NOVOTEKS GLASILO DELAVSKEGA SVETA LETO 1960 • ŠT. 1 -o* JI no T S-E B I K A : Ob izidu prve številke Deset zmagovitih let 1950 - 1960 Naš cilj: do 1965. leta 6 milijard Vse.sile za dosego treh milijard Prvič smo se zbrali Skupna prizadevanja bodo rodila nove uspehe Haloga sindikata -predvsem skrb za ljudi Tudi mladina je dala svoj prispevek Vtisi s prakse Pa dober tek vsem skupaj V Novem gradu je prijetno Športna srečanja ob 10. obletnici Naši "skriti" talenti Humor Izdaja delavski svet tekstilne tovarne "NOVOTEKS" NOVO MESTO Š t e v.: 1 L e t o: 1. OB IZIDU PRVE ŠTEVILKE. Bred Ti.imi jo prvo otes/tllca našega tovarniškega glasila, hi bo odslej vsak mesce redno izhajal. Zakaj sme se odločili s a izdaje-', jo trga otvišeevulor, če ga tako imena.jemo? Daš keliktiv postaja vse vjeSji. Dobili smo ' tn.di obrat II, v Metliki, Paš proliste tri načrt so iz leta v leto yoča, lu no uspehi, - tu so turno, C‘o vsem. ter. pa 'brsti pestro živi j en j e . Prav tc - obveščati ljvui o tein in življenju ko J aktiva - pa jo .glavni havai našega rlasilu. Predvsem evmo oove-aoali oj rine kolektiva o dogoških znotraj .co kivija, le jo o colo organov de lovske gr samoupravi;; ar j n, o pra bienali proizvodnjo in uresi J Če run ju planskih nalog, o delavski zakonodaji, o sindikalnem, drušuero političnem, šport-nom in vsem dedu v tovarni, fcSeveča ootfo p oskrbe i.i tnv.i se oaui.nlvos ti in za str m humorja, da. bo branje čim - N bel; prijetno ir zanimivo. Ivo ra iibSctao uresniči vi zamisel, naj se naše glasilo čir bolj približa kolektivu, jo tr, bu hkrati ?c-udariti , da bo to odvisno aro d vat-m od toge , Jbak sre od -n o e. e bo imel kelokti / do svojega glasila, C o bo imel ure ir. iški odbor j odpor o vsega kolektiva, So bede posamezniki prispevali za svoio glasijo vsaj skromen delež, bone z zadovoljstvom opravljali svojo nalogo. La bi torej ure drisk: odbor našega glasiIh dosegel svoj naften t mora lis tu pcns.gr.ti kar n:, j /ec sodelavcev, da. bi tako lahko kar najbolj ustrezne o olike vali vsebino lista, Ta ricrr bit: takJna, ua bo .zadovoljevala težnjo kolektiva: pestra, zanimiva in privlačna. Področja, o kat arih noro. pisati naše glasilo sz obsežna in zahtevna, zc.roul ac-Bo.r je potrebno i-vcdoli-vanjo__c/- ge_t— nega kolektiva! Prj^rišanj. smo, dr. bi' neto glasilo z Vašo pomočjo pripomoglo k še -večjim proizvodnim usj.-e.uiom, k sc bolj rangi v onemu političnemu čelu fraze komunistov, sindikata is dvugi.o organi c spl. j v podjetju, intors; pasite nam ! • • Ure dniški o dbor rEoET ZiiACrC VITIH LST ! J uje alovan skl nare di slave letos dva ~ za glase gospodarstvo izredno pomembna'- jubileja« Peti-; a j rt let •Življenja v naći socislis lični lug o g lavi ji in deset lat delavskega sasicuisr ivl.j ar. j a« Potna,tat let ni dolgo razdobje. Če pa pogledamo prehojeno pet novo Jugonlevijo v toh letih -ed 1?A5 do nanos-, pa vidimo v našem gošpo darskem razvoju, v od-no.:;j.h med ljudmi. tolito opn.ene.lo, kot jih doslej ni primes" a še n Ob sr. a dota. Na dve mo pa je. er. a izmeči .bistvenih spremenb, ki je oalooiir.o vplivala ra nadaljnji razvoj Jugoslavije , ure sr.i lite v Marke ovega gesla: T07ANI*E EE1A7CEK! P:J* junija je minilo deset let, odkar je l$5o. leta Zvezna ljudska skupščina sprejela enega izmed svojih najpoir.eir.bnsjših dokumentov, ki je v zgodovini de .zave k ega gibanja se vedro edini, temeljni zakon o upravljanju podjetij po delovnih kolektivih, ra zakon je v pravne c-bilko in pravno•vsebino‘prelita globoka vsebina. znanega proletarskega, revolucionarnoga gesla: "Tovarne delavcem!" Tovariš Tito je ta zakon označil ca: “zgodovinski akt, M so ga terjale potrebe našega družbenega, razvoja na ustrezni stopnji, to oo potreba po demokratizaciji v gospodar -stvu, po razveji; novih sociniirličnih odnosov v proizvodnji, k j temelje na Širokem --o dele vanju delavcev, ne le v upravijanju proizvodnje, temveč v nadaljnjem razvoju tu -dl v upravljanju razdelitve ustvarjenih sredstev,•' V za.kn.jih mesecih IQ5o. lota so delovni kolektivi prevzemali v upravljanje io takrat še državna gospo -carsko podjetja. S tem dejanjem ro je začelo novo razdobje našega družbenega razveja. Načela omenjenega zakona so postajala \ olj in 'bolj resničnost. Oblikovali so jo dej.av.cj neposredno s svojim delom, v svoji praksi, pri čemer seveda ni manjkalo težav, 7. njihovim obvladovanjem so si pridobivali raroge dragocene izkušnja, na njih pa jo zraste! in se razvil sistem delavskega samoupravljanja, ki je odlika in značilnost našega gospodarskega in druž -bo ne ga roda, hkrati pa pogoj z. n naš nadaljnji napredek. V desetih letih so sc de levčki sveti tako uve-1 .j.rvili,^da. si brez njih gospodarjenje in seveda tudi socialističnih odnosov pri nas sploh ne nevene veo prelo Savijati. Prenehalo i o ađmini c trat i vh o upr ovijan j o s podjetji in delavski cveti so po /sem ur rovi šil j zaupanje, ki j lin ga j d tvkret izreklo ljudstvo. Že .takrat, prod desetimi latj , so bili pciožori prvi inatsris.lni^ torue^.ji takega samoupravljanja, V nereh— nam razvoju pa sc delavski sveti dobivali va c veš je ovnove za gospodar jen jo in p o st* tli vpriver. gospodarski činitelj. h ji hov pomemben vpliv na gospodarski razvoj in _.a-r rod o k nase do: nevino je i rav posledica vse veš jo mestorial-ne osnove, k? jo imajo, Le ca 1933 so delavski sveti razpolagali o 27,7 °/o vsega narodnega dohodka. Cb petletnici, aoiavskih svetov sc razpolagali žc s 21,6 *, lani pa so sam odiooali se s 41,8 £ narodnega dohoaka. ^ako so ia-ri delavski svoti odločali i:.i razdeljevali na osebne dohodne ter v sklada 61? milijard dinarj v, družbi na so v tora letu prispevali I_. 3£J milijard dinar jev. Odstotki so posomernih letih kažejo, da vse več presežnega dola ostaja neposrednim proizvajalcem. lo pa predstavlja vedno večji vpj._v neposrednih proizvajalcev na gospo dur j en j g . Ob prazniku vseh naših proizvajalcev, vseh delavcev socialistične Jugoslavije lahko omenimo se druge Ucipehe, k:, so j ih dosegli delavski sveti na prehojeni po-ti v minulih cesetih letih. Delavski cveti so hilc velika sola, ki je vzgojila na milijone delavcev za odgovor -ne gospodarje in usmerjevalce gospodarskega in politično-družbenega življenja. V desetih lotih je bilo izbranih v delavske svete nad. 1,3oo ,oco delavce/ in uslužbencev. Pri vsakih novih volitvah v delavske svete se je povprečno nionja.ro okoli Jo do 4o odstotkov elanov. Vso tc z drugimi besedami pomeni, da ja bil že vsak drugi zaposleni delavec ali uslužbenec elan delavskega sveta. Delavski sveti so izpeljali mnoge akcije, ki so pomenilo -velik napredek v proizvodnji, .ki .jo hkrati o-mogocila tudi hitrejši -porast živijenske ravni. Dejstvo je, da smo s pomočjo delavskih svetov od lota 1930 pa do letos povečali .industrijsko proizvodnjo za več kot še enkrat, Jugoslavija je / tem času. dosegla tak napredek, dd ima sedaj po statistiki GZIT .m jhitrejši gospodarski razvoj na svetu. '1’akrat, Jo srno n vaj ali delavske svete, so nekateri dejali, da je to samo eksperiment. V tujini, so trdili, da bomo gospodarsko propadli, zašli v gospodarsko anarhijo in podobno. Ho, po desetih letih pa ugo-• tavljamo, da ni bilo nič takega, ampak prav nasprotno, hitreje smo napredovali, hitreje kot dežele črnih prerokov in delavski sveti so postali ponos našega razvoja. Desetletne izkušnje oe bodo še posebej pokazale kot dragocena šola graditve socializma v novem desetletju, v katerega stopamo v mnogo ugodnejših pogojih. Nagrajevanje pc učinku in po vloženem delu bo dalo še več osebne vzpodbude v delovnem procesu, ustvarilo pa bo še širše- potrebe po splošnem kulturnem in strokovnem izobraževanju, da bo lahko sleherni človek v celoti obvladal proces na svojem delovnem mestu in postal dober uprav-ljalec. Deset let, deset napornih, a v izkušnjah bogatih let, je za nami. Na pragu pa je novo desetletje, ki bo v utrjevanju delavskega samoupravljanja in socialističnih odnosov med ljudmi nedvomno še bogatejše in plodnejše. MCEDA „SE NE VESTE....... Angleški tekstilni institut je konstruiral stroj, ki pregleduje, mc>ri in določa kvaliteto vsake vrste tekstilnih tkanin. Za upravljanje vseh del pri tem stroju je potreben samo en delavec. Ta stavlja v stroj tkanino, ki je potrebna pregleda. Stroj meri tudi vzdržljivost in jakost tkanin, zelo natančno pa odkriva tudi eventuelne napake, ki nastanejo pri izdelavi tc tkanine v proizvodnji. Združenje tekstilne industrije Jugoslavije je „ ugotovilo, da je nagrajevanje po enoti ju’oizvođa uvedlo doslej d3 podjetij tekstilne industrije, v podjptjih je storilnost n ar as tl. a o voćar jr-m bo a -• crna v II. lazi imela po predvide ven jih okoli 6 iftilijazd dinarjev bruto produkta od ssdan lih 2 milijardi 6no milijonov. Ze oano številka n s n c- sesujejo koliko truda bo potrebno vic...iti, da bomo ir- polnili zastori j sne naloge. Vzporedno s tem pa nas razor r o silijo v r adnjo stanovanj , gradnjo ambulante z garderobami in kopalnicami, dokončno ur-.-'litev n — kolesa: rice ter novih upravnih prostorov. Z vsestranskim r •.zumevan.iem in škarpnimi napori upamo, da se nam bodo želje uresničile in 'cono v prihodnjem petletnem planu uspeli doseči na:. cilj : 6 milijard dinarjev realizacijo letno. v . Luka Dolenc Po statističnih podatkih zadnjih let imamo v Jugoslaviji okoli lo,633»ooo ovac, ki dajejo 14.o25 ton volne različnih vrst in kakovosti. Vsaka' ovca da povprečno 1,35 kg volne. VSE Si Lil ZA DOSEGO 1’REH MILIJARD Dovolite ni, 'đa v začetku najprej opomnim vse Slane korektiva, na sklep L3 in„celotnega kolektiva, ki pravi, da moramo latos s prodaje tkanin, česane vol * nene preje in z rasnimi uslugami doseči tri milijarde bruto produkta. Zato je dolžnost vsakega posameznika, da sc na svejem delovnem mestu čimbolj trudi in vloži cim več naporov v naše skupno delo. Le tako nam bo uspelo closeei tri milijarde dinarjev realizacije in preseči predvideni plan za hoa.oco.- dinarjev. ? naslednjih vrsticah bom opisal potek letošnje prodaje. Prepričan cen, da vsakemu posamezniku v našem podjetju prodaja še ni v celoti poznana. Proda •-ja blaga, kakor tudi česane volnene preje, ni v vseh mesecih enaka, ker so volnene tkanino, pa tudi česana volnena preja sezonskega značaj a. Jasno jo, da v poletnih vročih dneh po volnenem blagu ni tolikšnega povpraševanja, ker potrošniki v tem času nakupujejo predvsem bombažno blago. N V tem času pa' mora tehnični oddelek podjetja v sodelovanju s prodajnim, oddelkom temeljito pripraviti kolekcijo za hladne j Še,jesensko zimske in spomladanske mesece. Vzorci morajo biti izdelani vsaj tri mese-se pred sezono. Predvsem pa je prodaja blaga odvisna od vzorčne kolekcijo, do kateri prodajamo blago raznim trgovinskim, podjetjem in preko njih potrošnikom. Le -"tošnji uspehi realizacije so prav gotovo tudi plod vsestranskega sodelovanja tehničnega vodstva s prodajnim oddelkom. Že pred izdelavo vzorcev smo se temeljito po-govorili o posameznih desenih in kvaliteti* Cim so bili vzorci izdelani smo sporazumno sestavili kolekcijo. Ha isti način izbiramo vzorce za nadaljnjo prodajo,kadar se pač pokaže potreba po novih vzorcih. Običajno menjavamo vzorce ob vsakem letnem času. Kolekcija je sestavljena iz vzorcev, ki so na tržišču najbolj iskani. Uresničitev letnega plana je v največji meri odvisna od pravočasno dobavljenih naročil. Prav tako morano paziti’, da je cim. manj blaga z raznimi napakami. Pako blago prodajamo z raznimi popusti, kar pa nam zmanjšuje realizacijo. Plago prodajamo v pretežni večini trgovinskim podjetjem preko naših potnikov po kolekciji in po osebni izbiri predstavnikov trgovinskih podjetij, ki. nas. obiščejo. Povpraševanje po blagu naše proizvodnje se srcali v tem, da je bila-kolekcija artiklov selo dobro pripravljena, Tudi prodaja blaga za jesen in zime se lepo razvija. Navzlic težavam, ki so nastalo v zvezi z zmanjšanjem sredstev za obratne kredite trgovinskim pedjeujem, je blago za jesensko zimske mesece v glavnem zo razprodano. Podjetja kupujejo blago selo previdno- le v modnih lesenih. Vse uspehe prodaje je pripisati prave časne izdelani kolekciji v odgovarjajočih desenih, ki je bila dana v prodajo pred ostalina proizvajalci volnenega blaga. Do konca j unij n: 1 mili j -ar d a 36o milijonov, V prvem polletju smo dosegli 1,360.464.9-64.-dinarjev realizacije, ali za 35o,593.763.-dinarjev več kot v istem razdobju minulega leta. Proizvodnja po obratih pa je bila naslednja: 1. / P r o di1nic a mikan o pre j e j Celoletni plan znaša 23o,ooo kg preje. V prvem, polletju smo proizvedli 15i.o73.-kg. in tako presegli polletni plan za 3o^» Predilnica jc v glavnem delala usluge drugim podjetjem. Za domače obrate je izdelala le n°kaj preje za mikane in pcloesane tkanine. Povprečna številka preje v polletju je 9>Č3 Nh. Povprečno število zaposlenih v predilnici mikane preje je 58,5. Produktivnost na enega zaposlenega znaša 2.po2.-kg preje. 2. / Predilnica česane volnene prejo• C e1oletni plan znaša 5d0.coo kg preje. Plan za pivo polletje je znašal 272.746.-kg, proizvedli pa smo 271.93o-.-kg, kar predstavlja 99,71 odstotka plana. , Od skupne proizvodnje je bilo za prodajo 17' .723.-kg prejo. Triko preje sme prodali ip3.6o3.-kg, tkalske preje pa 71.125.-kg. Povprečna številka izdelane preje je 36,21 km. V mesecih : januar, april in junij plan, zaradi nekaterih slabših partij čeranca ih zaradi izdelave višjih številk preje, ni bil dosežen. 3. / Tkalnica: Celoletni plan znaša 75o.00o (tisoči) volkov. ±oiietni pa 386.^3^. Izvrženo jo bilo 431.7bo ali 11.72 odstotka več, kot je bilo predvideno po planu. Tkalnica je do konca junija izdelale. 231.876 tekočin, metrov, c -d tegn je 1 41 .do m česanih in loo. j96 metrov mikanih tkanin. Za to proizvodnjo smo porabili 41,915 kg mikane preje, odpadka pa je bilo 1.933 kg ali 4.75 odstotka, Za proizvodnjo česanih tkanin je bilo porabljeno 57.491.-kg, odpadek pa je znašal 851 »-kg ali 1,4.0 odstotka. 4./ Anreturus Celoletni plen je jco.osc tek.metrov,Polletni plan je 2o6.1o2 m, uresničeno pa je bilo Plo.ol9 metrov ali 1.9 odstotka več kot j s predvideval plan. V kvadraturi izraženo je to 292.o34 r.2, česanih tkanin smo proizvedli 1x8,829 m, Oci -oega je bilo I,kvalitete lo3.561 m ali v povprečju 87,15$; II. kvalitete 8.727 n ali 7,34 $. Odstotek TI.kvalitete se je občutno zvišal meseca maja na lo.65$ in junija na 21,41 zaradi neenakomernosti preje in blend artiklov Neda in liber. Aprila pa je bil slabši artikel Pamir. III.kvalitete je bilo 6.j?38 ali 5,51 $ od skupne proizvodnje česanih tkanin. Mikanih tkanin smo proizvedli 91.19o m. Od tega I.kvalitete 84,76o m ali 92,54$; II,kvalitete 4.691 m ali 5,15$ in III.kvalitete 1.738 m ali 1,91$, od skupne proizvodnje mikanih tkanin. Vrednost proizvedenih tkanin je znašala 733,573.5o5.-dinarjev. Povprečne cene artiklov so bile za mikane in polčesane tkanine 2.430.-din za meter; za česane tkanine pa 4.529 din za motor. Zgornji podatki nam kažejo, da bomo morali v drugem polletju za dosege 3 milijard Še krepko poprijeti . Božo Ilcfbauer Pred nedavnim’so ameriški tehnologi izdelali specialno vrsto steklenih vlaken, ki se odlikujejo predvsem po trm, da so neprozorna, mehka in elastična. Iz teh vlaken se lahko izdelajo najrazličnejše tkanine,'ki se lahko belijo in barvajo kot vsak drug tekstilni material. Obleko iz stekleni h tkani n so izredno močne in se sploh ne mečkajo. PRVIČ SMO SE ZBRALI Ko sr.o se pred desdtimi leti, dne 'II; oktobra 15 5o, zbrali na ■•rvo zasedanje, novi, prvič v naši zgodovini, od 3o6 elanov kolektiva izvoljeni upravijalci, smo se zavedali, la ras čakajo veliko in odgovorne naloge. Res, da smo imeli nekaj predvolilnih sestankov, ki naj bi bili politična priprava za izvolitev DS - vendar bilo je le prvič* Fot takratni predsednik DS si tudi sam nisem bil čisto na jasnem kje ir. kake naj pričnemo. ,V tem času ;je bil da tudi naš gospodarski sistem tak, da je dušil samostojno gospodarj enj e gospodarskih organizacij. Gledalo se je predvsem na količino in pobuda posameznikov, se je lahko odražala le- v racionaiiza -torstvu in novatorstvu* Čeprav sem. poznal težavo, s katerimi se je podjetje borilo, sem vendar imel le nlo upanja, ds. jih bo DS lahko rešil. Črnogled sem bil tudi zato, ker je v tem času v kolektivu vladala razcepljenost in ne-tovarištvo. Bal sem se, da se bo delavsko samoupravljanje izrodilo v obračunavanje osebnih sporov in ti so dejansko tudi dostikrat prišli do izraza. Najbolj pa sem se bal velikih težav pri prevzgoji naših ljudi iz mezdnih delavcev v razgledane in zavestne gospodarje, Vodol sem, da se tudi drugi člani DS, kakor tudi celotni kolektiv,.ki nam je zaupal to odgovorno nalogo, zavedajo, da smo na zgodovinski prelomnici, da se je Marks-cv.i teorija začela izvajati v praksi. Takšni občutki so me obhajali, ko smo se prvič zbrali. Stvari, ki smo jih reševali na teh prvih zasedanjih so ni še dobro v spominu, V arhivu DS so tudi še skromni zapisniki iz teh zasedanj. Iz njih je razvidno, da smo obravnavali predvsem probleme, ki so nastali pri izpolnjevanju, z vrha postavljenih planskih nalog, razne udarniške akcije, Štednja z materialom, delovno disciplino, stanovanjske probleme, preskrbo delavcev in podobno. O sonar, gospodarjerju s sredstvi proizvodnjo pa je bilo zelo ralo govoru.. Člani DS se niso kaj lesti zanimali za te probleme, na samih zasedanjih pc so z nezanimanjem poslušali in Čakali koneo. Čeprav jo oil DS .izbran iz najboljših elanov kolektiva, je bilo med njimi dosti »'kimovcev", ki pa ro za vogalom zelo radi kritizirali ukrepe z-a katere so sami glasovali. Fa sejah sc navadno razpravljali le, direktor, par članov DS in pa povabljeni uslužbenci. Edir.o, kadar se je šlo za tori Dne postavke so bilo soje Livanne, sola takrat se je na gledalo samo na posamezna delo\na mesta. Ce se danes ozrem na to dolgo in težavno pot, sem osebno zadovoljen z napredkom, ki ga je v teli desetih letih doseg?, o samouprav? janje ’* nesem poč’jot ju. Ni c .vec ni tistih aoagočosnih soj, odvisno je seveda tudi od problematike, ki se obravnava in od obveščenosti delovnega kolektiva. Moje osebno mnenje je, v katero sen tudi prepričan, da se oo v sedanji stopnji razvoja našega gospodarstva DS res lahko popolnoma posvetil gospodarjenju! Saj še danes razpolaga s 77i° ustvarjenih sredstev in tega de naši elani v DS vedno bolj zavedajo. Cd nac starejših pa j c / veliki meri odvisno ali bomo zngii nese mlade sodelavce' vpeljati v delo samoupravnih organov. Na sedmeri stopnji razvoja še bolj pa, Se gledamo v bodočnost našega podjetja, ki nepre-nehno raste, se bo treba spoprijeti z vedno težavnejšimi gospodarskimi nalogami. Moda issoeasno pa bodo v podjetje- prihajali vedno novi mladi kadri, ki bodo znali v vsakodnevni praksi reševati to zanimivo tematiko n a š e ga s am o up i asi j on j a, To n im s t. sre j 5 im i z t o ga področja dejavnosti vpliva mnogo, mnogo zaupanja v svetlo perspektivo našega podjetja, ki ga "so, in v xo seru prepričan, naša mladina opravičila. Janko kastelic — • • —' • — • — • • —* • • ** • — • ""* # — # — • — • Fa nedavnem.,posvetovanju o sinzotičnih tekstil nih vlaknih v San, Neučlji so med drugimi navedli, da •je svetovna proizvodnja teh ”iaken lan: dosegla i^t.ooc ton. ' Po zgraditvi številnih novih tovarn na bo konec letošnjega leta proizvodnja zmogijlvopt dosegla že o8j.ooo ton. SKUPNA PRIZADEVANJA BODO POBILA NOVE' USPEHE. Težnje po razširitvi in povečanju proizvod-njo je podjetje 'kiOll ImS'1 d o in o uro sni čilo z otvoritvi j o obrata II*, bo je hov s predilnice zn. ceeo.no volneno prejo v Kot ": i L i Tal; o je skupno s gospe dr.rokiiri problemi podjorie rerevol gospodarsko in politične težave v Siršen, obsegu. 2 otvoritvijo obrata v Movliki je dal IT0Tr0'iTK3 zaslužek v> č 'kot dvestotim ljudem Jr. le krajine, k.i so med narodne o ovc brni m o terco mnogo ži tve /ali In doprinesli, da so da ec s lahko remija r,.iša srci ali stilna skupnort, 31 av'o a v natoči dalu;; e mat k.tki obrat ni bila grajena z.o predilnico, 3 pn--lc.no pr-esi ua-vo in pi e-or e Litvi jo prestol ov, je prelili,ion postala dan.ee ur j’lepši obrat NOVOTFKS-n. Z montažo strojev so priolli iftu.ia 1953,leta in je trajala do kcnca oktobra 1953. £rva preja je ctak la iz stA'0 jev v zadnjih dneh oktobra. Slavnostna c tvoritev je bila 26. XI, 15$3. Ob Zaključku, unenjažo je bilo sprejetih 32 deklat-novih delavk,ki ac re pridr.o učilo, le v prvi h dneh no delavke dokazni-<*,dr tudi v kraju bron inatu trij oko tradicijo volja do dela premaga vst težave. Proizvodnja je hitre naraščala ,pa tildi kvalitet:’ je bila proti pričakovanju zelo dobrae ** , Julija lani je bil obrat pripravljen ra obra- tovanje v treh izmenah. 3 ter. je dobilo zanosii^ev zo več belokranjskih deklet, podjetju na jo vsaj delno uspelo oranj šali izpad proizvodnje, j:i je naštel zaradi pomanjkanja svrovan. Zaradi visoke p~oai’ktj. vrosai ir dela v treh izmenah se ,,3 tudi pran za letos n o večal is 328 ton nr. 540 bon česane volnene prde. Kolektiv 0-orr.ta II. si močno pr j sadova, d a bj izpolnil letni plan, V drugem polletju, minulega letu ;c začele delo vati tudi iirvtbe.no organi z r -ji ja, Zias.tj aindikalna organizacija je zavzela prave mesto in vjenvransl.o deluje. Z e leta 1953 je kolektiu izvolil 7 čimer DS, ki ra" bj sodelovali' pri uprava j on ju eadzpuje. lažne jo a e jh pokazala potreba po obratnem D3 ,ki naj bi reševal prc-blrme obrata II. in pronsŠrl pz-edloge ra osrednji IZ. Tetko smo l-t.raja xctos isvoliai 1?-Mxar»s2'i obratni 13, od lega pa j j bile 5 člane v izvoljenih tuli \ tsrednji 13. Težnja in pcf.-ebr. po earouprr vij or jr je zaživele v . delavnih. Snvpme. prizadevanja koJ ekoivn in vseh organizacij pr, bolo 1 odala šo nove napiha* Andraj Jmvk ital: ga s I ITD I KAT A-P ra d vs bm skrb za ljubi . Leto 195o‘je Lilo za delovne ljudi izr dnega pomena. Takrat je Ljudska skupščina sprejela zakon o delavskem samoupravljanju in delavec je postal upravljale c podjetja. S tem pa je sindikat dobil nove naloge in to skrb- za delovnega človeka, za njegovo kulturno in strokovno ter politično izobraževanje. če pogledamo nazaj, kako je sindikalna podružnica te naloge izvršila, lahko ugot vijamo, da si je vedno prizadevala čim več nuditi delovnemu sotovarišu, bodisi pri samem delu v podjetju ali izven podjetja. Za delovni kolektiv je eden najvidnejših uspehov povečanje proizvodnje in realizacija izdelkov, ki je povečana v času 10 let za 6 krat. 3a je to doseženo, je vsekakor zasluga celotnega kolektiva in njegove strokovne usposobljenosti. Povečanje vrednosti realizacije za 6 krat je, zahtevalo od vseh velike napore in večkrat se je moralo spoprijeti z raznimi problemi in težavami. ..3den važnejših činiteljev pri proizvodnji je strokovna usposobljenost zaposlenih delavcev. Temu se je posvečala večja skrb in so bili v ta namen organizirani razni strokovni tečaji za kvalificirane in pcl-kvalificirane delavce. Udeležba je bila zadovoljiva , lahko pa bi bila boljša. Zavedati se je treba, da .le s svojo strokovnostjo lahko vsak pomaga celotnemu kolektivu za Čim lepše uspehe, največ pa sam sebi. čim višja jo n t rokovna, usposobi j snost na delovnem mestu* tem večja je proizvodnja in v zvezi s tem večji osebni dohodek, za katerim danes vsi težimo. V tem letu se je v podjetju prešlo na plačevanje po enoti proizvoda. Z novim načinom plačevanja je storjen velik korak naprej in so danes že vidni rezultati novoga sistema. Do leta 1960 se je vi.ek osebnih dohodkov izplačeval za ves kolektiv v istem odstotku na prejete osebne ddhodke in tako ni imelo večjega vpliva na višino izplačila po oddelkih. Z plačevanjem po enoti proizvoda, kjer posamezni obrati ustvarjajo svoje plačne fonde pa je stvar drugačna. Vsak obrat si mora prizadevati, da proizvede čimveč in boljše, ker le od njegcvega dela je odvisen osebni dohodek. S ten so nastale razlike pri izplačilu osebnih dohodkov po obratih in to je dalo vsakemu posamezniku misliti,kako čim več napraviti in izkoristiti vse rezerve, ki še obstojajo. Dvigu družbenega standarda se je posvečala največja skrb. Zadovoljitev potreb delovnega človeka je ena osnovnih nalog našega dela. Vedno moramo voditi skrb v kakšnih pogojih živi naš sodelavec. V kolikor bo imel osnovne pogoje za zadovoljitev svojih življenjskih potreb, bo tudi vestneje opravljal delo na svojem delovnem mestu. Če pogledamo nazaj, lahko ugotovimo, da je za dvig družbenega standarda potrošeno precej denarnih sredstev iz skladov podjetja. Sna večjih pridobitev za dvig družbenega standarda je zgraditev novih prostorov za menzo, v katerih se danes hrani večje število članov kolektiva. V menzi se pripravlja topla malica za dopoldansko in 'popoldan -sko izmeno in kosilo. Cene so primerne, hrana pa zadovoljiva. Za povečanje stanovanjskega fonda so zgrajena nova stanovanj« na harofu in stonovnija nad menzo. S tem so bile krito le najnujnejše potrebe. Večje število naših Članov kolektiva danes Še nima zadovoljivih stanovanjskih razmer. Lep prikaz za to je število prošenj za dodelitev stanovanj. §e je izgled za spraznitev enega stanovanja, je za isto stanovanje nad 20 prosilcev. Kako rešiti ta pereč problem, ne bo majhna stvar. Zidanje stanovanj zahteva veliko sredstev, ki jih mora priskrbeti kolektiv 3 svojim delom. Večje število članov kolektiva si je zgradila svoja stanovanja, nekateri pa jih še gradijo. Da se bo zadeva premaknila na bolje, je bila predlagana ustanovitev stanovanjske zadruge. Cd začetka so priprave za ustanovitev lepo stekle, nato pa se je zataknilo in je stanovanjska zadruga obstala na mrtvi točki. Pri sindikalni podružnici je bilo v tem letu ustanovljena blagajna vzajemne samopomoči. Naloga te je zalo humana, saj z varčevanjem dohodkov pomagamo svojim sodelavcem. Upravičenost ustanovitve je blagajna opravičila s. svojim doGadanjim delom in številu posojil. sr elanom pa je vsekakor premalo glede na celoten kolektiv, Podjetje je zgradilo lasten počitniški dom ''Zelenica” v Novi gradu. koriščenje dopustov v domu jo de .In o zadovoljivo. Preveč zahtev je v sredini letne sezone* kjer se težko ugodi Vsem željam, ločin pa v predsezoni in posocon! ni dom zaseden. verjetno jo vzrok ; ri sani sindikalni podružnici, ki ni znala pravilno prilcaza-ti Slanom ugodnosti koriščenja dopusta tudi izven glavne ' sezone. i k V dobi 10 letnice .P3_so pri sindikalni pcprrs-d-uici ustanovljene razne sekcije kot kegljanje, strelstvo, balinanje, očkovi.a, pevki ■•bor. Sokoljo ke kar zadevo -• ljivo delujejo, razen pevskega zbora, ki je med tem že prenehal obsiogati, Udeležba v sekoijali je zadovoljiva, ian-ko pa bi bila boljša o ozirom na velikost kolektiva. Pri raznih nastopih. vajah, tekmovanjih se opaža vse premaj-• hr.a udeležba mladine, ki pa ;] e v kol aktivu prene j 't ovil-čna, Nikakor ne moremo razumeti, da v sekcijah sodelujejo predvhem starejši člani, ml..dine pa bore uvalo. Horda jih sindikalna podružnica ni znala pravilno pritegnita, ali pa to colo mladine ne zanima in toži k kakšnemu drugemu delu, i Politična vzgoja članov kolektiva bi naj bila ena prvih nalog sindikalne podružnice. Temu-pa je posvečeno pmalć dela in je bilo malo storjenega. Potrebno bi bilo temeljiteje seznanjati kolektiv z notranjo , in zunanje politično situacijo. Horda je>krivda v tču, da se težko skliče člane si n 11 kal ne Todm' vi ca na kakšno' predavanje, ker1vsak hiti po delu, v podjetju, na svoj dom. v debi delavskega samoupravij a v. j a jo dole sindikalne podružnice potekalo vsekal: r zadovoljivo, zdim pa, da se to dolo nadaljuje ih še z večjim ;rizaderanjem pomapa pri razširitvi proizvodnje in skrili na dvig d m i ž b er. e .• o st and; iv ri a V, p- ■- ki i vrt. kladimir Harčič / TUDI MLADINA JE DALA 3VOJ PRISPEVEK. Z nastankom nove tovarne v prvih letih po osvoboditvi ,ie tudi vloga mladine vse 'bolj in bolj naraščala. Ho s je, da re smemo pozabi ti tudi na delavce , ki .30 prca vojno delali v manj bi L tovarnah, pri privatnikih in sc Se v tor: času pr .ras tli mladinske vrste. Prav ti delavci so bili gonilna siJ a nove, por? jr. j oče se tovarne. Mladina, ki je v teh delavcih videla svoje vserč, se je kmalu vključila v tovarniške delovne brigade. Moravo pr?anali, ua so strli vsak, še tako trd oreh, opominjamo se mladincev m mladink, ki so no vse dni stali pri strojih in dosegali -skoraj bi lahko rekel- nemogočo uspeha. Pa vendarle jo bilo res, kajti zavedali c o se, da je treba narediti čiiaveč. ' S ten hoČoir povedat:,'da jo bila v tistem obdobju najvažnejša naloga mladine sodelovati pri vse hitroj šen dviganju proizvodnja in obnovi porušene domovine. Nikuor no sneno pozabit: številnih akcij, katerih pobudnik je tula prav mladina, če se spomnimo še malih, drobnih del okoli urejevanje, okolico tovarno in samih zgradb, je delež mladine v teh povojnih letih še Večji . Ob vsem tem pa jo bilo treba skrbeli tudi. za raz vedrile mladine. .Zato smo organizirali številne izlete v razne zgodovinske kraje iz kcnaj končano revolucije, ki eo hirati opozarjali ra velik, delež starejših v minulem obrobju. Omeniti n.cram tudi skojevce, ki so uspešno sodelovali v borci, svoje uejLOvne izkušnje in revolucionarnost pa so prenašali na mladino. Sev3Ca je ta generacija prerastla v partijske vr~te. Ivlladjna pa je morala kmalu iskati druge oblike dele. Z udarniškim delom in pospešeno dejavnostjo smo prenehali, ostali pa so sadovi tega, res požrtvovalnega dela. Z iskanjem novih oblik je mladina začela novo dobo svoje dejavnosti. Ukvarjala se je z najrazličnejšimi dejavnostmi, od zabavnih prireditev no soaeiovanja v delavskem samoupravljanju. Namen mladinske organizacije je bil vsem dobro znan. Zml pa se je mladinski vodilni kader stalno menjaval, kar je zelo negativno vplivalo na delovanje organizmi jo . Tako ngot^vlj amw , da je vsako mladinsko vodstvo sprejelo odgovornost, prav takrat, ko mladinska dejavnost ni bila na višku. Prodno jim je uspelo spraviti delo na pravo poti pa je prišlo spet do zamenjave. Ko mislim ob tej priložnosti dolžiti Kogar koli, mislim celo, da so politične organizacije in vodstvo podjetja po svojih močeh nudili mladini vso pomoč, Premalo skrbi pa so posvetili kadrovanju mladinskega vodstva, ki bi moralo biti pobudnik vsega dela c Ce bi nekdo prečite! samo zgornji odstavek bi dobil vtis, ua mladina v tora delovnem 'kolektivu ni naredila ničesar. Pa vendarle ni tako! Tega ne more nihče tr~ ' dl ti, lahko pa traume, da se pri vseh velikih možnostih ni naredilo tisto, za kar so bili dani vs.i pogoji. Veliko ti bilo, če bi našteval vso, kar je mladina prispevala v teh letih, saj je bila pobudnik številnih smelih akcij, organizator najrazličnejših tečajev, proslav ob raznih zgodovinskih dnevih, kulturnih prireditev, dala je predloge za pridobivanje kvalifikacij preko raznih tečajev itd, Cb tej priložnosti bi hotel le opozoriti na nalogo, ki stoje prod mladino, Mladina v tako velikem podjetju bi se morala mimo vseh priložnosti, ki jih ima za izživljanje in zabavo, tolj zanimati tuli za notranje in zunanje uspehe svojega podjetja, Tu se poraja vrsto problemov, s katerimi bi morala mladina živeti in po svojih močeh pomagati, da bi vse težave čin-preje i.n uspešneje premagali. To jo-kratek opis lela mladine v ten kolektivu, ki je dosegla vrsto zabeleženih in nezateleženih uspehov, ki v naši skupnosti pomenijo precejšen doprinos. kes, da jo precej objektivnih pegoj sv za doseganje še večjih uspehov, vendar pa je treba, da se starejši še bolj zavzemajo za vse, seveda -e pozitivne ideje, mladih in jih podpirajo. Ilajti lc s skupnimi močmi bodo v prinodnjs danko dosegali Šo večje i.n boljše Toh p a s e vsi na j bo1 j 2e1imn; Slavko Dokl VTISI S PRAKSE Na prošnjo ekonomsko fakultete sem bila opredeta na prekeo v tekstilno tovarno "NOVOTEKS". Namen te prakse je poglobitev in učvrstitev še pridobljenega znanja s praktičnim delom na določenem delovnem mestu, z Lasti spoznavanje dela, organizacije in poslovanja v neki dejavnosti ter sodelovanje pri reševanju praktičnih problemov. Skoraj preveč je vsega za enomesečno prakso. Z upravičeno skrbjo in tudi bojaznijo sem. se javila prvi dan pri tovarišu sekretarju. Sprejem je bil zelo prijazen. Najprej sem šla v prodajni oddelek. Tovariš šef in ostale uslužbenke s o bili zelo prijazni in prizadevni in trudili so se, da so rni obrazložili vse, kar spada v njihovo področje, ■ Sef oddelka me je seznanil tudi s problematiko in analizo trga, pa tudi s prvimi načrti in poskusi za izvoz. Za nas praktikante je bil organiziran tudi kolektivni ogled tovarne. Pri tem smo se seznanili s ponekom proizvodnje in obdelavo izdelkov do končne faze. Seznanili smo se z osnovnimi surovinami in tudi s končnimi izdelki. ' Prisotna sem bila tudi na sestanku delavskega sveta. Zanimalo me jo predvsem koliko so delavci zainteresirani za probleme tovarne iii njihovo sodelovanje pri upravljanju. Videla sem, da delavcem ni vseeno, kakšno blago izdelajo, da glede jo tudi na kvaliteto, ne samo na kvantiteto. Pri tun mislijo predvsem hn ugled, ki ga tovarna uživa ravno zaradi kvalitetnega ble gr. Tudi v računovodskem oddelku, sem Lila lepo sprejeta in uslužbenko so bile pripravljene, da mi pokažejo in obrazložijo svoje delo. Kljub obzirnosti te go, delo pa imajo vse lepo urejeno, preuvsem. pa praktično. Zavedam so, da imaj c podjetja z nami praktikanti mnogo težav, pa tudi stroškov. 2aro je naša dolžnost, da čim bolj izkoristimo njihovu dobro voljo in se praktično privadimo tistega, kar smo se preje naučili samo teoretične. Hvaležna sem- vsem, ki mi pri tem pomagajo. Praktikantka. PA DOBER TEK VSEM SKOPAJ ! Oni dah sem se mudil v'NCVCTEKS-u. Bilo je okoli 9 ure dopoldan. Z .krzni 1 seru se. V o kratil .jo nek s j zah-reščalo. Zvok je bil podoben zahripnui sirovi. Ev, bil je ■ čas počitka. Vratar se je is male vratarske hišice presolil k velikim železnim vratom redi dvorišta, komaj jih je do polovice odprl, to so pritekle prva delavke. Za njimi druga skupina, pa spet skupina, tokrat delavci is strejne-se je hitelo, ‘ za rii Izgu- bi j ali sy s6’"krije hiše, Radovednost me je gnala za.njimi. Komaj sem prestopil prag, sem že spoznal -- tu je menza! Iz precej velike restavracijske sobe je zadišalo po okusno pripravi j eni hr,*nš, K a mizah so jih že čakale lepo razme1eene enoIoneni oe. "Pobor tek vsem skupaj!" sem voščil. "Kako Vam kaj gre ,..v slast, sem hotel vprašati, pa so me šaljivci, ki jih. tudi v FOVšTEKS-u ne manjka, prekinili; "Ja, vidiš, takole se "martramo"!, so se odrezali kar trije hkrati, Res je! Bil je»lep sončen dan /eden redkih letos!/, topla jed pa je na njihova čela privabila maj line znojne kapljice. V pičle pol ure, je bila menza spet prazna. Na mizah je ostala le prazna posoda. Na obrazih..odhajajočih pa sem opazil, da so bili zadovoljni. Na ' m tok razgovor sem povabil še upravnika menze tovariša Princa Podržaja. Zaprosil se:.; g:.- , raj mi pove kaj o menzi. Tole sem izvedel; "V NCV( T.P3-U so pričeli kuhati za delavce Že 1947. leta. To je bila p rav gotovo prve tovarniška delavska menza na .Dolenjsl:sn . Takrat ja bilo teško. Hrana je bila na karti. Pomagali smo si z lastno ekonomi jo, na kateri smo redili tudi prašiče. Po nekaj .lotih pa smo večino zemlje oddali. Danes imamo samo še okoli 10 arov za pridelovanje zelenjave. Tako vri ••'e lamo večinoma/vso zelenjavo, razen krompirja. Veste, to je ceneje, kot kupovati na trgu ali kje drugje k’ Potom je šo dodal, da so stavbo, v kateri je kuhinja, re stavi ■. ci.ja-to uporabljajo hkrati tudi za seje do- lavskega sveta in za družabni prostor-in šest stano-vanj, zgradili s prostovoljnim delom člani kolektiva. V restavraciji je tudi televizijski sprejemnik, ki ob večerih privablja čedalje več gledalcev., Kakšne pa so 'zmogljivosti?, sem še naprej zve- davil. "Dnevno skuhano okoli 2oo enolončnic in 125 kosil. Enolončnica stane 35.-dinarjev, kosilo pa 75.- dinarjev. Razliko v ceni seveda krije podjetje. Precej pa prodamo tudi mrzlih jedil in brezalkoholnih pijač". Imajo pa tudi načrte za razširitev in povečanje zmogljivosti. C njih mi je tovariš Podržaj takole pripovedoval 2 "Kolektiv se vedno bolj in bolj širi. Zanimanje za enolončnico je čedalje večje, zlasti še v zimskem času. Rase zmogljivosti pa ne zmorejo v.č. Zato smo se 0'dlcrčiii nabaviti nov, večji in sodobnejši štedilnik, na katerem bomo lahko dnevno pripravili 5oo-5oo obrokov. Za kuhanje enolončnice bomo dobili tuli emajlirani parni kotel in električni lupilnik za- krompir. Hkrati pa bomo preuredili sam restavracijski prostor. Točilna miza je občutno'premajhna. Zato bomo dobili novo, večjo s vgrajenimi hladilnimi omarami. Tako bo poslej moč več ljudi hkrati postreči. Zamenjali bomo tudi zastarelo opremo z novo, ki to estetsko ustrezala novi točilni mizi. Pridobili bomo še nove garderobe in boljše kletne prostore ter preuredili razsvetljavo. Končno borne? sku ali izboljšati tudi postrežbo, tako da ne bo ista natakarica hkrati delila jedila in kasirala, kot 'je običaj danes, temveč bomo uredili blagajno posebej." Ob slovesu mi je upravnik še zatipal, da bo načrt, če bo šlo vse po sreči, uresničen ze do 29.novembra-Dneva republike ! Rihard Soper V NOTO C-EArU J3 PRIJETNO Dopust! Kako piijetna beseda! Dana e unos, o bolj kot pr2(1 leta, saj si v ?als lrhkc privošči prav prijeten in poceni čudih. Kako, +o pac za nikogar skrivnost, saj vsi vemo, da ima podjetje svoj počit -niški dom v Sloveni gradu-. To ree ni P0rtoro3, Split, !m orovrik ali niim pobočno ne sto, pač pa spremno mestp-oe na- istrski obali, IIa zemljovidu pide njegovo ime s prr.v majhnimi črkami in zato sam bila prav radovedna kakšna puščava je to. Radovednost tor ze^ja po po Ir o vanju in oddihu mu je nap. o tilu tja. Bila som prijetno ir 2 senačer.a, saj som pričakovala mnogo nanj. % stene saro je res pristno primorsko -kamnite hiše tur ozke uit00, Mnogo stavbe razpadajo, ker so njihovi lastniki odšli cb koncu vojne v Italijo -"za boljšim z ar ruškem’'„ V mestu ja hotel, nova Lino dvorana ter tovarna trikotaže, ki jo opremljena z najmodernejšimi stroji. Nedaleč od mesteca pa v ograjenem vrtu stojita dve stavbi. Tu jo naš počitniški dum, ki ima na razpolago 10 postelj ter j. šotore. V tora opromron, o, prijetnem domu, katerega solastniki smo postali spomladi 1959, jo preživelo dopust v prvem letu 171 členov kolektiva, letos pa jih je morje privabilo če več. Krko tudi nc! Hrana je zelo unora in poconi, saj stane dnevna oskrba za i osebo le 3oc Bin. Seveda plača polj.tju razliko, ki je prav tolikšna iz namenskih sredstev, kaj pa dolg časi Tudi tega ni j le najti si je treba zabavo. Za strastne -grelce so nr raspo? ago igral ne karte, za ljubitelje športa pa badminton, prxnravema x> odvodni ribolov ter žoga. Seveda re smemo pozabiti na plesad.ee-tudi zr, te je poskrbljeno;saj se prijetni valčki in polke razlegajo pozno v noc. Najbolj čudovito pa je morje in senco, tr toga je v Navor gradu uovoij. Na kopališču,ki je opremljeno & tušem s sladke vodo, jo vea dan vrvež.Zelo prijetno ja gledati otroke kake uživajo v igri -brez ken -trule,raj so njihovi starši "n? dopustu". Vendar kopalci niso samo na kopališču,pač pa sc raztreseni pc vsuj obali do gozdička,kjer taborijo v senci borev:h dreves razni koj.ent.ivi iz Slovenijo, leglo d nn to pisano nnsvl-bino jo reu lop. Zatorej najlepša hvala voem,ki so ran omogočili take prijeten dopust. Milena Baškovič ŠPORTNA S ROČANJA OB 10 OBLETNICI. V počastitev desete obletnice delavkskega samoupravljanja je naša sindikalna podružnica organizirala tekmovanje delovnih kolektivov v sledečih športnih, panogah; balinanju, streljanju, odbojki in kegljanju. Povabilu se je odzvalo devet sindikalnih podružnic. Najprej je bilo tekmovanje v balinanju. Dne J. avgusta se.je na prostoru za balinanje na postaji Novo mesto zbralo ~6" ekip'. Igrali so na izpadanje in se uvrstili v sledečem vrstnem redu; Železnica,Kremen,ORZ itd. Nasi so izgubili dvoboj s Pionirjem in tako izpadli iz nadalnjega tekmovanja. 14.avgusta je bilo tekmovanje v streljanju z malokalibcrsko puško. Streljali so v treh položajih, v vsakem po pet strelov. Tudi tukaj načini ni Slo najbolje, saj so zasedli šele četrto mesto. Vrstni red pa je bil sledeč; CNZ, Pionir, Železnica, Novoteks,Blektro,Krka, Kremen. Popolen uspeh pa smo dosegli v soboto 21.avgusta v tekmovanju v odbojki.Ob 15.3o uri se je na lepo urejenih igriščih na Loki, javilo tehničnemu vodstvu 5 ekip. Po uradnih formalnostih in krajšem nagovoru tajnika naše sindikalne podružnice tov.Marčiča, ki je med drugim zaželel vsem nastopajočim mnogo športnega uspeha, se je ob bodrenju prisotnih gledalcev pričelo tekmovanje, ki je trajalo do mraka. Borbe so bile lepe in na športni višini. Tekmovanje, ki je bilo organizirano po ligi siste mu, se je odvijalo hitro in disciplinirano. Tekmovalo se je na1 dva dobljena seta. Končna razvrstitev pa je bila sledeča! 1. / Sind.podr. "N0V0T1ES" 2. / -"- " PIONIR 3. / » ONZ 4. / -”- " KRKA 5. / -"- " 2LEETR0 V četrtek 25.t.m. pa bo še tekmovanje v kegljanju. Favorit je PIONIR, mi pa z bodrsnjem pomagajmo našim k čim lepkemu mestu v končni razvrstitvi. KAŽI .“SEKITI" TAL-i;ii OSAMLTKNA Vrni se mamica moja nazaj, da bomo vsi kot bili smo nekdaj. A nje ni, ona v grobu spi. Daj prebudi se,.pridi, da te Tvoj. otrok zopet vidi. G d takrat- pa minilo, mnogo, mnogo je dni, a mamice ni. Kako si mogla to storiti, nas male zapustiti. Ali se ne moreš več vrniti? Mamica jaz grem sedaj od tod, . moje misli Te pa spremljajo povsod, žalostna in otožna odšla sem od nje, bogve ali se še vidimo kje? KAZINSKA / . . Ko dragi vi doma ste spali, so meni vsi čolnički zaostali. Tako kot ste vi doma smrčali, so naši stroji ropotali. Toda vi ste zjutraj vstali, mi smo' pa še spali. Oh, saj spati je lepo in sanjati sladko: Kol/ko kazni jutri bo ! 'DOPUSTITI ?XA "Najlepši" dopust je letos prav gotovo doživel nas član kolektiva, ki je šel v naš počitniški dom v Novi grad. Lilo ja takele: Iz Ilovega mesta se je z družino odpeljal na Reko, se dva dni vozil z ladjo in pristal v dalmatinskem. Novem gradu, dele takrat je spoznal, da ob naši obali ni samo eden Novi grad. Naslednje jutro se je vkrcal na ladjo za Reko. Dva dni kasneje je na Reki sedel na vlak, se zapeljal na Jesenice (menda zato, da so se otroci dlje vozili) in Sez teden dni "vesel" in zdrav izstopil na novomeški postaji. Pravi, so se vsaj otroci navozili.! TUDI TO SR ZGODI . . . Pred dnevi smo prejeli dopisnico naslovljeno na ime Lojze P. Novoteks, Novo mesto, z naslednjo vsebino : Dragi Lojze! Lojze gor ni treba več hoditi,ker imam spet tistega fanta, ko sera ga imela preje. Saj veš, da ponovna ljubezen je če boljša. Zdaj je spet lepo. Zdaj me ima še bolj rad. Na žalost, tolk da bo~ vedu, da se ne boš zanašal, je pač teko, da mora človek vse od nazaj pozabiti. Da ne boš več prišel zastonj! J ožica. TOVARIŠ KEMLING Iz pisarne so vprašali v skladišče, če je kem-ling (volna) že prišel. Odgovor: "Meni se oe ni predstavil. K$ bo prišel mu'bom povedal, da ste ga klicali." ENA IZ MENZE. . Po telefonu naročijo malico za 2o ljudi. V menzi so se potrudili malico Čira bolje pripraviti, saj vedo, da je v tovarni vedno dovolj gostov. Lepo so pripravili mize,razmestili jedilni pribor in drugo. V menzi so pa kaj debelo pogledali,ko so prišli v delovnih oblekah domači monterji. Ker so se tudi eni potrudili, so zaslužili malico.