URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, 16. maja 1973 Cena 10 dinarjev Leto XXX 140. Na podlagi 2. točke 3. člena zakona o posebnem republiškemu davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št. 54/72) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo v soglasju z republiškim sekretarjem za finance ODREDBO o seznamu posebne (dodatne) kmetijske opreme in nadomestnih delov, od katerih se ne plačuje posebni republiški prometni davek 1. člen Posebnega republiškega prometnega davka je oproščena naslednja posebna (dodatna) kmetijska opre-, ma in nadomestni deli: a) samopobiralne prikolice, kombajni za spravilo ■dažne koruze, stroji za mlatev, čiščenje in sortiranje, premične stiskalnice za seno in slamo, bazeni s kom-presorskim agregatom za hlajenje mleka, molekula-torji in atomizerji, namakalne naprave, privezovališča in stojišča z rešetkami za govedo, pašni aparati, sodi za gnojnico in gnojevko (cisterne), črpalke za gnojnico in gnojevko, vprežni gumi vozovi, baterije za nesnice in pitanje piščancev (kovinske in plastične), brzoparil-niki in leseni ter plastični silosi za silažo; b) betonski stebri in žica za vinogradništvo, sadjarstvo in hmeljarstvo, mreže proti toči in ptičem za vinogradništvo ter plastične folije za potrebe vrtnarstva in pridelovanje jagod, če to opremo dobavljajo svojim kooperantom po pogodbi o proizvodnem oziroma poslovnem sodelovanju kmetijske in druge organizacije združenega dela. 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja'pa se od 1. januarja 1973. St. 421-02/72 Ljubljana, dne 19. marca 1973. Republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r. Soglašam! Republiški sekretar za finance Jože Florjančič 1. r. 141.. Na podlagi prvega odstavka 16. člena in 4. točke prvega odstavka 17. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51/71) izdaja republiški sekretar za finance NAVODILO ; o uporabi pravilnika o sestavljanju zaključnih računov skladov in sredstev za gospodarske investicije družbenopolitičnih skupnosti za leto 1969 (Uradni Ust SFRJ, št. 6/70 in 9/71) za sestavo zaključnih računov za leto 1972 1. člen Skladi in sredstva za gospodarske investicije družbenopolitičnih skupnosti iz 1. člena pravilnika o sestavljanju zaključnih računov skladov in sredstev za gospodarske investicije družbenopolitičnih skupnosti za leto 1969 (Uradni list SFRJ, št. 6/70 in 9/71), in samoupravne interesne skupnosti sestavljajo zaključne račune za leto 1972 po določbah navedenega • pravilnika in navodila o uporabi pravilnika o sestavljanju zaključnih računov skladov in sredstev za gospodarske investicije družbenopolitičnih skupnosti za leto 1969 (Uradni list SFRJ, št. 6/70 in 9/71) za sestavo zaključnih računov za leto 1971 (Uradni list SRS, št. 12-124/72), če ni s tem navodilom drugače določeno. 2. člen Zaključni 'računi iz prejšnjega člena se sestavijo v 20 dneh po objavi tega navodila v uradnem listu SRS in predložijo službi družbenega knjigovodstva v 10 dneh po njihovi potrditvi. 3. člen V 2. do 15. členu pravilnika iz 1. člena tega navodila se letnica »1971« na vseh mestih nadomesti z letnico »1972«, v 2., 5., 8. in 12. členu pa se letnica »1972« nadomesti z letnico »1973«. • 4. člen Naslovi vseh tekočih številk, pod katerimi so prikazana izločanja na poseben račun posebne rezerve, se spremenijo tako, da se glasijo: »Izločeni presežek dohodkov na poseben račun po predpisih za tekoče leto«. 5. člen Na koncu vsakega obrazca, kjer se izkazuje bilanca sredstev sklada ali samoupravne interesne skupnosti, iz katerih se financira splošna in skupna potrošnja (brez zavoda za zaposlovanje) se doda nov del — »Posebni podatki« in sicer v besedilu, določenem v obrazcih, ki so sestavni del tega navodila. 6. člen Samoupravne interesne skupnosti sestavljajo zaključne račune za leto 1972 na ustreznih obrazcih, ki so predpisani za sklade in sicer: — samoupravne interesne skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja na obrazcih — ZROB-1 in ZROB-2; — samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo na obrazcih — ZRFDZ-1 in ZRFDZ-2; — samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje na obrazcih ZRZ-1, ZRZ-2, ZRZ-3 in ZRZ-4. 7. člen Samoupravne interesne skupnosti s področja po-kojninsko-invalidskega zavarovanja in zdravstvenega zavarovanja sestavljajo zaključne račune za leto 1972 na obrazcih po odloku o posebnem osnovnem kontnem planu in posebnih bilančnih obrazcih za skupnosti po- Obrazec ZRFDPZ-1 SR Slovenija Skupščina občine ................................ BILANCA (naslov skladov v družbenopolitični skupnosti) na dan 31. decembra 197 leta (v dinarjih brez par) Tekoča Številka Opla Znesek nančnem ^o^0_ planu ženo 1 2 3 4 I. SREDSTVA 1. Prenesena sredstva 01. Lastna sredstva prenesena iz preteklega leta (ZRFDPZ-1 za 1971. leto, tek. št. 56) 02. Sredstva kredita prenesena iz preteklega leta (ZRFDPZ-1 za 1971. leto, tek. št. 57) 03. Skupaj (tek. št. 1 in 2) Od tega: 04. Saldo na žiro računu (ZRFDPZ-1 za 1971. leto, tek. št. 50) 05. Stanje kreditov danih iz sklada (ZRFDPZ-1 za 1971. leto, tek. št. 51) 06. Stanje vezanih sredstev (ZRFDPZ-1 za 1971. leto, tek. št. 52) 07. Stanje izločenih sredstev na plačila za investicije in garancijskih pologov (ZRFDPZ-1 za 1971. leto, tek. št. 53) 08. Stanje izločenih depozitov pri vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije (ZRFDPZ-1 za 1971. leto, tek. št. 54) kojninskega in invalidskega zavarovanja in njihovo zvezo (Uradni list SFRJ, št. 21/73). 8. člen Obrazci ZRFDPZ-1, ZRFDZ-1, ZRFDZ-2, ZROB-1, ZROB-2, ZRZ-1, ZRZ-2, ZRZ-3, ZRZ-4, ZRZR-1 se spremenijo in se glasijo tako, kot je določeno v obrazcih, ki so sestavni del tega pravilnika. 9. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-10/73 Ljubljana, dne 25. aprila 1973. Republiški sekretar za finance Jože Florjančič 1. r. __1______________2 3 4 09. Skupaj (tek. št/ 4 do 8 = tek. št. 3) 2. Dosežena sredstva v tekočem letu a) Dohodki v tekočem letu 10. Priliv sredstev iz proračuna družbenopolitične skupnosti, ki je skl^d ustanovila 11. Priliv sredstev iz drugih skladov družbenopolitične skupnosti, ki je sklad ustanovila 12. Priliv sredstev iz proračuna in skladov drugih družbenopolitičnih skupnosti 13. Prejeta sredstva od delovnih organizacij 14. Prejeta sredstva od drugih organizacij in družbenih pravnih oseb 15. Prejeta sredstva od pravnih oseb in občanov 16. Prejeta kreditna sredstva 17. Sredstva od prejetih obresti po kreditih, vezanih in ostalih sredstev 18. Drugi dohodki 19. Skupaj dohodki v tekočem letu (tek. št. 10 do 18) b) Sproščena sredstva v tekočem letu 20. Od vplačanih odplačil od kreditov danih iz sklada 21. Od vrnjenih vezanih sredstev 22. Od vrnjenih izločenih sredstev za plačane garancijske zneske za investicije 23. Skupaj sproščena sredstva v tekočem letu (tek. št. 20 do 22) 1 2 3 4 24. Skupaj dosežena sredstva v tekočem letu (tek. št. 19 in 23) 25. Skupaj sredstva za porabo v tekočem letu (tek. št. 4 in 24) IX. NEPOSREDNI IZDATKI IN PORABA SREDSTEV V TEKOČEM LETU 1. Neposredni izdatki 26. Funkcionalni izdatki, ki imajo značaj materialnih izdatkov neposredno iz sklada 27. Funkcionalni izdatki, ki imajo značaj osebnih dohodkov neposredno iz sklada 28. Prenos sredstev drugim uporabnikom za funkcionalne izdatke (brez obveznosti vračanja) 29. Investicijski izdatki neposredno iz sklada 30. Prenos sredstev drugim uporabnikom za investicijske izdatke (brez obveznosti vračanja) 31. Odplačila prejetih kreditov 32. Anuitete za kredite, ki se ne vnašajo v bilanco sredstev sklada 33. Osebni dohodki za administracijo sklada 34. Materialni izdatki za administracijo sklada 35. Drugi' izdatki neposredno iz sklada 36. Skupaj neposredni izdatki (tek. št. 26 do 35) X 2 3 4 48. Stanje kreditov danih iz sklada (tek. št. 5. in 37. in 38. manj tek. št. 20) 49. Stanje vezanih sredstev (tek. št. 6. in 39. manj tek. št. 21) 50. Stanje izločenih sredstev od plačil za investicije in garancijske zneske (tek. št. 7. in 40. in 41. in 43. manj tek. Št. 22) 51. Stanje izločenih depozitov od vlaganj v nove negospodarske in neproizvodne investicije (tek. št. 8. in 42.) 52. Skupna sredstva sklada na dan 31. decembra 1972. leta (tek. št. 47. do 51.) 53. Od tega: Lastna sredstva skladov (tek. št. 52. manj tek. št. 54.) 54. Stanje prejetih kreditov — tuja sredstva (tek. št. 2. in 16. manj tek. št. 31.) IV. OBRAČUN IN PORABA IZLOČENIH PRESEŽKOV DOHODKOV PO PREDPISIH ZA 1972. LETO 55. Obračunano 56. Izločeno (tek. št. 44 manj 55.) 57. Manj izločeno (tek. št. 55. manj 44.) 58. Porabljena sredstva — skupaj (tek. št. 62 in 63) * V 2. Uporabljena sredstva 31. Krediti dani iz sklada za funkcionalne izdatke 38. Krediti dani iz sklada za investicijske izdatke 39. Izločena sredstva vezanih depozitov 40. Izločena sredstva od plačil za investicije 41. Izločena sredstva za 10 %> garancijski znesek 42. Izločeni depoziti pri vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije 43. Izločena sredstva za energetiko po republiških predpisih 44. Izločeno na poseben račun v posebno rezervo po predpisih tekočega leta 45- Skupaj uporabljena sredstva (tek. št. 37 do 44) , 46. Skupaj neposredni izdatki in uporabljena sredstva (tek. št. 36 in 45) V. POSEBNI PODATKI 59. Investicijska vlaganja izvršena iz kredita med letom Stanje obveznosti 31. decembra 1972 60. Stanje investicijskih kreditov 61. Druge obveznosti 62. Skupaj obveznosti (60. in 61.) Dospele obveznosti 31. decembra 1972 63. — dospele neplačane anuitete 64. — obveznosti za investicije, v teku 65. — druge obveznosti 66. — skupaj dospele obveznosti (63. do 65) V teh: 67. — obveznosti za gospodarstvo iz popisa obveznosti na dan 15. novembra 1971 Stanje dospelih terjatev 31. XII. 1972. III. SREDSTVA NA DAN . 31. DECEMBRA 1972. LETA 47. Saldo na žiro računu na dan 31. decembra 1972. leta (tek. št. 25 manj 46) 68. Skupaj dospele terjatve V teh: 69. — dospele neplačane anuitete od danih kreditov SR Obrazec: ZROB-1 i i 2 3 Občina BILANCA sredstev za vzgojo in izobraževanje (naslov skupnosti) na dan 31. decembra 197...leta (v dinarjih brez par) Tekoča številka Opis Znesek I. SREDSTVA 1. Prenesena sredstva 01. Lastna sredstva iz preteklega leta (ZROB-1 za 1971. leto tek. št. 56.) 02. Sredstva kreditov prenesenih iz preteklega leta (ZROB-1 za 1971. leto, tek. št. 58) 03. Skupaj (tek. št. 1. in 2.) Od tega: 04. Saldo na žiro računu (ZROB-1 za 1971. leto, tek. št. 50) 05. Stanje kreditov iz sklada (ZROB-1 za 1971. leto, tek. št. 51.) 06. Stanje vezanih sredstev (ZROB-1 za 1971. leto, tek. št. 52.) 07. Stanje izločenih sredstev od plačil za investicije in garancijske zneske (ZROB-1 za 1971. leto, tek. št. 53.) 08. Stanje izločenih sredstev depozitov pri vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije (ZROB-1 za 1971. leto, tek. št. 54.) 09. Skupaj (tek. št. 4. do 8 = tek.’ št. 3.) - 2. Vplačila dohodkov v tekočem letu 10. Sredstva od prispevkov za izobraževanje in davek na promet po določilih zakona o vzgoji in izobraževanju 11. Dopolnilna sredstva iz proračuna, družbenopolitične skupnosti 12. Sredstva od gospodarskih organizacij 13. Sredstva od drugih delovnih organizacij 14. , Sredstva od krajevnega samoprispevka 15. Druga sredstva od občanov 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 16. Plačana nadomestila za šolanje učencev s področja drugih izobraževalnih skupnosti 50. 17. Dopolnilna sredstva od republiških izobraževalnih skupnosti 51. 18. Sredstva od kreditov 52. 19. Sredstva od obresti od kreditov, vezanih in ostalih sredstev 53. 20. Drugi dohodki 21. Skupaj dohodki (tek. št. 10. do 20.) 3. Sproščena sredstva 54. 22. Vplačana odplačila od danih kreditov 23. Vrnjena vezana sredstva 24. Vrnjena izločena sredstva od plačil za investicije in garancijske zneske 55. 25. Skupaj sproščena sredstva (tek. št. 22. do 24.) 56. 26. Skupaj (tek. št. 4. in 24. in 25.) 57. 27. Rezerva izobraževalne skupnosti II. NEPOSREDNI IZDATKI IN UPORABA SREDSTEV 1. Neposredni izdatki Financiranje znanstveno raziskovalnega dela na področju vzgoje in izobraževanja Štipendije za študij Prenos sredstev za redne izdatke, ustanov za vzgojo in izobraževanje Prenos sredstev delovnih organizacij za neposredno financiranje izobraževanja kadrov Neposredna izplačila za investicije Prenos sredstev za investicije ustanovam za vzgojo, izobraževanje in udeležbo pri kreditih Stroški strokovne službe izobraževalne skupnosti Anuitete od kreditov, ki se vnašajo v bilance sredstev sklada Drugi izdatki Skupaj (tek. št. 28 do 36) 2. Porabljena sredstva Krediti za razširitev materialne osnove vzgoje in izobraževanja Krediti za šolanje Odplačila prejetih kreditov Izločena sredstva na račun vezanih depozitov Izločena sredstva od plačil za investicije Izločena sredstva 10°/o garancijskega zneska Izločena sredstva za energetiko po republiških predpisih Izločeni depoziti pri vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investi-.cije Izločeno za rezervo na posebno partijo po republiških predpisih Presežek dohodkov izločenih na poseben račun po predpisih za tekoče leto Skupaj uporabljena sredstva (tek. št. 38 do 47) Skupaj neposredni izdatki in uporabljena sredstva (tek. št. 37 in 48) III. SREDSTVA ZA DAN 31. DECEMBRA 197... Neporabljena sredstva (tek. št. 26 manj 49 ~ saldo na žiro računu na dan 31. decembra 1972. leta) Stanje danih kreditov (tek. št. 5 in 38 in 39 manj 22) Stanje vezanih sredstev (tek. št. 6 in 41 — 23) Stanje izločenih sredstev na plačila za investicije in garancijski znesek (tek. št. 7 in 42—44 manj 24) Stanje izločenih depozitov pri vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije (tek. št. 8 in 45) Skupna sredstva na dan 31. decembra (tek. št. 50 do 54) Lastna sredstva (tek. št. 55 manj 58) V tem: Prosta sredstva rezerve izobraževalne skupnosti 1 a a 53. Tuja sredstva (tek. št. 2 in 18 manj 40) IV. STANJE SREDSTEV REZERVE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI 59. Stanje na začetku leta 60. Izločeno za rezervo 61. Uporabljeno v teku leta 62. Stanje na koncu leta (59 in 60 manj 61) V. SPECIFIKACIJA STROŠKOV STROKOVNE SLUŽBE 63. Prenesena sredstva iz predhodnega leta 64. Izdatki za material in usluge 65. Osebni dohodki (neto) 66. Prispevki iz osebnih dohodkov 67. Plačila za investicije 68. Drugi izdatki 69. Neporabljena sredstva (tek. št. 83 in 63 manj 64 do 68) VI. VI. OBRAČUN IN PORABA PRESEŽKA DOHODKOV IZLOČENIH PO PREDPISIH ZA 1972. LETO 70. Obračunano 71. Več izločeno (tek. št. 47 manj 70) 12 3 72. Manj izločeno (tek. št. 70 manj 47) 73. Porabljeno iz posebnega računa VII. POSEBNI PODATKI 74. Dosežena investicijska vlaganja iz kreditov v tekočem letu Stanje obveznosti 31. decembra 1972. leta 75. Stanje investicijskih kreditov 76. Druge obveznosti 77. Skupaj obveznosti (75 in 76) Dospele obveznosti 31. decembra 1972. leta 78. Dospele neplačane anuitete 79. Obveznosti za investicije v teku leta 80. Druge obveznosti 81. Skupaj dospele obveznosti (78 do 80) 82. Od tega: obveznosti nasproti gospodarstvu ugotovljene s popisom na dan 15. 11. 1971 Stanje dospelih terjatev 31. decembra 1972. leta 83. Skupaj dospele terjatve Od tega: 84. dospele nevnovčene anuitete po danih kreditih (kraj In datum) (žig In podpis pooblaščenih oseb) Obrazec ZROB-2 SR Slovenija PREGLED Skupščina občine porabe sredstev za vzgojo in izobraževanje po vrstah ustanov (naziv skupnosti) od 1. januarja do 31. decembra 197....... leta Tek. St. Vrsta ustanov za vzgojo in izobraževanje Skupaj Sredstva za redno dejavnost Neposredna plačila za investicije Prenos sredstev za investicije Krediti za investicije 1 2 3 4 5 6 7 01. Osnovne šole 02. Sole učencev v gospodarstvu 03. Sole za kvalificirane delavce 04. Tehnične in druge strokovne šole za gospodarstvo in javne službe 05. Sole za izobraževanje strokovnega kadra 06. Umetniške šole | 07. Gimnazije 08. Specialne šole 09. , Posebne šole za odrasle 10. Sole za dopolnilno izobraževanje 11. Visoke šole 12. Šolski centri 13. Visoke šole. fakultete in umetniške akademije 14. Predšolske ustanove 15. Domovi za učence 16. Domovi za študente 17. Delavske in ljudske univerze 18. Ostale ustanove za vzgojo in izobraževanje 19. Skupaj (tekoče številke 1—18) ._ 197.. Obrazec ZRFDZ-1 SR Slovenija Skupščina občine .... BILANCA sklada za neposredno otroško varstvo 23. Skupaj prosta sredstva (tek. št. 20 do 22) 24. Sredstva za uporabo v tekočem letu (tek. št. 4 in 19 in 23) (naziv sklada) na dan 31. decembra ......... leta Tek. št. Opis Znesek 1 2 3 I. SREDSTVA 1. Prenesena sredstva 01. Lastna sredstva iz preteklega leta (ZRFDZ-1 za 1971. leto, tek. št. 48) 02. Sredstva kreditov prenesenih iz preteklega (ZRFDZ-1 za 1971. leto, tek. št. 49) 03. Skupaj (tek. št. 1 in 2) Od tega: 04. Saldo na žiro računu (ZRFDZ-1 za 1971. leto, tek. št. 42) 05. Stanje kreditov danih iz sklada (ZRFDZ-1 za 1971. leto, tek. št. 43) 06. Stanje vezanih sredstev (ZRFDZ-1 za 1971. leto, tek. št. 44) 07. Stanje izločenih sredstev za plačila za investicije in garancijske zneske (ZRFDZ-1 za 1971. leto, tek. št. 45) ' 08. Stanje izločenih sredstev depozitov pri vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije (ZRFDZ-1 za 197. leto, tek. št. 46) 09. Skupaj (tek. št. 4 do redne št. 9) 2. Vplačila dohodkov v tekočem letu 10. Sredstva od prispevkov za neposredna otroško varstvo 11. Sredstva iz dohodkov družbenopolitičnih skupnosti 12. Sredstva od delovnih organizacij v gospodarstvu 13. Sredstva od drugih organizacij 14. Sredstva občanov 15. Sredstva od republiškega sklada za otroški dodatek 16. Sredstva od prejetih kreditov 17. Sredstva od obresti od kreditov, vezanih in ostalih sredstev 18. Drugi dohodki 19. Skupaj (tek. št. 10 do 18) 3. Prosta sredstva 20. Vnovčena vplačila po danih kreditih 21. Vrnjena vezana sredstva 22. Vrnjena izločena sredstva na plačila za investicije in garancijske zneske II. NEPOSREDNI IZDATKI IN UPORABA SREDSTEV 1. Neposredni izdatki 1 25. Udeležba v stroških ustanov za pomoč otrokom 26. Prenos sredstev za redne izdatke ustanov 27. Neposredna izplačila za investicije 28. Prenos sredstev ustanovam za investicije 29. Stroški strokovne službe 30. odplačila prejetih kreditov 31. Drugi izdatki 32. Skupaj (tek. št. 25 do 31) 2. Porabljena sredstva 33. Krediti dani za investicije 34. Ostali krediti 35. Izločena sredstva na računu vezanih depozitov 36. Izločena sredstva na plačila za investicije 37. Izločena sredstva 10% garancijskega zneska 38. Izločeni depoziti od investicijskih vlaganj v nove negospodarske in neproizvodne investicije 39. Izločena sredstva za energetiko po republiških predpisih 40. Izločen presežek dohodkov na poseben račun po predpisih za tekoče leto 41. Skupaj uporabljena sredstva (tek. št. 33 do 40) 42. Skupaj neposredni izdatki in uporabljena sredstva (tek. št. 32 in 41) III. III. SREDSTVA NA DAN 31. DECEMBRA 43. Stanje sredstev na žiro računu (tek. št. 24 manj 42) 44. Stanje danih kreditov (tek. št. 5 in 33 in 34 manj 20) 45. Stanje vezanih 'sredstev (tek. št. 6 in 35' manj 21) 46. Stanje izločenih sredstev odplačil za investicije in garancijske zneske (tek. št. 7 ip 36 in 37 in 39 manj 22) 47. Stanje izločenih depozitov od vlaganj v nove negospodarske in neproizvodne investicije (tek. št. 8 in 38) 48. Skupaj sredstva na dan 31. decembra 1972. leta (tek. Št. 43 do 47) 49. Lastna sredstva sklada (tek. št. 48 manj 50) 50. Stanje prejetih kreditov — tuja sredstva (tek. št. 2 in 16 manj 30) IV. OBRAČUN IN UPORABA PRESEŽKA DOHODKOV (nad 14 °/o) PO PREDPISIH ZA 1972. LETO 51. Obračunano 52. Več izločeno (tek. št. 40 manj 51) 53. Manj izločeno (tek. št. 51 manj 40) 54. Uporabljena sredstva s posebnega računa V. V. POSEBNI PODATKI 55. Dosežena investicijska vlaganja iz kredita v tekočem letu Stanje obveznosti 31. decembra 1972. leta 56. Stanje investicijskih kreditov 57. Druge obveznosti 58. Skupaj obveznosti (56 in 57) Dospele obveznosti 31. decembra 1972. leta 59. — Dospele neporavnane anuitete 60. — Obveznosti za investicije v teku 61. — Druge obveznosti 62. Skupaj dospele obveznosti (59 do 61) Od tega: 63. — Obveznosti nasproti gospodarstvu, za- jete v popisu obveznosti na dan 15. novembra 1971. leta Stanje dospelih terjatev 31. decembra 1972 64. Skupaj dospele terjatve 65. Od tega: — Dospele neporavnane anuitete od danih kreditov —......... 197___ ________________________________ (kraj in datum) (žig in podpis pooblaščenih oseb) SR Slovenija Skupščina občine Obrazec ZRFDZ-2 PREGLED porabe sredstev za neposredno otroško varstvo po oblikah varstva (naziv sklada) od 1. januarja do 31. decembra 197..... leta (v dinarjih brez par) Tek. št. Oblika neposrednega otroškega varstva Skupaj Udel. v izdatkih ustanov za pomoč otrokom Sredstva za redno dejavnost Neposredna plačila za investicije Prenos sredstev za investicije 1 2 3 4 5 6 7 01. Otroške jasli 02. Dnevno varstvo 03. Otroški vrtci 04. Predšolske ustanove za defektne otroke 05. Varstvo v šoli i 06. Varstvo v šoli za defektne otroke 07. Šolske kuhinje 08. Kuhinje za družbeno prehrano otrok 09. Počitniški domovi za otroke in mladino 10. Domovi za otroke brez staršev 11. Specialne socialne ustanove 12. Specialne šole in internati 13. Domovi za učence 14. Sprejemališče za otroke in mladino 15. Pionirski centri, domovi in klubi 16. Druge oblike 17. Skupaj (tek št. 1 do 16) Obrazec ZRZ-1 SR Slovenija Skupščina občine J.........-......................... Zavod za zaposlovanje ______________________________ Kraj ................................................ OBRAČUN doseženega prispevka za zaposlovanje za 1972. leto (v dinarjih brez par) Zap. Označba Opis Stanje na dan St. za. obračun 31. decembra 1971. leta 31. decembra 1972. leta 1 2 3 4 5 I. DOSEŽENI PRISPEVKI 01 01 Prispevek za zaposlovanje iz družbenega sektorja 02 02 Prispevek za zaposlovanje iz privatnega sektorja 03 03 Prispevek za zaposlovanje od delavcev zaposlenih v inozemstvu 03a 04 Obresti in drugi dohodki 04 05 SKUPAJ (1 do 3a) II. RAZPOREDITEV PRISPEVKOV a) Za skupno poslovanje zaposlovanja 05 06 Republiški skupnosti za delo zaposlovanja 06 07 h) Občinski skupnosti za dela zaposlo- vanja 07 08 Za delo zavoda 08 09 Za materialno zavarovanje 1 09 10 Za pripravo delovnih ljudi zaradi zaposlovanja 10 11 Provizija in drugi stroški plačilnega prometa zbirnega računa v 11 12 Obračunani presežek dohodkov nad 14 Vo 12 13 SKUPAJ (5 do 12 =■ 04) .............-.....--------------------------------— 197....- leta ...............................:....... (kraj in datum) - (žig in podpis pooblaščenih oseb) SR Slovenija Zavod za zaposlovanje Kraj ...—.............. Skupščina občine Obrazec ZRZ-2 I Dohodki in izdatki sredstev za materialno zavarovanje za 1972. leto (v din brez par) Tek št. Opis stanje na dan 31. decembra 1971. 31. decembra 1972. leta leta 1 2 3 4 A. TEKOČI DOHODKI IN IZDATKI I. DOHODKI 1. Neporabljena sredstva za materialno zavarovanje prenesena iz preteklega leta ■ 1 2 3 4 2. Del prispevka za zaposlovanje razporejenega za materialno zavarovanje (tek. št. 08 obrazca ZRZ-1) 3. Dotacije iz sredstev skupnega poslovanja zaposlovanja za materialno zavarovanje 4. Dotacije družbenopolitičnih skupnosti za materialno zavarovanje 5. Drugi dohodki 6. SKUPAJ SREDSTVA (1 do 5 = 12 in 13 ali 12 manj 14) II. IZDATKI 7. -Denarna nadomestila 8. Prispevek za neposredno otroško varstvo in za dodatek za otroke 9. Zdravstveno zavarovanje 10. Nadomestila za stroške prevoza in selitev 11. Drugi izdatki 12. SKUPAJ IZDATKI (7 do 11) 13. Neporabljena sredstva (06 manj 12) 14. Presežek izdatkov (12 manj 6) 15. Nepokriti presežek izdatkov prenesen iz preteklega leta III. PRESEŽEK IZDATKOV 16. Skupaj presežek izdatkov (14 in 15) 17. Kritje presežka izdatkov iz sredstev rezerve za materiafno zavarovanje (tek. št. 24) 18. Kritje presežka izdatkov iz drugih virov 19. NEPOKRITI PRESEŽEK IZDATKOV (16 manj 17 in 18) B. PRIKAZ SREDSTEV REZERVE ZA MATERIALNO ZAVAROVANJE I. DOHODKI 20. Prenos neporabljenih sredstev iz preteklega leta 21. Iz razporeda sredstev za materialno zavarovanje po zaključnem računu za tekoče leto 22. Drugi dohodki 23. SKUPAJ (20 do 22) II. IZDATKI 24. Kritje presežka izdatkov v stroških materialnega zavarovanja (tek. št. 17) _ 25. Drugi izdatki 26. SKUPAJ IZDATKI (24 in 25) 27. Neporabljena sredstva rezerve za materialno zavarovanje (23 manj 26) 28. SKUPAJ (26 in 27 = 23) C. POSEBNI KAZALCI 29. Na dan 31. decembra 1972. leta zaradi primanjkljaja sredstev ni plačano denarno nadomestilo za ... oseb v dinarjih , \ 30. Uporabljena posojila v teku leta za kritje izdatkov materialnega zavarovanja 197... leta Obrazec ZRZ-3 SR Slovenija Skupščina občine Zavod za zaposlovanje ----------------------------— Kraj -----------------------------------------------— Dohodki in izdatki sredstev za pripravo delovnih ljudi za zaposlovanje za 1972. leto (v dinarjih brez par) Tek št. Opla stanje na dan 31. decembra 1971. 31. decembra 1972. leta leta 1 2 4 I. DOHODKI 01. Neporabljena sredstva za pripravo delovnih ljudi za zaposlovanje preneseno iz preteklega leta 02. Del prispevka za zaposlovanje razporejen za pripravo delovnih ljudi za zaposlovanje v tekočem letu (tek. št. 09 obrazca ZRZ-1) 03. Dotacije iz sredstev skupnega poslovanja zaposlovanja za pripravo delovnih ljudi za zaposlitev s 04. Dotacije družbenopolitičnih skupnosti za pripravo delovnih ljudi za zaposlitev 05. Vračilo danih posojil v preteklih letih (neposredno delovnim organizacijam ali prek banke) 06. Od dejavnosti na pripravo delavcev za zaposlitev —: tečaji 07. Od dejavnosti za pripravo delovnih ljudi za zaposlitev v inozemstvu — tečaji 08. Plačila od tečajnikov 09. Nadomestila stroškov v zvezi z zaposlitvijo delavcev v inozemstvu 10. Prejeta posojila in krediti 11. Drugi dohodki 12. SKUPAJ DOHODKI (01 do 11, 26 in 27 ali 26 manj 28) ' II. II. IZDATKI 13. Strokovno usposabljanje in prekvalificiranje 14. Denarna pomoč za čas strokovnega usposabljanja 15. Profesionalna orientacija 16. Izgradnja ali nakup zgradb za nastanitev centra za strokovno usposabljanje, prevzemališče in podobno « 17. Nabava opreme za delo na profesionalni orientaciji, strokovnem usposabljanju prevzema-lišča in oskrbe 18. Prevzemanje in oskrba delovnih ljudi, ki iščejo zaposlitev 19. Specialistični pregled delovnih ljudi, ki iščejo zaposlitev 20. Stroški prevoza delavcev zaradi zaposlovanja v inozemstvu 21. Vrnjena posojila in krediti — Vlaganja zaradi možnosti za zaposlovanje: 1 2 3 4 22. Neposredno potom posojil delovnim organizacijam 23. Posojila delovnim organizacijam prek poslovne banke 24. Delovnim organizacijam brez obveznosti vrača- nja 25. Drugi izdatki 26. SKUPAJ IZDATKI (13 do 25) 27. Neporabljena sredstva za pripravo delovnih ljudi za zaposlitev (12 manj 26) 28. Presežek izdatkov (26 manj 12) 29. Kritje presežka izdatkov iz preteklega leta III. POSEBNI KAZALCI 30. Terjatve za vezana sredstva pri banki na dan 31. decembra 31. Terjatve za posojena sredstva neposredno delovnim organizacijam na dan 31. decembra • 32. SKUPAJ TERJATVE (30 in 31) 33. Obveznosti 31. decembra za kredite uporabljene za strokovno usposabljanje 34. Obveznosti 31. decembra za ostale uporabljene kredite 35. SKUPAJ OBVEZNOST (33 in 34) (kraj In datum) 197...leta (žig In podpis pooblaščenih oseb) Obrazec ZKZ-4 SR Slovenija Skupščina občine Republiški zavod za zaposlovanje ............—-------- Kraj Dohodki in izdatki sredstev za skupno poslovanje zavoda za zaposlovanje za leto 1972 I. (v dinarjih brez par) Tek. St. Opis Stanje na dan 31. decembra 1971. 31. decembra 1972. leta leta 1 2 3 4 I. DOHODKI 01. Prenos neporabljenih sredstev za skupno poslovanje zavoda za zaposlovanje iz prejšnjega leta 02. Del prispevka za zaposlitev izločen za skupno zaposlovanje zavoda za zaposlovanje 03. Dotacije družbenopolitičnih skupnosti 04. Vračilo danih posojil in vezanih sredstev iz preteklih let 05. Drugi dohodki 06. SKUPAJ (01 do 05) i z 3 4 II. IZDATKI Dodeljeno skupnostim za dela v zvezi z zaposlitvami: 07. Občinskim skupnostim — za tekoče leto 08. Občinskim skupnostim — za kritje primanjkljaja za materialno zavarovanje 09 10. Za financiranje del, ki imajo skupni interes za zaposlitev 11. Dana posojila 12. Za skupščine republiške skupnosti za seje v zvezi s posli za zaposlitev 13. Izločeno za dela republiškega zavoda za zaposlovanje 14. Izločeno za delo zveznega biroja za dela v zvezi z zaposlitvami 15. Drugi izdatki 16. SKUPAJ IZDATKI (07 do 15) 17. Neporabljena sredstva (06 manj 16) 18. SKUPAJ (16 in 17 = 06) III. POSEBNI KAZALCI 19. Stanje danih kreditov 31. dečembra 20. Stanje najetih posojil 31. decembra (kraj in datum) (žig in podpla pooblaščenih oseb) Obrazec ZRZR-1 SR Slovenija Skupščina občine ................................ BILANCA sredstev sklada skupnih rezerv na dan 31. decembra 197...................... leta (naziv sklada) I. (v dinarjih brez par) Tek. št. Opis Znesek 1 2 3 I. SREDSTVA 1. Prenesena sredstva 01. Lastna sredstva prenesena iz preteklega leta (ZRZR-1 za 1971. leto, tek. št. 54) 02. Sredstva vlagateljev prenesena iz preteklega leta (ZRZR-1 za 1971. leto tek. št. 56) 03. Sredstva od prejetih kreditov in posojil prenesena iz preteklega leta (ZRZR-1 za 1971. leto, tek. št. 57) 1 2 3 04. Skupaj (tek. št. 01 do 03 = 05 do 09) 05. Od tega: Saldo na žiro računu (ZRZR-1 za 1971. leto, tek. št. 47) 06. Stanje danih kreditov iz sredstev sklada ZRZR-1 za 1971. leto, tek. št. 48) 07. Stanje vezanih sredstev (ZRZR-1 za 1971. leto, tek. št. 49) 08. Stanje izločenih sredstev posebne rezerve za plačila minimalnih osebnih dohodkov ZRZR-1 za 1971. leto, tek. št. 50) 09. Stanje 50% deponiranih dopolnilnih sredstev in drugih izločenih sredstev (ZRZR-1 za 1971. leto, tek. št. 51 in 52) 2. Dosežena sredstva v tekočem letu a) dohodki v tekočem letu 10. Vplačila od delovnih organizacij brez povračila 11. Sredstva prejeta iz proračuna, sredstva skupnih rezerv in skladov družbenopolitičnih skupnosti X 2 1 2 2 12 Sredstva vlagateljev, ki se vračajo vlagateljem po preteku določenega časa 13. Sredstva od prejetih kreditov in posojil 14. Sredstva od prejetih obresti od danih kreditov in od 50 •/» deponiranih dodatnih sredstev 15. Drugi dohodki 16. Skupaj dohodki (tek. št. 10 do 15) b) Sproščena sredstva 17. Od odplačil 50°/e deponiranih dopolnilnih sredstev 18. Od plačil od danih kreditov 19. Od vrnjenih Vezanih sredstev 20. Od vrnjenih izločenih sredstev za plačila investicij in garancijskih zneskov 21. Skupaj sproščena sredstva (tek. št. 17 do 20) 22. Skupaj dosežena sredstva v tekočem letu (tek. št. 16 in 21) 23. Skupaj sredstva za uporabo v tekočem letu (tek. št. 5. in 22) II. NEPOSREDNI IZDATKI IN PORABA SREDSTEV V TEKOČEM LETU 1. Neposredni izdatki 24. Za sanacije vlagateljev 25. Za plačila minimalnih osebnih dohodkov 26. Za plačila stroškov prekvalifikacije delavcev 27. Odplačila prejetih kreditov 28. Drugi neposredni izdatki 29. Skupaj neposredni izdatki (tek. št. 24 do 28) 2. Uporabljena sredstva 30. - Krediti in posojila zakritje poslovnih iz- gub vlagateljev 31. Krediti in posojila za kritje minimalnih osebnih dohodkov 32. Neinvesticijski krediti za sanacijo vlagateljev 33. Investicijski krediti za sanacijo in razvoj dejavnosti vlagateljev 34. Krediti za stroške prekvalifikacije delavcev 35. Krediti iz skupnih rezerv drugim skladom skupnih rezerv 36. Izločena sredstva na račun vezanih depozitov 37. Izločena sredstva na plačila za investicije 38. Izločena sredstva 10°/» za garancijske zneske 39. Izločena sredstva za energetiko po republiških predpisih 40. Izločeno v posebne rezerve za plačila minimalnih osebnih dohodkov 41. Skupaj porabljena sredstva '(tek. št. 30 do 40) 42. Skupaj neposredni izdatki in porabljena sredstva (tek. št. 29 in 41) 43. Saldo na žiro računu na dan 31. decembra 1972. leta (tek. št. 23 manj tek. št. 42) 44. Dospele terjatve 45. Dospele obveznosti 46. Skupaj prosta sredstva na dan 31. decembra 1972. leta (tek. št. 43 in 44 manj 45) III. SREDSTVA NA DAN 31. DECEMBRA 47. Stanje sredstev na žiro računu na dan 31. decembra 1972. leta (tek. št. 43) 48. Stanje kreditov danih iz sklada (tek. št. 6 in 30 do 35 manj 18) 49. Stanje vezanih sredstev (tek. št. 7 in 36 manj 19) 50. Stanje izločenih sredstev v posebne rezerve za plačila minimalnih osebnih dohodkov 51. Stanje izločenih sredstev (tek. št. 8 in 37 in 38 in 39 manj 20) 52. Stanje 50 V# deponiranih dodatnih sredstev tek. št. 9 manj tek. št. 17) 53. Skupaj sredstva (tek. št. 47 do 52) 54. Od tega: Lastna sredstva sklada (tek. št. 53 manj 55) 55. Skupaj tuja sredstva (tek. št. 56 in 57) 56. Sredstva vlagateljev (tek. št. 2 in 12) 57. Prejeti krediti in posojila (tek. št. 3 in 13 manj 27) (kra) In datum) (žig In podpis pooblaščenih oseb) SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ 142. Na podlagi 36. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69) ter na podlagi sklepa o enotnih osnovah meril za financiranje vzgojnih in izobraževalnih zavodov je skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije na seji dne 16. februarja 1973 sprejela SKLEP o merilih in pogojih za zagotavljanje posebnih dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim v letu 1973 I Izobraževalna skupnost SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: republiška izobraževalna skupnost) zagotavlja posebna dopolnilna sredstva tistim temeljnim izobraževalnim skupnostim, ki s sredstvi iž obveznih in stalnih virov po 6. členu in z dopolnilnimi sredstvi pb 7. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji ne morejo zagotoviti financiranja dejavnosti osnovnih šol in posebnih osnovnih šol za otroke z motnjami v duševnem razvoju, in sicer v višini sredstev, ki ustrezajo vzgojnoizobraževalnim nalogam po zakonu o osnovni šoli. II Sredstva temeljne izobraževalne skupnosti za financiranje dejavnosti osnovnih šol in posebnih osnovnih šol obsegajo: A — sredstva za osebnd dohodke; B — sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb; C — sredstva za materialne stroške; C — sredstva za kritje drugih stroškov temeljne izobraževalne skupnosti; D — sredstva za amortizacijo nepremičnin; E — sredstva obvezne rezerve. III Republiška izobraževalna skupnost ugotavlja sredstva iz prejšnje točke na osnovi naslednjih meril: A — a) Sredstva za osebne dohodke pedagoških delavcev na podlagi cene pedagoške ure, ki izhaja iz povprečnih mesečnih osebnih dohodkov pedagoških delavcev: — v osnovnih šolah: s srednjo izobrazbo 220 točk z višjo izobrazbo 250 točk z visoko izobrazbo 313 točk — v posebnih osnovnih šolah in v posebnih oddelkih osnovnih šol: s srednjo izobrazbo 253 točk z višjo izobrazbo 288 točk z visoko izobrazbo 360 točk Vrednost pedagoške ure, izražene v točkah, je: povprečni mesečni osebni dohodek X 12 tedenska učna obveznost X število tednov Cena pedagoške ure v kombiniranih oddelkih je za 15°/o višja. b) Sredstva za osebne dohodke strokovnih delavcev v višini osebnih dohodkov pedagoških delavcev z ustrezno izobrazbo (točka III/A-a). c) Sredstva za osebne dohodke vodilnih, administrativnih in tehničnih delavcev v višini 20 "/o od skupnih sredstev za osebne dohodke pedagoških in strokovnih delavcev. Vrednost točke določi skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije, K sredstvom pod IIl/A-a, b, c se priračunajo prispevki v višini stopnje, ki velja na območju temeljne izobraževalne skupnosti. B — Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev (za financiranje stanpvanjske izgradnje 60,o od sredstev za bruto osebne dohodke, za strokovno izobraževanje delavcev najmanj 1 "/o od sredstev za neto osebne dohodke, za regrese za letni dopust delavcev 400 dinarjev na zaposlenega, za socialne in kulturne potrebe 0,3 "/c od sredstev za neto osebne dohodke) se določijo v višini 11,6 Vo od sredstev za neto osebne dohodke. C — Sredstva za materialne stroške v višini sredstev iz leta 1972, povečana za 15%. C — Sredstva za kritje drugih stroškov temeljne izobraževalne skupnosti, kot so prevozi učencev in vzdrževalnirie v domovih kot ekvivalenten strošek za prevoze, obveznosti do drugih temeljnih izobraževalnih skupnosti ter poslovanje strokovne službe in organov temeljne izobraževalne skupnosti. D — Sredstva za amortizacijo nepremičnin po najnižjih stopnjah, določenih z zakonom glede na stanje 31. decembra 1972. E — Sredstva obvezne rezerve v višini 1% od skupnih sredstev pod A do D. IV Posebna dopolnilna sredstva zagotavlja republiška izobraževalna skupnost temeljnim izobraževalnim skupnostim v višini razlike do potrebnih sredstev po prejšnji točki tega sklepa pod naslednjimi pogoji: 1. da je občinska skupščina predpisala v letu 1973 za financiranje vzgojno izobraževalnih dejavnosti iz L točke tega sklepa najmanj 3,2 % prispevno stopnjo iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, najmanj 60% od drugih prispevkov, razen od prispevka za uporabo mestnega zemljišča, in tolikšen delež davkov, da znašajo sredstva za izobraževanje skupaj z dopolnilnimi sredstvi po 7. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji najmanj 45 % vseh v občini zbranih sredstev; 2. da narodni dohodek v občini v letu 1971 ni Pr9' segel 9500 dinarjev na prebivalca. V Ne glede na pogoje iz IV. točke zagotovi republiška izobraževalna skupnost posebna dopolnilna sredstva tudi temeljni izobraževalni skupnosti v občini, kjer je narodni dohodek na prebivalca v letu 1971 presegel 9500 dinarjev, če 50°/o vseh v občini zbranih sredstev (po točki IV/1) ne zadošča za kritje potreb po III. točki tega sklepa. VI Izjemoma se zaradi postopnega izenačevanja obveznosti občin pri financiranju dejavnosti osnovnih in posebnih osnovnih šol šteje, da so spodaj navedene občine izpolnile pogoj iz točke IV/1 in V, če so zagotovile temeljni izobraževalni skupnosti najmanj naslednji odstotek vseh v občini zbranih sredstev: 45%: Ajdovščina, Krško, Zagorje; 40%: Grosuplje, Litija, Ribnica, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Tolmin; 35 %: Ilirska Bistrica, Laško, Metlika, Mozirje, Radlje ob Dravi in Sevnica. Prav tako se šteje, da so občine, katerih območja se štejejo za manj razvita območja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 23-154/71) izpolnile pogoje iz točke IV/1 in V, če so v letu 1973 določile za izobraževanje najmanj takšne stopnje občinskih prispevkov in tolikšen del drugih v občini zbranih sredstev, kot so jih določile v letu 1972. VII Posebna dopolnilna sredstva, ugotovljena po IV., V. in VI. točki, ne pripadajo tistim temeljnim izobraževalnim skupnostim, kjer znašajo ta sredstva manj kot 10 % vseh sredstev po III. točki tega sklepa. V občinah, kjer republiška izobraževalna skupnost ugotovi, da pogoji iz IV. do VI. točke niso v celoti izpolnjeni, se znižajo' temeljni izobraževalni skupnosti posebna dopolnilna sredstva v takem odstotku, za kolikor občina ni izpolnila pogojev. Temeljnim izobraževalnim skupnostim v občinah, v katerih je narodni dohodek na prebivalca v letu 1971 presegel. 9500 dinarjev (točka V.), se v letu 1973 znižajo posebna dopolnilna sredstva za 10 %. VIII IX X VIII Za dopolnjevanje temeljnih izobraževalnih skupnosti po tem sklepu zagotovi republiška izobraževalna skupnost iz svojih sredstev v 1973. letu 161,863.000 dinarjev. IX Poleg sredstev iz prejšnje točke zagotovi republiška izobraževalna skupnost v letu 1973 posebna dopolnilna sredstva za dodatno vzgojno-izobraževalno dejavnost (B-program) v dopolnjevanih temeljnih izobraževalnih skupnostih v višini 29,150.000 dinarjev. O razdelitvi sredstev po prejšnjem odstavku odloči komisija za dopolnilno financiranje teipeljnih izobraževalnih skupnosti na podlagi posebnih kriterijev. X Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-23/73 Ljubljana, dne 16. februarja 1973, Skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije Predsednik dr. Avguštin Lah 1. r. 143. Na podlagi tretjega odstavka 13. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in-izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69) je skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije na seji dne 16. februarja 1973 sprejela SKLEP o enotnih osnovah meril za financiranje dejavnoati vzgojnih in izobraževalnih zavodov I S tem sklepom se določajo osnovna izhodišča in enotne osnove meril za financiranje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov (v nadaljnjem besedilu: zavodi), ki so podlaga izobraževalnim skupnostim pri določanju podrobnejših meril za financiranje teh dejavnosti. II Izobraževalne skupnosti financirajo dejavnosti zavodov na osnovi njihovih programov, ki obsegajo: a) vzgojno in izobraževalno dejavnost, ki izhaja iz zakonov in izvršilnih predpisov; b) vzgojno in izobraževalno dejavnost vzgojnih in varstvenih zavodov in vzgojnih domov, glasbenih šol, izobraževanje odraslih ter dodatno vzgojno in izobraževalno dejavnost (celodnevno varstvo, male šole, fakultativno dejavnost), določeno sporazumno med izobraževalno skupnostjo, zavodi in ustrezno skupščino družbenopolitične skupnosti; c) podatke o pogojih dela, učnovzgojnih rezultatih, kvalifikacijski strukturi učnega kadra, o praktičnem in teoretičnem pouku, o številu ur pouka delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, o strokovnih delavcih, tehničnem in pomožnem osebju, materialnih stroških, amortizaciji in še druge podatke, potrebne za končni izračun sredstev. Povračilo za opravljeno delo v okviru delovnega programa iz prejšnjega odstavka se določi s pogodbo, ki jo skleneta izobraževalna skupnost in zavod. III Povračila za izvajanje delovnega programa zavoda, ki jih določi izobraževalna skupnost na podlagi meril, obsegajo: A — sredstva za osebne dohodke; B — sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb; C — sredstva za materialne stroške; C — sredstva za amortizacijo; D — druga sredstva, ki jih zavodom priznava izobraževalna skupnost. Sredstva pod C, C in D dodeljuje izobraževalna skupnost zavodu namensko. IV Višino povračil za posamezne namene po prejšnji točki: (A do D) se določi takole: A — Sredstva za osebne dohodke pedagoških delavcev zavoda se določijo na podlagi cene pedagoške ure za posamezne vrste pouka oziroma vzgojno izobraževalne dejavnosti. Cena pedagoške ure za posamezno vrsto vzgojno-izobraževalne dejavnosti izhaja iz povprečnih mesečnih osebnih dohodkov učiteljev, vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev v naslednjih razmerjih — za srednjo izobrazbo 220 točk — za višjo izobrazbo 250 točk — za visoko izobrazbo 313 točk Cena pedagoške ure za delavce z višjo izobrazbo, ki poučujejo na delovnih mestih, za katera se zahteva visoka izobrazba, izhaja iz povprečnega mesečnega osebnega dohodka 275 točk. Zaradi težjih delovnih pogojev, zlasti za pouk v kombiniranih oddelkih osnovnih šol in za pouk v posebnih osnovnih šolah in oddelkih teh šol, za pouk v zavodih za usposabljanje ter za pouk v vzgojno izobraževalnih zavodih z italijanskim oziroma madžarskim učnim jezikom in v dvojezičnih vzgojnoizobraževalnih zavodih se določi v merilih izobraževalne skupnosti ustrezno višja cena pedagoške ure. Najnižjo vrednost točke iz drugega odstavka določi vsako leto skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije na podlagi republiške bilance sredstev za vzgojo in izobraževanje, ki jo sprejme skupščina SR Slovenije. Zavodom, ki jih izobraževalna skupnost financira v celoti, se določijo sredstva za osebne dohodke vodilnih, administrativnih in tehničnih delavcev v skladu s samoupravnimi sporazumi, vendar tako, da ta sredstva praviloma ne presežejo 20 ®/o od skupnih bruto osebnih dohodkov vseh pedagoških delavcev zavoda. Povračilo za delo visokošolskih zavodov določajo posebna merila, ki jih sprejme izobraževalna skupnost SR Slovenije. Povračilo obsega tudi prispevke v višini stopnje, ki velja v občini, na območju katere je zavod. B — Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev (za financiranje stanovanjske izgradnje 6*/o od sredstev za bruto osebne dohodke, za strokovno izobraževanje delavcev najmanj 1 "/o od sredstev za neto osebne dohodke, za regrese za letni dopust delavcev 400 dinarjev na zaposlenega, za socialne in kulturne potrebe 0,3 °/o od sredstev za neto osebne dohodke) se določijo v višini 11,6 ®/o od sredstev za neto osebne dohodke. C — Sredstva za materialne stroške se določijo tako. da zagotavljajo stalno modernizacijo pouka. C — Sredstva za amortizacijo nepremičnin, opreme in učil pripadajo zavodom v skladu s predpisi in merili za posamezne vrste šol. D — Druga sredstva, ki jih izobraževalna skupnost zavodom priznava, morajo izhajati iz delovnih programov zavodov in se obračunavajo v skladu z merili za financiranje dejavnosti posamezne vrste zavodov. V Sredstva iz povračil, ki jih določi izobraževalna skupnost posameznemu zavodu, so akontacija za programirano delo. Sredstva za razširjeno dejavnost prizna izobraževalna skupnost zavodu, ki razširi svojo dejavnost v skladu z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter v soglasju z izobraževalno skupnostjo. V ta namen zagotovi v svojem finančnem načrtu ustrezna sredstva. Ce izobraževalna skupnost ugotovi, da je zavod opravil delo sporazumno z njo v večjem obsegu, kot je določeno s pogodbo, lahko ustrezno zviša določeno višino povračila, če pa ugotovi, da je zavod opravil delo kvalitetno slabše ali v manjšem obsegu, kot je določeno s pogodbo, ustrezno zniža določeno višino povračila. VI Izobraževalne skupnosti morajo uskladiti svoja merila za financiranje dejavnosti izobraževalnih zavodov z enotnimi osnovami meril ter jih predložiti na vpogled izobraževalni skupnosti SR Slovenije. VII Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o enotnih osnovah meril za financiranje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov (Uradni list SR Slovenije, št. 21-208/72). VIII Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 402-17/73 Ljubljana, dne 16. februarja 1973. Skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije Predsednik dr. Avguštin Lah 1. r. 144. Na podlagi šeste alinee 23. člena zakona o izobra ževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 8-52/69) je skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije na seji dne 16. februarja 1973 sprejela SKLEP o finančnem načrtu izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1973 I Sprejme se .'mančni načrt izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1973, ki izkazuje dohodke v znesku 1.007,104.852 dinarjev in izdatke v enaki višini. II Ce bo zaostajalo pritekanje dohodkov v taki meri. da ne bodo doseženi v višini jz I. točke tega sklepa, bo izvršni odbor izobraževalne skupnosti SR Slovenije, da bi ohranil ravnovesje, začasno zmanjšal višino sredstev, ki so v finančnem načrtu razporejena za posamezne namene. O tem mora izvršni odbor- obvestiti skupščino izobraževalne skupnosti SR Slovenije. III Pregled dohodkov izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1973 in njihova razporeditev sta zajeta v pregledu finančnega načrta za leto 1973. IV Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa ste od 1. januarja 1973 dalje. St. 400-3/73 Ljubljana, dne 16. februarja 1973. Skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije Predsednik dr. Avguštin Lah 1. r. 145. Na podlagi 25. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43-335/67) je skupščina republiške skupnosti otroškega varstva na 10. redni seji dne 5. aprila 1973 sprejela SKLEP o zaključnem računu sklada republiške skupnosti otroškega varstva za leto 1972 Sprejme se zaključni račun sklada- republiške skupnosti otroškega varstva za leto 1972, ki izkazuje skupnih dohodkov izločitev v rezervo čistih dohodkov skupnih izdatkov presežek izdatkov nad dohodki 394.124.336,34 din 3.629.883,40 din 390.494.452,94 din 437.490.762,50 din 46.996.309,56 din Ta sklep velja od dneva, ko je bil sprejet. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-5/71 Ljubljana, dne 5. aprila 1973. Skupščina republiške skupnosti otroškega varstva Predsednik Elica Dolenc 1. r. 146. Na podlagi 25. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43-335/67) je skupščina republiške skupnosti otroškega varstva na 10. redni seji dne' 5. aprila 1973 sprejela SKLEP o finančnem načrtu sklada republiške skupnosti otroškega varstva za leto 1973 Sprejme se finančni načrt sklada republiške skupnosti otroškega varstva za leto 1973, ki izkazuje skupnih dohodkov izločitev v obvezno rezervo čistih dohodkov skupnih izdatkov presežek izdatkov nad dohodki 503.500.000 din 5.030.000 din 498.470.000 din 515.436.800 din 16.966.800 din Ta sklep velja od dneva, ko je bil sprejet. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-5/71 Ljubljana, dne 5. aprila 1973. Skupščina republiške skupnosti otroškega - varstva Predsednik Elica Dolenc 1. r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE 461. Na podlagi 53. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) in 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. aprila 1973 sprejela ODLOK o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka za kmete-borce 1. člen Pravico do varstvenega dodatka v smislu 7. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, Št. 13/72) ima kmet - borec v primeru, če dohodki od kmetijske dejavnosti in drugi redni dohodki kmeta - borca in njegovih družinskih članov ne presegajo mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, kot ga vsako leto določa skupščina skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja. 2. člen Varstveni dodatek je enak razliki med mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov, ki jih za tekoče leto določi skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter seštevkom starostne pokojnine kmeta in deležem dohodkov, ki odpade na kmeta, - borca. Varstveni dodatek se zaokroži tako. da se znesek 50 par zaokroži na 1 dinar, znesek pod 50 par pa se zanemari. 3. člen Za družinskega člana kmeta borca, katerega redni 'dohodki vplivajo na pravico do varstvenega dodatka in na višino dodatka se štejejo: zakonec, otroci in starši, ki živijo s kmetom - borcem na kmetiji. Delež dohodkov, ki pripade na družinskega člana se dobi tako, da se vsi redni dohodki seštejejo in delijo na kmeta - borca, na družinske člane iz prvega odstavka tega člena in na člane njihove družine, katere preživlja, oziroma, ki se preživljajo od dohodkov iz kmetije. Dohodki se delijo tudi na preužitkarje, ostarele ali delanezmožne sorodnike kmeta - borca in njegovega zakonca, če so brez dohodkov in živijo na kmetiji. 4. člen Za redne dohodke od kmetijske dejavnosti se šteje dvakratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Ce je na kmetiji več kmetov - borcev s pravico do starostne ali družinske pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, se upošteva enkratni katastrski dohodek. Ce je kmet-borec nepokreten in stalno potrebuje tujo pomoč, če boluje za aktivno tuberkulozo ali če je samohranilec, se katastrski dohodek ne upošteva. Prav tako se katastrski dohodek ne upošteva pri kmetih - borcih iz IV. davčnega okoliša, določenega z odlokom o davkih občanov v občini Brežice. I 5. člen Za samohranilca velja kmet - borec, ki živi sam, oziroma živi z delanezmožnimi sorodniki, pa tudi nima sicer ožjih družinskih članov, ki bi imeli redne dohodke. Za delanezmožnega se smatra oseba, ki je stara nad 60 let, otroci, ki se šolajo, vojaški Vojni invalidi od I. do V. skupine in tiste osebe, ki dokažejo dela-nezmožnost z izvidom in mnenjem zdravnika ali Zdravniške komisije. 6. člen Za osebni dohodek iz delovnega razmerja družinskega člana se šteje povprečni mesečni osebni dohodek iz prejšnjega leta, zmanjšan za 07 °/o. Za pokojnino družinskega člana se šteje pokojnina za mesec december prejšnjega leta, zmanjšana za 70%>. Za osebni dohodek samostojne poklicne oziroma gospodarske dejavnosti in za redni dohodek od stavb se šteje dohodek i^ prejšnjega leta, ki je bil podlaga za odmero davka. 7. člen Med redne dohodke se ne štejejo invalidski prejemki po zakonu o vojaških vojnih invalidih, otroški dodatek, dodatek za nego in tujo pomoč ter invalidnina po predpisih o invalidskem zavarovanju, prejemki iz naslova odlikovanj, nagrade učencev v gospodarstvu. štipendije in socialne podpore. 8. člen Novi redni dohodki v gospodinjstvu vplivajo od prvega dne naslednjega meseca po spremembi. 9. člen Kmetu borcu, ki prejema varstveni dodatek, se lahko dodeli občasna družbena pomoč, če je zaradi bolezni, elementarnih nesreč ali drugih okoliščin začasno v težkem materialnem položaju. k Občasna družbena pomoč se lahko podeli največ dvakrat v koledarskem letu. Občasna družbena pomoč lahko doseže znesek enomesečne pokojnine in varstvenega dodatka, ki je priznan kmetu - borcu. O dodelitvi občasne družbene pomoči odloča pristojni upravni organ skupščine občine Brežice po predhodnem mnenju upravnega odbora sklada za borce pri SOb Brežice. 10. člen Za ugotavljanje pogojev in kriterijev in za odločanje o varstvenem dodatku po tem odloku je pristojen oddelek za občo upravo in družbene službe skupščine občine Brežice, ki mora enkrat v letu poročati o dodeljevanju varstvenega dodatka po tem odloku upravnemu odboru sklada za borce pri SOb Brežice. 11. člen Finančna sredstva za kritje polovice izdatkov iz naslova varstvenega dodatka, priznanega kmetom -borcem se zagotovijo v proračunu občine. Celotni znesek pa izplačuje skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Ljubljana — podružnica Celje skupno s starostno pokojnino. 12. člen Priznavalnina, ki so jo prejemali kmetje - borci od 1. I. 1973 se poračuna z zneskom varstvenega do- datka od dneva priznane pravice do varstvenega dodatka. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 59-10/73-2 Brežice, dne 26. aprila 1973. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r. 462. Na podlagi 1. člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7/72) in 125. ter 132. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. aprila 1973 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Brežice 1. člen Za 2. členom odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Brežice — v nadaljnjem besedilu -odloka« (Uradni vestnik Celje, št. 3/66 in skupščinski dolenjski list št. 4/67) se dodata 2. in 3. odstavek, ki se glasita: Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se plačuje za komunalno opremljena zemljišča izven mesta Brežice in sicer: za zemljišča v k. o. Trnje, ki ležijo v mejah območja, zajetega z zazidalnim načrtom za del stanovanjske soseske Trnje, za zemljišča v k. o. Sentlenart, ki ležijo v mejah območja, zajetega z zazidalnim načrtom za štanovanjsko sosesko Sentlenart in zemljišča v k. o. Crnc. ki ležijo v mejah območja zajetega z zazidalnim načrtom za obrtniško cono Brežice— Crnc. Za komunalno opremljena zemljišča se v smislu tega odloka štejejo zemljišča, na katerih so zgrajene dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje in na katerih je urejena preskrba s pitno vodo ter električno energijo. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se plačuje tudi za komunalno opremljena zemljišča v ožjem gradbenem okolišu naselja mestnega značaja Dobova, ki obsega dele k. o. Gaberje, Mihalovec in Veliki Obrež. i 2. člen Ta odlok začne veljati ospti dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-5/73-1 Brežice, dne 26. aprila 1973. Predsednik skupščine oueme Brežice Vinko Jurkas L r. 463. Na podlagi 1., 3. in 5. Olena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) in 125. ter 132. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je občinska skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. aprila 1973 sprejela ODLOK o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj 1. člen Na območju občine Brežice se mora ugotoviti nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj, ki se oddajajo v najem po merilih in postopku, ki jih določa ta odlok. • 2. člen Nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotovi po stanju na dah 31. 12. 1971. ' 3. člen Kot merila za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, se določijo: — vrsto in kakovost konstrukcije zgradbe, — funkcionalnost stanovanj, — opremljenost stanovanja, — položaj stanovanja v zgradbi, — starost in obrabljenost zgradbe, — druge elemente, ki vplivajo na Uporabno vrednost stanovanja. 4. člen Vrednost stanovanja se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 3. člena odlokfe. Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanj, ki je sestavni del tega odloka. Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto ne glede na število uporabnikov. 5. člen Vrednost enega stanovanja se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja pomnoži s seštevkom točk. ki ustreza temu stanovanju in z vrednostjo ene točke. Za uporabno tlorisno površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju. kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stanovanja. 6. člen Vrednost ene točke znaša za celotno območje občine 23 din glede na kalkulativno gradbeno ceno enega kvadratnega metra uporabne tlorisne stanovanjske površine, ki se je oblikovala decembra 1971. Kalkulativna gradbena cena vsebuje stroške, ki so našteti v 6. členu zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. 7. člen Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se seštejejo po merilih iz 3. člena tega odloka ugotovljene vrednosti stanovanj, ki 'se nahajajo v zgradbi. Ce so v isti zgradbi tudi poslovni prostori, ki se oddajajo v najem, se ugotavlja njihova vrednost po enakih merilih in na isti način, kakor je določen za najemna stanovanja. 8. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji organizira in izvaja postopek ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. Stroške za opravljeno delo krije iz sredstev sklada stanovanjskih hiš in stanovanj. 9. člen Vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotavljajo na naslednji način: 1. upošteva se izvršeno točkovanje-stanovanj s stanjem 1. avgusta 1965 in izvedejo popravki v skladu z določili iz 4. člena odloka; 2. upoštevajo se vse spremembe, ki so nastale po izvršenem točkovanju na dan 1. avgusta 1965 in ki vplivajo na vrednost stanovanja (dodatna opremljenost stanovanja, spremembe namembnosti prostorov, izvršena modernizacija in revitalizacija) ne glede na to, na čigave stroške so bile izvršene. 10. člen Vrednost stanovanj v etažni lastnini občanov, ki se nahajajo v družbenih stanovanjskih hišah ravno tako ugotavlja organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji. Vrednost stanovanj v družinski stanovanjski hiši v lasti občana in stanovanja, ki je posamezni del stavbe v lasti občana, ugotavlja v skladu z določbami prejšnjega odstavka lastnik družinske stanovanjske hiše oziroma stanovanja najpozneje do 31. decembra 1974. 11. člen Nosilec stanovanjske pravice, etažni lastnik in najemnik poslovnega prostora morajo omogočiti osebi, ki ugotavlja vrednost stanovanj in poslovnih prostorov vstop v stanovanje ali poslovni prostor. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-4/73-1 Brežice, dne 26. aprila 1973. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r. 464. Na podlagi 32. do 46. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) je skupščina občine Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. aprila 1973 sprejela 465. Na podlagi 1„ 3., 4. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 125. člena ter 132. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora, delovnih skupnosti dne 26. aprila 1973 sprejela ODLOK obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Brežice ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru na območju občine Brežice 1. člen 1. člen Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze se izvede obvezno fluorografiranje vseh prebivalcev v občini Brežice, ki so rojeni v letu 1949 in prej. 2. člen Fluorografiranje je za občane brezplačno. Stroški fluorografiranja gredo v breme' skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Celje v smislu določil 33. in 42. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70). 3. člen Fluorografiranje bo v času od 2. julija do 13. julija 1973. 4. člen Po opravljenem fluorografiranju se morajo odzvati na kontrolni pregled vsi tisti občani, ki prejmejo poseben poziv za zdravstvo pristojnega upravnega organa ali pooblaščenega zdravstvenega zavoda. 5. člen Svet za zdravstvo in socialno varstvo skupščine občine Brežice je pooblaščen, da po potrebi odredi ukrepe za izvrševanje tega odloka. 6. člen Z denarno kaznijo do 300 dinarjev se kaznuje, kdor se kljub prejetemu vabilu ne udeleži fluorografiranja ali ovira izvrševanje tega odloka in ukrepov, izdanih na njegovi osnovi. 7. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 510-1/73-2 Brežice, dne 26. aprila 1973. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jurka« 1. r. V 4. členu odloka o javnem redu in miru na območju občine Brežice (Skupščinski dolenjski list, št. 31/67), se spremeni 3. točka tako, da se glasi: Prepovedano je kaditi: v kinematografih, na prosvetnih, kulturnih in športnih prireditvah v zaprtih prostorih, v čakalnicah in v prevoznih sredstvih javnega prometa ter v drugih prostorih, kjer je to izrecno prepovedano. 2. člen V 14. členu »istega odloka, se spremeni 1. točka tako. da se glasi: Z denarno kaznijo do 200 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor kadi v kinematografih, na prosvetnih, kulturnih in športnih prireditvah v zaprtih prostorih, v čakalnicah in v prevoznih sredstvih javnega prometa ter v drugih prostorih, kjer je to izrecno prepovedano. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 50-2/73-1 Brežice, dne 26. aprila 1973. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r. 466. Na podlagi 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. aprila 1973 sprejela SKLEP 1. člen Prepovedano je kaditi: na sejah, sestankih in posvetovanjih — v prostorih skupščine občine Brežice in v drugih prostorih, v katerih so seje, sestanki in posvetovanja skupščine in organov skupščine občine Brežice. 2. člen Ta sklep začne vejati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 50-1/73-1 , Brežice, dne 26. aprila 1973. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r. SKUPŠČINA OBČINE litija 467. Na podlagi 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 8. maja 1973 sprejela ODLOK o oblikovanju stanarin 1. člen S tem odlokom se določajo merila in osnove za določanje stanarine za stanovanja, ki jih oddajajo v najem organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, kakor tudi za stanovanja, ki jih dajejo v najem zasebni lastniki. 2. člen Stanarina je odvisna od vrednosti stanovanja, ki se ugotovi po določbah zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter na njegovi osnovi izdanih predpisih. 3. člen Letna stanarina se določi v odstotku od ugotovljene vrednosti stanovanja. Stopnja letne stanarine ne sme presegati 3,5 0/o od vrednosti stanovanja. Mesečna stanarina se izračuna tako, da se znesek letne stanarine razdeli s številom 12. 4. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini oziroma lastnik stanovanja določa stanarino za vsako stanovanje posebej. 5. člen Za stanovanja, ki so zgrajena z namenom za prosto oddajanje iz nestanovanjskih sredstev, in za stanovanja, ki se uporabljajo v poslovne namene, se sme organizacija za gospodarjenje, oziroma lastnik stanovanja prosto dogovarjati o višini stanarine. Mesečna stanarina, ki se prosto dogovarja, ne sme biti nižja od stanarine, izračunane po določilih tega odloka. 6. .člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini oziroma lastnik, smeta spremeniti stanarino v primeru, če sta v stanovanje ali v stanovanjsko hišo vložila sredstva, s katerimi sta povečala vrednost stanovanja ali stanovanjske hiše ter je to novo vrednost mogoče ugotoviti s točkovanjem stanovanja. Določilo prejšnjega odstavka se ne uporablja za stanovanja, kjer se stanarina prosto dogovarja. 7. člen Stanarino se sme spremeniti tudi v primeru, ko občinska skupščina s posebnim sklepom odredi popravek .vrednosti stanovanj. Tak sklep sprejme skupščina občine, kadar ugotovi, da so se poprečne cene gradbenih del oziroma stroški vzdrževanja povišali za več kot 10 %> od povprečne gradbene cene, določene z odlokom o ugotovitvi vrednosti stanovanja. 8. člen Kadar se vrednost stanovanja v pogledu funkcionalnosti in kvalitete brez krivde imetnika stanovanjske pravice zmanjša za več kot 20 %>, lahko ta zahteva od organizacije za gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini ali lastnika stanovanja znižanje stanarine. Znižanje vrednosti stanovanja se ugotavlja s točkovanjem stanovanja. 9. člen Če se imetnik stanovanjske pravice ne strinja z določeno stanarino, lahko vloži pri pristojnem občinskem sodišču predlog, da isto v nepravdnem postopku določi stanarino. < Vložitev predloga po prejšnjem odstavku ne zadrži plačevanja stanarine v višini, ki jo zahteva organizacija za gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini ali lastnik stanovanja. 10. člen Vrednost izboljšav v stanovanju in spremembe v njem, ki jih je imetnik stanovanjske pravice izvršil na svoje stroške, se ne upoštevajo pri določanju stanarine. 11. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 1/66. 12. člen Ta odlok začne veljati, ko je objavljen v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 010-3/66 Litija, dne 8. maja 1973. • Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk 1. r. 468. Skupščina občine Litija je po 1., 3. in 5. členu zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in sta- , novanj (Ur. list SRS, št. 50/72) in 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 8. maja 1973 sprejela ODLOK o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj 1. člen S tem odlokom se določajo merila za ugotovitev novih vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, ki se / oddajajo v najem, in tistih, ki so v lasti občanov ter način, kako se ugotavlja njihova nova vrednost. 2. člen Nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotovi po stanju na dan 1. XII. 1971. 3. člen Merila za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš' >n stanovanj so: — vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe — funkcionalnost stanovanja •— opremljenost stanovanja — položaj stanovanja v zgradbi — starost in obrabljenost zgradbe — drugi elementi‘ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja. 4. člen Vrednost stanovanja se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 3. člena tega odloka. Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanj, ki je sestavni del tega odloka. Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto ne glede na število uporabnikov. 5. člen Vrednost enega stanovanja se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne površine tlorisa stanovanja pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza temu stanovanju z vrednostjo ene točke. Za uporabno tlorisno površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stanovanja. 6. člen Vrednost ene točke znaša za območje litijske občine 22,50 din glede na kalkulativno gradbeno ceno enega kvadratnega metra uporabne tlorisne stanovanjske površine ki se je oblikovala decembra 1972. Kalkulativna gradbena cena vsebuje stroške, ki so našteti v 6. členu zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. 7. člen Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se seštejejo po merilih iz 3. člena tega odloka ugotovljene vrednosti stanovanja, ki se nahajajo v zgradbi. Če so 'v isti zgradbi tudi poslovni prostori, ki se oddajajo v najem se ugotavlja njihova vrednost po enakih merilih in na isti način,, kakor je določen za najemna stanovanja. Vrednost točke poslovnega prostora je enaka vrednosti ene točke za stanovanje, povečane za 40 °/o. 8. člen Novo vrednost stanovanj v družbeni lastnini in novo vrednost stanovanj, ki'so kot posamezni deli stavbe v lasti občanov, ugotovijo organizacije za gospodar- jenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji po merilih in postopku, ki jih določa zakon o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj in ta odlok najkasneje do 31. maja 1973. Stroški ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj iz 1. odstavka tega člena se pokrivajo iz denarnih sredstev ' sklada stanovanjskih hiš. 9. člen Organizacije, ki ugotavljajo vrednost stanovanj po sistemu točkovanja izvršijo točkovanje vseh stanovanj, vendar se za vsa stanovanja, ki so bila revalorizirana s stanjem na dan 1. avgusta 1965 — upošteva že izvršeno točkovanje, katero se popravi in uskladi s priročnikom o točkovanju. Pri točkovanju je treba upoštevati vse spremembe, ki so nastale po izvršeni revalorizaciji dne 1. avgusta 1965 in, ki vplivajo na Vrednost stanovanja (dodatna opremljenost, rekonstrukcija, sprememba namembnosti prostorov in podobno). Vrednost izboljšav v stanovanju in spremembe v njem, ki jih je imetnik stanovanjske pravice izvršil na lastne stroške se evidentirajo v zapisniku o točkovanju posebej, in se ne upoštevajo pri določanju stanarine. 10. člen Vrednost stanovanj v družinski stanovanjski hiši v lasti občana ugotavlja v skladu z določbami tega odloka komisija, ki jo imenuje upravni organ občinske skupščine pristojen za stanovanjske zadeve. 11. člen Nosilci stanovanjske pravice, lastniki stanovanj kot posameznih delov stavbe in lastniki oziroma uporabniki poslovnih prostorov morajo osebi, ki Opravlja ugotavljanje vrednosti stanovanj omogočiti vstop v stanovanje oziroma poslovne prostore. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010- Litija, dne 8. maja 1973. Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk 1. r. 469. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 185. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 8. maja 1973 sprejela ODLOK o potrditvi zazidalnih načrtov 1. člen S tem odlokom se sprejmeta in potrdita zazidalna načrta ter sprememba in dopolnitev zazidalnega ,-na-črta za: a) zazidalni otok SS 18 — Ustje, zazidalni načrt št. 383/1007, b) sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta 2/a Cesto Dušana Kvedra (Graška dobrava), št 347/1006, c) Zazidalni načrt za Kresnice — del, št. 384/1008. 2. člen Zazidalni načrti so pri upravnem organu, pristojnem organu za urbanizem, stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam. 3. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnih načrtov, ki so potrjene s tem odlokom, odobrava občinska skupščina po postopku, ki je predpisan z zakonom. Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve lahko dovoli manjše odmike od sprejetih zazidalnih načrtov glede posameznih objektov in komunalnih naprav (15. člen zakona o urbanističnem planiranju). 4. člen Vse stroške komunalne ureditve, ki jih obsegata zazidalna načrta in sprememba ter dopolnitev zazidalnega načrta, nosijo investitorji posameznih objektov v celoti sami, ne glede na sektor lastništva. 5. člen Nadzor nad izvajanjem zazidalnih načrtov, ki so potrjeni s tem odlokom izvaja urbanistična inšpekcija pri skupščini občine Litija. . 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-19/69 Litija, dne 8. maja 1973. . Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VlC-RUDNIK 470. Svet krajevne skupnosti Zelimlje je' na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 10. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in 168. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 16/70). na seji sveta krajevne skupnosti Zelimlje dne 8. maja 1973 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Zelimlje za rekonstrukcijo in modernizacijo ceste Zelimlje—Pilava vnrlen I Za območje krajevne skupnosti Zelimlje se na podlagi odločitve občanov na referendumu 29. aprila 1973 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje rekonstrukcije in modernizacije ceste Zelimlje—Pijava gorica. II Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let (60 mesecev) od 1. maja 1973 do 30. aprila 1978. III Krajevni samoprispevek plačujejo naslednji občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Zelimlje: 1. občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila 2 u/o od neto osebnih dohodkov, 2. občani, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji 2 °/o od davčne osnove, 3. občani, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti po stopnji 5 “rti letno od katastrskega dohodka razen občanov vasi Klada, ki plačujejo samoprispevek po stopnji 2,5 °/o od katastrskega dohodka. IV t ■ Krajevnega samoprispevka so oproščeni: — občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja ali pokojnine manjše od 600 dinarjev mesečno, — občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 200 din na gospodarstvo, — občani, ki prejmejo dohodek za katerega velja oprostitev po zakonu o samoprispevku. Z denarnimi sredstvi, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka se bo sofinancirala rekonstrukcija in modernizacija ceste Zelimlje—Pijava gorica. VI Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka oziroma od pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oziroma skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja. Kmetijski proizvajalci in druge osebe, ki se ukvar- * jajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami morajo svoje obveznosti izpolniti vsako leto najkasneje do 31. VIII., za leto 1978 pa do 31. maja 1978. Odmera samoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo prispevki in davki občanov. Od občanov, ki ne izpolnijo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Občanom, ki so že vplačali določene denarne prispevke, namenjene za izgradnjo ceste se za ustrezno časovno razdobje odloži plačilo samoprispevka. VII Sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka se stekajo na poseben račun krajevne skupnosti Zelimlje — sredstva za rekonstrukcijo in modernizacijo ceste in so strogo namenska. Za zbiranje in njihovo namensko uporabo skrbi poseben odbor, ki šteje pet članov. Odbor skrbi za ustreznost načrtov, zbira izvajalce del in sklepa pogodbe o oddaji del. Odbor imenuje svet krajevne skupnosti Zelimlje. VIII Odbor iz prejšnjega člena je dolžan, da vsako leto 'potom občinskega glasila ali na drug krajevno običajen način, seznani občane o višini zbranih sredstev, njihovi porabi in o drugih važnejših podatkih, ki se tičejo samoprispevka in izvajanja programa iz V. točke tega sklepa. IX Po izteku petletnega obdobja, za katero se uvaja krajevni samoprispevek, mora odbor sestaviti zaključni račun o zbranih in uftprabljenih sredstvih samoprispevka ter o opravljenem delu in ga predloži v sprejem svetu krajevne skupnosti, le-ta pa s podatki zaključnega računa seznani tudi zbore volivcev. X Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1973 dalje. Predsednik sveta KS Zelimlje Janez Paznar 1. r. 471. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Zelimlje Volilna komisija krajevne skupnosti Zelimlje daje po 10. členu zakona o referendumu (Uradni iist SRS, št. 29/72) krajevni skupnosti Zelimlje poročilo o izidu referenduma na dan 29. aprila 1973. Referendum je razpisala krajevna skupnost Zelimlje s sklepom o razpisu referenduma v krajevni skupnosti Zelimlje ža uvedbo krajevnega samoprispevka, namenjenega sofinanciranju rekonstrukcije in modernizacije ceste Zelimlje—Pijava gorica. Referendum je bil 29. aprila 1973. Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovalnih spisov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom, in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko Vplivale na izid glasovanja. Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija v Želimljah ugotovila, da je od 204 volilnih upravičencev glasovalo 181 volilcev, da je glasovalo »ZA« 138 volivcev, ali 67,6 u/o, »PROTI« 43 volivcev ali 21,4 °/o, glasovanja pa se je vzdržalo 23 volivcev ali 11,3 °/o. Zelimlje, dne 8. maja 1973. Volilna komisija v Zelimlju Tajnik Predsednik Jurhar Zorka 1. r. Kramar Janez 1. r. ' Član Dobravc Miran 1. r. skupščina občine Sevnica 172. Na podlagi ■±i.. etena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/67, 40/68 in 43/70) in 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35/64)) je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. aprila 1973 spreiela ODLOK o proračunu občine Sevnica za leto 1973 1. člen Proračun občine Sevnica obsega: din — dohodke v znesku 12,443.096 Od tega: — razporejene dohodke 12,427.403 — nerazporejene dohodke 15.693 2. člen Od vseh dohodkov razen dopolnilnih, sredstev pripada občinskemu rezervnemu skladu 1 "/o. * 3. člen Sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna v določenih zneskih za financiranj,e organov, zavodov in ustanov, družbenopolitičnih organizacij, se odvajajo na žiro račune uporabnikov oziroma upravičencev iz medsebojnih pogodbenih odnosov po dvanajstinah za pretekli mesec, oziroma skladno s prilivom proračunskih dohodkov. 4. člen Sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna v določenerr^ znesku za redno dejavnost upravnih organov, se podrobno razporedijo za posamezne namene s finančnimi načrti njihovih samoupravnih organov. 5. člen Občinska uprava uporablja dohodke, ki jih ustvarja s svojo dejavnostjo, kot sredstva za redno dejavnost. 6. člen Vse dohodke, razporejene v posebnem delu proračuna po uporabnikih in natančnejših namenih, bo občina črpala neposredno iz proračuna. 7. člen Svet za gospodarstvo in finance je pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva). 8. člen Svet za gospodarstvo in finance skupščine občine Sevnica, odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada, proti naknadnemu poročanju občinski skupščini v namene iz 2. točke 96. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64). 9. člen Pregled dohodkov proračuna občine Sevnica za leto 1973 in njihova razporeditev, sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1973, ki je sestavni del splošnega dela proračuna. 10. člen ' Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. St. 400-1/73-3 Sevnica, dne 14. aprila 1973. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. Pregled proračunskih dohodkov občine Sevnica za leto 1973 in razporeditev dohodkov po glavnih namenih Štev. vrsta dohod- Dohodki kov Skupaj St. glav. Razporeditev dohodkov namena skupaj i. Davki iz osebnih dohodkov 5.938.699 03 Kulturno-prosvetna dejavnost 759.085 2. Davki / 4.844.397 04 Socialno skrbstvo 2,333.400 3. Takse 599.500 05 Zdravstveno varstvo 1,155.000 5. Dohodki po zveznih predpisih 180-.500 06 Komunalna dejavnost 2,266.000 6. Dohodki organov in drugi razni 07 Delo državnih organov 4,907.921 dohodki 210.000 08 Narodna obramba 61.000 7. Dopolnilna sredstva 670.000 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 330.000 / 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 436.793 / 14 Negospodarske investicije 615.000 / 16 Gospodarski posegi 196.500 / 17 Proračunske obveznosti iz prejšnjih let 249.121 18 Vlaganje v rezervni sklad 117.583 19 Tekoča proračunska rezerva 15.693 Skupaj dohodki 12.443.096 Razporejeni dohodki skupaj 12,443.096 473. Na podlagi 53. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13-133/72) in 100. člena statuta občine Sevnica je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. aprila 1973 sprejela ODLOK o določitvi pogojev in kriterijev za socialno ogroženost kmetov - borcev za pridobitev pravice do varstvenega dodatka 1. člen Pravico do varstvenega dodatka ima kmet - borec v primeru, če dohodki od kmetijske dejavnosti in drugi redni dohodki kmeta - borca in njegovih družinskih članov ne presegajo mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, kot ga vsako leto določa skupščina skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja. 2. člen Varstveni dodatek je enak razliki med mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov, ki jih za tekoče leto določi skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja tdr seštevkom starostne pokojnine kmeta in deležem dohodkov, ki odpade na kmeta - borca. Varstveni dodatek se zaokroži tako, da se znesek 50 par zaokroži na 1 dinar, znesek pod 50 par pa se zanemari. 3. člen Za družinskega člana kmeta - borca, katerega redni dohodki vplivajo na pravico do varstvenega dodatka in Ha višino dodatka, se štejejo: zakonec, otroci in starši, ki živijo s kmetom - borcem na kmetiji. Delež dohodkov, ki pride na družinskega člana, se dobi tako, da se vsi redni dohodki seštejejo in delijo na kmeta - borca, na prej naštete družinske člane in člane njihovih družin, katere preživljajo oziroma se preživljajo od dohodkov iz kmetije. Dohodki se delijo tudi na prevžitkarje, ostarele ali delanezmožne sorodnike kmeta - borca in njegovega zakonca, če so brez dohodkov in živijo na kmetiji. , 4. člen Za redne dohodke od kmetijske dejavnosti se šteje katastrski dohodek iz prejšnjega leta, povečan dva- krat. V nepovećanem znesku se vzame katastrski dohodek, će je na kmetiji več kmetov - borcev s pravico do starostne ali družinske pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Ce je kmet - borec nepokreten in stalno rabi tujo pomoč, će boluje za aktivno tuberkulozo ali če je samohranilec in če leži kmetija v IV. davčni skupini, se katastrski dohodek ne upošteva. Za samohranilca velja kmet - borec, ki živi sam oziroma živi z delanezmož-nimi družinskimi člani, pa tudi sicer nima ožjih družinskih članov, ki bi imeli redne dohodke. Za delanezmožnega se smatra oseba, ki je stara nad 60 let, otroci, ki se šolajo, vojaški vojni invalidi I. do V. skupine in tiste osebe, ki dokažejo delane-zmožnosti z izvidom in mnenjem zdravnika zdravstvene službe. 5. člen Za osebni dohodek iz delovnega razmerja družinskega člana se šteje poprečni mesečni osebni dohodek iz prejšnjega leta, zmanjšan za 67 %i. Za pokojnino družinskega člana se šteje pokojnina za mesec december prejšnjega leta, zmanjšana za 70'Vo. Za osebni dohodek od samostojne poklicne oziroma gospodarske dejavnosti in za redni dohodek od stavb se šteje doho--dek iz prejšnjega leta, ki je bil podlaga za odmero davka. v 6. člen Med redne dohodke se ne štejejo invalidski prejemki po zakonu o vojaških vojnih invalidih, otroški dodatek, dodatek za nego in tujo pomoč ter invalidnina po predpisih o invalidskem zavarovanju, prejemki iz naslova odlikovanj, nagrada učencev v gospodarstvu, štipendija in socialna podpora. 7. člen Novi redni dohodki v gospodinjstvu vplivajo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku. 8. člen Kmetu - borcu, ki prejema varstveni dodatek, se lahko dodeli občasna družbena pomoč, če je zaradi bolezni, elementarnih nesreč ali drugih okoliščin začasno v težkem materialnem položaju. Občasna denarna pomoč lahko doseže znesek enomesečne pokojnine in varstvenega dodatka, ki je priznan kmetu - borcu. 9. člen Status kmeta - borca, pravico do varstvenega dodatka in višino varstvenega dodatka ugotavlja občinski upravni organ, pristojen za zadeve vojaških vojnih invalidov in borcev NOV na zahtevo stranke in sicer v skladu s tem odlokom in zakonom o splošnem upravnem postopku. 10. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi pogojev in kriterijev za socialno ogroženost kmetov - borcev za pridobitev pravice do varstvenega dodatka (Uradni list SRS, št. 55/72). 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 59-11/72-2 Sevnica, dne 24. aprila 1973. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. 474. Skupščina občine Sevnica je po i„ 3. in 5. členu zakona p ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50-378/721 in 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik Celje. št. 35/64) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. aprila 1973 sprejela ODLOK o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj 1. člen Na območju občine Sevnica se mora ugotoviti vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj, ki se oddajajo v najem po merilih in postopku, ki jih določa zakon o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50-378/72) in ta odlok. 2. člen Nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotovi po stanju na dan 31. XII. 1971. 3. člen Kot merila za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj se določajo: — vrsta in kakovost konstrukcije stavbe, — funkcionalnost stanovanj, — opremljenost stanovanja, — položaj stanovanja v stavbi, — starost in obrabljenost stavbe, • — drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vred- nost stanovanja. 4. člen Vrednost stanovanja se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 3. člena tega odloka. Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanj, ki ga je sprejela skupščina občine in je sestavni del tega odloka. Vrednost stanovarija se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto ne glede na število uporabnikov stanovanja. 5. člen Vrednost enega stanovanja se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza temu stanovanju in z vrednostjo ene točke. Za uporabno tlorisno površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob. predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stanovanja. 6. člen Vrednost ene točke znaša za celotno območje občine 23 din. glede na kalkulativno gradbeno ceno enega kvadratnega metra uporabne tlorisne stanovanjske površine, ki se je oblikovala na dan 31. decembra 1971. ' Kalkulativna gradbena cena vsebuje stroške, ki so našteti v 6. členu zakona o ugotovitvi vrednosti sta-.novanjskih hiš in stanovanj. 7. člen Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se seštejejo po merilih iz 3. člena tega odloka ugotovljene vrednosti stanovanj, ki se nahajajo v stavbi. Ce so v isti stavbi tudi poslovni prostori, ki se oddajajo v najem, se ugotavlja njihova vrednost po enakih merilih in na isti način, kakor je določeno za najemna stanovanja. Vrednost ene točke poslovnega prostora je 30 din. 8. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji organizira in izvaja postopek ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. Stroške za opravljeno delo krije iz sredstev sklada stanovanjskih hiš in stanovanj. 9. člen Vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotovijo na naslednji način: . 1. upošteva se izvršeno točkovanje stanovanj s stanjem 1. avgusta 1965 in izvedejo popravki v skladu z določili iz 4. člena tega odloka, 2. upoštevajo se vse spremembe, ki so nastale po izvršenem točkovanju na dan 1. avgusta 1965 in ki vplivajo na vrednost stanovanja (dodatna opremljenost stanovanja, sprememba namembnosti prostorov, izvršena modernizacija in revitalizacija) ne glede na to, na čigave stroške so bile izvršene. 10. člen Vrednost stanovanj v etažni lastnini občanov, ki se nahajajo v družbenih stanovanjskih hišah, ravno tako ugotavlja organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji. Vrednost stanovanj v družinski stanovanjski hiši v lasti občana in stanovanja, ki je posamezni del stavbe v lasti občana, ugotovi v skladu z določbami prejšnjega odstavka lastnik družinske stanovanjske hiše oziroma stanovanja najpozneje do 31. decembra 1974. 11. člen Nosilec stanovanjske pravice, etažni lastnik in najemnik poslovnega" prostora mora omogočiti osebi, ki ugotavlja vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora, vstop v stanovanje, oziroma poslovni prostor. 12. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-3/73-3 Sevnica, dne 24. aprila 1973. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. PRIROČNIK za ugotavljanje vrednosti stanovanj po odloku skupščine občine Sevnica o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, sprejet na seji obeh zborov občinske skupščine Sevnica dne 24. aprila 1973. TABELE ZA UGOTAVLJANJE VREDNOSTI STANOVANJ A. Tabela elementov stanovanja, za katera se ugotavljajo pozitivne točke Število točk 1 — Gradivo in konstrukcija a) kolibe 20 b) stavbe iz slabega gradiva 25 c) stavbe iz mešanega gradiva (slabo in trdo gradivo) 35 č) stavbe iz trdega gradiva 42 d) kvalitetne stavbe 46 e) izredno kvalitetne stavbe 50 f) potresno varno zgrajene stavbe 55 2 — Klet in drvarnica a) ni kleti, ne drvarnice 0 b) drvarnica na dvorišču (slabša) 1 c) klet ali drvarnica v stavbi, velikost do 5 m2 2 č) klet ali drvarnica v stavbi, velikost nad 5 do 10 m2 4 d) klet ali drvarnica v stavbi, velikost nad 10 do 20 m2 5 e) solidno zgrajene drvarnice na dvorišču se točkujejo kot kleti v stavbi z odbitkom ene točke. 3 — Pralnica a) ni pralnice 0 b) pralnica zunaj stavbe 1 c) pralnica v stavbi 2 č) mehanizirana pralnica v stavbi ali zunaj stavbe ' 3 4 — Sušilnica a) ni sušilnice 0 b) sušilnica v stavbi 1 c) mehanizirana sušilnica v stavbi ali zunaj stavbe 2 5 — Skupni prostor v kleti ali na dvorišču a) ni skupnih prostorov v kleti ali na dvo- rišču 0 b) so skupni prostori v kleti ali na dvorišču 1 6 — Skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih a) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih do 10 m2 0 b) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih od 10 do 30 m2 1 c) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih od 30 do 50 m2 2 č) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih nad 50 m2 3 Število točk 7 — Balkoni, terase, lože a) balkon do 5 ms 2 b) balkon nad 5 m2 3 c) terasa do 5 m2 4 č) terasa nad 5 m2 6 d) loža do 5 m2 6 e) loža nad 5 m2 8 8 — Višina sobe a) do 2,20 m 0 b) nad 2,20 m do 2,40 m X c) nad 2,40 m do 3,20 m 2 č) nad 3,20 m 1 9 — Vrata glede na izvedbo kril a) vrata slabe izvedbe 2 b) vrata z gladkimi krili — iz mehkega lesa 4 — furnirana ali obložena s plastiko 5 — iz trdega lesa 6 c) vrata s polnili — iz mehkega lesa 5 — furnirana ali obložena s plastiko 6 — iz trdega lesa 7 10 — Okna a) okna slabe izvedbe 2 b) enojna okna — lesene izvedbe 4 — kovinske izvedbe 6 c) vezana okna — lesene izvedbe 6 — kovinske izvedbe 8 č) dvojna okna — lesene izvedbe 7 — izvedba v kombinaciji s kovino 9 d) uporaba posebnih zaščitnih stekel (ter- mopan, barvna stekla) 2 e) zasenčitev — platnene zavese ali drvohitke 2 — plastične ali lesene rolete ter vetrnice 4 — luxaflex rolete 5 11 —Obdelava sten v sobah a) neometane stene 0 b) slabo ometane stene 1 c) dobro ometane stene 2 č) stene fino zglajene ali obdelane z dodatnimi oblogami (mavčne plošče) 3 d) stene gladko obdelane ali obložene s tapetami 5 12 — Obdelava sten v kuhinji in kopalnici a) oljna barva ali emajliran lesonit v kuhinji ali kopalnici do 20 m2 1 . b) oljna barva ali emajliran lesonit v kuhinji ali kopalnici nad 20 m2 2 c) brez oljnega opleska ali emajliranega lesonita 0 Število točk 13 — Tla v sobah a) zemlja 0 b) opeka ali beton 1 c) navadna (lesena) č) boljša lesena (ladijski pod) d) ksilolit ali plastične -mase (juta, file, vinaz, podolit ipd.) e) parket '(bukov, hrastov, lamelni) f) moderni podi (tapisom ali podobno) 14 — Tla v kuhinji in kopalnici a) zemlja 0 b) opeka, beton ali navadna tla iz desk 1 c) boljša tla iz desk (ladijski pod) ali te- I raco 2 č) keramične ploščice, ksilolit ali plastične mase 3 d) parket, topli pod 4 15 — Plinske napeljave v stanovanju a) ni plinskih napeljav 0 b) so plinske napeljave 2 16 — Tovorno dvigalo in jašek za smeti a) ni tovornega dvigala in ne jaška za smeti 0 b) jašek za smeti 1 c) tovorno dv.galo 2 17 — Naprave za ogrevanje stano- vanja a) ni peči in priključkov na dimnike 0 b) priključek na dimnike 1 c) zidana ali železna peč 1 č) lončena peč, plinska, oljna ali žarilna peč 2 d) etažna kurjava za posamezno stanovanje 15 e) centralna kurjava . 12 f) vsak nadaljnji element pod c) in č) 1 Opomba: Pod d) in e) se računa grelna telesa in hišna instalacija brez kotlovnice in kotlov, ker gre vzdrževanje in amortizacija kotlovnic in kotlov v breme centralne kurjave. 18 — Električne napeljave a) ni električnih napeljav 0 b) napeljava za delno razsvetljavo 2 c) napeljava za popolno razsvetljavo 4 č) napeljava za popolno razsvetljavo, termična napeljava in priključki za gospodinjske stroje 6 d) če je pri napeljavi pod c) in č) dvota- rifni števec 1 19 — Osebno dvigalo a) ni osebnega dvigala 0 b) je osebno dvigalo 6 c) za stanovanja v kleti in v pritličju se ne upoštevajo predvidene točke za osebno dvigalo; če ima stavba skupne pro- Ci Ul tf* to to Število točk store (pralnico, sušilnico, prostor za varstvo otrok in podobno) nad prvim nadstropjem upoštevamo 2 č) će je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigalo, za vsako nadaljnje dvigalo 4 20 — Vodovod a) ni vodovoda v bližini stavbe 0 bj vodnjak, kapnica, črpalka ali vodovodna pipa na dvorišču 1 c) vodovod v stavbi 2 č) vodovod v stanovanju 4 21 — Kanalizacija a) ni kanalizacije 0 b) kanalizacija na dvorišču ali greznica (zidana straniščna jama) 1 c) kanalizacija v stavbi 2 č) kanalizacija v stanovanju 3 22 — Obloga sten v kuhinji, kopalnici in stranišču a) stene obložene s cementnimi ali teraco ploščicami ali s teracom: — do 15 m* 1 — nad 15 do 25 m* 2 — nad 25 m* 3 b) obložene s keramičnimi ploščicami ali < plastičnimi masami: — do 8 m* 2 — nad 8 do 15 m* 3 — nad 15 do 22 m2 4 — nad 22 m2 5 c) stene obložene z naravnim kamnom ali mozaiki: — do 10 m2 3 — nad 10 do 20 m2 5 — nad 20 m2 8 23 — Vgrajene stenske omare v stanovanju (razen v kuhinji in shrambah) a) iz mehkega lesa in lesonita: — do 8 m2 1 — nad 8 do 15 m2 2 — nad 15 do 22 m2 3 — nad 22 m2 4 b) iz mehkega lesa in — do 3 m2 — nad 3 do 6 m2 — nad 6 do 9 m2 — nad 9 do 12 m2 — nad 12 m2 c) iz mehkega lesa s furniranimi vezanimi ploščami ali iz trdega lesa: — do 2 m2 1 — nad 2 do 4 m2 2 — nad 4* do 6 m2 3 — nad 6 do 8 m2 4 — nad 8 m2 5 vezanih plošč: 1 2 3 4 5 Število točk 24 — Kuhinjska oprema a) vgrajeno pohištvo iz mehkega lesa, ple-skano: — do 3 m2 1 — nad 3 do 6 m2 — nad 6 do 9 m2 — nad 9 do 12 m2 — nad 12 m2 b) vgrajeno pohištvo iz trdega lesa ali mehkega lesa obloženo z umetnimi masami: — do 3 m2 — nad 3 do 6 m2 — nad 6 do 9 m2 — nad 9 do 12 m2 — nad 12'm2 c) navadna vodovodna školjka č) štedilnik zidan ali navaden emajliran d) štedilnik električni ali plinski e) štedilnik električni ali plinski z dodatno pečjo za ogrevanje f) kombiniran električni in plinski štedilnik g) pomivalno korito emajlirano h) bojler v kuhinji i) pomivalno korito iz nerjaveče kovine j) pomivalna omarica v pločevinasti izvedbi k) plinski ali električni rešo na dve plošči l) nape z odvodom zraka z ventilatorjem ali aero filtrom m) dodatna peč za ogrevanje n) priključek za pralni stroj v stanovanju o) ' priključek za pomivalni stroj v stano- vanju 25 — Ločeno stranišče a) ločeno stranišče b) ločeno stranišče z umivalnikom c) stranišče za dvoje ali več stanovanj skupaj č) več kot eno stranišče v stanovanju (dodatno) 26 — Kopalnica a) kopalnica z banjo in pečjo za ogrevanje vode b) kopalnica z banjo in bojlerjem ali priključek na toplovodno omrežje c) kopalnica z banjo, pečjo za ogrevanje in bojlerjem č) kopalnica z bojlerjem in prho brez banje d) umivalnik v kopalnici e) bide f) straniščna školjka v kopalnici g) kopalnica za dttoje ali več stanovanj skupaj ne glede na opremo h) sevalna peč i) posamezni elementi v kopalnici so razčlenitev elementov za podpozicije a), b), c) in č) — banja — peč za ogrevanje vode — bojler — prha H* co to CO 1-t H* H-» to h* rf* -4 OJ cn to H* tffc CO M h-4 to to H-t CO 4^ CO to 03 oi ^ w to Število točk 27 — Električni,radiatorji a) za vsak radiator 2 28 — Dodatna oprema in instalacije a) vgrajen hladilnik do 10O1 8 b) vgrajen hladilnik nad 1001 12 c) priključek na toplo vodo iz toplarne ali kotlarne . 4 č) priključek na telefon (za vsako številko) 1 d) skupinska TV antena ali žični TV priključek — za vsak kanal 1 e) domofon in električna vrata: — domofon ‘ 1 — električna vrata 1 f) klimatizacija 10 g) premične stene v sobah (za vsakih 2 m*) 1 Število točk č) stavbe iz trdega gradiva — stare do 25 let 0 — nad 25 do 40 let 10 — nad 40 do 60 let 15 — nad 60 let 20 d) kvalitetne stavbe — stare do 25 let 0 — nad 25 do 40 let 11 — nad 40 do 60 let 17 — nad 60 let 22 e) izredno kvalitetne stavbe — stare do 25 let • 0 — nad 25 do 40 let 12 :— nad 40 do 60 let 18 — nad 60 let 24 29 — Ureditev dovoza a) ni urejen 0 b) urejen z uvaljanim nasipom 1 c) tlakovan ali asfaltiran 2 č) tlakovana ali asfaltirana površina označena za parkiranje vozil 3 30 — Ugodnosti zaradi vpliva šte- vila stanovanj a) v enostanovanjski atrijski ali verižni hiši 10 b) v dvostanovanjski hiši ali vrstni hiši 8 c) v tri do šest stanovanjski hiši 5 Opomba: Kolikor so v stanovanju elementi, ki jih tabela A ne vključuje, jih je točkovati po podobnih elementih v tej tabeli. 2 — Vlažnost stanovanja a) popolna koliba hiša iz slabega gradiva hiša iz mešanega gradiva hiša iz trdega gradiva kvalitetna stavba b) delna koliba hiša iz slabega gradiva hiša iz mešanega gradiva hiša iz trdega gradiva kvalitetna stavba 3 — Lega stanovanja v stavbi a) kletno stanovanje B. Tabela za popravek seštevka točk, dobljenih po tabeli A stanovanja do 70 70,5 do 80 80,5 do 90 90,5 do 100 100,5 do 110 nad 110 do 30 m* + 4 + 6 + 8 + 10 + 12 nad 30— 45 m* — + 3 + 3 + 4 + 4 + 5 nad 45— 60 m8 — + 1 + 1 + 2 + 2 + 3 nad 60— 75 m! — — 1 — 1 — 2 — 2 — 3 nad 75—100 m2 — — 3 — 3 — 4 — 4 — 5 nad 100 m2 — — 4 — 6 — 8 — 10 — 12 b) stanovanje v podpritličju c) stanovanje na podstrešju č) stanovanje v nizkem pritličju in v IV. ali višjem nadstropju v stavbi brez dvigala d) stanovanje v II. in III. nadstropju v stavbi brez dvigala 4 — Toplotna izolacija stanovanja a) slaba toplotna izolacija 5 — Sončnost stanova nj a a) slaba sončnost stanovanja 5 8 11 17 22 2 4 6 8 10 12 6 4 2 1 2 2 C. Tabela elementov stanovanja, ki se zanje ugotavljajo negativne točke 1 1 — Obrabljeno stanovanje a) kolibe — stare do 5 let 0 — nad 5 do 10 let 2 — nad 10 do 15 let 4 — nad 15 let 6 b) hiše iz slabega gradiva — stare do 8 let 0 — nad 8 do 16 let 4 — nad 16 do 24 let 6 — nad 24 let 8 c) hiše iz mešanega gradiva — stare do 14 let 0 — nad 14 do 28 let 8 — nad 28 do 42 let 10 — nad 42 let 12 6 — Onesnaženje zraka a) zrak je v večji meri onesnažen 2 7 — Ropot a) močan ropot — trušč 2 b) izreden ropot 3 8 — Praktičnost stanovanja a) stanovanje je nepraktično koliba o hiša iz slabega gradiva ! hiša iz mešanega gradiva 2 hiša iz trdega gradiva 3 kvalitetna stavba 4 C. Tabela za popravek stanovanjske površine Uporabna tlorisna površina stanovanja, ki presega za 20 %> ali več normalno uporabno površino za določeno vrsto stanovanj, se ne upošteva pri določanju vrednosti stanovanja. Velikost stanovanja normalne uporabne stanovanjske površine m* normativ povećane maksimalne površine + 20 •/• garsonjera - enosobno stanovanje 33 39 enoinpolsobno stanovanje 42 50 dvosobno stanovanje 55 66 dveinpolsobno stanovanje 62 74.5 trisobno stanovanje 68 82 triinpolsobno stanovanje 75 90 štirisobno stanovanje 80 96 štiriinpolsobno stanovanje '110 132 petsobno stanovanje 120 144 petinpolsobno stanovanje 135 162 šestsobno stanovanje 150 180 šestinpolsobno stanovanje 165 195 sedem in večsobno stanovanje 180 216 Opomba: Popravek površine se upošteva samo pri stanovanjih, ki so stara nad 50 let. GARAŽA V HIŠI Garaža v stanovanjski hiši, ki jo uporablja stanovalec, je pomožni prostor, ki se ne točkuje. Površina take garaže se šteje v skupno površino stanovanja. Vse druge garaže se obravnavajo kot poslovni prostori. 475. Na podlagi 4. člena zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8'69 in 28/71) II.' točke odloka o razporeditvi delovnega časa v okviru petdnevnega delovnega tedna (Uradni list SRS, št. 51/71) in 100. člena statuta občine Sevnica, je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. aprila 1973 sprejela ODLOK o delovnem času pri upravnih organih skupščine občine Sevnica 2. v zimskem času: — v sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure, — v petek od 8. do 15. ure. 3. člen Ne glede na določila 2. člena tega odloka je sprejemanje strank: — v sprejemni pisarni in pri matični službi v vsem delovnem času, — pri referentu za promet: — v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 12. ure ter v sredo od 8. do 12. ure ter od 13. do 16. ure. 4. člen Ob sobotah je pri skupščini od 8. do 12. ure dežurna služba za prijavo ih odjavo bivališča in sklepanje zakonskih zvez. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o uradnih dnevih za stranke pri državnih organih v občini Sevnica (skupščinski dolenjski list št. 1-10/69). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 14-3/73-1 Sevnica, dne 24. aprila 1973. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. skupščina občine slovenske konjice 476. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 7. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-U/72) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-254/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti, dn£ 26. aprila 1973 sprejela 1. člen Delovni čas pri upravnih organih skupščine občine traja: 1. v časti od 1. maja do 30. septembra (poletni čas): v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 6. do 14. ure, v sredo od 6. do 16. ure; 2. v času od 1. oktobra do 30. aprila (zimski čas): v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 17. ure. 2. člen Sprejemanje strank pri upravnih organih skupščine občine je: 1. v poletnem času: — v sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure, — v petek od 8. do 14. ure. PROGRAM stanovanjske graditve v občini Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1973—1977 UVOD 1 Na podlagi XXXIII. ustavnega dopolnila k ustavi SR Slovenije, smernic, začrtanih v resoluciji Skupščine SR Slovenije o' nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva, zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj ter zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in izhajajoč iz samoupravnega položaja delovnega človeka in njegovega materialnega interesa pri pridobivanju in uporabi- stanovanja ter nalog, ki jih ima po ustavi na področju stanovanjskega gospodarstva občina kot temeljna družbenopolitična in samoupravna skupnost in v sodelovanju s temeljnimi organizacijami združenega dela in samoupravnimi interesnimi skupnostmi s ciljem, da se zagotovi smotrno gospodarjenje s stavbami in zemljišči na občinskem območju, pristopi občinska skupščina Slovenske Konjice k srednjeročnemu programiranju stanovanjske graditve. / 2 Temeljne organizacije združenega dela na občinskem območju sprejmejo svoje srednjeročne programe za reševanje stanovanjskih potreb svojih delavcev, s katerimi določajo način in pogoje za oskrbo s stanovanji in dajanje stanovanjskih posojil. 3 Občinska skupščina bo s svojo politiko in z ukrepi za razvoj in urejanje naselij, zlasti pa s programirano stanovanjsko izgradnjo in racionalno uporabo zemljišča skušala zagotoviti, da bo proces urbanizacije na občinskem območju usklajen z gospodarskim razvojem občinskega območja ter, da bo hkrati zavarovano življenjsko okolje. Posebna skrb občinske skupščine bo posvečena sistematičnemu reševanju stanovanjskega vprašanja občanov z nizkimi osebnimi dohodki, mladih družin in starih občanov, katerih stanovanjsko vprašanje iz socialnih razlogov ni moglo biti rešeno v preteklem in polpreteklem obdobju, imajoč vedno v vidu, da je pospešena stanovanjska graditev važen pogoj za nadaljnje naraščanje življenjske ravni. Pn graditvi stanovanj za stare ljudi na občinskem območju bo sodelovala tudi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja s svojim programom. 4 Zaradi tega, ker je doslej, zlasti pa v neposredni pretekli dobi bila zapostavljena graditev najemnih stanovanj in ker nam to narekuje urbanizacija in ekonomika v komunalnem gospodarstvu in zaradi ekonomske in socialne značilnosti družbenega najemnega stanovanja in njegov vpliv na večjo mobilnost delovne sile bo občinska skupščina dajala prednost graditvi družbenih najemnih stanovanj. Na koncu petletnega programskega obdobja bo razmerje med zasebno in in družbeno stanovanjsko gradnjo obratno sorazmerju stanja na začetku planiranega obdobja. « 5 Da bi ohranili obstoječi stanovanjski sklad na občinskem območju in podaljšali njegovo življenjsko dobo in ta sklad stanovanj posodobili, bo del sredstev zlasti od zvišanih stanarin prvenstveno namenjen investicijskemu vzdrževanju, revilatizaciji, obnovi in preureditvam obstoječega družbenega stanovanjskega sklada. Obnova in modernizacija obstoječega stanovanjskega sklada se bo realizirala po stanovanjskih podjetjih na občinskem območju na podlagi letnih programov teh organizacij. 6 Za dosego ciljev povečane stanovanjske graditve je potrebno maksimalno izkoristiti vsa razpoložljiva sredstva delovnih organizacij oziroma njihovih skladov skupne porabe ob hkratnim zvišanjem vlaganj v ta sklad, sredstva poslovnih bank z vezavo ožiroma oročanjem sredstev delovnih organizacij pri teh zavo- dih, sredstva stanarin ter sredstva oziroma prihranke občanov z zvišanjem števila namenskih varčevalcev za stanovanjsko graditev in mobilizacijo privarčevanih sredstev za namene stanovanjske graditve tako, da se družbena sredstva za stanovanjsko izgradnjo dajejo pogojno, če tisti, ki želi priti do stanovanja vlaga tudi precejšen del svojih sredstev in to vselej kakor pri gradnji tako pri nakupu stanovanja. ' 7 Določen del družbenih sredstev, namenjenih za stanovanjsko graditev je namenjen osebni potrošnji za kategorijo socialno šibkih občanov, ki se bo realizirala prek solidarnostnega stanovanjskega sklada v obliki delnega nadomestila stanarin po lestvici znosnih stanarin, ki je predpisana z občinskim odlokom. I. ANALIZA STANJA STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA V OBČINI 8 Za določitev izhodišč za izdelavo programa in programske zasnove občinskega programa stanovanjske graditve izhajajo iz ugotovitev statističnega popisa prebivalstva in stanovanj na dan 31. marca 1971 in drugih podatkov, zlasti podatkov stanovanjsko komunalnih podjetij v občini, poslovne banke, zaključnih računov, službe SDK, urbanistične in druge prostorsko načrtne dokumentacije ter gradbene operative na občinskem območju: 1. Razmerje 1961 : 1971 1961 1971 — število stanovanj 4070 4478 — število gospodinjstev 4546 4908 — število prebivalcev 18348 19018 Stanje 31. III. 1971 2. Število stanovanj glede na naselje- nost, število drugih stalno naseljenih prostorov in število prebivalcev: a) Stanovanja namenjena za bivanje: stalno, pre- — stalno naseljena 4671 — začasno naseljena 47 — zapuščena za daljši čas 60 b) Poslovni prostori naseljeni kot stanova- n ja 8 c) Zasilna stanovanja 65 č) Število oseb, ki stanujejo: — v stanovanjih \ 18763 — v poslovnih prostorih 22 — v zasilnih stanovanjih 201 3. Število vseh stanovanj po vrsti, površina stanovanj, število gospodinjstev in število stanovalcev, stanovanja v družbeni lasti: a) Število stanovanj po vrsti: — skupno število stanovanj 4778 — posebna soba 273 — enosobno stanovanje in garsonjere 1080 — dvosobna stanovanja 1849 — trisobna stanovanja » 1271 — štiri in večsobna stanovanja 284 b) Površina vseh stanovanj v m2: 252.719 c) Število gospodinjstev v stanovanjih 4806 č) Število stanovalcev v stanovanjih 18756 d) Število stanovanj v družbeni lasti: — število stanovanj 824 — površina stanovanj m2 37.823 — število stanovalcev 2825, 4. Število stanovanj po starosti in kvaliteti: a) Stanovanja po letih izgradnje; — do 1918 2433 — od 1919 do 1945 429 — od 1946 do 1960 776 — po 1961 1023 b) Stanovanja po opremljenosti z instalacijami: — z elektriko in vodovodom 2937 — samo z elektriko 1506 — brez inštalacij 272 c) stanovanja s kopalnico 1234 č) stanovanja s straniščem v sklopu stanovanja 1717 d) najemna stanovanja, razvrščena po standardu, izražena v točkah (stanje na dan 31. 12. 1971) — od 0 do 50 točk (pod normalnim standardom) 380 — od 51 do 80 točk (potrebna obnove) 128 — nad 80 točk 239 5. Število stanovanj po gospodinjstvih in poprečni površini na 1. stanovalca: a) Stanovanja po gospodinjstvih — stanovanja z enim gospodinjstvom 4539 — stanovanja z dvema gospodinjstvoma 126 ■— stanovanja s tremi in več gospodinjstvi b) Stanovanja po poprečni površini na enega stanovalca; — do 6 m2 336 — od 6,1 do 8,0 m2 471 — od 8,1 do 10,0 m2 612 — od 10,1 do 15,0 m2 1355 — od 15,1 do 20,0 m2 834 — nad 20,0 m2 1060 6. Število stanovanj po značaju zazidave: a) Stanovanja: ■— v nizki zazidavi (družinske, vrstne in atrijske stanovanjske hiše, stanovanj-dvojčki in četvorčki) 4570 — v visoki zazidavi (stanovanjski blok, stolpič, stolpnica itd.) 208 b) stanovanja v gradnji: ■— v nizki zazidavi 260 — v visoki zazidavi 46 7. Število manjkajočih stanovanj: a) glede na število gospodinjstev (upoštevajoč, da vsakemu gospodinjstvu pripada eno stanovanje) 28 b) glede na neustreznost stanovanj: — zasilna stanovanja 201 — poslovni prostori, naseljeni kot stanovanja 22 — glede na stanovanjski standard (upoštevajoč, da je treba nadomestiti stanovanja s standardom do 50 točk) 380 — glede na preveliko zasedenost najemnih stanovanj (upoštevajoč, da je stanovanje prezasedeno, če je površina na 1 stanovalca manjša od 15,0 m2) 76 8. Vrednost družbenega stanovanjskega sklada: a) valorizirana vrednost (po stanju 31. XII. 1966) 23,146.802 9. Viri sredstev stanovanjskega gospodarstva v letu 1971: a) skupna sredstva organizacij združenega dela in drugih organizacij: — prispevek za stanovanjsko graditev v celoti 4 “/o 4,048.000 — dodatna sredstva iz sklada skupne porabe za stanovanjsko graditev 300.000 . — ostali viri 3,000.000 b) skupna sredstva stanovanjskih podjetij in stanovanjskih enot: — sredstva stanarin vključno s subvencijo 673.183 — od tega posebej sredstva amortizacije 242.069 c) skupna sredstva poslovnih bank za stanovanjsko graditev: — vezana sredstva za stanovanjsko graditev 12,304.000 — anuitete stanovanjskih kreditov 915.000 — vplačila v stanovanjski sklad banke za stanovanjsko graditev — — kreditna sredstva za proizvodnjo stanovanj za trg . 1,633.000 č) ostala sredstva 824.190 10. Ocena investicijskih vlaganj v stanovanjsko in komunalno graditev v obdobju 1965—1971: a) v stanovanjsko in komunalno graditev skupno 54,982.000 — v družbenem sektorju 20,697.000 — v zasebnem sektorju 34,285.000 b) samo v stanovanjsko graditev: — v družbenem sektorju 6,000.000 — v zasebnem sektorju 28,000.000 c) skupna vlagajna v komunalne dejavnosti, ki se ukvarjajo z urejanjem zemljišč in oskrbo naselij: 20.982.000 11. Sprejeti urbanistični dokumenti: Urbanistični program: — odlok o vplivnih območjih za urbanizacijo (Ur. v., št. 15/64) — odlok o urbanističnem programu mesta Slov. Konjice (Ur. v., št. 10/66) —' odlok o ureditvenem načrtu vplivnega območja Zreče (Ur. v., št. 10/66) — odlok o osnovah za urbanistično dokumentacijo (Ur. v., št. 24/67) — odlok o urbanističnem programu občine (Ur. list SRS, št. 37/71) — odlok o urbanističnem načrtu naselij na območju Zreče (Ur. 1. SRS, št. 34/72) — odlok o ureditvenem načrtu žičke kartuzije (Ur. v., št. 17/67) — urbanistični načrti: — zazidalni načrti: — odlok o ureditvenem načrtu ob Mizarski ulici (Ur. v., št. 10/66) — odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske cone IV Zreče (Ur. v., St. 10/66) — odlok o zazidalnem načrtu Škalce I (Ur. v., št. 10/66) — odlok o zazidalnem načrtu Skalce II (Ur. v., št. 17/67) — odlok o zazidalnem načrtu Zg. Prevrat (Ur. v., št. 17/67) — odlok o zazidalnem načrtu Sp. Prevrat (Ur. v., št. 17/67) — odlok o zazidalnem načrtu Nova Dobrava — Zreče (Ur. v., št. 17/67) — odlok o zazidalnem načrtu ob Prečni in Vrtni ulici (Ur. v., št. 13/68) — odlok o zazidalnem načrtu KOSTROJ (Ur. v., št. 24/69) — odlok o zazidalnem načrtu centralne cone Slov. Konjice (Ur. v., št. 25/70) — odlok o dodatnem zazidalnem načrtu »Kostroj« (Ur. list SRS, št. 41/71) — odlok o zazidalnem načrtu Škalce III (Ur. 1. SRS, št. 18/72) — odlok o zazidalnem načrtu Vitanje (Ur. 1. SRS, št. 34/72). — Urbanistični red: — odlok o urbanističnem redu v občini Slov. Konjice (Ur. v., št. 8/68 in 13/70) — odlok o urbanističnem redu rekreacijskega centra Rogla (Ur. 1. SRS, 46/71). — odlok o zazidalnem načrtu industrijske cone Slov. Konjice — odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske cone IV. Zreče 12. Nezazidana stavbna zemljišča za stanovanjsko graditev: — v upravnih in gospodarskih centrih občine Slovenske Konjice 300.000 Loče 100.000' Zreče 150.000 Vitanje 80.000 Skupaj: 630.000 — v vaških naseljih, ki se urejajo z zazidalnimi načrti: Konjiška vas 44.000 Žiče 80.000 Špitalič 10.000 Zbelovo 50.000 Jethej 40.000 Draža vas 80.000 Tepanje 150.000 Polene 20.000 Stranice 30.000 Skomarje 10.000 Bezina — Vešenik — Brdo — Skupaj: 514.000 — Posamezna nezazidana stavbna zemljišča, namenjena za stanovanjsko graditev 150.000 — Nezazidana stavbna zemljišča v družbeni lastnini, ki še niso dana v uporabo 18.900 od tega: Slov. Konjice 3.900 Vitanje 15.000 13. Komunalno urejena nezazidana stavbna zemljišča: m. — mestna — — izvenmestna — — zemljišče, opremljeno z dostopno cesto, vodovodom in elektriko: Slovenske Konjice 270.000 Loče 22.000 Zreče 85.000 Vitanje 30.000 Ostala naselja 92.000 — zemljišče, opremljeno tudi s kanalizacijo: Slovenske Konjice 54.000 Loče — Zreče 22.000 Vitanje 12.000 Ostala naselja — —- zemljišče, opremljeno tudi z drugimi komunalnimi napravami: Slovenske Konjice — Loče — Zreče — Vitanje — Ostala naselja — 14. Število stavbišč, na katerih se gradi: — 0—20 stanovanj 52 — 21—50 stanovanj 4 — 51—100 stanovanj 1 — 101—200 stanovanj — — 201—500 stanovanj — Vsebinska analiza stanja stanovanjskega gospodarstva v občini Slovenske Konjice 9 Za stanovanjsko gospodarstvo v občini Slov. Konjice je karakteristično: 1. Obstoječi stanovanjski fond je razmeroma star, saj je več kot ena polovica objektov zgrajenih pred letom 1918, torej zadnji objekti v tej skupini so stari 60 let. Večina objektov pa je stara nad 100 let. Ta ugotovitev velja za stanovanja v vaških naseljih, zlasti pa za vsa stanovanja v ožjem mestnem območju Slov. Konjic. Tu je večina stanovanj grajena brez hidroizolacije, zato so pritlična stanovanja pa tudi poslovni prostori vlažni in nehigienski ter zaradi tega neprimerni za bivališča pa tudi ne za poslovne prostore. 2. Naslednja značilnost je preobsežna individualna gradnja, zlasti pa %radnja družinskih stanovanjskih hiš na širokem prostranstvu v nizki zazidavi, ki onemogoča dohitevanje z gradnjo Infrastrukturnih objektov in komunalno ureditvijo. Taka gradnja ima svoje negativne posledice tudi v tem, ker ne zagotavlja možnosti dotoka kvalificirane in visokokvalificirane delovne sile za potrebe gospodarstva in družbenih dejavnosti, saj delovne organizacije ne razpolagajo z družbenim stanovanjskim skladom za te namene. Pretežno nizka zazidava in raztresenost objektov brez mestnega jedra daje zlasti ha območju Slov. Konjic videz združenih vasi, ne pa enovit mestni značaj. 3. Posebna značilnost za občino, je vse večja koncentracija prebivalstva v Štirih industrijskih in upravnih središčih, kar je logična posledica razvijajoče se industrije in obrti v teh središčih. Srednjeročni program stanovanjske graditve zaradi tega tudi usmerja vso gradnjo pretežno v ta središča. Na ruralnih območjih naj bi se gradili pretežno le nadomestni objekti, zlasti tudi iz razloga, da se ohrani čim več razpoložljivih kmetijskih površin za namen kmetijstva. Res je, da sedaj še nam ne primanjkuje zazidalnih površin, vendar gledano dolgoročno je nujno storiti odločen zaokret ter se preusmeriti na gradnjo delavskih stanovanj v družbeni lasti. Ta preusmeritev naj bi potekala približno takole: Leto gradnje Oblika gradnje 1973 1974 1975 o/« 1976 1977 Družbena gradnja 40 50 60 70 80 Individualna gradnja 60 50 40 30 20 Za pravilno usmerjanje gradnje bi bili odgovorni organi upravljanja v delovnih organizacijah, gradbeni organi, občinske uprave in občinska urbanistična inšpekcija. 4. Kot posebna značilnost stanovanjskega gospodarstva v občini je neurejeno in nenačrtno komunalno gospodarstvo, ki je neločljivi del stanovanjske graditve. Vlaganja v komunalno gospodarstvo v preteklem obdobju so bila znatno prenizka. Ce bi hoteli dohiteti zamujeno, bi bilo potrebno v naslednjih petih letih vložiti v komunalo vsaj 25 milijonov din ali približno 5 milijonov letno. Predvsem za cestno, vodovodno in kanalizacijsko ter deloma tudi električno omrežje, ki je potrebno rekonstrukcije in modernizacije ter za asfaltiranje ulic in cest v vseh štirih občinskih središčih. Kje dobiti denar za komunalne potrebe še ni znano, vendar je gotovo, da brez širšega odpiranja navzven delovnih organizacij na področju, kjer živi delavec, ne bo šlo. Vsekakor bi večja načrtnost na tem področju ter boljša in učinkovitejša organizacija komunalnih delovnih organizacij lahko prispevala znaten delež. , II. II. IZHODIŠČA ZA IZDELAVO PROGRAMA STANOVANJSKE GRADITVE 10 Izhajajoč iz resolucije o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva (Uradni list SRS, št. 5/72) so izhodišča za izdelavo programa stanovanjske graditve zlasti: — razvijanje samouprave organizacije na področju stanovanjskega gospodarstva; — smotrna in učinkovita organizacija pri financiranju in graditvi stanovanj ter pri gospodarjenju s stanovanjskim skladom, — razvijanje zadružništva na področju stanovanjskega gospodarstva, — uveljavljanje racionalizacije in modernizacije graditve stanovanj, — povečanje obsega stanovanjske graditve in postopno odpravljanje stanovanjskega primanjkljaja, upoštevajoč naravni in fizični prirast prebivalstva, ■— sistematično reševanje stanovanjskega vprašanja določenih socialnih kategorij občanov in družin ter starih ljudi in mladih družin prek sistema družbene pomoči, upoštevajoč načelo vzajemnosti in solidarnosti, — povečanje poprečne površine stanovanja na stanovalca in prebivalca, — izboljšanje kakovosti stanovanj (opremljenost in standard), — uveljavljanje primernega razmerja v lastniški strukturi — odnos med družbeno in zasebno gradnjo in zazidalni strukturi — odnos med visoko in nizko zazidavo. Kot izhodišča za izdelavo programa so upoštevane tudi smernice in napotila, začrtane v uvodnem delu programa. III. PROGRAMSKA ZASNOVA STANOVANJSKE GRADITVE V LETIH 1973—1977 11 Kot podlaga za izdelavo programske zasnove stanovanjske graditve v občini Slov. Konjice predstavljajo: — analiza stanja stanovanjskega gospodarstva v občini (prvo poglavje tega programa); — izhodišča za izdelavo programa stanovanjske graditve (II. poglavje tega programa ter uvodni del programa), — programi za reševanje stanovanjskih potreb delavcev v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah na občinskem območju, — program solidarnostnega stanovanjskega sklada v občini Slov. Konjice, — program skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in nezaposlenih uživalcev invalidskih pravic, — program stanovanjsko-kdmunalnih podjetij, — program občinskega sklada za komunalno urejanje stavbnih zemljišč in oskrbo naselij, — usposobljenost gradbene operative, — ocena razpoložljivih sredstev, namenjenih za stanovanjsko graditev, — prispevki sodelujočih predstavnikov organizacij in skupnosti, ki so sodelovali pri pripravi programske zasnove. Osnovni kazalci programske zasnove stanovanjske graditve. A. — Število stanovanj: 1. Število potrebnih stanovanj ob koncu leta 1977 1350 a) primanjkljaj stanovanj, ugotovljen ob popisu stanovanj dne 31. 3. 1971 251 b) število potrebnih novih stanovanj v letih 1973—1977 1000 2. Število dokončanih stanovanj, predvideno za graditev v letih 1973—1977 768 3. Primanjkljaj stanovanj ob koncu leta 1977 (razlika v številu stanovanj med 1. in 2. točko te razpredelnice) 582 B. — Površina stanovanj: 1. Uporabna površina stanovanj ob koncu leta 1977 m2 303.574 a) uporabna površina stanovanj ugotovljena ob popisu stanovanj dne 31. 3. 1971 ^ 252.719 m* b) uporabna površina novih stanovanj, zgrajenih v letih 1973—1977 50.855 m' 2. povprečna uporabna površina dokončanih stanovanj na 1 stanovalca ob koncu leta 1977 (20.400 prebivalcev) 14,9 m* a) stanje ob popisu stanovanj dne 31. 3. 1971 13,4 m2 b) povprečna uporabna povrSina novih stanovanj, dokončanih v letih 1973 do 1977 66 m* c) stanovanja, zgrajena s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada v letih 1973—1977: 1. število dokončanih stanovanj 53 2. uporabna površina novih stanovanj 2.310 m2 3. povprečna uporabna površina do- končanih stanovanj na 1 stanovalca 14 m2 č) lastniška struktura dokončanih stanovanj ob koncu leta 1977: 1. število družbenih stanovanj 333 — delež v odstotku 43,3 2. število zasebnih stanovanj 435 — delež v odstotku 56,6 a) število etažnih stanovanj 38 — delež v odstotku 4,9 b) število stanovanj v družinskih stanovanjskih hišah 397 — delež v odstotku 51,7 2. število zasebnih stanovanj v zadružni gradnji — — delež v odstotku — D. — Stavbna zemljišča: 1. Skupaj potrebna nezazidana stavbna zemljišča v m2 a) komunalno opremljena in delno opremljena b) komunalno neopremljena 2. Povprečna cena komunalno opremljenega stavbnega zemljišča (v din/m2) E. — Območje graditve 1. Število dokončanih stanovanj v območju: — Slovenske Konjice — Loče — Zreče — Vitanje Skupno 2. Od skupnega števila stanovanj je v vaških naseljih — delež v odstotku F. — Potrebna sredstva (v 000 din): Skupna potrebna sredstva v letih 1973—1977 112.961 a) sredstva za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč 6.843 b) sredstva za stanovanjsko graditev od tega: 106.118 — za družbeno najemno gradnjo 58.907 — za gradnjo iz Solidarnostnega stanovanjskega sklada 7.987 —, za zadružno gradnjo — — za ostalo gradnjo 39.224 •/. 334 43,5 32 4,1 364 47,4 38 5,0 768 ' 100 90 11,7 307,200 136.800 170.400 36 din/m* nim sporazumom za realizacijo programa stanovanjske graditve, ločeno po letih: — 1973 — 1974 — 1975 — 1976 — 1977 • H. — Prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu izražen v odstotku od najnižjega odstotka sredstev iz točke G te razpredelnice: Od tega: — za stanovanjsko graditev — za drugo družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu BI — Število potrebnih stanovanj ob koncu leta 1977 (izraženo v številu stanovanj) Vrsta primanjkljaja: stan I. Primanjkljaj stanovanj, ugotovljen ob popisu stanovanj dne 31/3-1971 251 2. Število novih potrebnih stanovanj, ocenjeno za čas od 1/4-1971 do 31/12-1977: a) zaradi oblikovanja novih gospodinjstev: — iz naravnega prirastka 450 — iz fizičnega prirastka 607 b) zaradi rušenja dotrajanih stavb 26 c) zaradi predvidenih rušenj v zvezi z rekonstrukcijo naselij, prometnic itd. 16 Skupno število stanovanj iz 2. točke 1099 3. Skupaj število potrebnih stanovanj ob koncu leta 1977 (1. in 2. točka) 582 5»/» 6«/« 6 "/» 6»/# e«/« 30 »/o 20«/« 10«/» Razpredelnica B2 Struktura cene dokončanih stanovanj po lokacijah in povprečna cena dokončanih stanovanj. (računano na m8 uporabne površine stanovanj na podlagi cen v letu 1972)1 Struktura cene za občino je računana enotno ter znaša: \ 1973 1974 1975 1976 1977 — gradbeni stroški 2868 3163 3491 3861 4250 — odškodnina za zemlj. 110 110 115 115 120 — stroški priprave in - opreme zemljišča na m2 uporabne površine 122 122 124 124 130 Cena stanovanj din/m2 3100 3395 3730 4100 4500 Opomba: Povprečna cena dokončanih stanovanj din/m2 3708/m2. Povprečna cena dokončanih stanovanj je izračunana po obrazcu: Cp C1. S . + C2 . S2 -f Cn . On Sl + S2 +.......Sn Cp = povprečna cena dokončanih stanovanj, Cl, C2......Cn = prodajna cena m2 uporabne površine 1 > stanovanj na posamezni lokaciji, Sl, S2......Sn = število stanovanj na posamezni lo- kaciji G. — Naj nižji odstotek sredstev, ki ga določijo organizacije s samouprav- B4 — število dokončanih stanovanj in delež v odstotku po območju graditve 01 območje Od tega občine gospodarska Vaška Število središča naselja stan. v •/• število stan. •/• število stan. •/• 1973 162 = 21,1 146 = 21,5 16 = 17,7 1974 186 = 24,2 167 = 24,6 19 = 21,1 1975 162 *= 21,1 142 = 21,0 20 = 22,2 1976 126 = 16,4 106 = 15,6 20 = 22,2 1977 Skupaj 132 = 17,2 v letih 1973—1977 117 = 17,3 15 = 16,8 768 - 100 Opomba: 1 678 = 100 90 = 100 1. Za mestna naselja na območju občine so upo- števana naselja Slov. Konjice, Zreče, Vitanje in Loče, ker se ta naselja urejajo z urbanističnimi načrti in zazidalnimi načrti: 2. Za izračun odstotka števila stanovanj za mestna naselja oziroma odstotka (vaška) naselja je upoštevano število stanovanj na območju občine v posameznem letu kot 100 odstotkov. IV. ČASOVNE STOPNJE URESNIČEVANJA PROGRAMA 13 Program stanovanjske graditve v občini Slovenske Konjice je izdelan za obdobje od 1. januarja 1973 do 31. decembra 1977. leta. Intenzivna stanovanjska graditev za navedeno obdobje se bo razvijala v štirih občinskih, gospodarskih in družbenih središčih (v nadaljnjem besedilu: »obomč-jih«), I. območje Slovenske Konjice, ki obsega mesto Slov. Konjice, Zg. Pristava, Blato in Prevrat z delom Bezine in Sp. Prelog. II. območje — Zreče, ki obsega naselje Zg. Zreče, Nova Dobrova, Sp. Zreče, III. območje — Vitanje, ki obsega trg Vitanje ter obrobna naselja, ki neposredno tangiraj o mestno jedro. IV. območje Loče pri Poljčanah. Zazidava zemljišč na občinskem območju se bo dovoljevala v skladu z urbanističnim programom občine (Uradni list SRS, št. 37/71) ter urbanističnim redom v občini Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 8/68 in 13/70) ter urbanističnimi načrti in zazidalnimi načrti prostorskega razvoja občinskih središč od I. do IV. iz drugega odstavka tega poglavja. Gradnja stanovanj po posameznih območjih ne bo potekala enakomerno, temveč v zavisnosti od potreb po stanovanjih na posameznem območju, ki jih bo narekoval razvoj proizvajalnih sil in razpoložljiva sredstva. Predvideva se, da bi se v petletnem obdobju zgradilo na posameznem pbmočju število stanovanj, za kar bi bilo potrebno zazidalne površine in sredstva za gradnjo stanovanj ter za komunalno ureditev zemljišča po naslednji razpredelnici: Časovne stopnje uresničevanja programa in območja graditve Območje Imenovanje Slov. Konjice Zreče 1973 1974 1975 1976 1977 1973 1974 1975 1976 1977 Število dokončanih stanovanj Velikost potrebnih površin 68 54 42 80 90 65 90 90 67 52 nezazidanega stavbnega zemljišča, za gradnjo predvidenega m' m' m’ m' m’ m> m' m' m' m* števila stanovanj Višina potrebnih sredstev: 46.800 23.900 19.700 28.000 30.400 19.000 31.600 31.100 19.000 15.700 — za gradnjo 9.224 8.068 5.085 11.642 12.707 8.778 12.700 12.673 9.278 6.650 — za komunalno ureditev 1,041 540 438 625 675 422 701 690 422 349 Skupaj: 10.265 8.608 5.523 12.667 13.382 9.200 13.401 13.363 9.700 6.999 Časovne stopnje uresničevanja programa iz območja graditve Imenovanje 1973 1974 Vitanje 1975 1976 Območje 1977 1973 1974 Loče 1975 1976 Vsa območja 1973—1977 Število dokončanih stanovanj Velikost potrebnih površin nezazidanega 8 12 8 6 4 6 10 6 4 6 768 stavb, zemljišča za gradnjo predvi- m' m’ m* m* m' m* m! m* m* m1 m* denega števila stanovanj Višina potrebnih sredstev (v 000) 4800 7200 4800 3600 2400 3600 6000 3600 2400 3600 307.200 — za gradnjo 946 1919 988 710 473 710 1682 710 473 710 106.118 —* za komunalno ureditev 106 160 107 80 53 80 133 80 53 80 6,943 Skupaj 1052 2079 1095 790 526 790 1815 790 526 790 112.961 V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 14 Objavi pa se tako, da se v enem izvodu pošlje vsem delovnim organizacijam na občinskem območju. Za izvajanje tega programa skrbi za komunalni zadeve in urbanizem pristojni občinski upravni organ ki na koncu vsakega posameznega poslovnega leta sestavi poročilo in ga predloži po svetu za komunalne zadeve in urbanizem občinski skupščini. Ta program začne veljati, ko ga sprejme občin-®ka skupščina, uporablja pa se od 1. januarja 1973 St. 36-1/72-3 Slovenske Konjice, dne 26. aprila 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. Inž. 1. r. SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA CELJE 477. Zaradi uresničenja programa zdravstvenega varstva na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje, ki zajema občine: Brežice, Celje, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec; zaradi zagotovitve raciopalne porabe sredstev zdravstvenega zavarovanja v mejah resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72); zaradi uresničitve načela neposredne menjave dela med zavarovanci in zdravstvenimi delavci, ki izvajajo zdravstveno varstvo; sklenejo po določilih 16. člena zakona o omejitvi dohodkov od davkov in prispevkov iz gospodarstva in omejitev stopenj prometnega davka (Uradni list SFRJ, št. 71/1972): 1. Zavarovanci, ki so združili svoje interese do zdravstvenega zavarovanja v skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje, v kateri jih zastopajo kot delegati člani skupščine (v nadaljnjem besedilu« »skupnost« oziroma »skupščina«), 2. Zdravstveni delavci, ki izvajajo zdravstveno varstvo zavarovancev, združeni v svojih delovnih skupnostih: — Splošna bolnišnica Celje — Splošna bolnišnica Brežice — Zdravstveni dom Celje — Zavod za zdravstveno varstvo Celje, v katerih jih zastopajo kot delegati člani njihovih samoupravnih organov (svetov) (v nadaljnjem- besedilu: »zdravstveni delavci« oziroma »zdravstveni zavodi«). 3. Delavci temeljnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela ter drugih delovnih skupnosti v občinah Brežice, Celje, Laško, Mozirje, Sevnica, Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec, ki jih zastopajo kot delegati člani njihovih samoupravnih organov (delavskih svetov, svetov, poslovnih odborov, in odborov) (v nadaljnjem besedilu: »zavarovanci« oziroma »delovne organizacije«). SAMOUPRAVNI SPORAZUM o merilih za formiranje dohodkov skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje za leto 1973 in za določitev prispevne stopnje na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje za leto 1973 1 1. člen Zavarovanci, ki so podpisniki tega samoupravnega sporazuma, bodo kot uporabniki storitev zdravstvenega varstva in drugih pravic, ki jim gredo iz zdravstvenega zavarovanja, zagotovili v letu 1973. po načplih vzajemnosti in solidarnosti, skupnosti zdravstvenega zavarovanja v Celju ustrezna finančna sredstva na način in v višini, kot je to določeno s tem samoupravnim sporazumom. 2. člen Zdravstveni delavci bodo zagotovili zavarovancem zdravstveno varstvo najmanj v enakem obsegu in kvaliteti kot v letu 1972, povečano za intenziteto koriščenja zaradi združitve delavskega in kmečkega zavarovanja tako, da bodo v okviru sredstev, ki jih zagotavlja ta samoupravni sporazum, izvajali zdravstveno varstvo po delavnih načrtih zdravstvenih zavodov in v skladu s programom zdravstvenega varstva. ( 3. člen Skupnosti se zagotovi — ob nepovišani soudeležbi (participaciji) zavarovanih oseb za leto 1973 — porast sredstev, ki so potrebna za kritje zvišanih stroškov zdravstvenega zavarovanja (materialni stroški na raven december 1972; to je povečanje cen hrane, zdravil, komunalnih storitev in energetike) in nadomestil osebnega dohodka (na raven osebnih dohodkov 1972) tako. da se v letu 1972 realizirana sredstva zdravstvenega zavarovanja povečajo za 12,5 °/o, kar je tudi v skladu z resolucijo o družbeno ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1973 (točka IV/4). Skladno z neposredno odločitvijo zavarovancev na referendumu dne 19. in 20. novembra 1972, se'zagotovijo skupnosti -tudi* dodatna sredstva za izenačenje pravic zavarovancev kmetov s pravicami zavarovancev delavcev, ki so jo izglasovali zavarovanci na referendumu, po stopnji 0,45 % od kosmatega osebnega dohodka, ki se že plačujejo iz dohodka. 4. člen Na podlagi meril iz obeh odstavkov prejšnjega člena izoblikovane stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev v višini: Bruto v •/• — za obvezne oblike in s statutom določene oblike zdravstvenega varstva iz bruto osebnih dohodkov 7,40 — za nesreče pri delu iz dohodka 1,30 — za izenačitev pravic kmetov in delavcev (referendum) iz dohodka 0,45 — za znižanje bruto osnove v letu 1973 (ukinitev republiškega davka 0,76 "A.) 0,09 Skupaj 9,24 bo skupščina predpisala najkasneje do 31. marca 1973, s čemer pa se obremenitev na neto sredstva za osebne dohodke ne povečuje. V skladu s posebnimi predpisi bo skupščina skupnosti istočasno določila tudi stopnje prispevka in prispevke za zavarovance zunaj organizacije združenega dela, ki pa morajo biti določene po mferilih iz tega samoupravnega sporazuma. 5. člen Skupnost bo — skladno s tem samoupravnim sporazumom — najkasneje do 30. aprila 1973, sklenila za leto 1973 z zdravstvenimi zavodi pogodbe o izvajanju zdravstvenega varstva, po predloženih delovnih načrtih. , 6. člen Skupnost in zdravstveni zavodi bodo skrbeli za pravilno izvajanje tega samoupravnega sporazuma ter sprejeli ustrezne ukrepe iz svoje pristojnosti in predlagali pristojnim organom ustrezne ukrepe iz njihove pristojnosti za izvajanje sporazuma. 7. Člen Ce bi med izvajanjem samoupravnega sporazurtia nastopile spremenjene objektivne okoliščene, ki bi ogrozile njegovo izvajanje, bo skupnost o tem poročala vsem podpisnikom sporazuma in dela ona sama, ali pa drugi podpisniki pobudo za ustrezne spremembe, oziroma dopolnitve. 8. člen Skupnost bo najkasneje do 31. marca 1974 poročala podpisnikom tega sporazuma o porabi sredstev po tem sporazumu, zdravstveni zavodi pa o uresničitvi programa zdravstvenega varstva za leto 1973. 9. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen in velja, ko ga. podpišejo delegati skupnosti, zdravstvenih zavodov ter večina zavarovancev. Smatra se, da je samoupravni sporazum veljaven, ker ga je podpisala večina zavarovancev, če ga je podpisalo toliko delovnih organizacij, ki združujejo nad dve tretjini zavarovancev. To ugotovi skupščina skupnosti, na podlagi evidence Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje po 4. členu tega sporazuma. S tem pa postane ta samoupravni sporazum pooblastilo skupščini skupnosti, da predpiše stopnje prispevka in prispevke za zdravstveno zavarovanje za leto 1973. 10. člen Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se po izrečnem določilu zakona o podaljšanju rokov za določitev stopnje in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) od 1. januarja 1973 dalje. Celje, dne 30. marca 1973. Za skupnost zdravstvenega zavarovanja Celje Predsednik skupščine Franc Ban 1. r. Za splošnd bolnišnico Celje Predsednik sveta: prim. dr. Slavko Peterlin 1. r. Ravnatelj: prim. dr. Ivan Kopač 1. ri Za splošno bolnišnico Brežice Predsednik sveta: dr. Svetozar Rajner 1. r. Ravnatelj: prim. dr. Vladimir Berglez 1. r. 1 Za zdravstveni dom Celje Predsednik sveta: dr. Marjan Premik 1. r. Direktor: prim. dr. Anton Fazarinc 1. r. Za zavod za zdravstveno varstvo Predsednik sveta: mr. ph. Anton Mlinar 1. r. Direktor: dr. Franc Planinšek 1. r. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje je na svoji seji dne 30. marca 1973 ugotovila, da je izpolnjen pogoj iz 9. člena samoupravnega sporazuma, s čemer je postal veljaven. St. 022-9/73-2/4-S/9 Celje, dne 30. marca 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje Predsedujoči Franc Ban 1. r. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij celjske regije sta na skupni seji dne 26. aprila 1973 ta sporazum družbeno verificirala Zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij celjske regije Predsednik Prim. dr. Anton Fazarinc 1. r. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje Predsedujoči Alojz Senica 1. r. SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KOPER 478. Zaradi uresničenja programa zdravstvenega varstva na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper, ki zajema občine Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana in zaradi zagotovitve ustrezne uporabe sredstev zdravstvenega zavarovanja po smernicah resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54-400/72) in v skladu z načelom neposredne menjave dela med delavci v organizacijah združenega dela ter zdravstvenimi delavci, ki izvajajo zdravstveno varstvo, sklenejo: 1. delavci organizacij združenega dela in v drugih delovnih skupnostih z območja občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana, ki so zastopani po organih teh organizacij oziroma delovnih skupnostih, 2. skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper na podlagi čl. 122., 143., 144. in 148. statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev (Uradni list SRS, št. 43-1970, 51-1971 in 43-1972) ter določil statutarnega sklepa b združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Koper v skupnost zdravstvenega zavarovanja Koper in o izenačitvi pravic do zdravstvenega varstva kmetov in delavcev (Uradni list SRS, št. 55/72) in 3. zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij SAMOUPRAVNI SPORAZUM o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper za leto 1973 1. člen Delavci, ki so udeleženci v tem samoupravnem sporazumu, bodo kot uporabniki storitev zdravstvenega varstva, ki jim pripadajo kot zavarovancem zdravstvenega zavarovanja, in drugih pravic iz tega zavarovanja, zagotovili v letu 1973 v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti ustrezna finančna sredstva skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper (v nadaljnjem besedilu: skupnosti) na način in v višini, ki se določi s tem samoupravnim sporazumom. 2. člen Zdravstveni delavci bodo v okviru s tem sporazumom zagotovljenih sredstev izvajali zdravstveno varstvo po delovnih načrtih zdravstvenih delovnih organizacij v skladu s programom zdravstvenega varstva za leto 1973. 3. člen Skupnosti se zagotovijo za leto 1973 sredstva, ki so potrebna zlasti za materialne stroške (na ravni cen decembra 1972) in za denarne dajatve na ravni osebnih dohodkov leta 1972 tako, da se realizirana sredstva skladov zdravstvenega zavarovanja v letu 1972 povečajo za 12,5 Vo. Skupnosti se posebej zagotovijo tudi dodatna sredstva za izenačitev pravic zavarovancev-kmetov s pravicami zavarovancev-delavcev v višini, kot je bila izglasovana na referendumu 19. in 20. novembra 1972. 4. člen Skupščina skupnosti določi najpozneje do 31. marca 1973 na podlagi meril iz prejšnjega člena ustrezno prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje delavcev. Skupščina skupnosti bo v skladu s posebnimi predpisi določila tudi prispevne stopnje za zavarovance zunaj organizacij združenega dela, ob upoštevanju meril iz tega samoupravnega sporazuma, 5. člen Ta sporazum omogoča izvajanje 16. člena zakona o omejitvi dohodkov od davkov in prispevkov iz gospodarstva in omejitvi stopenj prometnega davka (Uradni list SFRJ, št. 71-724-1972). 6. člen Skupnost bo v skladu s tem samoupravnim sporazumom najpozneje do 30. aprila 1973 sklenila z zdravstvenimi delovnimi organizacijami pogodbe o izvajanju zdravstvenega varstva po predloženih delovnih načrtih. 7. člen Skupnost in zdravstvene delovne organizacije bodo skrbele za pravilno izvajanje tega samoupravnega sporazuma ter sprejele ustrezne ukrepe iz svoje pristojnosti in predlagale pristojnim organom ustrezne ukrepe iz njihove pristojnosti za izvajanje sporazuma. Ce bi med izvajanjem samoupravnega sporazuma nastopile okoliščine, ki bi ogrozile njegovo izvajanje, bo skupnost o tem poročala vsem podpisnikom sporazuma. Skupnost bo najkasneje do 1. marca 1974 poročala podpisnikom tega sporazuma o porabi sredstev po tem sporazumu, zdravstvene delovne organizacije pa o uresničitvi programa zdravstvenega varstva za leto 1973. 8. člen Ta sporazum je sklenjen in velja, ko je podpisan v imenu 2/3 delavcev na območju skupnosti in ga podpišeta udeleženca iz 2. in 3. točke uvodnega določila. 9. člen Ta sporazum velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 02-5-73-2 Koper, dne 30. marca 1973. Predsednik zbora delegatov zdravstvenih delovnih organizacij dr. Vadnov Vida 1. r. Predsednik skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper Alojz Stegu 1. r. SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KRANJ 479. Zaradi uresničenja programa zdravstvenega varstva na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj, ki zajema občine: Jesenice, Kranj, Radovljico, Škofjo Loko, Tržič in zaradi zagotovitve ustrezne uporabe sredstev zdravstvenega zavarovanja v mejah resolucije o družbeno-ekonomski politiki (Uradni list SRS, št. 54/72) ter v skladu z načelom ' neposredne menjave dela med delavci v organizaciji združenega dela ter zdravstvenimi delavci, ki izvajajo zdravstveno varstvo, sklenejo 1. organizacije združenega dela, ki so zastopane po svojih samoupravnih organih; 2. skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj in 3. zdravstveni delavci, zastopani kot delegati, ki so bili izvoljeni zaradi sklenitve tega samoupravnega sporazuma SAMOUPRAVNI SPORAZUM o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj za leto 1973 1. člen Organizacije združenega dela, ki so udeležene v tem samoupravnem sporazumu, bodo kot uporabniki storitev zdravstvenega varstva, ki jim pripadajo kot zavarovancem zdravstvenega zavarovanja in drugih pravic iz tega zavarovanja, zagotovile v letu 1973 v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti ustrezna finančna sredstva skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj (v nadaljnjem besedilu: skupnosti) na način in v višini, ki se določi s tem samoupravnim sporazumom. 2. člen Zdravstveni delavci bodo v okviru s tem sporazumom zagotovljenih sredstev izvajali zdravstveno varstvo po delovnih načrtih zdravstvenih delovnih organizacij v skladu s programom zdravstvenega varstva za leto 1973. 3. člen Skupnostim se zagotovijo za leto 1973 sredstva, ki so potrebna ža materialne stroške (na ravni cen december 1972) in denarne dajatve na ravni osebnih dohodkov iz leta 1972 tako, da se realizirana sredstva skladov zdravstvenega zavarovanja v letu 1973 povečajo za 12,5 °/o. 4. člen Skupščina skupnosti določi najpozneje do 31. marca 1973 na podlagi meril iz prejšnjega člena ustrezno prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje delavcev. - Skupščina skupnosti bo v skladu s posebnimi predpisi določila tudi prispevne stopnje za zavarovance zunaj organizacij združenega dela, ob upoštevanju meril iz tega samoupravnega sporazuma. 5. člen Skupnost bo v skladu s tem samoupravnim sporazumom najpozneje do 30. aprila 1973 sklenila z zdravstvenimi delovnimi organizacijami pogodbe o izvajanju zdravstvenega varstva po predloženih delovnih načrtih. 6. člen Skupnost in zdravstvene delovne organizacije bodo skrbele za pravilno izvajanje tega samoupravnega sporazuma ter sprejele ustrezne ukrepe iz svoje pristojnosti in predlagale pristojnim organom ustrezne ukrepe iz njihove pristojnosti za izvajanje sporazuma. Če bi med izvajanjem samoupravnega sporazuma nastopile okoliščine, ki bi ogrozile njegovo izvajanje, bo skupnost o tem poročala vsem podpisnikom sporazuma in dala pobudo za ustrezne spremembe oziroma dopolnitve. Skupnost bo najkasneje do 31. marca 1974 poročala podpisnikom tega sporazuma o porabi sredstev po tem sporazumu, zdravstvene delovne organizacije pa o uresničitvi programa zdravstvenega varstva za leto 1973. 7. člen Ta sporazum je sklenjen in velja, ko podpiše soglasje večina organizacij združenega dela, v katerih je najmanj dve tretjini zavarovancev-delavcev in ga podpišeta predsednik skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja ter pooblaščeni predstavnik delegatov zdravstvenih delavcev Kranj. 8. člen Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1973. Pooblaščeni predstavnik delegatov zdravst. delavcev Kranj dr. Primož Viđali 1. r. Predsednik skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj Niko Sedej 1. r. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj je na svoji seji dne 30. marca 1973 ugotovila, da je izpolnjen pogoji iz 7. člena samoupravnega sporazuma, s čemer je postal veljaven. St. 02-2/73-01/1 Kranj, dne 8. maja 1973. Predsednik skupščine Niko Sedej 1. r. SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA LJUBLJANA 480. Zaradi uresničevanja zdravstvenega varstva na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana, ki zajema občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje in zaradi zagotovitve sredstev za zdravstveno zavarovanje v mejah resolucije o družbeno-ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalog v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54-400/72), v skladu z načelom neposredne menjave dela med delavci v organizacijah združenega dela ter zdravstvenimi delavci, ki izvajajo zdravstveno varstvo in ob upoštevanju družbenega dogovora o izhodiščih za izvajanje in financiranje zdravstvenega varstva v letu 1973 v SR Sloveniji, sklenejo 1. delavci v organizacijah združenega dela, zastopani po svojih pristojnih organih upravljanja (v nadaljnjem besedilu: delavci združenega dela) 2. zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij na območju skupnosti (v nadaljnjem besedilu: zbor delegatov) 3. skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: skupščina skupnosti) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana za leto 1973 1. člen Delavci v organizacijah združenega dela, ki so udeleženci v tem samoupravnem sporazumu, bodo kot uporabniki storitev zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja zagotovili v letu 1973 v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti finančna sredstva skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: skupnost) na način in v višini, kot jih določa ta samoupravni sporazum. 2. člen Zdravstvene delovne organizacije bodo v okviru s tem sporazumom zagotovljenih sredstev izvajale zdravstveno varstvo po delovnih načrtih zdravstvenih delovnih organizacij, vsaj na ravni realizacije iz leta 1972. 3. člen Skupnosti se zagotovijo za leto 1973 sredstva, ki so potrebna za materialne stroške zdravstvenega varstva na ravni cen iz decembra leta 1972 in za denarne dajatve na ravni osebnih dohodkov leta 1972, tako, da se izvirni dohodki in prispevki povečajo za 12,5 °/o. Skupnosti se zagotovijo tudi dodatna sredstva za izenačitev pravic zavarovancev — kmetov s pravicami zavarovancev — delavcev v višini, kot je bila izglasovana na referendumu 19. oziroma 20. novembra 1972. 4. člen Skupščina skupnosti najpozneje do 31. rparca določi skladno s tem sporazumom prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje delavcev. Skupščina skupnosti bo v skladu s posebnimi predpisi določila tudi prispevne stopnje za zavarovance zunaj organizacij združenega dela, ob upoštevanju meril iz tega samoupravnega sporazuma. 5. člen Skupščina skupnosti bo v skladu s tem samoupravnim sporazumom sklenila z zdravstvenimi delovnimi organizacijami pogodbe o izvajanju zdravstvenega varstva po delovnih načrtih. 6. člen Skupnost in zdravstvene delovne organizacije se obvezujejo, da bodo pravilno izvajale ta samouprav- ni sporazum ter sprejele potrebne ukrepe iz svoje pristojnosti in predlagale pristojnim organom ukrepe iz njihove pristojnosti za izvajanje sporazuma. Ce bi med izvajanjem samoupravnega sporazuma nastopile okoliščine, ki bi ogrozile njegovo izvajanje, bo skupnost in zdravstvene delovne organizacije o tem poročale drugim podpisnikom sporazuma in dale pobudo za ustrezne rešitve. Skupnost bo najkasneje do 31. marca 1974 poročala podpisnikom sporazuma o porabi sredstev po tem sporazumu, zdravstvene delovne organizacije pa o izpolnitvi načrtov zdravstvenega varstva za leto 1973. 7. člen Ta sporazum je sklenjen in velja, ko je podpisan v imenu 2/3 delavcev na območju skupnosti in ga podpišeta udeleženca iz 2. in 3. točke uvodnih določil. 8. člen Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1973. St. 190-7/73 Ljubljana, dne 28. februarja 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana Zastopnik zbora delegatov zdravstvenih delovnih organizacij dr. Janez Pevc 1. r. Predsednik skupščine Stane Košir 1. r. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana na seji, dne 25. aprila 1973 ugotavlja, da je izpolnjen pogoj iz 7. člena samoupravnega sporazuma o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana za 1973. leto (številka 190-7/73 z dne 28. februarja 1973), s čimer je postal veljaven. St. 190-7/73 Ljubljana, dne 25. aprila 1973. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana Predsednik Stane Košir 1. r. SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA MARIBOR 481. Zaradi uresničevanja programa, zdravstvenega varstva in pravic iz zdravstvenega zavarovanja na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor, ki zajema občine Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica, in zaradi zagotovitve ustrezne porabe sredstev zdravstvenega zavarovanja v mejah resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54-400/72) ter v skladu z načelom neposredne menjave dela med delavci v organizacijah združenega dela ter zdravstvenimi delavci, ki izvajajo zdravstveno varstvo, sklenejo 1. delavci v organizacijah združenega dela in v drugih delovnih skupnostih, ki so navedene v podaljšku tega samoupravnega sporazuma, zastopani po organih teh organizacij oziroma delovnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: delavci), 2. zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij in 3. začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor na podlagi 13. točke 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 42-431/70, 46/70 in 42-889/ 72) v zvezi z 2. členom statutarnega sklepa skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor (Uradni list SRS, št. 55-1234/72) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor za leto 1973 X. člen Delavci bodo kot uporabniki storitev zdravstvenega varstva, ki jim pripadajo kot zavarovancem zdravstvenega zavarovanja, in drugih pravic iz tega zavarovanja zagotovili v letu 1973 v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti ustrezna finančna sredstva skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor (v nadaljnjem besedilu: skupnost) na način in v višini, ki se določi s tem samoupravnim sporazumom. 2. člen Zdravstveni delavci bodo v okviru s tem sporazumom zagotovljenih sredstev izvajali zdravstveno varstvo po delovnih načrtih zdravstvenih delovnih organizacij v skladu s programom zdravstvenega carstva za leto 1973. 3. člen Skupnosti se zagotovijo za leto 1973 sredstva, ki so potrebna za materialne stroške na ravni cen december 1972 in denarne dajatve na ravni osebnih dohodkov leta 1972 tako, da se realizirana sredstva sklada zdravstvenega zavarovanja v letu 1972 povečajo za 12,5°/#, Skupnosti se zagotovijo tudi dodatna sredstva za izenačitev pravic zavarovancev-kmetov s pravicami zavarovancev-delavcev v višini, kot je bila izglasovana na 'referendumu 19. oziroma 20. novembra 1972. 4. člen Začasna skupščina skupnosti določi najpozneje do 31. marca 1973 na podlagi meril iz prejšnjega člena ustrezno prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje delavcev. Začasna skupščina skupnosti bo v skladu s posebnimi predpisi določila tudi prispevne stopnje za zavarovance zunaj organizacij združenega dela' ob upoštevanju meril iz tega samoupravnega sporazuma. 5. člen Skupnost bo v skladu s tem samoupravnim sporazumom najpozneje do 30. aprila 1973 sklenila z zdravstvenimi delovnimi organizacijami pogodbe o izvajanju zdravstvenega varstva po predloženih delovnih načrtih. 6. člen Skupnost in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij bosta skrbela za pravilno izvajanje tega samoupravnega sporazuma ter sprejela ustrezne ukrepe iz svoje pristojnosti in predlagala drugim organom ustrezne ukrepe iz njihove pristojnosti za izvajanje sporazuma. Ce bi med izvajanjem samoupravnega sporazuma nastopile okoliščine, ki bi ogrozile njegovo izvajanje, bosta skupnost in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij o tem poročala delavcem in dala pobudo za ustrezne spremembe oziroma dopolnitve sporazuma. Najkasneje do 31. marca 1974 bosta skupnost in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij poročala delavcem o porabi sredstev po tem sporazumu in o uresničitvi programa zdravstvenega varstva za leto 1973. \ 7. člen Ta sporazum je sklenjen in velja, ko je podpisan v imenu dveh tretjin delavcev na območju skupnosti in ga podpišeta udeleženca iz 2. in 3. točke uvodnih določil. 8. člen Ta sporazum velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-93/73 Maribor, dne 28. februarja 1973. Zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij Predsednik dr. Ivo Cernčič L r. Začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor Komisija začasne skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor za ugotovitev • veljavnosti tega sporazuma ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji iz njegovega 7. člena, zaradi česar je samoupravni sporazum veljavno sklenjen. Maribor, dne 3. maja 1973 Komisija začasne skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor za ugotovitev veljavnosti samoupravnega sporazuma o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavčev na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor za leto 1973 < Predsednik Rudi Kmetec 1. r. 482. Po tretjem odstavku 96. člena zakona o zdravstve- ' nem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 26-146/70) v zvezi s 16. členom zakona o omejitvi dohodkov od davkov in prispevkov iz gospodarstva in omejitvi stopenj prometnega davka (Uradni list SFRJ, št. 71-724/72) in 3. členom družbenega dogovora o izgradnji bolnišnic v SR Sloveniji v obdobju od leta 1971 do leta 1976, sklenjenim dne 24. aprila 1972, sprejmejo skupnost zdravstvenega zavarovanja Maribor in organizacije združenega dela na območju podravskih občin,Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica SAMOUPRAVNI SPORAZUM o prispevku skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor za dograditev splošne bolnišnice Maribor in splošne bolnišnice »Dr. Jožeta Potrča« Ptuj 1. člen Samoupravni sporazum (v nadaljnjem besedilu: sporazum) ureja zagotovitev deleža skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor (v nadaljnjem besedilu: skupnost) za dokončanje izgradnje novih in adaptacije obstoječih objektov splošne bolnišnice Maribor in splošne bolnišnice »Dr. Jožeta Potrča« Ptuj (v nadaljnjem besedilu: bolnišnici) po potrjenih investicijskih programih obeh bolnišnic. 2. člen Po investicijskih programih obeh bolnišnic znaša skupni predračun izgradnje in adaptacije, izračunan po cenah iz meseca oktobra 1972, 297,481.202 din. Skupnost prispeva za dokončno izgradnjo bolnišnic v letih 1973—1977 znesek 195,273.403 din, kar predstavlja 80% delež manjkajočih sredstev za dograditev bolnišnice Maribor in manjkajoča sredstva za bolniš-' nico Ptuj. 3. člen Skupnost zagotovi manjkajoča sredstva iz 2. člena tega sporazuma v okviru prispevka za zdravstveno zavarovanje, namensko povečanega po stopnji 0,75 % od kosmatih osebnih dohodkov zavarovancev-delavcev v času od 1. januarja 1973 do 31. decembra 1977. Ob uveljavitvi sprememb v obdavčitvi dohodka organizacij združenega dela, ki učinkuje na oblikovanje mase kosmatih osebnih dohodkov, skupnost ustrezno valorizira stopnjo prispevka iz prejšnjega odstavka tega člena. 4. člen Sredstva, dosežena s povečanim prispevkom za zdravstveno zavarovanje iz 3. člena tega sporazuma, se namensko uporabijo za izgradnjo obeh bolnišnic po njunih investicijskih programih. 5. člen Ta sporazum je sklenjen in velja, ko ga sprejmeta dve tretjini organizacij združenega dela, v katerih je dve tretjini zavarovancev skupnosti. Veljavno sklenjen sporazum pooblašča skupnost za namensko zbiranje sredstev za nadaljnjo izgradnjo obeh bolnišnic v okviru povečane stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje (3. člen tega sporazuma). 6. člen Obveznosti zavarovancev zunaj organizacij združenega dela oziroma zavezancev prispevka za zdravstveno zavarovanje v skupnosti po tem sporazumu nastopijo, ko so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 5. člena tega sporazuma. 7. člen Veljavno sklenjen sporazum omogoča skupnosti uporabo 16. člena zakona o omejitvi dohodkov od davkov in prispevkov iz gospodarstva in omejitvi stopenj prometnega davka, sprejete obveznosti v okviru tega sporazuma pa so nepreklicne in veljajo zanje predpisi za financiranje zdravstvenega zavarovanja. 8. člen Organizacije združenega dela pristopijo k temu sporazumu na podlagi sklepov svojih pristojnih organov samoupravljanja. 9. člen Bolnišnica Maribor mora dograditi investicijske objekte po tem sporazumu najkasneje do 31. decembra 1977, kolikor bodo dotlej zagotovljena celotna predračunska sredstva, ter si prizadevati za najbolj racionalno gradnjo in smotrno organizacijo, z zagotovljenimi sredstvi pa ravnati po načelih dobrega gospodarja. Bolnišnica Ptuj mora dokončati investicije, za katere zagotavlja sredstva ta sporazum, najpozneje do 31. decembra 1974 ob pogojih in na način, kot je določeno v prvem odstavku tega člena. 10. člen Bolnišnici Maribor in Ptuj (v nadaljnjem besedilu: investitorja) sta dolžni poročati dvakrat letno udeležencem samoupravnega sporazumevanja o poteku izgradnje in porabi investicijskih sredstev, ki jih ti prispevajo. 11. člen O morebitnih spremembah predračunskih cen sta investitorja dolžna obvestiti udeležence tega sporazuma. Ob takem povečanju cen morata investitorja predložiti udeležencem sporazuma tudi ustrezno dokumentacijo z izračunom potrebnih dodatnih sredstev. O zagotovitvi sredstev, potrebnih zaradi podražitve, je treba skleniti poseben sporazum. Investitorja prevzameta obveznosti za povišanje predračunske vi'ednosti investicije do 2 “/o; za povečanja, ki bi presegla 2 "/o predračunskih investicijskih sredstev, pa bo skupnost prispevala 80 Vo vrednosti povečanja za bolnišnico Maribor in manjkajoča sredstva za bolnišnico Ptuj. 12. člen Ta sporazum velja potem, ko so izpolnjeni pogoji iz njegovega 5. člena, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. S sklenitvijo tega sporazuma prenehajo veljati posebne pogodbe o prispevku delovnih in drugih organizacij (v višini 0,5 “/o od kosmatih osebnih dohodkov), ki sta jih sklenili do 31. decembra 1972 obe bolnišnici. 13. člen Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS, njegov izvirnik pa hrani strokovna služba skupnosti. St. 022-87/73 Maribor, dne 31. januarja 1973. Začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor Predsednik Leo Čepič 1. r. Začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor je na III. rednem zasedanju dne 30. marca 1973 ugotovila da so izpolnjeni pogoji iz 5. člena tega samouprav-nega sporazuma, zaradi česar je sporazum veljavno sklenjen. Maribor, dne 30, marca 1973. Začasna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA MURSKA SOBOTA 483. Zaradi uresničevanja programa zdravstvenega varstva in pravic iz zdravstvenega zavarovanja na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Murska Sobota, ki zajema občine M. Sobota, Lendava, Ljutomer in G. Radgona in zaradi zagotovitve ustrezne porabe sredstev zdravstvenega zavarovanja v mejah resolucije o družbeno-ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54-400/72) ter v skladu z načelom neposredne menjave dela med delavci v organizacijah združenega dela ter zdravstvenimi delavci, ki izvajajo zdravstveno varstvo, sklenejo 1. delavci v organizacijah združenega dela in v drugih delovnih skupnostih, ki so navedene v podaljšku tega samoupravnega sporazuma, zastopani po orga-nih teh organizacij oziroma delovnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: delavci); 2. zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij in 3. skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Murska Sobota na podlagi 4. točke 113. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 42-433/70) v zvezi z 9. členom sklepa o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota v skupnost zdravstvenega zavarovanja Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 55-1236/72) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Murska Sobota za leto 1973 1. člen Delavci bodo kot uporabniki storitev zdravstvenega varstva, ki jim pripada kot zavarovancem zdravstvenega zavarovanja in drugih pravic iz tega zavarovanja zagotovili v letu 1973 v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti ustrezna finančna sredstva skupnosti zdravstvenega zavarovanja Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: skupnost) na način in v Višini, ki se določi s tem samoupravnim sporazumom. 2. člen Zdravstveni delavci bodo v okviru s tem sporazumom zagotovljenih sredstev izvajali zdravstveno varstvo po delovnih načrtih zdravstvenih delovnih organizacij v skladu s programom zdravstvenega varstva za leto 1973. 3. člen Skupnosti se zagotovijo za leto 1973 sredstva, ki so potrebna za materialne stroške na ravni cen decembra 1972 in denarne dajatve na ravni osebnih dohodkov leta 1972 tako, da se realizirana sredstva sklada zdravstvenega zavarovanja v letu 1973 povečajo največ do 12,5 procenta. Skupnosti se zagotovijo tudi dodatna sredstva za izenačitev pravic zavarovancev — kmetov s pravicami zavarovancev — delavcev v višini kot je bilo izglasovano na referendumu 19. oziroma 20. novembra 1972. 4. člen Stopnje prispevkov sprejete na rednem zasedanju 26. decembra 1972 in objavljene v Uradnem listu SRS, št. 55-1238/72 na podlagi meril iz prejšnjega člena se ne spremenijo. Skupščina skupnosti bo v skladu s posebnimi predpisi določila tudi prispevne stopnje za zavarovance zunaj organizacij združenega dela ob upoštevanju meril iz tega samoupravnega sporazuma. 5. člen Skupnost bo v skladu s tem samoupravnim sporazumom najkasneje do 30. aprila 1973 sklenila z zdravstvenimi delovnimi organizacijami pogodbe o izvajanju zdravstvenega varstva po predloženih delovnih načrtih. 6. člen Skupnost in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij bosta skrbela za pravilno izvajanje tega samoupravnega sporazuma- ter sprejela ustrezne ukrepe iz svoje pristojnosti in predlagala drugim organom ustrezne ukrepe iz njihove pristojnosti za izvajanje sporazuma. Ce bi med izvajanjem samoupravnega sporazuma nastopile okoliščine, ki bi ogrozile njegovo izvajanje, bosta skupnost in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij o tem poročala delavcem in dala pobudo za ustrezne spremembe oziroma dopolnitve sporazuma. Najkasneje do 31. marca 1974 bosta skupnost in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij poročala delavcem o porabi sredstev po tem sporazumu in o uresničitvi programa zdravstvenega varstva za leto 1973. 7. člen Ta sporazum je sklenjen in velja ko je podpisan v imenu dveh tretjin delavcev na območju skupnosti in ga podpišeta udeleženca iz druge in tretje točke uvodnih določil. 8. člen Ta sporazum velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 06/1-101/73 Murska Sobota, dne 26. februarja 1973. Zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij Predsednik ’ dr. Tot Martin 1. r. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Murska Sobota Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Murska Sobota ugotavlja, da je izpolnjen pogoj iz 7. člena samoupravnega sporazuma, s čemer je postal veljaven. Št. 06/1-101/1-73 Murska Sobota, dne 20. aprila 1973. Predsednik skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja Murska Sobota Štefan .Sambt 1. r. SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA NOVA GORICA 484. Zaradi uresničevanja programa zdravstvenega varstva in pravic iz zdravstvenega zavarovanja na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica, ki zajema občine Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin in zaradi zagotovitve ustrezne porabe sredstev zdravstvenega zavarovanja v mejah resolucije o družbeno-ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) ter v skladu z načelom neposredne menjave dela, med delavci v organizacijah združenega dela ter zdravstvenimi delavci, ki izvajajo zdravstveno varstvo, in na temelju družbenega dogovora o izhodiščih za izvajanje in financiranje zdravstvenega varstva v letu 1973 na območju skupnosti sklenejo: 1. delavci v organizacijah združenega dela in v drugih delovnih skupnostih, ki so navedene v podaljšku tega samoupravnega sporazuma ter so zastopani po organih teh organizacij oziroma delovnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: delavci), 2. zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij in 3. skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica na podlagi 155. člena statuta skupnosti SAMOUPRAVNI SPORAZUM o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica za leto 1973 1. člen Delavci bodo, kot uporabniki storitev zdravstvenega varstva, ki jim pripadajo kot zavarovancem zdravstvenega zavarovanja in drugih pravic iz tega zavarovanja, zagotovili v letu 1973 v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti ustrezna finančna sredstva skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov (v nadaljnjem besedilu: skupnosti) na način in v višini, ki se določi s tem samoupravnim sporazumom. 2. člen Zdravstveni delavci bodo v okviru s tem sporazumom zagotovljenih sredstev izvajali zdravstveno varstvo po delovnih načrtih zdravstvenih delovnih organizacij v skladu s programom zdravstvenega varstva za leto 1973. 3. člen Skupnosti se zagotovijo za leto 1973 sredstva, ki so potrebna za materialne stroške na ravni cen decembra 1972 in denarne dajatve na ravni osebnih dohodkov leta 1972 tako, da se realizirana sredstva skladov zdravstvenega zavarovanja v letu 1972 povečajo za 12,5 "/o. Skupnosti se zagotovijo' tudi dodatna sredstva za izenačitev pravic zavarovancev — kmetov s pravicami zavarovancev — delavcev v višini, kot je bila izglasovana na referendumu 19. oziroma 20. novembra 1972. 4. člen Skupščina skupnosti določi najpozneje do 31. marca 1973 na podlagi meril iz prejšnjega člena ustrezno prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje delavcev. Skupščina skupnosti bo v skladu s posebnimi predpisi določila tudi prispevne stopnje za zavarovance zunaj organizacij združenega dela ob upoštevanju meril iz tega samoupravnega sporazuma. 5. člen Skupnost bo v skladu s tem samoupravnim sporazumom najpozneje do 30. aprila 1973 sklenila z zdravstvenimi delovnimi organizacijami pogodbe o izvajanju zdravstvenega varstva po predloženih delovnih načrtih. 6. člen Skupnost in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij bosta skrbela za pravilno izvajanje tega samoupravnega sporazuma ter sprejela ustrezne ukrepe iz svoje pristojnosti in predlagala drugim organom ustrezne ukrepe iz njihove pristojnosti za izvajanje sporazuma. Ce bi med izvajanjem samoupravnega sporazuma nastopile okoliščine, ki bi ogrozile njegovo izvajanje, bosta skupnost in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij o tem poročala delavcem in dala pobudo za ustrezne spremembe oziroma dopolnitve sporazuma. Najkasneje do 1. marca 1974 bosta skupnost in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij poročala delavcem o porabi sredstev po tem sporazumu in o uresničitvi programa zdravstvenega varstva v letu 1973. 7. člen Ta sporazum je sklenjen in velja, ko je podpisan v imenu 2/3 delavcev na območju skupnosti in ga Podpišeta udeleženca iz 2. ih 3. točke uvodnih določil. 8. člen Ta sporazum velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 420-43/1973 Nova gorica, dne 28. februarja 1973. Predsednik zbora delegatov zdravstvenih delovnih organizacij dr. Brane Šubic 1. r. Predsednik skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica Franc Božič 1. r. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica je na svoji seji dne 26. aprila 1973 ugotovila, da je izpolnjen pogoj iz 7. člena samoupravnega sporazuma o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica Za leto 1973 in s tem je postal veljaven. St. 06-98/1973 Nova Gorica, dne 26. aprila 1973. Predsednik skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica Franc Božič 1. r. 485. Na podjagi tretjega odstavka 96. člena zakona o zdravstvu (Uradni list SRS, št. 26/70) in v zvezi s 16. členom zakona o pmejitvi dohodkov od davkov in prispevkov iz gospodarstva in omejitvi stopnje prometnega davka (Uradni list SFRJ, št. 71/72) ter na podlagi družbenega dogovora o izgradnji bolnišnic v SR Sloveniji v obdobju od leta 1971 do leta 1976 sklenjenim dne 24. aprila 1972 sklenejo skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica in organizacija združenega dela na območju te skupnosti SAMOUPRAVNI SPORAZUM o zagotovitvi deleža skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica pri izgradnji Goriške bolnišnice 1. člen Samoupravni sporazum (v nadaljnjem besedilu: sporazum) ureja zagotovitev deleža skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica za dokončanje izgradnje I. faze Goriške bolnišnice po dopolnilnem finančno-ekonomskem investi-skem programu Goriške bolnišnice, ki ga je sprejela oziroma potrdila skupščina občine Nova Gorica na svoji seji dne 13. 12. 1972. 2. člen Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica zagotovi ta delež v okviru prispevka za zdravstveno zavarovanje skozi namensko povečanje stopnje 0,6 0/o od kosmatih osebnih dohodkov zavarovancev delavcev, ki ga predpiše- v trajanju od 1. 1. 1973 do 31. 12. 1977. Ob uveljavitvi sprememb v obdavčitvi dohodka organizacij združenega dela, ki učinkujejo na oblikovanje mase kosmatih osebnih dohodkov, skupnost ustrezno valorizira stopnjo prispevka iz 1. odstavka tega člena. 3. člen Sredstva dosežena s povečanim prispevkom za zdravstveno zavarovanje iz 2. člena tega sporazuma se namensko uporabijo za izgradnjo I. faze Goriške bolnišnice. Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica in investitor, za izgradnjo Goriške bolnišnice se. s posebno pogodbo dogovorita o dinamiki odvajanja po tem sporazumu zbranih sredstev ter o drugih pravicah in obveznostih tega sporazuma. 4. člen Ta sporazum je sklenjen in velja, ko ga sprejme večina organizacij združenega dela z območja skupnosti in ki predstavljajo dve tretjini vseh zavarovancev iz delovnega razmerja. Veljavno sklenjen sporazum pooblašča skupnost za namensko zbiranje sredstev za izgradnjo I. faze Goriške bolnišnice v okviru povečane stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje. 5. člen Obveznosti zavarovancev zunaj organizacij združenega dela oziroma zavezancev prispevka za zdravstveno zavarovanje v skupnosti po tem 'sporazumu nastopijo, ko je izpolnjen pogoj iz 4. člena tega sporazuma. 6. člen Z veljavno sklenjenim sporazumom so izpolnjeni pogoji iz 16. člena zakona o omejitvi dohodkov od davkov in prispevkov iz gospodarstva in omejitvi stopenj prometnega davka (Uradni list SFRJ, št. .71/72) in so prevzete obveznosti v okviru tega sporazuma nepreklicne, ter veljajo zanje predpisi za financiranje zdravstvenega zavarovanja. 7. člen Organizacije združenega dela pristopijo k temu sporazumu na podlagi sklepov svojih pristojnih organov samoupravljanja. 8. člen Ta sporazum velja potem, ko so izpolnjeni pogoji iz 4. točke tega sporazuma, uporablja pa se od 1. januarja 1973. 9. člen Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS, original se hrani pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Nova Gorica, kot strokovni službi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica. Po en izvod prejme vsaka organizacija združenega dela na območju skupnosti. St. 420-42/73 Nova Gorica, dne 7. februarja 1973. Predsednik skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica Franc Božič 1. r. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica je na svoji seji dne 26. aprila 1973 ugotovila, da je izpolnjen pogoj iz 4. člena samoupravnega sporazuma o zagotovitvi deleža skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica pri izgradnji Goriške bolnišnice in s tem je postal veljaven. St. 06-98/1973 Nova Gorica, dne 26. aprila 1973. Predsednik skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica Franc Božič 1. r. SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA NOVO MESTO 486. Zaradi uresničevanja programa zdravstvenega varstva na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto, ki zajema občine Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje in zaradi zagotovitve ustrezne porabe sredstev zdravstvenega zavarovanja v mejah resolucije o družbeno-ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) ter v skladu z načelom neposredne menjave dela med delavci v organizacijah združenega gela ter zdravstvenimi delavci, ki izvajajo zdravstveno varstvo in na temelju družbenega dogovora o izhodiščih za izvajanje in financiranje zdravstvenega varstva sklenejo: 1. delavci v organizacijah združenega dela in v drugih delovnih skupnostih, ki so navedene v podaljšku tega samoupravnega sporazuma ter so zastopani po organih teh organizacij oziroma delovnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: delavci); 2. zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij in 3. skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto, SAMOUPRAVNI SPORAZUM o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto . za leto 1973 1. člen Delavci bodo kot uporabniki storitev zdravstvenega varstva, ki jim pripadajo kot zavarovancem zdravstvenega zavarovanja in drugih pravic iz tega zavarovanja zagotovili v letu 1973 v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti, ustrezna finančna sredstva skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: skupnost) na način in v višini, ki se določi s tem samoupravnim sporazumom. 2. člen Zdravstveni delavci bodo v okviru s tem sporazumom zagotovljenih sredstev izvajali zdravstveno varstvo za leto 1973 po delovnih načrtih zdravstvenih delovnih organizacij v skladu s programom zdravstvenega varstva dolenjskih občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje. 3. člen Skupnosti se zagotovijo za leto 1973 sredstva, ki so potrebna za materialne stroške na ravni cen december 1972 in denarne dajatve na ravni osebnih dohodkov leta 1972 tako, da se realizirana sredstva skladov zdravstvenega zavarovanja v letu 1972 povečajo za 12,5 %>. 4. člen Skupščina skupnosti določi najpozneje do 31. marca 1973 na podlagi meril iz prejšnjega člena ustrezno Prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje delavcev. Skupščina skupnosti bo v skladu s posebnimi Predpisi določila tudi prispevne stopnje za zavarovance zunaj organizacij združenega dela ob upoštevanju frierll iz tega samoupravnega sporazuma. 5. člen Skupnost bo v skladu s tem samoupravnim sporazumom najpozneje do 30. aprila 1973 sklenila z zdravstvenimi delovnimi organizacijami pogodbe o izvajanju zdravstvenega varstva po predloženih delovnih načrtih. 6. člen Skupnost in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij bosta skrbela za pravilno izvajanje tega samoupravnega sporazuma ter sprejela ustrezne ukrepe iz svoje pristojnosti in predlagala drugim organom ustrezne ukrepe iz njihove pristojnosti za izvajanje sporazuma. Če bi med izvajanjem samoupravnega sporazuma nastopile okoliščine, ki bi ogrozile njegovo izvajanje, bosta skupnost in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij o tem poročala delavcem in dala pobudo za ustrezne spremembe oziroma dopolnitve sporazuma. Najkasneje do 1. marca 1974 bosta skupnost in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij poročala delavcem o porabi sredstev po tem sporazumu in o uresničitvi programa zdravstvenega varstva v letu 1973. 7. člen Zbrana sredstva po tem sporazumu ne zapadejo omejitvi po zakonu o omejitvi dohodkov od davkov in prispevkov iz gospodarstva in omejitvi stopenj prometnega davka (Uradni list SFRJ, št. 71/72) in velja, ko je podpisan v imenu dveh tretjin delavcev — udeležencev tega sporazuma na območju skupnosti in ga podpišeta udeleženca iz 2. in 3. točke uvodnih določil. 8. člen Ta sporazum vel j d osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-76/73 Novo mesto, dne 27. februarja 1973. Zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij Predsednik Janez Kovačič, dipl. oec. L r. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Predsednik Ciril Jarnovič 1. r. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto ugotavlja da je izpolnjen pogoj 7. člena samoupravnega sporazuma o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto za leto 1973 sklenjenega med: 1. delavci v organizacijah združenega dela in v drugih delovnih skupnostih, ki so navedene v podaljšku tega samoupravnega sporazuma ter so zastopani po organih teh organizacij oziroma delovnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: delavci), 2. zborom delegatov zdravstvenih delovnih organizacij in 3. skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto, s čimer je postal veljaven. St. 420-76/73 Novo mesto, dne 30. aprila 1973. Predsednik skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto Ciril Jarnović 1. r. SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA RAVNE NA KOROŠKEM 487. Zaradi uresničevanja programa zdravstvenega varstva in pravic iz zdravstvenega zavarovanja na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ravne na Koroškem, ki zajema občine Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje zaradi zagotovitve ustrezne porabe sredstev zdravstvenega zavarovanja v mejah resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalog v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) ter v skladu z načelom neposredne menjave dela med delavci v organizacijah združenega dela ter zdravstvenimi delavci, ki izvajajo zdravstveno varstvo in na temelju družbenega dogovora o izhodiščih za izvajanje in financiranje zdravstvenega varstva v SRS sklenejo: 1. delavci v organizacijah združenega dela in v drugih delovnih skupnostih, ki so navedene v podaljšku tega samoupravnega sporazuma ter so zastopani po organih teh organizacij oz. delovnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: delavci); 2. zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij in 3. skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ravne na Koroškem na podlagi 153. člena statuta SAMOUPRAVNI SPORAZUM o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ravne na Koroškem za leto 1973 1 1. člen Delavci bodo kot uporabniki storitev zdravstvenega varstva, ki jim pripadajo kot zavarovancem zdravstvenega zavarovanja in drugih pravic iz tega zavarovanja zagotovili v letu 1973 v skladu z načeli vzajemnosti ali solidarnosti ustrezna finančna sredstva skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ravne na Koroškem (v nadaljnjem besedilu: skupnost) na način in v višini, ki se določi s tem samoupravnim sporazumom. 2. člen Zdravstveni delavci bodo v okviru s tem sporazumom zagotovljenih sredstev izvajali zdravstveno varstvo po delovnih načrtih zdravstvenih delovnih organizacij v skladu s programom zdravstvenega varstva za leto 1973. 3. člen Skupnosti se zagotovijo za leto 1973 sredstva, ki so potrebna za materialne stroške na ravni cen december 1972 in denarne dajatve .na ravni osebnih dohodkov leta 1972, tako da se realizirana sredstva skladov zdravstvenega zavarovanja v letu 1972 povečajo za 12,5 »/o. Skupnosti se zagotovijo tudi dodatna sredstva za izenačitev pravic zavarovancev-kmetov s pravicami zavarovancev-delavcev v višini, kot je bila izglasovana na referendumu 19. oziroma 20. novembra 1972. Skupnosti se zagotovijo tudi sredstva za sofinanciranje preureditve internega oddelka splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ki bodo zbrana z najmanj 0,5 %> prispevno stopnjo na območju občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec ter dograditev Savinjsko-šaleškega zdravstvenega doma Velenje, ki bod zbrana z najmanj 1,00 °/o prispevno stopnjo na območju občine Velenje. 4. člen Skupščina skupnosti ponovno potrdi tudi na podlagi meril iz samoupravnega sporazuma iz prejšnjega člena prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje, ki je 8,45 %>. Skupščina skupnosti bo v skladu s posebnimi predpisi določila tudi prispevne stopnje za zavarovance zunaj organizacij združenega dela ob upoštevanju meril iz tega samoupravnega sporazuma. 5. člen Skupnost bo v skladu s tem samoupravnim sporazumom najpozneje do 30. aprila 1973 sklenila z zdravstvenimi delovnimi organizacijami pogodbe, o izvajanju zdravstvenega varstva po predloženih delovnih načrtih. 6. člen Skupnost in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij bosta skrbeli za pravilno izvajanje tega samoupravnega sporazuma ter sprejeli ustrezne ukrepe iz svoje pristojnosti in predlagali drugim organom ustrezne ukrepe iz njihove pristojnosti za izvajanje sporazuma. Ce bi med izvajanjem samoupravnega sporazuma nastopile okoliščine, ki bi ogrozile njegovo izvajanje, bosta skupnost in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij o tem poročali delavcem in dali pobudo za ustrezne spremembe oziroma dopolnitve sporazuma. Najkasneje do 1. marca 1974 bosta skupnost in zbor delegatov zdravstvenih delovnih organizacij poročali o porabi sredstev po tem sporazumu in o uresničitvi programa zdravstvenega varstva v letu 1973. 7. člen Ta sporazum je sklenjen in velja, ko je podpisan v imenu 2/3 delavcev na območju skupnosti in ga podpišeta udeleženca iz 2. in 3. točke uvodnih določil. 8. člen Ta sporazum velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01-402-3/73 Ravne na Koroškem, dne 27. februarja 1973. Predsednik zbora delegatov zdravstvenih delovnih organizacij dr. Stane Zupančič 1. r. Predsednik skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ravne na Koroškem Jurij šumečnik 1. r. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ravne na Koroškem je na seji dne 25. aprila 1973 ugotovila, da je izpolnjen pogoj iz 7. člena samoupravnega sporazuma, s čemer je postal veljaven. St. 01-402-3/73 Ravne na Koroškem, dne 25. aprila 1973. Predsednik skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ravne na Koroškem Jurij šumečnik 1. r. / POPRAVEK Prvi člen odloka o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske 3 in 4 na Ostrožnem (Uradni list SRS, št. 41-820/71) se pravilno glasi: V odloku o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske 3 in 4 na Ostrožnem (Uradni vestnik Celje, št. 30/68) se v 2. členu za letnico »1967« črta vejica in nadaljnje besedilo in nato doda: »in projekti št. 424/67, 374/68 in 972/6, ki jih je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje v novembru 1967, v avgustu 1968 in v februarju 1971, so sestavni del tega odloka«. Tajnik skupščine občine Ivan Mravlje Po pooblastilu Načelnik oddelka za narodno obrambo Ernest Piki 1. r. Pri primerjavi z izvirnikom se je ugotovilo, da je v besedilu odloka o obnovi plačevanja samoprispevka za financiranje programa gradnje osnovnih šol, objektov za namene prosvete, kulture in telesne vzgoje ter komunalnih objektov na območju občine Slovenske Konjice za petletno obdobje od 1. maja 1973 do 30. aprila 1978 (Uradni list SRS, št. 15-439/73) napaka, zato se daje . * V' POPRAVEK odloka o plačevanju samoprispevka za financiranje programa gradnje osnovnih šol, objektov za namene prosvete, kulture in telesne vzgoje ter komunalnih objektov na območju občine Slovenske Konjice za petletno obdobje od 1. maja 1973 do 30. aprila 1978. V 2. členu I. območje se za besedami: »Jernej pri Ločah« doda beseda »Žiče«. St. 21/1-72-1 Slovenske Konjice, dne 10. maja 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. VSEBINA: Stran 140. Odredba o seznamu posebne (dodatne) kmetijske opreme in nadomestnih delov, od katerih se ne pla-ćuje posebni republiški prometni davek 659 141. Navodilo o uporabi pravilnika o sestavljanju zaključnih računov skladov in sredstev za gospodarske investicije družbenopolitičnih skupnosti za leto 1969 (Uradni list SFRJ, št. 6/70 in 9/71) za sestavo zaključnih računov za leto 1972 SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ: Stran 475. Odlok o delovnem času pri upravnih organih skupščine občine Sevnica ^ 476. Program stanovanjske graditve v .občini Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1973—1977 669 SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA: 477. Samoupravni sporazum o merilih za formiranje dohodkov skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje za leto 1973 in za določitev prispevne stopnje na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje za leto 1973 696 142. Sklep o merilih in pogojih za zagotavljanje posebnih dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim v letu 1973 143. Sklep o enotnih osnovah meril za financiranje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov 141. Sklep o finančnem načrtu izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1973 476. Samoupravni sporazum o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper za leto 1973 697 479. Samoupravni sporazum o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj za leto 1973 145. Sklep o zaključnem računu sklada republiške skupnosti otroškega varstva za leto 1972 146. Sklep o finančnem načrtu sklada republiške skupnosti otroškega varstva za leto 1973 480. Samoupravni sporazum o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana za leto 1973 PREDPISI. OBČINSKIH SKUPŠČIN: 461. Odlok o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka za kmete-borce (Brežice) 67j 462. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Brežice 676 463. Odlok o ugotdvitvi vrednosti stanovanjskih hiš in sta-novanj (Brežice) 464. Odlok o obveznem fluorograflranju prebivalstva v občini Brežice 481. Samoupravni sporazum o merilih za določitev pri- spevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor za leto 1973 701 482. Samoupravni sporazum o prispevku skupnosti zdrav- stvenega zavarovanja Maribor za dograditev splošne bolnišnice Maribor in splošne bolnišnice »Dr. Jožeta Potrča« PUH (Maribor) 702 483. Samoupravni sporazum o merilih za določitev pri- spevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Murska Sobota za leto 1973 703 465. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru na območju občine Brežice 466. Sklep o prepovedi kajenja (Brežice) 678 678 484. Samoupravni sporazum o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica za leto 1973 467. Odlok o oblikovanju stanarin (Litija) 679 468. Odlok o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in sta-novanj (Litija) 469. Odlok o potrditvi zazidalnih načrtov (Litija) 680 Ijana Vtč-Hiulnik) 471. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Zc-Umije (Ljubljana Vič-Kudnik) 472. Odlok o proračunu občine Sevnica za leto 1973 682 473. Odlok o določitvi pogojev in kriterijev za socialno ogroženost kmetov-borcev za pridobitev pravice do varstvenera dndatvsi /Sevnica) 474. Odlok o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Sevnica) 485. Samoupravni sporazum o zagotovitvi deleža skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica pri izgradnji Goriške bolnišnice 486. Samoupravni sporazum o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto za leto 1973 487. Samoupravni sporazum o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ravne na Koroškem za leto 1973 — Popravek odloka o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske 3 in 4 na Ostrožnem (Celje) — Popravek odloka o plačevanju samoprispevka za financiranje programa gradnje osnovnih šol. objektov za namene prosvete, kulture in telesne vzgoje ter komunalnih objektov na območju občine Slovenske Konjice 1 \ izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS - Direktor m odgovorni urednik: Milan Blber - Tiska ,F°v“^e Uredništvo'in^uprava^^Ji^bljann. '^se^po^n, Te’da^^ViT u«dn^vo. uprava m knjjgovod- stvo: 20 701. prodaja, ^-kiku m URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 16 Razglasni del z dne 16. maja 1973 LETO XXX Spremembe Okrožna gospodarska sodisca razglašajo »Energoinvest«, Sarajevo. Izbriše se »Kovinastroj« — Grosuplje, Adamičeva 36 zaradi izločitve in osamosvojitve. Ljubljana, 28. marca 1973. Rg V 622/2 589 Stanovanjsko podjetje Celje, ■ Pri že vpisani pooblaščeni podpisnici Malčki Mraz, se spremeni naziv in je odslej: računovodkinja. Vpiše se nov pooblaščeni podpisnik podjetja: Božo Kožel. referent za sklepanje pogodb, planiranje in analize, pooblaščen za sopodpisovanje finančnih listin v odsotnosti šefa gospodarsko-finančnega oddelka ali računovodje. Rg VIII 46/4 528 Stanovanjska zadruga -»Dom«, Celje. Izbriše se, Franja Brunšek, dosedanja računovodkinja ter vpišeta pooblaščena podpisnika zadruge: Hlida Iršič, računovodkinja, Tone Hribar, tehnični vodja zadruge. Rg IV 22/5 527 Celje, 11. aprila 1973. »Emo«, emajlirnica, metalna industrija, orodjarna, Celje. Vpiše se nova organizacija združenega dela: Industrijska prodajalna EMO Celje, Celje, Mariborska 86, ki opravlja promet blaga na drobno industrijskih izdelkov lastne proizvodnje. Ivanka Gostečnik, komercialist, je vodja industrijske prodajalne. Samostojne pravice: prodaja na drobno vseh industrijskih izdelkov matičnega podjetja v njegovem imenu in za njegov račun. Ustanovitelj: delavski svet tovarne »EMO«, Celje s sklepom z dne 16 IV. 1972. Rg I 109/35 537 Obrtno podjetje »Kreator«, Celje. Vpiše se razširitev predmeta poslovanja in sicer ng postransko dejavnost: opravljanje prevozov stvari v prostem notranjem cestnem prometu z motornim tovornim vozilom, s tem, da se upošteva osnovni namen vozila (prevažanje perila, tekstilnega blaga in krojaških potrebščin). V sodelovanju s skupščino pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je ČZ Uradni list SRS izdal brošuro STATUT SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI IN DRUGI PREDPISI S PODROČJA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA s pojasnili Cena 25 din CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Veselova lip. pr. 379 Vil »Reklama« RC Celje. Izbriše se Rezika, Jevšenak, dosedanja računovodkinja in vpiše, da je že vpisana Darinka Peško odslej vršilec dolžnosti računovodje, ki so-podpisuje vse finančne listine. Rg I 154/73 540 Tovarna žičnih izdelkov »Žičnica«, Celje. Izbriše se Martin Kordiš, oec., direktor finančno-računskega sektorja, vendar samo kot podpisnik v notranjem prometu; vpiše pa se Ivan Špes, oec., direktor finančno-računskega sektorja, ki podpisue vse listine tega sektorja. Rg I 121/14 539 Motel Petrol, Čatež pri Brežicah. Vpiše se razširitev predmeta poslovanja še na prodajo drobnega galanterijskega blaga za hotelske go- St6. Rg V 169/7 536 Obrtni servisi, Krško. Izbriše se dosedanja računovodkinja Karolina Gajski in vpiše Nada Pavlin, računovodja, ki je pooblaščena za podpisovanje pri servisu Rg VII 69/5 ' 542 Celje, 16. aprila 1973. Vcletrgovsko, in proizvodno Celje. gostinsko-turistično podjetje »Mer.v«, no mesto za prodajo na drobno: sadja in zelenjave,ter njihovih izdelkov, brezalkoholnih pijač. Prodajno mesto nima samostojnih pravic, posluje v sestavu skladišča, sektorja Agropro-met Celje; pri poslovalnici »Pri vrelcu«, Dobrna se predmet poslovanja delno izbriše in sicer: prodaja na drobno živil in gospodinjskih potrebščin ter tobačnih izdelkov, vžigalic in pribora. Obenem se pri tej ozd., predmet poslovanja razširi na opravljanje prometa blaga na drobno naslednjih trogovskih strok: elektrotehnični material (instalacijski material, material za električno razsvetljavo), električne naprave za gospodinjstvo: kuhalniki, štedilniki, pralni stroji, bojlerji, radijski aparati, televizorji, železnina in kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine; pri sektorju prodaje na drobno Šentjur pri Celju se izbriše poslovalnica Hotunje, Ponikva, zaradi ukinitve; pri poslovalnici Kiosk Polzela se izbrlže Viljem Viđali, poslovodja in vpiše Anica Lešnik, nova poslovod- kinja; pri poslovalnici Samopostrežba »Rimski dvor«, Celje, Zidanškova ul. se izbriše Justi Jezernik poslovodki-nja in vpiše .Marija Metličar, poslo-vodkinja; pri poslovalnici »Merx-market«, Celje, Dolgo polje se izbriše poslo- Pri organizaciji združenega dela — vodja Janko Založnik in vpiše Milica sektor Agropromet Celje, Bežigraj- Dolinšek, poslovodkinja; ska 13, se pri skladišču tega sektor. pri poslovalnici »Merx-markct«. 541 ja Bežigrajska 13, ustanovi prodaj- Celje, Ljubljanska cesta se izbriše poslovodja Jože Vidmar in vpiše Marija Žličar, vršilka dolžnosti poslovodje; pri gostišču »Stari grad«, Celje, se izbriše poslovodkinja Nada Zemljak in vpiše Marija Luzar, poslovodkinja; pri poslovalnici Gaberje, Mariborska 10, Celje, se izbriše poslovodkinja Olga Leskovar in vpiše Terezija Planinšek, poslovodkinja; pri poslovalnici Hudinja, Celje se izbriše poslovodkinja Vera Zupanc in vpiše Drago Moderc, poslovodja; pri poslovalnici Espresso Celje, Stanetova ul., se izbriše poslovodkinja Cvetka Pušnik in vpiše Jožica Orač, poslovodkinja; pri poslovalnici Hruška Celje, Tomšičev trg se izbriše poslovodja Srnjo Jezernik in vpiše Jožica Škorjanc, poslovodkinja; pri poslovalnici Ložnica Celje, Ljubljanska cesta, se izbriše poslovodkinja Majda Marolt in vpiše Olga Cene, poslovodkinja; pri poslovalnici Lava Celje, Stanetova ul., se izbriše poslovodkinja Štefanija Vodenik in vpiše Štefanija Sibanc, poslovodkinja; pri poslovalnici Svetina, Svetina se izbriše poslovodkinja Milka Jug in vpiše Anton Rozman, poslovodja; pri sektorju prodaje na drobno Šoštanj se izbriše Ludvik Skaza kot podpisnik v odsotnosti šefa ali računovodje tega sektorja, in vpiše Betka Berložnik, ki sopodpisuje listine finančnega značaja v odsotnosti šefa ali računovodje sektorja Šoštanj; pri poslovalnici Družmirje, Druž-mirje — sektor prodaje na drobno Šoštanj — se izbriše poslovodkinja Ivjca Hren in vpiše Marjan Gorjan, poslovodja; pri poslovalnici Tevče — sektor prodaje na drobno Laško — se izbriše poslovodkinja Sonja Starc in vpiše Franc Doberšck, poslovodja; pri poslovalnici Tekstil Laško se izbriše poslovodja Pavel Čolnar in vpiše Leopold Laznik, poslovodja; pri poslovalnici »Merx-market«, Rimske Toplice, se izbriše poslovodja Leopold Senčar in vpiše Branko Mešl. poslovodja; pri poslovalnici Jagoda Laško se izbriše Janko Mešl, poslovodja in vpiše Erna Nemec, poslovodkinja; pri poslovalnici Gračnica, Lože 6, Laško se izbriše poslovodkinja Erna Nemec in vpiše Slavica Sraj, poslovodkinja; pri poslovalnici Rečica nad Laškim še izbriše Leopold Laznik in vpiše Ivanka Mikše, poslovodkinja; pri Pekarni Žalec se izbriže obra-tovodjf) Alojz Majerič in v{>iše Vinko Debelak, obratovodja; pri poslovalnici Nova vas pri Šentjurju se izbriše poslovodja Anton Gajšek in vpiše Frančišek Jošt, poslovodja; pri poslovalnici "Merx-market«, Planina pri Sevnici se izbriše poslovodja Janko Jazbinšek in vpiše Franc Kranjc, poslovodja; pri poslovalnici Samopostrežba Šentjur se izbriše poslovodja Jože Plemenitaš in vpiše Janko Jazbinšek, poslovodja; pri sektorju prodaje na drobno Šentjur ,se izbriše šef sektorja prodaje na drobno Karl Adrinek in vpiše Jože Plemenitaš,- šef sektorja prodaje na drobno Šentjur pri Celju Kg IV 2/154 552 »Alpos«, tovarna kovinskih izdelkov in opreme, Šentjur pri Celju. Vpiše se nov pooblaščen podpsinik podjetja: Vekoslav Tanko, diplomirani pravnik, vodja splošnega sektorja, ki podpisuje vse listine finančnega in materialnega značaja ter vrednostne papirje, zavarovalne police, v odsotnosti direktorja pa tudi druge listine personalne in pravne narave. Rg VI 16/26 554 Celje, 18 aprila 1973. Komunalno stanovanjsko podjetje, Zreče. Izbrišejo se naslednji pooblaščen podpisniki podjetja: Henrik Orož, direktor podjetja Olga Kidrič, računovodkinja, Stanko Satler, član kolek-tiva in Franc Žurej, član kolektiva ter vpišejo novi pooblaščeni podpisniki podjetja: Bojan Casl. strojni tehnik, vršilec dolžnosti direktorja. Karel Arlič in Mirko Klemen, j Celje, 20 aprilij 1973. Rg VIII 30/5 622 Gostinsko turistično podjetje »Turist«, Mozirje. Izbrišejo se naslednje organizacije združenega dela — poslovalnice: »Zadružnik«. Solčava, Dreta«, Šmartno ob Dreti, gostišče »Turist«, Gornji Grad in gostilna »Nova Štifta«, Nova Štifta zaradi izločitve iz tega podjetja in pripojitve k Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje. Pri organizaciji združenega dela — poslovalnici, slaščičarni Mozirje se izbriše Helčna Prislan in vpiše Marija Gajšek, nova poslovodkinja. Rg III 203/20 635 Rudnik rjavega premoga, Senovo. Poslovni predmet odslej: pridobivanje in prodaja rjavega premoga na drobno in debelo. Rg V 23/22 634 Celje, 24. aprila 1973. »Mladinska knjiga«, založniško grafično podjetje, Ljubljana. Pri skladišču na debelo Celje se izbriše dosedanji v. d. poslovodja Eva Verbovšek in vpiše Franc Oro-vič, šef skladišča. »Mladinska knjiga«, založniško grafično podjelje, Ljubljana. Pri knjigarni in papirnici, Velenje se izbriše Emil Rosenstein in vpiše Zmago Frankovič, novi poslovodja. Rg III 201/4 639 Celje, 25. aprila 1973. Proizvodno trgovski kombinat ••Mlinolest«, Ajdovščina. Vpiše se nov pooblaščenec za podpisovanje Marc Silvo, ki podpisuje v odsotnosti direktorja finančnega seklorja. Pri organizaciji združenega dela »Planika«. Ajdovščina se vpiše nov pooblaščenec za podpisovanje Fa-vetti Danilo, ki podpisuje v odsotnosti vodje organizacije. Koper, 22. januarja 1973. Rg la 151/110 164 Tobačna tovarna Ljubljana. Vpiše se prodajalna Sežana, Partizanska 33b. ki prodaja na drobno: tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine, galanterijsko blago ter igrače, fotografske potrebščine (od tega samo filmi za fotoaparate), izdelki domače in umetne obrti, drogerijsko blago, razširjanje časopisov in periodičnih spisov, taksne vrednotnice, izdelki s sladkorjem in kakaom (od tega žvečilni gumi), električni material (od tega žepne sevtilke, žarnice, steklo, porcelan in keramika), razni okraski iz stekla, porcelana in keramike, mavca, gline, luksuzno brušeno steklo. Poslovodja ie Slatinek Anton. Organizacija združenega dela je bila ustanovljena s sklepom ps z dne 27. 11. 1972 in nima samostojnih pravic. Koper, 1C. aprila 1973. Rg III b 101/1 627 »Ilirija«, trgovsko podjetje na debelo in drobno. Ilirska Bistrica. Vpiše se nova organizacija združenega dela: hotel »Turist«, Ilirska Bistrica, Gregorčičeva 27, ki ima takle poslovni predmet: nudenje hotelskih in restavracijskih storitev ter posredovanje gostinskih in turističnih uslug potnikom in turistom pri privatnih sobah. Poslovodkinja je Lenarčič Vojka. Organizacijo združenega dela je ustanovil DS s sklepom z dne 27. XII. 1971. Organizacija združenega dela nima samostojnih pravic. Koper, 17. aprila 1973. Rg II b 154/72 670 »Kontinentaltrans« medjunarodna špedicija i transporti, Zagreb. Pri filiali Ljubljana, 9martinska 104 se vpiše sprememba naziva, ki je odslej: »Kontinentaltrans«, medjunarodna špedicija, transporti, saobraćajna i pomorska agencija, Zagreb, filiala Ljubljana, Smartinska 104. Ljubljana, 19. februarja 1973. Rg XVI 1472/2 317 Ljubljanske mlekarne. Pri skladišču Bled, Cesta svobode 2 se izbriše poslovodja Gavriloyič Milan in vpiše še£ skladišča Lešnik Jože. Pri Delikatesi Bled, Cesta svobode 2 se izbriše poslovodkinja Vavpetič Marija in vpiše poslovodja Lešnik Jože. Izbrišejo se enote: poslovalnica št. 36, Ljubljana, Titova 172, preskrbo-valnica za gozdne delavce -»Rovtari-ca«, Bohinj, prodajalna »Galanterija«', Bohinjska Bistrica 2e, paviljon Kopališče Ribičev Laz in prodajalna št 21, Ljubljana, Pred Konjušnico 3 zaradi ukinitve. Ljubljana, 23. marca 1973. Rg X 1175/42 569 Jugotekstil impex, Ljubljana. Pri proizvodnem obratu Kemična tovarna Moste-Ljubljana, Moste se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na uskladiščenje blaga za zunanje odjemalce, opravljanje uslug v zvezi z manipulacijo blaga v skladišču (nakladanje, razkladanje) z lastnimi delavci in transportno mehanizacijo. Vpiše se bife Ona-on, Kamnik, Maistrova 16, ki opravlja gostinsko dejavnost: prodaja alkoholne in brezalkoholne pijače, cigarete in vžigalice; pripravlja in prodaja topla in hladna jedila, prodaja pecivo. Poslovodja je Hudoklin Marjan. Enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS dne 16. II. 1973. Pri prodajaln: št 2 Ona-on Ljubljana, Titova 43 se izbriše poslovodja Setnikar Franc in vpiše Gobec Tilka, poslovodkinja; pri prodajalni Ljubljana, Kidričeva 3 se izbriše Moravec Bogomir in vpiše Jagodic Jože, novi poslovodja; pri Ona-on prodajalni št. 14, Kamnik, Maistrova 16 se izbriše Burnik Danijel in vpiše Hudoklin Marjan, novi poslovodja. Ljubljana, 30. marca 1973. Rg .II 247/62 557 Litostroj Ljubljana — TOZD Izobraževalni center Litostroj — pravna oseba, Ljubljana, Djakovičeva 53. Vpiše so sprememba imena organizacije, ki je odslej: Litostroj Ljubljana — TOZD Izobraževalni center — poklicna kovinarska in elektro šola, pravna oseba, Ljubljana, Djakovičeva 53. K predmetu poslovanja organizacije se doda besedilo: v redni poklicni šoli kot strokovni šoli se organizira delo z oddelki za poklice ključavničarja, strugarja, električarja, livarja, modelnega mizarja, finomeha-nlka, orodjarja, fezkalca, varilca, elektromehanika, RTV mehanika in mehanika telekomunikacijskih naprav. Ljubljana, 5. aprila 1973. Rg XVI 1488/4 580 Trgovsko podjetje »Kočna««, Kamnik. Pri prodajalni »Sadje««, Kamnik, Sadnik.arjeva 2 se izbriše poslovodja Frančiška Romšak in vpiše v. d. poslovodje Ivanka Windschnurer. Pri skladišču Kamnik, Tomšičeva 6 se vpiše prenos sedeža v Kamnik, Zaprice 15; pri prodajalni »Oblačila«, Kamnik, Titov trg 20 se vpiše prenos sedeža v Maistrovo 7 v Kamniku; pri prodajalni »Komenda«, Komenda se izbriše poslovodja Ciril Žirovnik in vpiše poslovodkinja Fanika Sodnik in pri poslovni enoti »Sadna drevesnica in vrtnarija««, Kamnik, Zaprice 14 se izbriše upravnik Dušan Ka-menšek in vpiše novi upravnik Alfonz Potočnik. Vpišeta se novi enoti: Market »Moste«, Moste 8c, ki ima pakie poslovni predmet: prodaja na drobno s samopostrežbo: kruh, pecivo, mleko, mlečni izdelki, delikatesno blago, perutnina, jajca, alkoholne in brezalkoholne pijače, galanterijsko blago in igrače, živila in gospodinjske potrebščine, meso in mesni izdelki, semena sadik m cvetja, sadjarske in vrtnarske potrebščine in pribor, časopisi, revije in periodični tisk ter v manjšem obesegu tehnični predmeti. Bife s točenjem vseh vrst pijač, strežba s toplimi m mrzlimi jedili, prodaja tobačnih izdelkov in vžigalic. Poslovodkinja je Pepca Košir. Enota nima samostojnih . pravic. Ustanovil jo je DS podjetja 18. III. 1971: prodajalna »Mekinje«, Mekinje, Cankarjeva 44, Kamnik, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno: živila in gospodinjske potrebščine, pakirano meso in mesni izdelki, krmila in mlevski izdelki, semensko blago, delikatesno blago, mleko, alkoholne in brezalkoholne pijače, tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine, 'perutnina in jajca, kruh in pecivo, šolske potrebščine in mešano industrijsko blago. Poslovodkinja je Kristina Prijatelj. Enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS z dne 8. IX. 1971. Izbriše se prodajalna »Moste««, Moste pri Komendi zaradi ukinitve. Rg III 497/15 588 GosJHna »Pri lovcu«, Mengeš, Izbriše se dosedanji upravnik Pod-boršek Alojz in vpiše direktor Caser-man Janez. Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Podboršek Pepca in vpiše Ivanka Kokalj, računovodkinja, ki podpisuje vse plačilne naloge v poslovanju gostišča. Rg II 229/11 586 Ljubljana, 6. aprila 173. Obrtno uslužnostno podjetje, Sladki vrh. Firma odslej: Storitveno in prevozniško podjetje »Enko«, Sladki vrh. Maribor, 12. aprila 1973. Rg 251a/II-48 591 Tovarna volnenih izdelkov Majšperk. Pri obratu družbene prehrane Majšperk se izbriše dosedanji računovodja Marija Lampret in vpiše novi računovodja Artur Rechbach, ki sopodpisuje skupaj z upravnikom obrata vse listine finančne narave. Maribor, 29. marca 1973. Rg 215/IV-45 655 »Jugotchnika««, Ljubljana. Izbriše se zaradi ukinitve prodajalna št. 6 v Mariboru, Partizanska 6. Maribor, 30.‘marca 1973. Rg 363/1-21 653 Poslovno združenje »Maris«, Maribor. Vpišeta se nova člana poslovnega združenja, in sicer: tovarna »Zlatorog« Maribor, Industrijska 23 in vrtnarstvo »Florina«, Maribor, 'Vita Kraigherja 8. Maribor, 6. aprila 1973. , Rg 315/1-86 643 Trgovsko podjetje »Tobak««, Ljubljana. Pri poslovni -enoti Maribor se vpiše prodajalna tobaka št. 16, Maribor, Ulica XIV divizije 80, ki prodaja na drobno blago po trgovskih strokah: živila in gospodinjske potrebščine, tobačni izdelki in potrebščine, iz skupine mešano industrijsko blago pa le: galanterija in bazarsko blago ter manjše radio tranzistorske aparate, steklo m porcelan (le manjše artikle in servise). Poslovodkinja je Olga Ramuta, .ki podpisuje v okviru 'poslovanja prodajalne. Ustanovitelj trgovsko podjetje »Tobak«, Ljubljana, poslovna enota Maribor s sklepom ODS z dne 23. XI. 1972. Enota nima samostojnih pravic; prodaja v imenu in na račun podjetja. Rg 637/1-2 648 Združeno prevozno, gostinsko, turistično podjetje Maribor — gostinsko podjetje »Turist hotel«, Maribor. Izbrišejo se dosedanji poslovodje in vpišejo novi: pri obratu »Bife Grenwich«, Maribor, C. XIV. divizije 18, se izbriše Romana Grašovnik in vpiše Majda Trup; pri gostilni »Pri Prleku«, Maribor, Meljska 9. se izbriše Milan Pisnik in vpiše Jelka Saiesin; pri obratu Bife »Pri pošti««v Mariboru, Slomškov trg 13, se izbriše Zinka Verzel in vpiše Olga Skolibor; pri obratu Bife »Pri Dalmatincu«, Maribor, Poštna 10, se izbriše Krste Gojanovič in vpiše Jurij Soršak; pri obratu Gosilna »Turist«, Maribor, Partizanska 18, se izbriše Alojz Donža in vpiše Jože Erjavec, upravnik; pri obratu Bife »Grad«, Maribor, Trg svobode 1, se izbriše Helena Ka-pitanovič in više Milka Mihelina, upravnica; pri obratu Velika kavarna Maribor, Glavni trg 1, se izbriše Karel Keršič in vpiše Olga Jerončič, upravnica; pri obratu Restavracija Maribor, Sodna 17, se izbriše Hinko Toplak in vpiše Alfonz Sabeder, upravnik; pri pošebni poslovni enoti oziroma mestu »Bife — Pobrežje«, Pobrežje pri Mariboru, ki posluje v sklopu obrata »Velika Kavarna«, Maribor, se vpiše Karl Maček, poslovodja, ki podpisuje v okviru poslovanja te enote. Rg 100/1-55 650 Trgovsko podjetje na veliko in malo, »Potrošnik«, Murska Sobota. Vpišejo se tele organizacije združenega dela: prodajalna »Kemikalije«, Murska Sobota, ki prodaja blago na drobno po trgovskih strokah: barve, laki, kemikalije in potrebščine, proizvodi’ iz kavčuka, gume in plastičnih mas, gradbeni material, požarno-varnost-ne naprave in potrebščine, tehnično blago za oskrbovanje proizvodnje in obrti, rezanje stekla za vse vrste okvirjev. Poslovodja je Koloman Farič. Za prodajalno, podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Ustanovitelj: trgovsko podjetje na veliko in malo »Potrošnik«, Murska Sobota s sklepom DS z dne 26 II. 1973. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja; prodajalna »Drogerija-Sayonara« Murska Sobota, ki prodaja blago na drobno po trgovskih strokah: droge-rijsko blago, parfumerijsko blago, galanterijsko blago, ure in izdelki iz plemenitih kovin. Poslovodkinja je Dragica Bačič. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in poslovodja, vendar* ta le v okviru poslovanja prodajalne. Ustanovitelj: trgovsko podjetje na veliko in malo »Potrošnik«, Murska Sobota s sklepom DS z dne ?.6. II. 1973. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imeni! in na račun podjetja; kozmetični salon »Sayonara«, Murska Sobota, ki opravlja usluge kozmetične nege obraza in telesa ter rekreacije. Poslovodkinja salona je Roš Tuga. Za kozmetični salon podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in poslovodja, vcrtdar ta le v okviru poslovanja kozmetičnega salona. Ustanovitelj: trgovsko podjetje na veliko in malo »Potrošnik«, Murska Sobota s skleporh DS z dne 26. IT. 1973 Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja. Pri prodajalni »Martjanci« v Mart-jancih se izbriše dosedanji poslovodja Emerik Jaiša in vpiše novi poslovodja Franc Žohar. Rg 223/1-521 659 Maribor, 13. aprila 1973. Ljubljanska banka, Ljubljana. Pri podružnici v Mariboru, Tyrše-va 2, se izbriše dosedanja firma podružnice in vpiše nova, ki glasi: Ljubljanska banka, podružnica Maribor, posebna temeljna organizacija združenega dela brez lastnosti pravne osebe; vpiše se razširitev poslovnega predmeta podružnice še na: podružnica lahko samostojno vzpostavlja odnose z Narodno banko Jugoslavije in Narodnimi bankami republik ter avtonomnih pokrajin kot tudi drugimi bankami v smislu čl. 25 zakona o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju; Rg 578/1-10 657 Mariborske lekarne, Maribor. Izbriše se mr. ph. Dušan Vodeb, namestnik direktorja; pri enoti lekarna »Center« v Mariboru se izbriše dosedani upravnik mr. ph. Ferdo Hudina in vpiše novi upravnik mr. ph. Štefan Predin; pri enoti lekarna »Ruše« v Rušah se izbriše dosedanji upravnik mr. ph. Bruno Tobias in vpiše novi upravnik mr. ph. Slavica Ajd; pri enoti lekarna »Tezno« v Mariboru se pri vpisani mr. ph. Mirjani Škvarča, upravnici, izbriše dosedanji priimek Skvarča in zaradi 'omo-žitve vpiše novi priimek »Hrastnik«; pri enoti lekarna »Studenci« v Mariboru se pri vpisani mr. ph. Tei Omerza, upravnici, izbriše dosedanji priimek Omerza in zaradi omožtve vpiše nov priimek »Omerza-Krstclj«. Rg 48/1-35 658 Trgovsko podjetje na veliko in malo »Potrošnik«, Murska Sobota. Pri prodajalni »Tišina« v Tišini se razširi poslovni predmet še na prodajo po trgovskih strokah: meso in mesni izdelki (n to samo predpakira-no sveže meso in predpakirana sveža perutnina —’ piščanci) — vse na drobno. Rg 223/1-523 6"60 Maribor, 18. aprila 1973. »Slovenijales«, Ljubljana. Pri prodajalni v Mariboru, Partizanska 15 se izbriše dosedanji poslovodja prodajalne Jože Vračko in vpiše novi poslovodja prodajalne Edo Cerče, dipl. oec. Rg 409/1-12 666 »Slovenijales«, Ljubljana. Pri skladišču v Mariboru, Cankarjeva 4 se izbriše dosedanji poslovodja skladišča Jožef Vračko in vpiše novi poslovodja skladišča Edo Cerče, dipl. oec. Rg 413/1-10 667 »Tališ«, Maribor. Pri delovni enoti za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji podjetja v Mariboru, Partizanska 39 se izbrišejo Franc Novak, inž. agronomije, vodja enote, Josip Bauman, vodja proizvodnega sektorja, Božidar Vidmar, sekretar podjetja in vpiše Stanko Krajnc, vodja enote. izbriše se vpis pripojitve podjetja »Vino«, Dravograd, ker se je kot enota »Vino«, Dravograd odcepila od podjetja Tališ. Rg 163/J-166 665 Maribor, 24. aprila 1973. Zadružni register Vpisi OKro/na gospodarska sodišča razglašalo »Prlekija«, obrtno nabavno-pro-dajna zadruga Ljutomer, skrajšano ONPZ »Prlekija«, Ljutomer (Prešernova 7). Poslovni predmet: prodaja svojim članom reprodukcijski material za obrtne storitve in izdelavo ter oskrbovanje svojih članov z opremo, stroji, delovnimi pripravami in orodji, prodajanje izdelkov in storitev svojh članov, kupovanje rčpromate-riala in dajanje le tega svojim članom v predelavo, dodelavo in izdelavo, organiziranje proizvodnje In storitev ža svoje člane, prevzemanje obrtniških del od posameznih naročnikov, od delovnih in drugih organizacij in organiziranje izvršitev naročenih del, organiziranje kooperacije med svojimi člani in drugimi proizvajalnimi organizacijami, organiziranje in omogočanje finančno-kredit-ne pomoči svojim članom, organiziranje knjigovodskega servisa za opravljanje računovodskih storitev. Začasni direktor je Nemec Jože. Pooblaščenci za podpisovanje zadruge: Jože Nemec, začasni direktor, ki za zadrugo podpisuje samostojno v okviru zakonitih določil in statuta zadruge in Jože Kos, član UO, ki skupaj z začasnim direktorjem podpisuje vse listine finančne narave. Ustanovitelj: zadruga je bila ustanovljena na podlagi sklepa ustavnega zbora zadruge z dne 28. II. 1973, ustanovitelji so: Jože Kos, parketar, Križevci pri Ljutomeru, Vili Žižek, elektroinženir. Murska Sobota, Franc Maučec, pletiljstvo. Murska Sobota, Jože Bratina, plastičar, Križevci pri Ljutomeru, Slavko Makovec, krojač, Ljutomer, Ivo Filipič, mizar, Ljutomer, August Filipič, mizar, Ljutomer, Jože Stol-nik, klepar, Ljutomer, Vlado Vogrinec, str. ključavničar, Ormož, Zlatko Jaušovec, krojač. Ormož. Franc Zemljič, pleskar, Ormož, Edi Voljč, klepar, Ormož, Alojz Hanžekovič, kro- Otroški vrtec. Nova Gorica. Vpišejo se novi pooblaščenci za podpisovanje: Jančič Zmaga-Marija, računovodkinja, ki podpisuje vse li-nančne listine, Bizjak Pavlica, vzgojiteljica in Lovrič Nada, vzgojiteljica, ki podpisujeta v odsotnosti ravnatelja oz. računovodje. Koper, 20. aprila 1973. Rgz 174/8 629 Delavska univerza, Sežana. Izbriše se honorarna računovodkinja Belaj Anica in vpiše Škrinjar Romana, računovodkinja. Rgz 248/4 632 Osnovna šola »Drago Bajc-, Vipava. Izbrišeta se pooblaščenca za podpisovanje Žorž Aleksandra in 'Maver Bogo in vpišeta: Vermiglio Valerija, tajnica-računovodkinja in Kompara Leopold, pomočnik ravnatelja, ki podpisuje v odsotnosti ravnatelja oz. računovodje. Rgz 98/8 628 Koper, 10. aprila 1973. novodkmja, ki skupaj z ravnateljem podpisuje vse listine finančne narave. Maribor, 20. aprila 1973. Rgz .105/1-8 663 Pokrajinski arhiv Maribor, pod prisilno upravo. Izbriše se prisilna uprava nad pokrajinskim arhivom Maribor. Izbrišeta se: dr. Igor Vilfan, prisilni upravitelj in Karolina Sojer, računovodkinja — administratorka ter vpišeta Jože Mlinarič, prof., kot v. d. ravnatelja, ki za zavod podpisuje samostojno v okviru zakonitih določil in statuta zavoda, Katarina Kopše, računovodkinja administratorka, ki skupaj z v. d. ravnateljem ' podpisuje vse listine finančne narave. Maribor, 24. aprila 1973. Rgz 374/1-25 668 Razglasi sodišč jač, Ljutomer, Janez Zorec, strojni ključavničar, Ljutomer, Cvetka Mavrič, izdelov. pozamentenje, Ljutomer, ter soglasja skupščine občine Ljutomer, št. 023-1/73 z dne 5. II. 1973. Zadruga se je konstituirala 28. II. 1973 Maribor, 28. marca 1973. Zadr 296/1-3 640 Spremembe JKrožna gospodarska sodišča razglašajo Kmetijska zadruga »4. junij-. Ilirska Bistrica. Pri samopostrežni trgovini, Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 2 se izbriše dosedanja poslovodkinja Anto-nac Ema in vpiše Nemec Zlatka, poslovodkinja. Koper, 7. marca 1973. Zadr 1 b 3760 387 Kmetijska zadruga »4. junij«, Ilir- ska Bistrica. Izbrišeta se poslovalnici — mesnica št. 5 v Podgradu in »Vinotoč«, Knežak 202 a zaradi prenehanja poslovanja. Pri'mesnici št. 4 Knežak 202 se izbriše Novak Anton in vpiše Fatur Anton, novi poslovodja. Koper. 2. aprila 1973. Zadr I b 3/61, 62 548 Register zavodov Spremembe OkroZna anspodarska sodHCa -a/elašujc Dijaška k.lunji srednje ole, cetja Izbriše se dosedanja upravnica Branka Vizjak ter vpiše Antonija Hostnik, vršilka dolžnosti upravnice, ki podpisuje za zavod in Julij Podlesnik, knjigovodja, pooblaščen podpisnik zavoda. Celje, 16. aprila 1973 Rgz IX 99/2 544 Občinska ljudska knjižnica, Slovenske Konjice. Izbrišeta se pooblaščeni podpisnici zavoda: Marija Seruear in Marija Menih ter vpišeta se novi pooblaščeni podpisnici zavoda: Marija Jerman, računovodkinja, Marija Senica, obe podpisujeta vse listine finančnega in upravnega značaja. Celje, 18. aprila 1973. Rgz IX 113/5 551 Osnovna šola Pišecc. Izbriše se Stane Ostrelič dosedanji ravnatelj in vpiše Marjan Vučajnik, ravnatelj, ki zavod zastopa in zanj podpisuje "v polnem obsegu. Colje, 24. aprila 1973. Zavod za zdravstveno varstvo, Ljubljana. Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje Strlič Edvard in vpišejo: Ćerpič Dora. vodja enote za analize, kalkulacije in računovodstvo, Roshaupl Marija, računovodkinja in Hernja Marija, finančna knjigovodkinja, ki sopodpisuje listine finančnega značaja. Ljubljana. 19. marca 1973. Rgz II 231/2 609 Zdravstveni dom Ljubljana. Izbriše se dosedanji direktor dr. Jože Marolt in vpiše novi direktor dr. Ivan Cibic. Ljubljana, 6. aprila 1973. Rgz III 320/6 610 Posebna osnovna šola Slovenska Bistrica. Vpiše se Silva Celofiga, računovodja. ki skupaj z ravnateljem sopodpisuje vse listine finančne narave. Maribor, 3. aprila 1973. Rgz 409/1-8 641 Osnovna šola Tinje — Zgornja Ložnica. Izbriše se Anton Verle, ravnatelj, in vpiše Erna Jurak, v. d. ravnatelja, ki podpisuje za zavod samostojno v okviru zakonitih določil in statuta zavoda. Maribor, 13. aprila 1973. Rgz 396/1-8 647 Osnovna šola Boris Kidrič, Maribor. Izbriše se Matilda Steber, računo-vodkina in Rado Slatinek. nam. ravnatelja ter vpiše Marija Mally, raču- Razglasi sodišč Oklic o skrbnikih in razpravah •'ostavljeni sarbniKi bodo v tožbab zastopali tožence. Katerih bivališče ol znano, na njihovo nevarnost m stroške, dokler se sami ne zglasijo alt ne Imenujejo pooblaščence P 35/73 4133 Občinsko sodišče v Sežani oglaša, da je v pravdni zadevi tožeče stranke Države SFRJ-Zvezna uprava carin-Carinarnica Sežana, ki jo zastopa Javno pravobranilstvo Beograd, zoper toženo stranko Simovič Radiša, Sežana, sedaj, Beograd, Pive Kara-matijeviča št. 14, zaradi prenehanja stanovanjske pravice, na temelju določila 4. tč. 77. člena ZPP postavilo tožencu, Simovič Radiši, začasnega zastopnika Uršič Jožeta, delavca tega sodišča, ki bo zastopal toženca v tej pravdni zadevi vse dotlej, dokler se toženec ali njegov pooblaščenec ne zglasi pri tem sodišču, oziroma dokler skrbstveni organ SO Sežana ne bo sporočil sodišču, da je postavil skrbnika. Občinsko sodišče v Sežani, dne 4. aprila 1973. P 29/73 4132 Občinsko sodišče v Sežani oglaša, da je v pravdni zadevi tožeče stranke Žvab Ferdinanda, Tomaj 90, ki ga zastopa odvetnik Tavčar Metod iz Sežane, zoper tožene stranke 1. Rože Avrelij, 2. Rože Geron, 3. Rože Zorka, vsi Tomaj 110 sdni neugotovljene osebe, zaradi ugotovitve lastninske pravico pridobljene po poti priposestvovanja, na temelju določila 4 tč. 77 člena ZPP postavilo tožencem Rože Avreliju. Rože Gere-onu in Rože Zorki, začasnega zastopnika Uršiča Jožeta, delavca so- dišča, ki bo zastopal toženca v tej pravdni zadevi vse dotlej, dokler se toženci ali njihov pooblaščenec ne zglasi pri tem sodišču, oziroma dokler skrbstveni organ SO Sežana ne bo sporočil sodišču, da je postavil skrbnika. Občinsko sodišče v Sežani, dne 5. aprila 1973. P 38/73 4557 Občinsko sodišče v Sežani oglaša, da je v pravdni zadevi tožeče stranke Mljač Jožefa pok. Jožefa, Lokev 93, ki ga zastopa odvetnik Tavčar Metod iz Sežane, zoper toženo stranko Žele Andreja pok. Antona, Lokev 183, sedaj neugotovljena oseba, zaradi ugotovitve lastninske pravice pridobljene po poti priposestvovanja vrednost 2.000 din, na temelju določila 4. tč. 77. člena ZPP postavilo tožencu 2ele Andreju, zastopnika Uršiča Jožeta, delavca sodišča, ki bo zastopa toženca v tej pravdni zadevi vse dotlej, dokler se toženec ali njegov pooblaščenec ne zglasi pri tem sodišču oziroma dokler skrbstveni organ SO Sežana ne bo sporočil sodišču. da je postavil skrbnika. P 15/73 4558 Občinsko sodišče v Sežani oglaša, da je v pravdni zadevi tožeče stranke Žvab Zore roj. Fabjan, Dobravlje 1, zoper tožene stranke 1. Stok Alojza, Dutovlje 125. sedaj neugotovljena oseba, 2. Stok Josipa, Dutovlje 9, sedaj neugotovljena oseba, 3. DL v upravi občine Sežana ki jo zastopa Javno pravobranilstvo Koper zaradi priposestvovanja lastninske pravice peto 1.000 din, na temelju določila 4. tč .77. člena ZPP postavilo tožencu Stok Alojzu in Stok Josipu, zastopnika Uršič Jožeta, delavca občinskega sodišča v Sežani, ki bo zastopal toženca v tej pravdni zadevi vse dotlej, dokler se toženec ali njegov pooblaščenec ne zglasi pri tem sodišču, oziroma dokler skrbstveni organ SO Sežana ne bo sporočil sodišču, da je postavil skrbnika. Občinsko sodišče v Sežani, dne 9. aprila 1973. Dražbeni oklici J'1311/69-58 4351 Dne 26. julija 1973 ob 8. uri v sobi št. 27 bo pri tem sodišču prisilna dražba zavezancema solastnih nepremičnin vi. št. 75 k o. Pesniški dvor, in sicer parcele št 81/6 travnk in pritlične enodružinske trosobne hiše št. 5 Pesniški dvor s pritiklinami ter -z gospodarskim poslopjem, garažo in vodnjakom, kateri objekti so zgrajeni na tej parceli, vendar v zemljiški knjigi še niso evidentirani. Vse naštete nepremičnine so ocenjene na 237.282 din. tako da znaša ocenjena vrednost zavezancu lastne idealne polovice nepremičnin 118.641 din Ponudniki morajo položit! pri sodišču jamščino 2.373 din. Najmanjši sprejemljivi ponudek je 118.641 din. Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pn aražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča. Občinsko sodišče v Mariboru, dne 26. aprila 1973. J 977/72 4612 Dne 28. unija 1973 bo pri cefci sodišču v sobi št. 2 prisiina dražba nepremičnine vi. št 862 in vi. št. 876 k. o. Dornava: I. skupina — k. o 862 Dornava — cenilna vrednost je 494.568 din, najnižji ponudek je 329.712 din, varščina pa 49.456 din; II. skupina — k. o. 876 Dornava — cenilna vrediost je 2.100 din, najnižji ponudek je 1.400 din varščina pa 210 din; III. skupina — k. o. 876 Dornava — cenilna včednost je 4.670 din. najnižji ponudek je 3.112 din, varščina pa 467 din. Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe je prijaviti najkasneje na dražbenem naroku preden se prične dražba, ker bi se sicer te pravice ne mogle vet uveljaviti na škodo zdražitelja v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic, ki je nabit na oglasni deski tega sodišča. Občinsko sodišče v Ptuju, dne 8. maja 1973. J 596/72 4613 Dne 28. VI. 1973 bo pri tem sodišču v sobi številka 2 prisilna dražba nepremičnine vi. št. 81. k. o. Dravci. Cenilna vrednost je 4.276,60 din. najnižji ponudek je 2.851 din, varščina pa 428 din. Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe je prijaviti najkasneje na dražbenem napoku preden se prične dražba, ker bi se sicer te pravice ne mogle več uveljaviti na škodo zdražitelja v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic, ki je nabit na oglasni deski tega sodišča. Občinsko sodišče v Ptuju, dne 9. maja 1973. Oklici dedičem O 143/71-8 2764 Horvat Franc, sin Jožeta, roj. 1886 v Dobrovniku, poljedelec iz Dobrovnika št. 30. umrl tam 23. V. 1971 in je zapustil oporoko. Dediči so med drugimi tudi Jurij Vegi, Jožef Vegi in Jožef Horvat, vsi neznanega bivališča. Ti in drugi, ki mislijo da imajo pravico do dediščine se pozivajo, da se zglasijo v enem letu od te objave temu sodišču ali pa skrbnici pogrešancev Kristini Veren. roj. Vegi, gospodinji iz Dobrovnika sicer bo sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo po podatkih s katerimi bo razpolagalo. Občinsko sodišče v Lendavi, dne 16. marca 1973. 0 54/73-6 4202 Rozalija Tomšič, rojena Kiiaiy, nčeitui Alojza, rojena 1886 v Kotu, nazadnje prebivajoča v Kapci 104, p. Lendava, umrla tam 16. tl. 1973 in je zapustila oporoko. Dedinja je med drugimi tudi zapustmcina sestra Verona Remete, roj. Kiraly neznanega bivališča. Ta in drugi, ki mislijo, da imajo pravico do dediščine se pozivajo, da se zglasijo v enem letu od objave tega oklica sodišču sicer bo sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo p pdatkih, s katerimi bo razpolagalo. Občinsko sodišče v Lendavi, dne 20. aprila 1973 Lucu Sidonija, roj. Smodiš, polje-delka iz Gornjih Petrovec 53 je umrla 5. januarja 1973 brez oporoke. Do dediščine ima pravico razen zap. vdovca tudi njun sin Lucu Aleksander roj. 14. lil. 1945, ki je neznanega uivališča. nekje, v Nemčiji. Ker sodišču ni znano njegovo prebivališče, naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dediču ie postavljen za skrbnika Sarkanj Janez, G. Petrovci 75. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in na podlagi podatkov s katerijni bo razpolagalo. Občinsko sodišče v Murski Soboti dne 25. aprila 1973. O 149/72 4008 Bec Tomaž, tesar iz Sakušaka 24 je umri 5. III 1972 brez oporoke. Do dediščine' ima pravico Bec Ana, rojena leta 1929. nbzadnje stanujoča Sakušak 24, sedaj neznanega bivališča. Ker sodišču ni znano njeno prebivališče, naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljnega skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo. Občinsko sodišče v Ptuju, dne 17. aprila 1973. O 687/51 4291 Kostanjevec Ana, .‘posestnica iz Gradišča 152 je umrla 6. Vlil. 1951 brez oporoke. Do dediščine ima pravico Gavez Elizabeta, Placar 14. sedaj neznanega bivališča. Ker sodišču ni znano njeno prebivališče, naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dedinji je postavljen za skrbnika Hameršak Franc. Placar 23. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika ip na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo. Občinsko sodišče v Ptuju, dne 26. aprila 1973. O 227/72 , 4352 Pri tem sodišču teče zapuščinski postopek po pok Založnik Katarini, roj. Osen jak. vdovi Vindiš, poj 19. XI. 1891. nazadnje stanujoči v Kri-stahvrhu 6, 63241 Podplat, ki je umrla dne 10. VII. 1972. Ker ni znano prebivališče pokojničinega sina Vindiš Antona iz Kristanvrha 6, mu je postavljen kot začasni skrbnik Jagodič Stanko, kmetovalec, Kristan-vrh 10, 63241 Podplat. Zaradi tega se poziva Vindiš Anton iz Kristanvrha 6, sedaj neznanega prebivališča, na se priglasi sodišču v enem letu od objave tega oglasa v Uradnem listu, ker bo sicer opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in podatkov, s katerimi bo razpolagalo. Občinsko sodišče v Šmarju pri Jelšah, dne 18. aprila 1973. Amortizacije vrednotnic. Kaurili imetniki se pozivajo daj v danem roku priglasijo sodišću ivoje pravice, sicer «»e bodo vrednotnic«* izrekle za neveljavne Rnp 140/73 3340 Pavlič Anton, Kajuhova 24, Ljubljana prosi za amortizacijo hranilne knjižice št. 50100-620-107-902-7600-5510/90 na ime Pavlič Antona, izdano od Komunalne banke, hranilnice ljubljanske, ekspozitura Moste. Pri-glasitveni rok je dva meseca od te objave. Občinsko sodišče I v Ljubljani, dne 14. marca 1973. Rnp 1 76773 3834 Ladislav Novak. Ljubljana, Milana Majcna 19 prosi za amortizacijo hranilne knjižice Poštne hranilnice, št. 6-216231 na ime Alojz Novak saldom 4.200,13 din. Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 16. aprila 1973. Rnp 223/73 433 Marko Stopar, Ljubljana, Linhartova 60, prosi za amortizacijo hranilne knjižice Mestne hranilnice Ljubljanske, Ljubljanska banka Ljubljana, št. 291354/87 na prinesi-telja geslo, s saldom 1.600 din. Pri-glasitveni rok je dva meseca od te objave. Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 20. aprila 1973. R 230/72 4079 Kovač Marija, upokojenka iz Brecljevega 3, p. Šmarje pri Jelšah prosi za amortizacijo izgubljene hranilne knjižice izdane od KK Hmezad Žalec št. 169, glaseča na ime Kovač Marije. Priglastiveni rok je 2 meseca od te objave. Občinsko sodišče v Šmarju pri Jelšah, dne 7. februarja 1973. Razpisi delovnih mest Št. 01-329/1-1973 4616 Slovenska akademija znanosti in umetnosti razpisuje prosto delovno mesto znanstvenega svetnika za zoologijo v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev imeti doktorat znanosti in objavljena pomembna samostojna dela, s katerimi so prispevali k razvoju in obogatitvi znanosti; k obogatitvi metod raziskovalnega dela ali strokovne metodike za uporabo znanstvenih spoznanj v praksi. Kol-kovane prošnje s potrebnimi bio-in bibliografskimi podatki naj pošljejo kandidati na predsedstvo SAZU v Ljubljani, Novi trg 3, v 15 dneh po objavi tega razpisa Slovenska akademija znanosti in umetnosti Št. 150/73 4615 Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani Aškerčeva 12 razglaša prosto delovno mesto kemijskega tehnika Prijave sprejema tajništvo inštituta do 30. maja 1973. Inštitut za biologijo 4446 Kmetijski inštitut Slovenije v Ljubljani, Hacguetova 2 objavlja naslednja delovna mesta sodelavcev inštituta za ponovne volitve: 1. asistenta za semenarstvo in biologijo semena 2. asistenta za varstvo sadnega drevja 3. raziskovalnega sodelavca za družbenoekonomska in agrarnostruk-turna gibanja na vasi 4. asistenta za ekonomiko zasebnih kmečkih gospodarstev in za pospeševalno delo pri usmerjanju kmetij 5. asistenta za bioanalitiko — enologijo 6. strokovnega sodelavca za dokumentacijo Za objavljena delovna mesta veljajo pogoji po splošnih predpisih in internih aktih inštituta. Pismene prijave kandidatov z biografskimi, in bibliografskimi podatki sprejema inštitut 15 dni po objavi. Kmetijski inštitut Slovenije 4445 Upravni odbor Veterinarske postaje Posavje Ljubljana Polje objavlja na podlagi 99. člena statuta zavoda razpis za zasedbo (reelekcijo) naslednjih vodilnih delovnih mest: 1. vodje inšpekcijskega odseka v Mesni industriji Zalog, 2. vodje inšpekcijskega odseka v Ljubljanskih mlekarnah. Poleg splošnih pogojev morajo posamezni kandidati izpolnjevati še tele: biti morajo veterinar-specialisfc ali magister veterine s področja higiene živil z 10-letno prakso ali diplomiran veterinar z 10-letno prakso- v službi veterinarske inšpekcije. Pismene ponudbe z življenjepisom, opisom vseh dosedanjih zaposlitev in dokazilom o strokovni izobrazbi pošljite v zaprti ovojnici na naslov.: Veterinarska postaja -Posavje«, Ljub-Ijana-Polje, Polje 350. pod oznako »Razpis«. Osebni dohodki se obračunavajo po pravilniku o delitvi OD. Stanovanj ni. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni od dneva objave razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 7 dneh po sklepu pristojnega organa zavoda. Upravni odbor gt. 752/1-73 4667 Fakulteta za naravoslovje in teh-nlogijo v Ljubljani razpisuje prosto delovno mesto rednega fakultetnega sodelavca (asistenta) pri odseku za astronomijo in meteorologijo za astronomske predmete Pogoji: izpolnjevanje določil zakona o visokem šolstvu in statuta fakultete oz. univerze ter diploma iz strok matematično-fizikalnega oddelka z opravljenimi izpiti iz astronomskih predmetov in trden namen posvetiti se astronomiji. Prijave, kolkovane s kolkom za 2 din sprejema tajništvo fakultete, Aškerčeva 9 a. Prijavi morajo kandidati priložiti dokazilo o izobrazbi, življenjepis, bibliografijo in odtise del (separate). Razpis velja 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SR Slovenije. 4669 Skupščina mesta Ljubljane Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve razpisuje na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/55) in v soglasju s skupščino občine Litija prosti mesti dveh sodnikov občinskega sodišča I Ljubljana Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodnike po določilih temeljnega zakona o sodiščih splošne pristojnosti, naj se priglasijo v 30 dneh po objavi tega razpisa komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine mesta Ljubljane> Mestni trg 1. 4670 Skupščina mesta Ljubljane Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve razpisuje na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/55) prosti mesti dveh sodnikov občinskega sodišča II Ljubljana Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodnike po določilih temeljnega zakona o sodiščih splošne pristojnosti, naj se priglasijo v 30 dneh po objavi tega razpisa komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine mesta Ljubljane, Mestni trg 1. St. 110-3/73 4556 Na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) skupščina občine Koper razpisuje štiri prosta mesta sodnikov občinskega sodišča v Kopru. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodnika po določilih temeljnega zakona o sodiščih splošne pristojno- sti, naj se pismeno priglasijo v 30 dneh komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Koper. Stanovanje po dogovoru. Skupščina občine Koper 4555 Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Piran razpisuje na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristonosti (Uradni list SRS, št. 20/65) prosto delovno mesto sodnika občinskega sodišča v Piranu. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodnika po določilih temeljnega zakona o sodiščih splošne pristojnosti, naj se priglasijo komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Piran v 15 dneh po objavi tega razpisa. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Piran St. 1/2-110-04/73 4611 Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja skupščine občine Vrhnika in Logatec razpisuje po 13. členu zakona o sodiščih, splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220-65) prosta delovna mesta: — predsednika občinskega sodišča na Vrhniki — dveh sodnikov občinskega sodišča na Vrhniki. Kandidati morajo razen splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še posebne pogoje iz 40. člena temeljnega zakona o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7/65). Prošnje, kolkovane z 2 din državne takse in priloženimi dokazili, vložijo kandidati pri komisiji za volitve imenovanja in kadrovska vprašanja SO Vrhnika v 30 dneh po objavi tega razpisa. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja SO Vrhnika in Logatec Izgubljene listine preklicujejo Abidovič Alija, Zavidoviči 144, zdravstveno izkaznico. 4386 Abramovič Mato, Ljubljana, Agro-obnova, zdravstveno izkaznico, številka 308101/11. 4387 Adilovič Mehmed, Ljubljana, Ulica Vide Pregarčeve 34, zdravstveno izkaznico na ime Adilovič Samir. 4297 Aganovič Ibrahim, Jesenice, Savska 6, zdravstveno izkaznico, številka 031144. • 4543 Ahmetovič Milojka. Maribor. Sern-čeva 8, zdravstveno izkaznico, številka 679589. 4452 Ajdovnik Jožica, Vojnik, zdravstveno izkaznico. 4426 Ajkič Alaga, Ljubljana, Cesta na Brdo 109, zdravstveno zkaznico. 4333 Alibegovič Muradif, Črnuče 61, zdravstveno izkaznico. 4205 Aljič Mustafa. Maribor, Pobreška 38, zdravstveno izkaznico, številka 260005. 4453 Andolšek Franc, Kranj, Mandelj-čeva pot 5, zdravstveno izkaznico, št. 255385. 1 4559 Antonijevič Miroslav, Ljubljana, Ra-Antonijevič Miroslav, Ljubljana, Rašiška 9, dijaško avisto vozovnico, št. 5245, za relacijo Stegne—Ajdovščina, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 4389 Apnar Vinko, Celje, Cinkarna, delovno knjižico, reg. št. 19509 in Vdo-vič Josip, delovno knjižico, reg. št. 1140. i 260 Arko Jože, Ljubljana, Kajuhova 30, zdravstveno izkaznico, številka E 251844. 4486 Arnuš Anton, Domžale, Miševa 18. Rodica, žig z besedilom: Ključavničarstvo in inštalaterstvo za centralno kurjavo in klimatizacijske naprave. 4267 Arnuš Anton, Lovrenc na Dravskem polju 73, delovno knjižico, številka 13443/817571. 4223 Artnik Srečko, Ljubljana, Podmil-ščakova 27, spričevalo I. letnika ekonomske srednje šole, izdano leta 1971 v Ljubljani. 4268 Avbelj Helena, Črnuče, Cesta 24. junija 11, dijaško avisto vozovnico, št. 5443, za relacijo Črnuče—Privoz, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 4363 Avdič Djemal, Zvornik, Lopatnik, zdravstveno izkaznico, številka 10344/72. 4435 Avdič Muhamed, Ljubljana, Ka-žuljeva 8 a, zdravstveno izkaznico. 4298 Avguštin Anton, Ljubljana, Ulica pohorskega bataljona 211, delovno linjižico. 4206 Babič Angel, Kočevje, Salka vas 86, zdravstveno izkaznico, številka 413713/11. 4544 Babič Žarko, Bresternica 236„ Kamnica, zdravstveno izkaznico, št. 7984. 4454 Bačič Franjo, Celje, Bežigrajska 12, zdravstveno izkaznico, številka 492026III. 4592 Bajlovič Ivica, Dragočaj, Banja Luka, zdravstveno izkaznico. ' 4513 Baranja Karel, Murska Sobota, Cernelavci 75, zdravstveno izkaznico, št. 474397. 4584 Bavčar Alojz, Selo 59, zdravstveno izkaznico, št. 085050 na ime Bavčar Alojz. 3672 Bečič Alija, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 4514 Bečič Ahmed, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 4515 Bečirovič Hašim. Ljubljana, Pod hribom 55, zdravstveno izkaznico, št. 581923. 4364 Beganovič Fatima. Ljubljana, Černetova 14, zdravstveno Izkaznico. 4390 Bela Cvetka, Pragersko, Sele 21, spričevalo gostinske šole, izdano 1967 leta v Mariboru; 4239 Beltran Ivanka, Ljubljana, Andreja Bitenca 37, zdravstveno izkaznico. 4269 Benčič Vesna, Ljubljana, Pražako-va 6, spričevalo o zaključnem izpitu II. gimnazije v Ljubljani, izdano leta 1969. 4299 Bezjak Franc, Markovci, Bukovci 61, zdravstveno izkaznico. 4224 Bider Veronika, Kranj, Kokrica cesta na belo 1, zdravstveno izkaznico, št. 1-041751. 4545 Biškup Josip, Ljubljana, Ptujska 23. spričevalo I. in II. letnika gradbene poklicne šole zidarske stroke v Ljubljani. • 4565 Bizjak Anton, Ljubljana, Pot na Rakovo jelšo 79, zdravstveno izkaznico in delovno knjižicd. 4566 Blažič Milinko, Kumane, Radnička 10, zdravstveno izkaznico, številka 193555. 4391 Blcivveis Jorg. Ljubljana, Prešernova 38, študentsko zdravstveno izkaznico. 4300 Bobar Slavko, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 4392 Borlak Alojz, Celje, Plečnikova 29, delovno knjižico. 4448 Borovnik Marija, Kamnica, Cesta v Rošpoh 11, zdravstveno izkaznico, št. 960705. 4241 Botonjil Ale, Črnuče, zdravstveno izkaznico. 4207 Božič Zlatko, Celje, Fran. žrtev 46, zdravstveno izkaznico, številka 062563. 4585 Bračič Drago, Maribor, Ciril Metodova 3, zdravstveno izkaznico, št. S/93054444. 4240 Bračko Janez, Hoče, Ulica na Dobravi, spričevalo ključavničarske stroke. 4455 Brankovič Boško, Subotinac b. b., zdravstveno izkaznico. 4437 Bratkovič Zdenka, Ljubljana, Vide Pregarčeve 10, zdravstveno izkaznico 4488 Bregar Rajko. Ljubljana, Poljska pot, zdravstveno izkaznico. 4489 Briško Kristina, Nova Gorica, Kogojeva 16, zdravstveno izkaznico, št. 446874. 4586 Brkič Zarif, Ljubljana, Zbačnikova 6, zdravstveno izkaznico. 4516 Bučar Alfred, Litija, Parmova 3, zdravstveno izkaznico, številka 238718. 4208 Bučar Vojko, Ljubljana, Valvazorjeva 1, indeks visoke šole za sociologijo, izdan v Ljubljani. 4517 Cankar Slavko, Ljubljana, Mizarska 3, diaško avisto ' vozovnico, št. 1747 za relacijo Brod—Stan. in dom, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 4393 Car Olga, Apače 97, delovno knjižico, ser. št. 711290, reg. št. 8869 na ime Murko Olga 4509 Celina Rahmi, Maribor, Tyrševa 28, zdravstveno izkaznico, številka 14484. . 4456 Cene Ana, Šempeter v Savinjski dolini 149, zdravstveno izkaznico. 4599 Cipot Aleksander, Kidričevo 38, zdravstveno izkaznico , številka 237585. 4457 Cosmos Ljubljana, obr. DEV-65 — Sl 1960-72, znesek v valuti DM 17.652,08 v din 101.499,45. 4365 Cotič Arko, Sežana, Sejmiška pot 1, spričevalo o zaključnem izpitu industrijske šole Iskra — Kranj, izdano leta 1952. 4600 Cotman Alojz, Stahovica, Godič 59, zdravstveno izkaznico, številka 476831. 4601 Croatia, zavarovalnica in pozavarovalnica PE Ljublana, Celovška 91, police za zavarovanje: Nezgoda od št. 03577 do 03600 je 24 kom, Imovina od št. 150329 do 150345 je 17 kom, Gospodinjstvo od št 110976 do 111000 je' 25 kom, OS 3 od št. 000580 do 000600 je 21 kom. 3798 Crnogaj ŠteficsL Maribor, Tyi-ševa 30, zdravstveno izkaznico, številka 13056. 4242 Cvetko Gorjup, Cepovan, Spodnji Lokovec 27, zdravstveno izkaznico. 4588 Čakš Ivan, Maribor, Zidovska 2, zdravstveno izkaznico, številka 81337. 4458 Čatovič Našit, Ljubljana, Koželjeva 2, zdravstveno izkaznico, 4394 Ceganjac Vojin, Ljubljana, Parmova 47, zdravstveno izkaznico na ime Ceganjac Jelenka in Ceganjac Biljana. 4567 Cehič Mu j o, Tržič, Janežičeva 7, zdravstveno izkaznico. 4602 Celic Ale, Tržič, Janežičeva 7, zdravstveno izkaznico. 4603 Černe Matjaž, Radovljica, Staneta Žagarja 15 a, zdravstveno izkaznico, št. 100532. 4591 Cičigoj Stane, Koper, Srebrničcva 12, propustnico, št. 2151. 4436 Cigoja Jovo, Ljubljana, Samski dom, zdravstveno izkaznico. 4568 Cirjakovič Branislav, Ljubljana. Moše Pijade 43, zdravstveno izkaznico. 4490 Čoha Leopold, Ajdovščina, Loka-vec 193, zdravstveno izkaznico, št. 318894. 4281 Costovič Omer, Tašanj, Medakovo 58, zdravstveno izkaznico, številka 661503/11. 4326 Dakič Zdravko, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 19, zdravstveno izkaznico. 4209 Debeljak Marija, Cirkulane. Para-diš 37, zdravstveno izkaznico. 4427 Debevec Tomaž, Ljubljana, Večna pot 65, spričevalo o maturi gimnazije Vič — 7. državna, izdano leta 1965/66. 4366 Delphi Aleš, Nova Gorica, Kidričeva 33, propustnico N. P. 38086. 4587 Dcvadžič Hadžira, Koper, Bertoki 145, zdravtveno izkaznico. , 4225 Dimitrijevič SldRžana, Zalog. Hla-dilniška pot 1, zdravstveno izkaznico. 4491 Dimkosti Aleksander, Ljubljana, Djakovičeva 57, zdravstveno izkaznico. 4395 Djekič Dragiša, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 387, zdravstveno izkaznico. 42flO Djerie Marjan. Nova Gorica, IX Korpusa 106, zdravstveno izkaznico, št. 115341. 4327 Djuzie Rifet, Ljubljana, Zbašni-kova 26, zdravstveno izkaznico. 4396 Dragotin Fanela, Piran, Trg bratstva 2, zdravstveno izkaznico. ■ 4428 Drozdek Johan, Jesenice, Cesta že-lezarjev 6, zdravstveni izkaznici na ime Drozdek Vidosava, št. A124496 in na ime Drozdek Verd, št. E 261598. 4080 Džekovič Snežana, Ljubljana, Celovška 140, dijaško avisto vzoovnico, št. 4537 za relacijo Stegne—Spl. bolnica, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana,- 4301 Džavidarč Milan, Jesenice, Gozdni obrat, zdravstveno izkaznico, številka 233403. 4315 Džukič Sečo, Ljubljana, Viška 58, zdravstveno izkaznico. 4402 Đurišić Vesko, Ljubljana, Poljanska 26, dijaško avisto vozovnico, št. 15717 za relacijo Splošna bolnica— Stegne, izdano od podjetja »Viator-, Ljubljana. 4302 Eferl Franc, Kozjak 65, Kungota, delovno knjižico, št. 10059. 4243 Ekart Ivan, Prepolje 101, Starše, zdravstveno izkaznico, številka 677320. 4459 Eršte Jože, Kranj Pot na Jošta 2, zdravstveno izkaznico, številka 355415. 4546 Eržen Janez, Ljubljana, Tobačna 2 b, evidenčno spričevalo za čoln, št. KP 448. 4397 Falež_ Amalija, Slivnica 11, diplomo IKS, izdano v Mariboru 1963. leta. 4244 Falitič Rajko, Ljubljana, Velika čolnarska 10, zdravstveno izkaznico. 4569 Falnčga Julijana, Preloge pri Konjicah 29, zdravstveno izkaznico, št. 19731. 4437 Farič Drago, Ljubljana, Endlihar-jeva 13, zdravstveno izkaznico. 4398 Fekonja Majda, Rošnja 5 a, Starše, delovno knjižico, št. 19752. ' 4460 Ferbežar Alojz. Dvorje 22, spričevalo o zaključnem izpitu železniške industrijske šole v Mariboru — strojni kl jučavničar, izdano leta 1961. 4399 Filipovič Jožica, * Jesenice, Zg. Plavž 17, zdravstveno izkaznico, št. 325615. 4429 Fornezzi Anton, Maribor, Pobreška 38, zdravstveno izkaznico, številka 950052. 4461 Gabrovec Alojz, Podlehnik 3, zdravstveno izkaznico 4010 Gabrovšek Brigita, Ljubljana, Viška 11, delovno knjižico. 4211 Gasparič Mirko. Celje, Vodna skupnost, zdravstveno izkaznico. 4441 Gajič Milorad, Celje, Cesta na Dobrovo 79, sprčevalo o kvalifikaciji voznika motornih vozil. 4547 Gaševič Rajko, Škofja Loka, Frankovo naselje, zdravstveno izkaznico, št. 26845. 4561 Gaši Avdulj, Celje, Šlandrov trg 3, zdravstveno izkaznico, številka 923117. 4604 Geršak Jože, Bistrica ob Sotli, Žagaj 2, spričevalo o pomočniškem izpitu iz obrti vodovodno inštalater-stvo, izdano leta 1959 v Ljubljani št. 3521/59. 4270 G jarek Agata, Beltinci, Dokležovje 31, zdravstveno izkaznico, številka 350901. 4346 Gjinovci Sadik, Ljubljana, Sojerjeva 39, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 4492 Godnjavec Alojz. Ljubljana, Privoz 5, delovno knjižico. 4212 Golobič Darinka, Maribor, Lackova 181, zdravstveno izkaznico, številka 946219. 4.182 Grden Tilka, Litija, Predilniška 10, zdravstveno izkaznico. 4303 Gregorska Liljana, Kranj, Cesta na Klanec 16, indeks večerne ekonomske srednje šole. 4430 Gril Franc, Zg. Kungota 3'6, delovno knjižico, št. 8492. 4463 Grm por. Burnik Stanka, Ljubljana, Miklošičeva 28, spričevalo trgovske šole, št. 11, izdano leta 1953/54 in potrdilo o zaključnem izpitu, št. 44, izdano leta 1953/54. 4570 Grojzdek Anton, Podgorica 7, spričevalo o zaključnem izpitu poklicne kovinarske šole Vič, izdano leta 1969. 4571 Hameršak Branko, Hoče, Ulica pod Pohorjem 33 a, Razvanje, Hoče, zdravstveno izkaznico, številka 285273. 4245 Hadžimuratović Salih, Ljubljana, Stegne 14, zdravstveno izkaznico. 4490 Hinko Drame, Celje, Zg. Hodinje 38,^ spričevalo o zaključnem izpitu GS Hinka Smrekarja, izdano leta 1968. 4401 Hojnik Alenka, Ljubljana, Litijska 143, Indeks FAGG oddelek za arhitekturo, Univerze v Ljubljani. 4518 Hrasthik Anica. Maribor, Koroška 12. zdravstveno izkaznico, številka 929272. 4246 Hrastnik Milena. Polhov Gradec 42, zdravstveno izkaznico. 4368 Kranjec Josip. Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 19 c, zdravstveno izkaznico. 4271 Hrnčič Željko, Zg. Dobrunje 15, Šentilj, zdravstveno izkaznico, številka 203025. 4247 Hrovat Peter, Stahovica, Kregar-jeva 1, zdravstveno izkaznico. 4227 Humek Petra, Maribor, Kersnikova 15 a, spričevalo I. gimnazije, izdano junija 1961. leta v Maribo-'•u. 4248 Hudič Marija, Velika 24, zdrav-stveno izkaznico. 4403 Iglič Lička, Ljubljana, Zadnikova 6, spričevalo II. letnika srednje tehniške šole. kemijska smer, izdano leta 1971 v Ljubljani. 4304 Istoku Haljid, Galjevica 180, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 4493 Jager Stanislav, Dramlje. Sedina 1, zdravstveno izkaznico, številka 624117. 4594 Jagodič Miodrag, Ljubljana, Dja-kovičeva 57, zdravstveno izkazni-co. 4404 Jakopin Helena, Ljubljana, Trpin-čeva 84 a, dijaško avisto vozovnico.. št 1633 za relacijo Dobrunje—Moste, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 4305 Jami Radoljub, Ljubljana, Na jami 3, spričevalo o zaključnem izpitu graaoene tettniške šole v Celju, izdano leta 1972. 4369 Jazbinšek Marija, Jesenice, KurU-niška 8, zdravstveno izkaznico, številka 575058. 4316 Jejčič Jožica, Piran, Svobode 31, zdravstveno izkaznico. 4431 Jelovčan Marija, Preddvor, Moče 9, zdravstveno izkaznico, na ime J elovčan J anez. 4347 Jeram Viljem, Podlanišče 4, zdravstveno izkaznico, številka o0320. 4442 Ješelnik Pavla, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. F 463288. 4370 Jovanovič Zivojin, Depala vas 17. spričevalo 7. razreda OS Mo-kranj. 4272 Jovičevič Slobodanka, Ljubljana, Tomačevo 55, zdravstveno izkaznico. 4306 Jurgec Milan, Ljubljana, Studentsko naselje blok 10. zdravstveno izkaznico. 4307 Kajgo Ivan, Ljubljana, Ptujska 23, zdravstveno izkaznico, številka 041126/11. 4405 Kajlež Danijela, Ljubljana, Maje-ronova 18,' zdravstveno izkaznico. 4214 Kavrin Desimir, Maribor, Makedonska 39, zdravstveno izkaznico, št. 77943. 4464 Kazič Avdo, Bos. Dubočac kod Dervente, vojaško knjižico na ime Kazič, Abdulah. 4317 Klemen Marica, Dol pri Hrastniku 231, zdravstveno izkaznico na irne Klemen Tatjana. 4449 Kocbek Rajmund, Maribor, Malečnik 2, spričevalo 3. letnika 1. drž. gimnazije, izdano 1972. leta. 4485 Kocijan Tatjana, Ljubljana, Studenec 2, zdravstveno izkaznico. 4519 Kokalj Almira, Kranj, Kebetova 20, zdravstveno izkaznico. 4348 Kokot Valerija, Maribor, Ob gozdu 2, indeks VEKS, TI. letnika izdan 1971/72. leta. 446. Kokot Valerija, Maribor, Ob gozdu 2, zdravstveno izkaznico, številka 14699. 4466 Kolar Marija. Maribor, Koroška 56, zdravstveno izakznico, številka 814748. 4249 Kolar Tatjana, Završnik 25, Šmartno pri Litiji, zdravstveno izkaznico. 4215 Kolarič Anton. Mala vas, spričevalo osnovne šole v Markovcih pri Ptuju, izdano leta 1955/56. 3674 Kolednik Kristina, Maribor, Krčevinska 83, zdravstveno izkaznico, št. 81893. 4468 Kamerički Jožica, Kozji vrh, spričevalo, izdano od Kmetijskega izobraževalnega centra — Vrtnarska šola Celje, št. 13, izdano dne 19. VI. 1958. 3506 Koren Alojz, Rošpoh 20, Kamnica, zdravstveno izkaznico, številka 622623. 4250 Koren Avald, Ljubljana, Martina Krpana 14, dijaško avisto vozovnico, št. 6233 za relacijo Stegne—Aškerčeva, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 4573 Korene Jožef, Celje, Glavni trg 11, zdravstveno izkaznico. 4443 Košir Franc, Vnanje gorice, zdravstveno izkaznico, št. 023752. 4574 Kovač Amalija, Padovo 3, zdravstveno izkaznico, št. 1124. 3712 Kovač Minka, Ljubljana, Titov trg 7, zdravstveno izkaznico. 4273 Kovačič Marjetka, Ljubljana, Ske-tova 4, zdravstveno izkaznico. 4572 Krami jak Maks, Slovenj Gradec, Vodriž 8, spričevalo elektrogospodarske šole, izdano 1964. leta v Mariboru. 4251 Kranjc Alojz, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. A 389606 na ime Kranjc Silva. 4308 Krapej Daniel, Zreče, Rađana vas, zdravstveno izkaznico, številka 268095. 4438 Kraševec Adolf, Novo mesto, Gotna vas 14, delovno kmžico. 4357 Krempl Miroslava, Maribor, Radvanjska 69, zdravstveno izkaznico, št. 348908. 4252 Križan Marija, Polje, Cesta XXX/12 E, zdravstveno izkaznico. 4502 Krovinovič Jerko, Lubljana, Celovška 140 .spričevalo o zaključnem izpitu OS Boris Kidrič. 4521 Krznar. Izidor, Smiklavž, Gornji Grad, ždravstveno izkaznico, številka 816007. , 4432 Kržan KareJ, Vrhovo Radeče; zdravstveno izkaznico, številka 543500. 4282 Kukovec Jožefa, Maribor, Kon.sa-kova 1, zdravstveno izkaznico, st. 189061. 4469 Kupčič Ivan, Cerkvenjak, Ivanjski vrh 14, delovno knjižico, številka 43'83. 4253 Kuplen Štefan, Murska Sobota, Lendavska 41c, zdravstveno izkaznico, št. 396735. 4349 Kurbegovič Mirzet, Ljubljana, Agrokombinatska 52, zdravstveno izkaznico. 4412 Kusterle Meri, Podbrdo 56, zdravstveno izkaznico na ime Kusterle Nevenka, št. 182369. 4308 Kverh Dragica, Čezsoča 91, spričevalo o zaključnem izpitu gostinske šole v Ljubljani, izdano leta 1972. 4406 Langus Marta, Ljubljana, Jenkova 12, spričevalo I. letnika administrativne šole v Kranju, izdano leta 1970/71. 4274 Lapajne Angela, Nova Gorica, Gregorčičeva 13, spričevalo o dokončani osemletki v Postojni, izdano leta 1960/61. 4012 Lazar Ivan, Zagorje ob Savi, Gesla zmage 21, indeks FNT fizikalni matematični oddelek, Univerze v Ljubljani. 4371 Laznik Borut, Maribor, Ptujska 37, zdravstveno Izkaznico, številka 14738. 4470 Leskovšek Marjan, Hrastnik, Gače 88, zdravstveno izkaznico, številka 541338. ■ 4548 Lešnik Bogdan, Ljubljana, Kamno-goriška 66, indeks pedagoške akademije, Univerze v Ljubljani. 4372 Ličen Edvard, Radlje ob Dravi 84, delovno knjižico, št. 5034. 4471 Ljutić Ifet, Ljubljana, Vide Pre-garčeve 34, zdravstveno izkaznico. 4575 Lovrec Mirko, Maribor, Miklavška 18, zdravstveno izkaznico, številka 370015. 4254 Lovrenčič Branko, Maribor, Pajkova 27, spričevalo o opravljenem zaključnem izpitu za monterja centralnih kurjav, št. 83/72. 4472 Ludovika Karolina, Izlake, Jesenovo 12, zdravstveno izkaznico, št. 554258. 4339 Lukavečki Ivan, Maribor, Karner-jeva 8, zdravstveno izkaznico, št. 075924. ' 4255 Lunder Štefka, Ljubljana, Borštnikov .trg 1, zdravstveno izkaznico. 4407 Mačar Branko. Ljubljana, Rožna dolina, cesta 11/30, diplomo srednje tehnične šole — elektro, izdano leta 1957 v Sarajevu. 4373 Magazin Marica, Piran, Markova 5, zdravstveno izkaznico. 4228 Mahič Ahmed. Mengeš, Ulica lal-cev 10, zdravstveno izkaznico. 4576 Mahkovec Rihard, Ljubljana, Celovška 149, zdravstveno izkaznico. 4494 Malavašič Leopold, Zaplana 33, zdravstveno izkaznico. 4374 Maraž Dušan, Nova Gorica, Kidričeva 33a, spričevalo o zaključnem izpitu, št. 379, izdano od EGŠ Nova Gorica leta 1965. 4549 Marentič Sonja, Ljubljana, Vodnikova 22, dijaško avisto vozovnico, št. 268 za relacijo Kino Šiška—Spl. bolnica, izdano od podjetja »-Viator", Ljubljana. 4577 Marinko Franc, Domžale, Zaboršt. n. h., zdravstveno izkaznico. 4226 Matkovič Regina, Maribor, Na soseski 17, zdravstveno izkaznico, št. 443766. 4473 Markoevič Slavica, Nova Gorica, Zabni kraj 34, zdravstveno izkaznico. 4296 Matečko Šimun, Donja Višnjica 136, Ivanec, zdravstveno jzkazni-co. 4468 Matko Nada, Vir, Koliška 6, zdravstveno izkaznico. 4522 Mauser Valburga, Ljubljana, Šišenska 2, zdravstveno izkazni- Meglen Ignac, Videm Dobrepolje 32, zdravstveno izkaznico, števi'\i 304795. 4409 Mencini Ramadan, Kančeva 8, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. # 4309 Mcndat Sabina, Srpenica 14, zdravstveno izkaznico, št. 150890. 4340 Mestinšek Ciril, Ivančna gorica, Stična 17, zdravstveno izkaznico. 4433 Mesič Nazif, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 4410 Mešič Fatima, Brčko, Ulica Braće Isakovič, zdravstveno izkaznico. 4216 Mihelčič Matija, Mengeš, Kamniška 36, zdravstveno izkaznico. 4217 Miklič Dušica, Ljubljana, Velika čolnarska 10, delovno knjižico. 4578 Milanković Giujo, Donji Skugriči, zdravstveno izkaznico. 4411 Milar Mirko, Trbovlje, Kešetova b, zdravstveno izkaznico 4310 Milkovič Dušica, Dobrunje, Pot v dolino 36, zdravstveno izkaznico. 4311 Miloševič Sretan, Ljubljana, Arkova 26, zdravstveno izkaznico. 4495 Mirkovič Lučka, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št 077965. 4376 Modic, Mojca, Ljubljana, Kersnikova 10, zdravstveno izkaznico. 4377 JVlojškerc Ivica, Ljubljana, Pot v dolino 38, indeks, št. 81098932 Visoke ekonomsko-komercialne šole. 4523 Morovec Peter. Slov. Konjice, Ma-riborska 11, delovno knjižico, št. 480/56. 3800 Mrak Ivan, Ljubljana, Vide Pre-garčeve lla, zdravstveno izkaznico, št. 616'190. 4485 Mujegič Fehim, Grosuplje, zdravstveno izkaznico. 4524 Mujič Ibrahim. Grosuplje, zdravstveno izkaznico 4525 Munčič Stanko. Konuško 4, pomočniško spričevalo avtomehanične stroke, št. 2789, izdano junija 1971. leta od Šolskega centra Boris Kidrič Celje. 4336 Munda Zvonko, Piran, Trinkova 4, zdravstveno izkaznico. 4229 Muratovič Pašaga, Sepak, zdravstveno izkaznico. 4496 Murovec Izidor, Anhovo, Plave 12, vojaško knjižico. 4328 Murtovič Esad, Celje, Riharjeva _3. zdravstveno izkaznico. 4550 Muršec Terezija, Dvorjane, Duplek, zdravstveno izkaznico, številka 589489. 4256 Murtič Juso, Cazin, Br. Kosa 85, zdravstveno izkaznico. 4318 Naglič Stane, Bled Gozdarska 7, spričevalo VIII. a razreda I državne realne gimnazije Ljubljana, Vegova ulica, letnik 1934/35 in VII. razreda gimnazije v Kranju leta 1933/34. 3967 Najman Tatjana, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 73, zdravstveno izkaznico. 4497 Našič Redjeb, Ljubljana, Vide Pre-garčeve 34, zdravstveno izkaznico. 4413 Natlačen Janez, Ljubljana, Tovarniška 12, diplomsko spričevalo tehnične šole — strojne stroke, izdano leta 1966 v Ljubljani 4526 Nikolič Dragomir. Ljubljana-Mo-ste, zdravstveno izkaznico. 4498 Novak Vida, Grosuplje, Velika rač-na 14, zdravstveno izkaznico. 4414 Oblak Boštjan. Ljubljana, Knezov Stradon 11, dijaško avisto vozovnica št. 5320 za relacijo Rudnik—Strelišče, izdand od podjetja »Viator«, Ljubljana. 4416 Obreza Marjan, Grosuplje, Račna 29. zdravstveno izkaznico. 4551 Očko Maksimiljan, Lukanja 9, zdravstveno izkaznico, številka 309869. 3507 Ogorevc Jože, Pišece 86, zdravstveno izkaznico, 270141 kmetijskega zavarovanja. 4439 Orel Vojko, Šempeter pri Gorici, Vrtojba 339, zdravstveno izkaznico. 4595 Panič Ivan, Ljubljana, Cesta na Loko 2a, zdravstveno izkaznico. 4378 Pečenik Danica, Ljubljana, Ulica padlih borcev 20, zdravstveno izkaznico. 4579 Pečjak Anica, Ljubljana, Grošljeva 8, zdravstveno izkaznico, številka 166304. 4379 Perme Alojz, Ljubljana, Poljanska 54, zdravstveno izkaznico. 4380 Petek Milan, Tomaž pri Ormožu, Sorči 34, zdravstveno izkaznico, št. 21100. - 4341 Peternel Mitja, Ljubljana, Vodnikovo naselje 10, dijaško avisto vozovnico, št. 1725. za relacijo Sp. Dravlje—Stan. in dom, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 4580 Petrovič Milan, Ljubljana, Na peči 12, zdravstveno izkaznico. 4581 Petrovič Slobodan, Koper, 15. maja 9, zdravstveno izkaznico. 4230 Pitamic Mirko, Kobarid, Kanino 4, zdravstveno izkaznico, številka 016'3'44. 4329 Podlipec Mojca. Ljubljana, Celovška 79, zdravstveno izkaznico. 4312 Polanec Berta, Medno 15, spričevalo o kvalifikaciji za natakarico, izdano 1961. leta. 4257 Poljak Ivan, Slap ob Idrijci, Prapetno 2, delovno knjižico. 4605 Poljanšek Nataša, Ljubljana, Ob žici 13, dijaško avisto vozovnico, št. 2359 za relacijo Stegne—Drama, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 4313 Poslovno združenje tekstilne industrije, Ljubljana, devizni priliv — nalog št. N/104754, N/104755, naš znak 9930/ZB, izdan pri Ljublanski banki dne 10 IV. 1973 v vrednosti Skr 43.642,60 N din 160.168,35. 4314 Požar Jože, Maribor, Ferkova 15, zdravstveno izkaznico, številka 959988. 4258 Prah Ivan, Hrastnik, Cesta 1. maja 20, zdravstveno izkaznico, številka 566897. 3836 Predan Stanko, Greta 30, Orehova vas, delovno knjižico, št. 7004. 4474 Prek Dragica, Maribor, Cesta 14. divizije 43, zdravstveno izkaznico, št. 961548. 4475 Prožič Ahmed, Črnuče, 24. julija 8, zdravstveno izkaznico. 4528 Pulič Branislav, Gornja Radnja 105, zdravstveno izkaznico. 4415 Pulič Dušan, Ljubljana, Savski dom, zdravstveno izkaznico. 4529 Pustovrh Metka, Ljubljana, Gameljska 3, dijaško avisto vozovnico št. 670 za relacijo Črnuče—Drama, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 4275 Pužić Pajo, Tržič, Janežičeva 7, zdravstveno izkaznico. 4434 Puzič Pajo, Tržič, Janežičeva 7, zdravstveno izkaznico. 4606 Rabzelj Janez, Ljubljana, Študentsko naselje, Večna pot 31, indeks fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. 4381 Radonič Petar. Ljubljana, Linhartova 68, polica za življenjsko zavarovanje, št. M 180491. izdala Mariborska zavarovalnica, Partizanska 47. 4417 Rahatina Vlasta, Kanal, Kidričeva 7, zdravstveno izkaznico, številka 689441. 4589 Ramič Omer, Koper, Vodna skupnost, zdravstveno izkaznico, številka 299403. 4330 Raner Albert, Ljubljana, Scopoli-jeva 19, zdravstveno izkaznico. 4382 Raspar David, Šempeter, Ulica Padlih borcev 13a. zdravstveno izkaznico, št. 651000. 4283 Ratkovič* Silvo, Kranj, Ljubljanska 6, zdravstveno izkaznico, številka 47451. 4499 Ravnikar Bojan, Jesenice, Straži-šarjeva 3, zdravstveno izkaznico, št. 339364. 4319 Razpotnik Franc, Zagorje ob Savi, Loke 2'9, zdravstveno izkaznico, št. 295075. 4607 Rebič Zofija, Celje, Savinjsko nabrežje 3, zdravstveno izkaznico, št. 610650. 4276 Rejzulahi Aluš, Čirezi, zdravstveno izkaznico. 4527 Robič Helena, Begunje 99, zdravstveno izkaznico št. A-245610. 3284 Robnik Albina, Selnica ob Dravi 25, potrdilo za očala, izdano v Mariboru. 4259 Rpgale Božidar, Kočevje, zdravstveno izkaznico, št. 582492. 4552 Rotar Darja, Ljubljana, Malči Beličeve 7, zdravstveno izkaznico. 4530 Saduku Amrush, Ljubljana, Dja-kovičeva 57, zdravstveno izkaznico. 4500 Savine Erik, Ljubljana, Podlim-barskega 41, dijaško avisto vozovnico, št. 1248 za relacijo Kino Šiška— Spl. bolnica, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 4501 Savič Jovan, Opekarska 23, Vrhnika, zdravstveno izkaznico. 4418 Semič Marija, Ljubljana, Vidovdanska, hranilno knjižico, št. 434, izdana od Name, Ljubljana. 4531 Sernc Alojzija, Lobnica 48, Ruše, zdravstveno izkaznico, številka 033569. 4476 Setnikar Bojan, Polzela 55, delovno knjižico. 4231 Setnikar.Bojan, Polzela 33, zdravstveno Izkaznico. 4502 Sindikalna organizacija Inštituta za turbinske stroje, Ljubljana Šentvid, v-se dokumente za čoln z oznako Pl 46, ki jih je izdala Luška izpostava v Piranu. 4213 Skok Ludvik, Divača 107, zdravstveno izkaznico, št. 877 na ime Skok Tatjana. 4590 Skubi Franc, Dragomelj 38, delovno knjižico. 4218 Slemenšek Mirko, Blanca, Brezovo 7, spričevalo I. letnika poklicne šole Litostroj, izdano leta 1963/64. 4419 Sliškovič Franc, Kočevje, Gozdni obrat, zdravstveno izkaznico, številka 360987. 4287 Sluga Marija, Maribor, Tekstilna 11, zdravstveno izkaznico, številka 989185. 4477 Smajič Rašid, Ljubljana, Bavdko-va 1, zdravstveno izkaznico. 4532 Smlej Boris, Jesenice, Dobravska 14, zdravstveno izkaznico, številka 326514. 4323 Smrečnlk Ivan, Novo mesto, Nad mlini 15, končno spričevalo za B. razred osnovne šolo, izdano 15. VI. 1963, v Novem mestu Osnovna šola Katja Rupena. 4358 Soklič Franc, Bled, Selo 22, zdravstveno izkaznico, št. 016345 na ime Soklič Jože, 4284 Sotlar Janez, Bled, Cankarjeva 6, zdravstveno izkaznico, številka 026659. 4232 Sovine Milan, Zrninec 21, Skolja Loka, zdravstveno izkaznico, številka 439501. 4355 Stepančič Štefanija. Temnica 27. zdravstveno izkaznico, številka 687928. 3093 Stamenkovski Blagoje, Ravne na Koroškem, Cečovje 13, spričevalo VI. razreda osnovne šole »Josip Broz Tito", izdano leta 1962 4082 Stanojevič Živko, Zalog, zdravstveno izkaznico. - 4533 Stjepanovič Dušan, Celje, Riharjeva 3, zdravstveno zkaznico. . 4331 Stojakovič Mato, Našice, Zoljan 37, zdravstveno izkaznico. 4383 Stolnik Tamo, Ljubljana, Sveto-savska 26, zdravstveno izkaznico. 4420 Stopar Jožefa. Podboršt 3, zdravstveno izkaznico, Št. E 209633 4503 Strnad Andreja. Ljubljana Šentvid, spričevalo 5. razreda osnovne šole Alojza Kebeta v Šentvidu pri Ljubljani. 4219 Struna Katja, Kočevje,, Bračičeva 15, zdravstveno Izkaznico, na ime Struna Andrej, št. 129025. 4200 Suljkancvič Džemal, Tojšiči, D. Ralnci 31, zdravstveno' izkaznico. 4342 Švetlanovlč Nedeljko, Skender Vakuf, Bastoji 39, zdravstveno izkaznico. 4320 Šarič Omer, Bihač, Srbljani, zdravstveno izkaznico, številka E 451287. 4288 Seji Milan, Strmec, Socha 12, zdravstveno izkaznico, številka 31083 4608 Serjak Alojz, Ljubljana, Ižanska 272, zdravstveno izkaznico, številka 100579. 4505 Ševcer Slavica, Kočevje, Dolga vas. zdravstveno izkaznico. 4321 Šileč Maks, Maribor, Praprotniko-va 16, delovno knjižico, številka 3937. 4260 Simunovič Mario, Ljubljana, Pru-le 1, zdravstveno izkaznico na ime Simunovič Mario, št. 653867/11. 4582 Šinkovec Dare, Tacen 48, zdravstveno izkaznico. 4277 Šinkovec Srečko, Maribor, Lesja-kova 19, zdravstveno izkaznico, št. 672258. 4478 Šmajgl Branko, Rodica, Petrovičeva 21. zdravstveno izkaznico. 4504 Soln Janez, Ljubljana, Sedejeva 2, dijaško avisto vozovnico, št. 11868 za relacijo Brod—kino Šiška, Izdano cd podjetja »Viator«, Ljubljana. 4421 Šoštarič Franc, Maribor, Dupleška 8, zdravstveno izkaznico, številka 031994. 4479 Špik Almira, Kobarid, Smast 40, spričevalo o maturi, izdano leta 1972 v Tolminu. 4596 Sprugar Branimir, Slovepj Gradec, Sejmiška ulica, zaključno spričevalo elektrogospodarske šole, izdano v Mariboru 1906. leta. 4261 Strekelj Marija, Ljubljana, Trg OF 14, zdravstveno iazkznico. 4384 Štricelj Neda, Ljubljana, Cesniko-va 4, zdravstveno izkaznico, št. 656958 na ime Štricelj Karmen. 4289 Štritof Stanislav, Cajnarje pri Rakeku, Slugovo, spričevalo o zaključnem izpitu OS Nova vas, izdano leta 1965. 4422 Štrukelj Antonija, Šempas, Šmihel 37, zdravstveno izkaznico, številka 081107. 4444 Sturm Dušan, Nova Gorica, Kidričeva 26, zdravstveno Izkaznico, št. 08032. 4440 Šušteršič Vinko, Turjak 15, spričevalo o opravljenem mojstrskem izpitu mehanika, št. 3/58. 4534 Talar Stanislava Darinka, Jesenice, spričevalo o zaključnem izpitu vajenske šole trgovske stroke, izdano leta 1959 v Kranju in o praktičnem izpitu vajenske trgovske šole, št. 383 v Kranju. 4535 Tančev Aranas, Maribor, Zagrebška 20, zdravstveno izkaznico, št. 635820, 4262 Todorovič Nedžo, Nova Gorica, SGP Gorica, zdravstveno izkaznico, št. 17285/71. 4343 Toma Štefan, Makoiščc-^donji 151, zdravstveno izkaznico, številka 279048. 4263 Toman Matija, Polje, Cesta 1, zdravstveno izkaznico. 4536 Torok Ivanka, Ljubljana, Prešernova 35, zdravstveno izkaznico. 4423 Tosič ' Mile, Ljublana, Celovška 375, zdravstveno izkaznico. 4424 Tozon Tadej, Ljubljana, Deleljeva 3, zdravstveno izkaznico. 4220 Tratnik Monika, Nova Gorica. Tominčeva 17, zdravstveno izkaznico, št. 88296. 4344 Troha Antonija, Slap ob Idrijci, Dolenja Irebuša 8, zdravstveno izkaznico. 4609 Trošelj Andrej, Ljubljana, Zaloška 209, delovno knjižico. 4221 Tugegožič Jelica, Nova Gorica, Žabji kraj 34, zdravstveno izkaznico. 4597 Turk Peter, Podčetrtek, Imeno 26, zdravstveno izkaznico. 4610 Turza Ksenija, Maribor, Macuno-va 10, zdravstveno izkaznico, številka 1459. 4480 Udovič Bojan, Rakek, Slivice 33, zdravstveno izkaznico, številka 039537., 4285 Ule Viktor, Cerknica, Dolenja vas 5, zdravstveno izkaznico. 4583 Uratarlč Irena, Ljublana, Slovenska ' 9, dijaško avisto vozovnico, št. 12001 za relacijo Javna skladišča— Aškerčeva, izdano od podjetja »Via-tor*<, Ljubljana. 4538 Urbančič Avlah j a, Velika Loka, Kriška reber 1, zdravstveno izkaznico, št. 173576. 4537 Uršič Darko, Ig 191, zdravstveno izkaznico. 4278 Vajngerl Marija, Maribor, Pod Vinogradi 38, zdravstveno izkaznico, št. 964360. 4481 Vernik Bogomir, Maribor, Limbuška 3, spričevalo osemletke, izdano v Marboru 1970. leta. 4264 Vidmar Marija, Kočevje, Trnjoša 9, zdravstveno izkaznico. 4322 Vidovič Anica, Maribor, Karnerj^-va 4, zdravstveno izkaznico, številka 076751. 4482 Virant Marija, Kamnik, Podlim-barskega 1, zdravstveno izkaznico, št. A-145242. 4222 Vlašič Marjan, Ljubljana, Arharjeva 40, zdravstveno izkaznico. 4279 Volčič Zdenka, Kranj, Zupančičeva 12, zdravstveno izkaznico, številka 88931. 4553 Vračko Jasna, Maribor, Rozinova 8, zdravstveno izkaznico, številka 074344. 4483 Vraneš Nikola, Koper, Srebreniče-va 1, službeno izkaznico, reg. št. 20661, ser. št. 022661. 4324 Vrečič Angela, Bodonci, Ženkovci 48, spričevalo o zaključnem izpitu OŠ Beltinci. 4325 Vršič Irena, Maribor. Vodole 3, zdravstveno izkaznico, številka 468706. 4265 Vukan Jože, Moravci, 'zdravstveno izkaznico, št. 100994. 3678 Wanek Ana, Nova Gorica, Rožna dolina 86, zdravstveno izkaznico. 4290 Zadravec Janko, Ruše 251, zdravstveno izkaznico. , 4506 Zafred por. Poponjec Mira, Vršac, Lička G, diplomo gimnazije pedagoške smeri, izdano leta 1970. 4484 Zaletel Igor, Nova Gorica, Kidričeva 34, zdravstveno izkaznico, št. 564069. 4598 Zdešar Miketič Vladimir, Ljubljana, Stražarjeva 30, spričevalo o zaključnem izpitu OS Nove Jarše, izdano leta 1968. 4280 Zega Miroslav, Tupelče 3, propust-nico VS št. 14513. 4295 Zemljič Marija, Ljubljana, Vodice 56, zdravstveno izkaznico, št. 294574 na ime Zemlič Zdenka. 4540 Zgc Slobodan, Ljubljana, Opekarska 2'3, zdravstveno izkaznico. 4539 Zlobec Alojz, Ankaran, zdravstveno izkaznico. 4332 Zopatnik Franc, Cirkovce, Ž^g. Jablane, zdravstveno izkaznico. 4233 Zupan Janez, Ljubljana, Gospodinjska 25. spričevalo o zaključnem izpitu grafične šole v Ljubljani, izdano leta 1972. 4507 Zupančič Bojan, Mošnjice, Stare Žage-, zdravstveno izkaznico. 4541 Zupanič Marija, Makole, Mostečno 27, zdravstveno izkaznico, številka 175458. 4266 Žabjek Milan, Ljubljana, Trpinče-va 66, zdravstveno izkaznico. 4385 Izdaja »Uradni Ust SRS« — Direktor in odgovorni urednik: Milan Biber — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani