St. 42.	Mapibop, dne 29. avgusta 1907.	Tečaj XLI;
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izbaja vsak četrtek in velja 8 poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za drago izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor bodi fiam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" t Mariboru. — List se dopoiilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebno naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 6. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamaciji. — Za inserato se plačuje od enoatopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Nezaprto reklamacij«
so poštnine proste.
Slovenska kmečka zmaga.
Gornja Radgona, 22. avgusta.
Danes se sliši na mnogih krajih pokanje topi-«fcev< Vse kar čuti narodno-kmečko, je razveseljeno. Okrajni zastop je po 17 letih zopet naš. Z vstrajnim delom smo si ga priborili. Občino za občino smo morali naskočiti in jo vzeti nasprotnikom, Jeden uspeh slavimo danes, ko smo zopet postali gospodarji v (okrajnem zastopu. Greni nam jo le britka noviea, da |e Gornja Radgona postala trg vkljub prizadevanja naših poslancev.! Toda tudi vsled tega ne obupamo, fimpak vravnali bomo nadaljno okrajno politiko po tem Hejstvu. Navajeni smo borbe in dela, za to zremo z zaupanjem tudi v bodočnost. Zahvala za zmago gre našim vrlim županom in volilnim možem, ki so nas v boju vodili in neustrašeno podpirali, ki so stali na dan ¡v o í i tve trdno kakor s'ka'lia; ob naro-dno-kmečki strani. Zahvala tudi vsem ta o ž e m, ki so nas v boju vodili in neustrašeno podpirali, zlasti narodno zopet pro-bujenemu Sv. Juriju ob SčavnicL
V skupM kmečkih občin smo zmagali z 29 proti Í19 glasovom. Izvoljeni so: Josip Veberič, župan v Bo-račevi, Martin Križan, župain. na, Sčavnici!, 'Anton ¡Trstenjak, župan v Ivanjcih. Jakob Nemec, župan v Dkosiavcih, Anton Divjaj, župan v Radencih, Franc IVuk, župan v Trbegovcih, Matifia Kavčič, župan v IStarešincih, Alojz Trstenjak, župan v Grabonošu, Fr„ 'Slekovec, župan v Kraljevcih, Jakob Kolar, župan v Kapeli, Franc KegI, župan v Murščaku, Ivan Kunce, župnik pri Sv, Juriju, Jakob Zemljič, posestnik v Radencih, Janko Pelel, posestnik tv 'Poličkem fcrhu, Josip Skerlec, posestnik v Gornji Radgoni, Al.-IRepič, posestnik v Galušaku.
(Tudi v veleposestvu bi bila zmaga lahko naša, ioda polnoštevilno so prišli na volišče) le narodni veleposestniki iz Sv. Jurija. Izvoljeni so: Franc Vračko v Orehovcih, Adoli Zorzini, Gornja Radgona, Oton ¡Zorzini, Gornja Radgona, Johan Kiirbos, gostilničar, Gornja Radgona, Klotar Bouvier, fabrikant, Gornja '¡Radgona, Alojz Koller, posestnik na Moti, Franc Vinkler, meščan v Raldgoni, Anton Fekonja, zidar v Radgoni, Vincenc Steinbrenner, grajščinski oskrbnik v Negovi, Alojz Kreit, posestnik v Očeslavcih.
Kot veliki obrtniki vstopijo v okrajni, zastop: Radenska Slatina, Boračevska Slatina, radgonska
Podlistek.
Mojster Mihael.
Poslovenil F. P.
(Dalje.)
II,
Deset let pozneje, drugi sveti velikonočni dan leta 1772. je bilo. Raz zvonika staročastitljive cerkve Sv. Petra v Solnogradu so vabili zvonovi k popoldanski službi božji.
To je tista znamenita cerkev zgodovinskih spomenikov tako bogatega mesta ob Salici, v kateri se nahaja v desni postranski ladiji grob sv. Ruperta, tega navdušenega apostola krščanstva in ustanovitelja sedanjega Solnograda, kateri veliki svetnik je ustanovil tudi leta 582. samostan istega imena.
Proti temu kraju miru je korakal tistega lepega popoldneva mož, katerega mračno obličje je, dasi-ravno ja nosil novo obleko, jasno kazalo, da velikonočno veselje ni našlo pota v njegovo srce. Kakor mu njegova nedeljska obleka navidez ni bila po volji in bi raje tičal v svoji zamazani delavni suknji, t^ ko mu še tudi marsikaj drugega, kakor je kazal, ni bilo po volji.
In ni sijala udanost te njegovega lica, kakor je to bilo pri drugih obiskovalcih tega svdtega mesta; njegove ustnice niso molile pobožne molitve, razkave roke se niso hotele skleniti, ko je obstal pred preprostim grobom, ki je bil pač cilj njegovega pota; on se je marveč jezil nad usodo, da se je taka jaeusmiljeno igrala ž njim.
Zakaj je morala ravno njegova žena, njegova pridna Katra ali prav Katarina, ki je peljala tako dobro njegovo gospodarstvo, ki je prenašala tako potrpežljivo njegove sitnosti, ki je njegovega sinčka
mestna opekarna in Franc Zangk mesar v Gornji Radgoni.
Z delom za kmečko ljudstvo si bo novi okrajni zastop gotovo pridobil priznanja tlovolj med prebivalstvom, da mu tudi v prihodnje ostane zmaga gotova.
Slava vsem, ki so pripomogli h takratni zmagi. Živel narodni okrajni zastop gornjeradgonski!
Poslanci Slov. kmečke zveze.
Shod v Št. Jurija ob južni železnici.
V nedeljo 25. avgusta je imela naša Slovenska ¡kmečka zveza že dolgo zaželjeni javni shod v St. Juriju ob juž. žel. Zbralo se je okoli 200 vrlih šentjurskih možev in fantov. Prihiteli so k nam trije govorniki, dva državna poslanca S. K. Z. dr. Benkovič in Pišek, in podpredsednik S. K. Z. Mlakar. G. Mlakar otvori shodi in odda besedo dr, Benkoviču, ki, burno pozdravljen, prinaša pozdrave od poslancev S. K. Z. in Slovenskega kluba sploh. Omenja, da ima S. K. Z.pravica zborovati na celem Spodnjem Štajerskem, torej ni nobena hujskarija, če S. K, Z. zboruje tudi v St. Juriju ob juž. žel., če tudi nima v tem okraju še našega poslanca.
Potem govori o vzroku, zakaj se je S. K. Z. ustanovila. Ožigosa prejšnji gnili mir, ker se je v jtem času zai ljudstvo jako malo storilo in ker se je pod to slogo širil gnili liberalizem, proti kateremu se bo S. H. Z. zmiraj z vsemi močmi, toda s poštenimi sredstvi bojevala, naj si nastopa ta liberalizem v obliki Narodne stranke, ali v kateri drugi obliki. Nadalje omenja, da je S. K. Z. tudi narodna, mogoče še bolj kakor liberalna Narodna strankaj. Potem govori o potrebi združitve kmetov, ki je pri nas mogoča le v >S< K. Z. Poroča o veliki kmečki ali agrarni zvezi vseh kmečkih poslancev vdržavnem zboru. Naznanja, da so k tej zvezi, ki šteje1 okrog 270 poslancev, torej več kjakor polovico vseh poslancev, pristopili tudi vsi poslanci Slovenskega kluba. Na to (veliko kmečko zvezo so bo morala vlada zanaprej ozirati pri sklepanju postav in zdaj je upanje, da se bo dalo kaj storiti za kmeta.
Razloži vzroke, zakaj sta se usfcaaiovila Slovenski klub in Jugoslovanski klub, zlakaj naši poslanci ne marajo iti z liberalnimi poslanci v eden klub. Nadalje še omenja potrebo jugoslovanskega ministra, o
uradništvu, o nagodbi z Ogrsko, in melioracijskem zakladu. S tem je končal svoj govor. Burni živio-klici so pokazali, da je njegov govor napravil velik utis' na zborovalce.
Nato je povzel besedo državni poslanec Pišek,, ki, zopet burno pozdravljen, govori jako poljudno in prikupljivo o samopomoči kmeta/ v združitvi, o krivični cenitvi posestva in omenja, da je že stavil v državnem zboru predlog, da se ta krivica odpravi, in da hoče to tudi doseči; nazadnje golvori tudi o zava>-rovanju za starost in onemoglost./ Navdušeni živio-klici so pričali, da je govoril vsem iz srca. Njegov govor je žel priznanje celo ofcl pristašev Narodne stranke.
Za njim govori podpredsednik S. K. Z. g. Mla-kar navdušeno O namenu S. K. Z. in o združitvi kme-ftov v Kmečki sveži. Pravi, da se bo S. K. Z. potegovala za razbremenitev kmečkih posestev in da naj se odpravi zemljiški davek in se naj upelje dohod« ninski davek. Govori tudi o ljudskih šolah, o cariniš in drugim. Nazadnje pa vabi vse kmete, da se naj združijo v Slovenski kmečki zvezi. Viharni živio-klici.
Nato se izvoli krajni odbor S. K1, Z., sami vrli kmetje.
Sprejete s O bile sledeče resolucije:
Javni ljudski shod S. K. Z. v St. Juriju ob juž. žel. dne 25. avgusta:
a)	odobrava postopanje svojih poslancev v državnem zboru, njih vstop v Slov. klub in jim izreka popolno zaupanje;
b)	obsoja ločitev dr, Ploja od poslancev S. K? ■Zveze;
c)	zahteva, da se vsekakor prepreči otvoritev, meje za uvoz živine ali klanega mesa iz Srbije ali Balkana sploh;
d)	zahteva, da se čim preje otvori kmetijska šola za Spodnji Stajer^
Proti resolucijam je glasovalo samo 6 pristašev ¡Narodne stranke. Ko se še podpredsednik shoda toplo zahvali za njihov trud in poučljive govore, zaključi predsednik ta sijajni, blizu poltretjo uro trajajoči shod.
Shod bi se bi i vršil prav mirno, ko bi ne bili prišli tudi nepoklicani pristaši liberalne Narodne stranke na shod. Med njimi se je najbolj odlikoval celjski zdravnik dr. Sernec, ki je s svojimi nerodnimi medklici motiF dr. Benkoviča in Pišeka med govorom.
tako skrbno vzgojila, in vedno vse tako dobro opravila, pod zemljo v najboljših letih?
Pri teh bridkih mislih je segel mojster Vende-Iin s svojo razkavo roko v razkuštrane lase, kajti naš kolar je bil, ki je stal ob grobu svoje žene, ki jo je izgubil pred letom in dnevom.
In z izgubo zveste tovarišice ga je hotela zapustiti tudi sreča za vedno. Kajti komaj jeb ila pokopana žena pri Sv. Petru, ko je začel njegov zaslužek vedno bolj in bolj pojemati.
Vendelin se je preselil že prej v mesto Solnlo-grad, in to najbrž ni bilo dobro; zunaj je bil ob cesti edini kolar, dočim jih je bilo tukaj več njegovega rokodelstva in se je tako zaslužek delil.
Tudi je manjkalo v hiši miru in zadovoljnosti, ki je z materjo Katarino izginila iz hiše. Kratkomalo, manjkala je pobožna, pridna gospodinja in slišalo se je skoraj samo kreganje mojstra Vendelina, tako da se je moral Ksaver, ki je na žalost očetovo kazal malo veselja do kolarstva, s svojimi gosli ali kako knjigo skriti v najzadnji kot na podstrešju, dokler se ni očetova jeza polegla.
Ce pa ga je dobil mojster Vendelin pri knjigi ali z gosli v rokah, potem je gromelo kakor nevihta v gorovju. Potem je zmerjal fanta lenuha in iničvredneža in mu je dal poskusiti pogosto ne pre^ več nežno svojo roko; pri takih prilikah se je tudi jezil Vendelin nad ranjko materjo, ki je kazala pogosto Ksavru svoje veselje, če je napredaval v go-slanju in učenju.
Tudi sedaj pri grobu dobre žene Katre se jo hudoval nad njo, da je mladiča podpirala v njegovih neumnostih, in je sedaj kriva, da tudi iz njega noče postati pošten kolar.
Toda ko je začel dajati svoji nevolji vedno glasneje duška, je občutil roko na svoji rami.
Glej ga no, Vendelin* vdarilo mu je ob jednem na uho, si tudi danes prišel k večornicam, da slišiš
muziciranje? Da, to je nekaj, kar se ne sliši vsak dan!
Nagovorjeni je neprijazno odbil roko ter dejal* med tem ko se je mrmraje obrnil v stran}:
Ti si — Evstah, in čeravno je bil Evstah Ue^ beri nekoč njegov najboljši součenec, ga vendar ni mogel več trpeti, odkar je izkopal njegovi ženici, pridni Katri, grob, in na njeno preprosto rakev nametal prsti, da je ne vidi nikdar več — nikdar več!, kakor je zaklical Vendelin zopet bolestno, kajti on je spadal k tistim, ki nimajo nikakega upanja na oni svet, in od tod je izvirala tudi njegova nevolja, njegova nikdar izčrpana jeza, njegova vedno večja ne^ zadovoljnost in obup!
Toda S v stih, ki je imel dobro, pobožno srce, je dejal: Katarina, Tvoja dobra žena, je gotovo v. nobesih, katero si je ob tvoji strani, ti sitnež, do dobra zaslužila, in ona bo prosila Boga, da se poboljšaš, da ne boš s svojim dečkom ravnal preveč trdo in nepravično.
Tedaj je vzkipel Vendelin. Kaj — Ksavra? Ničvreden dečko me vedno draži,
Evstah je zmajal s svojo sivo glavo. Temu ni tako, Vendelin, je dejal, pametna glavica tvojega sinčka, njegovo dobro, čisto srce je v celi šoli znano.
Evstah Leberl je teil namreč njegov krstni boter, zato ga jo po pravici zagovarjal, ga imel jako rad in( obžaloval, da ga ni bilo danes ob očetovi strani.
Jako rad bi šel Ksaver zraven na materin grob, toda oče jo bil ravno zopet zelo hud na njega ter ga zaklenil v sobo.
To še Ksavru ne bi bilo prehudo, če mu ne bi oSe zaklenil tudi knjig in goslij, na katerih je visel dečko z vsem srcem.
In to jo bilo ravno, kar je pripravilo očeta Cisto Iz sebe, da njegov edinec Ksaver ni hotel po^
Ne samo, da jih je od dr. Benkoviča slišal toliko, da si bo menda za,zmiraj. zapomnil, kedaj je v Šentjurju dr. Benkoviča jtaOfl, je Še vfh tega; s svojimi medklici pokazal, da se v parlamentarnem življenju, kakor se je dr. Benk6viČ sam izrazil, toliko spozna, kakor zajec na boben, kar je pri zborqvalcih vzbudilo Velikanski smeh in veselost. Manjkati seveda tudi ni smelo urednika „Narodnega Lista" Spindlerja in učiteljev Kvedra in Culeka; tudi dr. Brenčič je pridno Sfiitil dr. Serneca. Svoje medklice bi lahko za sebe prihranili tudi župan Urleh, Osetj ml., Verbič ml., Cretnik (mizar)in oba Zupanca po domače Dobrajc. Prišlo je tudi do burnih prizorov po zaslugi dr. Serneca, tako da so naši kmetje parkrat hoteli dr. Serneca in njegove pristaše postaviti pod kap.
Tudi tržka požarna bramba je hotela napraviti zmešnjavo med zborovalci, ker je med zborovanjem z trobentanjem naznanjala ogenj, katerega v resnici ni bilo. Naši se seveda niso dali premotiti od te nakane liberalcev.
Na tem shodu se je pokazalo, kakšni so pristaši liberalne Narodne stranke in s tem so pri nas zgubili še ta ugled, kolikor so ga imeli do zdaj. Navdušenje kmetov za S. K. Z. pa je tako veliko, da je tipanje, da bo kmalu vsa občina združena pod zastavo S. K. Z.
Poslanec Pišek v Stndenicah.
V nedeljo dna 25. avgusta po sv. opravilu imela je naša podružnica štajerske kmetijske družbe zborovanje.
Slučajno je prišel na zborovanje tudi naš vrU državni poslanec Pišek, katerega smo z navdušenjem sprejeli. Govoril je o raznih strokah gospodarstva: \	o živinoreji, umetnih gnojilih, o vrbarstvu itd. Pri-
srčno se zahvalimo g. poslancu za lepe in podučne besede, kateremu izrekamo popolno zaupanje.
Poslanec dr. Benkovič v Zagrebu.
Dne 22. avgusta se je vršil v Zagrebu shod hrvatske ^Stranke prava." Poslance Slovenske Janečke zveze je zastopal tamkaj državni poslanec dr. B e n-k o v i č, ki, burno pozdravljen, pozdravi skupščinarje ¡v imenu „Slovenskega kluba" (viharni živio-kliei), jtorej v imenu ogromne večine slovenskega ljudstva ter jim želi popolen uspeh pri njiho(vih posvetovanjih in sklepih. /Glede na stališče „Slovenskega kluba" hrvaškemu vprašanju se govornik sklicuje na govor dr« Krekov, s katerim1 se on in celi klub popolnoma strinjata. Nazore, ki so tam izraženi, bo klub vsigdar a največjo energijo zastopal, posebno pa pri sklepanju avstrijsko-ogrske nagodbe branil ustavno stališče hrvaškega naroda brezobzirno in ramo ob rami z zastopniki hrvaškega naroda iz Istre in Dalmacije. (Viharno odobravanje.) — Hrvaško vprašanje v svojem isedanjem stadiju je tudi življenjsko vprašanje za Slovence. Kar se tiče notranjih strankarskih razmer v Hrvatski, izjavlja govornik, da je stalilšče njegove stranke seveda to, da se vanje ne vmešava. Vkljub temu pa vidi on v stranki prajva glarvno zavetišče za obrambo hrvaških pravic, kar pove že ime stranke. Govornik želi, da bi Hrvatje našli! kmalu tako stališče, iz katerega bodo lažje branili interese ljudstva, kakor dozdaj, cdj pa mora ostati vedno isti: politično in gospodarsko čisto neodvisna Hr(vaška skupno s slovenskimi zemljami, kajti le v tem okviru in v tej zvezi bodo Hrvatje najlažje dosegli svoje ideale. (Viharno bdobravanje.) Končno pozdravlja govornik skupščino kot najbližji sosed Hrvatske, zastopnik volilnega okra-
ja brežiškega in v imenu štajersko-kranjskega Po-savja, kjer je slovensko-hrvaško zajedništvo čustvo-; vanje pognalo globoke korenike v sled zgodovinskih | skupnih ¡dogodkov: bitke pri Sisku, kmečkega punta itd. in vsled neprestanega medsebojnega socialnega stika. (Živahno ploskanje.) Govornik želi, da bi se ta But skupno vedno bolj in več gojil ter negoval, kar bo on od svoje strani z vsemi silami podpiral Da njegova želja ni prazna prevara, dokazujejo zadnji veliki izleti Hrvatov čez mejo, na drugi strani pa gra-vitiranje slovenskih sosedov proti Zagrebu. (Viharno pritrjevanje.) Govornik konča z željo, da bi jugoslovanska misel mogočno vzrastla in napredovala.
Govornika med viharnimi živio-klici vzdignejo na rame. .Vsi poslušalci so bili od te prisrčne ovacije navdušeni in prevzeti. Videlo seje, da je zborovalcem nad vse drago prijateljstvo slovenskega državnozbor-fekega kluba.
Slov. krščansko - socialna zveza.
Slovenska nepolitična društva se združujejo v Slovenski krščansko-socialni zvezi., Društva iz vseh slovenskih dežel so v njej zastopala, za to pa so injeni občni zbori pravi vseslovenski shodi, slika Združene Slovenije.
Letošnji občni zbor Slovenske krščansko-soci-¡alne zveze se je vršil y Jesenicah na Kranjskem. ¡Udeležilo s(3 ga je tudi precej Štajercev, bralno dru-¡štVo v Dobrni pa jo prišlo z zastavo. Vseh zboroval-cev je bilo okoli 2000, med njimi tudi državni posl. 'dr, Krek, Pogačnik, Jaklič, Gostinčar in Demšar. 'Navdušenje na zborovanju za sveto stvar, za krščansko izobrazbo ljudstva je bilo veliko. Predsedoval je dr, Dermastia iz Gorice. V. predsedstvu sta bila tudi dr. Hohnjec iz Maribora in Putrih iz Trbovelj.
Tovariš Podlesnik je poročal o telovadbi ter predlagal ustanovitev Zveze telovadnih odsekov.
Podpredsednik S. K. S. Z. za Štajersko g. dr. Hohnjec je poročal na skupščini S. K. S. Z. na Jesenicah na Gorenjskem o štajerski zvezi tako-le:
Namen S. K. S. Z. je itzobrazba, omika in napredek slovenskega ljudstva. Tak namen brez dvojbe Zasluži, da se ga vsi krepko poprimemo ter z združenimi močmi težimo pc( njem. Kolikega pomena je izobraženost posebno dandanašnji, v dobi velikega na-: predka na polju znanosti, pred vsem prirodoslovnih ' ved, na polju elektrike, tehnike, prometa, ni še treba natančneje dokazovati.
Kulturni napredek že sam ob sebi zahteva, da se udeleže njegovih dobrin najširši ljudski krogi, sicer ostane privilegij (last) več ali manj številne kaste (vrste) olikan cev, kar bi človeški družbi bilo v največjo škodo, ker bi nižje sloje še bolj odtujevalo višjim ter bi pomnoževalc» proletarijat, ki v svoji organizirani omotici ne poana drugega kulturnega ideala, kakor svoja socialistične utopije, katere ne morejo nobenega človeka osrečiti, ker so neizvedljive. Kot demokratje zahtevamo, da pride v občini, v dež I i, v državi, v. celem javnem življenju ljudstvo do tiste oblasti, ki mu pristoja. Zato pa moramo dosledno težiti za tem, da se ljudstvo dovolj poduči in izobrazi, da more to oblast rabiti in izvrševati sebi v prid in v korist cele človeške družbe*
Ve8 izobrazbe in poduka zahteva tudi gospodarski razvoj sedanjega časa. Naziranje onegapruskega junkerja, ki je rekel: Kmetu ni treba omike; za svoj pljug samo potrebujem 3 vole: dva,, ki ga vlečeta, in
enega, ki gre za njimi, je dandanašnji le še načelo najhujšega socialnega reakcijonarstva, ki se še potika po kotih bhole lifeeralde buržo&zije., Naše gšslo je: Cim več strokovnega znanja ima naš kmet, obrtnik, delavec, in čim večja je obenem tudi njegova splošna omika, tem večji bo tudi njegov gospodarski uspeh. Krščanski socialisti hrepenimo po reformi človeške družbe, ki sedaj stoka pod jarmom kapitalizma.' Doseči moramo ta svoj cilj le s pomočjo vseh ljudskih krogov, ki morajo na samo poznati svoje gospodarske reve, kar ni težko, ker jih bridko čutijo, ampak morajo tudi vseskozi biti napolnjeni z za^vestjo, da je spas človeške družbe edino le v kršč. soc. pre-osnovi. Koliko dela, poduka, izobraževanja pa še je treba v to svrho!
Izobrazba tudi pospešuje vernost in moralnost. Ta stavek je za liberalca nerazumljiv, ker je vsak liberalec in radikalec prepričan, da s<e ravno z izobraževanjem med našim ljudstvom vedno bolj izpodmi-kaja tla katoliški veri, ali kakor se glasi v njihovem jargonu, klerikalizmu. Seveda, če pustimo, da taki možje z leščerbo svoje liberalne laži-vede našemu narodu razsvetljajo možgane, se. to tu pa tam na vse zadnje doseže. Mi pa smo preverjeni o resničnosti pesnikovih besed: Das halbe Denken fiihrt zum Teu-fel, — Das ganze Denken fuhrt zu Gott! (F. von (VVeber.)
iZato se nikdar ne obotavljamo podati našemu ljudstvu to, kar je moderna veda dognala pozitivnega, stvarnega in resničnega, s trdim zaupanjem, da resnica ne nasprotuje, temveč vodi k Njemu, ki je resnica in obenem življenje. Prava izobrazba mora tudi izobraziti voljo, ublažiti in urediti človeško stremljenje in hrepenenje, kar stori človeka bolj dovzetega za nauke krščanske vere in zapovedi krščanske morale. Posebno pri mladini je najprej očitna blažilna moč prave krščanske izobrazbe, ozirorefe, zle posledice, če se ji ta ne podaje. SaJj skušnja potrjuje, da pri .mladini, ki je sama sebi prepuščena in brez »znanja prelepih' krščanskih in narodnih idealov, kaj rad zavlada Bachus in verna mu družica gospa Venus, in da fantje po takih krajih ne poznajo plemenitejše zar bave, nego da pod bojevito zastavo Martovo preveliko življenski sili dajejo duška v medsebojnem pretepanju in klanju..	,
ITemelje izobrazbe polaga domača hiša in ljudska šola. Pravijo, da ljudska šola dandanašnji ni na višini, in to je izvestno za tiste kraje, kjer se poduk ne vrši v materinščini. Toda tudi najboljša šola ne more storiti vsega, in še to, čemur se človek priuči, lahko pozabi, če se mu z vajo ne ohrani živo v spominu. Zato so prijatelji ljudske izobrazbe uvideli, da treba nepopolno delo izpopolniti z nadaljevalnimi i strokovnimi šolami, s poljudnimi kurzi, a ljudskimi ¡knjižnicami in z društvi.
O dobroti nadaljevalnih in strokovnih Šol Slo venci ne (vemo povedati dosti. Naj si še toliko prosimo in zahtevamo, naša ljuba mati vlada si trdovratno zapira oči in maši ušesa, da nas ne vidi in, ne sliši. Kar storimo za omiko ljudstva, moramo storiti iz lastne moči in z lastnimi sredstvi. Pripravno sredstvo so ljudske knjižnice, ki so pred kakim pol stoletjem na Angleškem in v Ameriki začela izobraževalno der lovati in so potem svoje delovanje' razširjali tudi po ostalih evropskih državah. Kolikega vpliva so na Vzgojo ljudstva, vidimo n. pr. iz tega, da v državah z angleškim občevalnim jezikom znašajo knjižna izpo-. sojila vsako leto po 40—50 milijonov, na Nemškem pa 4 milijone, naijmanj seveda v tisti kraljevini, kjer vla-
stati kolar, temveč da je tičal neprenehoma za knjigami ter goslal po več ur zaporedoma.
Da je bil njegov sin prvi v šoli in da ga je učitelj hvalil na vse pretege in mu je celo obljubil, ,da bo smel v kratkem v cerkvi igrati, to je seveda dopadlo Vendelinu na tihem, toda vendar mu ni bilo po volji, da Ksaver ni imel več veselja Za očetov posel in vedno govoril o študiranju, za katero mu je manjkalo tudi potrebnega denarja.
V	svoji nevolji ni sprva niti opazil, kako se je prostor pred cerkvijo in tudi pokopališče vedno bolj napolnjevalo. Marsikateri je hotel pred blagoslovom še na grobih svojih ljubih pomoliti par očenašev.
V	cerkvi so se oglasile veličastno orgije. V zar Četku ni imel mojster Vendelin ušesa za te krasne glasove* hotel je le počakati konec večernice, da se pogovori z Evstahom Še nekatere posameznosti radi nekega dela za samostan, toda ko je stal tako nekoliko časa tukaj in so glasovi godbe prodirali vedno na novo v krasno pomladansko naravo, mu je postalo naenkrat tako čudno pri srcu.
Bilo mu je, kakor bi bile melodije glasovi, ki so mu govorili k srcu, glasovi od zgoraj, iz svetlih oblakov, ki so kakor procesije nebeških duhov plavale mirno na modrem svodu.
In tedaj mu je bilo, ko bi govoril nadzemelj-ski glas k njemu: Slušaj, Vendelin, godba je čudna umetnost, ona razume srca mehčati, kakor solnce vosek, in glasovi godbe, ki so posvečeni Bogu, naredijo pogosto najljubše čudeže.
in Vendelin se je spomnil besed priprostega Evstaha, da si je Katarin|a s svojo potrpežljivostjo ob strani svojega sitnega moža gotovo zaslužila nebesa. Da, le prepogosto je morala slišati od njega nezasluženo trde besede; posebno rado se je to zgodilo, Če je upala pripomniti: Ksaver je preslab za rokodelstvo, on je prej sposoben za kakega učitelja, ker se tako rad uči in tudi tako krasno gosla. In
s to tiho srčno željo je mati Katarina zaspala v Gospodu.
Tako je mislil pri sebi, med tem pa se neprenehoma hudoval ter od časa do časa pogledal na ljudi, ki so prihajali v cerkev. V. hiši božji skoraj ni bilo več prostora, mnogo jih je že stalo pred cerkvijo, kakor Vendelin, ki se še je vedno prepiraj z usodo, toda vedno manj, kajti godba je vplivala tudi na nJega in ga naredila prijaznejšega proti vsem, nad katerimi se je hudoval.
In potem mu je bilo, ko so orgije tako naprej donele, kakor bi slišal naenkrat Katrin glas: Glej Vendelin, tako se mu je zdelo, da sliši njen' ljubi glas, ti ne smeš biti tako oduren. Bog je dal, Bog je vzel; on naju je zvezal, on naju je tudi lahko ločil, toda ni storil tega za vedno, midva se bodeva videla zopet tam, kjer, ni več ločitve.
Ali je to mogoče? Vendelinu je vdarjalo srce skoraj slišno. Kje in kedaj bodem te zopet videl, Katra?, je jecljal.
In potem mu je bilo, kakor bi klical angeljev glas: Gori med zvezdami, kjer prebiva dobri oče.
In potem se mu je zopet zdelo, kako sliši Katarino: Glej, Vendelin, bodi dober proti Ksavru, naj-nemu ljubemu, dobremu otroku. Ce hoče na svojih goslih peti kakor ptič in se vzdigniti kakor škrjan-ček proti nebeški modrini, le ga pusti, ne zadržuj njegovega poleta!
Ne zadržuj njegovega poleta! — Vendelin se je prijel ;za srce, in on je t iS al vedno roko na njem, ko je že odzvenel zadnji glas orgelj in so ljudje že večji del zapustili cerkev ter se razgubili na vse strani.
In Vendelin še je stal na istem prostoru, ko se je že bližal cerkovnik, da zapre cerkvena vratja. Tedaj jo opazil Evstah Vendelina ter ga potrkal prijateljsko na ramo.
Vendelin je pogledal kvišku, kakor bisevzdra-mil iz spanja. Evstah, je dejal, o tem sem ja hotel
govoriti! Je že mogoče konec? je vprašal, kakon bi obžaloval, da ne sliši več Katarine govoriti mu na srce, ali boljše, da ne sliši godbe.
No, saj vidite, da je prišel mojster, Mihael že iz kora, je odvrnil Evstah smehljaje.
Mojster Mihael, je odvrnil Vendelin, še vedno kakor v sanjah, tudi jaz sem srečal o neki priliki nekega mojstra Mihaela, na katerega sem tekom časa, sam nei vem zakaj, pogosto mislil. Kdo je mojster Mihaei, in kje je?, je vprašal in se ozrl naokrog«
Mojster Mihael je nadškofijski godbeni ravnatelj, je odvrnil Evstah, ponosen na to, da so imeli pri Sv. Petru tako izvrstno godbo.
Vendelin je pogledal slavnega mojstra, ki je prihajal od cerkve, natančneje. Njegov pogled ga ni varal: Ta mojster Mihael je bil ravno isti mojster Mihael, katerega je srečal pred desetimi leti zunaj na prašni cesti, in zgledal je skoraj še vedno tako mladeniško čilo, kakor pred desetimi leti, ko ga je videl prvikrat.
Samo z enim pogledom je pogledal mimo korakajoči mojster Mihael Vendelina, in tudi njemu se je zdelo, da pozna to skoraj velikansko postavo ko-larjevo. Samo tega ni vedel takoj, kam se naj prestavi v duliu, da se spomni prvega srečanja.
Ko pa je Vendelin vzdignil klobuk, popolnoma zmešan In zoper svojo navado ponižno, tedaj je stopil mojster Mihael k njemu, mu pomolil obe roki ter dejal: Bog z vami, mojster Vendelin, dolgo je že tega, kar sva se videla! Nisem pozabil usluge, ki ste mi jo izkazali pred desetimi leti.
Takoj se je spomnil dogodka na prašni cesti, in ko je prišel Vendelin nekoliko k sebi, dala je beseda besedo, in kmalu je vedel Mihael, kaj je tiščalo Vendelina, namreč: da njegov sin noče postati kolar, temveč da hoče študirati in da še zraven hoče postati muzikus.
(Dalje prihodnjič.)
da historiška korporalska palica, v Prusiji. Da je ■naše ljudstvo velik prijatelj bradja, je znano, in to nam tudi potrjujejo knjižnični izkazi v „Društvenem koletiarčku." Citan5e je velik pripomoček izobraževanja, posebno če ga nadzirajo in regulirajo bralna, jDdnosno izobraževalna društva, kojih važnost in potrebe se ne more nikdar dovolj poudarjati'.
In skupina teh društev, ki so svoje izobraževalno delovanje postavila na krščanski temelj, je S. K. S, Z., ki je 1 ila ustanovljena 1. 1897. v Ljubljani in ima svojepodzveze po Koroškem,Goriškem, Tržaškem in Štajerskem.
Proti koncu lanskega leta se je štajerska pod-zveza osamosvojila. To smo storili zato, da nekoliko razbremenimo centralo ter bolj poživimo in provinci-elno osredotočimo delovanje naših društev. V Ljubljani se nam nikakor ni nasprotovalo, temveč pozdra-vila se je naša namera z veseljem. In ko se je štajerska hčerka ločila od ljubljanske matere, jo je ta krepko pritisnila na srce, ji dala s seboj prelepo doto, namreč velik zaklad izkušenj, navodil in drugih pripomočkov ter jo hkrati zagotovila, da ji1 je materna hiša vedno odprta in da sme vselej domov prihiteti, kadar ji kaj teži srce ali kadar potrebuje nasveta in pomoči.
Pod predsedstvom dušnega očete, S. K. S. Z. g. (poslane^ dr. K r e k a se je 29. novembra 1906 v Mariboru vršil ustanovni shod S. K. S. Z. za Štajersko. Sklenilo se je med drugim, da štajerska zveza* pristopi kot ud k ljubljanski osrednji zvezi.
Iznova se je tudi naglašala želja, izražena že na II. slovenskem katoliškem shodu, naj se v vsaki župniji osnuje kako bralno ali izobraževalno društvo, kjeo pa ni mogoče, naj se nadomesti s knjižnico in s poljudnimi predavanji.
V	odbor so na ustanovnem shodu bili izvoljeni naslednji gospodje :i Fr. Gomilšek, dr. Jos. Hohnjee, dr. Ivan Jančič, dr. A. Jerovšek, dr. A. Korošec, J. Krajnc, Ferdo Leskovar, Ivan Markošek, Fr. Spind-Jer, Fr. Stuhec, Ev. Vračko; kot namestniki gg.: J. Cede, Ivan Gorišek, dr. A. Medved, Vinko Žolgar.
Popoldne istega dne je pod Krekovim predsedstvom bila prva odborova seja, kjer se je med drugimi važnimi ukrepi sprejel tudi sklep, naj se za ude S. K. S. Z. na Štajerskem priredi socialni kurz. Nato se je odbor konstituiral in sicer tako: predsednik dr. Korošec, podpredsednik dr. Hohnjee, tajnik Ferjdo Leskovar, blagajnik Fr. Spindler.
V	prvi odborovi seji sklenjeni poučni tečaj se je vršil od 18.—21. februarja t. 1. v Mariboru. Vspored predavanj je bil: Pondeljek, 18. februarja, predpoldne: ¡Splošna načela krščanskega družboslovja. Zgodovina kmečkega stanu, avstrijsko postavodajalstvo in kmet. Popoldne: avstrijska uprava in občina. Kmečko gibanje v raznih deželah. Alkoholizem. Torek, 19, iebrM predpoldne: Naš kmečki program. Zadružništvo. Razgovor in navodila. Popoldne: Knjigovodstvo. Društveni zakon. Nova volilna postava. Sreda, 20. februarja, predpoldne: Vera in narodnost. Delavsko vpra^ šanje in organizacija. Shodni zakon. Popoldne: Socialna demokracija in kmet. Nauk o govorništvu. Govorniška vaja. Četrtek 21. febr., predpoldne: Splošna organizacija.
Predavali so g. dr. Krek in g. Ivan P o d-1 e s n i k s Kranjskega, g.; filozof Rožič iz Gradca, fcz Maribora pa gg.': dr. H o h n j e o, dr.(' K o r o-6 e c, dr. K o v a č i č, kanonik M a t e k, dr. Medved.
Udeležencev je bilo 50—60, sami vrli kmečki mladeniči in možje, Sledili so predavanjem z velikim zanimanjem in izredno pazljivostjo ter so si pridno tielali zapiske. Opetovano in posebtno ob koncu so izrazili svoje iskreno veselje in veliko hvaležnost za prelepe in koristne nauke, ki so jih slišali na tem kurzu. Daj Bog, da zasejano sem« obrodi dober sad
Naša .zveza namerava prihodnjo zimo na ka-fcem drugem kraju prirediti sličen poučen tečaj.
Kar se dostaje štejvila društev, ki so v S. K. S. Z. za Štajersko, imamo tistih 45 ¿fruštev, ki so že prej bila v zvezi. Vrhutega je na Spodnjem Štajerskem še okoli 30 zanesljivq krščanskih društev, ki so ideloma že javila svoj pristop, deloma pa še bodo; veliko društev pa se zdaj na novo snuje. Obeta se nam torej mlado, krepko življenje in veselo delovanje.
Kcf so mladi celjski gospodje razbili slogo med Štajerskimi Slovenci, se je — in to je dobra^ stran nagega političnega boja — spodnještajersko ozračje rešilo starih! morečih mijasmov letargije in brezdel-nosti.
Sedaj je naše geslo: Naprej! Pot nam je zdaj prosta!
Živela naša trojna ideja vodnica, ideja krščanska, ideja slovenska, ideja demokratična'
Za nepolitična društva na Koroškem je poročal fe. Arnuš iz Podljubelja, za Gorišiko Zvezo g. dr. Dermastia, za Tržaško g. Tul ia! Trsta, in za kranjsko osrednjo zvezo g. Luka Smolnikar,
Dr. Lampe priporoča, da se žel sedaj misli na zimska predavanja. G. Tul iz Trsta priporoča Rafaelovo družbo za izseljence, "Načrt za bodoče delovanje je poldal dr. Krek. O tem še bomo govorili.
Po zborovanju je bila< javna telovadba in ljudska veselica. Od vseh krajev Slovenije ¡p došlo brzo-Javnik pozdravov, meti njimi tudi nrnogo iz Štajerske.
Politični ogled.
—	Haška mirovna konferenca. V Haagu na Nizozemskem obstoji že dalj časa stalna komisija zastopnikov vseh arža\, ki naj bi se dogovorili, kako rešiti preporna vprašanja med raznimi državami brez vojske. Nič ali kolikor mogoče malo vojske, to je njih geslo. Vendar mirovna konferenca doslej ni dosegla svojega namena. Vedno več zastopnikov se odteguje glasovanju. Medtem ko govorijo v Haagu o svetovnem miru, bombardirajo Francozi Kasablanko. Severoameriške države so sedaj predlagale, naj se ustanovi v Haagu stalno in obvezno mednarodno vrhovno sodeče. Temu sodišču se imajo predložiti vsi prepiri med posameznimi državami, katerih diplo-matje sami brez vojske ne morejo rešiti. Kakor bi razsodilo to vrhovno sodišče, temu bi se morale države ukloniti. Sodnikov naj bo 17; kako naj bi se ti izvolili izmed 47 velesil, ameriški zastopnik še ni predlagal. Nemčija in Angleška sta predlogu pritrdili; mnogo držav pa se še ni izreklo. — Ce se bodo države o tem predlogu zedinile, imenovati bomo morali uspeh Eaaške mirovne konference velikanski.
h- Mednarodni položaj, tako se poroča iz diplomatskih" krogovv se je to spomlad zato znatno izboljšal, ker se je cesar Vilhelm nemški spoprijaznil z dejstvom francosko-angleške zveze, kar se sedaj posebno pozna pri maroški zadevi, v kateri Nemčija ne dela več težav. Francosko-angleška zveza sedaj ni več naperjena proti Nemčiji, zato vsaj zdaj maroški nemiri ne bodo zapletli mednarodnega položaja. Drugi uspeh letošnjih vladarskih in minilstrskih sestankov je ta, da se je glede na Macedonijo doseglo ^porazumljenjo med velesilami. Diplomaciji se je tudi posrečilo oustranitl vsa dosedanja nesporazum-Ijenja med Angleško in Rusijo. Angleško-ruska pogodba je sklenjena in dogotovljena stvar.
—	Nagodbena pogajanja med Avstrijo in Ogrsko bodo dogotovljena meseca septembra, tako poročajo Ogri. O tem pa, ali bo Avstrija umaknila svoje zahteve ali Ogrska, doslej še ni nič znanega.
Mala politična naznanila.
Dne 22. avgusta. V Lisaboni na Portugalskem so odkrili zaroto proti kralju. — Italijanski socialdemokraški listi pišejo, da mora biti glavni boj socialdemokracije,; boj proti Kristusovi veri, ker nauk Kristusov docela nasprotuje socialističnemu. — Danes je došel italijanski zunanji minister Tittoni na Sovernik (Semering) k našemu zunanjemu ministru Arentalu. — Japonsko brodovje pride začetkom septembra v Trst. Poveljnik admiral Juin se bo odpeljal v Celovec, predstavit našemu cesarju.-
D n e 2 3. avgusta. Titloni in Arenthal sta ilnela danes na' Severniku dolgo posvetovanje. V vseh (vprašanjih se je doseglo med njiima popolno spora-zumljenje. — Med ruskim vojaštvom v Sibiriji so nastali nemiri. — V Crnigori vre. Dostfdaj so aretirali pet članov bivša skupščine in i8 častnikov, ki so širili revolucijo. Baije namerava knez Nikolaj preklicati ustavo, katero je 1. 1905 podelil stvojemu narodu. V/ tem slučaju se je bati, da izbruhne revolucija.
Dne 2 4. avgusta: Danes je odpotoval italijanski minister Tittoni iz Sovernika v Išl, kjer ga bo sprejel naš cesar v avdfjenci. — V Varšavi na Ruskem so ustrelili revolucionarji inšpektorja železnice Varšave-Dunaj. — Na Ruskem bodo volitve za tretjo dumo dne 28. oktobra. — Dunajski' župan Lu-eger se je povrnil na Dunaj. Stanje se mu je nekoliko zboljšalo.
D n e 2 5. a v g u s ti a. Minister Titloni je bil danes tri četrt ure pri cesarju^ — Danes se je začel v VViirzburgu na Nemškem 54. nemški katoliški shod. IVdeležilo se ga je 300 društev. Vfleležil se ga je tudi ljubljanski knezoškof. — Italijani so v Trstu napadli sprevod Slovencev, ki so korakali k blagoslovljenju zastave društva Ilirije. —i V Zagrebu je danes zborovala hrvatska kmečka stranka. Navzočih, je bilo ftez 2000 kmetov. Govorila sta kmeta Gombovič in> pa Jemri& V resolucijah so zahtevali' kmetje samostojno Hrvaško in ločitev od Ogrske.
D n e 2 6. avgusta. Danes se je začelo v Amsterdamu zborovanje anarhistov. — Saški kralj/ j( danes in jutri na lovu v triglavskem pogorju. — Včeraj se je" vršil v Pečuhu ogrski katoliški shodi pri obili udeležbi.
Nemiri v Maroko.
C a s a b l a n c a, 22. avgusta. Po zadnjem velikem porazu domačinov je pred mestom zavladal mir, razen malih spopadov. Domaiče oblasti so dale po-žgati oni del mesta, ki v njem stanujejo domačini, da jim s tem onemogočijo zavratne napade na Evropejce. Tudi Drude je začel uvidevati, da je njegova vojska premajhna, ako hoče.doseči trajne* uspehe ter uspešno varovati mesto. Zato zahteva novih čet. Do tega koraka so ga pripravile najbrž vesti z 21. t. m„ da iz notranjosti dežele dohajajo k upornikom neprestano Jezdeci in da rodovi pred Casablanco dobivajo redno vojne potrebščine, torej ne mislijo nehati z napadi.
noči od 21. na 22, t. m. so Marokanci zopet neprestano streljali na prednje straže francoske, razpostavljene okolu mesta. Zjutraj zgodaj 52. it. m. so pripluli vojne> ladje, slišavši streljanje, ter £ topovskimi krog-ijami razrušile in požgale na obali ¡vasi in poslopja, l^jer so se uporni domačini skrivali. Njiholvim četam so le malo škodovale, ker so se ustaši umaknili za
griče med mestom in požganimi vasmi. Kmalu potem je isto dopoludne obkolil velik oddelek Arabcev pri-bližavši se (v megli, na konjih mesto ter se vrgel na prednje straže francoske navzlic hudemu ognju Francozov s suhega inj<z vojnih ladij,- Proti njim je odpo-Blal Drude le majhen oddelek, ki' je sovražnika kmalu potisnil nazaj. Toda kmalu se je zopet uredil v bojno vrsto ter zaničujoč smrt, iznova naskočil francoske postojanke, a strašen ogenj iz topov ga je vrgel nazaj« iNastal 'je kratek odmor; čez nekaj časa pa je zopet privihrala čez griče v dolino, kjer je stala francoska pehota, velika četa maroških jezdecev, se je približala na 400 m, potfem pa se odbita umaknila. Napadeno je bilo tuldi zahodno krilo francosko, a brez uspeha^ Sovražnik je bil odbit ter je bežal projti vzhodu. Kr-fvavi prizor je,trajal okolu dve uri.
Uporni^ so proglasili podkralja v mestu Mara-keš Mulejj jflafid-a, brata sedanjega suUajua^ Mulej Abdul-Asis-a, za sultana.. S tem se je vnela v Maroku tudi domača vojska. Novi sultan namerava korakati nad Francoze pri Casablanci z 20000 jezdeci
Casablanca, 23. avg.: General Drude je odposlal oddelek na poizvedbo.- Ko so vojaki hoteli plezati na bližnjo goro, napadel jih je sovražnik, katerega so po kratkem boju napodili. Ranjen je bil en stotnik in šest vojakov.
Fec, 24. avg.: Položaj je tukaj zelo resen. Evropejci bodo danes odpotovali.
Tanger, 25. avg.: Novi sultan je pisal svojemu bratu, naj se odpove prestolu. Novegta sultana Mulej Hafid so pred može jami) (turškimi cerkvami) proglasili za sultana. Vsled tega je brezpomembna pogodba, katero so lansko leto sklenile velevlasti v Algeciras, glasom katere imata skrbeti Francoskain Španska za red v MarokL iii morata imeti v maroških mestih za-* dostno število policajev. Pogodba se je sklenila s starim sultanom, in se no|vemu sultanu ni treba po nji ravnati. Položaj je vedno bolj zapleten.
Casablanca, 26. avg.: General Drude namerava napasti Marokance, ki taborijo blizu mesta. — Iz Evrope še dobi Drude 6000 mož. — Poroča se, da koraka novi sultan z veliko vojsko proti Casablanci.
Razne novice.
*	Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n, dobrotniki in dobrotnice: Ljutomeržani za kruh sv. Antona 2 K; neimenovanja dve klaftri drv; /Ostre Marija, tržanka v Veržeju, 3 K;, neimenovana za kruh sv. Antona 3 K; posojilnica v Slatini 20 Ki; Polanec Fr. na Stanovskem za kruh svj Antona 3 K;bogoslovci v Mariboru 60 K; gostje ob štiridesetletnim g. nadučitelja Rajšpa 24 K 12 v;i Merdved Martin, župnik, 300 K; okrajna hranilnica, JSIovenjgradec 70 K. Vsem dobrotnikom in dobrotni-eam stoteri Bog plati!
*	Duhovniške vesti. Župnijo Sv. Andraž nad Polzelo je dobil č. g. Ivan J o d 1, župnik pri Zg. Svj. Kungotii.
*	Spremembe v štajerski kapucinski provinci^:! P. Eduard Bervar gre iz Lipnice v Gradec kot su-perior. P. Otto Kocjan je prestavljen iz Lipnice v Gorico. — Iz Gorice je prestavljen P. Kamil Požar v Sv. Križ, P. Jožef Lapuh pa priide iz Gorice v iSchwranberg. — Iz Wolfsber(ga sta prestavljena P. Egid Golob v Knittelfeld in P. Tadej Ranftl v Lip-iiico. — Iz Murave* gre P. Sigismund Wagner v Hartberg za gvardijana. — Iz Celovca gre P. Filip Zem-Ijič v Knittelfeld in iz Knittelfelda prildeta P. Leon Crček v Lipnico in P. Ferdinand Stadler v Irdning. — Iz Schvvanberga je prestavljen P. Leopold Mos-brugger v Wolfsberg, iz Irdninga pa P. Wilhelm Èbenberger v Hartberg. — Iz Gradca gre P. Gottfried .v Muravo za gvardijana.
*	Šolskim vodstvom in krasnim šolskim svetom naznanjamo, da se dobijo v trgovini tiskarne sv. Cirila v Mariboru vse tiskovine, ki so ukazane po novem šolskem in učnem redu.
*	Kontrolni zbori. Domobransko ministrstvo je odredilo, da se za tekoče leto opuste kontrolni zborL
*	Evharistični shod se je vršil minoli teden v Ljubljani. Prihodnjo lejto bode slovensko-hrvatski evharistični shod v Spljetu, na kar Že danes opozarjamo Slovence.
*	Zavarovanje proti nimam. Z ozirom na pogosto točo, ki obiskujo naše Spodnje Štajersko, je v: zadnjem zasedanju državnega zbora v imenu Slovenske kmečke zveze govoril poslanec R o š k a r za splošno zavarovanje proti uimam. In že pred leti je stavil član Slovenskega kluba g. poslanec Povše tozadevni predlog v državnem zboru. Sedaj se tudi slovenski liberalni politiki pridružlujejo temu prizadevanju in bivši kandidat na Kranjskem g. GombaC objavlja bodrilen članek, v katerem se izreka za državno zavarovanje.
*	Proti usmiljenim sestram v mariborski bolnišnici je začela hujskati „Marburgerca." Kot vzrok: navaja, da je baje neka sestra prigovarjala prote* stanlovskega bolnika, naj se da krstiti.
*	Sadjarski i in zelenjarski tečaj bo na deželni sadjarski šoli v; Mariboru od 16. do 21. septembra. Podučevalo se bo obiranje, sortüranje, odpošiljanjo, shranjevanje in poraba sadja, potem shranjevanje in ohranjevanje različne zelenjave., Podukbo teoretičen in praktičen. Šolnine ni nikake. Število udeležencev je omejeno na 30. Naznanila sprejema *do 12. septembra ravnateljstvo sadjarske in .vinarske šole v Mariboru*
*	Občni zbor Zveze lavantinskjh dušnih pastirjev in katehetov se bode gotovo vršil dne 4. septembra ob 11, uri v Poljčanah. Na dnevnem redu so vele-tvažne zadeve, na kar se tukaj posebno opozarja. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Zaradi skupnega obeda naj p. t. gospodje pravočasno naznanijo Svojo udeležbo č. g. Alojziju Cilenšeku, župniku v Poljčanah.
*	Tržne vesti. Kakor je prej vladala huda vročina, tako je nastopilo nepričakovano hitro hladno vreme, v mnogih krajih z deževjem. Počasti^ nas pa ni samo hlad, prinesel nam je tudi višje svetovne cene žit. Amerika utemeljuje višje cene z mrazom, ki je pritisnil v Kanadi. V Nemčiji imajo slabo vreme in zato so tudi tukaj cene po 2—3. mark poskočile. Vsled Stalne višje cene v tujini so se dvignile tudi pri nas cene, Cu(dni položaj vlada danes. Sedaj, ko je bila kupčija navadno najbolj živahna, vlada danes čuden mir. Konzum in kupčija na noben načip nočeta dovoliti današnjih, visokih cen in se kupi le najpotrebnejše. Zategadelj promet spi. Cene so tedaj lqi enostranske in se ne opirajo na resnični promet. Konzum pričakuje, da se današnje cene ne bcjdo držale in da bodo padle. Ce se to zgodi, nam bo pokazala bodočnost, ker sklepati se ne da nič. Omeniti le hočemo, da svetuje neki agrarni list kmetovalcem, da naj se ¡požurijo z mlatvijo, da spravijo zrnje prej ko mogoče na trg. Današje cene nudijo lep dobiček in še dalje fčakati s prodajo, je preveč riskirano. Kaktor pravijo uradna ¡poročila, ima Avstrija srednje dobro letino, cene visoke«! Ogrska je seveda letos veliko manj pridelala kot lansko leto, vendar še znaša pšenica čez 32 mil. met. stotov. Kakor smo že omenili, je promet jako neznaten. Tudi terminska kupčija je brez kupcev. Konec tedna nam zopet prinaša nižje svetovne cene in to je začelo vplivati tudi na naš trg, da je postala tendenca mlačne j Sai — Pšenica je brez kupcev, kupi se le najpotrebneše. — Rrž stalna. — Oves je sicer brez konzuma. Početkom todna so bile cene trajne, konec je nekoliko omajan. Oves je dal dobro letino. ,— Turšica sq je začela majati in popuščati. Kaže se, da bomo imeli nad vse dofbro letino. — Moka. Združeni mokarji so potisnili cenr mlinskim iz-Helkom ná jako visoko stopinjo in marsikatera naša gospodinja se z bridkostjo spominja, da je še pred kratkim tisto moko dobila za dobrih 301% ceneje. Oglejmo si pa, kaj da dela trg na debelo. Tudi tukaj vlada velika draginja, zato pa kupci nočejo seči po blagu. Kupcev ni, ker ti čakajo, da mora cena pasti, posebno iinim vrstam. Zato so letos Mlini prünorani, tía delajo z jako skrčenim obratom, kar še ni bilo nikoli kratko po žetvi. Vselej so mlini kratko po žetvi tíelali z vso paro, ,ker so dovažali najlažje in največ žita in ja šia moka hitro izpod rok. Vse čaka na iz-Jxremembe, eni, navzdol, drugi navzgor, torej čakajmo Še mi, morda bomo še res letos jedli ceneji kruh. Promet obsega le nižje vrste pšenične moke. Ržena moka Ima živalmi promet in dosega višje cene. — Otrobi so jako visoki, vendar se nujno zahtevajo za takoj in za pozneje. — Svinjska mast, VkJjub veliki množini svinjine* kljub ameriškemu izvozu, ogrsko blago ne odneha, ampak zahteva visoke cene. — Hmelj. Rastlina se je dobro raz vda, promet neznaten. — Deteljno seme, Kupčija s tem predmetom je jako slaba. Rdeča Jieteljica se kupuje nekoliko za jesen. — Kože. Situaeija je mlačna, vsled tega si prodajalci ne upajo na trg z blagom. Tržne cene nižje kakor navadno v tem času. Konzum v vseh vrstah majhen. — Živina na dunajskem trgu. fTa teden je bil zopet slab za lastnike živine, ker dovedli so veliko živine in vsled tega so cene znatno padle. Posebno Hrvatska in Slavonija je poslala precej več živine. Cene je pa potlačilo tudi dejstvo, da se je znatno manj kupilo za letovišča in provinco. Voli so izgubili do 4 K« Rejenih svinj se je dovedlo jako veliko in so se tudi lahko prodale. In vkljub velikemu dovozu so cene le neznatno izgubile. Suhe svinje so pa v ceni hipoma poskočile do 4 vin. kg. ker se je dovedlo premalo živine.
*	Hmeljarstvo. Hmeljarski konzulent Hoííer pri-priporoča češkimi hmeljarjem, naj čakajo s prodajanjem .hmelja do uveljavljenja; nove hmeljske postave, ker upa, da se boido dale takrat doseči ugodnejše cene, — Zatski hmelt se prodaja že tudi 130 K !za 50 'kg. V Savinjski dolini pa se niti 100 kg tako dragp ne proda. Tukaj se vidi, da judje iin mešetarji krepko 'držijo skupaj! Poslanec Roblek, kje si?' — Zatski hmelj je trpel vsled toče v zaidnjem času in vsled mrzlih noči. — Dobro hmeljsko loto izrabljajo hmeljski mešetarji, da pritiskajo ceno. Veščaki pa izjavljajo, rda mešetarji pretiravajo, kajti četudi je mnogo hmelja, ¡vendar kakovost ni povsod izborna. — V Savinjski dolini se bo letos pridelalo okoli 10.000 stotov goldingaj in okoli 12.000 stotov poznega hmelja. Mešetarji hmeljarjem letos veliko škodujejo. — V Zatcu in Nemških Horšovicah, prirede hmeljsko razstavo« In Savinjsko hmeljarsko društvo?? —r Občinski zastop Eatec je sklenil upliVati na deželni zbor, naj se sklene postava, da smo Zatec pobirati od uvoženega hmelja eno krono davka od 100 kg. Ta sklep je naperjen proti tujemu hmelju in so češki hmeljarji sami vznemirjeni
*	¡Nov list je začel izidajati urednik „Narodnega Lista" g. Vekoslav Spindler za< sviobodno narodno-bapredno (po domače liberalno) srednješolsko dijašt-vo. Imenuje se „Svoboda" Nazore tega dijaštva bomo lahko sedaj spoznali naravnost iz' lista in ne bomo navezani samo na nezanesljiva poročila iz „Skalne kleti." Katoliš^o-narodlie dijake imenuj^ Spindler v imenu svojih varovancev „čfnuhe." Dijaštvo objavlja
tudi svoj program, v katerem izjavlja, da ne bo jemalo katoliško mislečih dijakov v svoje okrilje. No, saj se ¡Jim tudi nihče ne bo ponujal, v tem so lahko pomirjeni. Od svojih tovarišev zahteva liberalno dijaštvo, da vstopijo v Triglav, Suyo in Ilirijo. Ali je g. Spindler postal tudi Sloveniji in Taboru nezvest. Zopet sprememba načel?
*	Zopet osebni napadi. Neumorno delavni podpredsednik S. K. Z. g. Mlakar je na shodih Narodni stranki že pokvaril marsikateri uspeh in za to seveda ni ljubljenec te stranke. Po stari narvjadi ga je „Narodni List" začel nesramno osebno napadati, kar kaže o veliki posurovelosti Narodne stranke v vseh slojih.
*	Gospodarsko edinstvo in celjska Zadružna zveza. „Domovina" očita vikarju Gorišeku, da hoče razdreti gospodarsko edinstvo na Spodnjem Stajer-Uem. |Naj vzamejo ¡gospodje uradniki zadnfjt letopis cedjr ske Zadružne zveze v roke in tam bodo našli, da je bilo kpncem leta 1905. na Štajerskem 47 zadrug pri celjski Zadružni zvezi, 52, tedaj večina pa pri drugih zvezah. Edinstva tedaj ne bo celjski vikar razprl, ker jeibilo že davno razdrto.
*	„Domovina" ali1 „Konsumovina." „Domovina" vedno naprej govori o konsumih. Ako Kmečka zveza kje ustanovi posojilnico, piše „Domovina" o konsum-nem društvu. Gg. pri „Domovini" in celjski Zadružni zvezi ne vedo razločevati posojilnic od konsumov. ,Ker so „Domovini" konsumi tako prirastli k srcu, bi jo bilo dobro prekrstiti v „Konsumovino" ali kratko ionsum.
*	Laško kmetijsko društvo in konsorcij „Domovine." Kmetijsko društvo ni nobenega kmeta) pokopalo, kakor trdi „Domovina", pač pa je marsikateri gospod, ki sedi v konsorciju „Domovine" z dragimi pravdami in tožbami pokopal nebroj kmetov* V. konsorciju so gospodje, ki so z žalskq pivo.amo spravili vse delničarje v nc-rečo.
*	Drž. posl. Ježovnik na izleta. V nedeljo dne 1. septembrq je napovedala pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu shod Narodna stranka, na katerega je koman-dirala nedelavnega Ježovnika; ta hoče neki poročati, ,da se izogiblje najvažnejših sej v državni zbornici, kadar se razpravljajo kmečka vprašanja, ker jih dobro ne razume. Dalje želi tu@i državni poslanec po vblitvah svetu pojasniti, zakaj da se je njegova celjska stranka posluževala pri volitvah pijanih nevolil-cev, ki so strahovali poštene, miroljubne kmete. Kateri kmetje niso njega volili, itak ne smejo na shod; državni poslanec je neki naravnost rekel v Šaleški dolini kmetu, ki ga je prosil kot poslanca pomoči v nujni zadevi, naj gre k gospodu kaplJanu, ker kmet ni volil njega, ampak Robiča.
*	Rodoljubno delo „Domovine." Jako zmeden Članek „Domovine" pod naslovom „Maribor" se bavi z našimi razmerami v mestu. Seveda je jako duhovit in popolen, ker je v prvi polovici povzet iz vseh nemških listov; v drugi polovici je pa narekovano navodilo, kako bi morala delovati dr. Korošec in dr. Verr stovšek. Spretni žurnalist celjske klepetulje bi pravo zadel, če bi bil namesto teh' dveh gospodov navedel feospode odvetnike, koncipijente in druge prvake; toda teh se nikar ne loti, saj tí gredo tupatam V Narodni dom politiko vganjati k vrčku piva; tu se najbolj rešujejo vsa narodnostna vprašanja; to je brez dvojbe in se ne sme oporekati! Toda brez Šale; od-feihdob hočemo radi mariborskih razmer govoriti mi resno besedo, naj se pa zahvalijo g. dr. Rosina in drugovi svojim slabim zagovornikom celjskih listov, če zve svet marsikatero stran pravega njihovega rodoljubnega dela. Mi najbolj Čutimo, da je nujna potreba, da bi delali zlasti v Mariboru vsi sloji skupno,'da t>i< se kaj doseglo. Toda neodkritpst, s katero se nastopa zahrbtno, ne dopušča skupnega delovanja. iJe-Ii bilo častno od nekaterih članov mariborskega Sokola, da so se branili nastopiti pri veliki slavnosti v prid družbe sv. Cirila in Metoda radi tega, ker je bil v pripravljalnem/ odboru g. dr. Verstovšek? Odgovor hočemo, g. starosta! Omenimo še pa, da so še isti mesec, ko so ruvali proti njemu, prišli k dr. Ver-/stovšku, o katerem vemo, da je najboii vnet za pravo sokolstvo in je tudi o nastopu mariborskega Sokola poročal v našem listu s posebno laskavimi besedami, prosit mesečne podpornine. S takimi možmi potem naj skupna delujemo! Članek nadalje posebno poudarja, da bi bilo treba v Marihoru bolj demokratičnega izobraževalnega društva; zakaj se ne lotijo ti gospodje prvaki takega/ dela? Le naprej, mi bodemo vse take korake podpirali. Ledino sta začela orati le dr. Verstovšek in dr. Korošec, ki sta priredila! že vsak lopo Obiskan shod slovenskega delavstva. Pokazala sta s tem, da je mogoče delo z delavsko organizacijo, tolda izogibati se ni potreba delavcem. !Pri teh dveh prilikah smo vidoli prvič delavce1 v Narodnem domu; toda mislite, da je gospodom politikom okrog vrčkov ta začetek všeč, — kaj) še. Oni smatrajo to za narodno delo, da so zopet zares lepo zborovanje slovenskega delavstva smešili in grdo zasramovali v „Do-jnovini. To dejstvo kaže pač jaeno, da so ti veliki Rodoljubi le širokoustneži, ki hočejo s takimi napadi prikriti svojo lenobo, brezbrižnost in nezmožnost za javno delo. Na druge neosnovane napade ne bodemo odgovarjali v
* Ornigova pridiga. Ako marsikateri ptujski meščani cel božji dan nimajo drugjega dela nego da hodijo na sprehod in iz gostilno v gostilno, ako po zimi hodijo v južne kraje, da se tam po cele mesece grejejo na toplem solncu, ako po leti odbežijo v hladilne toplice in letovišča, potem je to vse prav. Mo-
ščan je pač meščan! Kmet pa se naj ubija cel dan od ranega jutra do poznega večera, naj dela noč in dan kot črna živina, in če si le eno prosto urico privošči, potem ga že vidijo meščani kot lenuha, postopača. Tako so posebno hudi na romanje! Kmet si na romanjih nekoliko telesno odpočije, vidi nove kraje in ljudi, zraven pa se pokloni tudi svojemu Stvarniku. Meščani potujejo po cele mesece, kdo bi torej naj bil zaviden kmetu majhnega romarskega potovanja? Toda čujte, kako pridiga Ornigov list „Stajerc" slovenskim kmetom v tem oziru: „Na božji pot hodijo zdaj ljudje . . . tisto lenobo in post o p a n j e !z same pobožnosti ne moremo videti. Vse kar je prav, — ali ako vidimo cele vrste mladih, krepkih oseb, ki potujejo po svetu, medtem ko jih čaka doma delo, (Ornig še za nobenega ni nič opravil, in vendar delo ni zaostalo! Opom. ured.), ki zapravljajo denar . , . Najsvetejša dolžnost človeka je delo in začetek vsega slabega je lenoba! Kako velikansko škodo trpi kmet vsled romanja!" Ornigov list jo res lep prijatelj našega kmečkega ljudstva. Tako grdo ne piše noben nemški brezver-sk! list!
*	Slovenska kmečka zveza ima svoje pristaše v vsaki vasi na Spodnjem Štajerskem in zato je tudi dolžnost poslancev Slovenske kmečke zveze, da, hodijo k svojim pristašem, kjerkoli se nahajajo, poročat o položaju v državnem zboru. To dolžnost so naši poslanci že dosedaj izvrševali in jo bodo še tudi v bodoče, naj potem „Narodni List" imenuje to postopanje „Iopovsko* ali pa poslancem v milih besedah odsvetuje, da, ne hodijo več v Ježovnik^v in Rob-Iekov okraj.
*	General dr.Kukovec so na Ponikvi, v Volilnem okraju dr. Korošca, izdali povelje, da poslanci Slovenske kmečke zveze no smejo hoditi v druge volilne okraje govorit nego v svoje. Seveda generalu dr. Kukovcu in njegovim oprodom pa je prosta pot po celein Spodnjem Štajerskem! Ker pa še general Kukovec nimajo v Kmečki zvezi nič govoriti, na njihovo povelje ne bo nihče se oziral! Zdi se nam, da se bojite naših poslancev! Mi se vaših ne bojimo!
*	Učiteljska mesta. V Radečah je razpisano nadučiteljsko mesto (III. pl. r.). Prošnje do 30i sept. — Razpisana so def. ali prov. učit. mesta: v Bučah, Št. Peter pod Sv. gorami (III» pl. r.), pri Sv. Antonu v sevniškem okraju (II. pl. r,), v Rajhenburgu (III. pl, r.). Prošnje do 22. sept.
Mariborski okraj.
m Mariborski porotniki za porotno zasedanje, ki se začne'dne 16. sept.: Glavni porotniki: Franc Auer, dimnikar; Primož Ballon, hišni posestnik; A. Fabian, gostilničar; Jan. Gruber, usnjar; Ernest Grund, kavarnar; Jan. Košar, hišni posestnik; Fr, Leinsdhitz, trgovec; vsi v Mariboru; Fr. Baumann, posestnik v Dobrenju; Karl Wodenik, gostilničar v Rošpahu; Gašpar Lambrecht, posestnik v Kumenu; Mih. Zink, posestnik v St. Lovrencu pri Mariboru; Alojz Pšunder, posestnik v Radvanju; Janez Vouk, trgovec v Peklu; Fr. Mlakar, veleposestnik v Hoš-nici; Anton Hrastnik, usnjar na Gornji Polsklavi; Gašper Berghaus, mesar; Franc Jellitsch, trgovec; Jan. Luttenberger, hišni posestnik; Kajetan Murko, trgovec, in Franc Potočnik, usnjar, vsi v? Ptuju4, A. Potočnik, posestnikfv Kozmincih; Jožef Musek, oskrbnik; Murko Bauer, gostilničar v Ormožu; Ivan Erjavec, notarijatski urafdnik; Jožef Novak, usnjar, oba v Ljutomeru; Franc Horvat, trgoveo v Hercogovšaku; Rihard Sonns, posestnik v Breznu; Frame Skacedo-nik, posestnik v Spodnji Gortini; Zanez Höbling, ekonom na Muti;, Fn Germuth, gostilničar v Mara-bergu; Andrej Habermann, sedlar,; Ferd. Kisslinger, posestnik v Marnbergu; Maks Hodi, posestnik v Sp. Vižingi; Eduard Solero, trgovec v Ribnici in Valentin Urm, posestnik v Mariboru. Nadomestni porotniki: Franc Öhm, posestnik; Gvildo Paternoli, zasebni bradnik; Seb. Scherer, trgovec s perutnino; Jurij Stern, kovaški mojster; Anton Strableg, trgovec; E. Tisso, gostilničar; Jurij Welle, hišni posestnik in J. Zahradnik, brivec, vsi v Mariboru.
m Okrajni zastop slovenjbistriški. Cesar je potrdil izvolitev notarja WiesthaJerja za načelnika in Versolattija za podnačelnika okrajnega zastopa.
m Pozor, kmetje! Vojaško oskrbovališče v Mariboru kupi od pridelovalcev od 1. sept. t- 1- naprej sledeče: 1000 .q rži, 3000 ovsa, 2000 q sena, 1000 q slame za steljo, 700 q slame za postelje, Natanjčne določbe se izvejo pri oskrbovališču ustmeno ali pa pismeno.
m Iz maščevanja. Mariborski kamnosek Fayer je 17. t. m. odpovedal pomočnikoma Martinu in pa Francu Leskovar iz Majšperga. Kot vzrok odpovedi sta1 smatrala, da ju je zatožil njiju tovariš Welt. Zato sta ga drugi dan v delavnici njapadla in nevarno ranila. Tudi Weltov prijatelj Ban je dobil več ran z železnim drogom. Pri napadu jima je pomagal pomočnik Čuden. Napadalce je policija takoj zaprla.
m Ponesrečila se je 20. t. m. žen& mesarja Reismana iz Maribora blizu Sv. Marjete ob Pesn., ko se je peljala na svoje posestvo v Jarenini. Kor se je zavora pri vozu pokvarila, se jo začel voz nar vzdol kotatb Gospa je skočila iz voza in padla tako nesrečno, da je nezavestna obležala. Zdravniki dvomijo, da bi okrevala.
m PoHtično društvo za Ienarški okraj priredi pri Sv. Lenartu v Slovj gor. politični shod v nedeljo
29. avgusta 1907.
BCO.VHN8KI DOSROUSEi
Stran 5,
1. septembra ob 3. uri popoldne: Govori drž. poslanec Rjoškar. Prijatelji Kmečke zveze, vsi na shod, da slišimo, pa se tudi pomenimo eno in drugo! :
m Svinjska kuga. Pri posestniku Irgoliču v Slov. Bistrici ste zboleli minoli teden Idve svinji. Jed-na je* takoj crknila, drugo so pa prej zaklali. Komisija je spoznala, da ste svinji) imeli svinjsko kugo. ¿Oblasti so takoj vse potrebno ukrenile, Ida se ta nevarna bolezen ne razširi. 1
m Jarenina. FortŠritlarska večina našega kraj-nega šolskega sveta je želela in hotela zelo fortšrit-larskega nadučiteija. Dobila ga'je. A zdaj — čujte in strmite — ga ne mara, ker je vendiar preveč fortšrit-lih.(Celo izvanredno lortšritlarskif načelnifcReininger je proti novemu nadučitelju. Bojimo sev da bo postal Reir ninger klerikalni nazadnjak. Potem pa je kmalu konec sveta.
m Y Studencih pri Maribora priredi tamošnje izobraževalno društvo dne 1. septembra ob 8. popoldne v gostilni g. Leskošeka veselico. Odbor uljudno vabi k obilni udeležbi.
m Zg. Polskava. Dne 1. sept. se vrši v Hermanovih prostorih velika ljudska veselica v prid revni šolski mladini z mnogovrstnim sporedom.
m Bralno draitvo pri St. Barbari pri Maribora priredi v nedeljo dne 8. septembra t. 1. v šolski sobi šaloigro „Trije tički", Zadetek po večemicah. Vstopnina 15-80 kr. stojišča oziroma sedišča. ¿isti dobiček je namenjen za nakup novih knjig. Po predstavi je prosta zabava, petje, žaljiva pošta, boj s korijandoli itd. v gostilni pri g. Janezu Sabedar.
m Izkaz daroT za Buško kočo do 18. avgusta. Gospod Jožef Melzer, steklar v Mariboru 18 krožnikov. Gospod Dragotin Srigelj, velepos. in lesotržec v Rušah l1/, m* desak. Gospod Ivan Lamprecht ml., fotograf ▼ Karčevini 40 K, gospa Marija Winterberger-jeva v Trstu 7 K, gospod Anton Šantel, c. kr. šolski svetnik v Gorici 4 K, gospod Franc Pišek, državni poslanec v Hotinji vasi 4 K, gospod Anton Kebi. velepos. in lesotržec v Borovnici 10 K, gospod Jožef Hal-legger, tovarnar v Moravskem Schonbsrgu 2 mizna prta, 6 otirač, 6 brisalk: gospa Sernc-eva v Rušah 12 žlic, nožev in vilic, gospa Alojzija •Glassr-jeva v Rušah 12 žlic, nožev in vilic, gospa Ivana Sernc-eva v RuSah 6 kavinih skudtlc in 6 kavinih žlic, gospa Marija Gloser-jeva 3 postelrgake, gospa Reza Stani-jeva v Rušah 12 krožnikov, gospa Marija Sernc-eva v Kraljevacu na Ogerskem 10 K, gospa Marija No-vak-ova v Rušah 12 E, gspdč. Micka Nosak-ova razne igralne karte, gospa Marija Jng-ova 10 K, gospa Anastazija Pinterič-eva 12 K, gospa Jul{jana Mule-jeva ▼ Rušah 10 K, gspdč. Micka Mule-jeva t Rušah € kavinih skudelc, gspdč. Ančka Mule-jeva v Rušah kavin stroj, gspdč. Mima Bajc-eva t RuSah 6 kavinih skudelie, gspdč. Lizika Mule-jeva <v Rušah 12 žlic, nožev in vilic, gspdč. Micka Senekovič-eva 12 krožnikov, gospod N. Tisovec e. kr. stražmojster v Rušah 5 K, gospod Hinko Dobnik velepos. v Zrečah 2 K, gospod Jožef Lamprecht, c. kr. oradnik na Dunaju 1 K, goBpa Julčka Svigelj-nova v Rušah, kavin mlin, 2 kuhinjska noža in kuhinjske vilice, gospa Linika Oswald-ova na Smolniku 2 laborja, gospod Pavel G laser, c. kr. poštni uradnik v Gradcu 2 E, gospod Anton Godec, učit. v Ltmbahu 2 kuhalni ponvi. Slavno društvo „Die Naturfreunde* v Mariboru 20 E.
Podpisano društvo izreka vsem darovalcem prisrčno zahvalo ter se priporoča i« drugim svojim prijateljem! Planinski pozdrav! Podrav-ska podružnica slov. plan. društva v Rulah, 29. vel. srpana 1907.
Ptujski okraj.
P! Sv. Miklavž pri Ormožu. Preteklo nedeljo dne 155. t. m. je predaval v našem bralnem društvu odposlanec K. S. Z. za Štajersko dr. Kovačič, profesor iz Maribora. Veselili smo se predavanja, dokaz temu |e, da se nas je zbralo okrog sto mladeničev in mož. Blizu (ive uri nam je govoril o domači zgodovini in o zgodovini kmeta ten nam pokazal, kako je kmet iz grajščakovega sužnja postal njegov najemnik in iz bajemnika prost, samsvoj gospodar! Prisrčno se zahvaljujemo gospodu doktorju za izvrstno predavanje in ga prosimo, naj le vsako leto vsaj enkrat pride z enako vrednim predavanjem! Bralno društvo nam pa kakor čujjetao ponuja na malo mašo novo zabavo, baje gledališčno igro, tudi takrat bomo prišli, da si ogledamo in navdušimo za dobro stvar!
p Konknrz je napovedal trgovec Tombah vi St IVidu pri Ptuju.
p Obrtniki ptujskega okraja. Dne 5. septembra se vrši volitev volilnih mož za pridobninsko komisijo IV. razred, sodnijski okraj Ptuj dežela. Vsak, ki želi, da mu bode pridobninski davek pravično odmerjen, naj zapiše na molilni listek sledeča imenari Brenčič ¡Janez, mlinar, Gernci; Cizerl Jožef, gostilničar, Mez-jgovci; Grahar Janez, gostilničar, Hajdina; Potrč Janez, pek, Vintarovci; Samperl Janez, gostilničar, Spuhlja; Turkuš Janez, usnjar, Lešje; Zorko Vinko, trgovec, Vitomarci; Koser Franc, gostilničar, Juršin-■ci; Korenjak Martin, gostilničar, Bukovci; Hamer-S|ak Franc, tesarski mojster, Kicar; Bohak Anton, fcevljar, Krčovina P.; Arnuga Anton* čevljar, Nova ves P.; Valič Jf.kob, gostilničar, Borovci; Goričan Matija, agent, Sikole; T oš Tomaž, gostilničar, Dre-betincr; Kostanjovea, Anton, trgotvec, Možkajnci; Bez-jak Ignac, kolar, Krčovina P.; Ropič Jožef, mlinar,. Zagorci; Murkovič Tomaž, gostilničar, Zavrač; Za-goršek Anton, trgovec,' Dornova; Bračič Franc, gostilničar, Nova ves P.; Mčirčinko Franc, gostilničar, ¡Nova ves P.; Brmež Janez, igostilničar, Budina; Horvat Jožef, trgovec* Gorišenciv Klemenčič Anton, trgovec, Drstenik; Strelec Franc, gostilničar, Bukovci; Sori Franc, gostilničar, Polenšak; Zorko Anton, - trgovec, Hajdina; Simonič Janez, kolar, Brstje; Horvat Franc, gostilničar, Trnovska ves; Kegl Franc, trgovec, Budina; Vrabič Ignac, trgovec, Stoperci; Rercher Anton, mesar* Cirkulane; Mahorič Urban, gostilničar, Jiršovci; Lorber Jurij, gostilničar, Na-raple; Golob Jakob, gostilničar; Zlatoliče; Krefl Jan,., gostilničar, Grajena; Maučič Filip, gostilničar, Nova cerkev; Rižnar Jožef, gostilničar, Jurovec; Brumen 'Jožef, kovač, Rogoznica; Gojkovič Anton, kamnosek, Podlož.
p Bralno društvo pri .St. Miklavžu prt Ormožu priredi dne 8. septembra glsdaliiko igro „Crevljar*.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Sestanek slovenskih katoliških abi-turijentov je dal nekemu mlademu, finemu gospodeku, ki si gotovo domisljuje, da je kot preizkušena luč na političnem nebu poklican, razsvetliti v; svojih počitnicah tudi ljutomardke razmere, a revče ne spozna, da so se mu aj vročih dneh brez dela precej omehčali možgani v liberalno-modri glavici, temu, pravim, je dal sestanek povod, da se je žrtvoval za slovenski narod, namočil svoje pero in jako dobrohotno napadel zlasti ljutomerske gg. kapedane, osohito se je obrnil proti menL Njegovi člančiči v „Domovini" kažejo tako otročje-plitvo nezrelost, da bi bilo pod častjo moža, ž njim se poizkušati. Zato izjavim le-to: Z nali.čnico se skriti za plot in blato metati na ljudi, ki se brez naličja boraijo za svoje vzore in hodijo mirno in pre-mtšljono svojo pot, to je otročje, pobalinsko, četudi se gospodeku dozdeva orjaški politični činr „Domovina*, ki je sprejela te dopise, se je postavila s tem na neverjetno nizko stališče, obenem pa opravičila moj nastop, da sem ji v dveh brailnih društvih dal slovo, Menda se pač nihče ne bo našel, ki bi zagovarjal ntedolžho „Domovino." — Ljutomer, dne 27. avgusta 1907. Jan. Ev. Kociper, kaplan.
1 Iz Slov. goric.; V nedieljo 25. t, ¡m. narediva s tovarišem izlet k Sv. Ani na Krembergu. Bil je krasen dan,nič manj krasna bila je igra Gar-cija Moreno, katero je ta dan predstavljalo tamošnje društvo. Vsa čast diletanltom, ki so se toliko trudili. Po dokončani igri se podava midva in še dva tovariša v bližnjo gostilno, da si nekoliko ohladimo žejo. Komaj se vsedemo, začnejo štirje blizu sedeči možaki zabavljati čez bralna društva in čez duhovnike. Ne mislite, da so to bili kbki vročekrvni fantje, kaj še! To so bili odrasli možjje, katerim je „Stajerc" evangelij. Ali ni boljše, če je človek pri bralnem društvu in se udeleži njenih! prireditev, kakor pa, če posedava cele dneve po gostilnah, zapravlja denar, drtigi dan pa je nesposoben za delo. Ali ni so duhovniki naši prijatelji? Ali niso iz naše sredine, iz naše krvi? Kdo bode vas psovalce na poslednjo uro pripravljal, ako ne duhovnik? Ko gre kak pijanec ponoči iz gostilni in plesi&ča, tedaj ni vera v nevarnosti, le kar je verskega, kar je narodnega, to vam je trn jv peti. To je sad „Star jerca.w
I Nemščina Stajercljancev. V začetku tega meseca je bila v nekem kraju (ime še sedaj zamolčimo) komisija zaradi neke meje. Neki Stajercijanec se je hotel pred okrajnim sodnikom postaviti s svojo nemščino in je odgovoril: „A bos du pecirksrihtar, di maine meja get in dize miiačln bis maine vrbačn."5 Sodnika je silil smeh, vendar ga resno vpraša: Kako Vi morete s tem doka&ati, kje gre Vaša meja? In mož se na to odreže: „A bos du pecirksrihtar, ih hop ain hundert pri čin." Žalostna smešnica!
1 Ljutomer. Deček samomorilec* Pod tem naslovom je prinesla zadnjaštevilka „Slov. Gospodarja" vest, da se je v ljutomerski župniji poskusil obesiti neki (?) deček. Ker je prerezal vrv, je baje bežal v neko grabo, si vrgel ramo iz sklepa ten ondi umrl. — Slučajno sem se mudil v Mariboru in čital to žalostno novico. Tem bolj me je presenetila, ker sem mislil, da bi ta deček utegnil biti moj učenec Samo-umor malega dečka je pač nekaj nenavadnega. KaJj takega se lahko pripeti v kakem mestu, kjer se že nežna mladina zastruplja in .pokvarja. Toda med našim dobrim in vernim slovenskim ljudstvom na kmetih kaj takega vendar ni mogoče! Zato me je užalila ta novica. Ko sem prišel domov, sem poizvedoval na Vse strani, pa o samoumoru kakega dečka m\ ni vedel nikdo nič povedati. Tudi nobeden deček ni bil pokopan v. tem času. Toliko na ljubo resnici in dobremu imenu ljutomerskih Župljanov. Ognjeslav Skam-lec, katehet deške šole v Ljutomeru. Opomba uredništva: Mi smo to vest povzeli iz drugih litetov.
1 Ljutomer. Nikakor ni naš namen odgovarjati na dopise v „Narodnem Listu" in „Domovini* glede sestanka katoliških abiturijentov; Vsi' ti dopisi zna-Čijo že sami ob sebi neolikanost, nezrelost, nevednost in podlost vsem znanega dopisnika, da se jih mora sramovati' celo vsak trezno misleč liberalec. Dalje se nam ne zdi vredno dokazati, kdo razdvoji tukaj Slovenstvo, saj ogromna večina res zavednih narodnjakov predobro ve, — kako in kedaj se je začelo odvračati ljudi» — posebno mladi naraščaj od svoje vere, — oziroma cepiti v mladini takozvana napredna načela, — recte brezverstvo. Besede: brezvestno po-Cetje klerikalnih mogotcev, so pa, naravnost povedano, taka budalost, da ni treba daljnega razmotrivanja-Kaj je brezvestno? Ce se katoliki poštenjaki zbirajo? Ali Imajo to pravico samo brezverniki framazoni?! Klerikalni mogotci! Torej smo le mogočni in mero-0ajni', ali ne ? Protestiramo le zoper sledeče trditve v Narodnem Listu" št. 37, glaseč se: 1. Prišlo jih je kakih 40. 2. Ubožci niso mogli dobiti prenočišč. 3. V boljših' slovenskih hišah niso hoteli nijkogar sprejeti. Stanovanj ni manjkalo, lahko bi jih prenočilo tudi 300. Ce bi jih pa bilo le 40, kakor laže dopisnik, potem bi bili lahko postavili vsaki osebi salon na razpolago. Verni katoličani smo in spoštujemo zato vemo in pridno se učeče dijake; v čast smo si šteli, da smo imeli priložnot, skazovati ravno temu, vsega spoštovanja vrednemu dijaštvu gostoijubnost. Kedo hoče in še upa trditi, da tu navedene narodno hišo, oziroma njih gospodarji in gospodinje, niso ugledni, niso pošteni, oziroma da ne zaslužijo bilti imenovane boljše
ugledne hiše? Župnišče, Bratuša Marija, Dijak Fric, Ivančič Nina, Razlag Eriia, velezaslužni učiteljici, kateri delujeta ?,e nad 30. let požrtvovalno v prid naši'mladini, Jurša Gera, Kulio/ee,. veleposestnik, Mu-rat Josip, Ozmec Janez, Postružnik Marija, velepo-sestnica, Pauša Jožefa in Ana, Rajh Alojz, občinski odbornik, Rajh Jakob,. Skuhala Peter, župnik, Smodiš Josip, občinski odbornik, Stajnko Franc, Skr-lec Henrijeta, Vaupotič Ivan, Vovk Katarina, Zacherl Franc, učitelj, Zemljič Frilc. Ta občno znana imena v dokaz, kako lažnjiva je gori omenjena trditev v „Narodnem Listu".
1 Vojaško veteransko drnštvo prt Svetinjah priredi v nedeljo dne 1. septembra t. 1. v prid ponesrečenih in bolnih društvenikov tombolo v gostilni gospoda Antona Ficka na Eamenščaku pri Ljutomera. Začetek ob pol 4 uri popoldne. E mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
Slovenjgraski okraj.
s Bralno društvo Št. Ilj pri Velenja priredi v nedeljo, dne 1. septembra veselico pri g. Ivan Kranjca s sodelovanjem škalskega tamburaškega zbora. Igrali se bode veseloigri: „Pri gospodi* in „Vaški skopuh. Po igri prosta zabava. E obilni udeležbi vabi odbor.
Konjiški okraj.
k Vitanje. Dne 7* t m. smo pokopali ob obilni udeležbi Matevža Poklič, ki je nad 50 let zvesto opravljal mežnarsko službo pri tukajšnih dveh cerkvah. Rajjni je bil rojen 1. 1823. Svoje otroke je skrbno vzgojil. Zadnja leta je preživel pri svoji snehi vdovi. Pred tremi leti je dobil zaslužni križec za 40-Iefno zvesto službovanje. Sveti mu večnia luč!
k Konjice. O naši ozkotirni železnici bi bilo dobro enkrat nekaj povedati! v premislek slavni železniški upravi. Vozijo namreč vlaki, kakor se jim zdi, enkrat imajo zamudo, drugokrat pridejo prehitro. Zamud bi jim ne zamerili, ker morajo čakati v Poljčanah na vlake glavne proge južne železnice, a da pridejo na različne postaje 5—10 minut prehitro, kakor n. pr. zadnjo nedeljo popoldan!, to nikakor ni v redu, ker potem občinstvo vlak zamudi. Vsemogočna gospoda na tej železnici sta glavni sprevodnik iin' „Bahnmeister." Prvi je do Nemcev, boljše nem-čurjefv nad vse prijazen, a Slovencev tudi iz boljših stanov ne upošteva. Tudi politično delovati se ta mož čuti poklicanega, kakor je pokazal n£i Kresni-kovem volilnem shodu pri Andredeliiu, kjer je klical slovenskim kmetom, pristašem Slovenske kmečki zveze, da se jih mora „ausišmeisen." Bahnmeister pa ima vse senožetl ob progji v zakupu, ter si dela s tem ogromni dobiček, železnici pa škodo. Posušeno seno vozi namreč na železniških vozičkih, ter tako trosi seme po progi, da je potem cela proga kakor goščava, ki jo je treba večkrat opleti. Ali bi ne bilo boljše!, da bi so trava prodala na dražbi posameznem kmetom, ter Bi ne bilo treba sena po progi voziti ? Potem pa, če le kaka krava ob času paše stopi na železniški svet. je že „Bahnmeister" tu in nar znani dotičnega, da je kaznovan. Posestniki konjiškega okraja morajo ali vsaj morali so doplačevati k primanjkljaju, ki ga ima ta železnica, a koristi od nje imajo drugi. Ce to ne bo zadostovalo, izprego-vorlmo prihodnjič natančneje. — Umrl je tu pretekli teden g. davkar Aleksander Otto, ki je bil, dasi Nemec, prijazen in postrežljiv tudi v uradu, kar se pa o drugih mlajših davkarskih uradnikov ne more reči. V prihodnje bomo naprosili našega g. poslanca, da bo gospodom pripomogel do spoznanja, da so uradniki zaradi strank tu in ne narobe. Čudno to, v skoraj izključno slovenskem okraju konjiškem, skoraj sami c. kr. nemški uradniki. Eep kraj je, a domačini so tudi radi v lepih slovenskih krajih. Gg. poslanci, pozor tudi v tej zadevi!
k Bezina pri Konjicah. Nalezljiva bolezen Škr-Iatioa se je pokazala tudi pri n(as in sploh v konjiški okolici. C. kr. okrajno glavarstvo je storilo vse potrebi*} korake, ter je tudi okoliško šolo žo v soboto zaključilo. Tudi cerkveno predstojništvo je oznanilo, da se za časa boleizni ne bodo obhajale večje pobožnosti in v tem času navadno procesije, da se tako bolezen ne bode razširjala,
Celjski okraj.
o Izobraževalno društvo v Celju; priredi prihodnjo nedeljo popoldno ob treh, to je 1. septembra, predavanje v svojih prostorih. Govoril bo g. dr. Slavič o temelju človeške družbe.
c Premiranje živine v Laškem se bo vršilo dne 3, septembra. Pripeljejo se naj biki, krave in telice murodolskega plemena Za premiranje je na razpolago 1370 K. Pripeljejo se tudi lahko svinje, veliko bele pasme, za katere je na razpolago 220 K za premiranje,
c Gornjigrad. Umrl je Jakob Ogradi, brat preč. g opata v Celju in oče č, g. kaplana Ogra-.ctija. Naj v miru počiva !i'
c Vransko. Tu je umrl za pljučnico Franc Zgank. Bil je dolgo let marljiv cerkovnik, vesten knjižničar v izobraževalnem društvu. Sveti mu večna luč!
c Volitve v pridobninsko komisijo« Dne 3. septembra (v torek) s« bodo vršile volitve volilnih mož
za pridobninsko komisijo v tretjem razredu in sicer Efa celjski sodni okraj na inšpektoratu Celje, Ring-Btrasse 12, II. nadstropje, od 9.-12^ dopoldne in od 8.-6. popoldne. Od zaupnih mož v tretjem razredu postavljeni kandidatje so: Franc Cernovšek, pek in gostilničar v St. Juriju ob juž. žel»., Ferdinand Golo-jgranc, zidarski mojster V Gaberju; Virant Franc, gostilničar v Žalcu. Dne 4. septembra se bodo pa vr-Eile volitve volilnih mož v IV< razredu tudi za celjski sodni okraj, na inšpektoratu. Oti zaupnih mož postavljeni kandidatje so: rAlojz Sribar, gostilničar, Dobrtešaves; Fugina Lovro, trgovec, Zgornje Gru-Sovlje; Štefan Guzelj, gostilničar, Griže; Voh Franc, čevljar, Žalec; Susteričf Franc, čevljar, Žalec; Miha !A.rlič, trgovec, Socka; Fran Majcen, mlinarr Socka; Rudolf Dobo|višek, gostilničar, St. Jurij ob juž. žel.; Eretnik Jože, stavitelj mlinov, Podgorje; Resnik,Jan., mlinar, Kasaze, Božnik Štefan, krojač, Dobrna; Con-fidenti Fran, gostilničar,, Savodno; Fazarinc Anton, gostilničar, (Ostrožno; Miloš Jarmovič, trgovec, Sve-telka; Alfons Sket, trgovec, Marija Dobje; Dominik Bezenšek, gostilničar v Stražici pri! Frfankolovem; Štefan Jtakob, gostilničar v Loki pri Frankolovem; Martin Stainer, gostilničar, Gotovlje; Fran Malgaj, trgovec, Gotovlje; Vinko Vabič, trgovec, Žalec; A. Klinar, gostilničar, Svetina; Bikošek Mihja, lastnik žage, Gradišče, občina Skofjavas; Anton Fazarinc, gostilničar, Trnovlje; Podgoršek Jože, gostilničar, [Podgrad; /Mastnak Jakob, gostilničar, Lokarje; Jan. Frlež, mlinar, Repno* občina St. Jurij okolica; Fran Kompolšek, gostilničar, St. Lovrenc pofd Prožinom; jTIorijan Sribar, kovač v Spodnji Hudinji; Franc Grilec, lesni trgovec, Gaberje;, Cajner Janez,, gostilničar, Latkova ves; Alojz Kupec, mlinar, St. Lovrenc pri Prebolda; Sušterič Jože, krčmar, Teharje; Stojan Martin, mizar, Teharje; Matej Reher,, mlinar, fVelika Pirešica; Josip Lipuš, gostilničar, Ivenca pri (Višnji vasi; dr. Branko Žižek, zdravnik, Vojnik; ¡Uratarič Ivan, krojač, Vojnik: Kari Zagode, sedlar, Vojnik; Samec Franc, gostilničar, Ložnica;i Matija Kranjc, mesar, Žalec; Alojz Suler, gostilničar v Grižah; Kari Zupane, gostilničar, Sv. Primož. Voli se osebno pri inšpektoratu, kakor uvcfdoma omenjamo, (ali se pa pošlje z imeni volilnih mož izpolnjeno glasovnico na inšpektorat s sledečim naslovom: C. kr. Volilnemu komisarju za volitve v pridobninsko komisijo, Celje, Ringstrasse 12, IIV nadstr. Glasovnico mora podpisati volilec sam. Pismo mora biti» frankirano Jznamkovano). Glasovnici se mora pridjati tudi volilna legitimacija. Podpisano glasovnipo z legitimacijo vred se lahko pošlje tudi v pisarno dr. Josipu Ser-nec, odvetniku v Celju, kjer se dajejo tudi vsa pojasnila. Dne 3. septembra se bo vršila na c. kr. davkariji v Smarji volitev 1 volilnega moža v pridobninsko komisijo v IIL razredu. Novi kandidat je dr. Josip Georg, odvetnik v Smarji. Dne 4. septembra pa se bo (pršila ravnotam volitev 10 volilnih mož vi IV. razr. Naši kandidatje so: dr. Josiip Rakež, zdravnik, Šmarje; Jože Cakš, sedlar, Šmarje;, Baštevc Anton, krč-marvBelem; Ig. KrušiČ, miizar, Šmarje; Fl. Goleš, ikrčmar pri Sv. Vidu; Jurij Lesjak, krčmar na Slivnici; Voga Franc, krčmar in trgovec. Grobelno; Stupioa Anton, trgovec, Šmarje; Lindič Franc, sedlar, St. Vid; Skale Mihael, čevjjar, Mala Pristova, okolica Šmarje.
c Celjska okolica. Sedaj smo učakali, česar so se štajerski Slovenci že dolgo bali. Mladi celjski doh-tarji so zajahali staro kljuse spufani liberalizem, verski in gospodarski. Kar nemški meščani že zametu-jejo m nemški kmetje zaničujejo, to bi naj slovenski Jnnetje pobirali. Sklenili so, v vsaki župniji, ki šteje taad 1000 duš, ustanoviti ofd njih zavisno posojilnico in bralno društvo ali kaj podobnega. Tako upajo po svojih listih kmečko ljudstvo zbegati in svoji liberalni Stranki pridobiti. V nedeljo, 11. avgusta t. 1. so pri-Sahali v Novoeerkev, pa so jo zamudili. Sest ur poprej so namreč Novocerkovčani že osnovali svojo Hranilnico in posojilnico. Načelnik je č. g^ kanonik dr. L. Gregorec, njegov namestnik Matevž Sip, udje načelstva: Alojzij Gobec, Franor Janknvič, Matevž Eilih, Andrej Matek in č. g. kaplan Luskar; računski pregledovalec: župan g* Jan. Pintar; njegov namestnik Jakob Padar. Nevoljni se podajo celjski doh-tarji v Razdel k Janku. Voditelja sta bila neizogibni Lipuš in dr. Žižek mlajši. Tam so pivcem priporočali osnovati bralno društvo,' katerega je pa le za liberalne liste treba, Povdarjali so, da naj kmet tudi takšne liste čita, da bo bolj razsvitljen, n. pr. celjsko „Domovilno" (ta je nedavno učila, da katoliška cerkev ni edino prava), „Slovenski Narod", Narodni List" in menda v sili, zlasti ob volitvah, ostudni ptujski „Stajerc." Toda vse kaže,1 da iz tega bralnega društva ne bo nič. Prav, saj vsaJc veren kristjan dobro ve, kaj je hudič Evi rekel,zastran prepovedanega iadu: Ne bosta umrla ne, ako ga jesta, marveč se vama bodo oči odprle. Protikatoliški listi niso za naše katoliško ljudstvo.
c Katoliško bralno druitvo pri St. Jnrjn ob ]už. žel. priredi v nedeljo dne 1. septembra v novem poslopju na Kakovčetem veliko veselico s petjem, tamburanjem, z dvema gledališkima predstavama ter sreiolovom povodom petletnice ob pol 4. uri popoldne. K obilni ude-leibi vabi odbor.
c Gornjlgrad. Ustanovni shod bralnega in izobraževalnega društva v Gorn.jemgiada, bo v nedelo, 4ne 1. septembra 1907 ob 11. uri predpoldne takoj po drugem o ravilu v farovžu. Govoril bode g. državni poslanec dr. Anton Komš^c. Pridite v obilnem Številu I
je bil 1. junija 1850. v Zavrču, Posvečen 22. julija 1878. služboval je kot kaplan v Konjicah, v Skalah, Laškem, na Ponikvi, v Trbovljah, drugič v, Laškem trgu in v Šmarju pri Jelšah, od koder je nastopil župnijo Pišece 12. oktobra 1890., katero je ostavil 30. aprila 1906. R. i. p.!
b Iz Zabokovja' nad Sevnico. Cudnfc sanje. Kdor količkaj probira kak časnik, gotovo ve, da še feefdanjemu državnemu zboru niti na misel ni prišlo, |da bi sklepal o duhovniških plačah. A uradni pot — tajnik v Zabukovju g. Alič — vendar govori, da je državni poslanec g. dr. Benkovič že duhovnikom plače zvišati. Čudno! Tolike oblasti in spretnosti niti mi tnismo pripisovali dr. Benkofviču, ko smo ga volili. Ce bo kak; gospod uradnik ali kak g. učitelj dobil starostno (doklado, bodete pa najbrže dolžili g. Ježovnika «— ali koga — da mu je plačo zvišaL G. Alič, je tako 'govorjenje premišljeno ?
Drobtinice.
d Drobne vesti. Sneg je zapadel dne 21. t. m.
po koroških, Štajerskih in kranjskih planinah, — Velika sleparsfcva pri oproščevanju vojaške službe so ] razkrili v Torontalskem komitatu na Ogrskem. Žu-i panijski zdravnik, občinski notar in vojaški zdravnik so delovali sporazumno. V šestih letih so proglasili I pri vojaških naborih nad 300 bogatih kmečkih sinov ; za nesposobne ter so dobiji za to visoko podkupnino. I — V vasi Kale v; Dalmaciji je na semnju hotel neki i kmet razorožiti orožnika. Napadenemu je prišel na I pomoč postajevodja, ki je razparal kmetu z bajonetom irebuh. Oče tega kmeta, 801etni! starček, je napadel postajevodja, ki pa je tudi njega z bajonetom smrtno ranil. Mladi kmet je umrl na potu v bolnišnico. Va-ščani so se hoteli naci orožnikoma maščevati ter so ju znova napadli.) Pri tem sta orožnika ranila še 8 oseb. — Kolera je začela razsajati po kitajskih in japonskih obmorskih mestih. — Avstrijske tovarne za jeklo so sklenile zvezo. — Osepnice se širijo po Dunaju.* — Pri državni železnici v Galiciji so prišli na sled velikim goljufijam. Za 60.000 K ponarejenega denarja je izdal tigovec v Rudoifsheimu pri Dunaju !Josw Dohnal, predan so mu mogli priti na slefd. Izdeloval je že deset let srebrni denar. — Pri neki veselici na hotelskem vrtu v Njujorkui so se stepli gostje in natakarji. Gostov je bilo blizu 10,000, natakarjev pa S00. Natakarji so se» branili z noži in vilicami. Mnogo oseh je bilo smrtno, nad 500 pa lahko ranjenih.
d Čuden pojav zastrupljenja. Čuden slučaj za-strupljenja krvi se je pripetil v. Allegheny, Pa. Perica Mary Coffers je svoje čevlje namazala s črnilom, ki ga rabijo za znamovanja perila. Nekoliko dni pozneje je s strahom opazila, da post^ajo njene noge modro črne in da se ta barva polagoma razširja po celem telesu. Ko ji je pa končno to prišlo na vrat in glavo, je šla obupana k zdravniku. Ta dognal, da se je črnilo vsesalo v kri, ki je strup raznesla po vsem telesu.-	t	-t:-, «M
d Kako hitro leti lastovica? V Antverpnu so vlovili lastovico, ki je gnezdila pod streho ter jo odnesli v 235 km oddaljeni Compiegne. Tam so jo izpustili z nekaterimi golobi-pismonoši. To se je zgodilo ob en četrt na osem zjutraj. Dočim so golobi nekaj časa krožili v zraku, preden so našli smer, je lastovica takoj švignila v smeri proti Antverpnu ter bila ob 8. uri 23 minut že v svojem gnezdu v Antverpnu. Preletela je potemtakem 235 km y eni uri in 8 minnt, 201 km v 1 uri. Prvi golob je priletel v Ant-verpen šele ob polu 12. uri.
d Otrok s 4000 Iranki. Pred malo časom se je ustavil pred hišo nekega pastirja ob veliki cesti, ki vodi od Houdona na Francoskem, avtomobil. Iz njega je izstopil neki gospod iri dal past|irjevi hčerki nekako šatuljo, rekoč, da se ne bo nikdar kesala, ker je vzela šatuljo. Nato je vstopil zopet v svoj voz in se odpeljal. Ko se je deklica zavedla in ni bilo videti avtomobila, je odprla šatuljo in našla v njej otroka in/ zraven na perilu Štiri bankovce po tisoč frankov.
Brežiški okraj.
Književnost.
b Umrl je 27. avgusta na Vidmu ob Savi vpokojeni župnik iz Pišec, č. g. Jožef Pohl. Rojen
§ Liturgika. Katoliška liturgilka za šolski in domači pouk. Spisal J. Kavčič, c. kr. profesor v Mariboru, izišla je v drugem natisu. Visoko ministrstvo za bogočastje in pouk in preČ, lavantinski ordinarijat sta jo potrdila kot učno knjigo za srednje šole.. Druga izdaja ima kot dodatek vzore sv. mašo za praznik presv. ReŠnjega Telesa v slovenskem in latinskem jeziku in liturgične slike na dvanajsterih tablah. Ker so v knjigi zbrani vsi potrebni nauki o kar toliški službi božji ter so važneji po večjem tisku ločeni od manj važnih v malem tisku, bo knjiga dobro služila (katenetom in učencenu Sicer pa bi bilo želeti, da bi večja liturgična knjiga bila v vsaki krščanski hiši, da bi se iz nje učili otroci in odrasli spoznavati lepoto katoliške božje službe. Imenovana knjiga se •dobi v tiskarni sv, Cirila v Mariboru, vezano po 2 K, po pošti 20 v več.
Narodno gospodarstvo.
g Strigalica ali uholaz je žuželka, od katere
imajo ljudje razne, čeprav neopravičene predsodke, In jo na vse načine preganjajo. In vendarle je ta živalica bolj koristna kakor škodljiva, najmanj pa še
nevarna. Strigalica je ponočnjak, Iki vedno stika, zlasti po ličinkah, bubah, raznih škodljivih mrčesih in je posebno v vinogradih radi tega zelo koristna« Zlasti v bližini kislega črvička, katerega zasleduje, se jo pogostoma najde. Ona uniči njegove bube tudi na nedostopnih krajih, kakor v razpoklinah kolov itd., kamor druge koristne živali, n, pr. tiči, ne mo-t rejo. Priporočalo bi se torej, zlasti na vrtih, kjen znajo štrigalice včasih malo škoditi, te živalice v podstavljene kepice lesene volne loviti in jih v vinogradih izpustiti«
Najnovejše novice.
Ruška koča se otvori dne 8. septembra^
Okrajni zastoj) gornjeradgonski. Pri včerajšni volitvi načelništva bil je izvoljen g. Anton Trstenjak, župan v Ivanjcih za načelnika, in g. Jakob Zemljič, Občinski svetovalec v Radencih, za<i njegovega namestnika. V! odbor pa slefdeči gg.: Jože Veberič, občinski predstojnik v Boračovi; Ivan Kunce, župnik pri Sv. Juriju; Jože Skrlec, veleposestnik, Gornje-Radgona; Jakob Zemljič v Radencih. I£ veleposestva g. V. Steinbrenner, oskrbnik, Negova,. in kot veleindu-strijec virilist g. Fr. Zangl, gostilničar, Gornja-Rad-gona. Nasprotniki, videč, da so v manjšini, so zmetali puške v koruzo in niso prišli k volitvi).
Osebne vesti. Listi poročajo, da ostane državni pravnik dr. Bayer v Celju. — Poštar Anton Sehe! v Grobelnem jei prestavljen v Laški trg. — Sodna kanc-listar Konrad Breznik v Celju in Josip Bogovič,v Gornji Radgoni sta imenovana za sodna oficijala.
Sladko krmo kupuje v celifh vagonih „Hrvat-sko-slov. gospodarsko društvo v Zagrebu". Ponudbe se naj pošljejo naravnost.
Pozop!
Naročnike „Slovenskega Gospodarja", ki so dobili opomin, prosimo, da kmala pošljejo naročnino, da jim ni treba y začetkn septembra ustaviti lista.
UpravniStvo Slov. Gospodarja.
Listnica uredništva.
Gornja Radgona: Smo že imeli prej članek! — Celje: Za Vransko .došlo prepozno! — Gaberje: Bomo porabili] Hvala za pozdrave! — Crnova: Hvala za svarilo! Pozdrave! — Manula: Nekaj bodemo že porabili! Pozdrave! — Sv. Jakob, Poiališče, Slovenjgradec, Vojnik: Prihodnjič! — Dobje pri Planini in Planina: V zadnjem tronutlra m» še morali odložiti za prih štev.!
Gradec Dunaj
Loterijske številke.
Dne 24. avgusta 1907.
30 83 3 14 82 27
76 85
64 73
Tržne cene
v Mariboru od 24. avgusta 1907
Živila
100 kg
Pšenica . . .
rž.....
ječmen . . . . oves . . . . koruza . . . . proso . . . .
ajda.....
seno.....
slama . . . .
fižola . . .	.
grah . . .	.
leča . . .	.
krompir . .	,
sir ....	, surovo maslo
maslo . . .	.
špeh, svež .	,
zelje, kislo .	.
repa, kiBla .	.
mleko . . . . smetana, sladka kisla .
selje . . . . jajce . . . .
Ikg
1 lit.
100 glav
1 kom.
od
K h
21 17 17 16 14 17 20
60
50
do
R h
Zalivala.
Dne 5. avgusta t. 1. uničil nama je po>.ar poslopja, katera sva imela zavarovana pri „Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani". Cenitev škode vršila se je takoj na licu mesta in zavarovalnica nama je tudi takoj izplačala vso odškodnino do zadnjega vinarja.
Vsled kulantnega postopanja zavarovalnice štejeva si v dolžnost izreči ji javno zahvalo in to edii o domačo za-zarovalnico vsakemn najtoi>leje priporočati.
V Bodkovci pri Juršincih. dne 7 avgusta 1907.
Franc in Marija Vufcina mp.
Jurij Golob, mp. priča,
MALA OZNANILA.
Vsak» b*Md» sten« a vin.
TI inserati m spejmejo samo proti predplačilu. — Pri vprašanjih = na npravništvo M mora priloiid znamka za odgovor. =====
Da se T naje« pekarija in trgovina t okolici Maribora. Naslov pri upravništvu.	576 (2- 1)
Viničar se sprejme, kateri si lahko svoje živino redi, 4-5 glav. (prednost ima, kateri murne delo amerikanskega nasada) na slemena pri Blažu Urbas Selnica ob Dravi.P__581 (2-1)
Izjava, Jaz podpisani prekličem vse žaljive besede, katere sem očital nepremišljeno v poštnih zadevah, o velespoštovani gospej c. kr. poštarici v Rečici na Paki. Tem potom prosim omenjeno odpuščanja in ob enem zahvalim, da ie odstopila od sodnijske kazni. Franc Jama.	582 (1-1)
Mesarskega učenca sprejme g. Reisman Friederich, Koroška cesta 31. 66. Maribor._679 (1)
Priden fant, kateri se hoče kro-jaitva učiti, se sprejme takoj pri A. Kossar, krojaču, Stolni trg 5 Maribor.	575 (3—1)
Gostilno čes ulico v bližini kake tovarne prevzame v najem. Kdo pove upravniitvo. 677 (3—1)
Proia se lepo posestvo, 4 njive travnik, hiša zraven cerkve pri Ptuju. Naslov pri npravniitvu.
578 (2-1)_
Vač lepili hrastov je na prodaj po zmerni ceni. Kupci naj se kmalu oglasijo pri Janezu Minih v Krčevini, pošta Vurberk.
580 (2—1)
min na tri tečaje z velikim no-vozidanim gosp. poslopjem, vse zidano in z opeko krito, potem velik ribnik, kjer se lahko veliko z ribarstvom peča, posestvo meri z vodo okoli 27 oralov. Drugo so večina travniki, nekaj gozda, dve njive, vse pri okrajni cesti v lepili Slov. goricah. Primerno bi bilo tudi za žago, ker v bližini ni nobene žage. Mlin pa je itak z delom obložen. Cena 20.000 kron. Pojasnila daje Feliks Cuček, mlinar, Gorna Voličina poita Sv. Lenart v Slov. gor.
574 (2-1)_
Sa župniiče visoko v gorah se išče oseba, ki zna kuhati in vse
sama opravka. Nastop takoj. Mesečno 14 kron. Pismene ponudbe ee naslov* A. B. C. št. 28. Pošta Muta-IIohenmauten-Štajersko.
587 (1-1)_
IfOTOiIdana hiša, pet sob, tri kuhinje, velika klet, perilna kuhinja in hlev, se po ceni proda. Maribor, Oberrotweinerstrasse št. 84.
559 (3—8)
Lepo posestvo, 12 oralov, obstoji iz 8 oralov sadonosnika, 1 oral novega nasada, travnika in rodovitne njive z mlekarskim gospodarstvom, v bližini Maribora, se zaradi selitve proda. Naslov v apravništvu.	556 (5—3)
Prllnl delavci se sprejmejo vsak tas proti visoki plači pri Šaleškem premogovniku v Velenju oziroma v Skalah, ležečem ob železnici Celje—Spod. Dravograd. Stanovanja so na razpolago. 445 (10—9)
Arinllrano posestvo v Jarenini z gospodarskim poslopjem vse z opeko krito, njiva, lep sadonosnik in studenec. Na zelo prijaznem kraju, 5 minut od cerkve. Več se izve pri Antonu Pavalec mizarju r Jarenini
Itaapllje is kavčuka, modele za predtiikarije, izdelke po ceni Karol Karner, zlatar In graver v Mariboru, Gosposka ulica št 15.
Priden Tinlčar se sprejme na viničar yo v Sausalu pri Upnici. Pogoji dobri. Rudolf Kapaun, Graz, Leitnergasse 4. 562 (2—2)
Tinlčar s 5 ali 6 delavskimi močmi proti dobremn plačilu pri g. Rihart Ogrizek, Leitersberg pri Mariboru.	567 (8—2)
Lepo posestvo pri Zgornji Kun-goti v Gaju štev. 48, obsega 6 oralov jd na prodaj. Pojasnila pri g. Zverlin v Tegetthoffovi ulici 30 Maribor.	568 (8—2)
Vinogradniki pozor! Vinske sode že rabljene vsake velikosti v dobrem stanu priporoča Jožef Hvaleč, sodar v Mariboru, Reiserstr. št. 8.	565 (8—2)
Posestvo se proda v Studencih pri Mariboru, 4 sobe, 4 kuhinje, 8 kleti, vodnjak, gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanu; sadni vrt, lepe brajde, travnik in polje, vse pri hramu meri 2 orala. Več pove Franc Čeri t, Lembaška cesta štev. 71.	372 (16-12)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦m»
Držala za časopise priporoča sL društvam v vseh velikosti P. Ko-stič v Celja	343
KKKHKKKKKK
Sprejme se stalno sposoben in samostojen prirejevalec zgornjega usnja. Janez Runeš, Maribor.
648 (8-8)
Po ceni se prodajo: 8 novi lahki enovprežni vozovi, 2 zvožena lahka dvovprežna voza, 1 kučir-voz, 1 ko-leaejj, 1 krit voz. — Popravili vsake vrste se izvršijo solidno in po ceni. Henrik Krivanek, kolar, sedlar in pleskar v Mariboru, So-fienplatz; v gradu. 496 (6-6)
nnnnnnnnn*
Kovaškega pomočnika in nčenca
sprejme Alojz Kores, kovač v Mariboru, Koroška ulica 84. 571 (8-2)
Posestvo, ki obsega 13 oralov zemlje, hiša, hlevi, sadonosnik, vi-nograd z amerikanskimi trtami zasajen, lepi travniki, polje, gozd, vse v lepi legi, se proda: Vukov-ski dol štev. 33, pošta Jarenina. 569 (8-1)
Odda se takoj slniba organista
v Remšniku. Prednost imajo sam-
ski rokodelci.
572 (3—2)
Takoj se sprejme pri Sv. Barbari v Halozah organist in meinar. Organist mora biti cecilijanec in tenorist jter oženjen. Dohodki so dobri. Ztli sc, da se osebno predstavi. Cerkveno predstojniitro.
573 (8-1)
Motor za plin, 6 konj. moči, telo dobro ohranjen se po ceni proda pri Karlu Sinkovič, ključavničarski mojster v Mariboru. 876
perufninarjll
P A TilVT A j«ni8D0 sredstvo,
X -iVUlILil. ozdravi vsako perutnino, ki obeša perutnice, je dris-ljava, ima zapečene zadke in vam včasih zalega do zadnjega komada pogine. — Pošljite 85, 55 ali p» 100 vin. naprej in naročite Palm« z navodilom poštnine prosto. I. E. W ei x 1, tičjeklajni preparati Maribor, Sofljin trg S.
Gostilno se išče v najem ali v nakup, takoj kupim eno manjšo tigovino. Ponudbe na F. Lipovec Vogričovci pri Ljntomeru. 561 (8—2)
Učenca z dobrimi spričevali sprejme takoj v svojo trgovino g. Franc Korošec v Gornji Radgoni. 589 (1)
Zelo debro idoča trgovina z mešanim blagom tik romarske cerkve na Slov. Štajerskem se zaradi bolezni odda v najem na 5 let. Več pove uredništvo.	584 (3—1)
Dva krojaška pomočnika se sprejmeta na stalno delo pri Alojziju Hoffmann, Deutsch-Feistritz bei Peggau.	591 (2—1).
Ena prodajalka in ena učenka
zmožni slovenskega in nemškega jezika se sprejmete pri g. K. Zamolo v Framu, trgovina z mešanim blagom.	586 (8—1)
Knpitl želim dva že rabljena, vendar v dobrem stanu ohranjena ostra kamena, kojih vak meri 36 colov v premeru in približno 6—8 colov v visokosti Znata biti tudi različna, vendar pa ostra. Rabil bi njiju za luščenje bučnic. Fran Schlosser, Sv. Barbara pri Mariboru.	585 (2—1)
Slnžba organista in cerkovnika
pri romarski cerkvi v Puščavi je razpisana. Prednost imajo ceci-lijanci in rokodelci. 600 (3—1)
Organist ki opravlja ob enem službo cerkovnika, se spregme s 15. septembrom t. 1. pri sv. Flo-rijanu blizu Rogatca. Lahko je cženien ali samec. Vešč kakega primernega rokodelstva ima prednost. Plača po dogovoru. Cerkveno predstojništvo Sv. Florijan pri Rogaču dne 25. avgusta 1907
595 (1-1)
Iijava. Podpisani izjavljam, da so besede, katere sem govoril o gdč. Vočnik učitelj, v Št Rupertu v Slov. gor. neresnične in jih javno prekličem. Jan. Kmetič, šol. nač. 603 (1-1)
Gostilna z prostorom lesne trgovine, zraven potrebne sobe, se da v najem ali proda s 1. oktobrom. Gostilna dobro idoča, železniška postaja, na 8 stranski cesti, zavezana z 39 oralov polja gozda in travnikov. Cena po dogovoru. Kje pove upravništvo. _ 5S6 (3—1)
■ajarja s 1. novembrom za Ja renino išče baron Twikel, Maribor. 599 (2—1)
V najem se išče dobro idoča pekarija, ponudbe naj se pošiljajo na Franc Sotošek, post. restante Koprivnica št. 29 f ri Rajhenburgu Štajersko, do 30. septembra. _294 (3-1)
Harmonika
nova, hromatična, domačega sistema, elegantnega dela, se odda po nizki ceni. Naslov pri upravništvu. 598 (3—1)
Dva dijaka
se sprejmeta na hrano in stanovanje pri krščanski rodbini v Mariboru. Gerichtshof-gasse št. 30. — Čedna in zračna soba s posebnim vhodom.	583 (3—1)
Izjava.
Podpisana Marija Nemec, šivilja v Šalencih, obžalujem da sem Lizo Kšela, posestnico in njeno hčerko Jozefo Kšela, obe iz Šalinec, pismeno in ustmeno na nedopustno podel način žalila, prosim obedve za javno odpuščenje in se njima odkritosrčno zahvalim za prizanešeno sodnijsko kazen. Tudi se obvežem plačati vse stroške. 597 (1—1) Marija Nemec.
Zahvala.
Požar mi je dne 26. julija hram, pohištvo in gospodarsko pripravo uničil. Bil sem zavarovan, a pog ^dba se je že pred dvema mescema razveljavila, ker nisem zavarovalnine plačal ; tudi nisem imel pravice do odškodnine. Ogersko-francozka zavarovalna delniš. družba : „Franco Hongroise" mi je pa vendar na zelo knlantni način povzročeno škodo izplačala. Za ta velikodušen čin se tem potom prisrčno zahvaljujem ter to družbo vsakemu naj-topleje priporočam. Lukavški vrh pri Negovi,
dne 24. avgusta 1907. Mihael Lukman, 1. r. Jože Klemenčič 1. r.
svedoka. 593 (1—1) Jakob Šiško 1. r.
Zahvala.
Povodom smrti moje ljhbe, nepozabne soproge
gospe
Terezije Kopic
ao mi došli od vseh strani dokazi prisrčnega sočutja. Za iste kakor za mnoge poklonjene krasne vence in šopke, izrekam najtoplejšo hvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki eo tako mnogobrojno prihiteli od b'izn in daleč, da spremijo rajnko na zadnji poti. Posebno se še zahvaljujem za vdeležbo pri pogrebu preč. duhovščini, g. pevcem za ganljive nagrobnice, ljubim koleginjam in kolegom iz Sv. Lenarta in sosednih šol, slavni čitalnici, g. županu Sedminekn, njegovim svetovalcem, c. kr. sodn., davč. in privatnim uradnikom, g. zdravnikoma, fin. straži, žandarmariji, in končno vsem takajšnim damam in gospodom.
St. Lenart ▼ SIot. gor., dne 23. avg. 1907. 601 (1—1)	Kopifc, nadnfi.
Posojilnica pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
vabi na
občni zbor
ki se vrši dne 6. septembra 1907 ob 10 ari predpoldan
v zadružnih prostorih s sledečim dnevnim redom:
1. Prečitanje revizijskega poročila „Zadružne zveze v Celju". 2. Volitev novega načelstva, računskega pregle-dovalca in njegovega namestnika. 3. Raznoterosti.
N&četatvo.
Izjava.
Z ozirom na izjavo g. V, Kronvogl v št. 40 „Slov. Gosp." z dne 16. augusta 1907 izjavim sledeče: g. V Kron-vogl-nu sem res govoril one stvari o Fr. Kramberger, ¿in sicer popolnoma trezen, ne pa kakor sem pri obravnavi rekel pija®: g. V. Kronvogl je torej v tej stvari popolnoma nedolžen, zahvalim se mu, da ne nostopi proti meni poti tožbe, in mu rade volje povrnem vse stroške, kakor sva se to pogovorila med pričami. 592 (1-1)_F. Krajnc.
«:«««»»»
Pristopajte h Kmečki zvezi!
*:«»:i»w»
i
Karol Kocijančič
kamnoseški mojster
MARIBOR, samo Schillerstrasse 25.
izdeluje altarje, prižnice, podobe in vsa druga stav-binska dela iz kamna, žrfi, spomenike itd.
Zaloga Ugotovljenih nagrobnih spo-456	menikov.
kotlar
Ptuj, Poštna ulica, stsus in MARIBOR, Kaserngnsse št. 13
priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in najboljše brlzgalnlee, pri katerih jamči za dobro in trpežno delo. Popravki vsak« vrste ceno ln hitro. Kspajem stari bikcr, cink ln mesing po »aJbolJSl eenl.
Karol Sinkovič,
ključavničar in izdelovatelj motorjev in strojev
Ji ari bar, fuflfjntsr 9.
Ker postaja bencin vedno dražji, so najboljši za industrijo in poljedelstvo
Climase Bohsel-mofotji
pri katerih stane ena konjska moč za eno uro 1'/« do 2 */» vinarja. Ti motorji se lahko ogledajo v teku pri meni.
Karol Sinkovič,
876 10-9	zastopnik Climase Boksal-motorjev.
Sim^mmmmm^mmmmm^
Zahtevajte brezplačno
*
m *
maj veliki cenik z slikami od rasnih ur, zlatnine in srebrnine.
Mihael Jlger-jev sin
MARIBOR, Poštne ulice pooblaščeal izvedenec
Roskopfova remonter ura z švicarskim Anker 5 kron.
Fina srebrna remonter ura K 7"60; ista z
dvojnim pokrovom K H'50. Kar ni po godu se lahko zaneaja ali pa vrnem denar.;
i* *

Med. univ.
dr. Alojzij Kraigher
uljudno naznanja,	665 (5_2>
da se je naselil kot praktični zdravnik pri
Sv. Trojici v Slow. gor.
kjer ordinira v hiši gospe Resinsky.
efranc Morošec
trgovina z železom in mešanim blagom
r imov. Mudi/oni
pri Škerlecu
priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev z zlatimi napisi, tudi kotle, štedilnike, železne reči vsake vrste, barv, lakov, karbolineum, veliko zalogo cementnih izdelkov,
vse po najnižji ceni in solidni postrežbi. 588 (1)
Slovenski fotograf
Wiljem $>ifi o 0ejju
naznanja,	602 (1—1)
da je ob priliki blagoslovljenja zvonov na gori Oljski naredil več slik, in prodaja iste: manjše po 3 K, večje
po 4 K.
Istočasno se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih razglednic.
Stran &
SUnVHKSKI GDSROnSB,
29. avgusta 1907¿
Pozor!
Za jesen!
Pozor!
Priporočam slavnemu občinstvu največjo zalogo ravno na novo došle volne za ženske obleke, kakor tudi veliko izbiro suknja za možke.
Razven tega tudi največja izbira izgotovljenih oblek za moške in fante, svilenih in volnenih robcev, predpasnikov, ter perila za ženske in moške, kravate itd. po najnižji ceni.
Postrežba točna in strogo solidna.
E. ŠEPEO,
trgovina z manufakturnim in konfekcijskim blagom.
MARIBOR,
BupgpIatZ 2.	Grajski trg 2.
Maribor |\fl. Bcrddjs Sofijin trg
trgovina s špecerijskim blagom in semeni priporoča:
Ia Barthelnovo apno za poltlaj«, brusne in mlinske kamne vsake velikosti.
Kupuje lepo pšenico po najvišji ceni.
^ cniojz Sket f
pozlntor Maribor, Stolni trg 5
M priporoia iastiti duhooUmi in slavnemu obtinstont o it-vrlevanje vse» v to streho spa-
dajoéih del in popravil.
&_¿
Restavracija .Narodni dom'
v Maribora
priporoča sortirana vina dr. TnrnerJa, esoblto čisti muškat v steklenicah, Zadravčev ijutemeržan, dr. Stuhefiev haložan i. dr. ^ Piva: bodljevliko Id ob veselicah tudi akcijsko laško. = Kuhinja sano s svežini jedili. 0 petkih In postnih dneh morske ribe.
Trgovina z železnlno
Jos. Prstec
Maribor, Tržaška oesin 7
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega orodja u rokoéeifí. vse vrste ieleziine, traven«, koče:., peči, vodovodne íaprave itd. Pm laid in Bomas cement, apio IbL Vse po najniijl ceni!
Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da; sem od gospoda Talenta, Melje št. 12 prevzel
trgovino s premogom o in raznimi
za kurjavo, ter bodem vodil isto pod mojim imenom naprej.
Potrudil se bodem, cenjenim odjemalcem vedno le najboljše postreči, ter se priporočam k obilnemu obisku. S spoštovanjem
Ivan Kovačlč;
trgovina s premogom in drvami, Melje 12. (Mellingerstr. 12.)
Priporočam tudi razne vrate vina na malo in veliko posebno rudečega in belega Bizeljčana po najnižji ceni. Prodaja: Augasse št. 15.
t*
Fozor, kupovale!!
t
i
Jožef Ulaga
v Mariboru, Tegethofova oesta 21.
priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo manafaktarnega blaga, kakor: flie volnene obleke za spomlad mki barv«, velikansko izbiro lepili svilenih robcev in predpasnikov. Dalje priporoča tadl jako dobro modno snkno za moške obleke. Vsakovrstne preproge, odeje in rjahe, platno za perilo, moške in ženske irajee ter sploh vse najrazličnejše perilo. — Vse po lajailji eeill
Vsled ugodnega nakupa blaga mi je mogoče prodajati blago 10% cenejše kakor drugod.

„Prl sv. Jožefu'
t
Tovarna za glinske izdelke
= v Raoju	—
izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznano najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno druge strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeko,
plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni. • Zaloga tudi r Mariboru, Cesarska oesta, pri kamenarju A, Salser-Ju, •
Hora trgovina i lesom ln premogom
IYAN LAMPRECHT
MARIBOR, Karčovina 138
ob glavni cesti, za gostilno Taferne.
Prodaja vseh vrat lesa, drv In premoga.
Gene zmerne, postrežba točna.
Špecerijska trgovina
cM. Vertnik
Maribor, Koroška cesta št. 9
priporoča svojo veliko zalogo Špecerijskega blaga ter različnega vina in piva, igernja itd. Velika naloga premoga in drv.
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
t-1.....v Ljubljani »/v».....* "i
DriDoroča svoje	»'
—v Ljubljani —
priporoča svoje
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
>iomn»>i
1
Zaloga pohištva
Franca pleferšek.
M njim cenjenim odjemalcem i naznanjam, da se preselim v Koroško ulico št. 10 in prosim tudi na novem mestu za cenjeno zaupanje.
Nova trgovina
Mahoric & Šelige
• Ptuj C
nasproti pošte In gostilne VraSkt
priporočata slav. občinstvu svojo najnovejšo zalogo mannfakter-aega blaga ter vabita k obilnosis obiska.
POSOJILNICA
-^
V MARIBORU
ustanovljena I. 1882. —— ♦ ♦ ♦
(sT
šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri in pol milijona kron. — Stanje posojil: tri milijone kron. — Stanje rezervnih fondov in za dobrodelne
namene: 325.000 kron.
Obrestna mera za hranilne vloge: 4% ™ 4 Vi°/o- — Obrestna
mera za posojila: 5%i 5'/«% za hipotekami, 6°/« za osebni kredit. Rentnl davek plačuje posojilnica za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog pripisuje]« se glavnici poluletno brez posebnega naročila.
Pisarna je v „Narodnem domu".
Uradoje se v torkih, sredah, četrtkih in sobotah dopoludne, izvzemši praznike.
FELIKS ROP
manufakturna trgovina v Mariboru ^
Grajski trg št. 5.
priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga za moške in ženske obleke, vsakovrstnega finega perila, predpasnikov, žepnih robcev, naglavnih rut, nogavic itd.
Zaloga sobnih preprog, potna in posteljna ogrinjala. Najnižje cenel	Postrežba točna!
** ******************
Alojzij Finter	i
trgovina pri farni cerkvi v Slov.	1 Blstrlol (podružnica na Gor. Bistrici)
priporoča celemu okrsju različna	'.
semena: detelj no, travno itd., galico,	:
ličjr trske iz gum\ja, lopate, kose,	i
brizg&lnice, Toni. žlindro, železo ter	j
vsakovi st. druge reči po najnižji ceni.	;
ANTON VIHER
stavbeni in umetni mizar
Hengasse i MsribOP Hengasse i
(v lastni h i S i)
prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši o najkrajšem času po konkurenčnih cenah.
Priporom se tudi v izdelovanje šolskih in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov.
Delavnica : Hengasse 4.
Prodaja pohiátva:
Na novem trgu, Freuhausgasse 1.
Kapljice za želodčni krč.
Stane ena steklenica 50 vinarjev.
p. prull, mestna lekarna pri c
MARIBOR, Glavni trg št. 15.
Žganje proti trganju.
Prav dobro mazilo pri prehlajenj u v zglobih in udih. Cena 1 K.
kr. orlu
2ja.ii te-va.3 te
zastonj, da s- V »m pošlje ilnstrovani cenik z nad 1000 slikami.
Št 366. »rebrna damska O-Cfl remnntnar ara	<3 D»
	Št. 822. 8rebrna remontna r ara ia ¿o*pnde	360
	Št 887. Srebrna anker ara, 15 kamenov, Rid. 5, dvojni pokrov ¿Id.	6-60
	Št. 841. Srebrna anker ara, dvojni pokrov, 16 kamenav, zelo močna rlrt	7-960
Oaranoija veó let.
Blago, ki ne ug^ja, vzame se proti polni ' svoti nazaj.
Anton Kiffmann,
Slika 1 pol nar. velikosti. «J™*!» "lol» »r srebrnine ta zlatega ^	blata. Eksport v vse defele.
Jv^CarlTsor S, Štajersko.
	O ^
	
o	CS
>	1
"—i	
CO	<v
<15	>co
C	
rs	o
INI	JU
»CROATIA'
uuiiwtgiiwiaii
I ifBueo m>i§|UJBAo; od osa
lidtjatelj in založnik: „Katoliško tiskovno,društvo".
edina hrvaška zavaro-valnioa, osnovana od občine svobodnega In nimu kr. glav. mesta Zagreba.
.CROATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požara in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvomioe, mline itd. ter premičnine, kakor: nišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po Jako ugodnih pogojih ln nizkih cenah. Vsa pojasnila dfj«: Podruinie» .CROAIIE* v Trsta, Otrs« it 1.
Narodna gostiln«
,Pri pošti1
Maribor, Tegethofou cesti 49
priporoča vedno niža piv«, izvrstna domača Vili ter mrzle in tople |sdL Mar. Meden.
Pohištvo in postelj «k e priprave
lastnega izdelovanja
Karl Wesiak
tapeeirar Maribor, Frefiianagaase 1.
Odgovorni urednik: F Brdo Leskovar.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.