokončno zaključeno. Če po eni strani ne bi bilo prav, da bi imeli po vsem pokrajinskem ozemlju štirijezične table (v italijanščini, furlaščini, nemščini in slovenščini), bi pa lahko dodali nemški in slovenski napis na tablo, ki je pred vhodom v to poslopje (trenutno je ime te ustanove zapisano samo v italijanščini in furlaščini op. ur.)«. To je predsednik Pokrajine Videm Pie-tro Fontanini povedal delegaciji skupine Mladih Benečanov med včerajšnjim srečanjem v palači Belgrado, sedežu pokrajinskega sveta v Vidmu. Fontanini je povabil Mlade Benečane, da bi se jim uradno zahvalil za čistilno akcijo, ki so jo izvedli sredi oktobra, ko so očistili pomazane slovenske, furlanske in italijanske napise na dvojezičnih tablah na cestah, tudi pokrajinskih, v Nadiških dolinah in okolici Čedada. Predsednik vi-demske pokrajine pa se je ob tem zahvalil tudi svetniku Fabriziu Dorboloju, ki ga je obvestil o njihovi pobudi. »S tem ste dokazali svoje spoštovanje do večjezičnosti, ki je bogastvo našega teritorija. Marsikdo še danes postavlja slovenski in furlanski jezik na nasprotne bregove. Po mojem pa je poznavanje več jezikov koristno in krepi našo kulturo,« je še dejal Fontanini. Delegacija Mladih Benečanovje predsedniku izročila kratko spomenico v italijanščini in slovenščini o vlogi, ki bi jo morale imeti javne uprave pri zaščtiti zgodovinskih manjšinskih jezikov. »Če bi se sklicevali na večinsko logiko,« so napisali mladi aktivisti in se pri tem navezali na razlog, zaradi katerega je pokrajinski svet zavrnil predlog svetnika Dorboloja o štirijezičnem poimenovanju pokrajine, »bi bilo sicer v javnosti, vključno s šolstvom, dovolj, da se dovoli le raba italijanščine. Pred konkretno nevarnostjo, da bi se naše jezikovne skupnosti še dodatno ošibile, s čimer bi naša kultura izgubila neprecenljivo vrednost, pa smo nasprotno prepričani, da lahko spoštovanje furlanščine, slovenščine in nemščine prinaša samo koristi, s tem da se zagotavlja vsem državljanom enaka pravica do izražanja v svojem maternem jeziku. Štirijezično ime za pokrajino Videm bi bil na primer s tega vidika majhen korak naprej, in to tudi v smer preseganja starih in nesmiselnih nasprotij, zaradi katerih so, po našem mnenju, naše skupnosti tudi v relativno bližnji preteklosti že preveč trpele.« (NM) Mladi Benečani skupaj s svetnikom Dorbolojem na srečanju s Fontaninijem nm tv koper - Sprehodi O čezmejnem sodelovanju gasilcev in policije KOPER - Naravne nesreče in požari ne poznajo meja, zato je sodelovanje med pripadniki gasilskih enot in civilne zaščite na čezmejnem območju izredno pomembno. Slovenski in italijanski gasilci ter reševalci so s skupnimi močmi uspešno rešili že marsikatero težko situacijo. Vsakodnevno so v stikih tudi policisti. Kriminalne združbe se namreč že od nekdaj požvižgajo na državne meje, zato je neizbežno da jim pri svojem delu sledijo tudi kriminalisti. Svoje izkušnje in uspešne skupne akcije nam bosta v studiu predstavila Dejan Jurič, vodja sektorja kriminalistične policije PU Koper in Goran Čuk iz gasilskega društva Breg. O vsem tem bo govor v današnji oddaji Sprehodi, ki se bo na televiziji Koper-Capodistria začela ob 18. uri. fCiigffgftMm] www.primorski.eu1 slovenija - Mednarodnopravne težave pri reševanju beguncev iz Afrike Ali bo slovenska patruljna ladja Triglav sploh kdaj priplula do Lampeduse? LJUBLJANA - Slovenska patruljna ladja Triglav naj bi svojo prvo mednarodno vlogo pri reševanju beguncev med Italijo in Afriko začela opravljati decembra, piše ljubljanski Dnevnik, ki opozarja, da se pri tem postavlja vrsta mednarodnopravnih problemov. Dnevnik je z nekaterimi drugimi slovenskimi mediji že spomladi leta 2011 sprožil pobudo za reševanje brodolomcev v Sredozemlju, stvar pa je bila takrat neizvedljiva. Bo tokrat drugače? Takrat in danes se npr. pojavlja pomislek, ali ladja, ki pluje pod slovensko zastavo, v mednarodnem morju lahko sprejme na krov državljane tretjih držav in jih vozi v pristanišča druge države. Ta zaplet se redno pojavlja med Italijo in Malto. Nedavni vrh Evropske unije ni postavil temeljev za skupne mednarodne reševalne akcije, saj so se države, kot piše Dnevnik, ponovno zatekle k načelnim obvezam, »da je treba nekaj storiti« in nič več. Slovenski obrambni minister Roman Jakič je Dnevniku sprva potrdil, da bo Triglav odplul proti Lampedusi, minister pa je nato opozoril, da bodo morali sodelovanje Triglava v reševalnih akcijah prej preučiti pravniki. Grčija, Španija, Italija, Francija, Malta in Ciper »de facto«, kljub drugačnemu vtisu, vztrajajo pri dvostranskih dogovorih o reševanju (in vračanju v države, od koder prihajajo) be-guncev-brodolomcev, kar postavlja pod vprašaj skupne evropske pobude, ki jih žal še ni videti na obzorju. Za Triglav bo plovba do Lam-peduse tvegana in razburkana, če se bo sploh kdaj pričela. slovenija - Podatki o povpraševanju tujcev po nepremičninah Britanci pred Italijani in Avstrijci LJUBLJANA - Povpraševanje tujcev po nepremičninah v Sloveniji kljub krizi v zadnjih letih ni upadlo, se je pa spremenila narodnostna struktura kupcev - več jih prihaja iz Rusije, manj pa iz Velike Britanije. Napovedani davek na nepremičnine na njihovo povpraševanje zaenkrat ne vpliva, opažajo v slovenskem nepremičninskem združenju Fiabci Slovenija. Tujci so po podatkih, objavljenih na spletni strani Davčne uprave RS (Durs), v Sloveniji od 1. maja 2004, ko je država vstopila v EU, do 30. aprila letos kupili skupaj 4269 nepremičnin. Največ kupcev je prišlo iz Velike Britanije - Britanci so v Sloveniji v tem obdobju kupili 1284 nepremičnin. Veliki Britaniji sledijo tri Sloveniji bližnje države, sicer tudi pomembne trgovinske partnerice. Italijani so v Sloveniji v obravnavanem obdobju kupili 1228 nepremičnin, Avstrijci 479 nepremičnin, Nemci pa 389 nepremičnin. Omeniti velja še Francoze in Irce, oboji so kupili 109 nepremičnin, in Nizozemce (98 nepremičnin). Kriza na povpraševanje tujcev po nepremičninah v Sloveniji ni bistveno vplivala. »Povpraševanje je procentualno v povprečju ostalo na enaki ravni, razlika pa je v tem, da je upad- lo povpraševanje angleških državljanov, medtem ko se je povečalo povpraševanje ruskih državljanov,« je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnila generalna sekretarka združenja Fiabci Slovenija Mojca Žižek Sauli. Durs podatkov o tem, koliko nepremičnin so od 1. maja 2004 do 30. aprila letos v Sloveniji kupili Rusi, ne navaja, gre pa sklepati, da so jih upoštevali v kategoriji drugih tujcev, ki so v tem obdobju kupili 282 nepremičnin. Na trend povpraševanja po mnenju Žižek Saulijeve vplivajo predvsem poslovno-ekonomski in socialni razlogi. »Tujci morda rahlo bolj povprašujejo po enostanovanjskih hišah, takoj za njimi pa so stanovanja v urbanih središčih. Najmanj povprašujejo po industrijskih objektih, kjer zanimanja praktično ni,« je pojasnila Žižek Saulijeva. Tujce najbolj pritegnejo turistični kraji in Ljubljana, kjer je največje povpraševanje, čeprav po podatkih Geodetske uprave RS (Gurs) tuji kupci največ nepremičnin kupijo na Krasu. V minulih dneh so se pojavila vprašanja, kako bo na nakup nepremičnin s strani tujcev v Sloveniji vplival novi davek na nepremičnine, ki ga bo Nova stanovanja v Divači so menda v glavnem kupili Slovenci. Na posnetku iz leta 2011 gradbišče novih gradenj kroma v kratkem po nujnem postopku potrjeval Državni zbor. Slovenija se bo s tem približala drugim članicam Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, v katerih je obdavčitev primerjalno zdaj precej višja. »Napovedani novi nepremičninski davek zaenkrat nima vpliva na povpraševanje po nakupu nepremičnin s strani tujcev, vsaj doslej se ne kažejo znaki. Špekulacije o tem, kaj se bo zgodilo v prihodnje, pa so v tem trenutku brezpredmetne,« meni Žižek Saulijeva. 4 Torek, 5. novembra 2013 NOGOMET / r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu demokratska stranka - Danes in jutri še zadnji sekcijski kongresi Čok: Pri nas ni nepravilnosti Cuperlo favorit na lokalni ravni Dosedanji tajnik bo nasledil samega sebe - V soboto pokrajinska skupščina Včlanjevanje v Demokratsko stranko v tržaški pokrajini poteka ob belem dnevu in v skladu s strankinimi pravili. To zagotavlja tajnik Štefan Čok, ki bo na sobotni pokrajinski skupščini DS nasledil samega sebe, saj je edini kandidat za to funkcijo. Na Tržaškem doslej torej po Čokovih besedah ni beležiti »napihnjenih« strankarskih izkaznic, o katerih poročajo iz nekaterih italijanskih dežel. Zaradi sumljivega naraščanja članov in članic so ponekod morali celo prekiniti kongresne postopke in preložiti pokrajinske kongrese. »V tem letu se je za izkaznico DS odločilo okoli šesto članic in članov, kar je nekoliko manj kot lani. Včlanjevanje je v polnem teku in računam, da bomo kmalu presegli lansko številko vpisanih, ki se je sukalo okoli šesto,« meni Čok. Njegovo ponovno kandidaturo podpirajo pristaši Mattea Renzija in Giannija Cuper-la, svoj kongresni dokument (ne pa kandidata za tajnika) so predložili tudi pristaši Giuseppeja (Pippa) Civatija, ki se zbirajo okrog nekdanje- Štefan Čok kroma ga tržaškega občinskega odbornika Fabia Omera. Po ponovni izvolitvi Čoka se bo začel postopek za izbiro treh kandidatov, ki se bodo na primarnih volitvah 8. decembra potegovali za mesto državnega tajnika DS. Po vseh napovedih bo iz igre izpadel evropski poslanec Gianni Pittella, tako da se bodo za tajnika potegovali Civati, Cuperlo in Renzi. Primarne volitve bodo odprtega značaja, saj bodo lahko glasovali vsi, ki bodo predhodno pristali na temeljne smernice stranke. Medtem ko na drža- vni ravni vse ankete napovedujejo Renzijevo zmago, je pri nas igra sodeč po poteku sekcij-skih kongresov še precej odprta. Trenutno ima nekoliko več možnosti Cuperlo, in to iz dveh razlogov. Prvič, ker je doma iz Trsta, in drugič, ker bo najbrž »podedoval« glavnino glasov, ki jih je na zadnjih primarnih volitvah dobil Pier Luigi Bersani. In to kljub temu, da so se za Renzija opredelili nekateri vplivni Ber-sanijevi pristaši, začenši s tržaškim županom Robertom Cosolinijem. Zanimivo bo videti, če se bo v volilni boj DS vključila tudi Slovenska skupnost, kot se je zgodilo z izvolitvijo Debore Serracchiani za deželno tajnico. Deželni svetnik Igor Gabrovec se je vsekakor že zdavnaj opredelil za Renzija, kar je potem storil tudi kolega Stefano Ukmar, sicer Bersanijev pristaš. Drevi bosta kongresa DS v Nabrežini (ob 21. uri na strankinem sedežu) in pri Domju (ob 20.uri na sedežu društva Fran Venturini), kjer se bodo zbrali članice in člani stranke iz dolinske občine. S.T. demokratska stranka »Zamrznjena« zgoniška sekcija Jutrišnji kongres krožka Demokratske stranke (ob 20. uri na sedežu Rdeče Zvezde v Saležu) bo pomemben za prihodnost stranke, kjer bodo prihodnjo pomlad občinske volitve. Za mesto v pokrajinski skupščini, ki bo za pokrajinskega tajnika potrdila Štefana Čoka, se, ob Robertu Treu, potegujejo Aleks in Rado Milič, Nadja Debenjak in Monica Hro-vatin. Vsi štirje so lani zamrznili članstvo v DS iz protesta zaradi znanih dogajanj ob spodleteli deželni kandidaturi Mirka Sardoča. Zamrznitev, če sodimo po kandidaturah, je očitno »ad acta«, daje razumeti tajnik krožka Aleks Mi-lič, ki bo svoje stališče sicer pojasnil na jutrišnjem srečanju v Saležu. Za Sardoča, ki spomladi ne more več kandidirati, ostajajo stvari odprte, čeprav pojasnjuje, da gre za osebne izbire in ne za izbire strankinega krožka. »Pred katero koli odločitvijo želim vedeti, v katero smer bo zaplula DS. Če sodim po dogajanjih na državni ravni, je ta plovba trenutno zelo negotova,« poudarja zgoniški župan. arhivski posnetek prosek - Na avstro-ogrskem pokopališču Poklon padlim v 1. svetovni vojni Kot je že tradicija, je gibanje Civilta Mitteleuropea tudi letos priredilo spominsko svečanost na av-stro-ogrskem pokopališču na Pro-seku, kjer ležijo posmrtni ostanki vojakov trinajstih različnih narodnosti in raznih veroizpovedi, ki so izgubili življenje v prvi svetovni vojni (1914-1918). Nedeljska dopoldanska svečanost, ki je še zlasti namenjena pričevanju zgodovinskih vrednot me-detničnega, medkulturnega in med-verskega sožitja narodov »mittelev-rope«, je potekala v različnih jezikih (med drugim v italijanščini, slovenščini, hrvaščini in nemščini), pa tudi molitve so odražale razne veroizpovedi. Kljub neusmiljenemu dežju se je vsakoletne komemoracije udeležilo večje število ljudi. K temu je seveda nekaj prispevala bližajoča se 100-letnica začetka prvega svetovnega spopada.Med udeleženci je bilo precej pristašev gibanja Svobodni Trst, ki so ob tej priložnosti poskrbeli tudi za očiščenje oz. za primerno ureditev in okrasitev celotnega spominskega prostora. Strašna vojna vihra je uničila življenja mladih mož in družinskih očetov. Na tleh so organizatorji raztegnili zastave, da bi opozorili, koliko padlih iz različnih držav počiva na naši zemlji, nekateri udeleženci pa so si nadeli celo avsto-ogr-ske uniforme. protest - Zahteva po pospešitvi stečajnega postopka Gurian: 50 bivših uslužbencev je že 10 mesecev brez dohodkov Več kot 50 bivših uslužbencev družbe Gurian, ki so po stečaju podjetja ostali na cesti, je od februarja brez dohodkov. Na prošnjo po posebni dopolnilni blagajni, ki jo je stečajni upravitelj vložil 8. avgusta, ne bo pristojno ministrstvo odgovorilo pred decembrom, morda pa bo treba počakati še dlje. Koliko bodo lahko še zdržale družine nekdanjih delavcev? Na dramatičen položaj bivših zaposlenih so opozorili včeraj dopoldne med demonstracijo pred sodiščem, kjer se odloča o stečaju podjetja, o njihovih težavah pa so govorili predstavniki sindikata kovinarjev Fiom-Cgil. Spomnimo naj, da se je družba Gurian v tržaški industrijski coni več desetletij ukvarjala z načrtovanjem, proizvajanjem in nameščanjem hladilnih in zmrzovalnih naprav. Zaradi gospodarske krize so se v podjetju v začetku leta začele težave. Zaposleni so bili že od februarja brez plače, nekaj mesecev kasneje pa se je lastništvo podjetja obrnilo na sodišče za stečaj. Sodnik Giovanni Sansone, ki mu je podjetje posredovalo vse potrebne dokumente, je tedaj za stečajnega upravitelja družbe Gurian imenoval Stefana Gropai-za. Pokrajinski panožni sindikati Fim-Cisl, Fiom-Cgil in Uilm-Uil so bili ogorčeni nad početjem podjetja in ga obtožili, da je ravnalo neodgovorno in žaljivo do delavčevega dostojanstva. Uslužbenci so namreč delali več mesecev brez plače in pokazali navezanost na podjetje do zadnjega. Družba pa se ni zmenila za dogovore, ki jih je sklenila s sindikati glede izplačila plač, in se je obrnila na sodišče za stečaj. Uslužbenci so torej ostali prej brez plače in nato brez službe, prošnje po bančnem posojilu pa niso pomagale. Sodnik je za morebiten prevzem podjetja Gurian razpisal dražbo, ki bo 11. novembra, in kaže, da je nek lokalen podjetnik formalno pokazal zanimanje. Sindikati vsekakor zahtevajo, naj deželna vlada prispeva k rešitvi problema dopolnilne blagajne, obenem pa zahtevajo od Dežele FJK in lokalnih uprav nove industrijske in panožne politike z namenom podpiranja tehnološke inovacije in stalnega poklicnega izobraževanja. Protest bivših delavcev Guriana pred tržaškim sodiščem kroma občina trst - Od četrtka do nedelje Čokolada! Na Trg sv. Antona se vrača prireditev »Cioccolatiamo« Na Trgu sv. Antona bo ta konec tedna ponovno zaživela pobuda »Cioccolatiamo«, ki bo nedvomno navdušila oboževalce čokolade in drugih sladkarij. Prireditev se bo začela v četrtek in bo trajala do nedelje, stojnice pod velikim šotorom pa bodo odprte vsak dan od 9. do 21. ure. Čokoladni sejem bodo uradno odprli v četrtek ob 11. uri ob udeležbi tržaškega občinskega odbornika za razvoj in gospodarske dejavnosti Edija Krausa. Prireditev Cioccolatiamo 2013 je Kraus predstavil včeraj na tiskovni konferenci ob udeležbi Vincenza Rovinellija v imenu podjetja Flash, ki je odgovorno za organizacijo. Sejem bo zaživel že 13. leto zapored, je povedal Kraus. Na njem bo 13 stojnic, kjer bo mogoče pokušati in tudi kupiti čokoladne izdelke v najrazličnejši obliki. Na prireditvi bo sodelovalo osem mojstrov čokolade, ki bodo prišli poleg iz Trsta tudi iz Vidma, Modene, Milana, Piemonta, Apuli-je in s Sicilije. Naj še dodamo, da bosta letošnji maskoti »Winnie the Po-oh« in »Cioccodrillo«. Ta bo v posebnem kotičku odprl tudi šolo za otroke, ki bodo od njega izvedeli vse, kar zadeva proizvajanje čokolade. / TRST Torek, 5. novembra 2013 5 srečanje - Svet evropskih škofovskih konferenc (CCEE) Vera in usmiljenje se dopolnjujeta Usmiljenje je slej ko prej za Cerkev izziv in hkrati misija. Predsednik pape-škega sveta Cor Unum kardinal Robert Sarah je s temi besedami uvedel tridnevno zasedanje kardinalov, škofov in laikov iz številnih evropskih držav posvečeno veri oziroma usmiljenju v priredbi Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE). Kakih trideset udeležencev se bo v prihodnjih dneh posvečalo vprašanju solidarnosti, usmiljenja, karitativnih dejavnosti, pravičnosti in medsebojne brezpogojne pomoči v trenutku, ko nas pesti naraščajoča revščina. »Stanje je tudi v naši državi zelo hudo. Po rodu sem iz Genove, mesta, ki je tesno povezano z industrijo in je na lastni koži občutilo brezposelnost. Zaposlovanje, ustrezen industrijski načrt, pravičnejši davčni sistem in manj biro- kracije bi nedvomno pomagali naši družbi, vendar potrebujemo zlasti večjo enotnost na državni in evropski ravni ter utrjevanje zavesti, da smo vsi del ene realnosti s podobnimi, pravzaprav enakimi težavami.« Predsednik Italijanske škofovske konference kardinal Angelo Bagnasco se seveda ni mogel izogniti vprašanjem novinarjev glede trpke realnosti, v kateri živimo. Kako ukrepa Cerkev? Župnije, ki jih je na italijanskih tleh skoraj 40 tisoč, in cerkvena združenja so v tem času ključnega pomena, je ocenil Bagnasco. Kot nekakšna zunanja veja družine je župnija v podporo svojim vernikom, pozna jih. »V zadnjih letih skuša Cerkev pomagati prav vsakomur, ki potrka na naša vrata. Slediti moramo smernicam papeža Frančiška, ki nas vodi boljšemu človeštvu naproti.« Nadškof Giampaolo Crepaldi (levo) in kardinal Angelo Bagnasco na včerajšnjem posvetu v hotelu Excelsior kroma V svojem govoru je nato poudaril, da sta vera in usmiljenje med seboj tesno povezana, eno dopolnjuje namreč drugo. Vera je odgovor božjemu klicu, vodilo vseh vernikovih dejanj; sicer zahteva pogum, saj je treba svoje življenje predati Bogu, ki ga nihče ni videl, vendar je edina alternativa osamljeno korakanje po življenjski poti. Na stopanju po njej pomaga verniku torej Cerkev, katere naloga je evangelizacija. Vendar je vera brez usmiljena nična: karitativna dejavnost izkazuje vero, brez nje bi bilo namreč vsakršno človekovo dejanje sterilno. Posvet se bo nadaljeval danes v hotelu Excelsior. Zanimivo je, da se bodo udeleženci za kosilo podali v menzo za reveže Teresianum, ob 19. uri pa bodo prisostvovali sveti maši, ki jo bo daroval tržaški nadškofCrepaldi v stolnici sv. Justa. (sas) sveti just - Pridiga nadškofa Crepaldija »Pomagajmo mladim, ki so vse bolj zbegani« Našdkof Giampaolo Crepaldi je v tradicionalni pridigi ob nedeljskem praznovanju mestnega zaveznika svetega Justa (foto Kroma) namenil pozornost tudi problemom, ki pretresajo današnjo družbo. Vse več je mladih, ki živijo pod težo in pritiskom »neživlje-nja«, kot da bi jih stlačili na vlak, ki se premika, ne da bi v resnici šel nikamor. Nadškof je ob tem omenil okoljska vprašanja, splošno gospodarsko negotovost ter pomanjkanje dela, ki pesti predvsem mlade rodove. Dodal je še zmedo s kulturnimi in drugimi vrednotami ter vse bolj zrahljane vezi z družinami ter s svojimi koreninami. Skratka ne ravno spodbudna situacija, s ka- tero se je treba tako ali drugače spoprijeti. Nadškof je pozval mlade, naj se poročijo in ustvarijo družino, ter da naredijo to v času, ko prihaja do rušenja družinskih vrednot. »Treba se je vsestransko odpreti življenju,« je poudaril Crepaldi, ki je obsodil širjenje kontracepcijskih sredstev in seveda splav. »Naša družba postaja vse bolj družba posameznikov, v kateri se uveljavlja celo neke vrste kult zasebnosti, ki omejuje normalne odnose v skupnosti,« je v pridigi v stolnici sv. Justa poudaril še nadškof. Po njegovem bi se morali vsi bolj zamisliti, kakšen svet bomo pustili mladim oziroma kakšne mlade bomo pustili na tem svetu. nesreča - Sinoči v Ulici Carducci Avtomobil zbil pešca, ki je prečkal z rdečim V Ulici Carducci, v višini ulic Milano in Coroneo, se je sinoči zgodila hujša prometna nesreča, katere žrtev je moški srednjih let. Ta je sinoči okrog 19. ure prečkal Ulico Carducci na prehodu za pešce, po prvih ugotovitvah pa v nepravem trenutku, saj naj bi bil semafor za pešce takrat rdeče barve. Istočasno je po Ulici Carducci (v smeri proti Trgu Oberdan) pripeljal furgon bele barve, ki ga je upravljal moški in zbil nesrečnega pešca: ta je najprej priletel v vetrobran, nato pa obležal na asfaltu. Na kraj so pridrveli mestni redarji in reševalci službe 118, ki so moškemu nudili prvo pomoč in ga nato odpeljali v katinarsko bolnišnico. Sprejeli so ga na urgenco, njegovo zdravstveno stanje naj bi bilo skrb vzbujajoče zlasti zaradi hujšega udarca v glavo. Napadeni fant ni več v smrtni nevarnosti Sobotni žur bi lahko imel za mladega Devinčana zelo hude posledice, saj ga je udarec v glavo spravil v komo. Včeraj se je k sreči njegovo zdravstveno stanje izboljšalo. Kot so nam potrdili tržaški policisti, ni več v življenjski nevarnosti, njegovo izboljšanje pa bi lahko v naslednjih urah odločilno vplivalo tudi na potek preiskave. »Do včeraj ni mogel govoriti, agentje mobilnega oddelka, ki vodijo preiskavo, pa ga bodo v kratkem zaslišali,« pravijo na kvesturi. »Smo optimisti in upamo, da bomo v kratkem razpolagali z imenom in priimkom njegovega napadalca.« Do napada je prišlo v noči na nedeljo v bližini lokala Etnoblog, priljubljenega zbirališča tržaške mladine na mestnem nabrežju (Riva Traiana). Vzroki, ki so privedli do fizičnega obračunavanja, niso znani, po doslej zbranih informacijah naj bi 23-letne-ga B. F., ki živi v Devinu, napadel mlajši fant: z desno pestjo ga je tako močno udaril v glavo, da se je Devinčan v hipu zgrudil na tla in izgubil zavest. Andrea Rodriguez, upravitelj Etnobloga, ki se je nahajal v bližini, je nemudoma poklical reševalce: ti so fantu nudili prvo pomoč, njegovo zdravstveno stanje pa je bilo zelo hudo, zato so ga prepeljali v katinarsko bolnišnico. Zdravniki so si pridržali prognozo, v ponedeljek pa se je njegovo zdravstveno stanje k sreči izboljšalo in ni več v smrtni nevarnosti. Nemec napadel in okradel tržaško partnerko Tržaški karabinjerji so v noči na ponedeljek aretirali 47-letnega nemškega državljana E. R. S., ki se je spravil nad svojo partnerico, 44-letno Tržačanko L. C. Ta se bo morala zaradi njegovih udarcev zdraviti 5 dni, po zaslugi karabinjerjev pa so ji vsaj vrnili ukradeno blago: potni list, denarnico, v kateri je bilo 865 evrov, in fotografski aparat. Moškega so odvedli v koronejski zapor. Prijeti trojico, ki je ukradla za 1200 evrov blaga V mestnih trgovinah so bili spet na delu tatovi, ki so tokrat svoje »dolge prste« vrteli v veleblagovnici Coin in bližnjih trgovinah. Trije hrvaški državljani, stari med 25 in 63 let, so odnesli za preko 1200 evrov blaga, tržaški karabinjerji pa so jih izsledili in odvedli v koronejski zapor. Pozor, ne kupujte ukradene zlatnine na ulici! V severovzhodni Italiji je v teh dneh dejavna tolpa nepridipravov, ki skuša starejšim osebam prodati ukradeno zlatnino. V soboto so se njeni člani mudili tudi v Trstu: tržaški karabinjerji so aretirali 33-letnega D. M., romunskega državljana, ki je pri sebi imel osem pozlačenih prstanov s poneverjenimi certifikati. Karabinjerji še enkrat opozarjajo občane, predvsem starejše osebe, naj ne nasedajo mimoidočim, ki jim skušajo s takim ali drugačnim izgovorom prodati ukradeno blago. sodišče - Umor Albine Brosolo Po 13 letih obsojena na 16 let zapora Jonatha Ausili in Valentina ClNOUEPALMI Tržaško sodišče je včeraj po skrajšanem postopku obsodilo na šestnajst let zapora 34-letno Valentino Cinquepalmi in 33-letnega Jonatha Ausilija. Sodišče ju jo spoznalo za kriva umora 77-letne Albine Brosolo Perez, do katerega je prišlo 7. novembra 2000 v žrtvinem stanovanju v Ulici Carducci. Naprtilo jima je enako mero odgovornosti, saj sta bila oba obsojena na šestnajstletno kazen. Skoraj natanko trinajst let po dogodku je bilo tako pravici zadoščeno. Umor priletne Tržačanke je spadal med nerešene primere, s katerimi se je v zadnjih letih začela ponovno ukvarjati tržaška policija. Na vratih njenega stanovanja ni bilo znakov vloma, iz česar so preiskovalci sklepali, da je žrtev sama odprla vrata svojemu morilcu. Stanovanje je bilo razdejano, kar je kazalo na krajo, drugih dokazov pa ni bilo. Dolgih dvanajst let njen morilec ali morilka ni imel obraza. Vse do oktobra 2012, ko je mobilni oddelek v sodelovanju s forenziki iz Padove in pomočjo sodobnih kriminalističnih metod prišel na sled Valentini Cinquepalmi, ki je bila policijskim arhivom že znana zaradi manjših kaznivih dejanj. Ona jima je nato priznala, da v stanovanju gospe Brosolo ni bila sama, temveč v družbi takratnega fanta Jonatha. Par je bil leta 2000 star nekaj več kot dvajset let, nesrečno Albino sta zadavila in okradla, nato pa pobegnila v neznano. Dvanajst let sta nemoteno živela na prostosti, od lani sta v zaporu, kjer naj bi presedela tudi naslednjih petnajst let. 6 Torek, 5. novembra 2013 NOGOMET / col - V Kulturnem domu prisrčno srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem Odkritje doprsnega kipa, spomini na Dutovlje in mejo Bili so časi, ko je državna meja zarezala v repentabrsko občino in v dolino pod Tabrom postavila italijanske policiste in jugoslovanske miličnike. Tisti maloobmejni prehod, ki ga je bilo mogoče prekoračiti samo s prepustnico, je marsikomu spremenil življenje, širši javnosti pa najbrž ni znano, da je odigral pomembno vlogo tudi v življenju Borisa Pahorja. Tržaški pisatelj je ravno spominom, vezanim na kraj, v katerem se je nahajal, posvetil glavnino svoje nedeljske pripovedi. Priložnost zanjo je ponudilo prisrčno srečanje, ki ga je v Kulturnem domu na Colu priredilo Kulturno društvo Kraški dom. Pahorja so v svojo sredo povabili zato, da bi odkril svoj doprsni kip -umetniški poklon Evgena Guština, Repenca, ki že več desetletij živi pri Žirovnici. Kipar se žal nedeljske prireditve ni mogel udeležiti zaradi bolezni, neuklonljivi stoletnik pa je kljub manjši poškodbi prišel na Col in prisotnim povedal marsikaj zanimivega. Iztočnice za pogovor mu je nudila Tatjana Rojc, avtorica bogate monografije Tako sem živel, ki je avgusta izšla pri Cankarjevi založbi. Kip so v domu položili na podstavek iz, kajpak, re-penskega kamna, pisatelj pa bi bil vesel, če bi ga v bodoče postavili pod Tabor, na tako imenovano Pot poetov, kjer že stojita kipa Iga Grudna in Srečka Kosovela, dveh pesnikov, ki sta mu posebno pri srcu. Pahor, ki mu je pevsko dobrodošlico zaželel moški zbor Kraški dom, se je v nedeljo spominjal let, ko se je preko bližnjega mejnega prehoda neštetokrat zapeljal k Marički v Dutovlje, prijazni in politično razgledani gostilničarki, ki mu je dala na razpolago sobo, v kateri je ustvarjal. Tu je med vikendi pisal svoje romane in dnevnike, a tudi sprejemal obiske - Kosmača, Rebulo, Kocbeka. Ravno z Edvardom Kocbekom je povezan drug, manj prijeten spomin na Repentabor in njegov mejni prehod, ki ga je podrobno opisal v knjigi Ta ocean strašno odprt: tu so namreč aprila 1975 njega in ženo Ra-doslavo ustavili jugoslovanski miličniki, ju pregledali in nato odvedli na zaslišanje v Sežano. Pahorja je doletela najprej enoletna, nato pa še dvoletna prepoved vstopa v Jugoslavijo. Vzrok je bil kot znano izid zbornika Pričevalec našega časa, v katerem je Kocbek kot prvi javno spregovoril o povojnem pokolu domobrancev in s tem sprožil pravo afero. Kajti po teh Kocbekovih besedah ni bilo več mogoče gledati na NOB z istimi očmi. (pd) Tržaški pisatelj ob doprsnem kipu, ki ga je izdelal Evgen Guštin nšk - Znova so se začele urice posvečene pravljicam Biserka je otroke povabila pod medvedkov dežnik Pred dnevi se je v prostore Narodne in študijske knjižnice v Trstu vrnil direndaj, za katerega so poskrbeli predšolski otroci in nekaj osnovnošolcev. Začele so se namreč tradicionalne pravljične urice, s katerimi želi tržaška knjižnica najmlajšim približati pisano besedo. Novost letošnje sezone, ki bo skupno prinesla pet bralnih seans, je ta, da so srečanja razdelili na dva termina. Ob 16.30 bodo pravljicam lahko prisluhnili predšolski otroci, uro kasneje pa osnovnošolci. Tako je bilo tudi na prvem srečanju v sredo popoldne, ki je bilo zelo dobro obiskano. Najprej so bili na vrsti najmlajši, ki so lahko prisluhnili Biserki Cesar. Pripovedovalka jim je pripovedovala živalsko pravljico Svetlane Ma-karovič z naslovom Pod medvedovim dežnikom. Pisana druščina več kot dvajsetih otrok je z velikim zanimanjem pri- sluhnila pravljici, ki v prvi plan postavlja vrline, kot so velikodušnost, empatija in pomoč drugim, značajske lastnosti, ki jih v veliki meri premore dobrosrčni in prijazni medved. Ta v deževnem dnevu vzame pod svoj novi dežnik najmlajše in najšibkejše gozdne živali: srnico, zajčka, miško in veverico ter si tako s svojo ljubeznivostjo pridobi njihove simpatije in prijateljstvo. Sebična lisica, ki nasprotno zavrne vse njihove prošnje za pomoč, pa mora naslednji dan, na sončno nedeljo, sama prenašati svojo dolgočasno družbo, saj se nihče ne zmeni zanjo. Pripovedovalka Biserka je poslušalcem na enostaven način približala pravljični svet, ki je bil tudi likovno lepo opremljen. Sledil je še prijeten klepet, v sklopu katerega so skupaj obnovili pravljico in otroško likovno ustvarjanje, ko so malčki pobarvali papirnati dežnik. Ob 17.30 pa so na vrsto prišli še os- Pravljica o velikodušnosti in sebičnosti kroma novnošolci. Teh je bilo tokrat bolj malo, vendar pa je nekoliko slabši obisk najbrž posledica tega, da obiskovalci pravljičnih uric še niso vedeli za letošnjo novost. Zato pa ni bilo nič manj prijetno. Pripovedovalka Biserka je poslušalcem bolj natančno pripovedovala isto pravljico. Prisotni so bolje dojeli dvojico lastnosti, ki si stojita nasproti - velikodušnost in sebičnost. Ob koncu pripovedovanja so skupaj tudi obnovili pravljico, otrokom pa se je zdel najbolj zabaven tisti del, ko so se vživeli v vloge gozdnih živalic in poskusili skupaj s pripo-vedovalko uprizoriti igrico. S prvim srečanjem so bile knjižničarke zelo zadovoljne. Prisotne so povabile, naj se vrnejo v prostore knjižnice kadarkoli, 20. novembra pa bodo pripravili drugo pravljično urico, katere protagonist bo še enkrat pokončni medved. (sč) science+fiction Zmagovalec je Sebastián Cordero Gledališko bogat teden Za ljubitelje gledališča se napoveduje bogat teden: napovedanih je namreč kar veliko predstav. Poleg za bralce Primorskega dnevnika najzanimivejše slovenske krstne uprizoritve sodobne angleške drame Plemena Nine Raine, s katero bo Slovensko stalno gledališče odprlo sezono, bosta tudi v Rossettijevem in Bobbiovem gledališču na sporedu sodobni drami. V okviru abonmajskega niza alternativne scene Stalnega gledališča Furlanije Julijske krajine se drevi v mali Bartolijevi dvorani začenjajo ponovitve predstave Jackie, medtem ko bo samo jutri zvečer v dvorani v Ghir-landaiovi ulici na sporedu prva predstava iz niza »Singolare femminile« z naslovom Sexmachine. Jackie je četrti del pentalogije Der Tod und das Madchen I-V Nobelove nagrajenke Elfriede Jelinek. Navezuje se na lik Jacqueline Kennedy, vendar v delu ne govori resnična ženska, temveč lik, ki se je ustvaril v kolektivni domišljiji. V predstavi, ki jo je režirala Monica Conti, poleg režiserke nastopata Daniela Giova-netti in Francesca Debri. Besedilo za Sexmachine je v sodelovanju s Carlo Corso spisala Giuliana Musso, ki v delu tudi nastopa s kitaristom »Igijem« Gianluigijem Meg-giorinom. Osrednja tema je problematika prostitucije. Nato se bodo od 7. do 10. novembra v veliki Rossettijevi dvorani zvrstile ponovitve musicala The Spring Awakening, ki sloni na Wedekindovem Pomladnem prebujenju. Gre za italijansko postavitev musicala, ki sta ga ustvarila libretist Steven Sater in skladatelj Duncan Sheik. Sebastián Cordero Ekvadorski režiser Sebastián Cordero je dobitnik nagrade za najboljši dol-gometražni film na 13. festivalu znanstvene fantastike Trieste Science+Fic-tion, ki se je zaključil v nedeljo. Festival je trajal pet dni in je potekal v gledališču Miela, v dvorani Tripcovich in v Skladišču idej, kjer je bila med drugim na ogled razstava o zgodovini festivala. Prireditelji so zabeležili rekorden obisk, saj si je filme in druge prireditve letos ogledalo več kot 15 tisoč ljudi. Režiser Cordero je prejel Nagrado Asteroid za film »Europa report«, žirija pa je svojo odločitev utemeljila med drugim s trditvijo, da gre za pravo kinematografsko izkušnjo, zelo privlačno in z izvrstnimi digitalnimi posebnimi efekti. Žirija je nagrado podelila soglasno. Dodatne nagrade so prejeli filmi »Ro-bot&Friend« Jakeja Schreierja, »Big Ass Spider!« Mikea Mendeza, »The strange colours of your body's tears« Hélen Cat-tet in Bruna Forzanija ter »Happy b-day« Holgerja B. Fricka. Dodati velja, da je režiser Gabriele Salvatores (sicer dobitnik Oskarjeve nagrade) med nedeljskim svečanim nagrajevanjem prejel posebno nagrado za kariero. Nagrado »Urania dArgento« je prejel iz rok tržaškega župana Roberta Cosolinija. Nov roman Veita Heinichena V kavarni Caffe degli specchi na Velikem trgu bodo danes ob 18.30 predstavili novi roman pisatelja Veita Heinichena z naslovom »Il suo peggior nemico« (Njegov najhujši sovražnik), ki bo od jutri na prodaj v vseh knjigarnah. Knjigo bo predstavil Alessandro Mezzena Lona, nekaj odlomkov bo prebral Alessandro Mizzi. Predstavitev bo priredila tržaška knjigarna Minerva. Novo Heinichenovo knjigo bodo predstavili tudi v Gorici, in sicer jutri ob 18.03 v dvorani APT. Praprot ni »v Furlaniji«, ampak »v Julijski krajini« Pokrajinska svetnica Italije vrednot Majda Canziani je v zvezi s prispevkom televizijske oddaje »Stri-scia la notizia«, ki je obiskala pra-provskega vinarja Benjamina Zida-richa, pisala avtorjem. Poudarila je, da bi morali poročevalca Davida Rampella vključiti v oddajo »I nuo-vi mostri«, ker občina Devin-Na-brežina ni »v Furlaniji«, ampak »v Julijski krajini«, kjer govorijo »tržaško narečje ali slovenščino«. Can-zianijeva je še razložila, da je tu običajen pozdrav »ciao« ali »nasvide-nje« in da so kraški prebivalci slovenske narodnosti in govorijo slovenski jezik. Pokrajinska svetnica Canzianijeva je zato zahtevala od avtorjev oddaje popravek. Srečanje za kakovostnejšo zdravstveno ponudbo Bolnišniško-univerzitetno podjetje prireja celodnevni workshop, namenjen za razpravo o perspektivah za izboljšanje zdravstvenega sistema in zdravstvene ponudbe. Zasedanje bo danes v bolnišnici na Ka-tinari v veliki dvorani »Rita Levi Montalcini« in se bo začelo ob 8.30; na njem pa bodo poleg predstavnikov bolnišnic in zdravstvenih podjetij v deželi FJK ter strokovnjakov sodelovali tudi predstavniki ministrstva za zdravje. / TRST Torek, 5. novembra 2013 7 KRIŽ - Zgodovinska dediščina Uspel dan odprtih vrat Ribiškega muzeja Kar precej Križank in Križanov ter gostov iz drugih krajev si je v nedeljo ogledalo nastajajoči Ribiški muzej ob domu Alberta Sirka v Križu. Notranjost muzeja je dejansko končana (vsi eksponati in predmeti so že razvrščeni), manjkajo še sanitarije in varnostne pregrade, za katere vodstvo muzeja išče potrebna sredstva, dela pa so že v izvršilni fazi. »Manjka nam približno še okoli 70 tisoč evrov. Prizadevamo si, da bi ta denar čim prej pridobili, za kar imamo nekaj upanja,« pravi predsednik Franko Cossutta, ki je zadovoljen s potekom nedeljskega dneva odprtih vrat. Cossutta je skupaj z ravnateljem Brunom Volpijem Lisjakom sprejemal obiskovalce ter jim predstavil eksponate in našo bogato pomorsko kulturno dediščino. »Naši vaščani doslej niso bili dobro seznanjeni s tem, kaj sploh hranimo v muzeju in kakšni so naši nameni,« pojasnjuje Cossutta. On in Volpi Lisjak sta na razpolago šolam, društvom in ustanovam za ogled Ribiškega muzeja. Če bo šlo vse po sreči, bo muzej uradno odprl vrata naslednjo pomlad ali najkasneje poleti, napovedujejo v Križu. Po tolikem trudu si to tudi zaslužijo. Posnetek z nedeljskega vodenega obiska Ribiškega muzeja v Križu kroma dsmo kiljan ferluga, kd istrski grmič in kd hrvatini Člani treh obmejnih društev na skupnem izletu v Benečiji V nedeljo, 20. oktobra, so se člani in prijatelji Društa Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga, Kulturnega društva Istrski grmič iz Škofij in Kulturnega društva Hrvatini podali na skupni izlet v Benečijo na obisk Slovencev, ki tam živijo in delujejo. Poln avtobus izletnikov je v Čedadu pričakala aktivna kulturna delavka Jole Namor, ki jim je v izredno zanimivem sprehodu po mestnem jedru in postanku pred sedežem Kulturnega društva Ivan Trinko govorila o delovanju tamkajšnjih slovenskih ustanov, o problematičnih zgodovinskih trenutkih, ki so močno prizadeli slovensko prebivalstvo na tem področju, o situaciji, ki jo sedaj doživljajo Slovenci. Pogled na lepo nabrežje Na-diže s Hudičevega mostu, ogled srednjeveškega jedra mesta, ki je zabeležen na UNESCO-vem seznamu svetovnih biserov, Longobardskega tempeljčka in Keltskega podzemlja je seveda zadovoljil tudi najzahtevnejše turistične sladokusce. Obisk Slovenskega kulturnega centra v Špetru ter topel in zanimiv sprejem tamkajšnje kulturne delavke Marine Černetig sta članom polepšala in obogatila potovanje, ki se je nadaljevalo z obiskom Landarske jame in se zaključilo v vasi Seuca, kjer se je odvijal živahen praznik kostanja, Burnjak, v priredbi Planinske družine Benečija. Po pokušnji kostanjev in sladkega vina je zadovoljna skupina izletnikov zapustila vasico z obnovljenimi hišami, kjer živi lepo število mladih družin, in se je varno vrnila domov: tudi močan naliv, ki se je pripravljal ves dan, je prizanesel izletnikom prav do odhoda avtobusa. Organizatorji vzamejo to kot znak, da se je po uspešnih skupnih Prešernovih proslavah in spomladanskem skupnem pohodu Škofi-je-Hvatini-Milje tudi ta pubuda treh obmejnih društev rodila pod srečno zvezdo. (im) SDGZ o energetski sanaciji objektov Slovensko deželno gospodarsko združenje s podporo Javne agencije SPIRIT Slovenija prireja izobraževalno predavanje na temo energetske sanacije objektov s posebnim poudarkom na zgodovinskih in spomeniško zaščitenih objektih, o katerih bo spregovoril restavrator Sergio Calo, odgovorni za ustanovo Metadistretto Veneto dei beni culturali ed ambientali. Srečanje bo v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah jutri z začetkom ob 18. uri. Prosimo, da prisotnost na srečanju potrdite na tel. 0406724812/28 ali na naslov elektronske pošte info@ures.it. Včeraj danes Danes, TOREK, 5. novembra 2013 ZAHAR Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 16.47 - Dolžina dneva 9.57 - Luna vzide ob 8.51 in zatone ob 18.27 Jutri, SREDA, 6. novembra 2013 LENART VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,6 stopinje C, zračni tlak 1005,7 mb ustaljen, vlaga 71-odstotna, veter 5 km na uro vzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,2 stopinje C. [1] Lekarne Do sobote, 9. novembra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 - 040 572015. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. H Šolske vesti OTROŠKI VRTEC PIKI JAKOB vabi na prvo »Pikijevo ustvarjalnico«, ki bo danes, 5. novembra, ob 16. uri v knjižnici Karla Široka na sedežu Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu v Ul. Frausin 12. Slovensko ljudsko pravljico Janček ježek nam bo prebral ravnatelj Marijan Kravos, otroci vrtca Piki Jakob pa bodo razstavili svoje ročne izdelke na temo »Jesen«. Prispevki V spomin na vse svoje pokojne darujeta Damiana in Robi Goruppi 25,00 evrov za bivše deportirance ANED. V spomin na dragega moža in tatija Dinota Stoparja darujejo Dragica, Nataša in Tatjana 100,00 evrov za KD Lipa, 150,00 evrov za MePZ Lipa, 100,00 evrov za AŠZ Sloga, 100,00 evrov za Planinski odsek ŠZ Sloga, 100,00 evrov za Otroški zbor Slomšek, 100,00 evrov za Otroški vrtec U. Vrabca, 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici in 100,00 evrov za Osnovno šolo P. Trubarja. V spomin na strica Dinota Stoparja darujejo Ksenja, Katja in Alenka 90,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Dinota Stoparja daruje družina Martinjak 50,00 evrov za Planinski odsek ŠZ Sloga. V spomin na Dinota Stoparja daruje družina Rednak 20,00 evrov za Otroški vrtec Slomšek. V spomin na Dinota Stoparja darujeta Marta in Boris Veithauser 30,00 evrov za KD Lipa. V spomin na Dinota Stoparja darujeta Petra in Tomo Knez 20,00 evrov za MePZ Lipa. Namesto cvetja na grob dragega Dina Stoparja darujeta Stojan in Marjan Spetič z družinama 100,00 evrov za MePZ Lipa. Ob rojstnem dnevu dragega moža Steliota Krmaca in v spomin na svoje drage pokojne daruje Palmira 50,00 evrov za Kulturni Dom Prosek Kontovel. V spomin na Walterja Švaro daruje Nadja Malalan 25,00 evrov za Zen-ski pevski zbor Ivan Grbec. V spomin na Draga Miliča darujejo Norma in Moreno 30,00 evrov ter Anica in Marino 30,00 evrov za KRD Dom Briščiki. V spomin na svoje pokojne daruje Miran Kuret 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Ri-cmanjih. Ob Dnevu mrtvih v spomin na Sergija Kanteja daruje družina 20,00 evrov za MePZ Igo Gruden. V spomin na Vojka Škabarja darujeta sestra Olga Škabar - Bevilaqua (Repen) 20,00 evrov in Mara Seražin Guštin (Col 12) 15,00 evrov za re-pentabrsko svetišče. V spomin na drago Luciano Indri darujeta Vera in Jadranka 30,00 evrov za Ribiški muzej v Križu. V spomin na drago Milo Tanze Fer-luga darujeta Vera in Jadranka z družino 80,00 evrov za Center za rakasta obolenja - Trst. V spomin na Dina Stoparja daruje brat Viktor z družino 100,00 evrov za AŠZ Sloga. ^ Zapustil nas je naš dragi Danilo Tul Zalostno vest sporočajo žena Ljuba in sorodniki Pokojnik bo ležal v mrliški vežici v ulici Costalunga v četrtek, 7. novembra, od 11.00 do 12.30. Sledila bo sveta maša ob 13. uri v župnijski cerkvi v Mač-koljah ter pokop na domačem pokopališču. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Mačkolje, 5. novembra 2013 Pogrebno podjetje Alabarda 5.11.2010 5.11.2013 Dorian Vedno z nami. Hčerka Sara in starši 8 Torek, 5. novembra 2013 NOGOMET / Čestitke Danes na Krmenki SOPHIA 4 leta praznuje. Iz srca ji voščijo mama Daniela, očka Mauri, strica in no-noti. ui Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.10, 19.50, 21.30 »Sole a catinelle«. ARISTON - 16.45, 18.45, 21.00 »Blan-canieves«. CINEMA DEI FABBRI - 18.45 »Emperor«; 16.30, 21.00 »Mahler sul diva-no«. FELLINI - 16.30, 20.00 »Gloria«; 18.20, 21.45 »Una piccola impresa meridio-nale«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.45 »Justin e i cavalieri valorosi«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Un castello in Italia«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Zoran, il mio nipote sce-mo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.30, 21.30 »La vita di Adele«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.40, 18.30, 20.30 »Carrie«; 17.45 »Čefurji raus!«; 17.30, 20.00 »Dirka življenja«; 20.00 »Gravitacija 3D«; 16.15 »Jaz, baraba 2 - 3D«; 15.30 »Jaz, baraba 2«; 20.00 »Kapitan Phillips«; 16.30 »Khumba 3D«; 15.45 »Khumba«; 18.00 »Načrt za pobeg«; 17.45, 20.40 »Nesramni dedi«; 18.15, 20.30 »Thor: Svet teme 3D«; 15.45 »Thor: Svet teme«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30 »Cattivissimo me 2«; 22.15 »Gravity«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ender's game«; 18.45, 22.20 »Before midnight«; Dvorana 3: 15.30, 17.10, 20.30, 22.15 »Sole a cati-nelle«; 18.00 »Il quinto potere«; 16.00, 20.10 »Cose nostre - Malavita«; Dvorana 4: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Cap-tain Phillips - Attacco in mare aperto«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Cattivissimo me 2«; 16.15, 20.20 »Aspirante vedovo«; 18.10, 22.15 »Cani sciolti«; 16.40, 19.05, 21.30 »Ender's game«; 16.30, 17.20, 18.25, 19.15, 20.20, 21.10, 22.15 »Sole a catinelle«; 16.20, 19.00, 21.40 »Cap-tain Phillips - Attacco in mare aperto«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.10, 19.50, 21.45 »Sole a catinelle«; Dvorana 2: 17.30, 20.10, 22.10 »Zoran, il mio nipote scemo«; Dvorana 3: 20.30, 22.20 »Sole a catinelle«; 17.40 »Cattivissimo me 2«; Dvorana 4: 17.00, 19.45, 22.10 »Captain Phillips - At-tacco in mare aperto«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »Cani sciolti«; 17.15 »Justin e i cavalieri valorosi«. M Izleti PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN - ŠZ SLOGA priredita v nedeljo, 17. novembra, avtobusni izlet v Vipavsko dolino in Martinovo večerjo. Urnik odhoda avtobusa bo naknadno objavljen. Vpis in informacije do 15. novembra na tel. 040-200782 (Frančko) ali 040-226283 (Viktor). KRU.T obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za izlet v Avstrijo, od 6. do 8. decembra Linz, ogled božičnih sejmov in samostana Kremsm nster, na povratku postanek v mestecu Styr. Dodatne informacije in prijave na sedežu v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA sporoča, da zaradi velikega zanimanja ponovno organizira ogled Londona v soboto, 7. decembra. Prijave in informacije: 00386-31479882 Marija. 13 Obvestila KD RDEČA ZVEZDA vabi na tečaj šivanja narodnih noš, ki bo potekal ob sredah, z začetkom ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. Podrobnejše informacije na tel. št. 340-9763900 (v popoldanskih urah). ZUMBA - SKD DRAGO BOJAN obvešča, da bo tečaj potekal ob ponedeljkih od 20. do 21. ure in ob četrtkih od 20.45 do 21.45 v domu Briščiki. Vabljeni tudi na uro poskusne brezplačne vadbe. Informacije na tel. 348-0633569 (Katja). ŠE NEKAJ PROSTIH MEST na razpolago za tečaje slovenščine (stopnje A1, A2, B1), angleščine (A1, B1) in računalništva na osnovni stopnje, ki bodo potekali na Ad formandumu v Trstu. Koledar je objavljen na www.adforman-dum.org. Informacije na tel. 040566360, ts@adformandum.org. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da vadba poteka ob torkih od 18.00 do 19.15 ter od 19.15 do 20.30, ob četrtkih pa od 16.45 do 18.00 ter od 18.00 do 19.15. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vabljeni tudi na uro poskusne brezplačne vadbe. KROŽEK KRATKOČASNE MATEMATIKE, nadaljevalec zabavne in razvedrilne matematike, bo spet na vrsti danes, 5. novembra, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vabljeni vsi, tako novi kot stari ljubitelji matematike. RAJONSKI SVET se bo sestal na sedežu, Doberdobska ul. 20/3 danes, 5. novembra, ob 20.30. SKD VESNA vabi svoje člane in simpati-zerje, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo tokrat volilnega značaja. Danes, 5. novembra, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih Alberta Sirka v Križu. SPDT vabi v nedeljo, 10. novembra, na tradicionalno Martinovanje v Ljudskem domu v Križu. Zbirališče ob 8.45 pri Ljudskem domu, sledi pohod po razglednih točkah te nadmorske vasi. Domačinka Erika Bezin bo med pohodom opisala kriške zanimivosti. Prijave do danes, 5. novembra, na tel. 040-220155 (Livio) in pri odbornikih planinskega društva. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 5. novembra, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah redna pevska vaja. V nedeljo, 10. novembra, ob 18.00 nastop v telovadnici v Nabrežini. UPRAVA OBČINE DOLINA - odborni-štvo za kulturo, v sodelovanju z združenjem AUSER obvešča, da bo danes, 5. novembra, v prostorih občinske knjižnice v Boljuncu, od 19. do 20. ure potekalo vpisovanje na tečaje slovenščine (1. tečaj) in angleščine (2. tečaj). Dodatne informacije in vpis od ponedeljka do četrtka, od 10.00 do 11.30 na trgu Stare Mitnice 15, tel. 040-3478208 (osebje ustanove AUSER). SEKCIJA VZPI-ANPI RICMANJE sporoča, da bo v sredo, 6. novembra, ob 20.00 v društvenih prostorih v Ricmanjih, seja odbora. SK DEVIN prireja »smučarski sejem« od srede, 6. do nedelje, 17. novembra, v nakupovalnem centru v Devinu (zraven avtocestnega izvoza). Zbiranje rabljene opreme: sreda, 6. in četrtek, 7. novembra, 10.00-19.30. Prodaja: sobota, 9. in 16. novembra, 10.00-19.30 in nedelja, 10. in 17. novembra, 10.00-19.30, od ponedeljka, 11., do petka, 15. novembra, 15.30-19.30. Prevzem neprodane opreme: ponedeljek, 18. in torek, 19. novembra, 10.00-19.30. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 6. novembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. UPRAVA OBČINE DOLINA - odborni-štvo za kulturo, obvešča vse, ki bi želeli sodelovati na letošnji izvedbi Božičnega sejma, da je na razpolago za informacije v sredo, 6., četrtek, 7. in petek, 8. novembra, od 9.30 do 11.30 na tel. št. 040-8329213. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 7. novembra, 18.00-21.00 zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 8., 18.00-21.00; sobota, 9., 16.00-21.00; nedelja, 10., 10.00-12.00 ter 16.0020.00. Info: 347-5292058, www.skbrdi-na.org. SKD TABOR - Prosvetni dom vabi srednješolce v Novinarski krožek, kjer bodo utrjevali pisno izražanje v sloven- skem jeziku pod mentorstvom Marije Košuta-Stekar in Katje Orel v četrtek, 7. novembra, od 17.00 do 18.30. SKP TRST vabi v četrtek, 7. novembra, ob 19.30 v Ljudski dom v Podlonjer (Ul. Masaccio, 24) na večer posvečen 96-le-tnici oktobrske revolucije. Sledi družabnost z večerjo. TEČAJ SODOBNEGA PLESA za študente in odrasle, pri društvu Mosp, Ul. Donizetti 3. Vodi ga Raffaella Pe-tronio. Srečanja, na katerih bomo izkusili razne plesne tehnike in koreografije, pa tudi sprostitvene in razgibalne vaje, bodo potekala ob četrtkih ob 20.30 in sobotah ob 10.30. Prvo srečanje v četrtek, 7. novembra. Info: 339-7046331. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v petek, 8. novembra, ob 20.00 v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Padričah. POBUDE V OKVIRU PRAZNIKA SV. MARTINA NA PROSEKU - Rajonski svet za Zahodni Kras in vaške organizacije prirejajo razstavo in pokušnjo fanclov z dušo v soboto, 9. novembra, ob 18. uri na sedežu rajonskega sveta. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS vabi noše, da se udeležijo Martinove fu-renge v nedeljo, 10. oktobra, ob 14.30. Prosim, da se udeleženci javijo v tajništvu do srede, 6. novembra, ali na tel. št. 040-225956. SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja 1x tedenski 20-urni začetniški tečaj. Min. število tečajnikov je 5, max pa 10. Potekal bo ob torkih 19.15-20.45. Začetek 12. novembra. Info in prijave na www.mela-nieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. SEČNJA 2013/14 NA OPČINAH: Jus Opčine obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo ob torkih od 18.30 do 19.30, najkasneje do 19. novembra, na upravnem sedežu, Proseška ul. 71. PRAVLJIČNE URICE: Biserka Cesar bo v sredo, 20. novembra, v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20 (www.knjiznica.it), pripovedovala pravljice s skupnim naslovom »V knjižnico z medvedom«, ob 16.30 za otroke iz vrtca ter ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred). 60-LETNIKI POZOR! V soboto, 23. novembra, praznujemo vsi skupaj od Brega do Krasa. Kliči takoj na tel. št. 348-5608501 - Divna ali 348-5159966 - Edvin. 60-LETNIKI s Proseka in okolice vabljeni na večerjo s plesom z orkestrom Souvenir v Devinu v nedeljo, 24. novembra. Vpis na tel. 347-8379963 (Silvana). SREČANJE 60-LETNIKOV LOKEV iz vasi Lokev in Prelože pri Lokvi bo v petek, 29. novembra, ob 18. uri v gostišču v Lokvi. Prijave do 25. novembra. Zbira in nudi dodatne informacije Drago Mali, tel. 00386-041-249-337 JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se vsako prvo nedeljo v mesecu do 2. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od ZavSdo do Kusluk. V slučaju slabega vremena se rabuta premakne na drugo nedeljo v mesecu. Zbirališče na Roune ob 8.30. Ob zaključku rabute bodo posekana drva porazdeljena med udeleženci na osnovi žreba. 0 Prireditve SRENJA BOLJUNEC je pripravila ob 165-letnici boljunske šole razstavo »Od začetka do včeraj«. Otvoritev bo na G'ri-ci v oknih srenjske stavbe danes, 5. novembra, ob 14. uri s kulturnim programom domače šole. SKD TABOR IN KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVA RIŠI - Prosvetni dom vabita na predstavitev knjige prof. Marije Kacin: Primorska šola na prepihu v sredo, 6. novembra, ob 20. uri. Na večeru bo zapel Mopz Tabor, dirigent David Zerjal. TRŽAŠKA KNJIGARNA - MLADIKA -ZTT vabijo na kavo s knjigo v sredo, 6. novembra, ob 10. uri. Gosta kave bosta Boris Pangerc, avtor knjige »Čudovita zgodba. Poletni seminar v devetih ob- močnih enotah ZRSŠ« in višja svetovalka za slovenske šole v Italiji ter ko-ordinatorka poletnega seminarja Andreja Duhovnik. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst - Gorica - Videm in Založba Mladika vabita na predstavitev pesniške zbirke Irene Zer-jal »Abstraktne in Sumljive poezije«, v četrtek, 7. novembra, ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu. Avtorico in njeno delo bosta predstavili prof. Vilma Pu-rič in dr. Irena Novak Popov. Sodelujejo gojenci Glasbene matice in recitatorji. VINCENCIJEVA KONFERENCA - KLUB PRIJATELJSTVA vabita na srečanje posvečeno msg. Jakobu Ukmarju: ob predvajanju dokumentarca »J. Ukmar, svetniški duhovnik« avtorja Danila Per-tota, bo prof. Tomaž Simčič obudil njegov lik, g. Dušan Jakomin pa nas seznanil s potekom postopka za njegovo beatifikacijo. V četrtek, 7. novembra, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, I. nadstropje. MARTINOVANJE NA PROSEKU - SDD Jaka Štoka vabi v Kulturni dom Pro-sek-Kontovel na ogled igre Umor v vili Roung (režija F. Zerjal) v izvedbi Dramske družine F. B. Sedej iz Šte-verjana, ki bo na sporedu v petek, 8. novembra, ob 20. uri. OBČINA DEVIN NABREŽINA prireja v nedeljo, 10. novembra, ob 18.00 v občinski telovadnici v Nabrežini, koncert TPPZ Pinko Tomažič. Vstop je prost. Glede na omejeno število mest, je obvezna rezervacija na tel. št. 800 002291 do petka, 8. novembra, od 9.00 do 12.00, v sredo tudi od 15.00 do 17.30. Toplo vabljeni! SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju na ogled razstave »Uporaba tobaka med prvo svetovno vojno«. Urnik: 8. in 15. novembra, 15.30-19.00; 9. in 16. novembra, 15.30-19.00; 10. in 17. novembra, 9.30-12.00 in 15.00-19.00. Zamisel-material Bruno Santini in Marco Perrino. SLOVENSKI KLUB IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV prirejata v petek, 8. novembra, predstavitev zbornika prispevkov o sodobni italijanski filozofiji Selected Essays in Contemporary Italian Philosophy. Predstavitev, pri kateri bodo sodelovali urednik zbornika Jurij Verč ter filozofa Pier Aldo Ro-vatti in Dean Komel, bosta vodila Tina Kralj in Jernej Šček. Potekala bo v mali dvorani Narodnega doma, Ul. Filzi 14, s pričetkom ob 17. uri. ŽUPNIJSKA SKUPNOST NA PROSEKU prireja, ob praznovanju sv. Martina, zborovski koncert ZePZ Prosek-Kon-tovel in MVS Sv. Jernej z Opčin. Vljudno vabljeni v soboto, 9. novembra, ob 19.30 v cerkev na Proseku. GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da bo v nedeljo, 10. novembra, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Bran-desia 27, na sporedu predstava »Ostr-žek«, v izvedbi Gledališča na vrvici iz Nove Gorice. Prva predstava bo ob 16. uri (red Pingvin), druga ob 17.30 (red Tjulenj). ŽUPNIJSKA SKUPNOST NA PROSEKU vabi na praznik sv. Martina k slovesni evharistiji; somaševanje bo vodil dr. Jože Špeh. V ponedeljek, 11. novembra, ob 16. uri v cerkvi na Proseku. FOTOVIDEO TRST 80 v sklopu Okusi Krasa 2013, vabi v sredo, 13. oktobra, ob 18.30 v Ul. Costalunga 4 (Antica trattoria Baldon), na otvoritev fotografske razstave Radivoja Mosettija »Kraska oh-cet 2013«. Vabljeni! SKD TABOR - PROSVETNI DOM: v petek, 15. novembra, ob 20.30 »Martinov pevski večer« - MoPZ Tabor, dir. David Zerjal, MePZ Lipa, dir. Tamara Ražem in Uopenska mulerija; v nedeljo, 17. novembra, ob 18.00 - Maurizio Zacchigna - L'eredita' dell'ostetrica; v nedeljo, 24. novembra, ob 18.00 - Openska glasbena srečanja: Luka Ljubas - violina in Je-remisa Fliedl -violončelo; v soboto, 30. novembra, od 20.30 - Openski mladinski krožek in Bar Tabor: Balkan party s Kraškimi ovčarji. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Dobra komunikacija je zdravilo za dušo in telo« v petek, 15. novembra, ob 20. uri v Finžgarjev dom, Dunajska cesta 35 na Opčinah. Predaval bo nad- škof Alojz Uran. Informacije na tel. 3403864889. KRU.T in Društvi slovenskih upokojencev iz Trsta in Gorice, vabijo člane in prijatelje na kulturno-pevsko prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 17. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. Udeleženci bodo pred koncertom obiskali spomenik in muzej na Cerju. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete prireja v petek, 22. novembra, »Ples v maskah« - modno revijo sta-rodobnih oblek. Izdelki članov kle-kljarske sekcije Ribice - KD Lipa iz Bazovice. Glasbena kulisa mladinci Glasbene kamberce, umetniški vodja Aleksandra Pertot. GALERIJA VIPAVSKI KRIŽ (na Placu, Ajdovščina) vljudno vabi na ogled razstave »Prosojnost - Zrak« do 26. novembra. Razstavljata Tanja Prušnik in Rafael Samec. Urnik: sob. in ned. 15.0018.00, in na željo obiskovalcev: kontaktni telefon g.a Iva Bandelj 0038603148187. UNINT Šola Umetnosti - MFU obvešča, da prireja obisk izjemne razstave »Leonardo da Vinci. Univerzalni človek« v Benetke v nedeljo, 1. decembra. Info: 338-3476253 ali 040-2602395. 0 Mali oglasi RESEN IN ZANESLJIV FANT, star 21 let, ki je dokončal 5-letno mehansko smer na zavodu J. Stefan, išče zaposlitev. Tel. št.: 329-3831585. 27-LETNIK išče delo. Tel. št.: 3270538277 ali 040-910393. 4 ZIMSKE GUME kleber, 185 65 R 15, rabljene eno zimsko sezono, prodam za 120,00 evrov. Tel. 331-5311133. BLIZU GLAVNE UNIVERZE oddamo v najem stanovanje primerno za 2 osebi. Tel. št.: 327-6950659. DAJEM V NAJEM malo, na novo opremljeno stanovanje v središču Kozine. Tel. št.: 0039-329-2225821. IŠČEM v najem dvosobno stanovanje v dolinski občini ali v Škednju in Sv. Ani. Tel. št.: 328-5424437. IŠČEM DELO kot pomočnica v gospodinjstvu ali pomoč ostarelim in bolnim osebam. Tel. št.: 00386-68131352. LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo 4 simpatične mucke, stare 5 tednov. Tel. 040-4528403. MLADA GOSPA išče delo: nudi varstvo otrok in pomoč v gospodinjstvu. Tel. št. 338-9603898. OPČINE CENTER oddamo v najem stanovanje primerno za par ali mlado družino, s parkirnim mestom, energetska klasa G. Tel. št.: 347-1246594. PODARIMO 13 BELIH MIZ (2,00-0,80-H75). Pokličite na tel. št. 040-635629 (ponedeljek - petek, 9.00 - 17.00). PRODAM fiat brava 1.4, v dobrem stanju, letnik 1996, za 300,00 evrov. Tel. št.: 340-9098123. PRODAM zaprto garažo v Ul. Mira-mare. Tel. 329-4128363 (Marko). PRODAM TRAKTOR goldoni, letnik 1976, popolnoma preurejen, v dobrem stanju. Tel.: 040-214618 v delovnih urah. PRODAM fiat palio 1.2, letnik 2000, 150.000 km, letna taksa plačana do '08 2014, za 800,00 evrov. Tel.: 040225304 ali 340-9144726. PRODAM zimske gume sava, 195/50 R15 že nastavljene v platiščih. Rabljene so bile eno sezono. Cena 200,00 evrov. Tel. št.: +39 329-5743056. ZELO SIMPATIČNE MUCKE podarimo. Tel.: 040-200865. Id Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DRUŽINA COLJA je odprla osmico, Sa-matorca št. 21. Tel.: 040-229326. Vljudno vabljeni! PRI PAROVELU v Boljuncu je odprta osmica. Tel.: 346-7590953. V RICMANJIH 175 je odprl osmico Jadran. Tel. 040-820223. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu primorski_sport Torek, 5. novembra 2013 Andrea Mura o tem, zakaj je pomembna zmaga v Firencah Na 12. strani Juventina bližja vrhu Na 14. strani Odbojka: na startu tudi šestnajstletnice Na 12. strani Dobitniki kolajn Sin izidi atletskega tekmovanja višjih r v^ srednjih šol p^Njj POGLED Z VEJE JL PROSTO PO BRUMNU /10 VELIKI 360° /M6 KULTURNIKI /16 f* VASE ZGODBICE IN ANEKDOTE /16 IZ ULICE MONTECCHI /10 k® TA JE PA DOBRA /10 10 Torek, 5. novembra 2013 RUBRIKE, NOVICE / Roma se je ustavila na desetici in tako zgrešila evropski rekord zaporednih zmag na začetku nogometnih prvenstev. Rekord pa zasleduje Sloga, ki je v treh uvodnih tekmah trikrat igrala tie-break, dvakrat sicer izgubila, enkrat zmagala, a kljub temu vsakič pospravila v svojo lestvično vrečo kako točko. Trener Gregor Je-rončič je konec koncev lahko zadovoljen, Garcia tudi, čeprav le v uradnih izjavah, kajti očividci poročajo, da je bil Francoz, ki med redkimi športniki zahaja v gledališče, zelo jezen. Še bolj je razkačena Barbara Berlusconi, saj je Milan obupno moštvo brez repa in glave, celo Birsa je padel pod gladino povprečnosti, da ne govorimo o Balotelliju, ki zbira rumene in rdeče kartone namesto zadetkov, črno-polti napadalec najbrž sploh ne ve, kaj je teater in dvomim, da je v svojem življenju prebral kako leposlovno knjigo. V tem ni osamljen. Tudi pri nas postaja knjiga predmet ali telo, ki prihaja z drugega planeta in je zelo POGLED Z VEJE Misliti pomeni drezati v nevarnost Marij Čuk_ nevarna, saj bi lahko osolila pamet in celo ovrgla trditve nekaterih zamejskih 'voditeljev', da se Slovenci na tej in oni strani meje sploh več ne razumemo, da govorimo različen jezik... Knjige v slovenščini, romani, poezija in še kaj, pa so pisani konec koncev le v - slovenščini, ki je normativno povsod enaka... Leposlovje daje jeziku semantično vsebino, je jezikovni termometer in spreminjajoča se jezikovna dinamika. Brati, brati! Nekateri pa pri nas mislijo, da pomeni brati brati solato in plevel... Tudi to je šport. Možganski. A kaj bi z možgani? Manj kot kdo misli in razmišlja, tem bolj je na varnem. Ameriška prisluškovalna tajna služba ima prste povsod in hitro bi se zgodilo, da bi slehrniki, nič hudega sluteč, padli v nemilost. Baje da so prisluškovalne bolhe vtihotapili celo v telesa vseh nastopajočih na ne-wyorškem maratonskem teku. Kar 50 tisoč! Ubogi tekači, ki so si med tekom krajšali čas s svojimi mislimi, so tvegali veliko. A to bo še prišlo na dan, katere pregrešne skomine so jim šle po glavi, analiza prisluškovalcev bo temeljita. In sedaj razumem, zakaj so Izkazalo se je, da je vse dogajanje v zvezi s košarkarskim evro dogodkom povprečnemu slovenskemu športnemu navdušencu bilo pomembno in prijetno doživetje. Še posebej v tem času, ki je vse prej, kot vzpodbuden. Verjetno je še sedaj v veljavi, da nezadovoljstvo potlačiš s kruhom in igrami, če pa igre izpadejo vsaj delno uspešno, se tudi narodova samozavest nekoliko izboljša. Lep, pozno poletni september, je po mojem skromnem mnenju, bil ena taka posrečena zmes vznesenosti in pozabljenja. Pozabljenja v smislu potlačiti ali odmisliti vsakdanjo resničnost, vse prisotno na življenjsko mnogo pomembnejših področjih, kot pa je šport. S tem uvodom želim povezati zapisano v prejš-njetedenskem članku in kar bo v današnjem. Najprej o nepravočasnosti prirediti tak dogodek na domačih tleh. Glede na zoženost udarne skupine igralcev bi verjetno največ iztržili pred štirimi leti, ko smo na Poljskem vpolfinalu in tekmi za bronom skupno zaostali zgolj za počle tri točke. Skoraj vsi stari manj kot trideset let, največprebite-ga časa pa najstarejši med njimi, vodja igralnih zamisli, Jaka Lakovič. Značajsko zgleden z zvrhano mero izkušenj, pridobljenih v Panatinaikosu in v Barceloni. Pred dvema letoma v Litvi je odgovornost še stalno slonela na tej preverjeni skupini, ki pa sta se ji že prišteli dve leti. Dve leti, ki jih čutiš v hrbtenici, sklepih in tudi v glavi. Menjava trenerja Zdovca, uspešnega na Poljskem, z Božom Maljkovicem, ni prinesla tistega, kar se je od nekdaj zvenečega trenerskega imena pričakovalo. Slovenija se s svojimi predstavami ni osramotila, si je pa z neustrezno uvrstitvijo zapravila udeležbo na londonskih olimpijskih igrah. Pogrešali smo predvsem hitrost. Preračunljivo ša-hiranje ne ustreza značaju slovenskega košarkarja. Nimamo igralcev, ki bi zadevali koš z večje oddaljenosti v nizu, nimamo pobiralcev odbitih žog, ki bi skakali do stropa, imamo pa balkansko zvitost in pestrost potez, ki niso zapisane v učbenikih (Marko Ban, Klavdij Starc). Leto 2013 je nastopilo. Dobili smo, kar smo si želeli. Žal prepozno, kot sem že omenil. Spisek re-prezentantov je bil pripravljen, trener Maljkovic potrjen. Izbor igralcev omejen, poškodbe, teža let in še kaj so naredili svoje. Žal nikoli za veliko tekmovanje nismo uspeli sestaviti "naj dvanajsteri-ce". Naj bi veljalo reklo, da brez tistih, ki jih ni, se mora. Če pa malo zaplavamo v neresničnost in si v ekipo naslikamo še hrbteničarja Smodiša, preračunljivega Brezca, izžetega Erazma Lorbka, muhasto brezčutnega Bena Udriha in še morda koga, bi pa v zgodovino šla verjetno zlata zgodba. V postavi, kakršna se je po vseh zgodah in nezgodah izoblikovala, se je na koncu znašlo pet igralcev, starejših od trideset let in sedem mlajših. Pripravljalno obdobje je dalo slutiti, da bo glavni trener svoje, skozi leta zabetonirane zakonitosti, pojmovanja, kako igrati košarko, prilagodil mladostni drznosti, nošeni na krilih nekaterih res hitrih posameznikov in jo uskladil z občasno nujno potrebno preudarnostjo, ki pa jo zagotavljajo starejši igralci z obilico prigaranih izkušenj. Ni steklo, kot namazano. Neuspešnost pri zadevanju koša so fantje nadomestili s srčnostjo pri izpolnjevanju obrambnih nalog, kar jim je prineslo lepo število hitrih nasprotnih napadov ali pa napadov na še ne urejene obrambne postavitve. A taka igra ne uspeva vnedogled. Ko je bilo potrebno odigrati napade skoraj do izteka štiri-indbvajsetih sekund, smo večkrat prišli do spoznanja, da nam na igralnih mestih kril in centrov " PROSTO PO BRUMNU kar precej primanjkuje. Ne želim razvrednotiti učinka nekaterih igralcev, sem pa pogrešal, ne nez-grešljivost, temveč večjo stalnost pri doseganju zadetkov, predvsem pri Boštjanu Nachbaru, ki naj bi ob Lakoviču bil tisti, ki zagotavlja enakomerno visoko raven igranja. Nesrečni Jaka je zaradi ne dovolj pozdravljene poškodbe v predelu hrbta le občasno uspel nakazati, kaj zmore. Boštjan se je trudi, miril in istočasno vzpodbujal mlajše soigralce, se izkazal tudi kot izvrsten lovilec odbitih žog, a manjkala mi je tista umirjena stalnost. Dogodilo se mu je celo, da je minuto in pol pred koncem tekme pri našem pičlem vodstvu zgrešil štiri proste mete zapored! Posebno poglavje ali celo ves meni namenjen prostor bi pa lahko posvetil enemu ali kar obema bratoma Dragic. Verjetno se je od starejšega Gorana, nekaj takega, kar mu je uspelo prikazati, pričakovalo. Se je pa mlajši, Zoran, neverjetno spretno in uspešno odzval in starejšega brata silno uspešno dopolnjeval. Užitek je bilo spremljati igro košarke na njun način. Seveda, ob pomoči preostalih, še nedokazanih, ki pa prihajajo. Večina reprezentanc na to prvenstvo ni prišla s popolnimi postavami. Naj omenim samo No-witzkega, Gasola starejšega in Kirilenka, manjkalo pa je še najmanj deset igralcev, ki igrajo v ligi NBA. Nekih novosti v igri ni bilo opaziti, so pa na obzorju že prepoznavni novi obrazi. Tudi v naši vrsti. Tem, ki so nastopili že sedaj, je potrebno dodati še nekaj tistih, ki se trudijo prebiti iz povprečnosti, pa bomo našo košarko tudi v bodoče z zadovoljstvom spremljali. župana Sardoča odžagali s kandidatne liste za letošnje deželne volitve. Revež se je pred leti še kar uspešno udeležil newyorškega maratona, a ni vedel, da prisluškujejo njegovim mislim, ko je vrtinčil noge po ulicah ameriške metropole. Že to, da je mislil, je bilo najbrž zelo neustrezno in dolgoročno škodljivo. Dobro. V prihodnjih dneh grozi nevaren svetnik Martin. Ta jo je našim moštvom že večkrat zagodel, a kaže, da je tudi on malce oguljen. Pri-morje, ki domuje na Proseku, kjer so Martinove vabe najbolj mamljive, v zadnjem času hrusta svoje nasprotnike, da je veselje. Ne vem, zakaj mar-tinovanja in pustovanja ne puščajo večposledic. V takem obdobju so naše ekipe vse po vrsti izgubljale tekme, v zadnjem času pa ne več. Mislim, da bo treba spet poklicati na pomoč ameriško prisluškovalno službo, da svoje bolhice namoči v vino. Morebiti pa to že počne, saj ima tudi vino kdaj pa kdaj sumljiv okus in poreklo... IZ UL. MONTECCHI Mladi igralci, podkovani trenerji, kvaliteta. Pa še prihodnost, kovačnica talentov in rezervoar igralcev za članska moštva. Lepe besede, ki smo jih od predsednikov in odbornikov naših nogometnih društev slišali in brali neštetokrat. Mladinski sektor bi jim moral biti v ponos. Nekaterim je, drugim pa žal ni. Svoje energije raje pokurijo oziroma denar porabijo za članska moštva, ki igrajo v nižjih deželnih prvenstvih (3. AL in 2. AL sta na nivoju čiste rekreacije!). Pravijo, da so dobri trenerji za mlade nogometaše predragi. Da si jih ne morejo privoščiti. Hkrati pa isti odražajo nedoslednost s tem, da povabijo v člansko ekipo igralca, za katerega vsi dobro vemo, da ne prihaja zastonj. Obenem trdijo, da otrok, ki bi igrali nogomet, ni. Res jih je malo, čeprav so se otroški vrtci v zadnjih letih kar napolnili. »Če ne pride gora k Mohamedu, gre Mohamed h gori,« pravi pregovor. In do gore so se napotili pri ŠD Sovodnje na Goriškem. Sovodenjsko društvo se je namreč že lani odločilo za sodelovanje z osnovnimi šolami. Letos so sodelovanje razširili še na otroške vrtce. To vlogo so poverili osebi, ki se s tem ukvarja poklicno. S precejšnjo mero poguma so se odločili za investicijo, ki bo svoje sadove (najbrž) obrodila šele čez nekaj let. Pametno. Drugi čakajo. Na Tržaškem so o tem razmišljali pri NK Kras. Prvega koraka še niso storili. Toda pozor: pametno bi bilo, ko bi se tržaški klubi na eni strani in goriški na drugi, podali v šole in vrtce s skupnim načrtom, saj bo drugače znova prišlo do trenj in medsebojnega kreganja ter nepotrebnih zamer. Sovodenjsko trkanje na šolska vrata je prav gotovo že prestrašilo odbornike drugih ekipnih športov (predvsem košarke in odbojke). Slednji so na šolah že strateško prisotni s profesorji-tre-nerji, ki hote ali nehote, posredno ali neposredno, poskusijo privabiti v svoje klube nove igralce in igralke. Dobra strategija, ki je nogometaši doslej niso uporabljali. Pravila konkurence. Italijankam Pokal FED CAGLIARI - Italijanska teniška reprezentanca je četrtič osvojila pokal Fed. V tem tekmovanju je slavila že v letih 2006, 2009 in 2010. Odločilno točko za zmago je Italiji že v tretjem dvoboju priigrala sedma igralka sveta Sara Errani, ki je gladko dvakrat s po 6:1 ugnala Rusinjo Aliso Klejbanovo, 183. igralko z lestvice WTA. Dvoboj dvojic, ki ni odločal o ničemer več, je prav tako dobila Italija, in sicer sta Karin Knapp in Erranijeva s 4:6, 6:2 in 10:4 ugnali Hro-mačevo in Margarito Gasparjan. Vroče v Turinu TURIN - Juventus-Real Madrid (20.45) bo osrednja tekma današnjega kroga v evroligi. Diskvalificiranega Chiellinija bo zamenjal Bonucci. Ob tevezu bosta v napadu igrala Llorente ali Quaglia-rella. Milan bo jutri igral v Barceloni, Napoli pa bo gostil Marseille. Ravanellija odstavili AJACCIO - Italijan Fabrizio Ravanel-li ni več trener francoskega nogometnega prvoligaškega kluba Ajaccio. Kaznovana nespodobnost NEW YORK - Andray Blatche, košarkar ekipe Brooklyn Nets, bo moral v blagajno lige NBA prispevati 15.000 ameriških dolarjev. Vodstvo lige NBA ga je namreč kaznovalo zaradi nespodobne kretnje na sobotni domači tekmi proti Miami Heat (101:100), ko se je dobri dve minuti pred koncem, ob trojki soigralca, navdušeno prijel za mednožje. Roma prvič brez zmage RIM - Torino in Roma sta v tekmi 11. kroga A-lige igrala neodločeno 1:1. To je bilo prvič, da Roma ni zmagala. Ostali nedeljski izidi: Livorno - Atalanta 1:0, Lazio - Genoa 0:2, Sampdoria -Sassuolo 3:4, Udinese - Inter 0:3, Verona - Cagliari 2:1, sinoči Bologna -Chievo. Vrstni red: Roma 31, Napoli in Juventus 28, Inter in Verona 22, Fio-renitna 21, Lazio 15, Genoa 14, Atalanta in Chievo 13, Milan, Torino, Parma in Livorno 12, Cagliari 10, Bologna, Sampdoria in Sassuolo 9, Catania 6, Chievo 4. Spet praznih rok TRST -Tržaški Pallacanestro Trieste je v tekmi prvenstva Legadue Gold spet potegnil krajši konec. Tokrat ga je s 74:58 v Trstu premagala Brescia. Trža-čani so igrali brez poškodovanih Ho-verja in Diliegra. Harris in Candussi sta dosegla 16 točk. «o «o »Tam ne vidiš veselja, ampak samo utrujenost, kot če bi v šestdesetih letih šel pred Fiatove tovarne.« (Maratonka Valeria Straneo o tekačih v Keniji, La Re-pubblica, 28.10.) »Moji spiski se v teh treh letih niso bistveno spreminjali in se tudi ne bodo, vsaj dokler bom jaz selektor. Nekih pretresljivih imen ne bo, ker verjemite, jih niti ni.« (Rokometni selektor Boris Denic, Ekipa, 29.10.) »Nismo še najboljša ekipa, smo pa veliko upanje.« (Trener Mike DAntoni o LA Lakers, La Gazzetta dello Sport, 29.10.) »Zmaga na turnirju v Sloveniji prinese okrog tisoč dolarjev. Na Fiba Challengerjih nagrada za prvo mesto znaša 4.000, na Ma-stersih 10.000, v Carigradu smo kot ekipa zaslužili 20.000, v Dohi pa bo denarni sklad znašal kar 120.000 dolarjev.« (Ulični košarkar Jasmin Hercegovac je primerjal nagradne sklade, Primorske novice, 30.10.) »Večina ljudi ve, da ni najbolje da pri teku udarjajo na peto, in večina jih misli, da ne udarjajo na peto, a jih kljub temu počne prav to.« (Tekaški trener Urban Praprotnik, Nika, 30.10.) »Ko gledam tekme po TV, se moram sproščati z jogo, da si ne začnem glodati nohtov. Se preveč vživim. Sem pač občutljiv in tudi to me je verjetno oddaljilo od velikih košarkarjev.« (Jan Budin, Primorski dnevnik, 3.11.2013) FORMULA 1 piše Albert Voncina V Olimpu Formule 1 se Sebastian Vettel ni odpočil niti po šesti zaporedni zmagi, tako da je na Veliki Nagradi Abu Dabija slavil že sedmič zapored. Niti praznovanja za četrti naslov svetovnega prvaka niso zmotila nemškega dirkača, ki nasprotnikom od poletja dalje ni pustil niti drobtnice. Tokrat je ob koncu dirke razlika med njim in drugouvrščenim Markom Webbrom (ki vozi enak, a včasih nekoliko »nesrečnejši« Red Bull) znašala kar pol minute, drugouvrščeni na skupni lestvici Fernando Alonso (peti v nedeljo) pa je zaostal kar za 70 sekund. Na stopničke se je uvrstil še Nico Rosberg ki je tako Mercedes utrdil na drugem mestu v skupnem seštevku za konstruktorski naslov, ki sicer ne prinaša slave, a veliko milijonov evrov. V bitki za prvo mesto pa je že vse odločeno, saj je Vettlov Red Bull nekaj svetlobnih let pred vsemi ostalimi. Zanimivo je pri tem omeniti kak statistični podatek. Sedem zaporednih zmag, kot jih je dosegel v nedeljo Vettel, je pred njim dosegel le Michael Schumacher, Alberto Ascari pa jih je kar devet, sicer na prehodu med dvema različnima sezonama. Če bo Vettel zmagal še na dveh preostalih dirkah, se bo lahko izenačil s Schumijem tudi po največjem številu zmag v eni sezoni, in sicer 13. Nedeljska je bila Vettlova že 37. zmaga, tako da bo 41 zmag Ayrtona Senna najverjetneje dosegel že v naslednji sezoni. Pred njim bosta tako samo Alain Prost (51) in Michael Schumacher (91). Če se povrnemo na dogajanje v Abu Dabiju, je dirkaški weekend tokrat poskrbel za nekatere zanimive informacije glede kriznega ekonomskega stanja v današnji Formuli 1. Kimi Raikkonen (odstopil je v prvem krogu zaradi trčenja) je namreč zagrozil, da ne bo nastopil na zadnjih treh dirkah (v Yas Marino je dospel šele v četrtek zvečer), ker mu Lotus še ni izplačal številnih honorarjev. »Ficka« v letošnji sezoni ni prejel niti Nico Hul-kenberg, sicer eden izmed najbolj perspektivnih dirkačev. Švicarski Sauber je po eni strani v globoki finančni krizi, po drugi pa je edina ekipa, ki si želi Hulkenberga v naslednji sezoni. Kriza je namreč doletela tudi druga moštva, ki krvavo potrebujejo dirkače »samoplačnike«, kot sta npr. Pastor Maldonado in Felipe Massa. Eden od njiju (njuna sponzorja prinašata ekipam veliko milijonov evrov) se bo namreč najverjetneje odselil v Lotus, Hulk pa bo nadaljeval s »prekernim delom« pri Sauberju. Meritokracije ni niti v F1. KOŠARKA Torek, 5. novembra 2013 1 1 WE LOVE BASKETBALL V telovadnicah ste mogoče že opazili košarkarsko publikacijo, mesečnik »We love Basketball« (Mi ljubimo košarko). Oktobrska številka je namenjena kolesarjem deželnih lig in državne divizije C in B. Urednik je Carlo Alberto Sin-dici. Avtor člankov je tri vprašanja postavil tudi predsedniku ŠD Breg Walterju Mocorju ter športnemu vodji KK Bor Luciu Martiniju. O državni diviziji C in Jadranu je svoje mnenje povedal trener goriške Ardite Giuseppe D'Amelio. Med šestimi košarkarji, ki jih je treba letos pozorno spremljati (rubrika Who's who - Kdo je kdo), je tudi jadranovec Borut Ban, od mladih pa Samuel Zidarič (Pall. TS), piše publikacija. DOSŽEN CILJ Jadran je po besedah trenerja Andree Mure v bistvu že dosegel enega svojih letošnjih ciljev: uveljavitev mladih igralcev Matije Baticha in Martina Ri-dolfija. Prvi je, res tudi zaradi odsotnosti brata Daniela, doslej igral v povprečju več kot 20 minut, to bo verjento tudi njegova minutaža v nadaljevanju. Svojo priložnost pa je že dobil tudi Ridolfi (na sliki). Trener ga je pohvalil tudi za nastop v Firencah. »Naredil je to, kar sem mu naročil.« Prosti meti ^^^J Prosti meti so bili eden od odločilnih faktorjev sobotne zmage Jadrana v Firencah. Skupno so igralci naše ekipe zadeli 16 od svojih :21 prostih metov, toskanski gostitelji pa le 7 od skupno 20. Kot vedno je bil iz rakete skoraj nepogrešljiv Borut Ban z izkoristkom 9:10 (skupno 35:39 po petih krogih), v zadnjih minuti pa si je priigral dve osebni napaki in zadel vse štiri proste mete, ki so zmago združene ekipe dokončno spravili na varno. »Zelo važna zmaga« Divizija C Conegliano - San Vendemiano 57:80, Dragons - Jadran Franco 56:59, Mestre - Bassano 6 8:63, San Marino - Bolzano 57:45, Oderzo - Padova 57:49, Ardita - Bertinoro 83:57, Arzignano - Montebelluna 76:73 Mestre 5 5 0 360:340 10 Bassano 5 3 2 321:298 6 Oderzo 5 3 2 306:313 6 Bertinoro 5 3 2 318:319 6 San Marino 5 3 2 282:279 6 Ardita 5 3 2 367:343 6 San Vendemiano 5 3 2 362:338 6 Jadran Franco 5 3 2 325:306 6 Bolzano 5 2 3 311:316 4 Firenze 5 2 3 2297:306 4 Padova 5 2 3 321:323 4 Arzignano 5 1 4 327:372 2 Conegliano 5 1 4 308:335 2 Montebelluna 5 1 4 329:346 2 PRIHODNJI KROG Jadran Franco - Conegliano (9.11 ob 20.30) »Zelo važna zmaga!« Tako je trener Andrea Mura strnil misli ob sobotnem uspehu Jadrana na gostovanju v Firencah. Kajti teden pred tekmo je osrečila ena sama dobra novica: da je Daniel Batich dobil zdravniško »zeleno luč« za ponovno igranje. Vse ostalo je bilo bolj črno. Poškodbe so načele učinkovitost treningov, samozavest je nekoliko splahnela, posledica tega pa sta bila dva zaporedna poraza. Proti toskanskim »zmajem« Jadran še zdaleč ni igral tako kot zmore, toda pokazal je izjemno željo in pravi moštveni duh. Droben dokaz: De Petris je igral s protibolečinskimi sredstvi, da bi v Firencah le lahko pomagal ekipi. »Ves oktober nismo mogli trenirati kot bi želeli. Zato smo zdaj precej daleč od optimalne forme. Vendar se mi zdi, da se vračamo v normalno stanje in da lahko v prihodnjih tednih spet pridemo na zeleno vejo. To je tudi nujno, saj si v tej ligi, letos pa še posebej, ne smeš privoščiti prevelikega padca,« pravi Mura. Prvi krogi so potrdili to, kar je sicer bilo trenerju jasno že pred pričetkom sezone. »Liga je zelo, zelo, zelo in še enkrat povem, zelo izenačena,« trdi Mura. Ne verjame niti v navidezni »pobeg« še nepremaganih Me-ster. »Kot organizacija in obisk gledalcev na tekmah so morda res najboljši, toda v premoč njihove ekipe ne verjamem. So predvidljivi. Vsaj na treh tekmah so zmagali v zadnji, kvečjemu zadnjih dveh akcijah. Hitro se to lahko obrne. Tudi Co-negliano pri dnu bi lahko imel tri zmage. To je prvenstvo, v katerem o zmagovalcu odločajo detajli ali pa ena, dve odsotnosti. V tem pogledu nam je bila Da-nielova vrnitev v pomoč,« pravi Mura. Po njegovem mnenju čaka združeno ekipo, kot tudi vse druge ekipe, do konca sezone hud boj za uvrstitev v play-off. V njem pa se lahko zgodi karkoli. (ak) Saša Malalan in Peter Franco kroma IME TEDNA Miran Bole Marljiva mravljica se je letos, pri 26 letih, dokončno spremenil v nosilca igre Bora v deželni C-ligi. Včasih je veljal predvsem za gibčnega branilca in hitrega v protinapadih, toda zdaj je tudi izpilil met z vseh razdalji. V soboto je proti Monfalconeju dosegel 29 točk (letos enkrat že 28) z nepogrešljivim 5:5 v prostih metih, solidnim 3:5 za dve točki in izrednim 6:7 za tri točke. Viden napredek je pri Miranu (po poklicu je fizioterapevt, predan je tudi kolesarstvu) predvsem sad vztraj- nosti, delavnosti in nepopustljivosti. Čeprav je v preteklih letih veliko časa prečepel na klopi, se nikoli ni pritoževal, le še bolj vztrajal na treningih. V tem je pravi zgled za neučakane mlade. NI naključje, da so ga soigralci izvolili letos tudi za kapetana. Top scorer: Bole (B) 29, Kos (Br) 25, Meden (B) 21, Ban (J) 20, Sušteršič (K) 18. Top scorer vseh krogov: Hrova-tin (S) 30, Bole (B) 29 in 28, Što-kelj (S) 25, Ban (j) 24. Državna divizija C: Ban 104, Franco 51, Malalan 36, M. Batich 33, Marusic 29, Slavec 29, De Petris in D. Batich 15, Ridolfi 14, Deželna C-liga: Bole (B) 96, Gri-maldi (Br) 77, Metz (Br) 62, Meden (B) 73, Kos (Br) 69, Spigaglia (Br) 44, Favretto (B) 46, Semec (Br) 45, Babich (B) 44, Pizziga (B) in Crevatin (B) 33, Norbedo (B), Gelleni (Br) 20, Crismani (Br) 19. (Breg s tekmo več) Deželna D-liga: Hrovatin (S) 61, Štokelj (S) 25, Ferfoglia (S) 28, Lisjak (K) 33, Sossi (S) 16, Doljak (S) 12, Škerl (K) 27, Gantar (K) 15, Umek (S) 14 (Sokol s tekmo več) TOP Prosti meti: Bole (B) 5:5, Ban (S) 9:10, Meden (B) 6:7; 2 točki: Hrovatin (S) 6:8, Franco (J) 3:3; 3 točke: Bole (B) 6:7; FLOP 2 točki: Cigliani (Br) 0:4; 3 točke: Ci-gliani (Br) 0:7 primorski_sport facebook 4 Deželna C-liga izidi: Breg - Corno 52:71, Falconstar - Tagliamento 80:75, Rorai - Codroipese 65:83, Servolana - Isontina 68:77, Bor Radenska - Monfalcone 81:58, Cervignano - San Daniele 67:69, Goriziana - Romans 76:53, Don Bosco - Fagagna 70:78, Tarcento UBC 46:59 Falconstar 6 6 0 486:395 12 Centro Sedia 6 5 1 460:401 10 Codroipese 6 5 1 413:357 10 San Daniele 6 5 1 487:434 10 Fagagna 6 4 2 317:293 8 Romans 5 4 1 264:217 8 Isontina 6 4 2 444:424 8 Servolana 6 3 3 456:438 6 Tagliamento 6 3 3 447:433 6 UBC 6 3 3 398:390 6 Tarcento 6 3 3 388:393 6 Bor Radenska 5 2 3 380:379 4 Goriziana 6 2 4 415:454 4 Monfalcone 6 2 4 369:458 4 Cervignano 6 1 5 359:409 2 Breg 6 1 5 338:397 2 Don Bosco 6 0 6 402:451 0 Rorai 6 0 6 361:448 0 PRIHODNJI KROG : Fagagna Breg (9.11. ob 20.45), CBU - Bor Radenska (9.11. ob 17.30) D-LIGA IZIDI: Perteole - Basket TS 62:61, San Vito - Sokol 73:48 Ronchi - Alba 95:62, Kontovel - CBU 71:76 Perteole 3 3 0 191:177 6 San Vito 2 2 0 137:102 4 Ronchi 2 1 1 149:124 2 Kontovel 2 1 1 130:125 2 Alba 2 1 1 130:160 2 Basket4 3 1 2 200:195 2 Grado 3 1 2 161:163 2 Santos 3 1 2 191:199 2 Sokol 3 1 2 185:205 2 CBU 3 1 2 207:231 2 PRIHODNJI KROG Kontovel - Sokol (9. 11. ob 18.00) under 14 - V projektu Jadran ekipe Doma, Kontovela in Sokola Za točke tudi upi Poletovke s trenerjem Damjanom Košuto kroma Under 14 ženske: Z nastopi začele tudi nadebudne igralke Poleta under 14 Krstni nastop so opravile tudi košarkarice Poleta. Gre za lansko ekipo, ki se je solidno odrezala v prvenstvu under 13 in jo dopolnjujejo letos še mlajše igralke letnika 2002. Prihajajo predvsem iz openske in proseške šole, ena celo iz Samatorce, druga iz Ricmanj. »To je skupina z velikim potencialom in nekaj že perspektivnimi posameznicami. Gaja Orel in Mata Taučer sta bili že lani izbrani v deželno selekcijo. Dekleta rada trenirajo, morajo pa se še bolj potruditi,« pravi trener Damjan Košuta. Pomemben premik pomeni prehod z dveh na tri tedenske treninge (dvakrat v Repnu, enkrat pri Briščikih). Ekipo sestavljajo Nastja in Martina Daneu, Gaia Orel, Mara Taučer, Eliany Vinent Guerra, Ilea Zerial (vse letnik 2000); Lara Furlan, Blanka Kravos, Kristina Perčič, Klara Ukmar (vse 2001), Alja Furlan, Živa Furlan, Lejla Sanna, Renee Starich in Naomi Škerk (vse 2002). V prvem krogu so izgubile proti Cussignaccu, malo jih je tudi izdala trema. A je prvenstvo dolgo, šteje namreč kar 12 ekip in časa za boljše rezultate je še veliko. (ak) Polet - Cussignacco 38:48 (9:9, 9:19, 5:8, 13:12) POLET: N. Daneu 4, Orel 3, M. Tavčar 11, L. Furlan 4, M. Daneu 8, Zerial 6, Ž. Furlan, Starich, Ukmar, Perčič. UNDER15 DRŽAVNI Don Bosco - Jadran ZKB 60:26 (12:4, 30:12, 41:19) Jadran: Coslovich, Fabi, Ferfoglia, Gherlani 5, Grassi 4, Kafol, Monet, Rudes 2, G. Terčon 11 (1), I. Terčon, Zavadlal 2, trener Gerjevič. Jadranovci so visoko izgubili, predvsem zaradi prevelikega števila izgubljenih žog in nenatančnosti v napadu. V teku je prvenstvu U14, v katerem nastopajo letos tri ekipe slovenskih društev. Poleg združene ekipe Bor/Breg (o tem smo že poročali) bosta v med-pokrajinski fazi igrala še Dom in Kon-tovel. Pri goriškem društvu ekipo vodi Eriberto Dellisanti. Potem ko so sodelovanja s tamkajšnjimi košarkarskimi klubi splavala po vodi, je Domu uspelo sestaviti ekipo z lastnimi silami. S promocijo, ki so jo vodili trenerji in starši, so zbrali zadostno število otrok - dvanajst - in tako lahko vpisali ekipo v prvenstvo. Približno polovica igralcev je začetnikov, ostali pa igrajo pri Domu šele eno leto, zato bo zanje prvenstvo dokaj zahtevno. Med sezono bodo skušali vsekakor pridobiti čim več izkušenj za naprej in individualno napredovati. Domače tekme bodo igrali ob sobotah v goriškem Kulturnem domu. Kontovelci pa trenirajo pod vodstvom Maria Gerjeviča. Ekipo povečini sestavljajo igralci letnika 2000, nekateri so tudi mlajši, vsi pa so že nabirali izkušnje na košarkarskem parketu. »Cilj sezone je predvsem ta, da bi naredili korak naprej v skupinski igri, hkrati pa seveda bo vadba usmerjena k individualni rasti igralcev,« je pojasnil Gerjevič. Skupina je zagnana in delovna, vsi igralci se med sabo dobro ujamejo (la- Postava Doma ni je večina igrala U13). Domače tekme bodo igrali pri Briščikih. Nekateri igralci delovne skupine U14 pa bodo igrali s Sokolom v prvenstvu U13, saj v Nabrežini niso uspeli sestaviti ekipe z zadostnim številom igralcev. Trener ekipe, ki šele spoznava osnove košarke, bo Zoran Lazarevski. Postave Dom: Mitja Devetak, Jakob Peric, Ferdinand Frandolič, Matija Marinčič, Elijan Mucci, Erik Ussai, Kevin Pelizon, Luka Čaudek, P«atrik Sghembri, Va- kroma lentin Srebrnič, Kristijan Zavadalv. Trener: Eriberto Dellisanti Kontovel: Luca Matteo, Filip Malalan, Ivan Paulina, Ian Žgur, Dean Hu-su, Matej perčič, Matteo Emili, Marko Antler, Jaren Diviacco, Erik Grgič, Robin Pečar, Alan Radetič, Emil Vecchiet, Persi Matija. Trener: Mario Gerijevič. Sokol: Kevin Bernard, Saša Zidarič, Marko Santini, Kevin Milič, Dejan Violin Pahor, Devan Sedmak, Erik Ter-čon, Štefan Jazbec, David Terčon. Trener: Zoran Lazarevski. 12 Torek, 5. novembra 2013 ODBOJKA / Müll/ DAVID IN VASILIJ David Cettolo (na sliki) je po slabem začetku sezone v nedeljo končno zaigral v svojem slogu, čeprav ne ravno do konca tekme. Vloga tolkačev je izjemno pomembna (vse boljši je tudi Bologne-si), posebno zdaj, ko se s kroničnimi bolečinami v rami spet spopada Vasilij Kante. Če mora v njegovi vlogi igrati Iaccarino, je Sloga Tabor dejansko brez menjav, zato je za uspešno sezono bistveno, da Vasilij čim prej pride k sebi. Če bi lahko igral tako kot pred dvema sezonoma, so tudi cilji ekipe lahko bolj ambiciozni. Tudi vodilni ekipi, ki jima je Sloga Tabor v Repnu že odščipnila točko, se ne zdita nepremagljivi. VAŽNA ZMAGA, VRAČA SE TUDI KARIN Odbojkarica Zaleta so se v soboto veselile druge zmage. Čeprav je imel gostitelji S.Andrea pred tekmo »score« treh zmag in enega poraza, je na derbiju v trstu pokazal malo. Odločilen za zmago združene ekipe je bil vsekakor oster servis. Prvenstvo se zdi zelo izenačeno, Zalet pa je glede na vse težave, ki so spremljale uvodni del sezone, lahko z dosedanjim izkupičkom zadovoljen. Ta teden se bo soigralkam pridružila tudi Karin Crissa-ni, ki ji ne bo treba hiteti s pridobivanjem forme, saj bo Tjaša Gruden še nekaj časa trenirala z Zaletom, tako da bo imel trener Bosich končno širok izbor igralk Sloga Tabor proti zdaj vodilni Ceseni že vodila z 2:1 Popustili na koncu Sloga Tabor Televita - Volley Cesena 2:3 (26:24, 21:25, 25:19, 18:25, 10:15) Sloga Tabor Televita: Bolognesi 19, David Cettolo 19, Iaccarino 11, Je-rončič 12, Ambrož Peterlin 0, Sirch 5, Matevž Peterlin (libero), Natan Cettolo, Mirko Kante, Vasilij Kante 0, Milič, Sosič. Trener Gregor Jerončič Tri tekme, trikrat pet setov, vse tri tekme več kot dve uri: to je obračun prvih treh kol za Slogo Tabor Televita. Točko so Slogaši tokrat iztrgali ekipi iz Cesene, ki jo imajo za eno boljših v ligi, vendar so bili naši odbojkarji celo že na pragu zmage, saj so vodili v setih z 2:1. Trener Jerončič je moral tokrat spremeniti postavo, saj Vasilija Kanteta spet boli rama in je tako lahko le občasno vstopil za nekaj točk, ko je bilo treba dvigniti blok. Njegovo korektorsko mesto je prevzel Iaccarino, s tem pa se je tudi zožil manevrski prostor, saj je imel trener na razpolago manj menjav. Vendar so se vsi ostali dobro odzvali in razvila se je res lepa in izenačena tekma. Sloga Tabor: tri tekme, trikrat tie-break kroma Trener Jerončič je takoj po tekmi povedal: »Zadovoljen sem seveda za osvojeno točko, pa tudi za nastop. Na- 1. ženska divizija - Nastopi ekip projekta Zalet Uvod s presenečenjem Breg dobil derbi proti favoriziranemu Kontovelu - Poraza Sloge in Kmečke banke V prvem krogu je med našimi ekipami slavil samo Zalet Breg, ki je v zelo izenačenem derbiju premagal Zalet Kontovel. Domačinke so postregle z zelo dobrim nastopom, tako da je bil njihov trener Drasič izredno zadovoljen. Igrale so borbeno in natančno sprejemale, kar jim je omogočilo, da so uspešno gradile igro. Na mreži sta se še posebno izkazali Katja Spetič in Irina Pertot. Zalet Kontovel je na splošno več grešil, kar še zlasti velja za servis, in bil premalo učinkovit s krila. Pohvalo zasluži Tamara Pertot, ki se je preizkusila v vlogi libera in dobro sprejemala ter branila, na mreži pa je bila zelo učinkovita Tadeja Za-vadlal s centra. Zalet Sloga in mlade odbojkarice Zaleta Kmečka banka pa so se tokrat pomerili proti ekipama, ki se bosta lahko nedvomno potegovali za visoko uvrstitev. Zalet Sloga je proti Cu-su, za katerega igrajo tudi odbojkarice z izkušnjami iz državnih lig, začel dobro in z dobrim servisom in učinkovitim napadom osvojil uvodni niz. V drugem in tretjem setu zaletov-kam ni šlo nič od rok, kljub številnim menjavam, ki jih je opravil trener Calzi, pa se razmere na igrišču niso spremenile. Četrti niz je bil spet izenačen, na koncu pa je na dan prišla utrujenost, tako da so slavile domačinke. Zalet Kmečka banka pa je imel na uvodni tekmi največ težav v sprejemu, saj je S. Andrea močno forsiral servis in si z njim tako v prvem kot v tretjem setu priigral nekaj točk prednosti in jih nato ohranil do konca. Našim odbojkaricam pa je lahko žal za drugi set, v katerem so dolgo vodile. Nato pa so domačinkam dopustile, da jih ujamejo pri 24. točki, v izenačeni in napeti končnici pa je prevladala večja izkušenost nasprotnic. Izidi: Zalet Breg - Zalet Kontovel 3:1 (25:22, 25:23, 20:25, 25:22), Cus - Zalet Sloga 3:1 (24:26, 25:9, 25:14, 25:22), S. Andrea - Zalet Kmečka banka 3:0 (25:16, 31:29, 25:19), Oma - S. Sergio 0:3. Na Goriškem Prvouvrščeni Mariano, ki s polnim izkupičkom točk vodi na lestvici, je bil za mlade Sočanke pretrd oreh. Naše odboj-karice so več točk dosegle le v prvem setu, v ostalih dveh pa so jih nasprotnice nadigrale. Valovke pa so slavile lahko zmago. Nekaj težav so imele le v drugem nizu, ko niso bile dovolj zbrane. Za uspeh zasluži pohvalo celotna ekipa. Izidi: Soča Pizzeria Frnažar - Mariano 0:3 (20:25, 9:25, 10:25), Fincantieri - Val 0:3 (11:25, 25:27, 16:25), Pieris - Ronc-hi 2:3, Grado - Moraro 3:2. Vrstni red: Mariano 12, Grado 10, Govolley 8, Pieris 7, Turriaco, Ronchi, Val 6, Moraro, Azzurra 4, Mossa 3, Soča Pizzeria Frnažar 2, Lucinico 1, Fincantieri 0 (Govolley, Turriaco, Ronchi, Moraro, Azzurra in Lucinico s tekmo manj). Zalet Kmečka banka je mladinska ekipa projekta Zalet kroma predek v igri je viden, škoda, da se na koncu ni izšlo za kaj več, vendar je bil nasprotnik pač boljši, predvsem v majhnih detajlih, ko enostavno ni grešil, kar se v poteku tekme seveda pozna.« Prvi set je bil zelo izenačen, igralcem Cesene se je poznalo, da imajo doma izredno veliko telovadnico in se v manjših težje znajdejo. Gostje so vsekakor prvi prišli do set žoge, a so jo Slo-gaši z značajno igro izničili in zasluženo zmagali. V drugem so bili stalno v vodstvu gostje, ki pa jim v tretjem po izenačenem začetku Slogaši enostavno niso več dovolili, da bi prišli do izraza in so jih dobesedno nadigrali. V četrtem je začela prihajati na dan utrujenost, napadi niso bili več tako prodorni, kar je rutiniran nasprotnik brez težav izkoristil in uspelo mu je izenačiti. Peti set je pač loterija, igralci Cesene so bili psihološko močnejši, takoj so po-vedli in se nato niso več pustili presenetiti. (INKA) Mnenje trenerja gostov Michele Pieraccini se je med tekmo veliko razburjal, po njej pa je bil zelo prijazno razpoložen za pogovor. »Mi igramo v zelo veliki telovadnici, zato se tu v Repnu na začetku nismo znašli. Vedeli smo, da nas čaka težka tekma, zmagali pa smo jo kot ekipa, z odločilnim doprinosom rezervnih igralcev. V tem je bila razlika. Naši cilji niso tako visoki kot kaže lestvica. Najprej pride na vrsto obstanek,y je dejal. (ak) Top scorerji Moški: J. Terpin (OL), 25, Bolo-gnesi in Cettolo (oba ST-B2) 19, Tau-čer (ST) 18, Lavrenčič (OL) 14 Ženske: Babudri 13, Balzano 11. Moška B2-liga: Bolognesi 53, V. Kante 38, Iaccarino 33, Cettolo 31, Je-rončič 30, Sirch 25. Moška C-liga: Terpin (Ol) 43, Taučer (ST) 32, Lavrenčič 20, Antoni (ST) 16, Juren (OL), Milič in Trento (oba ST) 15, Persoglia (Ol) 13, Komjanc (Ol) 12, Ženska C-liga: Babudri 57, Bal-zano 50, Gridelli 46, Grgič 43, Cvelbar 21. Moška B2-liga m,,,.. - Prata 0:3, Rimini - Valsugana 3:0, Loreggia - Bellaria 3:1, Ravenna - Cordenons 1:3, Bibione - Venezia 1:3, Treviso - Casalserugo 0:3, Sloga Tabor Televita - Cesena 2:3 Rimini 3 3 0 9:3 8 Cesena 3 3 0 9:3 8 Cordenons 3 3 0 9:4 8 Prata 3 2 1 8:3 7 Mestre 3 2 1 6:5 6 Ravenna 3 2 1 7:5 5 Casalserugo 3 1 2 7:6 5 Sloga Tabor 3 1 2 7:8 4 Bibione 3 1 2 5:6 3 Loreggia 3 1 2 4:7 3 Venezia 3 1 2 4:7 3 Valsugana 3 1 2 3:7 3 Treviso 3 0 3 2:9 0 Bellaria 3 0 3 2:9 0 PRIHODNJI KROG Bellaria - Sloga Tabor Televita (9.11 ob 21.00) Moška C-liga Reana - Prata 1:3, VBU - FerroAlluminio 3:0, Mortegliano - Soča ZBDS 3:0, Pippoli - Buia 1:3, Fincantieri - Volley club 3:0, Olympia - Gemona 3:1 VBU 3 3 0 9:0 9 Mortegliano 3 3 0 9:2 8 Prata 3 3 0 9:3 8 Buja 3 2 1 8:4 7 Fincantieri 2 2 0 6:0 6 Olympia 2 2 D 6:1 6 FerroAlluminio 3 1 2 5:6 4 Villa 2 1 1 3:3 3 Gemona 2 1 1 4:5 2 Pippoli 3 0 3 3:9 1 Reana 3 0 3 1:9 0 Volley club 3 0 3 0:9 0 Soča ZBDS 3 D 3 D:9 D PRIHODNJI KROG Soča ZBDS - Pippoli (9.11 ob 20.00), FerroAlluminio Olympia (9.11. ob 20.30) V ZENSKA C-LIGA Volleybas - Villa 3:1, Sangiorgina - Libertas TS 0:3, RojalKennedy - Cordenons 3:1, Majanese - Minerva 0:3, Virtus - Tarcento 3:1, Fiume Veneto - Rizzi 3:2, S.Andrea - Zalet 0:3, Estvolley - Pordenone 3:2 Libertas TS 5 5 0 15:1 15 RojalKennedy 5 5 0 15:2 15 Volleybas 5 4 1 12:6 11 Estvolley 5 4 1 13:7 11 Millenium 5 3 2 11:7 9 Virtus 5 3 2 10:8 9 S.Andrea 5 3 2 9:8 9 Pordenone 5 3 2 11:10 9 Fiume Veneto 5 3 2 12:10 8 Zalet S 2 3 9:9 7 Rizzi 5 2 2 11:12 7 Villa 5 2 3 9:12 6 Majanese 5 1 4 5:14 2 Cordenons 5 0 5 6:15 0 Sangiorgio 5 0 5 3:15 0 Tarcento 5 0 5 1:15 0 PRIHODNJI KROG Zalet - Estvolley (9.11. ob 18.00) Moška D-liga Volleybas - Altura 3:2, Triestina - Sloga Tabor 0:3, Blu Volley - Volley club 3:2, Gemona - II Pozzo 0:3, Pasian - Cervignano 3:0 Sloga Tabor 2 2 0 6:1 6 Volleybas 2 2 0 6:3 5 Volley club 2 1 1 5:3 4 Travesio 1 1 0 3:0 3 Il Pozzo 2 1 1 4:3 3 Pasian 2 1 4 1:3 3 Blu Volley 2 1 1 5:5 3 Cervignano 2 1 1 3:5 2 Altura 1 0 1 2:3 1 Gemona 2 0 2 0:6 0 Triestina 2 0 2 0:6 0 PRIHODNJI KROG Volley club - Sloga Tabor (10.11. ob 11.00) Under 16: Projekt Zalet s tremi ekipami Konec tedna se je na Tržaškem začelo tudi prvo mladinsko prvenstvo. Na igrišče so namreč stopile prve ekipe, ki nastopajo v kategoriji Under 16 (prvenstvo je v prvem delu razdeljeno v tri skupine). Med nastopajočimi so letos tri, ki sodijo v okvir projekta Zalet: Zalet Kontovel A, Zalet Kontovel B in Zalet Breg/Bor. Zalet Kontovel B je svoj prvi nastop opravil že v soboto in takoj prebil led v skupini A in osvojil vse tri točke. Končni rezultat na tekmi proti ekipi Eurovolleyschool je bil 3:1 (25:13, 25:22, 19:25, 25:16). Za dober nastop zaslužijo pohvalo vse odbojkarice, saj so vse dobile možnost za igranje in so se izkazale, med posameznicami pa bi omenili Tino Kralj za igro na mreži in v polju. Nasprotniki naše ekipe v skupini A bodo še Altura, Coselli/Libertas in Virtus Luna. Kar zadeva samo sezono, pa trener Nicholas Privileggi želi, da bi njegove varovanke čim bolj napredovale. Igralke se prvič preizkušajo v določenih vlogah, trenirajo pa zelo resno in z ve- liko vnemo, tako da je njihov trener prepričan, da bo lahko zanje prvenstvo polno zadoščenj. Ostali dve Zaletovi ekipi bosta igrali v skupini B, kjer bodo njuni nasprotniki še Olympia, Rgb in Oma. Zalet Kontovel A vodi letos Martin Maver, ki računa, da se bodo njegove varovanke v letošnjem prvenstvu dobro odrezale. Skupina je zelo motivirana in perspektivna, nekatere se preizkušajo v novih vlogah, na splošno pa se na treningih učijo novih stvari. Delo je zastavljeno dolgoročno. Maverjeva ekipa bo prvo tekmo igrala v soboto proti Omi. Zalet Breg/Bor, ki vadi pod vodstvom Franka Drassicha in Daniele Ciocchi, sestavljajo v glavnem igralke, ki se prvič preizkušajo v tej kategoriji. »Nekatere med njimi so za to kategorijo tudi še zelo mlade, saj imamo tudi nekaj igralk letnika 2000. Cilj je napredek posameznic in to, da bi se skupina čim boljše ujela. Na začetku bomo predvajali zelo enostavno igro, postopoma pa bomo uvajali novosti. Igralke se morajo tudi še privaditi na svo- je vloge. V prvenstvu pa bomo skušali pokazati čim več,« je povedala Daniela Ciocchi. Zalet Kontovel A: Nika Košuta, Petra Racman, Noemi Roma, Jasna Vitez, Ailen Lugo, Ivana Zaccaria, Nastja Maver, Michelle Legiša, Melita Antoni (vse '98), Agnese Bartolin, Matilda Torcello, Veronika Feri, Jessica Corazza (vse '99). Trener: Martin Maver Zalet Kontovel B: Katerina Čufar, Helena Štoka, Irina Bezin, Sara Gregori (vse '98), Valentina Hriaz, Giada Miniussi, Sara Solazzo, Andreina Monfreda, Anna Bontempi, Tina Kralj, Francesca Zatti (vse '99). Trener: Nicholas Pri-vileggi Zalet Breg/Bor: Samantha Bertocchi, Clara in Helena Caucci, Giulia Franchin, Mateja Hervat, Giulia Rebula, Francesca Senn (vse '98), Lisa Camassa, Alice Debernardi, Nicole Me-neghetti, Petra Olenik (vse '99), Lara Braico, Elisa Jez, Alexia Muiesan, Tija Zobin (vse 2000). Trenerja: Franko Drassich in Daniela Ciocchi / ŠPORT Torek, 5. novembra 2013 13 jadranje - Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo Jadralki TPK Sirena z državnim naslovom potrdili velik napredek Jadralki TPK Sirena Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo sta na državnem ženskem prvenstvu razreda 420 v Bariju osvojili naslov državnih prvakinj. Njihova premoč je bila popolna, saj sta se na posamičnih regatah konstanto uvrščali v vrh bodisi v rahlem (4 vozli) bodisi v srednje močnem vetru (do 13 vozlov). V najmočnejši državni konkurenci 36 posadk sta premagali tudi dvojico iz Kampanje Sara Scotto Di Vettimo in Vittoria Barbiero, ki sta letos osvojili bronasto kolajno na svetovnem prvenstvu. »Od 8 odjadranih regat sta jih kar pet dobile in tudi ostale tri so bile 2,3 in 2! Ne pomnem v moji trenerski karieri, da bi kdo tako prepričljivo osvojil državni naslov,« je bil navdušen Antonaz. Za Carlotto in Francesco, ki ju pri TPK Sirena že dve leti trenira Matjaž Antonaz (prej sta tekmovali za sosednji klub SVBG), je izjemna sezona, v kateri sta poleg državnega naslova osvojili tudi evropskega, na SP pa sta bili peti. Napredek v primerjavi z lanskim letos (7. na SP, 2. v Italiji) je očiten, v prihodnji sezoni pa se bosta 18-letni dekleti začeli preizkušati tudi v olimpijskem razredu 470 (mladinsko SP v Cervii), čeprav še ne bosta povsem opustili razreda 420. V Bariju sta prvič na tej ravni nastopili tudi Jana Germani in Cecilia Fe-del ter se uvrstili na končnem 17. mestu. Trener Antonaz je bil zadovoljen tudi z njunim nastopom. »To je nova posadka, Jana pa je šele pred dvema mesecema prestopila v ta razred iz optimista. Dekleti sta plačali določen davek neizkušenosti. Po prvem dnevu sta bili 10., po drugem šele 21., na koncu pa sta se povzpeli do 17. mesta. V eni regati sta končali na 4.mestu in dosegli tudi nekaj uvrstitev okoli 10.mesta. Po videnem sem dobil občutek, da sta deklice potencial in z trdnim delom bi lahko zelo napredovali. Poleg tega sta Carlotta in Francesca za njuju tudi vrhunski sparring partnerici,« je še povedal Antonaz. Vrstni red DP 420: Carlotta Oma-ri/Francesca Russo Cirillo (TPK Sirena) 9 točk (1,1,1,1,3,2,2,1); 2. Sara Scotto Di Vettimo/Vittoria Barbiero (Posilippo) 25 (13,4,8,3,2,4,1,3); Sofia Giondi/Giulia Gatta (Cervia) 32 (4,5,2, 10,9, 6, 4,2); 17. Jana Germani/Cecilia Fedel (TPK Sirena) 110 (10, 13, 16, 24, 22, 21, 30, 4. Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo iz šole Matjaža Antonaza kroma TPK Sirena in JK Čupa pripravljeni na neugodne razmere Tržaški pomorski klub Sirena in Jadralni klub Čupa, konec tedna organizatorja Mednarodne regate za razrede 420, laser in optimist v Barkovljah, sta se pripravila na neugodne razmere. V soboto je namreč v Tržaškem zalivu zavladalo brezvetrje in deževalo je, zaradi tega niso uspeli izpeljati nobenega plova. V nedeljo jim je le uspelo izpeljati en plov preden se je vreme poslabšalo. Zaradi slabih vremenskih napovedi je veliko jadralcev odpovedalo vpis (50 jadralcev, od teh veliko iz Slovenije in tujine). Poleg tega je egata sovpadala z državno regato laserjev in državnim ženskim prvenstvom 420. Zaradi močnega vetra in predvsem visokih valov se je obenem več neizkušenih jadralcev odpovedalo regati ali je niso izpeljali do konca, pogoji so bili res zahtevni. Zato se je regatni odbor odločil, da zaradi varnostnih razlogov prekine tekmovanje. Jadralci TPK Sirena in JK Čupa so se dobro odrezali. Med kadeti TPK Sirena je bil Tinej Sterni drugi in Eliza Mancin tretja (in prva deklica). Četrti je bil Jan Pernarčič (Čupa) , šesta Caterina Sedmak (Čupa), sedmi Jan Zuppin (TPK Sirena), petnajsta Elena Lo Cascio (Čupa). Med Junioresi Sirene je bila 2 Sara Zuppin (in prva deklica). Giorgia Sinigoi (Ču-pa) je bila 5., Petra Gregori (TPK Sirena) osma, na 16. mestu Nina Benedetti (Čupa) 16., Giulio Michelus (Čupa) pa 17. V razredu 420 sta bila Luca Carciotti in Mirko Juretič tretja. TPK Sirena je, poleg posameznih uspehov dosegel tudi pokal za 2. mesto med klubi. V nedeljo so se spopadali tudi z visokimi valovi A. sancn atletika - Tekmovanje za višje šole »Rezultati bi lahko b(|* I ■•v« v I • I v* ili boljši, ce bi bil način življenja mladih drugačen« kroma Že smo poročali, da so se dijaki slovenskih tržaških višjih srednjih šol na Kolonji med sabo pomerili v atletskem tekmovanju, ki sta ga organizirali šoli Zois in Stefan. Danes objavljamo tudi rezultate dobitnikov kolajn. Med njimi je tudi več športnikov, ki se ukvarjajo z različnimi športi in jih v medijih zasledimo tudi v drugih poročilih. Poleg njih in redkih atletov pa so se izkazali tudi posamezniki, ki se s športom ne ukvarjajo ali pa se z njim ukvarjajo samo rekreativno. So pa očitno zelo sposobni. »Rezultati so primerljivi lanskim. V povprečju so celo boljši, saj sta na primer lani v skoku v daljino mejo 5 metrov presegla le dva fanta, letos pa šest. Imamo sposobno mladino, rezultati pa bi bili lahko bistveno boljši, če bi naša mladina imela drugačen način življenja. Sedanji nas pogojuje, zato smo takšni kot so, športni klubi pa vseh vrzeli ne morejo zapolniti,« je rezultate komentirala prof. Sonja Milič, ki je bila skupaj s kolegico Silvo Meulia glavni pobudnik tekmovanja, obe pa se za pomoč zahvaljujeta kolegom, posebej pa še Vojku Cesarju in Atletskemu odseku ŠZ Bor za ozvočenje. Dobitniki kolajn 100 m BIENIJ ŽENSKE: 1. Petra Loredan 14,70; 2. Veronika Feri 14,84; 3. Aileen Lugo (vse Prešeren) 14,90 BIENIJ MOŠKI: 1. Kristjan Fajdiga (Slomšek) 12,08; 2. Matej Sancin (Prešeren) 12,15; 3. Denis Čerimovič (Zois) 12,36 TRIENIJ ŽENSKE: 1. Sara Grgič (Slomšek) 13,59; 2. Petra Grgič (Zois) 14,10; 3. Metka Kuk (Slomšek) 14,62 TRIENIJ MOŠKI: 1. Anton Zudek (Slomšek) 12,00; 2. David Colja 12,50; 3. Tomaž Daneu (oba Zois) 12,52 Suvanje krogle BIENIJ ŽENSKE: 1. Jasna Vitez 8,44; 2. Martina Bearzi (obe Prešeren) 8,30; 3. Dana Tenze (Zois) 7,93 BIENIJ MOŠKI: 1. Samuel Zidarič 12,12; 2. Martin Fajdiga (obe Prešeren) 10.08; 3. Stefano Zahar (Zois) 9,88 TRIENIJ ŽENSKE : 1.Giorgia Barut 8,40; 2. Katarina Milič (obe Slomšek) 8,14; 3. Maja Kojanec (Prešeren) 7,80 TRIENIJ MOŠKI: 1. Albert Kerpan 13,05; 2. Nathan Cettolo 12,90; 3. Borut Svara (vsi Stefan) 11,60 Skok v daljino BIENIJ ŽENSKE: 1. Martina Bearzi (Prešeren) 3,96; 2. Veronika Feri (Prešeren) 3,92; 3. Sanja Sancin (vsi Prešeren) 3,74 BIENIJ MOŠKI:1. Kristjan Fajdiga (Slomšek) 5,75; 2. Simon Cettolo 5,17; 3. Matej Sancin (oba Prešeren) (5,07) TRIENIJ ŽENSKE: 1. Sara Grgič 4,68; 2. Metka Kuk (obe Slomšek) 3,89; 3. Aleksija Terčon (Zois) 3,86 TRIENIJ MOŠKI: 1. Albert Kerpan (Stefan) 5,20; 2. Pietro Markežič (Prešeren) 5,19; 3. Martin Ridolfi (Stefan) 5,12 Tek na 1.600 m ženske BIENIJ: 1. Tina Busan (Prešeren) 6:56; 2. Petra Olenik (Zois) 7:03; 3. Ginevra Campagnaro (Prešeren) 7:13 TRIENIJ: 1. Erika Žuljan (Prešeren) 6;46; 2. Jasmina Gruden (Zois) 6:50; 3. Nina Malalan (Prešeren) 6:55 Tek na 2.000 m moški BIENIJ: 1. Denis Čerimovič (Zois) 7:06,87; 2. Simon Kravos 7;23,21; 3. Maks Zuliani (oba Prešeren) 7;23,61 TRIENIJ: 1. Federico Ban 6:46; 2. Matija Arduini (oba Stefan) 6:55; 3. Giulio Leo (Prešeren) 6:58 Dopolnjen intervju z Janom Budinom Intervju z Janom Budinom objavljamo v celoti tudi na naši spletni strani WWW.primorski.eu Zaradi tehnične napake je v nedeljskem intervjuju z Janom Budinom izostal del besedila. Vprašanja z nepopolnimi odgovori vnovič objavljamo. Celoten intervju je zdaj dostopen vsem tudi na naši spletni strani www.primorski.eu. Avtorju in intervjuvancu se za napako opravičujemo. Kar precej športnikov in zvezdnikov se je v zadnjih letih navdušilo za budizem. Ste se tudi vi? Tako kot hinduizem se mi tudi budizem zdi zanimiv. A izhajam iz ateistične družine in zelo racionalno opazujem svet. Zato se ne istovetim ne s hinduizmom ne z budizmom, čeprav je Buda zelo zanimiv človek. Če je res obstajal, se z njim strinjam. Tako kot se z naukom Jezusa Kristusa lahko strinjajo tudi nekristjani ... Jaz se strinjam s Kristusovim učenjem, tudi če nisem krščanskega izvora. Osebno pa ne morem biti član neke verske skupine. Sem proti obliki družbene kontrole, ki se je razvila s čaščenjem. Individualna spoznanja Bude ali Jezusa Kristusa so nekateri izkoristili za zapovedovanje ljudem, kaj naj delajo, da bodo lepše živeli. To je religija in mene ne zanima. Pardon, v intervjuju z Janom Budinom more biti tudi nekaj vprašanj o košarki ... Ma seveda ... Mislite, da bi bila vaša kariera drugačna, če bi prej odkrili jogo? Verjetno bi se kariera končala prej. Vsekakor sem fatalist, zato sem prepričan, da me je tudi košarka pripeljala do tega, da sem spoznal, kar sem. Po zaslugi košarke sem spoznaval različne ljudi. Ko sem prišel v italijansko reprezentanco, sem se srečal z ljudmi, ki so bili nekoliko drugačni od tistih, s katerimi sem odraščal v Trstu. Z igranjem v prvi ligi sem spoznal Američane in njihov popolnoma drugačen način življenja. Ko sem igral v Londonu, sem živel z Američanom. Prilagodil sem se njegovemu močnemu značaju, kar mi je ustrezalo. Vse to je pomagalo, da sem si širil obzorja. Tudi ko sem se po igranju za Kraški zidar odločil, da ne bom čisti profesionalec, mi je košarka dala veliko. Košarko sem začel izrabljati. Z igranjem v nižjih ligah sem dobil možnost, da sem lahko čez celo poletje potoval. Po tem, kar sem se naučil v družini in šoli, so potovanja postala moja višja življenjska šola. Navadno sem potoval z zelo nizkim budžetom in hodil v kraje, kjer ljudje imajo malo. Veliko sem recimo potoval po Južni Ameriki. Kako drugače bi se zasukalo vaše življenje, če ne bi spoznali Virginia Bernardija? Ha ha, zelo drugače, popolnoma drugače. On je v sezoni 1994/95 prevzel vodenje tržaškega prvoligaša. Ni vam zaupal tako kot Tanjevič ... Bernardi me ni oddaljil od košarke, ampak od profesionalnega sveta. Takrat sem si pač rekel, da s takimi ljudmi nočem imeti opravka. Če sem prej častil Tanjeviča, je bilo z Bernardijem popolnoma drugače. A po tolikih letih ste mu verjetno lahko hvaležni ... Seveda. Absolutno. Težko je biti hvaležen osebi, s katero si imel težek odnos. A zdaj priznam, da me je tudi tista izkušnja pripeljala do tega, da sem tak človek, kakršen sem. Kakšen pa je vaš spomin na Tanjeviča? Njegov odnos do mene je bil kot odnos očeta s sinom. Zato je od mene ogromno pričakoval in mislim, da je to bila njegova napaka. Moja napaka pa je bila, da sem se z njim obnašal kot sin z očetom. Sem se mu upiral. A Tanjevič me je vse- kakor ogromno naučil. Znanje, ki sem ga pokazal v naslednjih 20 letih, je bilo sad tega, kar me je on naučil. Recimo v meri 90 %, da ne jemljem zaslug tistim, ki so me trenirali še prej. V sezoni 1993/94, ko je Trst prišel v finale Koračevega pokala in polfinale državnega prvenstva, je bil član ekipe tudi Tržačan Ales-sandro De Pol. Zakaj je njemu uspelo igrati na visoki ravni, vam pa ne? De Pol je duhovit. Jaz sem se duhovitosti moral šele naučiti. Takrat še nisem vedel, da ne smeš jemati vsega tako zelo resno. Zaradi tega je bil tudi njegov odnos s Tanjevičem precej bolj preprost. Razlika je tudi v tem, da je bil De Pol tri leta starejši, jaz pa sem takrat bil še pubertetnik. Tudi zato sem se upiral trenerju. Odnos s Tanjevičem se je izboljšal šele po nekaj letih. Ko sem igral v Sežani, je on stalno prihajal na tekme, ker je bil dober prijatelj našega črnogorskega zdravnika. Takrat sva se s Tanjevičem bolj spoznala in se spoprijateljila. On ni nič pričakoval od mene, jaz tudi nič od njega. Drug drugemu sva si oprostila vse, kar sva si naredila ali česar si nisva naredila. 14 Torek, 5. novembra 2013 NOGOMET / NARDOTU SO SE POKLONILI VSI Nardo Kralj, »starosta našega nogometa«, je v soboto, ko so v Trebčah igrali tekmo poromocijske lige Primorec -Breg, dopolnil 93 let. Pred in med tekmo smo bili priča na tribunah pravemu romanju mladih in starih nogometašev, navijačev obeh taborov, znancev in prijateljev, ki so čestitali Nardu ob tako visokem jubileju. Slavljenec si je želel, da bi ga igralci nagradili z zmago proti Bregu. Ni jim uspelo. Primorec je tesno izgubil (0:1). Nardo pa je priznal, da je njegova ekipa dobro igrala in jim nima kaj očitati. Zanj pa je bilo največje darilo, ki ga je "prinesel" eden izmed Bregovih navijačev z izjavo, da je trebenska zelenica, za katero vsa ta dolga leta skrbi Nardo, verjetno najlepša v deželi. In res je! (lako) PORDENONE V D-LIGI ŠE NEPREMAGAN, TODA S PRVIM PREJETIM GOLOM Pordenone je boljši od Rome. V D-ligi je furlanska ekipa dosegla deseto zaporedno prvenstveno zmago (10 na 10), Roma pa je v A-ligi prvič letos igrala neodločeno (1:1 proti Torinu). Porde-nončani vodijo na lestvici s 30 točkami. Tokrat so s 3:1 v go-steh premagali Trissino. Pravzaprav novica je, da je vratar Por-denona po devetih tekmah prvič letos prejel zadetek. Od ostalih deželnih ekip je Triestina na Roccu s tesnim 1:0 premagala San Paolo. Tamai je igral neodločeno 1:1 proti Unionu Ripi. V deželnem derbiju pa sta se brez zmagovalcev razšla Sanvite-se in tržiški Ufm, pri katerem igra Alen Carli. V prihodnjem krogu bo na sporedu deželni derbi med Pordenonom in Tamaiem. Triestina pa bo igrala v gosteh proti Mezzocoroni. PROMOCIJSKA LIGA - Vesna v nedeljo ni igrala Stopnjujejo formo Kljub neodločenemu izidu igra Juventina iz kroga v krog boljše - Vinti: »Čaka nas naporen november« Juventina je imela v Červinjanu že v žepu vse tri točke, nato pa ... »hladnaprha,« kot je poudaril športni vodja štandreškega kluba Gino Vinti. »V 85. minuti je domača ekipa imela na razpolago prosti strel in ga maksimalno izkoristila. Potem, ko smo mi bili vseskozi boljši, smo se morali na koncu zadovoljiti z neodločenim izidom. To se pravi, da smo v gosteh izgubili dve točki. Škoda, saj bi se lahko še dodatno približali vodilnemu na lestvici.« Juventina igra vsekakor v zadnjih krogih vse boljše. »Zmagali smo dve tekmi, v nedeljo pa smo igrali neodločeno. Ekipa raste in vsako nedeljo smo bližji vrhu. Škoda le, ker smo na začetku izgubili preveč točk. Mogoče je tako negotov začetek nekoliko razumljiv, saj smo med poletjem precej spremenili postavo in vključili v ekipo kar nekaj novih igralcev. Fantje potrebujejo nekaj časa, da se prilagodijo ekipi in trenerju. Prepričan sem, da bomo formo še stopnjevali in da bomo v nadaljevanju igrali še bolj preprič- Juventina je letos izgubila le enkrat, štirikrat pa je igrala neodločeno bumbaca ljivo,« razmišlja Vinti. Kljub rahli premoči Juventine v prvem polčasu, so gostje povedli šele v začetku drugega dela z Bečirevičem. »Zgrešili smo še nekaj lepih priložnosti za gol, kar nam ZADNJI KROG V OČEH ... Daniel Franco »Krize ni, klop pa je prekratka« Navijači Zarje so precej zaskrbljeni, saj je bazovska ekipa izgubila precej elana, ki ga je imela v uvodnem delu prvenstva. »Govoriti o smoli je prelahko, toda v zadnjih dveh krogih smo vsakič igrali boljše in smo na koncu izgubili oziroma iztrgali samo točko (v Na-brežini). Vsekakor velja, da nismo več tako učinkoviti kot v uvodnih krogih,« je položaj Zarje, po nedeljskem domačem porazu proti Azzurri (0:1), analiziral kapetan Danjel Fran- O krizi torej ne bi še govorili ... »Ne, čeprav je bil trener Pocecco po tekmi zelo jezen in se je sestal z vodstvom ekipe. Res je, da smo v zadnjih krogih zaradi diskvalifikacij in poškodb nastopili precej okrnjeno. Pa tudi na klopi imamo premalo izkušenih in kakovostnih igralcev, kar se še kako pozna. V prihodnjih dveh krogih vas čakata težki tekmi ... »Igrali bomo proti Romani in Sistiani. Obe ekipi sta solidni. Sodeč po lestvici, pa sta srečanji skorajda že ključnega pomena, saj vodilni Sant'Andrea San Vito ne popušča. Ali je tržaška ekipa glavni favorit za napredovanje? »Najbrž so, čeprav niso nič boljši od nas, saj smo jim bili enakovredni. Oni so le bolj konstantni. Prepričan pa sem, da bodo tudi oni prej ali slej popustili. V nedeljo so igrali neodločeno. Pred tem pa so zmagali na vseh tekmah.« Pred kratkim si postal oče, čestitamo. »Hvala. Zelo sem vesel. Ponoči pa spim res premalo (smeh).« (jng) je bilo na koncu usodno,« je še dodal Vinti. Juventina bo v nedeljo znova igrala v gosteh proti močni ekipi Tor-reanese. »Pravzaprav vsaka tekma je poglavje zase, saj je skupina B zelo izenačena. Na vsaki tekmi se moraš potruditi in dati vse od sebe.« V sredo, 13. novembra, pa čaka Juventino pokalna tekma proti Vesni. »Proti Vesni bomo v prvenstvu nato znova igrali v soboto, 30. novembra, v Štandrežu. Čaka nas kar naporen november.« Vesna bo tekmo proti Isonzu nadoknadila že jutri Tekmo v Špetru ob Soči med domačim Isonzom in kriško Vesno so prekinili v 25. minuti. »Minuto pred prekinitvijo je Isonzo ravnokar povedel. Vsekakor je bilo stanje na igrišču zelo slabo. Enostavno se ni dalo igrati. Sodnik se je pravilno odločil in poslal ekipi v slačilnice. Že po tekmi smo se dogovorili z gostitelji, da bomo tekmo ponovili že v sredo (jutri op. av.), saj bomo v sredo, 13. novembra, igrali pokalno tekmo proti Juventini,« je dejal športni vodja Vesne Paolo Soavi. Da bodo tekmo nadoknadili že jutri ob 20.30 v Špetru ob Soči, so potrdili sinoči tudi na deželni nogometni zvezi. (jng) IME TEDNA Carmine Castiglione (Primorje): poškodba, depresija in vrnitev na igrišča Napadalec proseškega Primorja Carmine Castiglione je v nedeljo trikrat zatresel mrežo gropajsko-padriške Gaje. Na lestvici strelcev je skupno dosegel šest golov v sedmih krogih. »Carmine je fant s posebnim značajem. Impulziven, pove kar misli, toda vam lahko zagotovim, da je zelo dobra duša,« ga je opisal predsednik Primorja Roberto Zuppin. Carmine se je rodil leta 1987 v Neaplju. V svojem poldrugem letu starosti se je z družino preselil v Trst, kjer tudi še naprej živi. Že v mladih letih se je zaljubil v nogomet. »Brcal sem karkoli okroglega. Živim za ta šport,« je dejal Castiglione, ki se je pred nekaj sezonami, ko je še igral pri kriški Vesni v elitni ligi, huje poškodoval. »Bilo je na turnirju Il Giulia pri Svetem Ivanu. Preskočil sem vratarja in si nato poškodoval stranske kolenske vezi. Poškodba mi je žal v slabše spremenila življenje, saj sem bil takrat na pragu prestopa v D-ligo. Ker sem bil nagrajen kot najboljši mladi nogometaš elitne lige iz naše dežele, sem imel celo možnost, da bi odšel na kak preizkusni trening z B-li-gašem Napolijem, toda to se ni nikoli zgodilo. Zaradi poškodbe me je zagrabila depresija in preživljal sem težke trenutke. Še dobro, da sem spoznal svojo punco, s katero imam tudi krasnega otroka. Letos sem se odločil, da se znova vrnem na igrišča. Hvala Primorju, ker mi je to omogočilo. Poklicni nogometaš najbrž ne bom nikoli, toda jaz še verjamem, da lahko temu športu dam še veliko,« je dejal Castiglione, ki kot Neapeljčan navija za Napoli. »Kljub temu se imam tudi za Tržačana, saj sem v tem mestu preživel večji del svojega življenja,« je še dodal. Carmine je priznal, da ima kompliciran karakter. »Vsi imamo pozitivne in negativne plati. Vesel sem, da se pri Primorju ne posebej razburjajo zaradi tega in me podpirajo. Skušal se jim bom oddolžiti s čim večjim številom golov.« (jng) ELITNA LIGA Pri Krasu še ne gledajo na lestvico V elitni ligi drži korak s Fontanafreddo le repenski Kras, ki je vodilne Furlane v 2. krogu premagal z 2:1. Rdeče-beli so že v soboto z 2:0 suvereno odpravili Muggio. V nedeljo sta si v tekmi kroga Azzanese - San Daniele razdelila izkupiček 1:1. »Z lestvico se ne bomo še obremenjevali. Če bomo igrali dobro in zmagovali, potem bomo pustili za sabo vse druge nasprotnike,« razmišlja kapetan Krasa Radenko Kneževič. V prihodnjih šestih krogih, do konca prvega dela prvenstva, čakajo varovance trenerja Branka Zupana pomembne, če že ne ključne preizkušnje. S šestimi zmagami bi si Kras izboril najboljše izhodišče za nadaljevanje drugega dela prvenstva. Rde-če-beli bodo že v soboto igrali v gosteh pri Gradisci, proti kateri so v prvem delu pokala že izgubili. Nato bodo v Repnu gostili Chions, v zadnjih štirih krogih bodo igrali še proti Azzaneseju (v gosteh), San Luigiju, Rivignanu in Tolmezzu. Prvi del prvenstva, če ne bo prekinitev zaradi slabega vremena, se bo končal že 15. decembra. Drugi del pa se bo nadaljeval 12. januarja. Kras bo prihodnji teden igral tudi pokalni polfinale, znova proti Gradisci. »Če smo že v polfinalu, bomo poskusili premagati Gradisco in se uvrstiti v finale. lepo bi bilo, če bi slavili zmago tudi v pokalu,« je še povedal Kneževič. V elitni ligi drugi dve tržaški ekipi ne preživljata najboljših časov. Muggia je predzadnja na lestvici, San Luigi pa prav na repu. (jng) rezultat, s kate- 5:0 rim je proseško Primorje dvakrat zapored na domači Rouni premagalo nasprotnike. V nedeljo je padla Gaja, pred dvema tednoma pa Ruda. Castiglione je dosegel štiri od desetih golov. Ukraden FB »post« Matiji Joganu ... Košarkarski trener Matija Jogan si je v soboto, skupaj s kondicijskim trenerjem Paolo Paolijem, ogledal nogometno tekmo med Krasom in Muggio. »Kdo bi rekel, da bi si nekega dne ogledal nogometno tekmo elitne lige. Vsekakor Kras je res močna ekipa. Predvsem pa je obdržal slovensko identiteto, kar v nogometu (in občasno tudi pri košarki) ni logično. Čestitam,« je Jogan napisal na svoj zid na facebooku in dodal: »Tekma je bila zelo korektna«. ELITNA LIGA Izidi 9. kroga: Azzanese - San Daniele 1:1, Cjarlins - Chions 0:1, Gemonese -Fontanafredda 0:1, Gradisca - Lumignacco 1:1, Kras - Muggia 2:0 (v soboto), Manzanese -Tolmezzo 1:2, Rivignano - Virtus Corno 1:0, Tricesimo - San Luigi 3:1. Vrstni red: Fontanafredda 21, Kras 19, Azzanese 18, San Daniele 17, Chions 16, Virtus Corno 15, Gemonese 13, Tricesimo 12, Gradisca 12, Rivignano 11, Tolmezzo 10, Manzanese 9, Cjarlins 9, Lumignacco 8, Muggia 7, San Luigi 5. Prihodnji krog: Ism Gradisca - Kras (v soboto) PROMOCIJSKA LIGA Pro Cervignano - Juventina 1:1 (0:0) Strelec: Bečirevič v 65. Juventina: Sorci, Morsut, Racca, Zorzut, Sellan, Manfreda, Bečirevič (Giolo), Vukovič, Concion (Stabile), Markič (Pantuso), Palermo. Trener: Franco Murra. Isonzo - Vesna prekinjena v 20. minuti zaradi dežja pri vodstvu Isonza z 1:0. Ostali izidi: Ol3 - Romans 3:1, Ronchi - Trieste Calcio prek., San Giovanni - Sevegliano 4:2, Sangiorgina - Torreanese 2:2, Valnatisone -Torviscosa prek., Zaule - Terzo 1:1. Vrstni red: Ol3 20, San Giovanni 17, Vesna 16, Juventina 16, Torreanese 16, Torviscosa 15, San giorgina 15, Trieste Calcio 14, Zaule 14, Cervignano 10, Valnatisone 8, Romans 8, Sevegliano 7, Ronchi 6, Terzo 4, Isonzo 2. Prihodnji krog: Torreanese - Juventina, Vesna - Ol3. 1. AMATERSKA LIGA Izidi 9. kroga: Begliano - Domio 2:3, Costalunga - Cormonese 0:2, Isontina - Turriaco 0:0, Mariano - Pieris 0:0, Muglia - Gradese 1:2, Ponziana - Aquileia 2:2, Primorec - Breg 0:1 (v soboto), Sovodnje - Pro Gorizia 1:0 (v soboto). Vrstni red: Cormonese 23, Breg 21, Costalunga 17, Domio 17, Primorec 15, Mariano 14, Pieris 14, Aquileia 13, Sovodnje 11, Isontina 11, Gradese 10, Muglia 8, Turriaco 8, Pro Gorizia 7, Ponziana 5, Begliano 4. Vrstni red: Breg - Costalunga (v soboto), Domio - Sovodnje, Pieris - Primorec 2. AMATERSKA LIGA Zarja - Azzurra 0:1 (0:0) Zarja: Scrignar, Markovic (Pipan), Franco, Carrese, Ferro, Jevnikar, Ruggiero, Aiello, Bernobi (Bolognani), Roviglio, Diviccaro. Trener: Pocecco. Rdeč karton: v 70. Aiello Ostali izidi: Montebello - Alabarda prek., Moraro - Sagrado 1:1, Piedimonte - Centro Sedia prek., Roianese - San Canzian 1:0, Romana - Aurisina 5:1, S. Andrea - Sistiana 1:1, Villesse - Campanelle 1:1. Vrstni red: S. Andrea 25, Romana 19, Moraro 17, Zarja 16, Sistiana 15, Azzurra 15, Villesse 15, Montebello 12, Campanelle 12, Sagrado 11, Centro Sedia 9, San Canzian 8, Alabarda 6, Aurisina 4, Piedimonte 4, Roianese 4. Prihodnji krog: Romana - Zarja. 3. AMATERSKA LIGA Primorje - Gaja 5:0 (1:0) Strelci: v 43. Castiglione 11-m; 55. Castiglione, 63. Castiglione, 65. Altin, 79. Danieli Primorje: Paulich, Demarco (Persi), L. Kovacic, Jarc, Issich (T. Kovacic), Mescia, Kandem (Gentile), Romano (Paoletti), Castiglione, Danieli, Altin (Siroci). Trener: Ravalico. Gaja: A. Klun, Jankovic, T. Klun (Cerkvenic), Gargiuolo, Asselti, Pečar (Veglia), Ghezzo (Perlangeli), Urbani (Franzö), Metz (Vrse), Kariš, Milič. Trener: Bones. Ostali izidi: Audax - Cgs prek., Chiarbola -Ruda 0:0, Fiumicello - Lucinico 2:1, Poggio -Opicina prek., Staranzano - Villanova 0:1. Vrstni red: Audax 15, Ruda 11, Lucinico 9, Staranzano 9, Fiumicello 9, Primorje 8, Mladost 8, Poggio 8, Chiarbola 8, Gaja 8, Cgs 6, Villanova 6, Opicina 5. Prihodnji krog: Gaja - Audax, Villanova -Primorje, Ruda - Mladost. STRELCI EKIP NAŠIH DRUŠTEV - 6 golov: Kneževič (Kras), Devetti (2 iz 11-m, Sovodnje), Castiglione (1 11-m, Primorje); 5: Corvaglia (Kras), Martini (Breg), Cermelj (1 11-m, Zarja); 4: Grujic (4 11-m) (Kras), Muiesan (Vesna), Menichini (Primorec), Rovoglio, Ruggiero (Zarja), Danieli, Altin (Primorje); 3: Trangoni, Bečirevič (1 11-m, Juventina), Ruzzier, Davanzo (1 11-m) (vsi Primorec), Brunetti (Breg), Maurencig (Sovodnje). DEŽELNI POKAL 1. AL - Četrtfinale Primorec znova že jutri Trebenski Primorec bo že jutri zvečer igral četrtfinalno tekmo osmine finala deželnega pokala 1. amaterske lige proti furlanski ekipi Vivai Rauscedo, ki je v skupini A tretja na lestvici s 16 točkami. V kraj Raus-cedo pri Pordenonu (začetek ob 20.30) se bo Primorec odpeljal z avtobusom. »Nastopili pa bomo z okrnjeno postavo, saj zaradi službenih obveznosti ne bo Saua, vratarja Sokolicha in mogoče še koga,« je povedal predsednik Darko Kralj. Prihodnji teden bo na sporedu še državni pokal elitne in promocijske lige s tekmama »Ism Gra-disca - Kras in Vesna - Juventina. co / ŠPORT Četrtek, 7. novembra 2013 5 PRIMOREC PROTI BREGU ŠELE PO 2812 DNEH V soboto sta se po 2812 dneh spet potegovala za prvenstvene točke Primorec in Breg (podatki Bruna Rupla na www.slosport.org). V Trebčah je bil na sporedu 33. prvenstveni derbi (prvi v 1. AL), saj sta se doslej Trebenci in Brežani srečali 18-krat v 2. AL in 14-krat v 3. AL. Zadnji derbi sta odigrali v sezoni 2005/06, in sicer 18. 2. 2006 v Miljah, ker je bilo trebensko igrišče poledenelo. Zmagal je Primorec z goloma Cadl-la in 11-metrovko Emilija. Zelo napeto pa je bilo na 31. derbiju, 22. 10. 2005, ki so ga igrali v Trebčah zaradi del na dolinskem igrišču (postavitev sintetične podlage-trave). Tudi tokrat je zmagal Primorec z visokim 3:0, sodnik pa je pokazal kar 8 rumenih in dva rdeča kartona, predčasno v slačilnice sta morala Pa-risi (Primorec) in Degrassi (Breg). Med 27 nogometaši (14 Breg, 13 Primorec), ki so takrat stopili na igrišče, je v soboto prav Degrassi bil edini, ki je ostal zvest ekipi, saj je na sobotnem derbiju odigral 237. prvenstveno tekmo v članski ekipi Brega. Skupni obračun po 33. derbiju je v korist Primorca, ki je zmagal 14-krat, 10-krat so bili uspešni Brežani, 9 derbijev se je končalo pri neodločenem izidu (4 brez gola). Skupno je derbijih padlo 67 golov. Primorec jih je dal 40, Breg pa 37. Največ golov (5) je padlo na 24. derbiju 30. 1. 2000, ko je Breg v Dolini premagal Primorca s 3:2. 3. amaterska liga - Po derbiju na Rouni med Primorjem in Gajo Povozili so jih Gaja v krizi? Milkovič: »Ne, ampak...«- Zuppin (Primorje): »Zdaj tako naprej« Derbi 3. amaterske lige med Primorjem in Gajo se je končal z visoko zmago gostiteljev, ki so zadali gostom smrtni udarec v drugem polčasu. »Odločilen je bil Castiglionejev gol z enajstmetrovke, ki jo je zagrešil naš branilec Asselti. Po drugem golu smo popustili na celotni črti. V prvem polčasu smo se enakovredno upirali Pri-morju,« je vzroke za poraz iskal spremljevalec gropajsko-padriške ekipe Valter Milkovič, ki je še dodal: »Trener Bones ostaja optimist. Res pa je, da se moramo že ta teden zbrati in odločno reagirati. Fantje se morajo več potruditi, drugače ne bo pozitivnih rezultatov. V nedeljo nas čaka težka tekma proti prvemu na lestvici.« Pri Gaji so že pomislili še na druge opcije. Decembra bodo lahko na kupoprodajni borzi poiskali še kako okrepitev. Povsem drugačno, bolj vedro razpoloženje je bilo po tekmi v taboru Primorja. Predsednik Roberto Zuppin se je veselil treh novih točk: »Upam, da bomo po tej tekmi nadaljevali v tem stilu. Imamo solidne igralce, ki bi lahko brez težav nastopali v višjih ligah (Castiglione, Danieli, Mescia). Zaradi tega od njih pričakujemo veliko več. Ko se ti zbudijo, lahko premagamo vsakogar. Kot vedno smo tudi tokrat v prvem polčasu igrali malo slabše, nato smo prišli na svoj račun v drugem delu. Gaja je pravzaprav igrala kar solidno, tako da je 5:0 mogoče prehuda kazen. Želim si, da bi ta zmaga bila kot nek psihološki premik,« je komentiral Zuppin. Za Primorje je bil nedeljski že drugi 5:0. Prvič so z enakim izidom premagali Rudo. V nedeljskem krogu je bila do-berdobska Mladost prosta. (jng) Trebenca Aljaža Miliča (Gaja) je branil Openc Martin Jarc (Primorje) kroma ŠTEVILKE Primorje-Gaja po 22 letih, na prvi tekmi sodil Baldas Derbi med Primorjem in Gajo - 11. po vrsti (7 v 2. AL in 4 v 3. AL) -je bil na sporedu šele po 22 letih (statistični podatki Bruna Rupla na www.slosport.org). Ekipi sta se prvič srečali 19. novembra 1979 na prose-ški Rouni. Derbi se je končal pri neodločenem izidu brez gola, sodnik srečanja pa je bil Tržačan Fabio Baldas, ki je nato sodil v italijanski A-ligi (114 tekem) in postal tudi mednarodni sodnik. Povratni derbi, ki so ga igrali tudi na Proseku 14. 4. 1979 zvečer od 20. uri, pa je zmagala Gaja s 3:2. To je bila edina zmaga, ki so jo gajevci doslej dosegli proti Primorju. Nato sta se ekipi srečali še osemkrat, zadnjič na Proseku 27. januarja 1991 v izredno težkih vremenskih pogojih. Ob nizki temperaturi je tudi pihala močna burja, ki je povsem onemogočila reden potek igre. Derbi je odločil gol Miclaucicha (Primorje) v 60. minuti igre. Skupni obračun po 11. derbiju je 6 zmag za Primorje, enkrat so bili uspešni gajevci, štirikrat sta ekipi igrali neodločeno (dvakrat brez gola). Skupno je padlo 23 golov, Primorje jih je dalo 17, Gaja pa 6. Ali ste vedeli? ... da se je košarka na Slovenskih športnih igrah «pojavila» šele na 6. izvedbi, leta 1963. Prijavilo se je osem ekip, to pa je bilo za novo športno panogo kar veliko. Da je bila košarka na Igrah šele v povojih, pove že dejstvo, da se je finalna tekma Škamperle -Cankar končala le z 18:12. V košarki so nastopali športniki, ki so se ukvarjali z drugimi panogami, v glavnem odbojkarji. Bilo je tudi nekaj atletov, članov tedaj zelo konkurenčne Borove atletske sekcije. Med temi je bil naš cenjeni, sedaj profesor v pokoju Boris Fabjan, zelo dober v skoku v višino in nato košarkar, ki je z Borom igral v D ligi (na sliki) ter z Jadranom v prvi diviziji. (lako) ... da je novembra pred 10 leti (točneje 5.11.2003) na Jezeru v Dolini eden naših najboljših alpinistov vseh časov Erik Švab predstavil plezalni vodnik «Plezališča brez meja», ki ga je napisal skupno z Janezom Skokom in Dorianom Perhatom. Vodnik, ki je v štirih jezikih, v slovenščini, italijanščini, nemščini in angleščini, je dragocen priročnik za vse plezalce tega območja in sploh ljubitelje gora. Naj omenimo, da je Erik Švab (letnik 1970) leta 1998 osvojil prvo mesto na naši tradicionalni anketi za Najboljšega športnika. Uspel mu je velik podvig, da je preplezal novo smer 10. stopnje vrha Tsaranoro na Madagaskarju. (lako) V Zgoniku želijo obuditi rekreacijsko šahovsko delovanje Drevi ob 20. uri bo v športno rekreacijskem centru v Zgoniku prvo srečanje z mladimi in manj mladimi ljubitelji šaha. Športni krožek Kras, ki ima pravzaprav šahovsko tradicijo, želi znova obuditi šahovsko rekreacijsko sekcijo. S pomočjo ZSŠDI so pri zgoniškem klubu nabavili nekaj šahovnic in šahovskih ur. Na prvem srečanju, ki je odprto vsem, se bodo dogovorili o drugih nadaljnjih terminih. 5 rdečih kartonov so konec tedna potegnili iz žepov sodniki na raznih igriščih. Igralci ekip naših društev so letos bolj živčni. Če tem dodamo doslej že 29, jih je skupno 34, kar je res veliko. Lani po celotnem prvem delu prvenstva je bilo izključitev skupno 29 (podatki Bruna Rupla). Letos jih je po devetih krogih že pet več. V nedeljo je moral predčasno z igrišča tudi trener Primorja Davide Ravalico, ki si je drugi del tekme ogledal na naravni tribuni. □ Obvestila mladinjski nogomet - Na Goriškem in na Tržaškem Tri zmage na blatnih igriščih Naraščajniki Juventine uspešni v Podgori - Najmlajši Sovodenj premagali Isontino - Na Tržaškem je Kras (skupaj z Domiom) še nepremagan NARAŠČAJNIKI - Na Goriškem Juventina - Azzurra Premariacco 3:0 (2:0) Strelci: S. Antonini, Vidoz, Varlez. Juventina: Ferro, Barbiero (Cadeddu), Clancis, Vi-sintin, De Fornasari, Komjanc, Cosani (Falcone), Marc-hesini, Milanese (Varlez), Vidoz (Liberti), S. Antonini. Trener: Surace. Naraščajniki Juventine so na težkem igrišču zasluženo premagali Azzurro. Ze v prvem polčasu so vodili z 2:0. »Pohvaliti moram vse fante, saj so na blatnem in razmočenem igrišču dali vse od sebe. Na koncu so bili utrujeni,« je povedal trener Christian Surace. V prihodnjem krogu bo Juventina prosta. Ostali izidi: Ruda - Cormonese 1:4, Pro Cervi-gnano - Union 91 2:5, Serenissima - Aquileia 1:7. Vrstni red: Union 18, Virtus Corno 15, Aquileia 13, Cormonese 13, Pro Romans 9, Ruda 9, Juventina 6, Serenissima 6, Cervignano 4, Buttrio 4, Azzurra 1, Sovodnje 1. DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - Izidi: Muggia - Ufm 0:7, San Giovanni - Ronchi 2:1, Ts Calcio - S. Andrea 2:0, Kras je bil prost. NAJMLAJŠI - Na Goriškem Sovodnje - Unione Friuli Isontina 2:1 (2:1) Strelec: Peter Soban 2. Sovodnje: Devetak Anthony (V), Lupoli, Pavletič, Vinciguerra (Trevisan/Piccirillo), Piva, Piovesana, Soban, Jarc (Faidiga/Tomšič), Gergolet, J. Petejan, D. Petejan (Redžic). Trener: Cijan Sovodenjski najmlajši so zasluženo premagali ekipo Isontine. Kljub slabemu vremenu se je ob zelenici v Sovodnjah zbralo zavidljivo število gledalcev, ki so videli napadalni začetek domačih fantov. Gostje so si v 7. minuti priborili prosti strel s 25-tih metrov in po odbiti žogi povedli. Hladni tuš za domače fante, ki so sicer skušali s kombinatorno igro priti do priložnosti za zadetek, a so bili predvsem v zaključkih premalo konkretni za spremembo rezultata srečanja. V 31. minuti pa pa se je začela 3-minutna simultanka domačega zveznega igralca Sobana, ki je najprej preigraval na vrhu kazenskega prostora ter tudi s pomočjo gostujočega branilca zadel za izenačenje. Le dve minuti kasneje pa je isti igralec s strelom iz 18 metrov neubranljivo poslal žogo pod zgornjo prečko gostujočih vrat. V nadaljevanju srečanja smo videli na igrišču mladega domačega debitanta Faidigo in večjo željo domačih po dosegu še kakega zadetka, ki pa ga gledalci niso videli. Juventina - Ronchi prekinjena zaradi močnega naliva Tekmo najmlajših so prekinili pri delnem izidu 3:4 za goste. Srečanje bodo nadoknadili bržkone prihodnji teden. Ostali izid: Romans - Cervignano 0:7. Na Tržaškem Kras - Aris San Polo 6:0 (5:0) Strelci: A. Malalan 3, N. Malalan 2, Niro Kras: Perossa (Hussu), Nabergoj, Calzi, Car-li (Niro), Curri (Kaucic), A. Malalan, N. Malalan, Majcen (Suppani), Birsa, Dekovic, Devide (Plemeniti), trener Kos. Kras ostaja z Domio še nepremagan. Varovanci trenerja Andreja Kosa so že po prvem polčasu vodili s 5:0. V drugem polčasu pa so le potrdili visoko vodstvo. Kras bo v prihodnjem krogu igral proti zadnjeuvrščeni Fani Olimpii. Ostali izidi: Domio - Zaule 7:0, Olimpia -Roianese 1:8, Montebello - San Canzian 3:2, Opi-cina - Alabarda 2:3, Pro Staranzano - Triestina 3:2. Vrstni red: Domio 21, Kras (s tekmo manj) 18, Staranzano 18, Triestina 15, Cgs 12, San Can-zian 12, Aris 12, Alabarda 8, Roianese 7, Opici-na 6, Montebello 6, Zaule 3, Sistiana 1, Olimpia 0. ZAČETNIKI - Izidi: Opicina - Kras A 2:3 (1:1, 0:0, 0:1) Strelca: Vidali, Carli; Kras C - Ts Calcio D 1:3 (0:0; 0:2; 0:1), Kras C - Zarja 3:1 (0:0, 1:0, 1:0) Strelca: Buri, Giovannini; Cormonese - So-vodnje B 2:1 (0:1, 3:0, 2:0) Strelec: Aljaž Juren. ZSŠDI obvešča, da bo v torek, 5. novembra, ob 20.30 na sedežu SK Devin v Slivnem seja smučarske komisije. AŠK KRAS obvešča, da potekajo v Športno Kulturnem Centru v Zgoniku sledeči treningi: rekreacija namizni tenis ob torkih in četrtkih od 20.00 dalje; namizni tenis začetniki vsak dan 16.30-18.00, tekmovalci pa 18.00-20.00; otroška telovadba ob sredah 16.30-17.30; razgibalna telovadba za starejše ob torkih in petkih 8.309.30. Pridružite se nam. SK DEVIN prireja za začetek letošnje zimske sezone dvodnevni Openday v Innichenu 7. in 8. decembra. Informacije in prijave do 25.novembra na info@skdevin.it ali pa na 340 2232538. SK DEVIN prireja Smučarski sejem od 6. do 17. novembra v nakupovalnem centru GranDuino v Devinu s sledečim urnikom: zbiranje rabljene opreme: sreda 6. in četrtek 7. novembra od 10 do 19.30. Prodaja: Sobota 9. in 16.novembra od 10. do 19.30 in Nedelja 10. in 17.novembra od 10. do 19.30 - Pon. 11., Tor. 12., Sre 13., Čet. 14., Pet 15. novembra od 15.30 do 19.30. Prevzem neprodane opreme: Ponedeljek 18. in Torek 19. novembra od 10. do 19.30 AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 7. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 8., od 18. do 21. ure; sobota, 9., od 16. do 21. ure; nedelja, 10., od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Informacije: 347-5292058, www.skbrdina.org ASD CHEERDANCE MILLENIUM organizira letos vadbo za odrasle - happy fitness time (za mamice, očke, dekleta, ki bi rada izboljšala formo, namreč za vse!), ki bo potekala ob petkih od 17. do 18. ure in od 18. do 19. ure v prostorih M. Čuk na Repentabrski ul. 66. Informacije in vpis: info@cheerdancemillenium.com ali 346-1852697 (Petra). SK DEVIN vabi na telovadbo za dobro počutje Body & Mind ob sredah od 20.00 do 21.00 ure v telovadnici srednje šole De Marchesetti v Sesljanu. Info: 3356172590. prej do novice www.primorski.eu1 primorski_sport facebook 4 16 Torek, 5. novembra 2013 NOGOMET / veliki 360 stopinj Kraj in datum rojstva: Tržič, 18. av gusta 1980 Kraj bivanja: Gorica Študij, služba: dokončal višjo srednjo šolo Ju rij Vega v Gorici, KDO SE/H zaposlen pri podjetju Mark Medical Stan: zaseden, noro zaljubljen v Lucio Energičen, živahen, prijazen, družaben simpatičen fant. S temi pridevniki bi lahko na krat ko opisali Mateja, ki sam o sebi pravi, da »govori preveč« in »ima vedno prav«. Predvsem ni zahrbten, saj vsakomur pove, kar misli. No gometaš doberdobskega društva v prostem času veliko bere, poleg knjig tudi stri pe. Rad gleda filme in zbira kovance dveh evrov. Navdušuje ga umetnost, predvsem li kovna in kiparska. »Že nekaj let rišem z oljnatimi barvami in rad fotografiram. Razmišljam, da bi se začel ukvarjati s kiparstvom. Rad bi oblikoval glino,« nam je zaupal Matej, ki najraje potuje s svojo punco Lucio. Zaradi pomanjkanja časa ni aktiven pri dru gih organizacijah (»Finančno pa po magam organizacijam Green- Najljubša jed: pohana piščančja pljuča s purejem, me spominjajo na otroška leta Najljubša pijača: zeleni čaj Druga država, v kateri bi rad živel: povsod je lepo, najlepše je doma! Priljubljeni kraj/izlet: Tajska, francoska Bretanja, Pariz in London Triglav? Planiram že več let. t vaz rev o > „ T) O « -^4) > C S o > « ^ jz O a ! TJ S ^ TJ C 2 c 8 O O ob J2 o g E r u O M 3 c B ul mn o S^M ma Matej 0letič Nogometaš Mla< i peace, Unicef in Emergency«). Dodati pa moramo, da je bil pri Mladosti med pobudniki vrnitve večjega dela slovenskih domačih igralcev v rojstni Doberdob. a i ž S it r g v a j kr O n> z os 5T ak e , j O s a i 0 s n O a T 2 ^ < l jOOS in • v V j d . čk hrt ž t u O č i n k r J i i ta« ej r PAHOR i n in b- B~ y • 'o i ve • l a nde aJ iras a i agjjg dva i. sc o s s. s h k č .. i ■ 32 O t c/5 >N O ^ n-t ** Th i ve l O z z g (er v z I : s i o p. > cP ^ o ■a ë , » g a Gledališče ali kino? Kino Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: nič od tega, pa tudi televizorja ni- •A5D -JBJSI IJIUDIJpO D5AÍBU OJS k -RJ7 0ÍLW)R>I ^ S? ÈL 3 ijd'B>](oqpoBj -BAadspd :wAÍRir \ • N a( ijpaj ijiiupBZ y\ Tsjnpiods au ui oSouBd unuaD ijoqfeu :fe>jez m luraaa ijoqfeu b§ pj 'jjiuj-iods pjsfeiuBZ % -aípBiauaS asfejiu aA g- o -ou a pbSbja ouuiojSo ai Bqajx 'tuaíuaD íjoAop osiu Bd butoa 'ijiupijos fojau ib>j oui -buii Bp 'uiiuaui aap Aaíiauai) ui a9djbjSi as jb>i '(uBAazrapz op ojsijd oq oujojoSjop ouja(jay\ lAjsnjp parn ojBAOjapos íjoq ui asíjoq as iq o>jijbj ••• ep 'unjsiui njaiuoSou luajjsfeiuBZ o • 'dSo; -oui jBÍjuiaids mas sbdíoac; 'Bijrip BSaujiods ojBuiaid ui BÍJBuap jaAaid ai fes 'jiods lujBuoisajoid uibíj -rnaids pBiau :adojseu lUBÍjmajds 9 lubijqni^ a nAjsuaAid uia>]siB>¡iBso>i uia>jsdoiAa bu bíijbíj - bí IU3A0JS :b]|snpabu ijoqfeu ai aui oaiz \ 9 ?b(iabu rnasiu :bz iubíiab^ % 'piods irniSrap z ipip as mas jiABg ^a^sbq ;aai:is uibuii aÍBy 'jiquíj ijo^iu rnasiu ai Bd pj 'o>]jbso>i jbjSi ousbdoísi mas bsbd íb>jau 'Sou ijipBjui po sai uibjSi ;auioSoj\j 'japaA iq au :jrq pbj iq 'bj-iods b§8íoas ]bjqzi iq au 0 BABqBZ ui 0Ajsíja:)b(iid 'Bqzrap qjods luaiuod tiu ÍB>I op v O l o o e a js p o ija s gl n : a o- e a l ai ^ an «a o 1 0 ie ja o o . g o 3 I žp i s ti in čn O » a 3 0 r S o ve o: d teaa P e p 01^' m a b ia ■era m m n< < p l« l O o s • o ubbm je a S s o o r á N ž a Spletna stran: ne bi vedel, ponavadi iščem novice oziroma kaj kupim po spletu. Dnevne informacije črpam: z interneta ^Odsun^ Najljubša knjiga, pesem, film, predstava: nimam najljubše knjige, saj jih je preveč, da bi lahko eno izbral, trenutno rad berem Philpa Dicka; pesem Enter sandman; podobno kot za knjige velja za filmie... preveč je lepih, da bi izbral enega; predstava 5 žensk.com Pevki Demetri Malalan je vrata v to rubriko odprla kolegica Ylenia Zobec. Se z Ylenio sploh poznata? Spoznala sem jo pred kakimi petimi leti v studiu oddaje Zvezde plešejo v Ljubljani. Stric Danijel me je peljal tja. Je pa že kar nekaj časa ne srečam, čeprav spremljam njeno pot. Videla sem jo na primer na Melodijah morja in sonca. Sta si kot pevki podobni? Obe sva zamejki in obe obvladava italijanščino. Za vsako pevko je lepa prednost, če obvlada več jezikov. Če sva si po stilu podobni, pa ne bi vedela. Razlika je gotovo v tem, da sem jaz mlajša. Ona pravi, da ji je šport tuj. Sta si morda v tem podobni? Recimo, da ja, čeprav sem od majhnega poskusila kotalkanje, ples, ritmiko ... Zdaj spet plešem, in sicer hip hop v Ljubljani. To je moja rekreacija, če ne štejem tega, da v Trebčah greva včasih z bratom teč. Drugače pa rada smučam. Kaj pa smučarski prenosi po TV? Tudi. Z družino spremljamo in navijamo za Tino Maze. Preizkus znanja: kdo so še drugi vrhunski smučarji? Pretežko. Navijam za Tino Maze, to predvsem. Je še nisem srečala, upam, da bo kdaj prilika. S čim se trenutko ukvarja pevka Demetra? Delamo na albumu. Posneli smo nekaj singlov, radi bi jih čimveč. Plošča naj bi izšla tam nekje januarja. Koliko pesmi bo na CD-ju? Predvidevam, da jih bo deset. Koga naj pokličemo naslednjič? Lahko rečem kar Danijela Malala-na? O športu bo gotovo znal povedati kaj zanimivega. Bi pa rada dodala, da sem spremljala EuroBasket. Bila sem tudi v Stožicah. Po zadnji tekmi Slovenije, ko so igralci spregovorili navijačem, je bilo res lepo. (P. V.) ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV sestavil lako trša, daljša dlaka nekd. braz. nogometaš (de souza faria) francoski pisatelj zola kraljevo pokrivalo cestni .. protest am. film. igralec (mel) svod nad nami an2e kopitar tek čez drn in strn boksar cassiusclay zgolj starejše ženske (slabš.) beri športno prilogo pd hrvaški otok beneški most slovenska pesnica (majda) tamara blažina it. kolesar (fausto) richard owen špan.reka usmerjeno rastno gibanje subjekt okroglo število sara simeoni evropska nogometna zveza nekdanja jugoslov. rock skupina pol repe nekd. ital. desnic. stranka rimski cenzor jadranski otok strupena puščavska kača ivo andrič korito na dnu štandreško balinarsko društvo SLOVARČEK - APIUS = rimski cenzor, celo ime Apij (Apius) Klavdij Slepi • EO = reka v Španiji • SMAK = nekdanja jugoslov. rock skupina Vaše zgodbice in anekdote... Mario Gergolet «Ko smo v Doberdobu le dočakali nogometno igrišče...» Mario Gergolet (letnik 1945), v Doberdobu poznan kot Juvanežev, je bil celih 20 let neposredno vezan na domače društvo Mladost. Z igranjem nogometa je začel že pred ustanovitvijo društva z mladinsko ekipo Doberdob, ki jo je sestavil njegov brat Ermanno Gergolet - Juvanežev, velik nogometni zanesenjak, ki je imel največje zasluge za organizirano nogometno dejavnost v vasi. Mario je nastopil nato tudi na Slovenskih športnih igrah s košarkarsko ekipo Doberdoba, ki je osvojila drugo mesto. Nadaljeval je svojo športno pot z odbojko ter med drugim igral tudi za Dom in Olympio. Neprecenljivo delo pa je opravljal predvsem kot športni delavec, saj je bil od same ustanovitve društva (1969) dolgih 20 let v odboru do leta 1990, ko je moral opustiti vsakršno športno dejavnost zaradi službenih obveznosti (uspešno je upravljal lekarne v Bračanu pri Krminu, Trivignanu in Seveglianu) . Kar so v Doberdobu od same ustanovitve društva Mladosti pogrešali, je bilo lastno nogometno igrišče. Štiri dolga leta so morali romati na Laško, kjer so igrali «domače» tekme. Končno, 6. septembra 1973 so Doberdobci dobili svojo zelenico. «Bil je to nepozabni dan moje še kar dolge športne dejavnosti. Srčno smo si vsi v Doberdobu želeli svoje nogometno igrišče. Mladi in starejši smo vložili tudi mnogo ur prostovoljnega dela, toda nam ni bilo žal. Vedeli smo, da delamo za našo vas in za našo mladino,» se Mario Gergolet ponosno spominja odprtja igrišča točno pred 40 leti. Naj omenimo, da se je na tedanji svečanosti ob robu igrišča zbralo kar 600 gledalcev. Prisoten je bil doberdobski župan Andrej Jarc. Ob tej priložnosti so igrali prijateljsko tekmo med Mladostjo in Adrio iz Mirna. Zmagali so gostje s 4:3. Na sliki (levo) je Mario Gergolet s Pepijem «Ferliškotom» Jelenom med delom na doberdobskem igrišču. (lako) 0 w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Svoj načrt Pisus naj bi občina lahko začela udejanjati prihodnje leto Iz evropskega sklada tudi milijon za trgovske dejavnosti Denar bodo dobili in projekte izpeljali, vprašanje pa je, kdaj. Tako pravi goriški podžupan in odbornik Roberto Sartori, pri katerem smo se pozanimali o usodi 3.500.000 evrov iz evropskega sklada za trajnostni razvoj urbanega okolja Pisus, ki bi jih morala občina Gorica - ob njej pa še Trbiž, Trst in Pordenon -, že zdavnaj imeti na razpolago. Goriška in druge občine so se na deželni razpis namreč prijavile jeseni leta 2011, postopek ocenjevanja projektov pa je bil dolgotrajen. Lestvica prejemnikov prispevkov, med katerimi je kot rečeno tudi goriška občina, je bila objavljena šele aprila letos, od takrat pa smo o skladu Pisus slišali le v povezavi s polemikami, ki so se vnele zaradi izključitve ostalih prijavljenih občin iz seznama upravičencev. »Denarja iz sklada Pisus, ki ga bomo namenili javnim delom, razvoju in promociji mestnega središča ter trgovskim in obrtniškim dejavnostim, še nismo mogli izkoristiti. Dežela namreč še vedno čaka na zeleno luč ministrstva za gospodarstvo, na katerega je naslovila prošnjo po tehnični spremembi - vključitev državnega deleža prispevka v t.i. plan Barca -, ki bi omogočila lažje in hitrejše črpanje denarja za projekte občin. Rešitev smo pričakovali oktobra, za zdaj pa nismo prejeli nobenega sporočila,« je povedal Sartori, ki upa, da bo tehnična ovira premoščena v čim krajšem času. »Ko bo ministrstvo poskrbelo za spremembo, nam bo dežela poslala konvencijo. Nato bo v teku 30 dni preučila naše poročilo o projektih, ki jih bomo izpeljali, sledil pa bo podpis sporazuma. Ko bo ta mimo, bomo lahko objavili prvi raz- pis,« je povedal Sartori in poudaril, da bo najprej na vrsti razpis »C«, ki je namenjen razvoju trgovskih in obrtniških dejavnosti v mestu. »Na voljo imamo 1.120.000 evrov. Preko razpisa, ki ga bomo pripravili po posvetovanju s stanovskimi organizacijami, bomo spodbujali ustanavljanje malih in srednjih podjetij, posodabljanje trgovin in prirejanje drugih pobud za oživitev trgovske dejavnosti v mestnem centru,« je povedal podžupan Sartori, ki upa, da bodo razpis lahko objavili že v prvih mesecih prihodnjega leta. Zatem bosta na vrsti razpisa A in B. Prvi je povezan z javnimi deli - predvidena je obnova trga v Podturnu, Trga Sant'Ilario, grajskega parka in občinskega arhiva -, s preostalim denarjem pa bodo financirali najrazličnejše prireditve in druge pobude, od projekta za izposojo koles »Bike sharing« do načrtovanja »zgodovinskih poti«, ki bi prispevale k turističnemu razvoju mesta. (Ale) tržič - Delavci tovarne Comedil pri županji Kmalu bodo ostali na cesti Novi lastnik tovarne jih ne namerava zaposliti, potem ko se bo sredi novembra zaključila dopolnilna blagajna Tržiška županja Silvia Altran je včeraj sprejela delegacijo petih delavcev iz tovarne Comedil, za katere se bo obdobje dopolnilne blagajne zaključilo sredi novembra. Novi lastniki tovarne - podjetje Ci-molai - doslej še niso pokazali velikega zanimanja, da bi zaposlili delavce v dopolnilni blagajni, zaradi česar so sindikati vse bolj zaskrbljeni. »Samo trije bivši delavci so se doslej zaposlili, vsi ostali so v mobilnosti. Hkrati je vse več tovarn v težavah; ob koncu leta pa bo ostalo na cesti vsega skupaj osemdeset delavcev podjetij Comedil, Beraud in Eurogruop,« poudarja sindikalist FIOM-CGIL Fabio Baldassi. Županja opozarja, da novi lastniki tovarne Comedil niso držali dane besede. Pred časom so zagotovili, da bodo zaposlili domače delavce, v resnici pa bodo zaposleni prišli od drugod. Sindikalisti, delavci in županja so se dogovorili, da bodo še naprej v stiku in da bodo skupaj iskali rešitev za nastali položaj. V tovarni Comedil gradijo žerjave bumbaca RONKE Tatvine kot po tekočem traku Stanovalci Ulice Raparoni v Ronkah nimajo miru, saj se tatinski pohodi nadaljujejo kot po tekočem traku. Neznanci so v stanovanje na hišni številki 8 vlomili v soboto, v noči na nedeljo pa je bila na vrsti hišna številka 13. V prejšnjih tednih so tatovi obiskali še celo vrsto hiš, tako da so stanovalci vse bolj zaskrbljeni, hkrati pa ugotavljajo, da so zlikovci očitno zelo dobro organizirani; najprej si dobro preštudirajo navade stanovalcev, nato pa vlomijo v njihova stanovanja, ko jih ni doma. Po Ronkah celo razmišljajo, da tatovi nekaj iščejo, saj drugače ne utegnejo razumeti, zakaj se toliko tatvin zvrstilo ravno v eni sami ulici. Karabinjerji so poostrili nadzor v Ulici Raparoni in tudi v vseh sosednjih ulicah, vendar doslej je bil njihov trud zaman. redipulja - Svečanost pri kostnici 5 Četrtek, 7. novembra 2013 APrimorski ~ dnevnik ALPE-JADRAN / gorica - Rajoni Priziva niso vložili Na Državni svet se nazadnje niso obrnili, do ponovne ustanovitve rajonskih svetov v Gorici pa bodo skušali priti po drugi poti. Minulo soboto se je iztekel čas za vložitev pritožbe zoper razsodbo Deželnega upravnega sodišča Fur-lanije Julijske krajine, s katero so 18. marca letos tržaški sodniki zavrnili priziv predstavnikov Slovenske skupnosti proti ukinitvi rajonskih svetov v goriški občini. Deželno upravno sodišče je ocenilo, da je bila zahteva predstavnikov SSk »nelegitimna« in »nedopustna«, kar je bilo za pritožnike, kot je povedal pokrajinski tajnik stranke Julijan Čavdek, precej hud udarec. »O možnosti, da bi se obrnili na Državni svet, smo se pogovorili z Robertom Louvinom, nekdanjim predsednikom dežele Dolina Aosta ter izvedencem na področju manjšinskih pravic, ki je skupaj z odvetnikoma Petrom Močnikom in Damijanom Terpi-nom pripravil besedilo pritožbe. Glede na to, da je bila razsodba DUS tako "drastična", je tudi Lou-vin odsvetoval pritožbo na višje sodišče, saj bi imeli zelo malo možnosti za uspeh,« je povedal Čavdek in nadaljeval: »To pa ne pomeni, da smo opustili vsako upanje. Pred nami sta namreč še dve možnosti. Prva je oblikovanje predloga za ponovno uvedbo rajonskih svetov v Gorici v okviru reforme krajevnih javnih uprav v FJK, ki jo ravnokar pripravlja deželni odbornik Panontin. Deželni zakon št. 1/2011, ki je rajone ukinil, je treba spremeniti. Druga možnost pa bi bila vložitev civilne tožbe, kar bi pomenilo, da bi se sodni postopek začel znova.« (Ale) »Ne rušite zgrajenega« 90-letna partizanka Paola Del Din Carnielli apelirala na predsednika senata Pietra Grassa ¥ "Srečanja z avtorji 2013' Sk& SLOVENSKO NOVINARSTVO VČERAJ, DANES, JUTRI Gosta VEÜcra: BOJAN BUDJA IVO DANEU Odßüwnu Lrrdnik Mi l.i in ihivc-mkih cwvic Legendi :li»erukt kiykirtt- m p red I jfi srdi pWbiHilj D GHmrcvcjlLn Slwrcni-jr Sreda, 6. novembra 2013> ob 16, uri v Kulturnem domu v Carici pjL 3. Brasir 20] ^ Vabi jeni I »Ne rušite tega, kar smo mi zgradili!« S temi besedami je bivša parti-zanka in prejemnica dveh zlatih kolajn za vojaške zasluge Paola Del Din Car-nielli apelirala na predsednika senata Pietra Grassa, ki se je včeraj - ob dnevu italijanskih oboroženih sil in državne enotnosti - udeležil tradicionalne svečanosti pri kostnici v Redipulji skupaj s podtajnikom za deželne politike in avtonomijo Walterjem Ferraz-zo. Stavka, s katerim je 90-letna Car-niellijeva učinkovito povzela bojazen številnih italijanskih državljanov, Gras-so ni preslišal. Priznal je njegov »velik pomen, ki ga ob dnevu državne enotnosti ne smemo spregledati«, medtem ko je Ferrazza v svojem slavnostnem nagovoru izrazil upanje, da bo »vlada našla pot, ki bo privedla do družbene dobrobiti in enotnosti«. Svečanosti se je udeležilo veliko število predstavnikov institucij, političnih strank, sil javnega reda in vojske, prišlo pa je tudi okrog tisoč občanov, ki so se zbrali in spremljali slovesnost s stopnišča kostnice in Ulice Eroica. Ferrazza je v svojem nagovoru poudaril, da bi morale politične spore nadomestiti pripravljenost do soočanja, dialoga in medsebojnega razumevanja. »Treba je vrniti upanje tistim, ki so naveličani sovražnosti,« je povedal Ferrazza in se spomnil italijanskih vojakov, »ki so padli za domovino«. »Slaviti moramo padle, vojno in konflikte pa je treba zavračati, saj so le sad individualizma in ego-centrizma, ki vodi v trpljenje. Sovražnost lahko premagamo s predlogi: vlada, ki jo danes tu predstavljam, mora odnose v državi in mednarodne stike še naprej voditi z inteligenco in na podlagi dogovorjenih odločitev. Stopati moramo po poti sodelovanja,« je povedal podtajnik, ki se je na včerajšnji slovesnosti veselil tudi udeležbe mladih (v Redipuljo so se s petimi avtobusi pripeljali dijaki različnih šol iz dežele FJK in iz Padove). Grasso v Redipulji bumbaca 18 Torek, 5. novembra 2013 GORIŠKI PROSTOR / vipava - Sanacija Agroinda Vipava 1894 Vipavsko mlekarno prevzela družba Ekolat Njen večinski lastnik je podjetje Trevisanalat - Poleg nanoškega sira bodo proizvajali tudi mocarelo Ugibanj o tem, katera italijanska mlekarska družba je kupila Mlekarno Vipava, je konec. Včeraj je namreč Mlekarna Vipava prešla v lastništvo slo-vensko-italijanske družbe Ekolat, ki je v večinski lasti podjetja Trevisanalat. Ekolat, ki bo v Vipavi imel tudi svoj sedež, bo izdeloval predvsem sire - mocarelo in evropsko zaščiteni Nanoški sir. Tako naj bi bil zaključen prvi veliki korak k trajni sanaciji poslovnega položaja Agroinda Vipava 1894. Že v prvi polovici naslednjega leta naj bi v Ekolatu dobilo zaposlitev med 15 in 20 mlekarjev. Mlekarna Vipava je v rdeče številke zašla že pod prejšnjimi vodstvi, predvsem zaradi preširoke palete mlekarskih izdelkov, nerentabilnosti programov, potem, ko so kmetje začeli prodajati mleko drugim kupcem, pa so se soočali še s pomanjkanjem surovine. Odprodaja mlekarskega profitnega centra, skupaj z zemljiščem in Mlekarno, predstavlja na eni strani nujni sanacijski ukrep, na drugi pa omogoča specializacijo Vipave 1894 v vinogradniško vinarsko dejavnost. »Odslej se bomo lahko posvečali vinu, kot tistemu pridelku Vipavske doline, ki najbolj izrazito in tudi z najvišjo kakovostjo zaznamuje Vipavsko dolino in podjetje Vipava 1894,« je včeraj ocenil predsednik uprave Agroinda Vipava 1894 Boris Jež. Družbo z mešanim kapitalom Ekolat sta za prevzem in oživitev mlekarske dejavnosti v nekdanji Mlekarni Vipava ustanovila dva družbenika; podjetje Trevisanalat in Mlekop -Združene kmetijske zadruge iz Kranja. Njeno večinsko, 80-odstotno lastništvo je prevzel Trevisanalat, petino pa Mle-kop. Ker so njegove ustanoviteljice kmetijska podjetja in kmetijske zadruge z območja Gorenjske, naj bi si Mle-kop z družabništvom v Ekolatu zagotovil tudi stabilnega kupca za mleko, medtem ko bo Trevisanalat, sicer eden najpomembnejših specializiranih pripravljavcev mocarele iz Italije, v Vipavo prinesel svoje znanje, tehnologijo in tržni potencial. Nanoški sir v vipavski mlekarni »S kupnino za Mlekarno Vipava bomo pomembno zmanjšali zadolženost Agroinda Vipava 1894 pri naših upnikih in bankah, ki spremljajo naše poslovanje. To nam bo omogočilo stabilizacijo vinske panoge, kjer tudi vidimo največje potenciale za prihodnost. Prodajo mlečnopredelovalnih kapaci- foto km. tet smo sicer najprej dogovarjali s slovenskimi mlekarnami, zadružnim sektorjem in vsemi za ta segment živilske industrije zainteresiranimi subjekti v državi. Kar 27 različnih poslovnih subjektov in združenj iz Slovenije in tujine se je zanimalo za Mlekarno Vipava. Ko pa z njihovih strani ni bilo preprič- ljive, kapitalsko podprte odločitve, smo v razmeroma kratkem času zaključili pogovore in sklenili posel z družbo, katere večinski lastnik je za pripravo mo-carele specializirani italijanski mlekar Trevisanalat iz Resane v pokrajini Tre-viso v deželi Veneto. S tem močnim in uglednim partnerjem smo zagotovili skoraj neomejen potencial za nadaljnji odkup vipavskega in slovenskega mleka, iz katerega bo novi lastnik v Vipavi tudi proizvajal predvsem vrhunsko mocarelo, po svojih izvirnih receptih. Kljub specializaciji Trevisanalata pa smo sklenili še poseben dogovor, da bo italijansko-slovenska družba Ekolat, ki bo upravljala z mlekarno v Vipavi in imela tukaj tudi svoj sedež, ohranila še proizvodnjo sicer evropsko zaščitenega, za nas pa visoko pozicioniranega nanoškega sira,« je podrobnosti prodaje Mlekarne Vipava razkril Jež. Kupnine pa zaradi poslovnega značaja odnosa med dosednajim in novim lastnikom Mlekarne Vipava ni mogel obelodaniti. Naj spomnimo, da se je v prejšnjih mesecih za nakup Mlekarne Vipava zanimalo tudi podjetje Parmalat. Prodajo v Vipavi ocenjujejo kot zelo perspektivno, nadejajo se, da bo omogočila specializacijo in internacionalizacijo mlečne proizvodnje, ki jo bosta Trevisanalat oz. družba Ekolat zagotavljala v Vipavi. »Kljub izjemno zaostrenim gospodarskim razmeram in pomanjkanju obratnih sredstev smo realizirali idejo o nadaljevanju mlekarske dejavnosti v Vipavi. Z novim lastnikom namreč dobiva tudi novo energijo, saj je Trevisanalat stabilna, razvojno naravnana in hitro rastoča družba z zagotovljenim tržiščem. Tako v sosednji Italiji kot v skoraj dveh desetinah evropskih držav,« dodaja Jež, ki je še posebej zadovoljen tudi nad dejstvom, da bo Ekolat zagotavljal odkup mleka slovenskim pridelovalcem. Prodaja Mlekarne Vipava, po prevzemu Ljubljanskih mlekarn s strani Hrvaškega Dukata oziroma njegovega lastnika, francoske Skupine Lac-talis, je drugi večji tovrstni posel v slovenskem mlekarskem sektorju. (km) gorica - V petek v Kulturnem domu Dobrodelni koncert benda Pink Passion V Kulturnem domu v Gorici bo v petek, 8. novembra, ob 20.30 dobrodelni koncert z glasbo mitične angleške skupine Pink Floyd. Na odru slovenskega kulturnega hrama se bodo ponovno predstavili člani goriške glasbene skupine Pink Passion. Solidarnostni koncert prireja Lions Club iz Gorice v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom. Nabrana sredstva, je povedal predsednik Lions Cluba Venko Černic, bodo tokrat namenjena goriškim družinam v stiski. Obe zgoraj omenjeni ustanovi sta se v zadnjih letih še posebej izkazali pri pobudah človekoljubne narave: novo ledino solidarnosti v našem prostoru bosta tokrat skušali zao-rati s skupnimi močmi. Udeleženci koncerta skupine Pink Passion bodo opravili časovni skok v preteklost z glasbo angleške skupine Pink Floyd, začetnice psihedeličnega ro-cka. Kdorkoli se vsaj bežno spozna na rock, ne more mimo zasedbe, ki je prevzela krmilo te glasbene zvrsti in pri dobesedno zavozila iz do takrat ustaljenih glasbenih tirov. Zasluga za pogum, izvirnost in seveda uspešne glasbene formule, ki so privedle do tega preobrata, gre Davidu Gilmourju, Ricku Wrightu, Rogerju Watersu, Nicku Ma-sonu in legendarnemu Sydu Barrettu. Njih seveda v dvorani goriškega Kulturnega doma ne bo, nadomeščali pa jih bodo uveljavljeni glasbeniki, ki sestavljajo skupino Pink Passion iz Gorice in bodo posegli v repertoar znane angleške skupine. Skupino, ki jo Kulturni dom iz Gorice gosti že šestič, sestavljajo Francesco Gavosto (bobni), Diego For-cione (bas in glas), Alessandro Spang-hero (kitara in glas), Mauro Tesolin (kitara in glas), Diego Bon (klaviature), Fla-vio Passon (klaviature), Paolo Gregorig (saksofon), Luca Capizzi (saksofon), Laura Bisiach (glas in chorus), Cristina Del Negro (glas in chorus), Diletta Pettorossi (glas in chorus). Vstopnine ni, zbirali pa bodo prostovoljne prispevke za družine v stiski. gradišče - Po zadnjih izgredih Množijo se zahteve po zaprtju centra Po novih izgredih v centru CIE v Gradišču se množijo zahteve po njegovem zaprtju. Včeraj je center za nezakonite priseljence obiskala poslanka SEL Serena Pellegrino, ki poudarja, da so vse sobe neuporabne, higienske razmere pa zelo slabe. »Po izgredih iz zadnjih dni so pohiteli z izgoni iz države in s premestitvijo nekaterih priseljencev v druge kraje po Italiji, s čemer so preprečili nove proteste in dejansko prižgali zeleno luč za zaprtje centra,« poudarja Pellegri-nova. Za zaprtje se je izrekel tudi deželni svetnik SEL Giulio Lauri. »Država nam mora prisluhniti, saj se je tudi dežela zavzela za zaprtje centra,« poudarja Lauri, medtem ko iz združenja Tenda per la pace opozarjajo, da je še vedno v komi mladenič, ki se je v centru CIE poškodoval avgusta. Po besedah mirovnikov mladenič ni bil zaprt v centru CIE zaradi kake kazenske obsodbe, pač pa le, ker ni imel dokumentov za bivanje v Italiji. Poletni protest v centru CIE bumbaca ajdovščina Odlagališče: glasovali bodo še enkrat Na izredni seji se bodo jutri sestali ajdovski občinski svetniki. Govora bo o razveljavitvi sklepov s prejšnje seje, ko so svetniki izglasovali odločitev o tem, da projekta regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCE-RO) ne bodo sofinancirali, v prihodnje naj bi raje vlagali denar v ureditev lastnega centra pod Dolgo Poljano, ki je po njihovem že sedaj eno najbolje urejenih v državi. Sklic izredne seje so ajdovskemu županu naložili njegovi kolegi na zadnji seji sveta regije. Kot smo že pisali, bi lahko odločitev ajdovskih svetnikov projekt zamajal, saj bi morale druge občine pokriti manjkajočih 1,2 milijona evrov. Župan Marjan Poljšak sicer mnenja glede projekta ne spreminja: »Mnenja in stališča nekaterih županov severne Primorske, me niso prepričala, da bi prenehal podpirati Koncept gospodarjenja s komunalnimi in podobnimi odpadki na območju Občine Ajdovščina, ki ga je sprejel občinski svet. V tem času tudi noben župan severne Primorske sam ali preko svojih strokovnih služb ni poslal nobene dodatne pisne utemeljitve v podporo projektu RCERO.« Poljšak poudarja tudi, da je obravnavani koncept RCE-RO vedno bolj neutemeljen s stališča ekonomičnosti oziroma cene ravnanja z odpadki in načel naravi prijaznega ravnanja z odpadki. »To dvoje rešuje kar najbolje organizirano ločeno zbiranje in predelava oziroma uporaba ločeno zbranih odpadkov. Končni idealni cilj je, da se zakopava le neškodljiv ostanek ostanka odpadkov -zemlja, kamenje in podobno- , kar okoljsko ni sporno. Tega cilja ne dosežemo s tehnologijo mehansko-bio-loške obdelave odpadkov. Ločevanje na ta način je neprimerno manj učinkovito kot ločeno zbiranje,« je prepričan župan, ki meni, da primanjkljaj, ki bi nastal zaradi finančnega neso-delovanja občine Ajdovščina, ni nerešljiv problem. »Glavni problem je, da si bodo potem prej ali slej tudi svetniki nekaterih ostalih občin postavili vprašanje upravičenosti koncepta RCERO,« je prepričan. »Nekateri župani grozijo z izterjavo deleža Občine Ajdovščina s tožbami ali celo z dodatnimi odškodninskimi zahtevki. Eno je, dokler je to grožnja, na osnovi katere naj bi Ajdovci popustili... Po mojem mnenju se po razumnem premisleku tožba ne splača. Bolj pomemben je argument nekaterih naših svetnikov, da se bo s tem poslabšal odnos drugih občin do Občine Ajdovščina. Naprej ne povedo, da bo iz tega lahko nastala neka škoda in da je to glavna neizrečena grožnja. Kratkoročno se lahko zgodijo povračilni ukrepi in to je lahko razlog, da določeni ajdovski svetniki presodijo, da je zato bolj pametno popustiti. Če koncept RCERO pade, pa bodo vsi ostali imeli interes z nami sodelovati, da bi zase privzeli naš koncept in v tej smeri organizirali odpadkovno regijsko sodelovanje. V tem primeru ne bo časa za zamere ter povračila .« Izid na zadnji seji ajdovskega občinskega sveta je bil tesen: za »svoje« odlagališče jih je glasovalo 8, proti jih je bilo 7. Kam se bo jeziček na tehtnici nagnil tokrat, je zato težko napovedati. (km) prej do novice www.primorski.eu1 / GORIŠKI PROSTOR gorica - Oleottov Zoran doslej zaslužil 95.690 evrov Našteli že 10.420 gledalcev Pred Kinemaxom je parkiran kombi iz filma bumbaca gorica - V galeriji Ars predstavili knjigo »Italia Illyrica« Nova Gorica ali Nuova Gorizia? Prevajanje slovenskih imen v italijanščino ni vedno enostavno - Avtor študije priporoča, naj si pomagamo z latinščino Kažipot v Mirnu foto dr UUBUAHA 105 Kažipot ob nekdanjem mejnem prehodu pri Štandrežu Ravnatelj goriške državne knjižnice Marco Menato in avtor knjige Natale Vadori bumbaca »Zadnjič sem bila v kinu pred več kot dvajsetimi leti. Takrat sem pospremila na ogled risanega filma svojo hči, zdaj pa sem si Zorana ogledala skupaj s svojo vnukinjo.« Mogoče pretiravamo, če zapišemo, da postaja »Zoran, il mio nipote scemo« (Zoran, moj nečak idiot) za Goričane pravi kultni film; a kaj ko si ga je v zadnjih dneh ogledalo tudi veliko takih, ki jih v kinu ni bilo že leta, če že ne desetletja. Zoran je v goriškem Kinemaxu po številu gledalcev prehitel celo film »Sole a catinelle«, s katerim je Checco Za-lone v pičlih petih dneh zaslužil 18 milijonov evrov. Njegov film so med vikendom predvajali v kar 1200 dvoranah, Zalone pa je dokazal, da je res velik gospod, ko je v prejšnjih dneh v raznih intervjujih pozval gledalce, naj si v kino gredo raje ogledat Zorana. Za-lone je torej na daljavo ugodil ironičnemu klicu na pomoč, ki mu ga je v prejšnjih dneh preko svetovnega spleta poslal Zoranov režiser Matteo Oleotto. Med vikendom so Zorana odvr-teli v goriškem in tržiškem Kinemaxu ter v kinodvoranah Centrale in Visionario v Vidmu, Cinemazero v Porde-nonu in Giotto v Trstu; skupno si ga je ogledalo 10.420 ljudi, zaradi česar sta rožna dolina Univerzi podaljšali akreditacijo Univerza v Novi Gorici je pridobila podaljšano akreditacijo za sedem let, kar je po zakonu najdaljše možno obdobje. Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) je omenjeno univerzo označila kot mlado, po velikosti in številu študentov majhno, sodobno, študentom prijazno Univerza, ki je usmerjena v raziskovanje. Na univerzi se zavedajo tudi, da jim lokacija ob meji z Italijo ponuja možnosti za sodelovanje. Na Univerzi v Novi Gorici so s postopkom pridobivanja akredita-cije pričeli lanskega septembra, medtem ko je evalvacijski postopek potekal letošnjega maja. Ocenjevalno komisijo je sestavljalo 7 evalvatorjev, med njimi so bili strokovnjaki iz domačih in tujih univerz ter predstavnika študentov. Pri NAKVIS-u so v evalvacij-ski oceni izpostavili raznolikost raziskovalnih področij in študijskih programov, katerih izbira je tesno povezana s potrebami in priložnostmi v lokalnem okolju. Kot prednosti Univerze so poudarili direkten prenos raziskovalnih rezultatov v izobraževalni proces, pristne, neposredne odnose med študenti in profesorji, dobro razmerje med pedagoškim in raziskovalnim delom, vključevanje študentov v raziskovalno in projektno delo, usklajevanje vpisa s potrebami relevantih okolij, dobro organizirano praktično usposabljanje, učinkovit sistem preverjanja zaposlenosti diplomantov, optimizacija študijskih programov ter neformalno uvajanje pred-iz-obraževanja določenih vsebin. V zaključku so dodali, da je Univerza v obdobju po prvi akreditaciji naredila napredek tako rekoč na vseh področjih presoje. »Lokacija ob meji z Italijo nam ponuja priložnosti za čez-mejno sodelovanje, ki jo kot univerza tudi izkoriščamo,« pristavljajo na omenjeni univerzi. (km) njegova producenta - družbi Transmedia in Staragara - upravičeno zadovoljna. Če k omenjenim dodamo še kinodvorane v Rimu in Milanu, je Zoran doslej zaslužil 95.690 evrov, kar ga za zadnji konec tedna postavlja na drugo mesto lestvice po povprečnem številu gledalcev na predvajano kopijo filma; prvi je seveda Zalone. Po zaslugi distributerja Tucker Film iz Vidma bodo v prihodnjih dneh Zorana začeli predvajati še v Padovi, Turinu, Bologni, Bariju in drugih večjih mestih, medtem ko bodo od 14. novembra naprej na vrsti še manjši kraji. K uspehu filma nedvomno prispevajo tudi spletna socialna omrežja, na katerih se množijo recenzije Oleotto-vega filma, pri čemer je velika večina ocen pozitivnih. Gledalci so navdušeni nad glavnima protagonistoma Giu-seppejem Battistonom in Rokom Praš-nikarjem, nekatere je očarala goriška kulturna krajina, druge pa jezikovno prepletanje, pri čemer se je izkazala vokalna skupina iz Fare s slovenskim Oče našem in furlanskimi napevi. V goriškem Kinemaxu bodo Zorana vrteli še cel mesec; tako si ga bodo nedvomno uspeli ogledati tudi tisti, ki jim v nedeljo pod večer ni uspelo vstopiti v polno zasedeno dvorano. (dr) Posoška državna knjižnica in Katoliška knjigarna sta prejšnji teden v galeriji Ars priredili predstavitev zajetne knjige z naslovom Italia Illyrica, ki jo je napisal Natale Vadori, predavatelj na koprski univerzi, sicer pa doma iz Furlanije. Za pravilno fizično predstavo dodamo, da gre za približno pet centimetrov debelo publikacijo formata A 4. V njej je približno 40.000 krajevnih imen v italijanskem jeziku in jezikih narodov, ki so nastanjeni od Dalmacije do Črnega morja. Niso zaobjeta le priobalna območja, temveč tudi notranjost. Avtor je obravnavano ozemlje slikovito opredelil z začetnim stihom znane uspešnice »Od Triglava do Vardara...« Opravljeno delo je zelo strokovno nastavljeno in morda v tem tiči vzrok za skromno udeležbo desetih poslušalcev, morda pa tiči zajec tudi v naslovu, ki nekako nakazuje pridih jezikovnega ekspanzionizma na ozemlja, katerih kraji so bili poimenovani v pisni obliki v latinščini za časa Rimljanov, nato pa niso dolga stoletja imeli ničesar skupnega s takšnim poimenovanjem. V krogu slovenske narodne skupnosti smo dokaj občutljivi na to problematiko zaradi prisilnega preimenovanja krajev in priimkov pred sedemdesetimi in več leti, pa tudi za obdobje po drugi svetovni vojni še vedno veljajo miselni alarmni zvonci (enojezične table, maskiranje in celo odklanjanje v javnosti zapisane slovenščine...). Z razlago izhodišč raziskovalnega dela in s tehtnimi dokazi o podrobnem poznavanju vseh čustvenih, tehničnih, družbenih in zgodovinskih odtenkov, ki se navezujejo na uporabo imen, je pisec pojasnil vrsto zanimivih vidikov s tega področja. Kot primer je navedel, kaj vse vsebujeta simptomati-čna stavka »Trst je naš!« in »Nella Patria de Rossetti no se parla che 'talian!« Ali pa: dokaj dosledna uporaba slovenskih krajevnih imen na Tržaškem in Goriškem s strani pripadnikov manjšinske narodne skupnosti ter nasprotno vedenje Slovencev iz notranjosti, ki radi uporabljajo italijanske izraze. Obratno se Italijanom na Obali ježijo dlake, ko milanski turisti sprašujejo v Istri po krajih s slovenskim ali hrvaškim označevanjem. Imena krajev nosijo v sebi močan simboličen naboj, zato je prav, da so pristopi pri njihovi uporabi korektni, dosledni in osnovani na poštenih izhodiščih, daleč od sprenevedanja in vsiljevanja sebi prilagojenih razlag. Hrvaška je na primer morala pristati tudi na cirilico pri zapisovanju mesta Vukovar, če je želela vstopiti v EU. Pojem Goriška se je v daljših obdobjih spreminjal od Goriške grofije do pojmovanja Gorice kot sestavnega dela Furlanije, od Posočja (v izvirniku Isontino) do sestavnega dela Slovenskega primorja oziroma Julijske krajine (v izvirniku Venezia Giulia) in sedaj čez mejo dilema med Goriško in Severnoprimorsko regijo... Torek, 5. novembra 2013 Poplavna nevarnost Agencija za okolje Republike Slovenije je včeraj razglasila oranžno stopnjo poplavne nevarnosti v porečju Vipave, ki bo veljala tudi danes. »V Posočju lahko reke presežejo opozorilne vrednosti pretokov, Vipava s pritoki pa lahko poplavi na območju vsakoletnih poplav,« so zapisali na spletni strani agencije; naraščanje vodostaja reke Vipave spremljajo tudi v Sovodnjah, zaenkrat pa kaže, da ne gre pričakovati večjih težav. V Sovodnjah o Nori Gregor V občinski knjižnici v Sovodnjah bo danes ob 18. uri predstavitev knjige o filmski igralki Nori Gregor »L'altra regola del gioco« (Drugo pravilo igre). Z avtorjem Hansom Kitzmüllerjem se bo pogovarjal novinar Igor Devetak. Narečna komedija V veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici bo v četrtek, 7. novembra, ob 20.30 komedija v tržaškem narečju »Din don, xe torna el campanon!« v produkciji skupine »Il Gruppo Teatrale per il Dialet-to« in Gianfranca Salette. V glavnih vlogah nastopajo še Giorgio Amodeo, Riccardo Canali in Mariella Terragni. Večer prireja združenje Gorizia spettacoli v sodelovanju s Kulturnim domom. Tu je še en odtenek: ali smo vsi dojeli razliko med Furlanija - Julijska krajina in Furlanija Julijska krajina (brez pomišljaja)? V prvem primeru je šlo za uraden naziv dveh povezanih ozemelj s podmeno, da je dovolj veliko, da lahko obstaja samostojno v razširjenem pojmovanju, ki naj zajema tudi Istro (in zakaj ne tudi Vipavsko dolino in ozemlje tja do Ilirske Bistrice?). Po Osimskih sporazumih je takšno pojmovanje postalo anahronistično in sedaj se našo avtonomno deželo poimenuje brez vmesnega pomišljaja. Kar nekaj zapletenosti se pojavlja pri prevajanju slovenskih imen v italijanščino. Izstopa primer Nove Gorice. Je to Nova Gorica ali Nova Gorica ali Nova Gorizia ali Nuova Gorizia ali Nuova Gorica? Še teže je s pridevniki. Avtor študije priporoča »neogorizia-no« za Novogoričan, »transmuriano« za prekmurski, se pravi, naj si za italijansko verzijo v številnih primerih pomagamo z latinščino. Predlaga na primer »territori illyrici«, da se izognemo »ex jugoslavi« (ker ne more trajati v nedogled) ali »balcanici«, ki ima od nekdaj slabšalni prizvok; za Brda v Sloveniji predlaga »Collio di Nova Gorica«, ker jih gre razlikovati (zlasti v sodobnem turizmu) od Collio friu-lano in ker so trije zaporedni soglasniki neizgovorljivi za Milančane, Toskance ali Sardince. Potem je tu še krajevni dejavnik. Ko so nekatere narodno mešane občine v videnski (ali videmski?) pokrajini uvedle na osnovi zaščitnega zakona slovenske table, so se odločile za krajevno in ne slovnično pravilno rabo imena. Ali pa: Gradežan nikakor ni »gradesa-no«, temveč »gradese« itd. Morda tudi glede na število poslušalcev in na dejstvo, da so bili vsi dokaj ozaveščeni v jezikovnih zadevah, je načel še vrsto drugih nadrobnosti. Za zaključek tega poročanja naj napišemo zanimivost, da je v Srednji Evropi najbolj razširjen priimek Kovač v vseh mogočih jezikovnih inačicah in pisavah. Natale Vadori jih je naštel triinšestde-set. (ar) 20 Torek, 5. novembra 2013_GORIŠKI PROSTOR Pred policisti v potok V nedeljskih nočnih urah so policisti na cesti med Volčjo Drago in Prvačino ustavljali voznika osebnega avtomobila znamke Renault 5. Voznik na znak policistov ni ustavil, po približno 200 metrih vožnje pa je zapeljal v potok Vogršček. Osebe so iz vozila pobegnile. Policisti so kasneje ugotovili, da je bila na vozilu spredaj nameščena ukradena registrska tablica. Voznika čaka več ukrepov zaradi kršitev prometne zakonodaje. (km) Pretep pred diskoteko Pred eno od diskotek v Novi Gorici sta se v zgodnjih nedeljskih urah dva neznanca spravila nad 26-let-nika. Zaradi udarcev je ta utrpel lažje poškodbe. Pomoč so mu najprej nudili v novogoriškem zdravstvenem domu, nato pa so ga napotili na nadaljnje zdravljenje v šempetr-sko bolnišnico. (km) Razstava o Dominioniju V galeriji Dora Bassi v deželnem avditoriju v Gorici so včeraj odprli likovno razstavo »Paolo Caccia Do-minioni. Un artista sul fronte di guerra«. V četrtek, 7. novembra, ob 18. uri bo odprtje še drugega dela razstave, ki bo na ogled v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALL'ANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. 3 Gledališče 23. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 9. novembra, ob 20.30 »Geppetto« (Carlo Adinolfi), nastopa gledališka skupina Concrete Temple Theatre New York in »Romeo e Julie« (po Williamu Shakespeareju), nastopa gledališka skupina Geisslers hofcomoedianten Praga; predproda-ja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 048130212). »ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 16. novembra »Piccolo passo. Storia di un'Ocarina pigra«, nastopa gledališka skupina Kosmocomico teatro (od 4. leta starosti); 30. novembra »Voglio la luna«, 14. decembra »Il gioco del lupo«, 18. januarja 2014 »A proposito di Piter Pan«, 1. februarja 2014 »L'airone e il grande fiume«, 15. februarja 2014 »La grande foresta«, 22. februarja 2014 »La citta e il drago«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 18. novembra v Kulturnem domu »Plemena« Nine Raine, režija: Matjaž Latin; 9. decembra v KC Lojze Bratuž Prešernovo gledališče Kranj z dramo »Dvom« Johna Patricka Shanleya; 27. januarja 2014 v Kulturnem domu diptih enodejank v režiji Marka Sosiča »Dvorišče« in »Koli« Spira Scimone-ja; 24. februarja 2014 v KC Lojze Bratuž komedija Alda Nicolaja »Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta«, Gledališče Koper v režiji Jake Ivanca; 24. marca 2014 v Kulturnem domu drama »Striček Vanja« Čehovega, režiser Ivica Buljan; 26. maja 2014 v KC Lojze Bratuž »Pet modernih no dram« Yukia Mishime, v režiji Mateje Ko-ležnik; prodaja abonmajev do 18. novembra v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 7. novembra, ob 20. uri »Gozd« (Aleksander Nikolajevič Ostrovski); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.40 - 17.45 -20.00 - 22.00 »Zoran, il mio nipote scemo«. Dvorana 2: 15.20 - 17.15 - 20.20 - 22.15 »Sole a catinelle«. Dvorana 3: 17.30 - 20.45 »La vita di Adele«. DANES V GORICI KULTURNI DOM: »Montifilm 2013« -17.30 »Il rifugio« in »Il lusso della montagna«; 21.00 »Conversazioni all'aria aperta« in »Il turno di notte lo fanno le stelle«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.50 -21.45 »Sole a catinelle«. Dvorana 2: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Zoran, il mio nipote scemo«. Dvorana 3: 17.40 »Cattivissimo me 2«; 20.30 - 22.20 »Sole a catinelle«. Dvorana 4: 17.00 - 19.45 - 22.10 »Cap-tain Phillips - Attacco in mare aper-to«. Dvorana 5: 17.15 »Justin e i cavalieri va-lorosi«; 20.00 - 22.10 »Cani sciolti«. fi Razstave V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ je na ogled razstava nagrade Franz Kafka Italia. Razstavljajo: Luciano Biban, Avelino De Sabbata, David Faganel, Anna Maria Fanzutto, Katia Gori, Andrej Kosič, Ada Renza Modotti, Franca Morandi, Alberto Quoco, Sergio Romano, Daniela Sa-vini, Giovanni Toniatti Giacometti, Massimo Totolo, Adriano Velussi; do 31. decembra. KULTURNO IN REKREACIJSKO DRUŠTVO ANDREJ PAGLAVEC iz Pod-gore vabi na društveni sedež v Ulici 4. Novembra v Podgori na ogled fotografske razstavo domačina Edija Ma-ligoja z naslovom »Ko smo bili še "Paglavci": utrinki društvene preteklosti«; do 9. novembra od ponedeljka do sobote 16.00-18.00. LEKARNA DEL TORRE v Romansu prireja ob praznovanju 200-letnice v vili del Torre v Romansu odprtje razstave z naslovom »I segreti del-lo speziale: storia e storie nei due-cento anni della farmacia del Torre (1813-2013)« v soboto, 9. novembra, ob 11. uri. ZDRUŽENJE AMICI DELL'ARTE FELICE vabi na ogled slikarske razstave Erike Sosol v lokalu Hic Caffe v Ul. don Bosco 165 v Gorici; do 10. novembra od ponedeljka do sobote 7.30-13.00, 15.30-21.00, ob nedeljah 7.30-13.00; vstop prost, informacije na hiccaffe@libero.it. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled dokumentarno-fo-tografska razstava z naslovom »Valentina Vladimirovna Tereškova -Prva« ob 50-letnici poleta prve ženske kozmonavtke v vesolje. Razstavo prireja Kulturni dom v sodelovanju s Ruskim centrom kulture in znanosti iz Ljubljane; do 15. novembra. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ulici (Ul. Carducci) 2 v Gorici je na ogled dokumentarna razstava o 140-letni preteklosti konzorcija za bonifikacijo posoške ravnine (arhivsko gradivo, ki so ga odkrili na podstrešju sedeža konzorcija in na- to uredili s prispevkom fundacije ter s pomočjo tržiškega kulturnega konzorcija); do 24. novembra od torka do petka 16.00-19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-19.00; vstop prost. V BARU CICCHETTERIA AI GIARDINI v Ul. Petrarca v Gorici je na ogled razstava članice fotografskega krožka Circolo fotografico Isontino Chiare Gatta z naslovom »Carillon - una soirée a Parigi«; do 25. novembra. M Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v sredo, 6. novembra, ob 20.15 koncert skupine NOVA Jazz quintet; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si). »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v petek, 8. novembra, ob 20.45 nastopa klavirski duo (Roberta Piccirillo in Ilaria Sini-cropi). Predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51, tel. 0481-30212; informacije na lipi-zer@lipizer.it in www.lipizer.it. V LOKALU IL CARSO IN CORSO na Korzu del Popolo 11 v Tržiču potekata dve glasbeni reviji s prostim vstopom: »Musica in Corso« v nedeljo, 10. novembra, ob 11. uri nastop pianistov Seifa Labiba iz Egipta in Vadima La-croixa iz Belgije; iz niza »Jazz in progress« bo v četrtek, 14. novembra, ob 20.45 nastopil Zeno De Rossi trio s koncertom »Kepos«; več na www.il-carsoincorso.it. OB 45. OBLETNICI DELOVANJA društva, SKD Hrast iz Doberdoba vabi na celovečerni koncert MePZ Hrast v soboto, 16. novembra, ob 20.45 v cerkvi Sv. Martina v Doberdobu. V CERKVI SV. NEDELJE v Selcah bo v soboto, 23. novembra, ob 20. uri orgelski koncert Eve Dolinšek v spomin na Bernardko Radetič. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ bo nastopil v nedeljo, 24. novembra, ob 17.30 v okviru praznovanja 32-letnice Kulturnega doma v Gorici; pri blagajni (tel. 0481-33288) potekata rezervacija, oziroma predprodaja vstopnic. H Šolske vesti ŠE NEKAJ PROSTIH MEST ZA TEČAJ NEMŠČINE na osnovni stopnji A1 (30 ur) bo potekal ob ponedeljkih (19.00 - 20.30) in ob sredah (19.00 - 21.15) na sedežu Ad formanduma v Gorici (Korzo Verdi 51). Prvo srečanje bo 11. novembra, kotizacija znaša 75 evrov; informacije po tel. 0481-81826, go@adformandum.org, www.adfor-mandum.org). S Izleti SKRD JADRO IZ RONK prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« v sodelovanju s CTS enodnevni izlet s kosilom v Brezje, Radovljico, Kropo, Kamno Gorico in Vrbo v nedeljo, 17. novembra; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara). SPDG vabi na jesenski izlet, ob Martinu, v nedeljo, 17. novembra. Obiskali bodo Banjško planoto in se povzpeli na Lašček, najvišji vrh na tem območju, ki, čeprav samo za nekaj metrov, presega nadmorsko višino tisoč metrov. Seznanili se bodo s kovaško dejavnostjo in kulturnim izročilom. Na izletu - predvideno je okrog tri in pol ure zmerne hoje, bo udeležence spremljala domačinka, g. Lidija Vončina. Zaključili bodo z družabnostjo. Prevoz bo z lastnimi sredstvi. Izlet je primeren tudi za otroke z družinami. Zaradi organizacijskih zadev je zaželena prijava do 10. no- vembra na društvenem sedežu, ob četrtkih med 19. in 20. uro in pri odbornikih društva. Informacije po tel. 0481-882079 (Vlado) v opoldanskem času. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja v nedeljo, 15. decembra, celodnevni izlet z avtobusom v Vero-no z ogledom božičnih tržnic; vpisovanje in informacije v trgovini je-stvin Lavrenčič v Doberdobu, tel. 0481-78036. NOČNI IZLET PO BRESTOVCU prireja združenje Juliaest v sredo, 6. novembra, z zbirališčem ob 18. uri pred Lokando Devetak na Vrhu. Ob koncu ogleda bo aperitiv z vini kmetijskega podjetja Rubijski grad. Obvezna je rezervacija (tel. 338-6557425, 347-9661607, juliaest@libero.it). Izlet, ki bo trajal poldrugo uro, je primeren za vse, svetujejo udobno obleko in primerno obutev, potrebna je uporaba električne svetilke, po možnosti čelne. KRUT obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za izlet v Avstrijo, od 6. do 8. decembra, z vožnjo preko Salzbur-ga v Linz na ogled božičnih sejmov in samostana Kremsmuenster, ob vrnitvi postanek v mestecu Styr; informacije in prijave ob torkih od 9. do 12. ure v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int, tel. 0481-530927, krut.go@tis-cali.it oziroma na sedežu v Trstu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. □ Obvestila KŠD KRAS obvešča odbornike in člane, da bo današnja seja, ki je bila predvidena ob 20. uri, preložena zaradi nerazpoložljivosti društvenih prostorov. Nadomestni datum bodo naknadno sporočili. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem martinovanja, ki bo pri Šter-ku v Ajševici v soboto, 9. novembra, da bo avtobus odpeljal ob 17. uri iz Doberdoba, nato s postanki v Sovod-njah pri cerkvi in lekarni, v Štandre-žu na Pilošču in lekarni, v Podgori pri telovadnici in spomeniku, v Pevmi pri vagi in v Gorici na trgu pri Goriščku-Medaglie d'oro. Začetek srečanja bo ob 18. uri, organizatorji priporočajo točnost. Na razpolago je še nekaj mest, vpisovanje po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov. DRUŠTVO TRŽIČ obvešča, da poteka ob sredah tečaj telovadbe za odrasle v telovadnici osnovne šole Duca dAo-sta; informacije po tel. 347-2471222 (Lucia). DRUŠTVO JADRO IZ RONK obvešča, da poteka na sedežu društva v Rom-janu tečaj klekljanja; informacije po tel. 0481-776123 (Štefanija Pahor). MARTINOVANJE DRUŠTEV TRŽIČ IN JADRO bo v nedeljo, 10. novembra, po planoti Komenskega krasa; informacije in vpisovanje še danes, 5. novembra, po tel. 0481-482015. 13 Prireditve ZDRUŽENJE ANDOS IZ TRŽIČA obvešča, da potekajo do 19. novembra vsak torek med 17. uro in 18.30 srečanja na temo žalovanja ob izgubi drage osebe na sedežu združenja v Ul. Galvani 1, na oddelku za prostovoljce v bolnišnici San Polo v Tržiču; udeležba je brezplačna, obvezna je prijava na tajništvu združenja, ki je odprto ob torkih in sredah 9.00-12.00 (tel. 392-4572616, andos-monf@li-bero,it). V ŽUPNIJSKI DVORANI v Podturnu v Gorici bo v sredo, 6. novembra, ob 20.30 predstavitev knjige z naslovom »Carlo Maria Martini, il silenzio del-la Parola«. Predstavil jo bo avtor g. Damiano Modena. KMEČKA ZVEZA vabi na javno srečanje v četrtek, 7. novembra, ob 18. uri v Tumovi dvorani na Korzu Verdi 51 v Gorici z naslovom »Zakon 81/2008 -/ - varnost na delu. Zahteve zakona na kmetijskih obratih«. »KNJIGA OB 18.03« v dvorani APT v goriški železniški postaji: v sredo, 6. novembra, bo predstavitev knjige Veita Heinichena »Il suo peggior ne-mico«. OB 45. OBLETNICI DELOVANJA društva prireja SKD Hrast iz Doberdoba večer s pisateljem Borisom Pahorjem in predstavitev monografije »Tako sem živel« v sredo, 6. novembra, ob 19. uri v župnijski dvorani v Doberdobu ob prisotnosti avtorice monografije Tatjane Rojc. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v sredo, 6. novembra, ob 18. uri predstavitev knjige »Laboratorio teatro« Alessandre Nardon. KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo vabi v četrtek, 7. novembra, ob 10. uri »Na kavo s knjigo«. Gost bo pisateljica Mariza Perat, avtorica knjige »Gorica - Njene zanimivosti in njen čas«. V CERKVI SV. NIKOLAJA v Tržiču bo v četrtek, 7. novembra, ob 19. uri maša za rajne iz Laškega s petjem mešanega pevskega zbora iz Bilj. Sledila bo družabnost. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo v četrtek, 7. novembra, ob 18. uri predstavitev dveh knjig Alejandra Jodorowskyja »Psi-homagija« in »Učitelj in čarovnice«. Knjigi novogoriške Založbe Eno bosta predstavili pesnica Vida Mokrin Pauer in urednica in založnica Vera Čertalič. »MARTINOVO ŠMARTNO 8., 9. in 10. novembra: v petek, 8. novembra, ob 20.30 koncert skupine Mike Sponza Blues Convention; v soboto, 9. novembra, ob 10. uri mednarodni extempore po uličicah Šmartnega, sledile bodo tržnica, degustacije, razstava, ob 21. uri bo ples s skupino Prizma; v nedeljo, 10. novembra, od 11. ure dalje do 18. ure, ko bo zaključek v Hiši kulture; več na www.smart-no.info. LEGAMBIENTE IZ GORICE prireja ob okrogli mizi o mestnih vrtovih ogled vrtov na Tržaškem; zbirališče v soboto, 9. novembra, ob 11. uri ob vhodu parka Sv. Ivana (bivša umobolnica) v Ul. Alfonso Valerio v Trstu. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v soboto, 9. novembra, ob 18.30 predstavitev knjige »Il mal di fiori« Didierja Berruyerja; več na www.leg.it, vstop prost. ŽUPNIJA PASTOR ANGELICUS v Gorici vabi na praznik kostanja v nedeljo, 10. novembra. Na programu ob 10.30 maša v stolnici, ob 11.40 v deželnem avditoriju v Gorici srečanje z naslovom »Dietro i numeri, le per-sone«, ob 13.30 kosilo v župnijskih prostorih (rezervacije do 6. novembra). AŠKD KREMENJAK vabi na praznovanje 20-letnice društvenega delovanja v soboto, 16. novembra, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah na Prvomajski ulici 20. Na programu pozdrav predsednice Brune Visintin, predstavitev društvene brošure, podeljevanje priložnostnih plaket in koncert dalmatinskih pesmi MPZ Vesna iz Križa. 0 Mali oglasi BREZPLAČNA DEGUSTACIJA oljčnih olj poteka na Jazbinah 35 v Števerja-nu; tel. 0481-390238. DOMAČO REPO prodajamo. Tel. 3475278519. V ŠTANJELU NA KRASU prodajamo hišo z vrtom in parkirnim prostorom, cena ugodna oz. po dogovoru. Tel. 00386-4-0272290. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Maria Klan-cic vd. Kogoj (iz Palmanove) v cerkvi Sv. Roka v Podturnu in na glavnem pokopališču. / KULTURA Torek, S. novembra 2013 21 trieste prima - Srečanja s sodobno glasbo Za začetek poklon Hrvaški Tudi to je glasba: most med narodi, ki so jih zgodovinski preobrati združevali in ločevali, zoperstavljali na podlagi upravičenih ali izmišljenih pravic. Mostovi, ki jih je porušila bratomorna vojna v Jugoslaviji, se postopoma obnavljajo ter nadaljujejo lepo in bogato zgodbo, zgodbo medsebojnih stikov in oplajanj, ki spet povezujejo to, kar je nasilje želelo za vedno ločiti. Mednarodna srečanja s sodobno glasbo Trieste Prima so v sedemindvajsetih letih igrala vlogo posrednika in kulturnega ambasadorja, ki ga t. i. železna zavesa ni strašila, ravno nasprotno, saj je bila radovednost organizatorjev, v prvi vrsti pokojnega umetniškega vodje Giampaola Corala, vedno uprta v bližnje in bolj oddaljene dežele vzhodne Evrope. Geopolitična slika naše celine se je v tem obdobju močno spremenila, smernice festivala pa ostajajo odprte kot lovke, ki so pozorne na najmanjši ustvarjalni utrip ter želijo stopati v korak s časom, ki je kljub nemiru zanimiv in izzivalen. Prvi koncert letošnjih Srečanj je tudi iz teh razlogov postal poklon Hrvaški, zadnji državi, ki se je pridružila Evropski uniji, je pa bila vseskozi stalen gost festivala. Poklon dopolnjuje tudi razstava očarljive likovne umetnice Jagode Buic, ki je na ogled v zgornjih nadstropjih Muzeja Revoltella do 6. januarja, vsak dan (razen ob torkih) od 10h do 19h. Da igra kultura na Hrvaškem pomembno vlogo, je razvidno tudi iz izbire politične elite, saj je predsednik republike Ivo Josipovic skladatelj, kot tudi Berislav Šipuš, dolgoletni prijatelj tržaških srečanj in podminister za kulturo. Šipuš je bil med uglednimi gosti koncerta, ki so se ga udeležili tudi generalna konzulka Nevenka Grdi-nic, odbornik za kulturo Dežele FJK Gianni Torren-ti in Laura Famulari za tržaško Občino. Cantus Ensemble, fleksibilni sestav, ki se je rodil pred leti v sklopu zagrebškega Bienala, je pripravil zanimiv program, ki je poleg hrvaških skladateljev vključil tudi Italijana Rocca Abateja in pokojnega madžarskega velemojstra Gyorgyja Kurtaga. Trio z naslovom Chiffre IV, ki ga je Wolfgang Rihm (vodilno ime letošnjih srečanj) spisal za klavir, baskla-rinet in čelo, so z lepim občutkom za sozvočja, napetosti in pavze, ki povezujejo fragmente, podali Sre-brenka Poljak, Danijel Martinovic in Jasen Chelfi. Sledila je Sonata za čelo in klavir Bogdana Gagica, ki je poudarjala nasprotja med perkusivno naravo klavirja in bolj spevno naravnanost čela. Rocco Abate, italijanski flavtist in skladatelj, je dokazal svoje globoko poznavanje pihal v kvintetu Ombra: odlični flavtist Dani Bošnjak, oboist Branko Mihanovic, hornist Bank Harkay, fagotist Žarko Perišic in klarinetist Danijel Martinovic so razgibano partituro podali zelo muzikalno, s pravim smislom za sosledje Nastopil je hrvaški fleksibilni sestav Cantus Enseble zdaj bolj živahnih, zdaj bolj umirjenih kombinacij med glasbili. Skladatelj, ki je bil prisoten v dvorani, je z odličnimi izvajalci delil navdušene aplavze dokaj številega občinstva, nato smo prisluhnili kvintetu In-Out, ki ga je spisal Marko Ruždjak: bolj pripovedna, čeprav ne premočrtna partitura, je vsebovala tudi nekaj etničnih elementov, ki so še posebej izstopali v solističnih odlomkih. Zanimivo, da je najmlajši skladatelj - Dubravko Palanovic, rojen l.1977, predstavil najbolj tradicionalno partituro: Woodwind Quintet je zazvenel domiselno in dopadljivo, koncert pa je sklenila mojstrovina 20. stoletja - Six Bagatelles Gyorgyja Ligetija, ki so s svežino klasike za-blesteli kot izredno originalna in dovršena skladba, pravi smerokaz, ki lahko še vedno navdihuje sodobne ustvarjalce in poustvarjalce. Ansambel Cantus se je izkazal kot prvovrstna skupina, ki zna z odlično tehniko in muzikalnostjo ovrednotiti najrazličnejše glasbene ideje in je s svojimi izvedbami res lepo otvo-ril letošnji festival, ki se bo nadaljeval s koncertoma v četrtek, 7. in nedeljo, 10.novembra, najprej s pianistom Alfonsom Albertijem, nato s španskim ansamblom Grupo Cosmos 21. Katja Kralj tržič - Uvod v sezono Občinskega gledališča Schubertova glasba v izvedbi rahločutnega in iskrenega umetnika Tržiško Občinsko gledališče praznuje 30-letnico delovanja: kdor ljubi simetrijo, lahko ugotovi, da je l. 1983 zaznamovala stoletnica Wa-gnerjeve smrti, letos pa obhajamo 200-letnico njegovega rojstva. Pred tridesetimi leti je takratni umetniški vodja Carlo de Incontrera začel snovati zelo zanimive projekte, ki so pritegnili pozornost občinstva s širšega področja in gledališče je kmalu postalo eden najzanimivejših in najpomembnejših kulturnih centrov naše dežele. Tako glasbena kot gledališka sezona še vedno ponujata veliko privlačnih večerov (med vsemi velja izpostaviti poklon Verdiju, ki ga bosta 25. in 26.novembra oblikovala veliki čelist Mario Brunello ter gledališki avtor in igralec-pripove-dovalec Marco Paolini), otvoritev pa je bila posvečena Franzu Schubertu. Schubertova glasba je kot čudež, ki se obnavlja, kadar zaživi v interpretaciji rahločutnega in iskrenega umetnika. Kdor zna mimo lepote prodreti skozi tančice, ki zastirajo neutolažljiv pesimizem, bolest, ki se skoraj mazohistično ziblje v hipnotičnem ritmu, v pretakanju dura in mola, v nepričakovanih žarkih upanja, ki nepreklicno utonejo kot zahajajoče sonce, ki nas pred mrakom še zadnjič obsije, nam lahko podari trenutke užitka, ki je obenem intelektualne in čustvene narave. Zelo blizu absolutne resnice je prišel Alexander Lonquich, pianist, ki je ravno s Schubertom začel bogato umetniško pot: nemški interpret je glasbo avstrijskega genija do potankosti analiziral, jo razgradil na prafaktor-je in nato ponotranjil ter sestavil v podobe, ki nazorno prikazujejo neotipljivo in dvoumno osebnost čudovitega skladatelja. Kot je ob smrti zapisal njegov ožji prijatelj Johann Mayrhofer, je bil Schubertov značaj »zmes nežnosti in grobosti, čutnosti in nedolžnosti, družabnosti in melanholije«, in ta zmes oplaja glasbo, še posebej v zadnjih letih življenja, ki je mnogo prezgodaj ugasnilo. Program, ki ga je Lonquich izbral za trži-ško občinstvo, je zajel tri umetnine, ki so nastale v poslednjih štirih letih: najprej Madžarsko melodijo D 817, ki bi lahko zazvenela kot salonski komad, ako bi ne , mimo sugestij ciganske glasbe, vsebovala tudi klice nemira, ki zmotijo predvidljivi razvoj enostavne ideje ter zamajejo krhko ogrodje poslušalčeve gotovosti. Sonata v a-molu op. 42 D845 sodi v redek izbor skladb, ki so bile objavljene za časa Schu-bertovega življenja: veliko biserov je zableste- ALEXANDER LONQUICH * t" lo po desetletjih pozabe, s to umetnino pa je skladatelj že svojim sodobnikom pokazal, kako lahko forma-sonata ubere čisto nove smeri, ne da bi zatajila svoj dolg do velikih prednikov in zglednikov; kot je Ludwig van Beethoven storil v svežnju svojih poslednjih klavirskih sonat, je tudi Schubert sprostil svojo ustvarjalno fantazijo, ki se svobodno poigrava z oblikami kot variacije, rondo', pristni dunajski menuet, in v teh okvirih zariše nove, originalne, a vendar razpoznavne figure. Lonquich je vsaki posvetil pozornost, ki je osvetlila lepoto drobnih vzorcev, ne da bi prekinila pripovednega toka, ki je lil s samozavestjo zrelega interpreta. Vse to je še jasneje izstopalo v Sonati v B-Duru št.21 D960, mojstrovini, ki je nastala le dva meseca pred skladateljevo smrtjo: blažena sladkost prve teme, ki jo trilč-ki v globokih basih ogrožajo kot podtalno roh-nenje, ekstatična zasanjanost drugega stavka, ki jo je Lonquich ponazoril z rahlimi, božajo-čimi dotiki, navidezna brezskrbnost Scherza, in drvenje v brezpredmetni continuum zadnjega stavka so nas očarali z bogastvom barvne palete, z jasnovidnostjo interpreta, čigar čustvenost se ne izraža z vzdihljaji, temveč z globokim razmišljanjem. Škoda, da ni bilo na odru bolj blagozve-nečega klavirja, ki bi filološko odgovarjal zvočnosti zgodnjega 19. stoletja, to pa je tudi edini pomislek, če odštejemo izbiro dodatkov, s katerima se je Lonquich oddolžil dolgim in navdušenim aplavzom: nepričakovano je zapustil Schuberta za Debussyja ter nam zaigral dve skladbi iz Prve zbirke Preludijev-La cathedrale engloutie in Minstrels. Katja Kralj inovacije - Evropski kulturni forum Slovencem 2 od 12 evropskih nagrad za kulturne inovacije V Bruslju so včeraj v okviru Evropskega kulturnega foruma prvič podelili nagrade za izjemne inovacije na področju informacijske in komunikacijske tehnologije za spodbujanje kulture, imenovane ©diversity Awards. Med več kot 250 predlaganimi idejami so izbrali 12 zmagovalnih in med njimi sta dve slovenski: StoryGuides -Evropa skozi legende in Yugo. Nagrade @diversity Awards so podelili v štirih kategorijah: kulturno ustvarjanje, širjenje kulture, dostop do kulture in mlada kultura. Nagrajeni slovenski ideji sodita v kategorijo širjenje kulture. Tri nagrade so pobrali Britanci, dve Nemci, po eno pa Nizozemci, Španci, Grki, Italijani in Francozi. Nagrada je individualno strokovno usposabljanje na področju razvijanja poslovnih načrtov, pravnih vprašanj, pridobivanja sredstev, trženja in mreženja. Cilj je pridobiti sredstva in stranke za nagrajeno zamisel in jo tako preoblikovati v traj-nostni projekt, izdelek ali storitev, torej z njo prodreti na trgu. Osnovni koncept obeh nagrajenih slovenskih idej je upor proti bombardiranju z množico informacij vselej in povsod, iskanje odgovora na vprašanje, kako se prebiti skozi poplavo odvečnih podatkov do tistega, ki ga res želimo, ter kako pri tem čim bolje izkoristiti tehnološki napredek, na primer z uporabo mobilnega telefona. Ena od nagrajenih slovenskih idej je StoryGuides - Evropa skozi legende; snovalci so Matjaž Kotnik, Mitja Čander in Uroš Ahačič. Gre za nadgradnjo ideje, uporabljene v okviru evropske prestolnice kulture na primeru Maribora - preko legende otrokom približati zgodovino mesta. Gre za to, da se "iz zgodovine naredi zgodbo", kar je ne samo za otroke, temveč tudi za odrasle bolj zanimivo od suhoparnih letnic in drugih podatkov, je pojasnil Kotnik. Najprej so skozi legendo predstavili Maribor, sedaj je na vrsti španska Ronda, med drugim znana po koridah, morda bo naslednji Bruselj. Kotnik med drugim razume nagrado kot priznanje, ki odpira vrata. To ni finančna nagrada, temveč nagrada, ki omogoča pomoč evropskih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z aplikacijami, kulturo in poslom ter nudijo pomoč pri prodiranju na trgu in mreženju, je pojasnil. Dejstvo, da sta med 12 nagrajenci kar dve slovenski ideji, je po Kotnikovih besedah "precej veliko priznanje slovenski ustvarjalnosti", saj so prijave deževale iz vseh 28 članic EU, med katerimi je večina večjih od Slovenije. Druga nagrajena slovenska ideja je aplikacija Yugo, ki so jo ustvarili Zarja Vin-tar, Ljupčo Todorovski, Vlatka Ljubanovic, Jana Jazbec, Aleksander Srdic in Sara Grabnar. Kaj konkretno ponuja? "Na primer, danes zvečer sem v Bruslju in aplikacija se je do zdaj naučila, kateri filmi me zanimajo, pozna moj urnik za danes in zame bo izbrala primeren film," je pojasnil To-dorovski. Glavna prednost je, da nismo portal, na katerem gledaš in filtriraš dogodke, ampak izberemo in predlagamo en sam dogodek. Izbor ni naključen, temveč prilagojen uporabnikom. Pri projektu sta dva tehnična izziva - kako narediti bazo dogodkov, ki mora biti globalna in opremljena z vsemi meta podatki, ter kako narediti ustrezen profil uporabnikov, pa je pojasnila Vintarjeva. (STA) književnost - Nagrada Goncourt Priznanje Pierru Lemaitru za delo Au revoir la-haut Letošnji prejemnik prestižne francoske literarne nagrade Goncourt je Pierre Lemaitre, ki si jo je prislužil z delom Au revoir la-haut. V delu se pisatelj, ki sicer slovi po kri-minalkah, osredotoča na zgodbo dveh veteranov prve svetovne vojne Alberta in Edouarda, ki imata težave s ponovnim vključevanjem v družbo. Žirija je v obrazložitvi zapisala, da je avtor v "filmskem slogu" zaobjel "nadaljevanje grozot" v povojnem življenju. Za Lemaitra, čigar delo je izšlo pri založniški hiši Albin Michel, se je žirija odločila šele v dvanajstem krogu odločanja. Tekmeca Frederica Vergera, ki je bil nominiran za prvenec Arden, je premagal s šestimi glasovi proti štirim. Ob podelitvi nagrade je pisatelj za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da je to potrditev "veščine, ki jo je pridobil s pisanjem kriminalk, popularnega leposlovja". Poleg Lemaitra in Vergera sta bila v najožjem izboru nominirancev še Jean-Philippe Toussaint za delo Nue ter Karine Tuil za delo L'invention de nos vies. Jean-Philippe Toussaint je z Nue zaključil tetralogijo, ki sledi štirim sezonam v življenju modne oblikovalke Marie, Vergerev prvenec bralca popelje v svet dveh prijateljev, ki ju v namišljeni srednjeevropski državi Marsovii med drugo svetovno vojno povezuje ljubezen do pisanja operet. Tuiljeva skozi zgodbo treh prijateljev, ki se srečajo po desetletjih, piše o lažeh, sramoti in prevarah. Lani je nagrado prejel Jerome Ferrari za delo Le sermon sur la chute de Rome. Goncourtovo nagrado, poimenovano po bratih pisateljih iz 19. stoletja, Julesu in Edmondu de Goncourtu, vsako leto podelijo v začetku novembra. Nagrajenemu romanu je zagotovljena visoka naklada in dobra prodaja. (STA) 22 Torek, 5. novembra 2013 ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE / kriminal - Na mejnem prehodu na Starodu odkrili dobrih 463 kg konoplje za italijanski trg Sežančan umrl, Tržačana ranjena Policiji uspel eden največjih zasegov droge v zadnjih letih KOPER - Policija je pred dnevi na mejnem prehodu Starod v tovornjaku albanskih registrskih tablic odkrila dobrih 463 kilogramov konoplje, ki bi na italijanskem trgu dosegla vrednost do 1,8 milijona evrov. Po navedbah policije gre za največji zaseg v zadnjih petih letih. Kot so pojasnili, je policija tudi sicer zelo aktivna pri odkrivanju prepovedanih drog. Tovorno vozilo albanske registracije je minulo sredo na Starod pripeljal 30-letni Albanec. Na prisotnost droge v vozilu, ki naj bi uradno v Italijo prevažalo več palet lesa, je opozoril službeni pes, je na včerajšnji novinarski konferenci povzel vodja sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Koper Dean Jurič. Ker je bil tovor zapečaten s carinsko plombo, so policisti za pomoč zaprosili carinike. Ti so po odpečatenju plombe zvrtali luknjo v leseno dno tovornega prostora in z endoskopom potrdili, da se v votlem delu vozila nahaja večje število paketov. Naslednjega dne so po pridobitvi odredbe za preiskavo v vozilu, ki je imelo v celotni dolžini prirejeno dno, zasegli skupno 413 pvc paketov konoplje, bruto teža paketov pa je znašala več kot 463 kilogramov. Preiskovalna sodnica je za Albanca odredila pripor, policija pa je tožilstvu predlagala, da stroške, povezane z odkritjem droge, naložijo osumljencu, prav tako pa so predlagali, da Albancu trajno odvzamejo vozilo, zaseženo drogo pa predčasno uničijo. Policija sumi, da zasežena droga izhaja iz Albanije in da je bila namenjena v Italijo. Osumljenec bi s prodajo tolikšne količine droge v Sloveniji lahko zaslužil med 900.000 evrov in 1,4 milijona evrov, v Italiji pa tudi do 1,8 milijona evrov, je ocenil Jurič. Za tokratni zaseg je zaslužna tudi psica Bri, pasme nemški kratkodlaki ptičar. Kot je pojasnil njen Mamilo je bilo skrito v posebej prirejenem dnu tovornjaka p.u.koper vodnik Silvo Darič, lahko Bri z vonjem zazna prisotnost marihuane, hašiša, heroina, kokaina, LSD, ec-stasyja (tudi tekočega) in amfetaminov. Vodja sektorja za organizirano kriminaliteto na Generalni policijski upravi (GPU) Tomaž Peršolja pa je izpostavil, da je bil tokratni zaseg največji zaseg konoplje v zadnjih petih letih. Kot je dodal, so statistični podatki na področju boja proti razpečevanju in uživanju prepovedanih drog dobri, policija pa je dosegla raven odkrivanja in zaznave kaznivih dejanj ter zasegov drog, ki je blizu tisti iz leta 2012. Tako so v prvih devetih mesecih letošnjega leta obravnavali 1532 kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, pri tem pa so izvedli 3211 zasegov. Od tega je šlo v skoraj dveh tretjinah primerov za konopljo. V Sloveniji so tako letos zasegli skupno 6834 rastlin konoplje in 212 kilogramov posušene konoplje, k čemur pa je treba prišteti zadnji veliki zaseg.Policija je letos poleg tega odkrila kar 58 prostorov za gojenje konoplje. Kot je opozoril Peršolja, je Slovenija v primeru konoplje tudi proizvajalka droge za domači trg, kar ne velja za ostale vrste prepovedanih drog. SEZANA - V hudi prometni nesreči, ki se je v nedeljo zgodila na cesti od Lokve proti Sežani ob 11. uri in 40 minut, se je smrtno ponesrečil 72-letni Sežančan. Vozil je osebni avto proti Sežani, izgubil oblast nad vozilom, zaneslo ga je in obrnilo, tako da je na nasprotnem voznem pasu bočno trčil v avto, ki ga je nasproti pravilno pripeljal dve leti mlajši Tržačan. V tržaškem avtu je bila tudi sopotnica. Povzročitelj je umrl na kraju nesreče, oba državljana Italije pa so (po neuradnih podatkih lažje ranjena) odpeljali v izolsko bolnišnico. V prometni nesreči pri Cerknici dva mrtva CERKNICA - V prometni nesreči na cesti Postojna-Unec v občini Cerknica, ki se je zgodila že ponoči, pristojne službe pa so bile o nesreči obveščene včeraj nekaj pred 11. uro, sta umrli dve osebi, so sporočili z ljubljanske policijske uprave. Po prvih ugotovitvah je voznik vozila porsche carrera 911 domnevno zaradi neprilagojene hitrosti zletel s ceste. Čeprav policisti okoliščine nesreče še preiskujejo, pa domnevajo, da je 27-letni voznik najverjetneje izgubil oblast nad vozilom. Vozilo je zdrselo s ceste po nasipu, kjer je trčilo v drevo. Voznik in njegov 48-letni sopotnik, britanski državljan, sta umrla na kraju nesreče. Poleg policistov so na kraju nesreče posredovali tudi postojnski gasilci in ekipa nujne zdravniške pomoči iz Postojne, vendar je zdravstveno osebje lahko le ugotovilo, da sta voznik in sopotnik mrtva. odprta tribuna Ni bistveno, da si zamejec, ¿^A Jm bistveno je, da si Slovenec V Primorskem dnevniku sem prebrala razmišljanje Alberta Voncine o navezi med šolo in našimi organizacijami. V njem piše o potrebi, da se mlade pritegne k udej-stvovanju in k delu za dobrobit slovenske skupnosti v Italiji. Slovenska šola ima, po člankarjevi izkušnji sodeč, mlačen odnos do naše preteklosti in do naših organizacij. Ker se s tem izvajanjem ne strinjam popolnoma, sem se odločila, da izpostavim nekaj podatkov, s katerimi verjetno Voncina ne razpolaga. Kot profesorica na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu in Gorici se lahko pohvalim s precejšnjo kilometrino, zato vem, kako se profesorji trudimo, da bi naša šola ne delovala iztrgano iz konteksta, v katerem živi in kateremu dolguje svoje preživetje. V ta namen vsako leto organiziramo predavanja, kjer se dijaki lahko seznanijo z našo preteklo in polpreteklo zgodovino (na našo šolo smo na primer povabili prof. Pirjevca, prof. Capogreca, prof. Jezernika in še marsikoga). Vem tudi, da dijaki zadnjih razredov večkrat obiščejo predavanja izven šolskega urnika, na primer tista v Narodnem domu v Trstu, tista lani v Štandrežu, v Novi Gorici in še drugod. Poleg tega pa marsikje v zadnjih razredih v okviru posebnih učnih enot obravnavamo zgodovino slovenske zahodne meje od leta 1848 pa do danes. Prvo-šolci vsako leto opravijo voden ogled »slovenskega« Trsta in Gorice, obiščejo knjižnico, včasih sedež Primorskega dnevnika idr. Šole sodelujemo s Slovenskim stalnim gledališčem iz Trsta, ki gostuje pri nas v okviru dijaškega abonmaja. Večkrat obeležujemo dan spomina nekoliko drugače, in sicer tako, da predstavimo dijakom predvsem zgodovino primorskih Slovencev in njihove žrtve v boju za svobodo. V prvih razredih tehniškega pola imajo za šolsko branje Pahorjevo Grmado v pristanu, seveda z zgodovinskim okvirom vred. In še: preverjanje kompetenc v drugih razredih nekaterih višjih srednjih šol na Goriškem je na primer lani potekalo na temo Slovenske ustanove na Goriškem. Spet drugi dijaki morajo tedensko za oceno pisno poročati o izbranem članku ali razpravi iz slovenskega časopisa in, glej šmenta, najpogosteje izberejo članek iz Primorskega dnevnika, ki je na razpolago v vsakem razredu ... Marsikateri učitelj in profesor ima v svojem učnem načrtu zapisano, da je temeljni cilj pri pouku slovenskega jezika in književnosti razvijanje zavesti o narodni identiteti in, seveda, razvijanje kulture dialoga. Morda pa ti- či zajec v tem grmu. V članku ni besedne zveze »narodna zavest«, ki se je v nekaterih krogih našega zamejstva in tudi naše »organiziranosti« izogibajo kot hudič žegnane vode in ima zanje negativno konotacijo. Ker pa je v Odprti tribuni govora o ogroženosti slovenskih ustanov in organizacij, bi bilo po mojem mnenju pametno razmisliti tudi o njihovi usmerjenosti. Kaže, da je tista, ki vodi v multikulturnost in omejuje slovenščino le na sredstvo izražanja in poznavanja neke kulture, naletela v času na mlačen odziv pri mladih ljudeh, ki potrebujejo trdne in zanesljive kažipote skozi življenje. Po mojem prepričanju je priseganje na multikultur-nost brez jasne zavesti o pripadnosti eni izmed kultur zelo kočljiva zadeva, saj pri tem tvegaš, da postaneš kot drevo brez korenin. Če zboliš za krizo identitete, boš težko našel opornik, ki te bo usmerjal in ti pomagal pri enakopravnem odpiranju navzven, k drugim kulturam, kar je bistveno za rast in razvoj mladega človeka. Pri vzgoji za krepitev zavesti o narodni pripadnosti igra po moji izkušnji glavno vlogo družina. Šola in ustanove ji pri tem lahko pomagajo. Pomagajo ji tako, da ustvarjajo ugodno ozračje, ki seveda ne sme postati neka mikroklima, kot se zdaj rado dogaja, pač pa gre za ozračje, v katerem bodo naši mladi ljudje rasli in se razvijali kot polnopravni deli narodovega telesa. Slovenci, ki smo upravno ločeni od matične domovine, imamo namreč pomembno poslanstvo, saj nismo samo most ali vezni člen med dvema svetovoma, pač pa smo neločljivi del enega samega telesa in ga s svojo kulturno raznolikostjo bogatimo in oplajamo. Zato moramo vzpostavljati in obnavljati medsebojne stike in tako krepiti svoj čut pripadnosti. Ni torej bistveno to, da si zamejec (človek, ki živi za mejo), pač pa je bistveno, da si Slovenec. In to si lahko kjerkoli. Bistveno je, da drugim lahko poveš, kdo si. Si tisti, ki imaš Prešerna. In Ljubljano. In partizane in domobrance. In Tino Maze. In vse, kar sodi zraven. V dobrem in v sla-bem.Tako kot imajo Italijani Danteja in Mussolinija. In Ar-manija. In Juventus. In vse, kar sodi zraven. Ali naši mladi ljudje znajo to povedati? Nizka stopnja motiviranosti za delo v naših ustanovah je tako morda tudi alarmni zvonec, ki je že skoraj neslišen. In mene je strah. Strah, da postajamo posebna podvrsta nekih folkloriziranih zamejcev, utopljenih v brezimni močvari multikulturnosti. Marija Kostnapfel slovenija - hrvaška - Na hrvaških sodiščih Slovenija v postopkih proti LB vztraja pri memorandumu O tem bosta 20. novembra govorila zunanja ministra Erjavec in Pusičeva ZAGREB, LJUBLJANA - Potem ko je hrvaški sodnik odločil, da se bo nadaljeval postopek v primeru ene od tožb proti LB in NLB, je slovenski zunanji minister Karl Erjavec včeraj zatrdil, da bo Slovenija vztrajala pri memorandumu, ki sta ga sklenili vladi. Za 20. november pa je napovedal nove pogovore s hrvaško kolegico Vesno Pusic. Kot je dejal, bosta s Pusicevo na srečanju v Zagrebu govorila tudi o tem, kako strani razumeta marca sklenjeni memorandum o LB. »Za Slovenijo je povsem jasno, da gre za mednarodno pogodbo, saj sta jo podpisala predsednika vlad,« je dodal. Dejal je, da v memorandumu tudi jasno piše, da do končne rešitve v okviru nasledstva postopki proti LB in NLB na hrvaških sodiščih mirujejo. »A, kot vidimo, ne mirujejo,« je dodal. Erjavec je tudi poudaril, da čeprav postopki na Hrvaškem tečejo in bi bile sodbe pravnomočne, ne bi bile izvršljive. Tudi premierka Alenka Bratušek je dejala, da memorandum velja za obe državi in da se zadeve, ki se jih dotika, ne morejo reševati na hrvaških sodiščih. Sama večjih problemov v tej smeri tudi ne vidi, je dodala. Hrvaško zunanje ministrstvo je medtem zatrdilo, da odločitev sodišča v Zagrebu o nadaljevanju postopka v tožbi Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki in Novi ljubljanski banki ne bo vplivala na nadaljevanje pogovorov med Hrvaško in Slovenijo. Znova pa so poudarili, da mora tudi Slovenija zagotoviti pogoje za mirovanje postopkov. »Hrvaška zakonodaja določa, da je za mirovanje potrebno soglasje vseh strani v sporu, torej tudi tistih, ki sta bili toženi. Hrvaška je s svoje strani zagotovila pogoje za mirovanje postopka. Pričakujemo, da slovenska stran stori enako,« je ta zaplet za STA komentirala ti- skovna predstavnica hrvaškega zunanjega ministrstva Danijela Barišic. Sodnik zagrebškega občinskega sodišča Nikola Raguz namreč ni sprejel niti hrvaške zahteve o mirovanju postopka niti slovenske o prekinitvi postopka, ki so ju odvetniki PBZ ter LB in NLB predstavili na obravnavi konec oktobra. Kot je utemeljil, namreč ni uradnega dokumenta o tem, da bi hrvaška vlada zahtevala mirovanje postopka, kot se je zavezala v memorandumu. Navaja, da dogovor vlad Hrvaške in Slovenije ni bil potrjen v hrvaškem saboru niti objavljen v hrvaškem uradnem listu, medtem ko je slovenska vlada memorandum ratificirala ter je bil objavljen v slovenskem uradnem listu. Pojasnil je tudi, da sta stranki v sporu soglašali, da bosta vprašanje prenesenih deviznih vlog reševali na podlagi pogodbe o vprašanjih nasledstva, ter da ni možno enake obveznosti znova prevzeti še z memorandumom, ki potemtakem nima moči mednarodne pogodbe. Sodnik je tudi poudaril, da ni dokazov, da bi se Banka za mednarodne povezave (Bis) v Baslu razglasila za pristojno pri posredovanju v pogajanjih med Hrvaško in Slovenijo, kot sta jo julija prosili obe državi. Raguz je še ugotovil, da na podlagi hrvaškega zakona o pravdnem postopku ni podlage, da bi ustavili postopek, kot je to predlagala slovenska stran. Ko gre za vprašanje prevoda angleške besede »stay«, pa je zapisal, da je za sodišče relevanten prevod, ki ga je dobilo od hrvaške vlade. Ta je besedo »stay« prevedla kot »zastoj« (mirovanje). Na odločitev, da se postopek nadaljuje, se lahko strani pritožita v 15 dneh od sprejema odločitve. To je sodnik sprejel že na dan, ko je potekala obravnava, torej 24. oktobra. / RADIO IN TV SPORED Torek, 5. novembra 2013 23 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre Canale 5 menska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Il coraggio di una donna. Rossella -Capitolo secondo 23.30 Aktualno: Porta a porta 21.10 Film: L'amore all'improvviso -Larry Crowne (rom., i. T. Hanks, J. Ro-berts)23.30 Aktualno: Matrix O Italia 1 6.00 Nan.: Julia - La strada per la felicita 6.35 Risanke 8.10 Nad.: Cuori rubati 8.35 Nad.: Heartland 9.20 Nad.: Settimo cielo 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Det-to fatto 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.00 Nad.: Private Practice 17.50 Dnevnik in šport 18.45 Nad.: NCIS 20.30 23.30 Dnevnik 21.00 Nan.: Una mamma imper-fetta 21.10 Nan.: Criminal minds 22.45 Nad.: Bates Motel 23.45 2Next - Economia e futuro 6.55 Nan.: Friends 7.50 Nan.: La vita secondo Jim 8.45 Nad.: The Middle 9.45 Nad.: Royal pains 10.35 Nad.: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.30 Show: Si salvi chi puo 15.45 Nad.: Two broke girls 16.10 Nan.: How I met your mother 17.05 Nan.: Community 18.00 Nad.: Mike & Molly 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Le Iene Show 6.00 Novice 7.00 Tg Regione - Buongior-no Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Re-gione 8.00 Agora 10.00 Reportaža: Mi manda Rai Tre 11.10 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione - Leonardo 15.00 Dnevnik LIS, sledi Tgr Piazza Affari 15.10 Nan.: La signora del West 15.50 Dok.: Aspettan-do Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.20 Gazebo u Rete 4 6.10 Rubrika: Media shopping 6.25 Nan.: Chips 7.20 Nan.: Charlie's Angels 8.20 Nan.: Siska 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Rubrika: Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik in vreme 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Hamburg distretto 21 16.35 Film: L'occhio caldo del cielo 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Aktualno: Quinta Colonna - Il Quotidiano 21.10 Film: Over the top (akc., i. S. Stallone) 23.00 Film: L'ultimo samurai (dram., i. T. Cruise) La 7 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.30 Nad.: Due South 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Linea gialla ^ Tele 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Talk Show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk Show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vre- NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (3. novembra 2013) Vodoravno: propust, pazder, Sežanke, Olivier, Avari, Lent, ARCI, Ra, apelativ, eis, blok, tiger, Ta, strelovod, Zadar, Ciril, nanašalec, Zidane, O. R., on, lik, kapilarke, imitator, J. O., amaro, Ottaviano, sirar, Nol, Bo, kros, ratka, Irene Papas, troti, Švab, leticija, Ankaran-čanka, Atal, sat, klasa, areal; na sliki: Ciril Zlobec. 6.00 7.00 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 Dok.: Borgo Italia 7.50 Dok.: Italia da scoprire 8.15 Aktualno: Musa Tv 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Salus Tv 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Il caffe dello sport 15.15 Il caffe del-lo sportivo 16.30 Dnevnik 17.0019.00 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Puntozero 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Aktualno: Qui studio a voi stadio 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Ara Pacis (t Slovenija 1 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.10 Risnake, otroške oddaje in nanizanke 10.40 Zgodbe iz školjke 11.05 Sprehodi v naravo 11.20 Kratki film: Jirka in miši 11.40 Pod klobukom 12.15 Platforma 13.00 15.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio City 14.20 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.50 18.35 Risanke in otroške odd. 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila 18.30 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Paradiž 21.00 Portret: Mostovi besed 22.00 Odmevi, sledijo poročila, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.35 Intervju (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.15 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura 11.15 Dobro jutro 13.50 Čez planke 14.55 Legende velikega in malega ekrana, 2. del, pon. 16.05 Glasnik 16.35 Mostovi - Hidak 17.05 Dok. serija: Zdravje Slovencev 17.45 Žrebanje Astra 17.55 Odbojka: liga prvakov, ACH Volley Ljubljana - Tours VB, prenos 20.00 Točka preloma 20.30 Projekt Na deželi 20.55 Bayreuth - Od mita do sodobnosti 22.30 Film: Se zgodi Slovenija 3 6.35 Primorska kronika 7.1010.40 Žarišče 7.50 Kronika 8.00 9.30, 10.30, 11.00, 15.30 Poročila 8.25 Beseda volilcev 9.00 Sporočamo 9.35 Tedenski napovednik 11.05 Tednik 11.55 Kronika 13.30 Prvi dnevnik 14.00 Odbor za finance in monetarno politiko, prenos 15.00 Svet v besedi in sliki 15.20 Beseda volilcev 16.15 Satirično oko 16.35 Na tretjem... 17.50 Kronika 18.45 19.25, 21.25 Beseda volilcev 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 19.55 Sporočamo 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 21.55 23.55 Sporočamo 23.05 Aktualno 23.20 Odmevi Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Est - Ovest 14.45 Kino Premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Artevisione 16.20 Šport 16.50 Mediteran 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 „Q" 20.45 Pogovor z... 21.15 Boben 22.30 Odbojka 23.30 Istra in... 1 Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Žogarija v Zavor-niku 18.00 Predstavljamo: Slovenska mladinska kuharska reprezentanca 18.30 Naš čas 19.00 ŠKL 20.00 Na Postojnskem 20.30 Energetska samopomoč 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 21.30 22.20 Preverjamo kakovost 22.00 Kmetijska panorama 22.30 Glasbeni večer pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 8.25 16.45 Nad.: Vihar 9.20 10.30, 11.40 TV prodaja 9.35 14.55 Nad.: Ljubljena moja 10.45 15.50 Nad.: Rožnati diamant 11.55 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.55 Serija: Lepo je biti sosed 13.30 Serija: Pod eno streho 14.25 Serija: Jamie - Obroki v pol ure 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Kosti 22.30 Nad.: Prevara 23.25 Nad.: Po sinovi sledi Kanal A 6.55 Risanke 8.05 Nan.: Jimova družina 8.35 Serija: Mladi zdravniki 9.05 Faktor strahu 10.0017.05 Serija: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 12.55 Malo za šalo 13.00 Nan.: Trenutki pred smrtjo 14.0019.25 Nan.: Očko-ti 14.35 Film: Besede morja 16.35 Nan.: Šola za pare 18.0019.55 Svet 19.00 Nan.: Blažen med ženami 20.05 Film: Smrtonosno orožje 22.25 Film: Pesek smrti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 Prva izmena; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Hevreka; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Nevenka Kovačič: Reminiscence - 7. nad.; 18.00 „Trdno verujem, kar me je mati naučila" - življenje in delo Virgila Šče-ka; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahko glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Gremo v kino; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, Torek, 5. novembra Rai 4, ob 23.15 VREDNO OGLEDA I i v Pulp fiction ZDA 1994 Režija: Quentin Tarantino Igrajo: John Travolta, Uma Thurman, Tim Roth in Samuel J. Jackson Film, ki je eden simbolov devetdesetih let, je povsem spremenil klasično hollywoodsko kronološko pripovedovanje. Tarantinov scenarij si je prislužil tudi oskarjevo nagrado. Pripoved je namreč skupek časovno pomešanih zgodb iz kriminalnega podzemlja ameriškega mesta Los Angeles. V ospredju sta dva plačana morilca Jules Winnfield in Vincent Vega: lovita amaterske prevarante, ki so pobegnili s skrivnostno aktovko. Njun šef je Marsellus Wallace. Ob njih sta še Honey Bunny in Pumpkin, mlada kriminalca, ki se ukvarjata z manjšimi ropi, ko na lepem začneta razmišljati, da bi stavila na kaj bolj donosnega. Butch Coolidge pa je mlad obetajoč boksar, ki mora po Marsellusovem naročilu izgubiti dvoboj. Butch si stvar zamisli drugače in zase in za svojo francosko prijateljico Fabian kupi dve letalski vozovnici za pobeg v toplejše kraje. Ker v stanovanju pozabi dragoceno uro, se vrne in naleti na Marsellusa. Poglavje zase in prav tako zgodba o velikem uspehu, je tudi filmska glasbena kulisa. 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Or-ti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appunta-menti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.00 Anticipa-zioni GR; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Europa 2.0; 14.35 Saran-no suonati; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 20.00 La musica scelta di radio; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kornika; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, koncert; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30,8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.30,13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.00 Frekvenca X; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05, 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.10 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Torek, 5. novembra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V noči na torek se bo nad severnim Jadranom poglobilo ci-klonsko območje; okrepil se bo dotok vlažnih južnih tokov. V torek zjutraj se bodo vetrovi obrnili od severovzhoda in bodo bolj suhi. V sredo se bo spet okrepil anticiklon in v višinah bodo dotekali sorazmerno topli severozahodni tokovi. V ^ spodnjih plasteh ozračja pa se bo spet zadrževal vlažen zrak.^ V noči se bodo verjetno pojavljale obilne padavine, zlasti v nižinah in ob morju. Vmes bodo tudi nevihte. V hribih bo padavin manj. Tekom dopoldneva se bo vreme izboljšalo, le na vzhodu bo še pretežno oblačno. Meja sneženja bo na okoli 1800m, v Julijcih pa nad 1500m. Čez dan bo začasno zapihala okrepljena burja, ki pa bo že zvečer oslabela. Danes bo oblačno in deževno. Snežna meja bo na nadmorski višini okoli 1200 m, v alpskih dolinah tudi niže. Popoldne bodo padavine oslabele in do večera ponehale. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Temperature bodo od 7 do 12, v alpskih dolinah okoli 5, ob morju do 16 stopinj C. Na celotnem deželnem območju bo spremenljivo vreme. Več oblačnosti bo vsekakor na vzhodu. V visokogorju bo pihal močan severozahodnik, ob morju pa zmeren jugozahod-nik. Ponoči bodo v spodnji nižini možne meglice. Ničta izoterma se bo spet krepko dvignila nad 3000m nad morjem. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho. j Drastično zmanjšati uporabo plastičnih vrečk BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj sprejela predlog, ki od držav članic zahteva zmanjšanje uporabe lahkih plastičnih vrečk. Komisija opozarja, da so škodljive in da lahko v okolju zdržijo več sto let. Zato predlaga, naj države članice sprejmejo ukrepe za zmanjšanje porabe vrečk, tanjših od 50 mikronov oz. 0,05 milimetra, so sporočili iz Bruslja. Države članice lahko same izberejo ukrepe, za katere menijo, da so najprimernejši. Lahke plastične nosilne vrečke se pogosto uporabijo le enkrat, medtem ko lahko v okolju zdržijo več sto let »V Evropi vsako leto več kot osem milijard plastičnih vrečk konča na odpadu, kar povzroča ogromno okolj-sko škodo«, je dejal evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Letalski prevoznik Ryannair s 602 milijona čistega dobička DUBLIN - Irski nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair je v prvi polovici poslovnega leta, ki se bo sklenilo konec marca, ustvaril 602 milijona evrov čistega dobička, kar je odstotek več kot v enakem obdobju lani. Družba skromno rast pripisuje povečanemu prometu. Kljub temu pa je že drugič poslabšala napoved za celotno poslovno leto.Kot so pojasnili v irskem podjetju, so v obravnavanem obdobju v letni primerjavi zabeležili petodstotno rast prihodkov, tako da so ti dosegli 3,26 milijarde evrov. Promet so okrepili za dva odstotka na 49 milijonov potnikov. Izvršni direktor letalskega prevoznika Michael O'Leary je s polletnim poslovnim nastopom zadovoljen. münchen - Odkrili so jih v nekem stanovanju Skoraj 1500 slik velikih umetnikov, so jih med vojno ukradli nacisti MÜNCHEN - V nekem stanovanju v Münchnu so odkrili skoraj 1500 dragocenih slik, med drugim dela Picassa, Matissa in Chagalla, ki so jih pred in med drugo svetovno vojno ukradli nacisti, so v nedeljo poročali nemški mediji. Po pisanju tednika Focus je policija slike odkrila leta 2011 v raciji v stanovanju sina pokojnega zbiratelja umetnin Hildebranda Gurlitta. Racijo so izvedli, ker so ostarelega Cor-neliusa Gurlitta sumili utaje davkov. Njegov oče je dela neprecenljive vrednosti kupil ali dobil od nacistov v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja. Na trgu naj bi bile danes vredne kar milijardo evrov, francoska tiskovna agencija AFP povzema pisanje tednika. Umetnine so več kot pol stoletja ležale skrite med starimi kozarci za vlaganje in kupi drugih smeti v zatemnje- nih sobah Gurlittovega stanovanja. Gurlitt je star že več kot 80 let. Je samotar brez službe, tekom let pa je prodal nekaj slik in živel od izkupička. Čeprav je bila njegova babica Ju-dinja, je bil Hildebrand Gurlitt zaradi svojega znanja in številnih kontaktov v umetniškem svetu za voditelje tretjega rajha nepogrešljiv. Hitlerjev minister za propagando Joseph Gobbels ga je pooblastil za izvoz umetnin, ki so bile po mnenju nacistov »degenerirane«. V odkriti zbirki so po pisanju Focusa številna dela največjih mojstrov 20. stoletja, poleg že omenjenih tudi Nemcev Emila Noldeja, Franza Marca, Maxa Beckmanna in Maxa Liebermana. Med njimi je delo Henrija Matissa, ki je nekoč pripadalo znanemu judovskemu zbiratelju Paulu Rosenbergu, očetu znane francoske novinarke Anne Sinclair, bi- Na fotografiji poslopje, v katerem so našli neverjetni umetniški zaklad ansa vše soproge prvega moža IMF Domi-niqua Strauss-Kahna. Rosenberg je moral svojo zbirko pustiti v Nemčiji, ko je pred nacisti pobegnil v Pariz. Tožilstvo v Augsburgu, ki naj bi vodilo preiskavo, poročanja Focusa v nedeljo ni želelo komentirati, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Časnik sicer piše, da so najdene dragocenosti trenutno varno spravljene v prostorih bavarske carinske uprave nedaleč od Munchna. Nacisti so pred in med drugo svetovno vojno množično plenili umetniška dela ne le v Nemčiji, ampak tudi drugod po Evropi. Številna so kot degenerirana zaplenili Judom ali so jih prisilili, da so jim jih prodali po nizkih cenah. Mnoga dela so kasneje našli in jih vrnili njihovim pravim lastnikom, mnoga pa še danes ostajajo izgubljena. bruselj - Raziskava Eurobarometra Evropejci se vse manj kulturno udejstvujejo BRUSELJ - Najnovejša raziskava Eurobarometra kaže na zmanjševanje kulturnega udejstvovanja Evropejcev. V zadnjem letu je le 38 odstotkov vprašanih aktivno sodelovalo na kulturnih dogodkih kot pevci, plesalci ali fotografi. V primerjavi z letom 2007 se je zmanjšal tudi delež pasivnih udeležencev in sicer z 21 na 18 odstotkov. Upad udeležbe so zabeležile vse kulturne panoge razen kinematografije, kjer se je delež sodelujočih zvišal za en odstotek, so sporočili s predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in šport Androulla Vassiliou je ob tem izrazila zaskrbljenost. Kot je dejala, je raziskava pokazala, da morajo vlade ponovno premisliti, kako podpirati kulturo, da bi javnost vzpodbudili k večjemu sodelovanju in da bi se kulturo prepoznalo kot generator za nova delovna mesta in rast. Kulturni in kreativni sektor pa se morata prav tako prilagoditi, da bi dosegla novo občinstvo in našla nove načine financiranja. Raven udejstvovanja na kulturnem področju je sicer najvišja na Danskem (74 odstotkov), najnižja pa v Bolgariji (14 odstotkov). Evropejci kot glavne razloge za neudeležbo na kulturnih dogodkih navajajo pomanjkanje časa, zanimanja, sredstev in izbire. Raziskava je pokazala tudi, da več kot polovica Evropejcev za seznanjanje s kulturnimi vsebinami uporablja internet, pri čemer ga skoraj tretjina za ta namen uporablja vsak teden. Nujen je spopad s »črnim ogljikom« WASHINGTON - Ključ za preprečevanje taljenja ledu po svetu leži v spopadu s t.i. črnim ogljikom, v nedeljo objavljenem poročilu ugotavljata Svetovna banka in Mednarodna iniciativa za podnebje kriosfere (ICCI). Upočasnjevanje segrevanja kriosfere mora biti predmet zaskrbljenosti na svetovni ravni, verjamejo znan-stveniki.Večina mednarodnih ukrepov za omejitev podnebnih sprememb je osredotočenih na zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida, je mogoče brati v poročilu. Organizaciji zato opozarjata, da bi veljalo okrepiti tudi nadzor nad kratkoročnimi onesnaževali, kot je t.i. črni ogljik. Kot pojasnjujejo znanstveniki, bi z bojem zoper črni ogljik, ki se nahaja v sajah, pomembno prispevali k ohranjevanju kriosfere - zasneženih vrhov, ledenikov, regij s trajno zamrznjenimi tlemi in drugih neprestano zamrznjenih predelov na Zemlji. Z ukrepi za zaščito kriosfere bi se lahko ohranilo tudi na milijone življenj, izsledke poročila povzema nemška tiskovna agencija dpa. »Kriosfera se zaradi podnebnih sprememb spreminja zelo hitro. Če se segrevanje ne bo uneslo, se bo tveganje za človeško družbo in občutljive ekosisteme dramatično povečalo,« je poudarila direktorica ICCI Pam Pearson. »Upočasnjevanje segrevanja kriosfere mora biti zato predmet zaskrbljenosti na svetovni ravni,« je dodala. Glavni onesnaževalci, ki jih v tej luči navaja poročilo, nastajajo s kuhanjem, gozdnimi požari, pridobivanjem goriva in dizelskim transportom. Vse jih je treba hitro omejiti, pozivajo znanstveniki. V zvezi s kuhanjem v zaprtih prostorih izpostavljajo še, da dim, ki ga spremlja, vsako leto terja štiri milijone življenj.