n i Zrn fitw York e«lo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 List - slovenskih »defaveevv AmAriH, TELEFON: CHEUKA STI NO. 199. — STEV. 199. itered m Matter, September 21, IMS, at tbc I The largest Slovenka Daily aa the United State«. lamed every day except Sctadays i and legal Holiday«. 75,000 Readers. ——DiJ S Office at New York, N. T„ under Act ef at March S, 1S7> NEW YORK, MONDAY, AUGUST 25, 193«. — PONDELJEK, 25. AVG USTA 193S YOLU9U ŠTETJE UGOTOVILO 2\ MILIJONA BREZPOSELNIH S fe 11 %■* 1 ..i 'v v:; life ' "S. ~ " ' 1 Hi i 'M1 ' 1 ¥i ' hI $ DEMOKRATJE PRAVIJO, DA JE ŠTEVILO ZNATNO VEČJE TER DA ZNAŠA NAJMANJ 5 MILIJONOV Demokratski senator Fletcher bo pozval kongres, naj natančno preišče delovanje urada za ljudsko štetje« — Po zatrdilu profesorja Fersonsa je v Združenih državah nad pet milijonov oseb brez dela in zasluška. WASHINGTON, D. C., 23. avgusta. — Ravnatelj urada za ljudsko štetje je objavil, da je "bilo dne I. aprila v Združenih državah 2,508,1 5 1 oseb brez dela in zasluška. Ker so imele Združene države onega dne I 22,698,1 90 prebivalev, znaša število nezaposlenih dva odstotka. Demolcratje pravijo, da je število dosti večje in da so številke urada za ljudsko štetje v tem pogledu jako netočne. Pri tem se sklicujejo na profesorja Charlesa L. Personsa, ki je izstopil iz urada za ljudsko štetje, ker niso hoteli vpoštevati njegovih nesvetov, češ, da je treba vključiti v število brezposelnih tudi one, ki so začasno brez dela. ! Profesor Persons pravi, da je v Združenih državah Najmanj pet milijonov oseb brez dela in zasluška. Senator Duncan U. Fletcher, demokrat iz Floride, bo pozval kongres, naj natančno preišče delovanje urada za ljudsko štetje. V7 Združenih državah je nešteto takih ljudi, katerim so dale tovarne neprostovoljne počitnice z zagotovilom, da se bodo lahko vrnili na delo, kakorhi-tro bodo boljše razmere. 1 e ljudi je urad za ljudsko štetje smatral kot zaposlene, kar pa po zatrdilu demokratov nikakor ni pravilno. fJrocentualno je bilo največ ljudi brez dela v državi Michigan, namreč tri in pol odstotka. Za Mi-chiganom pride država New Jersey s tremi odstotki, nato pa država New York z malo manj kot tremi odstotki. Stari spor glede nezaposlen j a bo obnovljen meseca decembra, ko se kongres zopet sestane. VOJAŠTVO [ V PERU SE JE SPUNTAL0 Arequipa, tretje največje mesto, se nahaja v vstaških rokah. — Via-da je zaprla pristanišče za vse ladje. 8 LIMA. Peni, 23. avgusta. — Poveljnik Sanchez Cerro je napotil ^včeraj »večer posadko mesta Arequipa, v jufcuem Peru-ju, da se je uprla To Je dosegel s tem, da Je objavil. seveda izmišljeno vest. da namerava vlada v Limi odpustiti številne častnike ter skrčiti drugim plače. Posadka obstaja Iz 1500 mož. Porodila. ki so dospela v Limo, pravijo. da so uporne čete naj prvo aretirale poveljujočega generala Ariasa ter nato prefekta ali župana. Nato so se polastile mesta. Vstaja se Je aavriila brez prelivanja krvi. Prebivalstvo mesta predstavlja 54.000 duš ter je tretje najvočje; Cailoa je drugo. Trgovski aeroplan, ki Je doepel Iz Ar equips, je prinesel prvo poročilo o vstaji ter sporočil tudi, da ae ne nahaja le mesto, temveč tudi drugi kraji v rokah upornikov. Vlada je takoj odredila varnostne Pristanišče Mollendo. ki se , koocu železnice ter vodi pno« morju, je bi- lo takoj zaprto za vse ladje, domače in inozemske. Aeroplanom je bilo prepovedano leteti \ Arequipo. Seje v senatu in poslanski zbornici si bile prekinjene in zastopniki obeh zbornic ter višji častniki so se zbrali na konferenco pri predsedniku, da mu zatrde svojo zvestobo. Predsednik Leguia je izza leta 1919 na krmilu vlade. Polastil se je vodstva z državnim preobratom. Posrečilo se mu je zopet in zopet biti imenovan predsednikom. Njegov termin bo potekel leta 1935. Dosti govoric je krožilo v zadnjih par letih o opozicijskem gibanju v republiki Peru. Ničesar pozitivnega pa ni bilo mogoče izvedeti, kar vlada v deželi najstrožja cenzur .v M A" FERGUSON PORAŽENA DALLAS. Texas, 23. avgusta. — Pri primarnih volitvah je zmagal bankir Ross Sterling nad kandidatko Miriam A. Ferguson, ki je že vdrugič kandidirala proti njemu. Mrs. Ferguson Je žena bivšega težaškega governerja. MEHIŠKI GOVERNER ' ODSTOPIL m MEXICO CITY, Mehika, 24. avg. Dosedanji governer severnega okraja Nižje Calif orni je je odstopil. Za odstop nI navedel nikakega vzroka. Pravijo, da se je naveličal šču-v&nj in očitanj svojih političnih nasprotnikov. Mme. LUPESCU SE BO POROČILA SKAR0L0M Ženska, ki je sladila romunskemu kralju grenke ure v pregnanstvu, je baje dospela v romunsko glavno mesto. ---------,, . . _ __________________________ « DUNAJ, Avstrija, 24. avgusta. — Dnevnik "Allgemeine Zeitung" je dobil baje iz zanesljivega romunskega vira poročilo, da se nahaja v romunskem glavnem mestu mada-ma Magda Lupescu, ki je bila verna tovarisica romunskega kralja Ka-rola I., ko se je naha.ial v pregnanstvu. Po bufcaršeti javno govore, da se bo Karol poročil ž njo. Istočasno se glasi, da je prosil princ Nikolaj svojega brata kralja, če se sme poročiti z Lucijo Dimi-trescu, ki je izredna lepotica, toda preprostega rodu. BUKAREŠTA, Romunska, 24. avgusta — Kraljica Marija se je vrnila danes s princeso Ileano z Bleda v Sloveniji, kjer sta preživeli več tednov. Vesti, da bo šla bivša kraljeva že* na Helena v samostan, so baje neutemeljene. KONEC STAVKE BESSEMER, CITY, N. C., 23. avg. V pondeljek bosta zopet otvorjeni American Mills št v. in št v. 2. Zastopniki štrajkarjev so se sporazumeli s predsednikom družbe Frankom Goldbergom. Kompanija jim je nekoliko zvišala plače. TRIJE MRTVI V VOLILNEM BOJU BUNZLAy, Šlezija, 23. avgusta. Ko so danes komunisti skušali razbiti neko zborovanje fašistov, je posegla policija vmes ter usmrtila tri osebe. Nad dvajset jih bilo ranjenih. POLJSKA JE BREZ KABINETA Maršal Pilsudski stvar ja baje novo vlado.—Opozicija sredine in levice v državnem zboru je strmoglavila režim BERLIN, Nemčija, 23. avgusta. — Današnje poročilo iz Varšave na Wolffov brzojavni urad poroča, da je odstopilo poljsko ministrstvo, kateremu je načeloval polkovnik Valerij Slawek. Maršal Pilsudski, ki je bil v zadnjem ministrstvu vojni minister, a v resnici pravi imejitelj sile, je naprosil predsednika Moscickega, naj stvori novo vlado. Vlada polkovnika Slaweka je bila stvor j ena preteklega marca po dolgih in težavnih političnih razpravah. Poslanci sredine in levice tvorijo spremstvo maršala Pilsudskega, dokler se ni konečno posrečilo poveriti polkovniku Slaweku stvorje-nje kabineta. Kabinet je zastopal stališče skupine pDlkovnika in pristašev Pilsudskega. Opozicija pa se ni pustila ustrahovati, in kmalu je postal položaj kabineta nevzdržljiv. OTONA IN ZIT0 NAMERAVAJO ETIRATI 'Sedanji madžarski vojni minister, ki želi, da bi imela Madžarska f a-šistično vlado, je izdal povelje za aretacijo. in ADVERTISE GLAS NARODA" ORGANIZIRANIM DELAVCEM PRETE Z LICANJl CHAR LOTE, N. C., 23. avgusta. — Jennie Cooper, ki je organizatori-ca južnega okraja National Textile Workers Unionu, je rekla danes, da Je svečanost v spomin Sacca in Vanzettija odgodena za nedoločen čas. — Mi vemo, da bi nas linčali,— je izjavila, — če bi se zbrali, da počastimo spomin teh dveh ponedolž-nem usmrčenih delavcev. Niti na um nam ne pride, če bi dali podiv-jancem priliko, da bi nas napadli. SMRTNA KOSA V Highland, N. Y., je umrla M^. Urška Jurkas. Zapušča tri otroke in soproga. — Vsem orizadetim naše sožalje! BREZUPNO ČAKANJE BUDIMPEŠTA, Madžarska, 23. avgusta.'-— Stranka madžarskih le-gitimistov (pristašev Habsburžanov oziroma nadvojvode Otona) je strahovito razburilo povelje madžarskega ministra Goemboesa, da je treba bivšo kraljico Žito in njenega sina Otona aretirati, čim se vrneta na Madžarsko. Povelje za aretacijo je bilo izdano na dan sv. Štefana dne 19. avgusta. Legitimist! se hočejo nad vojnim ministrom s tem maščevati, da ga skušajo spraviti iz urada. Posebno jih je razkačil njegov govor, katerega je imel pred desetimi dnevi ter izjavil v njem, da potrebuje Madžarska na- krmilu madžarskega vladarja, ne pa osemnajst let starega fanta. Splošno se domneva, da skuša Goemboes iztrebiti iz armade in civilne službe vse pristaše Habsburžanov, strmoglaviti ministrskega predsednika Bethlena ter se proglasiti za fašističnega ministrskega predsednika. V povelju za aretacijo Zite in Otona ni nobenih imen, ampak je le rečeno, da mora obmejna policija aretirati nekega osemnajst let starega fanta, katerega spremlja vitka ženska, oblečena v črno obleko. BUKAREŠTA, Romunska, 21. avgusta.*— Tukajšnji časopis Lupta je objavil članek, da sta afe madžarski ministrski predsednik, grof Bethlen, in grof Albert Appony, ki je navdušen zagovornik Habsburžanov, sporazumela, naj se vrši Otonovo kronanje spomladi, ne pa jeseni, č!e, da sedaj ni gospodarski položaj ničkaj pripraven. Legitimisti upajo, da bo madžarski parlament še to jesen proglasil za neveljavno postavo, ki prepoveduje Habsburžanom povratek na madžarski prestol. Tozadevni predlog bo stavil sam ministrski predsednik, ki upa, da bo sprejet z veliko večio glasov. MARCONIJEVO JAHTO POPRAVLJAJO GENOVA, Italija, 4. avgusta. — Danes so prevedli sem jahto "Elet-tro", ki je last slavnega italijanskega iznajditelja Williama Marconija. Jahta je bila precej poškodovana vslel ognja, ki je izbruhnil na nji pred par tedni. Ko jo bodo popravili, bo odplula zopet v Sredozemsko morje. IZGNANI KRALJ UPA NA POVRATEK KAIRO, Egipt, 24. avgusta. — Abbas Hihni n.T bivši egipčanski ke-d:v, ki živi v pregnanstvu v Franciji, se je začela zopet vmešavati v egipčansko politiko. Pravi, da se bo vrnil v domovino in zasedel prestol, če ga pozove j o nacijonalisti, ki nasprotujejo sedanjemu kralju Fuadu. Slika nam kaže uradnika vremenaakega urada, ki je to poletje večkrat po cele tedne zastonj čakal dežja. Poleg sebe ima aparat za JenJe padavin AMERIŠKI PROFESOR UMRL V RUSUI KIEV, Rusija, 24. avgusta. — Tukaj je umrl ▼ starosti 66 let dr. Henry Roger Seager, profesor newyor-ške Columbia univerze. Bil je strokovnjak za gospodarsko vedo ter je spisal knjigo "Principi ekonomije", ki velja za eno najboljših del v tej stroki. BOJNA LADJA BO PRIVEDLA A. ANDREE JA PETINDVAJSET KOMUNISTOV USMRČENIH Preostanke polarne eks-pedicije pričakujejo dne 10. septembra na Norveškem. — Vsa Skandinavska se pripravlja, sto. OSLO, Norveška, 24. avgusta. — Vsa Skandinavska se pripravlja, da priredi primeren sprejem truplu n kdar pozabljenega arktičnega raziskovalca, Salomona Avgusta An-dree-ja. Po 33 letih, ko je skušal poleteti na Severni tečaj z balonom s Špicbergov, so ga našli pred par dnevi v ledeni puščavi severno od White Island. Švedska vlada je poslala bojno ladjo v Arktik, da se pelje nasproti kitolovcem "Brat-vaag". Na Norveškem pričakujejo dne 10. septembra ladjo "Bratvaag". Dosedaj so ljudje le domnevali, kako se je završila tragedija. Kitolov-ci so namignili, da so bili letalci sedem dni po odletu oddalejni od Severnega tečaja le nekako 475 milj. Očividno so živeli letalci ali vsaj Andree, še dosti časa. da so postavili taboriščes v varstvu skal. Mokasini in druga oprema je kazala znake precejšnje rabe. Orožje in inštrumenti so ležali poleg An-dree-ja, iz česar je mogoče sklepati, da je on najdalje živel. Njegov dnevnik, katerega so našli, vsebuje brez dvoma opise, kakšna usoda je zadela drzne raziskovalce. Posamezni listi dnevnika, ki je bil pisan s svinčnikom, so bili tako zmrzli, da jih dr. Horn ni mogel spraviti narazen, ne da bi ogrozil vse knjige. Tekom julija je bilo vreme razmeroma gorko. Led se je staj al vsled tega bolj kot ponavadi ter omogočil najdenje taborišča. 130 komunistov je bilo aretiranih v Nanking u. Oster nastop oblasti proti vsem radikalcem. KANTON. Kitajska, 23. avgusta. Petdeset dozdevnih komunistov f j aretirale bolasti pri neki raciji nevladno policijsko šolo. Tukaj se j-: vršilo, kot so izvedele oblasti. do>ti komunistične propagande. Seder.x aretiranih so takoj stavili pred vojno sodišče, spoznali krivim, nakar so bili takoj obglavljeni. NANKINO, Kitajska, 24. avgusta. Policija je danes napadla več dozdevnih zborovališč komunistov ter aretirala 130 ljudi. Tukajšnje oblasti so namreč objavile, da so včeraj našli več dinamita in drugega orožja, ki je dovedlo na sled danes aretiranih. HANKOV, Kitajska, 23. avgusta. Osemnajst dozdevnih komunisto/ je bilo danes usmrčenih. Velika množica radovednežev ji prisostvovala tej eksekuciji v masah. Naravnosti grozne reči poročajo Kitajci, ki so ušli iz rok komunističnih banditov. Tako poročajo, da so komunisti vžgali ljudem komunističen znak, in da nosijo gotovi oddelki armada to znamenje, ker so dvomili o njili zvestobi. IGRALEC LON CHANEY NEVARNO BOLAN HOLLYWOOD. Call., 24. avgusta. Znani filmski igralec Lon Chaney st nahaja težko bolan v St. Vincent bolnišnici. Trpi na slabokrvnost:. Dvakrat so mu že vbrizgali sveže Kr-vu. pa nič ne pomaga. Lani je imel pljučnico in od onega časa je vedno bolehen. m Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdiilh. Naslovljenci prejmejo toraj denar doma, brei zamud* časa, bre* nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt. katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. v Jugoslavijo Din 500 ... 1000 ... 2500 ... 5000 ... 10,000 $ 9.35 5 18.50 5 46.00 $ 91.00 $181.00 V Italijo Lir 100 200 — 300 500 1000 __9 5.75 ____ 511.30 S 16.80 $27.40 $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno skazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazi« lih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume-te glede načina nakazila. Nujna nakazili izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 eeatof. SAKSER STATE BANK » COBTLANDT STREET NEW TOE*, H. X Telephone Barclay 0380 — 0381 | "Glas Naroda" 1 ov&ed Md fcbllibtJ \tf iwnjoc imiuDiQ GOHPANX frv* iinii iumijmu 04 Ootp—>lm» Mm^ft TTMflBnr Mam o£ tartm ot Um corporation and mMmm of above officers: n« w. mm Wmt, Bamgh cr Hanbataa, Rn Yark CHy, H. I. "QLAft KilODI" (Vales tka **•*•> NIW YOU, MONDAY, AUGUST 25, ISM » DAILY tm O. ■very Day Stand*/* HoHdays. optst leto v*U« Mat « Ameriko 4a poi leta_________$SJ» h četrt icta-----------flAO Za Hew Torte m edo bto _jg?AS Za pol l«ta ----O JO Za lnosemitvo la celo Isto__$7.00 Z« pol leta ■tdMSrtpOoa Yearly SSjOS. Advertisement on Agreement. "OIm Haroda" likala vsaki dan Unamfl nedelj In prmsnUtov. DspM brea podpisa ln osebnotti m ne ptloMuJgjo* Dense naj m bls-COVoH prtUjaU po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, da m nam tudi p rej An Je btfallM« oanunl, da hitreje najdemo naslovnika. sie w. utb Telep Yerk, K. X, U7t nana« i« VLADARJI DEŽELE •James W. Gerard, ki je hi! preti vstopom Zdriiženili držav v vojno, ameriški poslanik v Berlinu, je objavil zanimiv eiauek, v katerem razlaga, kdo je pravzaprav gospodar oziroma vladar Amerike. Seat a vi! je seznam št i ri in šest desetih Amerikancev, o katerih pravi, da vladajo Združenim državam. Gerard dostavlja: — Vladajo potom svojih spn.sob-liosti. JPrevee so za pohl epni, da bi vršili kako politično službo, navzlic temu pa določajo, kdo naj politično službo vrši in opravlja. V st'znamu so skoro izključno le imena velikih finančnikov in industrijahiih magnatov. Učenjakov in duševnih velikanov ni v njeni. Nadalje ni njed njimi predsednika Združenih držav in nobenega ^overnerja. Gospod (jerard je prišel do zaključka, da je vladar le tisti, ki razpolaga z ogromnimi v.sotaini denarja. Nihče ne more tajiti, da izvaja denar ogromen vpliv na usodi) naroda, dvomljivo je pa, če je ediuole denar mera-dajeu. Niti misliti ni, da bi zamo^li veliki in mali politiki, katerim je poverjeno vodstvo dežele, nepristransko misliti in delovati ter se pojtoluoiua odreči vplivu dolarja, navzlic temu j H i je pa med njimi dosti takih, kojih nazori niso vedno v polnem soglasju s finančnimi mogotci. Omeniti j«* treba tudi velik vpliv Anti-salonske ki ne gospodari toliko s pomočjo denarja kot pa z dciiun-cijacijami in pre t n jami. Inica škofa Caimona, Rev. dr. Clarence True Wil--ona in njunih tovarišev naprimer ni v Oerardovem se/-nahiu. ("e ima jm» (»eraidovem zatrdilu res denar poglavitno besedo, zakaj pa ni mogel odpraviti nezaposlenosti. I>enar je sveta vladar in lahko v marsikaterem pogledu dosti koristi, na drugi strani pa utegne tudi povzročiti ogromno škodo. W led tega je nekoliko predrzna trditev, da je treba smatrati par ducatov mož za resnične gospodarje dežele. Prepričanja teh mož, med katerimi vlada veliko politično nasprotje, so si med seboj v velikem nesoglasju. t"gledni možje so v gospodarskem in znanstvenem oziru veliko dosegli ter dosti prispevali h hitremu napredku ameriškega naroda. Ti ljudje nikakor niso lutke na vrvici velekapitala. Tudi med bogatini je dosti zmožnih ljudi, še več je pa takih, ki m denar enostavno ]w>ded6vali ter niso dospeli do njega potom svojih zmožnosti. (Slede seznama bivšega poslanika Gerard se vrše že burne debate. S teui je pa (nerard, ki stremi v prvi vrsti za tem, d* je njegovo ime na prvi stani velikih dnevnikov, dosegel svoj eilj. S pota. Običajno hladna Minnesota je to leto razgreta, da tamošnji prebivalci skoro ne pomnijo take vročine. V okolici Calumeta je suša uničila skoro vse poljske pridelke. Meseca avgusta sem bil tam ter opazoval razne Baragove prireditve. Velika množica ljudi si je ogledala malo leseno Baragovo cerkvico v Eagle Harbor, kjer je pokopan tudi misijonar Andolšek. Nedavno je neka rojakinja z strejem rezala na vrla travo. Hiše sicer spadajo na Beech St., toda primerilo ss jc, da je slučajno tam ležeča kost, ki je prišla pod stroj, zletela preko Miller St. v nasprotne hiše okno ter ga razbila. Ako bi bile vse rojakinje, rojaki in tudi drug narodi tako spretni kosci, bi vsaj glažute imele kaj dela. Nciie noči pride moja žena v spalnico ter me kliče: Stari. ali slišiš? Ko ga pa? I, sova uka nekje Jaz sem bil priredil razstavo Ba- j blizo. pa pravijo, da človeka uje E, ragovih spominkov in se moram pri j pa naj naju oba, ako hoče, ji od-tej priliki zahvaliti vsem, ki so mi goverim, nakar žena odide, jaz pa šil na roko. Hvala družini Joe Štu- [-vseeno poškilim skozi okno, ako se kela, kjer sem bil na stanovanju, I mogoče nahaja na jablani spredaj. Plavčevim, ki so mi pripeljali težke 1 Pri tem zapazim nekega rojaka ko- zaboje na kraj razstave, dalje hva- rakati v ravno pravem razpalože- la družini Srebrnjakovi. katera me nju doli po Milles 5t. Rojak je skuje zalagala z dobro kapljico. ; šal, ne vem, ali peti ali ukati. Glas je bil bolj podoben glasu zgoraj navedene ptice. Mlada zakonca Mr .in Mrs. Leo Klancer. Jr., sta nad dve leti nemotena vživala medene tedne na Pozabiti ne smem tudi Šelinger-j jevih in pa Vertin Bros. za posojilo steklene omare. V splošnem moram reči, da so mi! šli vsi tamošnj; rojaki izredno na j roko, zakar vsem skupaj izrekam ] prisrčno hvalo. Pozdrav! Matija Pogorele. G o wan da, N. Y. Dasi nas je precejšnje število naročnikov na list Glas Naroda, je v tem listu le malo porodil iz te naše naselbine. Vzrok temu je, bi rekel, ker je to list, ki ne priobe'a škodljivih napadov na posamezne rc-jake, društva in njih delovanje, kar pa ni v škoda listu, temveč njemu v dobro. V delavskih razmerah se še dose-daj ni nič izpremeailo in želeti je ie, da se tudi v bodoče ne bi, kajti uverjeni smo, da na baljše se v tem času ne bo obrnilo, kaj lahko se pa na slabše. Sedaj pa naj bo nekaj iz našega Miller St. Neke nedelje zjutraj sedim na porču, ko pride mimo par otrok ter se pogovarjajo, da je na griču kakih par sto korakov od mene nekdo ubit. Kmalu za temi pride neki rojak ter me vprašal, če mi je kaj znano, nakar mu pojasnim, da tam večkrat kateri omaga ter se zvali v jarek, da se odpočije. Rojak pritrdi, da je menda že resnica, in se vrne preti domu. Kmalo nato pa priie policijska kara in za njo še par drugih. Ja. si mislim, bo pa vseeno dobro iti pogledat. Ko pridem tja, opazim tam Indijanca in Indijanko, katera sta bila dobro nadelana, poleg njiju pa je ležalo moško truplo, že vse črno. Stražnik in zdravnik sta spraševala indijanski par. kako se je to zgodilo, reda ona ni drugega odgovorila kot: Jaz ga nisem ubila. On pa je bil le i Pclmer St. Pred kratkim pa sta se , preselila na ta naš Miller St.. ter postala moja najbližja soseda. Ker je pa ravno tu najbolj zaraščeno z različnim drevjem, po katerem se kratkočasijo raznovrstne ptice, je bila med njimi tudi aolgonosa štorklja, katera je dne 17. avgusta podarila mladima zakoncema dve deklici prvo-rojenki. Mati in hčerki se desti dobro počutijo. Starišem kar najiskrenejše čestitam! Navadno se z mojim pisanjem enemu ali drugemu rojaku ali rojakinji zamerim, kar bo mogoče tudi v tem skromnem dopisu. Zato pro?im, ako se kdo čuti razžaljenega. naj mi vsaj di 31. avgusta cpresti To pa zato, ker je direk-torij S. D. sklenil, da se priredi še eden in zadnji piknik to sezono, kateri se vrši v nedeljo dne 30 avgusta na navadnih prostorih. Ker je ta prostor ravno na koncu Miller St., in moram korakati skoraj po celem Miller ju, se bojim, da bi mi tja grede od kod kaj v hrbet priletelo. Sedaj bom imel najboljšo priliko. da tam kaj pomagam, ako me g. predsednik določijo. Vse rad storim. bodisi v korist Dama ali društva. Ako mi pa dovolijo, da sem prost in se veselim, pa tudi dobro. Nazaj grede me pa kaj rad kak rojak ali rojakinja na karo pobere in tako se bom že ^muzal. da mi mimogrede kaka metla ali star pisker v hrbet ne prileti. Burkelj pa itak tukaj ni. Fa bo kdo rekel, aha, na pikniku se pa tjdi lahko kaj dobi. No. nato pa rečem, da sta še na vseh dosedanjih naših prireditvah vladala najlepša sloga in bratstvo, ter da ni bilo nikakih prepirov, kar je najbolj razveseljivo. Upam, da tudi na prihodnjem pikniku prepir iz? tane. NEKAJ BESED 0 DIPLOMACIJI Iz vrst čitateljev prihajajo cesto! dajajo in vidirajo potne liste, lega-vprašanje o tem, kaj je prav za j lizirajo liste domačih oblasti, da so prav diplomacija, kakšne instituci-j veljavne v tujih državah in tuie je so poslaništva in konzulati ter ( listine, da so veljavne pri nas ter kakšen deokrog imajo. Ker z vrše tudi notarske posle. Glavni druge strani tudi razna zastopstva njih posel pa je. da pazno sledijo v inozemstvu priporočajo stran-1 gospodarstvu svojega področja ter kam. naj se v svojih zadevah ob-1 poročajo svoji nadrejeni oblas i. račajo na pravilni naslov, da se! kako bi se naše gospodarstvo lah ne zavlačuje poslovanje v nujnih | ko okoristilo s tamošnjimi prilikama deva h, se nam vidi umestno. Ca j mi bodisi glede uvoza ali izvessa. s tem podajamo našim čitateljem j nekoliko splošnih pojasnil. ( diplomatska zastopstva so pod- j rejena zunanjemu ministrstvu Pod diplomacijo je v glavnem! (Secretary of State »Suvereni pred-razumeli urade in osobje, ki za- stavnik vsake države mora pred stopa interese posameznih držav in njihovih državljanov v kaki tuji državi. N. pr.: Interese Jugoslavije in Jugoslovenov zastopajo v Franciji, Nemčiji, Italiji i. t. d. na- nastopam službe, dati svoj pristanek za osebo, ki naj opravlja t.v važni posel, za konzula pa je potreben enostavni eksekvatur, t. dovoljenje za poslovanje. Oblasti ša poslaništva in konzulati. V de- raznih držav občujejo med seboj L lokrog prvih spada predvsem in I potom diplomatskih predstavnikov pretežno državna politika in inte-( m spada zlasti mednarodna pravna resi državnega gospodarstva, kon-; pomoč v delokrog slednjih. Vsem zu"ato-stvo interesov posameznih držav- trebno znanja prava, osobito med-ljanov. Politična zastopstva se i- narodnega, konzuli pa morajo biti menujejo velepostaništvo in posla- še posebno izvežbani v gospoda:-ništva, gospodarska. posvečena stvu, ako hočejo na svojih mestih pretežno interesom zasebnikov, pa1 koristiti svoji domovini, se zoveio generalni konzulati; kon-' Pri poslaništvih so name če.ii zulati in vice konzulati. Velepos ' ništva < franc, ambassade* imajo samo velesile pri drugih velesilah. Velesile so: Rusija, Poljska, Nemčija, Francija. Anglija, Italija. Japonska, Kitajska, Zedinjene drža-ve itd. Vsaka izmed teh držav ima1 določeni. Razen pravih diplomatic-pri drugih velesilah veleposlanika nih zastopnikov ima vsaka drža a (frc. ambassadeur >, pri manjših v tujini ča^ne k ostali i portugalski, belgijski itd.> pa so le honorarni konzulati. polnomočnega ministra (frc. ministre plenipoten tiare), poslaništvo samo se imenuje francoski legation. V Jugoslaviji tedaj ni veleposlani-I kov »ambassadeur) in ima pvsoai i samo poslanike ali vršilce poslov (charges d'ffaires>. Kakor smo že omenili, za*topa;o i poslaništvo in veleposlaništva le i gospodarske in politične intere-e države, konzulatom pa je pridrža-i no varstvo zasebnih interesov in' zasebne trgovine. Med diplomacijo j -———-- v pravem pomenu besede spadajo! i^vir^o^oCiPO BOLJSEVISKEM NAČINU jejo tudi konzuli, ker so se do nc- j davno šolali na isti način in so bili; MOSKVA. Rusija. 22. avgusta, često le pripravljalna stonja za i Danes so tukaj aretirali devet o.sc-b, politična zastopstva. Konzulati iz-Jkarim je sovjetska t.^ina policija i dokazala, da* so kupičili zlato oziro-j mo denar. Dosedaj je bilo zaradi tega pregreška usmrčenih že tri-I najst oseb. Boljševi.:ka vlada pravi. Flin Flan, Man., Kanada. bclj robat, nakar so ju spravili na #Toraj rojaki in rojakinje, pridite Male tatice obešajo. Mart* Hanau. .predsednic "G»- , *ete du Franc", ki Je s tvojimi trans-akcijami pognala toliko ljudi aa j frerai&o palico in v samomor, ki to jo *aradi goljufij zaprl!, * "potem policijsko karo. Po truplo pa je prišel poklicani coroner, ter izvršil preiskavo. pri kateri se je izkazalo, da so se pri urejevanju notranjih zadev zelena jabolka in munšajn sfai-tali ter ga spravili v večna lovišča. Bil je to neki Poljak, ki je že dalj časa brez pesla taval tu okrog. Nato je bilo predlagano, podpirano in sprejeto, da sta navedena elementa storila nekako dobro delo, ko sta ga rešila te puklaste solzne doline. Priloženo vam pošljem tri dolar- da mora denar cirkulirati po deželi je za dnevnik Glas Naroda. Tukaj in da nima nihče pravice nagroma-razen mene ni nobenega Slovenca, j diti si večje vsote. Zaenkrat ne svetujem nikomur sem . ! hoditi, ker se delo jako težko do- ; - — • bi. Tukaj grade veliko tovarno, ki i pa še ni dograjena. Rudnik malo : ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI. obratuje, ker čakajo, da bo tepiini- j - I ca gotova. Jaz sedaj še delam, toda Peter Lustrik. 1422 Larchmont j vsak dan sproti čakam, kdaj me | Road. Cleveland. Ohio, $12.50. j bodo dpustili. Meseca julija je bilo j ; odpuščenih tisoč petsto delavcev. ' Pozdrav! Denar sprejeli in ga bomo izro-! čili na pristojno mesto. v mnogebrojnem številu od -tukaj in iz bližnjih naselbin, da se še enkrat poveselimo v prosti naravi. Kari Strnisha. Denver, Colo. Poročati vam moram, da imamo tu v Denver-ju slabe čase. Delavce odpuščajo, posebno stare. Plače nam trgajo, življenje se pa draži. Pozdrav! Frank Tanko. Steve Breza: Uredništvo. sopet JsposUll, ker je začela Uvajati *tadorno stavko, je sedaj spet na delu, dpi otouori svoje stare po-«1« — te prad dokončno sodno »oje stands?ne afere. Takoj, ko so jo "provizorno" izpustil! na svobodo, je osnovala nov brati in finančni list "Free", a zdaj si Je kupila cel nebotičnik, iestnadstropno poslopje, ki stoji prav nasproti partike borze in Y\ ga bo rabila za pisarne. Tudi njeni stari kUeatl se zbirajo okrog njen h norih podjetij, kakor da se ni nikoli nič zgodilo.... "GLAS NARODA" — Li* alo tfi^M.T!, O rednem štedenju. Redno sledenje je najboljše zavarovanje »roti posledicam slabih delavskih razmer. Oni, ki so ▼ času obilnega zaslužka štedLi, so polagoma stvorili sklad, is katerega lahko črpajo kadar nimajo dela. Redno stedenje je velikega pomena za delavca, ki nima drugega dohodka kot plačo za delo svojih rok. Zato bi moral majhen del te plače prihraniti sa bodoče potrebe. Naša banka pomaga .v znatni med vsem, ki hočejo slediti. V prvi vrsti pasi na to, da je denar nilniln sigurno in. tako, da ga vlagatelj lahko vsak čas sopet dvigne. Nato plača obresti po 4'/*% na lete, pričenil z vsakim mesecem. To je najbolj*? obrestovan je, ki se ga more sedaj pričakovati ta sigurne hranilne vloge. Vlagatelji isven New York-a nam pošljejo denar najpri-pravnejte po Postal Money Order all Buk lhsQ. Od nasHi rojakov ▼ Kanadi sprejemamo tudi Money. Orders, Drafts in gotovino V KANADSKIH DOLARJIH ter iste ▼ polni vrednosti v ameriških dolarjih vpisujemo v vlažne knjižice. ksmr State Bank 82 Corttendt Street »W YORK, H. Y. _ JC NAZNANILO in ZAHVALA S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljera in znancem, da je nanagloma umrl soprog, sin, oz. brat — Joe Potočnik rojen 28. oktobra 1901 v Domžalah, Slovenija. Umrl je 20. avgusta ob« četrt na 9 zvečer v Cooperstown, N. Y., kjer se je mudil na počitnicah. Truplo je bilo prepeljano v Brooklyn, N. Y., kjer je ležalo na mrtvaškem odru v hiši štv. 1659 Cornelia St. V soboto zjutraj se je čitala sv. maša zadušnica v slovenski cerkvi na 8. cesti, nakar se je vršil pogreb na pokopališče sv. Trojice v Brooklyn. V dolžnosti si štejemo, da se najiskreneje zahvalimo vsem. ki so nam stali na strani v težkih urah ob smrti nepozabnega soproga, sina oz. brata. Posebno hvalo smo pa dolžni sledečim: družina A. Slivšek, Jacku Hribar, družini Ručigaj in Franku Kavčič ter družinam Kodrič, Končar in Petek v Cooperstownu. Hvala Charlesu Medvedu, Franku Cerarju, Mr. in Mrs. Kobilca, Mrs. Dolar, Karolu Majdiču, Anion Omerzu. Mike Hočevarju, Valentin Capudru in sploh vsem, ki so čuli oziroma so ga obiskali ob mrtvaškem odru. Prisrčna hvala newyorskemu g. župniku Rev. Kerubinu Begelju za <^rkvene obrede in obisk na domu pokojnega. Hvala pevovodji Mr. Ignacu Hudetu za cerkveno petje. Hvala darovalcem. vencev, katere so darovali: dr. sv. Frančiška štv. 4G. K- S. K. J.; družina A. Slivšek; J. Ručigaj; Mr. in Mr. W. Kobilca; družina Karol Majdič; družini A. Kavčič in Stempel; družina Valentin Pire; družina Karol Mlakar; Mr. in Mrs. Moderc, družina Frank Mrak. Prisrčna hvala vsem tistem, ki so namestu vencev darovali za sv. maše. Hvala vsem, ki so se udeležili pogreba ter na ta ali oni način pripomogli, da so nam bile olajšane ure neizmerne žalosti ter je bil pokojnik tako svečano spremljan k zadnjemu počitku. V miru počivaj, dragi Joe in večna luči naj Ti sveti! V naših srcih boš zapisan, dokler se ne vidimo nad zvezdami! Žalujoči ostali: JENNIE POTOČNIK, roj. PAVLIN, soproga; FRANK POTOČNIK, oče FRANCES MERČUN, sestra FRANK in RUDI POTOČNIK, brata ALBINA in MKNKA POTOČNIK, svakinji JOE MERČUN, svak; in vse ^ostalo sorodstvo. New York, N. Y„ dne 23. avgusta 1930 , Pravijo, da se by Hoover izrazil proti prchibiciji. Ce ne prej. pa pred ietom 1932, ko bo najbrž kandidiral za predsednika Združenih držav. Nekoč je izjavil Hoover, da je prohibicija "plemenit eksperiment". Dcsti bolj plemenit eksperiment bi pa Hoc ver napravil, če bi nastopil proti nji. Prijateljica je očilala prijateljici: — Ti si pa res čudna m nedosledna. Najprej natakneš svojemu možu rožičke na čelo, potem mu pa praviš, da je osel. * Zenica, ki se je hotela ločit; od svojega moža. je rekla advokatu: — Pa tako skomandirajte. gospod, da bo moj mož otroke obdržal, jaz pa avtomobil. — Gospa — je rekel nekdo življenja žejni vdovi — vi ste pa še ravno tako lepa in sveža kot je vaša hči. Vdova ga je hvaležno pogledala. Toda njena hči je z zobmi zaškripala. * Ta je boljševiška. pa je vseeno jako značilna, ker dakazuje. da tu-cU bolj se vik: nL-o popolnoma trdno prepričani o vsem. kar prerokujejo in govore. Na neki višini poleg Mo.skve je :>edei možak irednjih let ln trobil na veliko trobento. • — Zakaj pa trobiš? — so ga vpra-■ .sali. - Tako smo se posodili, da moram trebiti od jutra do večera. Vsak dan od jutra do večera, j — Kakšnega pomena, je ta tro-! bitev? | — Jaz predstavim glas upijoče-i In trobil bom toliko časa, do-j kler ne bum pritrobil svetovne re- • volucije. Kciiko pa zaslužiš na mesec? j - Trideset rubljev — je odvrnil — Ni veliko — so rekli. Ni veliko — je pritrdil — ampak služba jc navzlic temu dosti vredna in jaz sem prav zadovoljen ž njo. Kako to? — Zato, ker bjm imel službo prav do smrti. In za menoj jo bo imel moj sin ;n moj vnuk. če mu jo bjdo hiteli dati. D^sti zamorcev ie baptistovske oziroma metodistovske vere. Imajo svoje duhovnike in svoje škofe. Večkrat se pripeti, da pride v zamorsko cerkev pridigat tudi kak belopolti pastor. Tak) čisto drugega, tega pa ne v<_ nihče drugi, to je le najino. Tudi učiteljica, ki je bila lepa i i dcbra. ni znala za ta kotiček v na- • Unih srcih, sicer se ne bi bilo zgo- ; dilo. kar se je. Mama bodo godovali. Dobro j - otroka! Ali pa vidva tudi vesta,' kaj dolgujeta svoji mamici, ki skr- J bi za vaju noč in dan? I Na to pa res nikdar n:sma misli- ' li. To Je bil oni vsem drugim nevidni .wet — bila je naša mama od Boga poslana — ljubi Bogec i in mama — to je bilo skoraj eno. j Dolžnosti imamo do šole. do dru- , tdh otrok in do tujih ljudi. A do, mame? Naučili sva se tore! oni dve pes-' mici na pamet, a kadar so nama ušle misli na bližajoči sc dan go-' du. sva obmolkaili m brž obrnili vso pozornost drugam. Bali sva se. | Godovno se nama je zdel velik temen klanec, ki prihaja vedno bliže, da naju pokrije. Zjutraj, ko se zbudim, se je sestra že obuvala, matere ni bilo nikjer. Bila je morda na dvorišču ali v i hlevu. Brž skočim iz postelje in s«_* pričnem z mrzlično naglico oblačiti. — Da se le vrnila ne bi--- Druga drugo sva počesali, sram na;iu je bilo in skrbno sva se izogibali pogledati si v oci. Pobrala sva svoji šolski torbici in MATERIN GOD hajdi — prvič brez slovesa — v naglem a vročičnem diru — v šolo. — No — kaj Je rekla mama? -naju je sprejela učiteljica na stopnicah. — Nič! — je zaupiia sestrica kljubovalno, takoj na to pa je po-vrtila oči ln jaz sem čutila, kako mi leze rdečica v lice. — Kako? Ali še nista čestitali? — Nisva še! — Sestra je jokala. — Otroka — kakšna pa sta! --Kaj takega še nisem videla. To je vendar črna nehvaležnost najboljšemu človeku. Pojdite lepo dom;v in čestitaj ta mamici — pa se sp?t vrnila. Lej>o pojdita! Moj Bog! Lezli sva kot dva polža in vendar je bilo kaj kmalu k'j-nec poti. Ob križpotu se sestra u-stavi. me pogleda izpod čela in se upre: — Grčva se potepat! Prva laž življenja je kruto iztisnila prave, bride solze. Sicer nama je bilo obema kmalu žal denarja — a loviti ga iz greznice ni bilo več mogoče. Nocoj je mamin god in njeni o-troci so v te laži že tako zaviti, 1i-ko prožeti vseh neresničnosti življenja, da se Te ne spominjajo več. ker si ljubezen in resnica. Uboga, dobra mati. SOVJETSKI RED ITALIJA - DEŽELA POTRESOV Popoldne je zazvonilo, ko sva hiteli iz gozda domov. Težko nama je bilo, izgovarjali sva se pred se-boi na vse mogoče načine in ve 1-dar nama je občutek greha težil srce. O strah in groza! Na pragu pred našo hišo se je pogovarjala mama z — najino učiteljico. Povesili sva oči. trma. upor proti krivici, se je zbudila, kesanje jc splahnelo. — Tako! Ne vem. kam bi z vama? Mama je ny!čala, le učiteljica ;e govorila, govorila — — —. Zdela se mi je kot sam živi vra£. Sle smo v kuhinjo in tam naju je učiteljica prijela za rame in n.i-ju petisnila pred mater, ki je s po-vešenimi očmi stala ob štedilniku. Zdrdrali sva vsaka svojo pesmico, besede so letele kar same iz ust, uporne, trdne in tuje. Mama je segla v žep in nama dala denarja. Medtem je bil prišel oče. Truden je bil od dela. za to se ni mnogo zmenil za naju. Sedli smo h kosilu. Tiho je bilo kot v mrtvašnici — učiteljica je bila že odšla — nama pa je bil masleni štrukelj za-gienjen. Po kosilu sva šli s sestro na dvorišče. Sestra je sedla na drva za hlevom in jela krčevito jokati, v roki je tiščala novce in solze so tekle med drobne prste na denar. — Daj sem! — Prijela sem njene in svoje novce v odprto pest in vrgla te judeževe groše v greznico za hlevom. Vrnila sem se k sestri in pogled nanjo mi je zlomil uporno jezo. Sedla sem k njej in jo objela krog vratu. Na obisk v staro domovino samore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki je postavnim potom došel v ta deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in ferexskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče atlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "Be de France" preko Havre: PRVI JESENSKI IZLET dne 12. septembra 1930 3. oktobra: DRUGI JESENSKI IZLET 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET 12. decembra: VELIKI BOZlCNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "VULCANIA" dne 2. septembra 1930 Nadaljuj teleti "VFLCANIA* 1«. po isti progi: 28. novembra—"SATURNIA" "VULCANIA" Za cene, za pojasnila in napodil* glede potnih listov, vlzejev, per-mitov itd., pižite na najstarejše slovensko tvrdko, preko katere so še sto in sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tam poslu Vam lahko jamči za dobro ln solidno postrežbo ln pa. kar Je najvarneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. SAKSE8 STATE BANK 88 OO&TULSDV ST.. HEW YORK Nesrečna Rusija še vedno ne more shajati brez nakaznic za živila, kakor smo jih v starem kraju poznali samo med vojno. A pri tem obstoji toliko razlik med več in manj privilegiranimi sloji, da so postale v ruske mestih prave indijske kaste. Leningrajska "Krasnaja gazeta" navaja kot dokaz za nevzdržno»t teh razmer slučaj nekega Kuzolo-vega, delavca v leningrajski koval-nici denarja. Njegova družina šteje sedem oseb in vsaka ima drugače barvano nakazilo. Če gre mati po živila v ono zadružno trgovino, kjer j'h edino lahko dobi. drži v roki pravo mavrico, sedem različnih tiskovin. Kuzovljev sam, kot delavec in član zadruge < članstvo 'e obvezno* ima rdečo knjižico, njegova žena, tobačna delavka, sivo kot delavec n. kategorije 1050 žrtev I in 12 j unija 1794. Samo potres leui 1805 je imel epicenter di-jgje. Vsi potresi v lem^de-lu Italije se začenjajo z izredno ! močnimi potresnimi sunki, katerim ! ?ledi nekaj dni valovanje zemlje, j To pet je bilo krog 20 močnih sun- . kov. Ponavljanje potre>r.ih sunkov cb določenih urah je pa sevc-da samo plod praznoverja. Ker je v Italiji loiiko potresov. je italijanska metereološka veda zfic razvita in čuječa. Vsako k to zabeležijo italijanski potresomeri 2000 do 2500 potresnih sunkov Splošno je znano, da je .središče potresnega czemija Vezuv, ki ^e dv:ga pret: nebu v enem najlepših delov sveta. Vezuv je nastal na ta način, da so ga notranja premikanja zemlje dvignila nad mersko gladino. O tem pričajo tudi najdbe po bruhanjih Vezuva. Med kamenjem in lavo. katero meče Vezuv iz svo.-ega žrela 1 POZOR, ROJAKI katerega i« rurldce, kdaj prejemate, Vam Je naročnina ptili Ne taka j te toraj, da se Vat opominja, temveč obnovite naročnin« «tt direktno, ali pa pri eni eih naših zastopnikov. (DIOU8B SLOVKNI KNJIGARNI 'GLAS NARODA Kake se potu je v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati ▼ stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim edpotavanjem in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da ▼ prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo a prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni viuji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Starisi ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. jantjn 1920. leta poročili; iene in neporočeni otroci ispod IS. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do irate polovice pa so opravičeni iene in neporočeni otroci ispod ZL leta onih »»državljanov, ki so bili postavno prl-IMČMl v te razdalja jc namreč razdalja od sei-močnega ognjišča, ne pa od epicentra. To priča, da je bilo seizmično ognjišče zelo globoko odnosno prizadeta pokrajina zelo široka in da ie imela radius 150 km. Zanimivo je Alfanovo mnenje o značaja potresa. Mož ie prepričan, da ne gre za oživljenje ugaslega ognjenika Keltura, ki je nehal delovati že v predhistoričnih časih. Aifano meni. da je bil vzrok potresa orogenetičnega značaja. Potres je bil združen s premikanjem ape-ninsekga p*7gor?a, ki se je začelo ž v tercijaini dobi in ki se zdaj nadaljuje. Premikanje gre sicer zelo počasi, vendar je pa pritisk na po- ta 79 je pokazalo, da je Ve^ruv v davnih časih pod morjem. V s'a-rem veku je bil Vezuv pohlevna ra. Ljudje so na nji taborili in vodja upornih sužnjev Spartakus jj našel v njenemu žrelu zavetišče. Šele bruhanje Vezuva 14. avgusta le-tao 79 je pokazalo, da :e Vezuv mečno aktiven vulkan Leta 1533 je nastal nad silnim potresom in bruhanjem vulkana blizu Vezuva nov vulkan Monte Nuovo. S premikanjem zemeljskih plasti in neprestanimi izbruhi se menja struktura zemlje. vsa obala in sploh vse pogorje. SEZNAM ARANŽIRANI II CERTOV. RON CALIFORNIA Font ana. A. Hochevax Sao Francisco, Jacob fnnohln COLORADO Denver. J. bchutte Pueblo. Peter Culls. A. Salti«. Salida, Louis Coetello. Walsenburg. M. J. Barak. INTIANA Indianapolis, Louis Banlcfe ILLINOIS Aurora, J. Verblcn Chicago, Joseph Bliah. J. BevdiC* Mrs. F. Laurich, Andrew 8pillar. Cicero, J. Fabipx Joliet, a. Anzelc, Mary Bambicb* J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Sails, J. Spelicb. Maseoutah, Frank Augustus North Chicago Anton Kobal Springfield. Matija Barbcrleh. Summit, J. Horvath. Waukegan. >*rank Petkovftefc 'n Jože Zelene. KANSAS Glrard. Agnes Močnik. Kansas City, Frank 2agaz. MARYLAND Steyer, J. Čeme Kitzmilier, Fr. Vodopivoe MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit. Frank Stular. Ant. Ja-nezich. MINNESOTA Chlsholmn. Frank Ooule. Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshei. Fr ftekula. Eveleth Louis Ooužo. Gilbert. Louis Vessel Hlbblng. John Pov4e Virginia. Fra.ik Hrvatlcn Sheboygan. Joiir Zorman West Allis, Frank Skofc MISSOURI St. Louis. A. Nabrgo) MONTANA Klein. John R. Rom. Roundup. M. M. P&nlan Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Brodertck | NEW YORK 'v Gowanaa. Karl Sternisha Little Falls. Frank Za on pojasnila se obračajte na in zanesljivo BANK n GOSTLANDT NEW YORK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužajmo se vsi brez izjeme, te stare In stanovitne domače 30. avgust-a: Girard. Ohio. 21. septembra: Cleveland, O.. SND. 12. oktobra: Cleveland, O.-New-burg. Naslov: Svetozar R. Banovec, 442 National Ave., Milwaukee. Wis. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nucL brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški ln hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv 127 East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12^ soba štv. 308, ali pa t l»ondeljek in sredo ob 1 do soba 413. fKMwumBmz: i:-'®®*. :rr... »mM msmsmmmmmm»n®istiH3r r; .^sarsn:: irsias««sng ■■ v',1 " ..a,;:.... . .: Mali Oglasi | imajo velik uspeh \ - . - - , OHIO Barberton, John Balant, Joe HltL Cleveland, Anton Sobek, C has. Karlinger, Anton Simclch, Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Girard. Anton Nasede. Lorain, Louis Balant in J. KumAe Niies. Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngs t own. Anton Klkelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambriage, Frank Jakte. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipaveo. Claridge, A. Yerlna Conemaugh, J. Brezovec. V. E(H van še k. Crafton, Fr. Machefc. Export, G. Prevlč. Louie Japan-* člč, A. SkerlJ. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg. Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Po» renchack. Irwin. Mike Pauahek. Johnstown, John Polanc, Martin Korosheta. Krayn, Ant. Tauielj. Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demehar. Meadow Lands. J. KopdTtak. Midway John 2ust. Moon Fun, Fr. Podmlliek. Pittsburgh. Z. Jakshe, Vine. A/h in U. Jakobich. J Pogačar Presto, F. B. Demshar. Reading J. PewHro. Bteelton, A. Hren. Unity Sta. In okoBco, J. Fr. Schlfrer. West Newton. Jooeph JOv&n Willock, J Petera UTAH Helper. Fr. Kreftu. WEST VIRGINIA: Williams River, WISCONSIN Milwaukee, Joosph Joe. Koren. Racine In oftoUeo, Frank WYOMING F» Ell R1IQ»JB" NEW YORK, MONDAY, AVGUST 25, 193f utoni norm daely * o. s. RAZPOSAJENKA B3 KOMAM IZ ilTUKlU«L Z« GIas Naroda priredi! G. P. ODKRITJE CANKARJEVEGA SPO ✓ MENIKA NA VRHNIKI Do 8. avgusta, ko se je neneho-. brzojavno pozdravili: minister (Nadaljevanje.) Za enkrat pa je Uvela Urka t svojim cčetom zelo umaknjeno, Le Intimni prijatelji so našli oba doma. Med Erienhorstom in njegovo hčerko je obstajalo ie bolj Intimno razmerje, kot preje. Stari gospod si je neumorno prizadeva! Razveseliti hčerko. Ko se je prvič prav od srca smejala, Je blestel njegov ves obraz. To je bilo prve blnkočtne nedelje popoldne. Hans Herrenfeld Je bil z Leto in svojinz prvorojenlm povabljen v Er len ho rs t. Bedeli so na verandi ter občudovali malega sina Lote. Urška ga je držala v naročju ter mu gledala blaženo v lice. Mladi človek je pričel govoričiti nerazumljive besede ter se obnašal pri tem smešno, da je Ur-ika bruhnila v sveh. Lota se je smejala z gospodom Erlenhonstom hčerki. — Kaj ne. Urška, moj mali Doli je res krasen otrok. Kdor ga vidi, tc mu mora smejati! — To ima gotovo od matere. Povsem vaSe oči ima. Lota. — Drnugače pa Je podoben Hansu. Poglejte njegov nos. Pravi ari->tokrat Je moj Dolf, — kljub svoji meščanski materi. Kakšne fine roke Ima! — Lota. najin dečko ne more imeti že sedaj težkih rok delavca. —- Ti grdi. umazani oče! Takoj daj fantu poljub! Če bi te videla tvoja stara mati! — Ali nI gospa Herrenfeld še sklenila miru? — je vprašala Urška. — Žal)bog, — ne. Tudi najinega prisrčnega povabila na krst ni sprejela. Ko Ji je moj tast rekel, da je bil sin našega Hansa imenovan po nesrečnem bratu Dolfu, je vstala ter odšla ven. Pozneje pa je imela objokane oči. Ce bi le ridela našega sinčka, bi se ne magla nadalje ustavljati t — Nikar se ne udajaj varljivim upanjem. Lota. — je rekel Kans s t »■tL.njenim čelom. — Ti dobro veš. da Je poskusila Liza vse, da izpre- ! obrne svojo mater. Sedaj ni mogoče ničesar več pričakovati! * | Lota Je umolknila SH Kljub temu p£ ni napravila brezupnega obraza. Ko je ocUk-1 njerf mož pozneje z gospodom Erlenhorstom na ježo ter j Jc fantek mirno spal v varstvu svoje dojilje. Je rekla Lota: Draga Urška, nikakega miru nimam več. Mene vleče direktno v Herrenfeld. Ali mi hočete pomagati? j — Rada in z veseljem. Kako pa? ' Lota Je razvila nato gotov načrt. Moral je biti dober. Urška je ki-i ma vlivalo iz oblakov, so gojili Vrhaičani samo eno željo: da bi se vsaj do nedelje vzmerenilo. In glej nebo se je zjasnilo že v soboto. Proti večeru, ko so se otvorile Cankarjeve svečanosti s koncertom domačega godbenega društva na glavnem trgu, z bakljado in z natlačeno polno dvorano pri akademiji v Rokodelskem domu je že kazalo, da bo v nedeljo najlepše vreme. Vendar je solnce posijalo šele tja proti deveti uri. Zlat sijaj se je razlil čez dolino šentflorijansko, ki jo je blagoslavljal spomin številnih Cankarjevih častitlcev, ki so JShvegel, predsednik Slovenske matice, dr. Lončar, pesnik 'Oton Župančič, igralec ffinko Nučič,. mariborsko Narodno gledališče in "e nekateri. Slavnostni govor pisatelja Finž-garja je orisal v začetku Cankarjevo mater, njeno vero v boljšo bodočnost, njeno ljubezen do otrok, prikazal je Cankarjev boj za pisateljski poklic, Cankarjevo poslanstvo v borbi za resnico in pravico. Od 42 let svojega življenja jc Povodenj dal Cankar narodu in domovini PraiU 25 let. Narod, ki ne bi imel nič drugega kakor Prešerna in Cankar- U KNJIGARNA GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in &OMAXI: (Nadaljevanje.) prihiteli od blizu in daleč. Nejveč ja je zaključil govornik, je večen. ljudi je pripeljal drugi vlak iz Ljubljane. Vrhničani so jih sprejeli na kolodvoru z godbo. Trg je bil kakor umit. V praz- karju Mešani zbor je zapel ob spomeniku priložnostno pesem in Pavel Japelj je recintiral pesem <-Can- ničnem razpoloženju so vihrale zastave, živo se je ovijalo okrog dro- Sledili so kratki govori ljubljanskega občinskega svetnika Liko- gov zelenje. Še drevje ob cesti Jej 2arja, tajnika ljubljanske sokolske delalo špaiir sprevodu, ki se je po-1 župe Staneta Flegarja, ameriškega mikal s postaje proti glavnemu cr- Slovenca Antona Jurce, Damjana gu, pred katerim je stal slavolok. Vahna, ki je govoril za najmlajše' pod njim pa prireditveni odbor z domačimi veljaki. Vsem na čelu seveda predsednik Fran Jurca in neumorni tajnik Slavko Vuk. Tu so Pravljic* In pripovedke (KoSutolk) 1- STCttk .40 2. IICIAlk Poznava Boga....................................Z• Plrhi .....................................................36 .................. JB5 Prisega Hnronskega glavarja . ..JI® Prvi* med Indijanci ............ j| Preganjanje Indijancih mb Jev .......................... i« Potop, I. *v.....................3.— Potop, H. jtv.................... (Oba zvezka skupaj) ..........5.50 Razkrinkani Habsburiani ...... J>« Rinaldo Rlnaldinl .............. M Rot) in zoo ...................... .00 Robinson (Crowe) .............l._ Rdeča megla ...................75 Revolucija na Portugalskem ____ M Roman treh sre.................1._ Rdeča ln bela vrtnica, opveot .. M Rdeča megla _______________ 27. avgusta: Ik de France, Havre Berengaria, Cherbourg Columbus. Cherbourg. Bremen America.. Cherbourg. Itrtmrn New York. Cherbourg. Hamburg !. svguitt: UreiwJen. Cherbourg. Premen 29. avgusta: Eurnui, Cherbourg. Bremen Majestic. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen Yoiendam, Bojiogne Sur Mer, Rotterdam 30. aviusta: Republic, Cherbourg Bremen St L*>ut*. Cherbourg. Hamburg Co file Uiuncamaoc. Nayoll. Gtnova 1. septaembra: Paris. Havre 2. septembra: Vulcanic, Trst 3. septembra: Mauritania, President Hamburg Louise )i land. Cherbourg Harding, Cherbourg. Cherbourg. Hamburg mala energično in odobravalno z glavo. Nekako eno uro pozneje sta sedeli obe dami v velikem vozu, ki se Imenuje Landauer. Fant Je sedel s svojo dojiljo na zadnjem sedežu in elegantni voziček je prišel poleg kočij aža na kozi j a. Nato so se odpeljali v ostrem trabu. Svetlo soince se je takorekoč smehljalo namenu obeh žensk. Krog tretje ure popoldne se je ustavil ob meji parka Herrein-feld. Voziček so spustili navzdol, razrahljali perilo ter položili fanta vanj. Previdno so odšli vsi v park. Urška je sedla zopet v voz ter se odpeljala do hiše. Pustila se je prijaviti gospodi ln V)ila je sprejeta. Oo.spa Herrenfeld se Je pomenkovala ž njo dvorljivo in povsem pri-l eno Ur >ka Je zapazila, da ni stara dama več tako mirna in hladna kot ponavadi. Vsled tega Je vprizorila prvi naskok. — Zel} zal ml jc. da niste prisostvovali krstu svojega vnuka, gospa Herrenfeld. Oči stare dame so se nervozno stisnile. — Ne, — Je odvrnila na kratko. — Kako škoda. Mali Dolf je skrajno mlčen otrok, kaj ne? Gospa Herrenfeld je napravila odklonjevalno kretnjo ter pogledala na stran. Tedaj je Urška lahko napravila gospodu tiho znamenje. On ni razumel, a takoj spoznal, da ima obisk Urške kak gotov namen. — Jaz ga nisem še videla. — je rekla stara dama z negotovim glasom. — Niste videli? Spoh nikdar še videli? — Ne! — Gospa Herernfeld, — želim, da bi se odločili za to. Pravi, mali Herrenfeld Je tc. Zdi se mi celo. da Je zelo podoben vašemu zamrlemu Dolfu On nosi tudi njegovo ime. Gospa Lota je vztrajala pri tem ter rekla več kot enkrat: — Mogoče bo potolažil ubogo staro mater radi izgube njenega sina! Stara dama Je nervozno tolkla po strani svoje naslonjače. — Zakaj pravite vse to meni? — Mislim da vam napravim veselje! — Zame ni nlkakega veselja več! — Vse to govorite le tako. Imeli ga boste, če boste le hoteli. Malega Dolfa bi moral Imeti krog sebe. Mene Je zopet naučil smejati se! Nato Je pričela pripovedovati naravnost čudovite stvari o maihnem Dolfu. Gospa Herrenfeld pa Je ni prekinila. Najrvo je držala svoje lice nepremično, a polagoma je prišla živahna rdečica v njen obraz. Oči so se oživele in krog ust se je pričelo tresti. Urški seveda ni ušlo vse to. Naenkrat pa se je dvignila ter odhitela ven, po hitrem slovesu. Takoj nato se Je vrnila ter držala v rokah belo, živahno bitje. To je položila povsem presenečeni stari dami v naročje. — Poglejte, če sem trdila preveč, — je vzkliknila. Gospa Herrenfeld Je sedela tam ter zrla brez volje na majhno bitje pred seboj. | ffvl I 1 £98 H ' g 9 1 « ' Tedaj je iztegnilo to bitje svoji majhni ročici ter se pričelo igrati s črnimi gumbi njene bluze. Tudi majhna usta so pričela blebetati vsakovrstne, nerazumljive stvari. Velike in modre oči otroka so zrle nepremično na njena usta. Stari materi Je pričelo postajati strašno mučno. Konečno Je položila svoji roki pod otroka, da ga obvaruje pred padcem. Urtka je pomignila gospodu Herrenfeld ter odšla ven. Tega ponosnega m zakrknjenga srca ni smel nikdo motiti. Sama Je morala biti stara dama z vnukom, ki je smehljaje prišel v grad svojih pradedov ln v srce svoje stare matere. Medtem Je stala Lota pred portalom, poleg svojega vozička. Povsem bleda ln razburjena Je bila, ko Je čakala na oba. — Dobro gre, — jI je rekla Urška nasproti. Zopet so blestele njene oči. Smejala se je zopet samozavestno, kot prepričana o svoji zmagi. — Vedela sem. Najin fant bo to izvedel, — je rekla ponosna. Tedaj pa je ponudil gospod Herrenfeld Loti roko. — Pojdi noter, Lota! - Ne, oče. Mati natega Hansa mora opraviti to. Vsiljevati se norem. Moj fant ima pravico do tega, kajti on je Herrenfeld. Svoj ponos pa imam tudi Kjer me ne pozdravijo, tam ostanem zunaj! se dajala povelja za razvrstitev gostov. Kmalu se je razvil pisan sprevod z vedrskimi fanti in borovniškimi Sokoli na konjih, s prapori, s predstavniki državnih oblasti in kulturnih institucij, z vrhniško mladino in učiteljstvom, z gasilci, narodnimi nošami in gosti. Grmeli so topiči, vriskali so fantje, godba pa je igrala. Veselo se je bližal sprevod cerkvi sv. Trojice, bele golobice Cankarjeve, kjer je čital nik odbora za Cankarjev spomenik Stanley v Afriki cem, zlasti ameriškim rojakom, ter mašo zadušnico za velikim pokoj-] nikom slavljenčev brat msgr. Kar-} §e enkrat zahvalil vsem daroval-lo Cankar iz Sarajeva. Med mašo je pel domači pevski zbor v srce segajoče pesmi. V hiši na klancu se je rodil Ivan Cankar in na njej so po službi j božji odkrili spominsko ploščo iz črnega marmorja z zlatim napisom: "V tej hiši se je rodil dne __________.70 pisatelje, M. Koprivca, ki je govo- Rd«^ kokarda.............. i *5 ril v imenu Krekove mladine na Slovenski taljivee lil!!!!!!!! Vrhniki, Leona Pogačnika, ki je bil; Slovenski Robinzon, trd. ves. .....75 s Cankarjem v Judenburgu In; SutršUl invalid ..................33 Franca Gabrovška, ki je govoril sajg^ in ^..................^ ameriške Slovence iz Detroita. ^ 4irno ^^ ............ ^ Nato so položil predstavniki kul-j Sanjska knjit«, mala"...........66 turnih ustanov vence pred spo- ; Sanjska knjga. nova velika '!!!! M menik. Vseh je bilo kakih 12. O- i Sanjska knjiga Arabska..........1.S6' 10- »eP*em<>ra: menjamo: venec univerze kralja | Spake. komore*«, trda m J6 Aleksandra, venec ameriških Slo-, Spomini Jugoslovanskega dobro- vencev, venec Slovenske Matice, I voljea 1914.18...............Ltt venec Vodnikove družbe in vencc Sredozimei. trd. ves..............66 Sokola i Straboco" ...................... M Ko je bil spomenik okrašen z| štiri mrtiT^sv............... js zelenjem in trakovi, se je predsed-1smrt pred bito ..*!!!!!!!!!!!!!! .65 5. septembra: France, Havre Bremen. Cherbourg, Bremen Homeric. Cherbourg Ruma, NajKjli. Genova Mer. 6. septembra: leviathan. Cherbourg New Amstenlajn. Boulogne Sur Rotterdam 8. septembra: Resolute. Cherbourg. Hamburg Aqultania. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg Hamburg. Cherbourg, Hamburg »•oooooe*o*o »50 Strop Iz Judejo .................75 Spomin znanega potoval ea .... 1.56 ... . . ... . Stritarjeva Anthologija brofl. .. izročil spomenik v varstvo vrhniški Siato |a Abrm _ ^ 10. maja 1876. Ivan Cankar, slovenski pisatelj." Pred odkritjem je imel kratek nagovor vrhniški župan dr. Marolt, pevci pa so zapeli Nedvedovo "Našo zvezdo". Vsa pozornost pa je bila posvečena odkritju spomenika na glavnem trgu, kamor so se vsule množice po odkritju spominske plošče. Ob strani zastrtega Cankarjevega spomnika je stala tribuna z rdečimi blazinastinii sedeži za predstavnike oblasti in goste. občini. Dopoldanski spored je bil izčrpan, ljudje so se jeli razhajati. Po oficielnem odkritju spomenica se je vršil v dvorani Rokodelskega Siti medvedjega lovca. Potopisni roman ........................ .36 Strie Tomova koča ............. .56 Študent naj bo, V. sv............35 ... ... . Sveta Notburga ................ .55 doma banket za povabljene goste, g,,^ male ^^ ............ ^ Na banketu je govoril podban dr. Svitanje (Govekar) ............L— Pirkmajer, ki je omenil, da velja Stezosledec ..................... .36 Cankarjev spomenik mrtvim in živim, vsem junakom in graditeljem naše svobode in državne samostojnosti. Napil je kralju Aleksand.-u in njegovi vladarski hiši. Navzoči so odgovorili s trikratnimi Živio-klici. V imenu Ljubljane je pozdravil Vrhniko ter ji želel vsestranskega napredka podžupan prof Evgen Jarc. Pomemben govor je imel rektor ljubljanske univerze dr. Metod Za Američane sta bila navzoča Dolenc, ki je proslavljal Trubarja, Fran Gabrovšek in Anton Jurca. Prešerna in Cankarja — prveg* Predsednik odbora za Cankarjev J kot utemeljitelja, druga dva kot spomenik Fran Jurca je pozdravil ( izoblikovalca slovenske pisane be-zbrane goste, predstavnike civilnm( sede. Zaključil je z napltnlco tvorcu ln vojaških oblasti, posebno la spomenika, kiparju Jurkoviču. Go-Američane, podal kratko zgodovi- vorili so še Fran Jurca, tvornicar no postanka Cankarjevega sporne- Lenarčič, Vuk, Ogrin, Flegar, dr. nika, katerega so na koncu govora Marolt, pisatelj Finžgar in preva-odgrnili ob pokanju topičev in jalec Cankarjevih del v italijau-zvokih državne himne. Slavje soj ščino prof de Calvi iz Mantove. m*. — Ne bodi kljubovalka. Lota, kajti drugače boš morda vse pokvra- ' ■ oL ' rii ■ „ rJgf » Ig- Ne b>di kljubovalna, Lota, kaj« drugače boš morda vse pokva- DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaie članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Šopek Samotarke _............................Jtt Sveta not ...........................................36 Svetlobe In unite............................1.** Slike (Mcfiko) .....................................60 HAKESPEAREVA DELA: Maehbet. trdo ves. ........................J6 broširano.......................................76 Othelo ......................... Sen Kresne noti .76 SPLOŠNA KNJIŽICA: VO tudi pozdravila mater. Če pa ne, — mi je strašno žal! V istem trenutku je bilo opaziti gospo Herrenfeldovo. Nosila je otroka zelo ljubeznjivo ter stopila k Loti. Podala ji je roko. — Prav imaš, Ixita. Jaz te moram prva pozdraviti. Pojdi, stopi noter ter mi ne delaj naloge še teije. Roko v roki sta stopili v hišo. (Konec prihodnjič.) št. 1. (Ivan Albrecht) grada, ivzirna povest, 104 str., broširano ....... ............. JS St. 2. (Rado Murnik) Na Bledo, izvirna povest, 181 str.. broS— .66 &t. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broS. 105 strani _.................. .3 Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, Izbrane pesmi, 184 str., broširano..................... JM Št. 5. (Fran Milčlnskl) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina veselomodre črtice I., 72 strani, broširano ................ .25 Št. 6. (Novak) Ljubosumnost .. .30 Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. 111 str.. bnA .......... JS5 Št. 6. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije. 347 strani. bro& ....... Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, rilijefna karikatura in minulosti. 55 str., brofl. ...... Št. 11. (Povel Goiia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah, 84 str, bro*....... .35 Št. 12. (Fran Milčlnskl) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih. 91 str„ broS.......... J6 Št- 13. (V. M. GarSln) Nadeida Nikola je vna, roman, poslovenil U. Žun. 112 t*r„ broft. ........ .36 Št. 14. (Dr. Kari Englifi) Denar, □a rod no-gospoda rak i spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 8tr„ broA ......................... JM Št. 15. Edmsod in dales de Goo. eoort, Renee Manperin..........46 ŠL 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., bro«. ........ .45 Št. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vieah. povest, prevel Mir. ko Pretnar. 80 str............. jg Št. 18. (JarosL Vrchllcky) roka Inkovfteea grajUaka lolgra v enem dejanja, poslovenil dr. Fr. QradaC. 47 str., bro«. .. M Št. 19. (Gerbmrt Hsaptmu) potopljeni rvon. dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fnntek, 124 sbra^ bro«. ...... M St. 20. (Jul. Zejer) fT imps ft la KammwU, japonski roman. Is češane prevel dr. Fran Bradač, 154 str^ broA............ .46 Št. 23. (Sophokh-s) Antigone, žalna Igra, ikjsIov. C. GoUir, OU str.. broširano .................... .38 Št. 24. (E. L. Bulwen Poslednji dnevi Pompejev, I. del, &>5 »ir„ broš. ........................ JKi Št. ^5. Poslednji dnevi Pomprja 11. del .......................9(t Št. itt. (L. An Črne maske, i »oslov. Josip Vidmar, 82 str. broA. ........................ JS 5t. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne. 80 str., broS....... .35 Št 'JSi. Tarzan sin opic ....... •>" Tarzan sin opice, tr. vez. ...1.20 Št 31. Roka roko.............. -23 St. 32. Živeti .................. ^5 Št. 35. (Gaj SalustiJ Krtsp) Vojna z Jngnrto, poslov. An. l>t>k- ler, 123 strani, broš. .......... Št 36. (Kaaver Meško) Listki. 144 strani .................. A5 Št. 37. Domače iivali .......... -3it Št. 38. Tarzan In svet ........1-— štev. 30. La Boheme .......... JH) št. 46. Magda .40 št 47. Misterij duše ..#.........L— štev. 48. Tarzanove tU ali .... .90 Štev. 49. Tarianov sin ........ .80 št. 49. Tarzanov sin, trd ves ....1.20 št 50. Slika De Graje..........1.2« At. 51. Slov. balade ln romance JS« Št 54. V meteiu................L— Št 55. Namišljen ibolnik ...... št 56. To in onkraj Soils .... .30 Št. 57. Tarzanova mladost, trd. vez. ................1.20 Štev. 58. Glad (Hamsnn) .... DO Št. 59. (Dostojevski) Zapiski Iz mrtvega doma, I. del ..........1.— Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, II. del ........L— Št. 61. (Golar) Bratje In sestre .75 Št. 62. Idijot, I. del. (Dostojevski) .90 Št 63. Idijot, II. del .......... .90 !št 64. Idijot. III. del.......... S« ! Štev. 65. Idijot, IV. del ...... .90 Vsi 4 deli ..............3.25 j Št 66. Kamela, skozi tiho ftivan-ke, veseloigra .................45 .76 Slovenski pisatelji II. zv. ' Potresna povest, Moravske sil ke, Vojvoda Pero I Perica, Cr Jttl Št 2L (Fridolin Solna) Oee ........................ Slovenski pisatelji IV. zv. TavCar: Grajski pisar; V ZaU; Izgubljeni bog. Pomlad ...............2.54 Tik za fronto ...................70 Tailč. (Bevk), trd. vez..........75 Tri indijanske povesti ...........3« Tnnel. roc. roman................l.SA Trenutki oddiha .........m..... .50 Turki pred Dunajem .......... .30 Tigrov! zobje................ 1.— Tri legende o razpela, trd. vez. .65 Tisoč In ena noč (Rape) vez. mala izdaja............XI__ Tisoč in ena noč I. zvezek..................1.30 II..........................1.40 III..........................150 KNJIGE SKUPAJ ........$3.75 V robstvn (Matičič) „............1.25 V gorskem zakotju ............ .35 V 12 septembra: lie de France. Havrt Olympic. Cherbourg Stateridaxn. Boulogne sur Mer, Rotterdam 13. septembra: Gwrj« Wuhlngton. Chfrbourj. Ham-burg Milwaukee, Cherbourg Hamburg Conte Grande. Napoll, Genova 15. tcptembri: Columbus. Cherbourg. Bremen 16 septembra: Euri'ita. Cherbourg. Bremen 17. septembra: Ber>-iig;iria. Cherbourg Albert iUilIin. Cherbourg. Hamburg 18. septembra: Berlin. IiourK. Hamburg New York, Cherbourg. Hamburg 25. septembra: Dres'if n, Cherb«iurK. Bremen 26 septembra; France. Havre H<»m«-rtc. Ch *r»K»urg I'ennlan.l. Cherlwjijrg. Antwerpcn Vutendam. Boulogne sur Mer. Ilotter-d «m Augustus, Napoll. Genova 27. septembra: l^evlathan. Cherbourg 1. oktobra: Aquitania, f*herl>oiirg I*resident Harding. Cherbf>urg, Hamburg I>eut«< hland. Cherbourg, Hamburg 3. oktobra: He itr Kranre, Havre Kuropa. Cherbourg, Bremen Olvmplc. Cherbourg 4. oktobra: St. I^.tiis. Cherbourg, Hamburg New Amsterdam. Boulogne sur Mer. Rotterdam Conte liiancamano, Nu-poli, Genova 6. oktobra: Itepubli«-, Cherbourg, Hamburg R» soiuie, Cherbourg, Hamburg 8. oktobra: Vulcania, Trs«t Berengaria, Cherbourg Columbus. Cherbourg, Bremen President Itooeeveit. Cherbourg. Hamburg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 9. oktobra: Stuttgiirt, Cherbourg, Bremen 10. oktobra: Pari«. Havre Majestic. Cherbourg Staterid;im, Boulogne sur Mer, Itot-terdam lUima. Napol!, Genova 14. oktobra: Bremen, Cherbourg. Bremen 15- oktobra: Alnuretania Cherbourg George WashingTon, Cherbourg. Hamburg Albert Ballln, Cherbourg. Hamburg 16. oktobra: Berlin. Boulogne sur Mer. Bremen 17. oktobra: France, Havre Homeric. Cherbourg Rotterdam, Boulogne aur Mer, Rotterdam 18. oktobra: L.eviathan. Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Conte urunde, Napoll. Genova 22. oktobra: New York, Cherbourg. Hamburg 23. oktobra: Dresden, Cherbourg. Bremen 24. oktobra: He de France, Havre Saturnia, Trst Europa, Chertxiurg. Bremen I'ennland, Cherbourg, Antwerpfn 25. oktobra: Cleveland. Cherlxurg, Hamburg I Volendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam 29. oktobra: r>euts'-hland, Cherb«.urg. Hamburg Ameri»-*, Cherbourg. Hamburg Berengaria, Cherbourg 31. oktobra: Majestic. Cherbourg Augustus. Napoii, Genova okUpnJaku okrog sveta. dd ooooooooooo*«*«o 1. del Večerna pisma. Marija Kmetova Vojska na Turškem ........... Veilld inkvisiter .............. Vera (Waldova). broft. ....... .90 .»0 .75 l>-^5 VUnjega vepatlea, roman. 2 knjigi 1JJ0 Vojni, mir ali poganstvo, I. sv... J15 V postiv Je Ua. IIL sv ...... 25 Vrtnar, (Rgblndraaatb Tagore), trdo vezano .................75 broft rano .................. .60 JI Vojska aa Bažkann. s slikami .. J55 6 DNI PREKO OCEANA Najktaj&a s« aajbelj >j0oSna M s« MtovtnJt me tflrsmnlk tirnlklht lie de France 167. aug.; 12. sept. (Opoldne) (Opoldne) PARIS 1. sept; 19. sept. (4 P. M.) (4 P. M.) FRANCE 5. sept.; 26. sept. (7 P. M.) (7 P. M.) NaJkrmJSa pet 90 faMsmet VeafcOo I« v posebni kabini s vaeml modorat-ml adobnovU — PIJa£* ta alavM Crmaeoaka kobtajg. Isroteo aiskc eeoe. ▼praSaJte kateregakoli soobteABaaaga agenta FRENCH LINE 1» STAT g fTRKKT NI"W YORK. H. V.