[Največji
▼ Združenih driarah
?
Vmli* xm leto ... $6.00 Za pol let« - . . . . $3.00 New
York celo leto -leto
fj.uu S
$7.00 1 $7.00 5
GLAS
The
largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays.
lisi_ slovenskih .delavcev y Ameriki.
TELirON: CHelaes 3—3878
Enured u Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congren of March 3, 1870
TELSrOV^ CHelsea 3—3878
HO. 133. — fcTEV. 132.
NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 7, 1933. — SREDA, 7. JUNIJA 1933
VOLUME XLL — LETNIK ILL
EVROPA 60 ODPOVEDALA PLAČILO VOJNEGA DOLGA
AKO ANGLIJA IN FRANCIJA NE PLAČ AT A, TUDI OSTALE DRŽAVE NE BODO PLAČALE
lY&najst dolžnih držav se je pridružilo Angliji in Franciji. — Angleško« časopis je izvaja na vlado pritisk, da bi ne plačala.—Amerika ne more pričakovali nobenega plačila od Ogrske, Romunske, Jugoslavije in Grške. — Anglija ni izdala nobenega oficijelnega pojasnila.
WASHINGTON, D. C., 6. junija. — Stephen T. Early, ki je tajnik predsednika Roosevelta, je izjavil danes v Beli hiši, da angleška vlada ni ničesar vprašala glede vojnega dolga in da vsledtega ameriška vlada ne pripravlja nobenega odgovora.
O tej zadevi so vprašali časniški poročevalci, ko je bilo sporočeno iz Londona, da bo imel angleški kabinet v petek posebno sejo ter pri tej priliki zavzel stališče glede vojnih dolgov.
Državni podtajnik Phillips ni hotel razpravljati o vojnih dolgovih, češ, da se bo sam predsednik ba-vil s to zadevo.
LONDON, Anglija, 6. junija. — V petek se bo vršila posebna seja angleškega ministrskega sveta. Pri tej priliki se bodo ministri sporazumeli, če naj Anglia plača aH če naj zavrne plačilo dolga, ki zapade dne I 5. junia. — Ministri upajo do petka dobiti iz Washingt o na natančna pojasnila, kakšno stališče je v tej stvari zavzela ameriška vlada.
Mat tern leti preko step proti
VEDNO MANJ ! VISOKE GLOBE NEZAPOSLENIH ZA KRŠILCE
Zvezni ravnatelj trdi, da je od marca pričelo poldrag milijon ljudi delati. — K temu je pripomogel Rcoseveltov program.
Washington, D. C., 6. junija. — Ob priliki konference s kongresnimi voditelji v Beli hiši je avez-ni ravnatelj Lewis W. Douglas naznanil, dat je ud 4. marca jasno videti napredek v industriji in da se je od tega časa znižalo število brezposelnih za 1.500,000.
Douglas pa je posvaril, da bo Rooseveltov program <v veliki nevarnosti. ak« kongres vztrajaj pri tem. da bo oskrba za veterane zvišala.
Pittsburgh, Pa., fi. junija. — Pittsburgh (Screw and Dolt Company je zvišalia delavske place od 10 d<> 15 odstotkov. Družba bo tudi sprejela še iveč delavcev.
Akron, O., 6. junija - — Delavske plare v (i«M»dyear Tire and KuMmt Company >o v maju na-raM.il«* mm StiTilMMirV 4 »d 1. aprila j«- \ bi'<» nanovo spr-jftih *i*liKI d**tav rev.
LONDON, Anglija. 6. junija. — Evropske dr-, zave bodo Združenim odpovedale ves dolg. ako Anglija in Francija ne plačata I 5. junija zapadli dolg.
Trinajst dolžnih držav je naznanilo, da se pridružijo Angliji in Franciji. Ako ena izmed teh dveh držav plača, druga država pa ne, bo približno sličen razkol med manjšimi dolžniki. Ako pa ne plačata Anglija in Francija, tudi druge države ne bodo plačale niti centa, dokler nanovo ni dosežen sporazum glede vojnega dolga med Združenimi državami in posameznimi dolžnimi državami.
Pet držav se je že izreklo, da 1 5. junija ne plačajo svojega dolga; ostale države pa se bodo ravnale po zgledu velikih držav.
Ako 15. junija ne plačate Anglija in Francija, tedaj se bo vsa stavba vojnega dolga v znesku — $22,188,486,000 zrušita poleg razvalin nemške vojne odškodnine. Vsled tega bo potrebna cela vrsta novih sporazumov, ki bodo imeli za podlago veliko znižanje.
Angleško časopisje z vso silo pritiska na vlado, da ne plača dolga, toda vlada še vedno upa, da bo zadnji trenutek dosegla kak sporazum s predsednikom Rooseveltom. Francoska poslanska zbornica omahuje in, se ne more odločti, toda dobri poznavalci razmer bi bili presenečeni, ako bi Francija plačala.
Tretja največja dolžnica, Italija, pazi na London ter skrbno gleda na sporazum med Washingtononi in Londonom.
Združene države ne morejo pričakovati plačila od Ogrske, Romunske, Jugoslavije, Avstrije in Grške.
i Jz virov, ki so zelo blizu finančnega ministrstva v Beogradu, je razvidno, da Jugoslavija ne bo plačala vojnega dolga, da pa je vlada pripravljena držati se svojih obveznosti glede privatnega posojila, ki ga je prejela po posredovanju Blair and Company v New Yorku.
Avstrija 1 5. junija ne bo plačala dolga, toda u-pa, da bo plačala, ako bo le mogoče, v teku treh mesecev. Odvisno je samo, ako bo dobila od Lige narodov obljubljeno posojilo.
Grška je pred tremi meseci obvestila vlado v
FRANCIJA JE SPREJELA mSSOLDOJEV NAČRT
Pans, Francija. *'». junija. — Krat i k i kabinet j«* odobril jm*-trodbo štirih držav, ki janri rv-ro|*.ki mir /a <i<*vt let, in je na-r<«"-il podaniku lftejouvestel v l»i- ^ mu. da |mt^i>i|lin fM»dj»iM*.	,
I'^hUm. katt-ro j«- predlaga1' Miw*oLiiii. |H«st£vlja Anglijo. Francijo Italijo in NVmčijo za porok* evropskega miru. 1'riznava ita<-Ho enakosti v oboroženju. toda d oh«'a. da Mora vsaka pre-iiifinha ver.vailUke pogodbe biti izvršna v soglasju s pog*»dho Li«»e narodov.
Kabinet je odlomil, da Im> ministrski predsednik Kdouard Dela-dier vodil francosko detejraeijo na londonski <spodar.sk i konferenci. Delegaciji bosta tudi dedeljena zunanji minister Joseph Paul-Boneour in finančni minister Geo. Sonnet.
ČUVAJ REŠIL VELKO
MNOŽINO PLATINA
Ko so hoteli trije roparji odnesti iz General Electric Vapor I^amp (V>mpnay v Hoboken, X. J., veliko množino platine, jim je nakano preprečil čuvaj John Prince. Spopadel se je ž njimi in jim odvzel plen. V boju je bil precej nevarno ranjen. Roparji so pobegnili.
PR0HIBICIJE
Kršitelji prohibicijske postave v New Yorku so plačali $11,437,601. — Največ aretacij je bilo ob kanadski meji.
Washington, D. C., G. junija. — Odkar je stopila iv veljavo prolii-bicijska postaiva pred 13 leti, so kršitelji te postave v državi »Xew York plačali kazni v znesku $11,473,601 ; .skupna zaporna ka-kaze.n vseli kršilcev je znašala 2378 let 4 mesece in 8 dni. T-e podatke je objavil, pravosodni depart men t.
Število kazni je zelo poskočilo leta 1^24, ko je v državi iXe\v stopila v veljavo Mullau-Oage postava.
Severni proltibieijski okraj, kamor spada kanadska meja. ki je bila prava fronta bojev med pro- ■ dajalci opojnih pijač in zveznimi agenti, predajat"i v kaznih pred | v^emi drugimi »»kraji tlržave.
V	tem okraju je bilo ml junija do junij fc l!«:t-J plačanih kaz-1
ur v ziinsku	ii: n^iim I
I. MSX j*- bilo plačanih ^1.1114^. V tem okraju j«- bilo «»t*«oj**uili j lfi.1.-.* OM*b na skupno za|»orno | kazt-fi let In 31» dni.
Y	južnem prohibieij»k«*« »»kraju države X \v Y«»rk. kamor *pa-da tu«li m»-st»» New York. kjer j»-[M«>elm«» e\*-!elo lihotaj^t vo z žjr-fiijfm p<» morju. j«-- Kilo plastnih kazni ^.lo 1.223. Zap»*me kazni so znašale T.Vl let 1 hcmy in 2o dni.
fVtudi j»- prohihieijska p»*%ta-va d«»l«H>ala denarno in zajM»rno kazen obenem. vrndar prvi dve leti prohibieije ni bila izrečena nobena zap»-rna kazen.
K0NK0RDAT MED AVSTRIJO 1NPAPEŽEM
Konkordat je bil podpisan. — Imenovanje avstrijskih škofov mora potrditi avstrijska vlada.
Vatikan, €. junija. — Konkordat med Avstrijo in Vatikanom je bil v pondeljek podpisan.
Kancler Englebert Dollfuss in justični minister lCurt Schuscli-ni<rg (Sušnik) sta podpisala v imenu avstrijske vlade, kardinal Pacelli pa, kot državni tajnik, za palpeža.
-Konkordat vsebuje tri glavne točke:
1.	Im eno vanje škofov mora potrditi avstrijska vlada.
2.	Avstrijska vlada priznava postave cerkvene poroke.
3.	Verski pouk je zadeva cerkve.
Kancler l>o!lfu-ss in minister S^liivdini;;^ sta bi lat vsak posebej pri pa|>ežii v avdijenei.
LETALEC JE CELIH DESET UR ZA REKORDOM GATTY-A IN POST A
OMSK. Sibirija, 7. junija. — Jimmy Mattern, ameriški solo-letalec, ki namerava poleteti okolu sve£a, je odletel od tukaj ob eni uri zjutraj (v torek ob šestih zvečer po newyorskem času). Njegov cilj je mesto Cita, ki leži I 700 milj proti vzhodu.
PRINC NIKOLAJ
REVNO POKOPAN
Vice. Francija, ">. junija. — iVine Nikolaj Ka radio niže vir, ki je izvršil sautom or v nekem hotelu. bo j»»>kopan na mestne Kt n«ke I v***h krajevnih (Mistojaiik. kat»*r
ZRAČNA OBRAMBA NEMČIJE
Nemški narod mora biti poučen, kako se mu je treba zavarovati proti zračnim napadom.
Berlin, Nemčija, C. junija. — Stotnik Ilerman Goering je dokončali organizacijo zrakoplovne-ga ministrstva, kateremu je dodal urad za obrambo proti zračnim napatb mi.
Temu uradu načelujet a dva iz-vedeiiea. bivši general Urinim in biv.-i major \Va!«Lschiuidt. <Jene ral (»rimiii je bil vrhovni »voljni k vs«* nemške pr»»tizra»-ne v«»j-s»ke tekom -n«*t»»vn»- vi»jue. major \Val»b«»-hiiii»lt pa j«* bil na»*-elnik •rlavneira .stana /a obrambo padite Xeiin'ije proti zračnemu na pridu.
Prvo d»*lo te»a novega urada Ih» organizira nje in združenje
Ker se je Slattern v Omsku precej zamudil, zaostaja sedaj deset ur za rekordom, ki sta ga dosegla leta 1931 Wiley Post in Harold Gatty.
Omsk, Sibirija, 6. junija. — Ko se je letalec Jimmie Mattern tukaj dobro odpočil in osvežil, je sklenil odleteti dalje proti vzhodu. (Razdalja med Moskvo in tem mestom naša 1400 milj, kalere je premeril v dvanajstih urah in enoindvajsetih minutah. Letel je s povprečno naglico 120 milj na uro. Po »vojem prihodu je pripovedoval, da mu je skoro ves čas pihal nasproti zelo močan veter. K počitku se je podal šele, ko se je prepričaj, da> je njegovo letalo v najboljšem redu.
Njegov prihodnji cilj je sibirsko mesto C'ita. <*'e ne bo imel u-•rodnejra vrt mena. bo pristal v Krasnojarsku.
Mattern ne more preti valiti ruskih oblatiti, ki uxu gredo v v^eh ozirih na rok«».
4'asniakim poročevalcem jf re-kt-!. da zatrdno upa poraziti rekord tiat-tv-a in l*u*t-a.
LOKOMOTIVA BREZ
VODITELJA
Paru; Francija, fi. junija. — M out era u • brzovlak je vozil tri četrt milje brez strojevodje. Strojevodja iti kurjač sta bita mrtva.
V lokomotivi je nastal požar, v katerem je strojevodja zgorel. Kurjačeva obleka se je vuelut in je skočil iz lokomotive, toda od nasprotne strani prihajajoči vlak ga je ubil.
iNesrečo je preprečil sprevodnik, ki je potegnil avtomatično zatvo-ro in se je vlak vstavil. To se je zgodilo blizu Chaonton v predmestju Patri za.
ako se za njegrov fmgreb ne zavzamejo njegovi sorodniki.
Policija pravi, da >e jugoslovanski konzul v Marseilles ne brig:i za to zadevo. «Iugosdovan*k»> slaništvo tudi zanikuje. da bi b:I Nikolaj Karadžonlževič. v soro»Iu z jugoslovansko kraljevo rod o vino in tla tudi nima nobene praiviee do naslova "prine".
DVIGANJE ZLATA IZ POTOPLJENE LADJE
Washingtonu, da ne bo mogla plačati svojega dolga I. julija, toda na to naznanilo ni prejela odgo-
vora.
Romunska ne samo, da ne bo plačala dolga, temveč so vladni krogi prepričani, da bo več drugih držav odreklo dolžno pogodbo z Združenimi državami, ako predsednik Roosevelt ne dovoli novega moratorija.
Značilno je, da slično mnenje prevladuje tudi v vladnih krogih v Rimu.
Države, ki 15. junija ne bodo plačale svojega dolga, so: Belgija, Poljska, Estonija, ki tudi ni plačala 15. decembra, in Cehoslovaska, ki je 15. decembra plačala. , . t ( M
London, Anglija, 4. junija. — Italijanska dvigalna ladja Anti-fflio II. je zopet dvignila iz potopljenega pa mika Egypt zlata v vrednosti cO,OOU funtov šterlingov ($200,000). V pa miku se še nahaja zlata v vrednosti 400.000 funtov šterlingov.
Parni k Egypt se je zadel v nek drug paruik in se potopil leta 1922 blizu Ushant v Franciji. Vozil je zlaita in srebra v vrednosti pet milijonov dolarjev. C'etudi so dvigalna dela v teku že štiri leta in so zahtevala 15 življenj, je bilo dvignjeno prvo zlato v vrednosti 875 tisoč dolarjev y juniju lanskega leta.
so organizirali i*»satiicziii »»kn-ji proti napadom i/ zrak i. Oljnem pa se ta uraiI pripravlja za splošni i»ouk naroda, kako zivaro vati proti sovražnim zra»-niiii napadom.
lAVcilein-i .so mnenja, »la je za Nemčiji* velikega puucna. da je nar*»d poii«"- n. kako .se mu je treba zavarovati proti zra»"nim na-padom. kajti v prihodnji vojni bo vsak kraj dežele izjnastavljen tem napadom.
Nemčija meji na osem držav, katerih v.saka ima zračno silo. »Štiri med temi. Danska. Holamlska. Švica in Lit vinska imajo sicer majhno zračno silo, toda ost a Je štiri države. Francija. Kelgija. Cehostdovaška in Poljska imajo okoli 6500 vojaških aerojilanov, od katerih je mogoče porabiti za bombardiranje okoli 1700 aero-planov.
PINCHOT PROTI
SKRČENJU PLAČ
Harrisburg-, Pa., 6. julija. — Governer Pinehot je včeraj veti-ral resolucijo državne zakonodaje, naj se vsem državnim usluž-
bencem skrči plače. Pinehot je do Parnik Egypt se nahaja na kra- stavi,> da se *><> z inflacijo nakup-
ju, kjer je morje »vedno zelo viharno. vsled česar .-»o nekateri .smatrali dvignjenje zaklada za nekaj nemogoče. Prva dvigal, ladja Ar-tiglo L se je vsled eksplozije leta 1930 potopila in 25 mornarjev ®je utonilo. Toda prihodnje leto so zo-pe»t pričeli z delom z ladjo Artiglio TI. ter so do konca leta dvignili zlata in srebra v vrednosti 3 milijonov 750,000 dolarjev.
Posadka Art igli a namerava po končanem delu na ladji Egypt pričeti x dvigalnimi deli na potopljenem parniku Lusitania, katerega je med svetovno vojno potopi! nemiki podmorski čoln.
na moč dolarja itak znižala, ter se pri tem skliceval na predsednika Itoosevelta, ki je priporočil zvišanje plač.
AVSTRIJA JE DOBILA V ITALIJI POSOJILO
Rim, Italija, 6. junija. — Italijanska vlada je sedaj pripravljena prispevati svoj de^ež k avstrijskemu posojilu, katerega/ bo dobila od .Lige narodov. To zagotovilo je dobil od italijanske vlade kancler Dolifuss, ki je bil na obisku vr Ritmu.
VATIKAN BO PRELOMIL S ŠPANSKO
nuncij bo najbr-že odpoklican. Javnost zahteva sodnijsko postopanje proti škofu.
Madrid, &paaakft> junija. —
V dipiomaUenih krogih prevladuje mnenje, da bo papežev nuncij odpoklican iz Madrida m da bo špansko poslaništvo pri Vatikanu zaprto. -Vzrok temu- je^ naglo napredujoči verski razvoj.
Javno je bil razglašen poziv na vlado, da na protest nekega škofa proti novi španski postavi, ki zahteva zaplembo cerkvenega premoženja in odpratvo samostanov, "odgovori z dejnnji*'. -
Objavi nove postava je naglo sledila papeževa enpiklika, v kateri je papež itQW postavo ostro obsodil in vse »voditelje vlade izobčil iz katoliške cerkvt.
— Škofovo pismo je-javnai vojna napoved in ufi' več jtajna. kot prej, — je rekel poslanec Luis Bello. ki je pristaš ministrskega predsednika Azana.
VOJAŠKO NADZORSTVO SEVERNE KITAJSKE
Feipixfe, Kitajska, 6. junija. — Pravineijathie oblasti so naznanile, da bo 25,000 mož kitajske policije vzdrževalo red v demilitariziranem ozemlju severne Kitajske, ki je bilo razglašeno za nevtralno ozemlja v kitajsko-japo«n-skem premirju, ki je bilo pred kratkim podpisano v'Tangku. To poHedjo sedaj orgaaiizirajo. Ka-korhitro se umaknejo Japonci iz tega ozemlja, gA bo tubo dira ki-(tajska, policija. ^	r
oi	. .ii -.;

^TOTOlg. WKPMyDAT. /Olfg 7,1*83
THE LABGSST SLOVENE DAILY in U. B. A.
of abov« officer«: Not T«fc Ctty. N. X.
«LAI NARODA <V«m af the PM»le)
Dki Except Saidajri mad Botldayi
fca New York ma eeto Uu.......$7.0t
35m pol lrt> •*•»•«•*••••■**«•*•• I&.SO
tm looMMtro mm oalo leto......974)0
.. 91JW Em pol leta .................... SSJtU
Hoterrlpdoo Yearly CflOO
Id*
-Olaa Naroda" Mimjm rmmkl dan
nedelj In praznikov.
la
Order. Prt fcjdl prrjfinjm blrmllMa
am prloWuJeJo. I>enmr uj k bUcorol) k raja naročnikov, prosimo. dm mr da hitreje najdemo aamlornika.
"flLiB NARODA-, 21« W. 18th Stmt, Now Tak. N- V.
1-4871
JAPONSKO-KITAJSKO PREMIRJE
Ka Daljnem iztoku jo bilo slutnji*- vendarle sklenjeno premirje, |>o katerem sta obe stranki hrejnueli.
Ko je ja(K>nska armada prodrla *kom do vrat starega cesarskega mesta Pekinga, so prišli v Nankingii do prepričanja, da lii bil /aeiikmf vsak nadaljni o:lpor ne-JUbgtk\
Pottlediea tega je bila, da s<» se te dni sesdali v sfarem pristaniškem mestu Tangku jafK»nski in kitajski generali ter oklenili premirje.
S tem je zaenkrat končana 44nenapovedana " vojiin, ].atero so ponesli Japonci globoko v kitajsko ozemlje.
Osnovana j« bila tudi nevtralna zona, ki ima obliko tri kota, ter meji na Kitajski zid in na Peking-Mukden in Peking-Huvnan železniško progo.
Kakorhitro bodo kitajski vojaki, ki se nahajajo v tem Ozemlju, zadostno izveJbani, se bodo Japonci umaknili.
S tem je Japonska dosegla svoj eilj.
Nevtralna zona lio zaščitila meie novo ustanovljene države Maneukouo, s čimer bo ustavljeno prodiranje kitajskih banditov, ki je dajalo Japoticcm povod za osvajanje kitajskega ozemlja.
Z ozirom na sklenjeno premirje je rekel kitajski ministrski predsednik Wang Thing Wei, da se bo do skrajnosti izmučeno vojaštvo in preplašnm prebivalstvo nekoliko oddahnilo. Istočasno je pa konštatiral, da gre pri tem za zgolj vojaško zadevo.
V tehničnem oziru je to mogoče resnično, v splošnem pa pomeni izjava kitajskega ministrskega predsednika priznanje, da je Mandžurija za Kitajsko zavedno izgubljena.
t V bi Kitajci začeli kršiti določbe premirja, bi dali s lem Ja|*oneem pretvezo za zavzetje Pekinga in mogoče relo Tientsiua.
Položaj, ki je sedaj zavladal v severnim delu Kitajsko, jasno dokazuje, da je Japonska trdno odločena anek-tirati ozemlje južno od kitajskega zidu ter s tem onemogočiti vpad Kitajcev v novo mandžursko državo.
Japonska je zopet zmagala tako v vojaškem kot v diplomatskem oziru.
Pridobila si je ogromno ozemlje, kamor bo poslala preobilico svojega prebivalstva. '
In če ji to ozemlje ne bo zadostovalo, bo šla še naprej, neoziraje se na prepovedi in sklepe Lige narodov.
' ONIM, KI POŠILJAJO DENAR f1 V DOMOVINO,
naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolar« jev brez vsake izjave, ▼ kako svrlio je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev,
naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno poSiljatvijo.
DECLARATION FOR MONTY ORDER
I herewith declare that Money Order No_____________________ Is
t by me for the pnrpoee of-——--
and la not Intended for the purpoee of speculation, placing marines or making Investment In a foreign country.
I certify thai this transaction in no way contravene« the act of Marsh tttt> 1MB, the executive order of March 10th, 1933 or any reflation leaned thereunder.
(Date)
(Purchaser's Signature)
VSAKO PObLIMIV
PUBLISHING COMPANY
Konvencija SNPJ*
Chicago, UL, 3. junija.
Danes po dva tedenskem zborovanju je hi la zaključena, deseta redna konvencija Slovenske Narodne Podporne Jednote, ki je zborovala. v Chicagi. To zborovanje j<* bilo potov« eno najvažnejših panog jdovenjikega žlvlja v Ameriki. t'delezili no «e ^ delegatje iz skon> vseh držav nase republike. Ker je ta organizacija vedno prednjačila med slovenskimi bratskimi ustanovami. bodisi v gospodarskem ali naprednem duhu. so njeni .sklepi tudi danes važni za slovensko javnost.
Opazovalcu ni bilo težko spoznati, da je depresija igrala pre-*vjKiijo vlogo med delegacijo. To se je pokazalo posebno s tem, da so bile plače uslužbencev znižane od 15% do 23%. in ko so zadnji dan zasedanja slednji protestirali z apelom na konvencijo, da vzame nji h zadevo zopet v razpravo, je konvencija z jveliko večino glasovala proti. Mnenje je bilo. da je maksimalna plača $33.00 na teden zadostna.
Posledice depresije so bila tudi razna priporočrla glavnega odbo-1 ra. ki so bila vključena v provizo-ričnih pravilih, vee ali manj odobrena od odseka za pravila, in tudi sprejeta na konvenciji. Bolniška podpora je precej ukinjena. Tri dolarski razred je odpravljen, in pol dolarja na dan dovoljen. Določilo se je tudi gotove vsote z.t razne bolezni, kot tudi 7.a okrevanje po operaciji. Omejila se je vsota, ki jo mora en član prejeti v enem letu za gotovo člansko dobo.
.Mnogo sprememb je bilo spre-j jetili glede pasivnosti, in razprave v tem so bile zelo živahne. Nekateri gnivorniki so predvidevali, da se gleda vse preveč samo na finančno stran in ne dovolj na bratstvo. Zagovorniki predlogov so na drugi strani poudarjali. da lnora-mo pod vsakim pogojem obdržati solventnost, in iz tega razloga točka o pasivnosti rabi itemeljite preuredbe. Po novi določbi .Ted-nota plača za umrlim članom, ki je bil na pasivni listi za časa smrti. po članski dobi. Dalj časa ko je bi! kdo član. več se plača za pogrebne stroške, ('lan zamore po novi določbi hiti pasiven le za dobo dveh let v celi članski dobi. Ko želi postati zopet aktiven, mora poravnati zaostali asesment za smrtnino. Dosedaj pasivni člani niso potrebovali plačati nikakega asesmenta .za časa pasivnosti.
Vprašanje pasivnosti je bilo za dolgo časa eno glavuih vprašanj, ki se tičejo sobventnosti organizacije. Kot je bilo pojasnjeno od strani jflaiviiega urada .Jed 11 o*a sedaj jwma sredstev, da bi ponoje-vala članom na zavarovalne police, v slučaju, da ne morejo plačali svojih mesečnih prispevkov. Takim članom torej ni preostajalo drugega kof isti ua pasivno listo, ker tako so se izognili vsakega plačevanja, in ao seveda tudi izgubili vse pravice; edinole v slučaju *mrti so bili deležni gotorve vsoit** za pogrebne stroške. »Ko so taki člani postali zopet aktivni, ja organizacija prervzela polno obveznost napram njim, čeprav mogoče za dobo enega ali dveh let niso ni«" plaee val i za take obveznosti. To bi lahko privedlo do kritičnega položaja, ako bi organizacija še nadalje imela od a-at do dem tisoč članov ua pasivni listi kot jih ima sedaj.
Da se temu odpomore, je konvencija sprejela določbo, da naj 6c mladi zavarujejo na podlagi .American Experience Table ali lestvice. Po tej lestvici bodo mesečni prispevki višji, ampak zbirala se bo gotova rezerva, iz katere si bo član lahko izposodil za plača-nje mesečni ne v slučaju potrebe. To bo odpravilo potrebo pasivnosti.
Brezdvomno so z gospodarskega stališča vsi ti sklepi dobri. Vprašanje pa postane, ali bi se ne dalo nuditi malo več ugodno-tti mladim članom. Vsekakor pa je upati, da bodo nove določbe ▼ prid celokupnemu članstvu, mlademu ravno tako kot staremu, in organizaciji sami.
Simon Troja r,
poročevalec.
STALIN IN HITLER
BERL1X, 20. maja. — V liri- ta tor je m. Sovjetski poslanik Y>Ber-jui. kt sta izzvala konflikt na linu je bil sprejet v celoitrni avdi-razorožitveni konferenci. Rooseve)-1 jenci pr Hitlerju, dočim je bil nem-tova poslanica in Hitlerjev govor. jški jioslaiiik v Moskvi, aristokrat sta nemška in še bolj izvennemška ivon Dirksen deležen največje vljud-ja\nost skoro brez pozornosti spre-j noti pri Lit vino vn. Vse to v času, jeli vest o obnovitvi rusko-11 eniisk ' ko desettisoči nemških članov tretje politične .pogodbe. In vendar jc ta j internaeionale zdihujejo v ječah in Rtvar tako zanimiva in značilna. da j koncentracijskih taborih, ko so se zasluti posebno zabeležko. Pred-!komaj ohladila trupla tisočerih žr-vsem se vidi kot nekako ironija u-{tev državljanske v*>jne. sf>de, da je bila prva državna pogodba hitlerjeve "obnovljene'* Nemčije sklenjena baš s komunistično Rusijo, (ire za obnovitev pogodbe w. leta l!>2fi. ki se je svoieas sklenila kot nekaka dopolnitev ra-pallske^a dogovora. Z obnovitvijo je bilo vzpostavljeno prijateljsko razmerje med obema državama, ki se je zdelo pa notranjepolitičnih dogodkih v Nemčiji ogroženo.
Nemčija brez dvoma lahko smatra obnovitev pogodbe za uspeh. Pogrniba je obranila nemškemu izvozu ruski trg, tako da se ni več bati storniranja milijonskih naro-
v Ameriki.
Toda nasprotje med Hitlerjevim in Stalinovim režimom ni tako veliko. kakor bi se sodilo po skozi okno govorjenih besedah. Kdor pogleda oba sistema od blizu, lahko najde mnogo jiodobnosti. Izločitev demokracije, absolutna diktatura voditelja, teror ulice, tzasužnjenje '.sega duševnega pokreta, uničevanje kulturnih vrednot—vse to j«> doma v Berlinu, kakor v Moskvi. Tu kakor tam je justica samo sre.l-vtvo sile. orožje proti političnim nasprotnikom. Saj se je že večkrat v mednarodni javnosti poudarjalo, da je hodil Hitler glede metod *vo-
č.l, o katerem se je govorilo p.,!^ ,K>,it,Y'ne^	v k
—	V grocerijo PeirA-lericha v Ilibhing. Minn, so maja vlomili ta.tovi in odnesli blaga v vrednosti $50 in $10 v gotovini. Tatovi so razbili okno v ozadju poslopja in tako prišli »v trgovino. — Petletnega M. Malaneviča je zadel truk. katerega je vozil .Jalmar Maki. ko s«* je deeek igral na cesti v bližini svojega doma. Dečka so odpeljali v Rood bolnišnico, toda poškodbe ni.srr nevarne iti bo okreval. — Poročno dovoljenje sta dobila Fabjan Vukonič in Mildred Jankavič. oba iz Chisholma.
—	Prejšnjo nedeljo je v dolini Millerjevega rudnika v Aurora. Minn., ki je napolnjena z vodo. u-tonil 1'2-letni Thomas Kranatz. Thomas in njegov mlajši brat sta stala na hlodu, ki je plaval po vodi. ko je prvi izgubil raivnotežje in padel v vodo. Pokojni deček zapušča tukaj starše, štiri brate in dve sestri.
etabliranju hitlerjevskcga režima.
Pa tndi za naprej je zagotovljena nemški industriji pot na vrh od, posebno odkar so se rusko-angleški stiki več kakor ohladili. V političnem oziru pa ni Nemčija prevzeln nobenih obvez, ki bi jo ovirale < njenem izvajanju dosedanjega programa. ("V je še kdo mislil na 10. da bo sovjetska Rusija vzela v zaščito nemške komuniste, mora zdaj vzeti naznanje izjavo ruskega o-ficio^nejra. organa " I zvest i je", da v sovjetski Rusiji ni bilo nikdai načrtov, ki bi bili naperjeni proti današnji politični smeri v Nemčiji. Ako torej berlinska ''Vossiscbe Zeitung" ugotavlja, da pomenja obnovitev berlinske pogodbe nov težek udarec za nemški komunizem, ji mora vsakdo pritrditi. Kajti Nemčija je s to jiogodbo dobila zagotovilo, da se sovjetska vlada v njeno notranjo politiko ne bo vmešavala in se ji tedaj ni treba bati nobene nevarnosti iz domovine tretje internacioualc. tudi če svoj teror proti komunistom še poveča in ]>or »tri.
Manj jasno bi si« zdelo na prvi pogled .»»tališče Rusije, tndi če se u- 1
AVSTRIJA PRIZNAVA VSE ZAPOVEDANE PRAZNIKE
jetom in pojavil se je že izraz "nacionalni boljaevizcm" kot najto."-nejša označba hitlerjetskega režima. Rezultat obeh sistemov pa lic more biti drug. kakor pokončanje vsega obstoječega v dolgih letili zgrajenega. <la se naredi mesto no-\emii proroku in novjffmt nauku."'
Cilje jo .pa se še druge, daleko-sežnejše sodbe. Pravi se. da za ko-minterno zmaga bitlerjevske rc-	na pobutlo krščanskih s»»>-i-
volncije v Nemčiji ni ničesar nczii-j alcev- l»os<ihno pa gospe Kapral. željenejra, ker jo smatralo kot nuj- Tudi država bo torej odslej priznala te-le cerkvene praznike: novo leto. Sv. trije kralji, velikonočni po-
Dne 1. junija stopi v Avstriji v veljavo zakon, ki priznava (zapovedane cerkvene praznike, ki ne padejo na nedeljo. Zakon nosi datum 27. januarja 1933. Do njega je
no jtotreben prehod do komunistične revolucije. Že leta 1H18 se je pokazalo, da komunistični prevrat v Nemčiji ni našel ugodnih tal in
—	Ce pišent pozno v noč. svoje romane, ne morem zaspati. — je rekel pisatelj.
—	Pa poskusite prečit at i to. kar ste nntpisali. boste videli, kako boste zaspali — mu je rekel kritik.
*
IV'iteljiea zbira os-bne podatke o učenerh. -— Kaj je livoj oč**! — vpraša enega.
—	Jaz še nobenega nimam, dobim ga šele prihodnji teren, ko
se bo moja mati poročila.
*
]\rali: — Kako ste si tnr*';!! tlo-voliti poljubljati snoei mojo hčerko na vrtu.
Fant: — (Jospa. zdaj podnevi se tudi sam čudim, kako s * je moglo to zjroditi.
V
•Koncertna pevka: — Zelo počaščeno se čutim, da sle posest ili moj koncert.
—	(iospodična. bodite prepričani. d.j se.ni pripravljen doprinesti za vas vsako žrtev.
*
Dekle poboža fanta; — Ali me boš še ljubil, ko boni stara?
Fant odffoivori: — Le počakajl T<» boš kaj kmalu doživela.
je
ste stari!
tiho odgovori-
li edel j ek, VTiebohod. binkoštni po-ntHleliek. jiraznik Sv. rešnjega te-
ta pokončana, ko je bilo plemstvo brez vpliva in moči in ko je preplašeno meščanstvo izgubilo vsako politično orientacijo, se je razbil komunistični val ob sklenjenih delavskih vrstah. Zato so spoznali voditelji tretje internacioualc kot glavnega nasprotnika desničarsko socialno d«-
• j - •	- . - .mokraeije in so se zavedali da si v
postevajo domače 111 zunanje težave	...
i•	-. » .. . . Aenieii ne Itodo osvouli oblasti
Stalmovegji režima. Tretja inter-	J"*
, .	. klcr bo obstojala močna, idein>
nacionala ima v programu svetov-« ... . J "	.
. .. . '	. . sklenjena m materialno dohro fun-
no revolucijo in torej ne omejuj«
ni dosegel nobenih uspehov, ker so :,<13sa-Peter in Pavel. vnehovzctj.\ bile v socialni demokracij organi-1 sveti. brezmadežno spočetje, tirane delavske mase nepristoptie zji j hožič, sv. Štefan in praznik fame-komunističue ideje in revolucionar- j l>i,tro,>fl- Praznika sv. .ložefa ni ne cilje.	^med naštetimi. V Avstriji ni prn-
Takrat, ko je bila monarhi i« «« rnk sv" Jožefa w«|>ovedan v vseh
Varo&te * m "QLA& NARODA "p nmjvecji ihwili (fNwft t
svoj<- jxklitike na državne meje svoje gla\ne postojanke, Rusije. Komunistična propaganda, se razteza po vsem svetu i 11 ima v vseh državah svoje organe. Itilo hi tedaj pričakovati, da se ravno v Nemčiji kjer štejejo ali so šteli njeni pristaši in eksponenti mnogo milijonov glav. ne l»o odrekla svojemu vplivu. T««la ko bi se morala solidarnost tretje internacioualc resno prezkusiti. se je izkat?alo. da je tudi ta internaciona-la kakor socialno demokratska. le retorična krilatica brez realne vsebine. Značilno je bilo, kako se je moskovska centrala otresla nemškega komunističnega voditelja Thaelmaniia. ko ga je zgrabila hitter jeva pest in ga vrgla ječo. Iz vseh ostalih držav se je slišalo več protestnih glasov proti strahovladi v Nemčiji, kakor iz države sovjetov. Končno je sedaj š«* sledila slovesno stipulirana državna pogodha. kt garantira prijn-teljstv) med rdečim in rjavim dik-
škofijah. V nekaterih drugih je zipet farni patron; zaradi tega ga niso všteli med priznane praznike, (»re za 13 praznikov, ki jih sedaj ^idi država priznava in ki postanejo prazniki tudi za vse delavstvo. Avstrijski industrijei so se precej upirali novemu zakonu, češ, da fs konkurenčna moč avstsrijske industrije v primeri ;/. inozemsko z njimi zmanjša. Iste razloge je navedla tudi trgovska zbornica na Dunaju. Soeijalisti so ugovarjali, da bodo delavci radi teh praznikov manj zaslužili. Kljub tem o\i ram je zakon prodrl in stopi v veljavo 1. junija. Splošno se dejanski položaj ne bo izpremenil nmoj»o, ker so v Avstriji itak obhajali večino navedenih praznikov; kljub temu je zakon velikega pomena, ker šele z njim ustvari prignano pravno stanje, (,'e bodo morda nekateri delavci tu pa tam nekoliko manj zaslužili, bo pa zato tem več deh tudi za druge, ki so brez posla.
NAJSTAREJSI PARIŠKI ŠOFER
•9
ta M
ili rana social no-demokratska organizacija.
llitlerjevska revolucija pa je 7 brutalnim učenjem te delavske fronte in zlasti z razlastitvijo njenih premoženskih temeljev ter n razbitjem strokovnih organizacij pripravljala in še pripravlja pot za holjševiško socialno revolucijo bodočnosti, ki Ihi z lahkoto premagala brezvsebinska llitlerjevska gesla.
Ali so ti računi kominterne točni, ali pa so — kar je vsaj v trenutku verjetnejše — le jioskus. z optimistično ideologijo osladif i grenko pilulo avtekratskega nacionalističnega "prijateljstva", bo IKikazala bodočnost. Za danes pa stoji dejstvo, da se vedno bolj uf <•-jnjejo stik ined diktatorskimi silami katere tu v imenu nacionalnega. tam pa soeialnega " osvobojen ja "teptajo v prah svobodo 1 j ud~ j Na dobrodelni prereditvi. ki ho stva. ki jih je dvignilo na ščit. in te dni v pariškem eirku. nastop) vpregajo narodno voljo v svoj ja- kot junak dneva najstarejši pariški rem.	j šofer Erligman, ki je šofiral mi-
I'starejši taksi francoske prest olice.
"Mož je pričel svojo šofersko karije-ro leta 3900. ko so bili v časteh še »izvoščki in 1?o so se ljudje prvim avtomobilom še smejali, ker so bili J nerodni in so vozili, počasi. Z duhom časa je prehajal Erligman starejših na novejše avtomobile in 'tako pozna ves razvoj avtomobilske industrije iz lastnih izkušenj.
Erligmann ponosno pripoveduje, da je vozil tndi angleškega kra-j Ija Edvarda, popularnega vladarja, sosedne Belgije Leopolda TI., ruskeba velikega kneza Mihai'.a, prezidenta Poincareja in Se mn»»g«> drugih Francoskih in tujih velja-jkov. Pravi pa, da kronane glave in drugi mogočniki tega sveta niso haš najbolj dobrodošli, kar se tiče na-'pitnlne, ker šofer navadno od njih 1 ae dobi toliko, kolikor pričakuje, j V tem pogledu so se vedno odliko-jvali, in se še odlikujejo zaljubljeni parčki. Erligman računa, da je pre. j vozil z avtomobili nad poldragi milijon kilometrov, tako d a bi bil * lahko prispel 38 krat okrog sveti. (Xa denarnih globah je pa plaeai j toliko, bi lahko kupil s tem de-
MvvfajHBb po CtMe Utter «a ptUbjUno 91—
PUBLISHING COMPANY
MMW TOME. 9. T.
te
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-
DNEVNEM KURZU
CENE DINARJEM IN LIRAM SO TAKO NESTANOVITNE, DA JIH NE MOREMO
NAVESTI
Izplačila v ameriških dolarjih ostanejo neizpremenjena. ' 1
miflM f HMIilftim DOLARJIH
aa lsplačUo $5.00 motite poalati,_$ 5.75
• >	$10 m	ft		-----$10*5
>•	$154»	• •	•t	
>•	$ao.oo	*>	•*	______$21.—
a»	HM	•f	••	
90	$>0.0$	s*	m	_J51M
	▼ itaiw	krajn h		Ilo ? dnterjlh
—	Koliko let vprašal sodnik.
—	29 let, — je la ženska priča.
—	... in koliko mesecev — j«-nadalje /izpraševafl sodnik neka-val irsko.
—	Peliiulva.jset. — je odgovorila priča, ki ji je rdečica zalila <►-bra z.
*
l Vitel j j» r.iizlagal svojim mhi-dim modrijanom, da priimek dostikrat pomeni, da so imeli predniki poklice, ki so se nanašali na 1.1 imena. Xn pr. recimo, da se eden od ivas piše Mlinar. t<> bi |>o-nicnilo. da so bili morda pradedje mlinarji. Ali pa ime Kovač, gotovo so bili njegovi starši ali sorodniki kovači itd., itd. — No, povej -nam Mre/.ar. kaj so mogli biti tvoji pradedje?
—	Pajki. — se je odrezal M reža r.
*
To n.i je neki Ribničnn poslal:
—	Neki imenitnik. ki je bil navdušen lovce in- velik požeruh, je nekoč potvahil svojega znanca n;t jerebici*.
Ivo so bile jerebiee že pečene, gospodarja in povabljenca pa šini bilo. se je kuharica lotila jerebic in jih pohrustala sama. Kmalu na to sta prišla gospodar in povabljeni gost — in kuharieo je zaskrbelo, kaj bo zdaj. Toda bila je sila. bistroumn.' in iznajdljive glave ter si je spretno pomagala iz zadrege.
Naskrivaj, tako. da povabljenec ni .slišal, je prosila gnapndarja. naj nabriLsi nože. češ. da jih ona ni utegnila zaradi obilice drugih opravkov, (iospodar se je rade-volje lotil Ivrušenja nnžeiv. M "d h rušenje ni pa je ves čas mislil na jerebiee in poželjivo eioakal z jezikom.
Kuharica se je medt -m sklonila k povabljencu in mu zašcpetala na uho:
—	Pazil - se! (Sospod ima danes "napad !
—	Kakšen napad? — se ie začudil gost.
—	I, kakšen! Napanl blaznosti. Ali ne viilite. da briusi nože?
—	I")a brusi nože ' — je ponovil gost. — Pa zakaj?
—	Boste že videli. Ali ne veste, kaj počenja gospod, kadar dobi napad? I\šesa poreže vsakomur, ki pride predenj!
—	7s,t .božjo voljo. — je vzkliknil prestrašeni gost. planil pokon-eu in jo ubiral v divjem begu po stopnicah.
Gospodar je ves presenečen vprašal kuharico:
—	Kaj se je zgodilo? — Zakaj beži ?
—	-Tej. kaj niste videli, gospod?
—	je odgovorila zvita kuharica.
—	PograbiJ je jerebiee iti zbežal z njimi.
Imenitnik je bil ves obupa«. Skočil je k oknu in zagjedal znanca, ki je bežal čez trar, kolikor so ga nesle. noge. Niti ozreti se ni hotel. Tmenitnik je. mahajoč z nožem skozi okno, zaklical za njim :
—	Vsaj eno. vsaj eno! (Mislil je jerebieo).
Go*t. pa je bežal, ae držal za ušesa ter kričal:
—	-Nobenega, »pbeoegm!
r
"O L A 8 NARODA"
7, IMS
THE LA&QE8T 8LOVSMS DAILY H9.il
KRATKA DNEVNA ZGOI>BA
AXTOX CEHOV:
RED
PAWJIV HUUJESTVU ŽIVALI
Xa prvem mestu med j »ariji v živalskem k vetu imenuje dr. Knot-inerut-Mever šakale in hijene, ki so zaničevane v glavnem zato. ker žrn mrhovino. Šakal velja v živalskem svetu za hinavca in zločinca. čeprav je prednik naših mani^ih pnov. fei veljajo za plemenite živ
jenju mladosti
Spisal F RAS K TROJI A
( Nadalje va n je.)
mrnmr
•j vojne akademijo. L i- v .je zamrmral. **Itil s.-m na obisk-i Pustjakov. ji- stanoval skupaj s j j»ri <Wn. protopnpii Elej*»vu. pa svojim tovarišem. poročnikom Le , me jo povabil naj p-iohedujeva sku-«i< iieovini Nanj se je tudi obrnil (paj."
na novoletno jutro.	t Diria Pnstjakova se je uapolm-
**<;iej. (iriša. za kaj gre!" je re-U«-l |MiriN-niku po ohičajnrm nove-
la .s <"*u<lno žalostjo tn »zlobno ne.
4' Čudo* it o. kaj ne. Julij Avgust i-
M. Nekateri .šakali v živalskih v-1 o- nes,'] ,Lst"	> takoj v/.ela
vih jedo iz roke. dajo s«, radi bo- ;v mke in Ma |,rvi stra,,i za,v,a Ci
Prodajalec je tudi v gostilno pri- J neopazen dospel domov. Mali ročni
kovčeg je nataknil na dežnik. _'a
! K	* bi:° žati. leže pri tem kakor ,»*i in «.>,fi: ~ Ns'	železnic.
pred prazniki. • In koliko nas je |ta sva ga dobila le Vi in jaz. <u-do-vi-to. res!"
Francoz je veselo prikmal z gla-
j" pf»poustila zavora. Voz z vso silo hodijo tudi presto za paznikom.i, riU>M v <lni>-ri voz	>
dajo voditi na verižici, včasih p.i
hitom vo-.'ihi. "NV hi te vzn«-n»:r- j prijeten vanj in od kuhane jese jal. «'e si ne hi bila tako podobna, t rovi ne so m* dvigali nenavadno o-Ikosodi mi. gololiček. za danes tvo- J kusnj iliinčki. Poskušal je osvoho-jega Stanislava. Veš. povabljeni j d iti desnico in zakriti red z levt-mm na krilit k trgovcu Spički-jco. a to se mu je zdel > nerodno. mm: pa isaj |n>/naš te«a Iojm-vji Spr.'--| "Opazili hi.... In roka bi segala I iii.i : strašno ljubi odkiikovanj.i in	v>»- prsi. kot da hi priprav,
ima vs»-. ki s«- jim na pr>ih ali v i I jal peti. (i Ikip. da .se kmalu kon-gumhuiei ne 1»!is®«"t kakšna stvan-a. ! eal ta olied. .Vajeni m« že pozneje!*' ra n ičvred neže. Kazen tega pa i »ar I Po tretji jedi je z enim očesom dve hčerki ... Xarft jo. Vi-š. in 7.\- poškilil na Francoza. Ta pa s«* j>-no.... P^vetn ti to. ker je druir.i. .ji- neznanih vzrokov tudi silno znie S;ij me ra/nmeš. dragt-r! Daj. na- i del in gledal nanj ter ni ničesar pravi mi uslugo!"	.jedel. Ko sta spogledala, sta se
strpnostjo: jnha je razširjala tako vo in napel levo stran prsi. kjer s*
j<» jNMiosno košatila Ana tretje stop.
<iha še bolj zmedla in jiovcsila (v*i • v prazne krožnike. { "Videl je. lo|K»v!" je pomislil j Pust jakov. Po rdečici vidim, da je opazil! In ta ničvrednem vw zato-je Pnstia- /i. Že jutri bo nesel to na uho rav-
Vs«» to je povedal Pust jakov. zatikajoč -v* in »irdoTOjoč in se pri tem lioječe oziral na vrata. Porotnik S4» zarezal, a mu je ustregel.
* »1» dveh po|>oldii kov p« I jal z izvoščkom k SjHČkino- j natriju !" mi m si ponosno gledal na pr.si.1 Poohcdovafi s , gostje četrto jed. r.im m- je na uit < i' v /Jal i svetlobi poobedovali so tudi peto. |K» volji blisčal tuji Stanislav.	I »ž j i
T«-daj pa .s<* je dvignila neka vi-
s«-lie bolj spoštll-— ".Mala stvar- |
" Kako še siim j« s!" si je mislil. -ea. pet ruhljev, ni«' v#s". pa kakšen ; \ t i» ti napravi!"
Ko je do.|»d do SpiČkinovr lii-še, si i«* malo p«»pravi| suknj i u in p« asi izplačal irvoščka. Zdel..
mu j<- da je i7\nš.Vk kar okame-n« I. ko z;*trhilal nj^ovetra Sta-nislava. Pust jakov j«* zadovoljno pokašijal in stopil v hišo. V spre.J. nji sobi si je >lekel snknvi in |w»-irledal v olieilnieo. Za dolgo ni i to je tam že sedelo kakih |**tnajst
IfOStOV ill ol»e<|oValo. <'l|h» S!• j«-
rji nje in ro/ljanj«« }H»wMle.
».^ika živina s širokimi, tenkimi nosnicami. topim nrisom in krmežlja-vim iM*iiii. Pogladil se je pleši ter spregovoril: Predlagam, da
I'je.
Pa obedu je Pust jakov h^dil vseh sobah in kazal gos)>em svoj red. Lahko triu je bilo v duši in pri jrtno. čeprav mu je malo krulilo }m> trebuhu.
"C'e hi to vedel." si je mislil ter /avstno pogledal na Tr*»mhlanda. ki s je s S|>ičkit*in pf»govarjal • nilikovanjih: "jaz hi si našil ka: Vladimirja. Kj. da n"i>em vedel!"
Samo ta misel ga je mučila. Sire;-pa je bil (»opolnoma srečen.
l'rrrti' f.\ J.
Tudi hijene >u> mm^o lwdj ra^krU r:,hovil;' »<^reča! Več osi>h je bičane kot to v resnici zaslužijo. jlo	('n »»'«ki in dvp nezn:.-<le hijene s<. dajo nositi v naročili.!'1' m,adi so bili ubiti! v živalskem vrtu poznajo svoje paz- ,V,M'° ^ 1,1 rHZ pretresel do ko-nike in rade tekahi za njimi. Po- Prva -i«1 WIa. da je IH> hlevne so pa samo marogaste h i j.--jl,,onla t,uii Milka med j»onesreV-ne. dočim so progaste vedno *!«.;»- i,lin,i* K<'r v	k,> ^ imela ne. V obranilv> hijen pa bodo o- ^''»a Ziipreti ni bilo Milke še od menjeno. da žro mrhovino tudi Je- ,:ikrH,**»-. •>> »»•!« več dvorna, da je vi. kralji živali j tudi ona med ponesrečenimi.
Tipični za vrže ne i med živalmi <o karana njislednje«;, dne so podgane in miši. Človeku so nod- j	odpravila v mestno mrtvaš-
gane in miši škodljive, čeprav onrav '
ljajo podjrane deloma pode zdrr.v-1 Tvl»**a je vsa ra^bnriena vstopi-
z Dunaja in l>olj natančnih p<wlat-
kov *
—	N>. nii" drugega ne vem kakor t<>. kar mi je pojasnila neznana
I1 u*eba.
—	Jaz siiin lioin ši-l na Dunaj in prouašel. kaj in kako si- jr zgodilo.
j Ako je res umrla v tujem krajr, iroram najti nji*n jri*<»l».
—	TJes hi bilo dobro, da se
podaš tja in ugotoviš vse pod rob-nost gleile n<-sreče in .Milkine smr*,. Sedaj pa pojdi k pia-itku. ker si ga zelo potreben.
Truden in izmučen j«* hil Tone, ko legi'I v |M>sti'ljo. Vsled lieiz-nosne zmiMhoiosti ni moirel zaspa-je ziiiVlo že daniti, je končno omagal in njihove trud-lospel na vrh ! Mf> so Sl* zaprle, nakar je trdno
vrgel čez ramo in se odpravil po prašni cesti. Zatopljen v vsakovrstne misli ji» hodil med poljem in gozdovi. Večkrat se j.- oZrl v eno itt drugo stran. Stari spomini s<, ^ej1'- ^' b'. ko s» ititt začeli obujati.
Po par urah ji
klanea ter si« odpravil nizdot.
N'fkako v strahu je stopil na dvorišče osamljene domačije. Skozi okno je zapazil odsev slabo brleče svetilke. Kar nekam sram ira je bilo in ni se upal potrkati na okno ter ,/huditi Iiezo. katera se »a bo »rotovo prestrašila. Končno s;* jf mlliM-il da je stopil k oknu in -tresočo roko nalahko potrkal.
zr>p;il ter s,, prebudil malo prist poldnem.
Zojiet jo začel Kozo izpraševuti glede .Milkinega življenja po času. ko m n je oče umrl.
Reza mu je radevolje pripovedovala. Prehvaliti ni mofrla .Milkine dohrtMluširtti in njeneg<i minula značaja. Xe presta no s»* je sponti njala nanj in si ca želela kmalu vi-
Priletna ženica so j«- takoj pre 'bdi. Naposled je pa ]>ostala otožna,
Ktvene policije, ker žro kače. Kir.,v l*0^^ sobo kjer so ležiili po- j budila in v strahu vprašala, kdo j zamišljena in končno j,- neopaženo hovino in odpadke. Porljrane pre-1	Za eno izmed žensk j*'j je. Tone ji je glasilo povedal, da je o«lsla. no da hi jr>vedala čemu.
našajo nalezljive bolezni, tako tri- t;kkoJ ve*lela. da ni Milka. Dr'i«rn jen. Reza si- jo urno za silo olilokla j Nadaljni človek, ki je Tone hr-
hinozo in kugo. napadajo pa tudi hi,a Pa ravno istih let toda je človeka. V Rimu so miši nekoč r:!>- ! i,il lH> ^l»razu tako poškodovan;!, grizle mnogo bankovcev, k sreči pa r,a	nikakor ni bilo mogoče u-
kočihi »mI- 11«•! g«»v«»riti z njim. je hil gostilni-|čar Kosčak. Ki> si jo nekoliko o-
je od pra-
ter m u vsji razburjen; preti.	j
Solzo so stopile Tonetu v in"-:, ko | gledal ok »Ii domačije, s.
' niso uničile njihovih številk, »ako P^oviti. ali je Milka ali ne. TM' je po tako dolgi odsotnosti zoiad sto-; vil h Kosčiiku. To je bilo začude-
Ameriški zoolog William Beebe. ki si' je nedavno spustil z umet-
" K<h» zvoni poda r v«v gTas.
so jo začiiI go-"O, Le\- \i kola !•*- *
razlegal jk> v.%i-j hiši Dame .so se zahvalile in pričele trkati Pusr-jakov se jo dvignil in prijel čašo t. levi<*o.
"Lev Xikolajie. dajte. prosim. t»|e čašo \asta.-ji Timofejovni!'' — se je olirnil nanj neki gost ter mu p<mI.-iI čašo. "Naj še ona
je!"
Ticnr MCTDAV pnn VAnn	<lobil lastnik za razgrizene '»'»^ki ni nn>gla pa čisto nič spoz!ia-
lldUl mCIKlUT mil fUtni hankovce nove.	k«jfi -Milko je komaj nekaj ur
Mod ptiči so pariji v prvi vrsti videla in se za njeno obleko ni za-jastrehi. ki jih pa človek ščiti. ket "'nmla. Edino po laseh je sodila, tudi žro mrhovino. Najostndnej !i hi hi,a "esrečnica njeni pri jajc sredozemski mrhovinar, ki žro ^'J1®®-no jekleno potapljaško kroglo i Vs;iko gnilobo in ki ima v gnezdu 1 Mrliškemu uradniku je povedala demsto meitrov globoko v morje j,n]no črvov in druge golazni. Med *«'lo stvar, on j- pa \-se zapisal: «>d in je s tem dosegel globinski re-j^^ y y.iV;,l.skeni"svetu prišteva- -»p hi,a >Ii,ka ,,oma- k-i*' ^ -kord. pripravlja novo odpravo na ^ tl|(i; vrsme ju Arahee. Vnin,. j opevala preteklo noč. njeno im*>. morsko dno. ki naj se topot po- j sniJltralim ^ ški^lljive ptice, kai »tamst iti š<» nekaj drugih podroh-
! IK»sti.
Po preteku nekaj dni se ni ni.no oglasil. <la bi kaj natančneje pove-ihil glede ponesrečone neznane žen-
. reaiagatn. ,ia nap,jemo na j grozne Ce globlje, po možnosti do.	M ^ fc . .	KJ
«lravje vseh nayzo,-,h dam! •	globine 1000 m. Potapljaška 1 damo v njihov želodec, se preprie,-
' I.ostu' S4> se sii m no dvignili i>). pra va. ki naj omogoči ta drzni ek-	, ...	' i-
I*	i inn il:i itAl'(im>uv!iijk liiiiiuirt nn n>.
pil v hišo. kjer mu ji.....koč tekla ["j", pozdravljanja in stiskanja rok.
zibelka in kamor je bil kot mlade- | Tone je pa <»stal ot«»ž.-n in njegov i:ič pripeljal svojo nevesto, kater • obraz je bi! bled in potrt, vi več dobil žive in zdrave doma. j K »sčak j.. Tonetu sv.-toval. naj Ves strt jo sedel za mizo. si z ;S(1 nemudoma odpravi na Dunaj, rokama podprl glavo in ihtel kot kajti drugače je težko kaj ukreniti in razrešiti zagonetno zadevo. —-Tono jo Kosčakov nasvet v|»ošteva!
mlado dete. Rezji ga je /. sok/.uiiiii «s "-»»i i izprasi'vala ■» tem in onem. ?>n pa ji ni iiiiH_'cl dati odgovora. l*-> nekaj minutah j«- dviirnii glavo ti'r s,- oziral po stenah sobe. Med slikami. ki so bilo razobošeile na s»o-i;ah je uzrl tudi Milkino »lik<<. Kot
•	. .	i • ... ..t .	mo. da pok<mčava'o mnogo polje-
prijeli za ease. <>rotnki hura ne npermient. je pravkar <l«*vrš*'na. V	i„ ^zdovon, škodljivca
bistvu sestoji iz jeklene krogle.	tmH mi5i skod-
ki rabi v potapljaške svrhe. f>d'.-- - *	• -	,•	.
... . '	..	Iaivi so tinti zajet na polju m Siul-
ohwajnega potapljaškega zvona
ter mu rekel, da l>o to storil takoj naslednjega dne.
Prodno so je podal na pot. je naročil oskrbnici Rezi. na j še naplej \odi domače posle, zii njen trud j'
se razlikuje v tem. da ime trojno o-.t en je zaradi naraščajočega godnega pritiska v ivelikih globinaii.]
blazen jo je pograbil in jo začet j,. obljubil pošteno plačo ;ei
kot obvestiti Milkino družahnie Kovčeg in nekaj obleke, ki jo j** Milka ostavila. je povezala in odpo-
( V tem hipu je hil Pustjakov v Vič' Kar izvolile! Malo ste zam>'- veliki zadregi, moral je zaposliti dili. pa nič hudega ... Pravkar smo delnico. Stanislav je slednjič le za-prisedli.	! gledal luč dneva in zasijal v svoji
Put jakov je napel prsi. se priklo- 'čisti, zlati svetlobi, nil in stopil v ohednieo. Za inizo, I IMiblf yZiiN\ je setlel nj«-?ri»v slu- '	, , .,
tovariš, učitelj francoščine. nm J<\k T'" "a »>rsI 1,1 l™*™" Tien,bland. Da hi poka/d Framo- J" I"«1«1"1 ,,a ^aneoz;,. Ta pa ga za red, bo pomenilo cel kup sami! neprijetnih vprašanj, pomenilo hi ra vse večne <*«>«• >«• iksram »t it i. iz-
nih vrtovih, ker glodajo drevesno skorjo.
Tudi vrabec napravi mnogo škode ra j »olju in na sadnem drevju. Ta gondola, ki jo Ilcebe imenu-1 Toda v času. ko vrabci gnezdijo. ><i 'i,J~|je batisfero. ima dve izbuljeni o- navdušeni lovci mrčesa, s katerim t .»<* naznanila, naj obvesti Mil-česi. ki sta seveda močno oblože- krmijo svoje mladiče. Vraln-i in jk:ni*ga nmžii v Ameriki.
ni s steklom. Skozi ti dve očesi je t vrane so zelo premeteni in s tem <i j	—--
mogoče opazovati življenje v mor- pomagajo, da jih človek ne moro J Vsa prestrašena je prečita la Re-
st rastno poljuhovati. —Milka, od-ske. Zato ni bilo nobenega dvoma I pp^fi t ,|a/. moii v.-ejra kriv! I'"11111 ve«-.	te nisem posluš;il. ki si mi hoteli
Pepca ni mogla drug«*ga storiti, prav!
Končno se je toliko Umiril, da je začel izpraševati Rezo. naj mu k;; več razodene. Ona mu ni mogla nič
/tlala na ime Terezije (op. kateri v<s-. p,lVedati. nego to. kar mu je
že v pismih omenila.
— Ali ni več nič glasu dospdo
povračilo za vse. Ona se nui je iz >rt-a zahvalila, pripomnila je • la je že s tem poplačana. k«"*r ji je Milka ponudila dom. ko jo je vze-I 1 k sebi kot t ova lisico.
(Dalje prihodnjič.*
Pustjakov je prebledel. glava
gi:hiti \so čast....
Najprej si je Pust sikov hotel Mrgati red. ali zliežati nazaj. \!i red je hil trdno prišit in »altnrati ga je hil« nemogoče. I*rn<» si ju položil desnico na prsi. prikril red,
, je gledal z začudenimi, vprašujo-'. jčmii ih-mi. 1'stuiei sta «e mu tresli in iz obraza je mahoma irginila vsi. zineih nost. —
".I ulij A vgustovie ! " — se je tirnil nanj gospodar, "dajte mi. prodni steklenico!"
Francoz ;e neiMlhs'im stegnil des-nico k steklenki in — o sreča! —
«kih globočinah. kar je Beebeju zatreti. poglavitni namen. V enem izmed Neumnost in praznoverje sta teh <*čes je nameščena baterija ža-	razkričala tudi krastače. \'ii-
rometar. ki lahko vsak poljuben ; hovo nočno življenje jih \-aruj> trenutek osvetli okolico. Z žarome- prod iztrebljenjem, na drug strati je v zvezi tudi posebna kinema- ni jjm ,m škoduje, ker se z<Ie č!o-tografska kamera, ki s pritiskom ' veku zato Se 44strahotnejše". Siena gumb bačne avtomatično sne- j |(. v novejšem Času so kmetje in mati podmorski film. Tako se na- j vrtnarji spoznali, da so krastač? deja pionir globinskih voženj, da njiho%-e najlioljše jmniftcnice pri mu ne ho ušla nobena-zanimivost zatiranju polžev in gosenic. Krn-p od morskega življenja. Beebe pa j KtJllV |ort.j Mslužij„ našega žabo tudi stalno v kontaktu s me-1 ni^vanja. temveč zašTito. torn nad gondolo. Dal je na pra-
► o skljic-il ter se nor «1 no prik'o- 1 Pnstjakov je zagledal re<l na 11 j« nil. Ne da bi komu |»odal roko. se ' gov i h prsih. Pa to ni hil Stanislav.! je težko spustil na prazno »es*o. • ainpak kar cela Ana! A. zato se ie k it nalašč haš nasproti Francoza, 'tmli Francoz zmedel. Pustjakov so . "Nanil s«> je uaUirž!" si j*- nti- j'* zasntejal^o«! zadovoljstva, sedel s!il Spiokin. ko je videl 11 jetrov ' je in >e t Idahnil.... zmedeni f»hraz.	j S^slaj pač ni imela |»onio.!ia skri-
Po-tavifi si pred en j krožnik ju- vati Stanislava! Obji imata Isti h». Z levico je \7e| žlico, pa se je greh na ffrh in nikdo ne more ni Kponinil. da v dostojni družbi ni kogar osramotiti....
spo<|ohuo j«-sti z levico. Zat.o je re-
"A — a
a. hm!" se V za-
k« 1. da je že oliedoval in da nima čulil Sp;čkin. ki» je zagledal n»d na prav nolienega teka reč.	i prsih učiteljevih.
"Sem že jedel.... l!\ala lepa....* I "Da. da!" je dejal Pustjakov.
Važno za potovanje.
Kdor jš namenjen potomti v stari kraj aH dobiti koga od tam, je potrebno, da ut poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletne skušnje Vam tam« ^re nt o dati najboljša pojasnila tn tudi vse potrebno nreskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas ta vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodiii prošnje ta povratna dovoljenja, potne l iste, vite je *n spluk v*et kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, t* kar je glavno. ta najmanjše »tratite.
Nedriavtjani naj ne odlašajo do utdnjega trenutka, ker predno se dobi it Washingtona povratno dovoljenje, HE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pihte torej takoj ta brezplačna navodila t« zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potooak.
SLOVENIC PUBLISHING CQ. TRAVEL ttURfi&tJ 2\6 Wdt iBth dtftfet New Yotk, N.

viti poseben radio aparat, ki ga bo vzel s seboj na podmorsko pot.
Najvažnejša notranja oprema hatisfere so posode s kisikom, ki bodo preskrbovale Beebeja in njegove spremljevalce z dobrini zrakom. Kdo bo pa spremljal llee-beja na vožnji tv globino 1000 m. še ni gotovo. Zadnjič si je bil izbral za spremljevalca ameriškega raziskovalca Itartona. ki je skrbel na zvezo z ladjo "Fredom". Beebe je dosegel globino 700 m. globlje se ni upal spustiti, ker je bil pritisk na jekleno kroglo prevelik in je moral računati s tem. da ta pritisk lahko uniči potapljaški zvon in ujega. Nedosrtajalo mu je pa tudi razsvetljaive. da bi fotografiral morsko fauno in je moral vtise poročati svoji tajnici na ladji "Freedom".
Do globine 100 m nista tedaj raziskovalca opazila nobene posebnosti v podmorskem svetu. Povsod je vladala gluha tema. Ko pa sta prispela iv znatnejši .globino so se začele okoLu jeklene krogle svetlikati zvezdice s slabotnim so-jem.
Reebeju je kljub pomanjkljivi opremi za ekskurzijo v globino 700 m posrečilo fotografirati neko 10 m dolgo morsko pošast, ki se je približala gondoli r domnevi. da stoji pred njo ogromna žival. Bržkone je hotela pošast napasti potapljaško napravo^ kar je sklepal Beebe rz tega, da je odprla »robec. Fotograf je imel srečo, da je poanel neAtvor k odprtim žrelom. To sliko so pozneje močno oHčtidnvali ameriiki tiralo-alovei, katere bo Beebe prihodnjič najbrže presenetil ae z večji-
ALI IMAfl ŽIDINJO ZA ŽENO?
Vodstvo bolniških blagajn v Nemčiji, ki je seveda v rokah hitler je v« »v. pe pi»daio na vse julrav-ni>:e. k-i so nameščeni pri bolniških blagajnah, okrožnico, s katero jih poziva, naj izpolnijo priložene o-bray.ee. in navedejo svoje osebne podatke. Eno vprašanje se tudi nanaša na ženo vsakega zdravnika. Zdravnik uaj navede, ali je njeg o- j V gostilni je bilo več gostov. Nihče •va, žena Židinja ali ni. Po vsem I ga ni poznal, kar mu je'bilo leni tem je verjetno, ila bodo odpušee- i ljubše, ker ni bil prav nič razpolo-ni iz službe tudi tisti zdravniki, ki j žen za družbo.
imajo Židinje za ženo. a so sami j Pot do doma je bila dolga. On se arijci. .to je čistokrvni Nemci. 'j» odločil, da bo šel peš in v noči
za žalostno pismo. Tako je bila zbe-g:.na da ni vedela kaj storiti, ziilo se je podala k gostilničarju I\i>-č.--.-ku ter mu vse razodel a. Tudi je bila cela stvar prava zagonetka. ker mu ni bilo jasno, čemu je od^la j .Vilka v stran in tako daleč. Drug«- p gr ni mogel reči Rezi. kakor da na j takoj piše Tonetu, naj nemudoma pride domov.
po vsej vasi se je kmalu razne-*e| glas o Milkini smrt. Mnogi so s»j solzili, kajti Milko so poznali kot dobrosrčno in jmšteno ženo.
VT.
Ttilo je že pozno v noč. ko se fe viak ustavil 11a postaji. Po več dni trajajoči vožnji je vendar Tone Vrhunec zo|»et dospel v svojo domovino. Prcdno se je potlal prr-ti svoji rojstni vasi, jo še pred vstopil v gostilno ter se nekoliko okrepčal.
CENA
DR. KERNOVEGa BERILA
JE ZNIZANA
Angleško-slovensko Berilo
(BNOL1BH SLOVENE REfOM) ■vas
VELIKA KACA STRAŠI PO PARIZU
Nmttk ca pri
KNJIGARNI 'GLAS NAROUA'
Slfl West ISth StresC Hn Tsrk City
V Parizu je zadnje dni zelo razburjajo. ker j.- ušla nekega majhnega cirkusii v 1*1. okraju velika kača. dolga tri metre. Pra vi j t. da je kača poheirnila. ker ni našla v svoji kletki mleka ob določeni uri. liila je bržkone lačna. Dejstvi je. da je "Sibila". kakor se je kača imenovala, še v cirkusu požrla dva zajčka in jo nato popihala. vodji s<j Parižani. jn»sebno Parižan-ke prav v strahu radi kače. t>ospo-dinje pridno preiskujejo .stanovanja. ali morda no živi pošastna ži-val zavita v klo]»čič. tam kje p(«il posteljo. Polivija je razpisala nagrado .~>(M) frankov za tistega, ki jo ujame. Doslej se še ni posrečilo uj«--ti kače.
DRUŠTVA
D NAMERAVATE PRIREDITI
' . * • t • »
VESELICE, ZABAVE
O C LA SUJTE
"GLAS NARODA"
mm nil
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 3.8th Street New York, N. Y.
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
y "
itsšl-i 'i


-	.S".*.' „

LAS liftODi1
WW YOEK, WTOMttPAY, JUKE 7,1983
THE LABGX8T SLOVENS DAILY ta V. B. A.
DEDSClNfl
SOMAV
IZ
ŽIVLJENJA
ZA " G L A 8 H i t O O i " PRIREDIL I. H
Iz Jugoslavije.
riiiiiii^^iiniiiiiniiiii^u^iiiiiiiiiiiiiin^iiii
1
■—lliloafljira givtpu-a, ravnokar je gots|K>il Henrik zaman pro-til guti(Ki<la ravnatelja Merteasa, da izpolni željo starega očeta glede oglasa. <Jo«pod ravnatelj pa jra je zeto osorno zavrnil in bo tudi vaao zahtevo odločno zavrnil. Kavno »>edaj sna ^e raz«rovarja la o tem, ako bi ga ne mogli prisiliti, da izpolni poidedujo želja vašega gospoda .starega očeta, toda to je veliko vprašanje. Takt) trdno je uverjen, da Ludvik Kodenberg ni več živ. da smatra vsak izdatek za tak oglas nepotreben in misli, da samo denar vrže vstran. Toda sedaj mi je prišla misel. Konečno niti ne pcrtre-bujete njega, ako hočete izpolniti poslednjo željo svojega strejra očeta in obenem v oglasu sporočite, da je bila dokazana nedolžnost Ludvika Roden-berga. Saj vendar morete vi preivzeti objavo tega oglasa. Skušajte na podlagi tega poročila strica še enkrat pregovoriti, da pošlje ogla-časopisom. Ako to odkloni, vas noben človek ne more ovirati, da ne bi sami objavili oglas.
Eva Marija in Henrik se pogledata z žareči m i očmi.
—	I>a ! O. da Henrik, to bdiva nparavila!
Henrik živahno prikima. Veselje, da mu je mogoče izpolniti željo starega očeta bre/. ozira na Arturja Mertensa, mu je žarelo iz pči.
—	Seveda bo izvedel, ako bodo oglasi objavljeni.
—	Pa naj izve! Potem saj ne more več braniti.
—	Popolnoma prav! Gospod doktor, to je zelo dobra misel in to bomo napravili! Toda — sedaj mi pride na misel — od kod pa naj vzameva denar. Eva Marija? Jaz sem preeej suh in če iMertensj prosim za kao večjo vsoto, bo Se ivse strogo preiskoval in ne bom dobil ničesar. Kako pa kaj to? Ali imaš kaj denarja? Tn koliko bo to sploh veljalo?
Eva Marija ni vedela, kako bi si pomagala in žalostno pogleda Haifa
—	Ali bo mnogo veljalo?
—	Prišlo bo ua več tisoč mrak. ako objavite v vseh velikih časopisih.
Eva Marija vzdihne.
—	Toliko ratvno sedaj nimam. Kaj bomo sedaj storili, gospod doktor?
Ralf jebil ves srečen, da se je v svoji potrebi tako zaupno obrnila do njepa. Tn se nasmeje, da ji prežene skrbi.
—	To je popolnoma priprosto — denar s>i izposodite do časa. ko bodo objavljeni oglasi in kolikor mi je znano, vam potem Mertens denarja ne more odkloniti, ker ste polnoletna in imate tudi na banki svoj denar. Irospod Henrik bi od Mertensa komaj kaj dobil, toda vam ga ne more okloniti.
—	Toda kdo mi posodi toliko denarja? —ivpraša Eva Marija, ki v denarnih zadevah ni bila posebno vešča.
—	Da. kdo nani postni i denar? — vpraša tfidi Henrik.
—	Ako dovolite — jaz. Prosim, prepustite vse meni. Oglas bom sestavil in vam jra bom po Henriku poslal, da ga preberete in popravite. Nato pa bom preskrhel. da bo objavljen v vseh večjih domačih in inozemskih časopisih, kakor si je vaš s-tari oče želel. Jaz bom plaT-al. kar velja in vama se vsled te<ra ni treba ve<"- vznemirjati.
Kakoliko v zadregi, toda zelo hvaležna ga pojrleda.
—	Pri ivas prideva vedno v večji dolg, gospod doktor. Toda — vašo ponudbo sprejmeva. kaj ne, Henrik?
Henrik, odločno prikima.
—	Gotovo, Kva Marija. Upam, da boš pozneje izvlekla iz Mortens toliko denarja, da moreš poravnati najin dolg pri gospodu dr. Berndu — mislim, kar se tiče denarja.
—	Tega mi ne more mireči. Henrik, kadar bo enkrat denar izdan, nam ničesar več oporekati.. Ako bi zahtevala prej v ta namen, bi mi ga odlkloniT. Toda pozneje ne iveč. Sicer pa morem sama razpolagati s svojim deležem, kar mi je zapustil moj oče. .saj veš, da je to za naju upravljal .stari oče. Samo to je neprijetno, da mora iti vse skozi roke strica Arturja. Torej — če nama h«M*ete po magati. gospod doktor — ali «vas v resnici sinemo s tem nadlegovati T
—	O kakem nadlegovanju ni nikakega govora, milostljiva go-splca; celo ponosen sem na to, ako sprejmete mojo pomoč. Prosim, da popolnoma razpolagate z menoj.
Eva Marija mu iskreno stisne roko.
—	Pošteni ste in takoj pripravljeni pomagati, gospod doktor in za vse to se vam moreva samo zahvaliti.
— Toda imam en pogoj, milostljiva goaplea.
—	In ta je?
—	Raivnatelj Mertens na noben način ne sme tega izvedeti, da rem vam v tem slučaju pomagal, ker iz gotovih ozirov tega ne sme izvederti. da stojim na strani vašega brata.
—	Razumem .gospod doktor. Samo ob sebi je razumljivo, da bom najstrožje molčala. Saj sama vem. koliko je odvisno od mo jega brata, ako bi str c Artur vedel, da ste mojemu bratu na stra ni. Sla bom torej v vrlo Melanija in bom tako uredila, da bom opol dne tam, ko pride stric Artur h kosilu. Stricu in teti bom dala t? flanek brati in nato bom kar odločno zahtevala, da je o«rlas v časopisih objavljen. Ako se stric Artur temu protivi. potVm mora sam sebi pripisati, ako to skrivaj brez njegove vednosti sami napravimo. Zelja starega očeta mi velja več. kot njegovo privoljenje. Ako se bo proti vil b^^te o tem izvedeli po Henriku in vas potem prosim, da v>e potrebno uredite. V resnici bi bilo lepo, ako b' bil etrie Ludvik še živ, kaj ne. Henrik?
Henrik 'vzdihne.
—	Tako lepo, da žal, ne more biti resnično. V res-iei ni lepih pravljic.
Z gorkim. prijaznim nasmehom pogleduje Ralf oba.
—	Ako bi kdo sLišal, s kakim hrepenenjem si žalite, da bi Se vrnil izgubljeni stric, ki bi vama vzel bogato in ponosno ded ičino, bi se čudil gospodu Henriku, ker je tako nesebičen.
Henrik dvigne glavo in se pogladi po laseh.
—	O, gospod doktor, rajši bi bil prost človek, ki more svojo Arom no dedščino v miru nastopiti, kakor pa, da sem ivedno ogro len zaradi bogate dedščine. Bog ve, da bi se najbolj veselil, ako b ae stric Ludvik vrnil, in bi mi bilo samo žal, da stari oče tega ni ved doživel.
Igubzenjjvo mu Eva Marija potisne lase s čela.
—	Že zaradi tebe. Henrik, si to želim. toda. žal. je le malo upa nja. Ko ne bi bil stari oče pred svojo smrtjo za klical kot kako pre rokbo: — Ludvik živi! — potem ne bi nikdar mislila na tako mož noat Toda mogoč* *e je dogodil čudež! NTa vsak način moramr •toriti **e, da izpolnimo irijo starega očeta in obvestimo stri*.« Ludvika, ako je rcKoično «e med živimi, da je nedolžen. Na take ofarrenfilo'bi se prav gotovo vrnil.
Henrik objame sestro.
—• D«. Eva Marija, to sva dolina staremu očetu. In zaradi te-
Trgovec s hranilnimi knjižicami aretiran.
Zagrebška policija se je odločila na podlagi dosedanje pre-iskaivc, odločno poseči v zadevo nedovoljenih Špekulacij s hranilnimi knjižicami.
Sedaj je zagrebška policija aretirala prvega trgovca Roberta Freuda, ki je na debelo kup-čeval s hranilnimi knjižicami. Robert Freud ni kuj>čeval sam, temveč- je imel več sodelavcetv. od teli tudi nekaj v Ljubljani. Freud in njegovi pomočniki so dajali na vložne knjižice posojila, knjižice same pa so prodali in za večino knjižic, sedaj tudi ni znano, kje so. Dolžniki, ki bi sedaj radi Freudu vrnili dolgofve. zahtevajo knjižice nazaj, t»nla teh ni nikjer. Freud in njegovi tovariši pa ne morejo dolžnikom vrniti tudi drugih knjižic, kakor so se obvezali, ker nimajo denarja. Računali sa namreč, da bodo hranilne knjižice padle na skrajno nizko ceno, na katero bi radi ; spravili s .svojimi špekulacijami. | da bi potem po smešni ceni kupili nnve knjižice in s temi potola- J žili svoje dolžnike. Knjižice pa v t ceni niso padle.
Znani so primeri, da so prišli k Freudu in njegovim pomočnikom <tr<?ovei, ki so zahtevali na hranilne knjižice. glaseče se .na 100.000 Din. posojila 10.000 Din. Taki iskalci posojila so trdili, da ne potrebujejo več in tudi. če bi potrebovali, ne najamejo več posojila, ker fra potem ne bi mogli •vrniti. Sedaj so ti ljudje prišli ob svoje hranilne knjižice.
Ko so dolžniki pričeli zahtevati knjnžice nazaj in vračati posojila, so bili Freud iu njegovi po-pomočniki v skrajni zadregi : ali vrniti knjižice ali pa oditi v zapor. Po Zagrebu jn drugod, tako tudi iv Ljubljani in v Sloveniji se je pričela prava dirka za hranilnimi knjižicami, toda brezuspešno, ker kje naj dobe špeku-lantje hranilno knjižico za 100 tič. Din za znesek 10 ali 20 t soč Din. Povrh vsega pa denarja več imeli niso. Xa ta način je prišlo do aretacije Freuda in njegovih tovarišev, katerim pa slede v kratkem še nojve.
zdravil iu zahteval legitimacijo od njega. Miljkotvič mu je pokazal neko legitimacijo z imenom: "Despot Nikolič, trgov.ski agent iz Novega Sada". Orožnik mu je nato pokazal pot.
Miljkovič se je oglasil v samostanu iKrupi, kjer je predstojniku pripovedoval, da je razočaran, ker ga je zapustila nevesta in da se boji. da ne bi izvršil samomor. Predstojnik sa mostna ga je vprašal. zakaj ni obrit. Miljkovič je odgovoril, tla je v žalosti na to po-zabil. Miljkovič je ostal v samostanu tri dni. ko pa so se približali orožniki, da bi ga ujeli, jih je ob pravem času opazil in pobegnil. Pobegnil je v smeri proti mestu tiračacu. Iz Uračaca^so ga ljudje opazili iti proti Gospiču. Po poti ga je zajel vihar, ljudem se je izdajal za Petra Perkoviča. Pripovedoval je, da drvar, toda kmetom se je čudon zdelo, da ima drvar roke brez žuljev in pa svileno srajca. Obleko pa je imH vso blatno i n zamazano-.
Xa tej poti ga je 11. maja pri va*»i Lovincu pred iiospičem opazil neki stražnik ob železniški progi. Zaklical je za njim: "Stoj! Kdo .si Streljal bom!" Hegunec je odgovorili: "Nikar ne streljaj, jaz sem Miljkovič!" Stražnik je izpit-
NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN
U

GRUNT
(Spisal Janko Kač)
kar jih je izšlo po svetov ni vojni, ima v zalogi
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Cena
$1 50
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 21« WEST 181b STREET NEW YORK, N. I.
PlSlTE NAM ZA CENE VOZNIH LJBTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
....................
vasi iz Hačine ima pose.stt.~a onstran l*ne. v Imi.sui. iS. maja zjutraj je odšla skupina 11 kmet.skili ijudi ib Hačine. po pečini članov Orzanič. s čolnom č z l*uo. da bi na drugem bregu /.orali svoja zemljišča ill posejali koruzo. Potrebna živina in seme je bilo že prej-nšji večer prepeljano čez reko. V čolnu, v katerem je bilo že 11 o-seb. je bilo tudi jvse potrebno poljedelsko orodje, tako. da je bil čoln preVeč obtežen. Čoln je čez reko vozil 14-letni Anton Orzanič. ki j » bil prešibek z;i nara hlo Fno. Najmočnejši tok reke je čo'n naenkrat zagrabil in vr-'i od n esej do mlina, kamor se je čoln zaletel.
stil puško, toda tisti trenutek je	...	, .
Miljkovič skočil Čez progo in izgi- Pfevrni1 I**«	P»kopal vseh
nil v bližnjem gozdu.	I11
V Liki je bil organiz ran pravi 1.1Potn,kl sn se l>n,Vli b,,ritl z lov za Miljkovičem. Alarmirani so 1,k,mi valovi 1 lle	sf' >
bili vsi orožniki iz bližnjih okra-' rewl° na 1a na,Mn- iU so jev. vsi stražniki in gozdni čuva-' **	kate.l.nn	P«*'-
kiso obkolili ves Velebit in ga yeza,K st,rjo p '
je 37-letni .loko Mihajlovic, oče 4
otrok, dalje dve mladi /»ni in eno
dekle. Zanimivo pa je. da sta bil
v čolnu dva starčka po '!1 let i p
da se je obema posrečilo rešiti se
Ta žalostni dogodek je vzbudil
v ivasi in v okolici veliko sočutje.
SHIPPING NEWS

ai danes zopet poiskal Mtrtpnsovo surovoat. {Mit priUasJtt.1 *

Kazen in žig sramote.
10. maja dopoldne je bilo na hodnikih beograjskega sodišča živahno, kakor !e ob pot»ebno važnih dogodkih. Točno opo-ltlne se je nato napolnila dvorana in občinstvo je z zadoščenjem prejelo proglašen je sodbe, da je Mi-cika Kovačevičeva zaradi mučenja svoje služkinje Tereze Alga-jerjk|\e obsojena na tri mesece zapora in na plačilo 2<MH) dinarjev stroškov. Utemeljitev: Sirova ženščina je kot gospodinja neverjetno brezskrbno mučila služkinjo Terezijo, jo silila k najbolj umazanemu delil, jo pustila stradati in jo imelo skoro polnago, čeprav je bila Terezija naposled že tako izčrpana od dela in bo-lehnosti. da je morala v bolnico, kjer je slednjič podlegla.
•Brezvestna g as pod i nja, ki se pa šteje za boljšo gospo, je sodbo sprejela povsem hladno. Ali, ko je zapustila sodišče, jo je obkolila množica kakih 300 »lav, med njimi zelo mnogo žensk. Vse ie pljuvalo v brezvestnico. padli <o <tudi številni udarci z dežniki n j tal i ca ni i. Bes je narašča I, domala so ženšeino linčali. Tedaj je pritekel neki, orožnik in Ko-vačevičko reiil. Povedel jo je do Mižnjega avtomobila, v katerem ie /dirjala domov, še dolgo zasledovana z vzkliki: "Dol z njo! Ta, ua ! Sramuj se! Fej te bodi!"
Lov sa morilcem Miljkovičem.
Dosedanje iskanje in ves lov za noriclem Ntkolom Miljkovičem, okrivcem zločinskega ravnatelja Vlarkoviča. je bil brezuspešen, 'uano je le to. da je Miljkovič potegnil v Liko in da se sedaj skri-•a v gorah Velebita. Sedaj je do-rnano, da je Miljkovič pobegnil iz ielgrada najprej v Split, kjer so ra (videli j>et dni po zločinu, na-o je odšel v Sibenik, od tam daje v Uradino. od tam v Kistanj n Žegar in iz Žegarja v samostan 'Crupo.
V Žegar j ii je ae celo predrzno vprašal orožnika, kot vodi pot v Jtrnpo. Orožnik j« potnika po-
j
preiskovali od vznožja do vrha.
J Toda Miljkovič se je jim je znal skriti in najbrž še sedaj t- "a po planjavah Velebita.
Medtem pa b;-ljrrajska policija preiskuje še nadadlje zločin nad trgovcem Stankovičem in pa tudi druge zločine, za katere sumi bel-grajska javno*«, da sta jih izvršila Mark o vič in Miljkovič. Nepojas- j njna je. še .skrivnost trgovca -To- , sipa Fineija. ki je pred "» leti n?- | znanokam izginil. O tem trgovcu je bilo znano, da je imel pri sebi J 200.000 I>iu. Že od začetka je bila policija prepričana, da je jx»stal Josip Finci žrtev roparskega umora. Njegova gospa sedaj sluti, da ie njen pokojni mož postal žrtev! Markoviča in Miljkoviča. s katerima .h* iniH, kakor je njej znano.; površne poslovne jjveze.
i
Strašna nesreča na narasli Uni.
Bosanske reke zahtevajo redno i vsako pomlad nekoliko žrtev in si-i cer največ zato. ker čez nje sorazmerno le malo mostov, promet pa je po (večini na čolnih »n brodili.1 kar pa je v času, ko reke naraščajo, zelo nevarno. Te dni se je: na l'ni. reki ki meji Hrvatsko in j Bosno, pripetila straišna nesreča. | Blizu vasi Bačine pri Kostajnici j st> utonile štiri osebe.
Večji del prebivalcev hrvatske
Poziv!
Izdajanje lista je ▼ sveži s velikimi stroški. Mno go jib je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "O. N
»»
8.	Junija:
Augustus v Genoa , Bremen v Bremen
9.	Junija:
Slalemlam v Bouloffn« Mlnn- waska v C'li>-rbuurf
10.	junija: Puris v Havre
14.	junija:
Preh. || ixdinjr v Mavre MajeatU* v Clitrbouig; New Yo»k v Cherbourg Aquituniu v Cliertiuui K
15.	Junija:
Con te Ji Sa volti v Ceno«
'0. junija: Kuropu v Hrtm^n P.rmluriu v Havre Kutler-Juui v Boulogne 17. lunija: Hritaini< v Cobh lie Fralit-ti v Havr« 21. Junija:
VuUttnia v Trat Albert Bulllri v Cherbourg r.fanliMttari v Havre I»e rjru.sse v llavre
?3. luni|a:
Olympic- v iMierlwung Minneliiiika v Havre Veendsim v Boulogne 24. Junija:
»'ha m]>'a irt v Havre Iif\ v Crima Biemen v l^'ernfn
27.	jinija:
l.eviathan v Cherbourg
28.	Junija:
iVrenf aria, v Cl t»r:jourg Hamburg » Cherbourg
79. linija: Conte Crande v Genoa
30. Junila:
Majepri«' v Cherbourg Sta te n«l a m v Bouloicna
1. julija:
1'aria v I.afayei'
Havre «; v Havre
*L
... SKUPNA ... POTOVANJA
pod osebnim vodstvom
V LJUBLJANO SE VRSE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI:
•*ILE DE FRANCE" preko Havre —------17. JUNIJA
Ceua vožuji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23
za tja in nazaj pa samo ... .......$ 182.00
AQUITANIA preko Cherbourga--------5. JULIJA
Cena vožuji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34
za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE ŠE DASES NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU
216 Wart 18th Street	New York, N. Y. &
V0DNJIK0VE KNJIGE
za leto 1934
lahko že sedaj naro cite. — Pošljite nair

in knjige Vam bodo posIc.i*e naravnost na dom.
vročila sprejema:
"GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y.

3. julija:
Kuropa
v Bremen
6.	julija: Saturiila v Trst A«|uitana v Cherbourg
I tentsihland v Cherbourg
7.	julija".
Ile dr France v Havr«
8.	Julija:
Co n t e <11 Sdvola v Ceno*
11.	Julija: Bremen v Bremen
12.	julija:
New York v Cherbourg Olympic v Cherbourg
14.	julija: Rotterdam, Rotterdam
>5. Julija: Chatnplaln v Havre H«-x v Ceiioa Bereiig-iria v Cherbourg
18.	julija:
l.«vhtlhan v Cherbourg
19.	julija: Manhattan v Havre Albert l^tllln v Cherbourg
20.	julija:
Majestic v Cherbourg
21.	julija: Ijifayrtt« v Havre Kmopu V Bi r file II Htatendam v Boulogne
?6 julija:
Hamburg v Cherbourg 1'rcs. ICooKevelt v Havre .'7. Julija:
Bremen v Bremen -8. julija:
Veeiulnrn V BnuloRne lle <!♦- Kian. c v Havre -'9 julija:
Vulcania v Trat Aqullaula v Cherbourg
2. avgusta:
Washington v Havr« (•eul^chfand v Hamburg
4.	avgusta:
«>l\iui>i<- v Cherbourg
5.	avgusta: t'liiuii>!ain v Mavre Ctiute di Suvuia \ Cenoa Bereiigaria v Cherbourg
9.	avgusta: Leviathan v «*heib..uig Etir<>i>a v Bremen
9. avgusta:
Xew York v_ Hamburg
11.	avgusta: Bfu-is v Havre Majettti«- v «*herljourg U. t tenia m v Boulogne
12.	avgusta: Satuniia v Trst A>iuitai ia v (.'liirluurg
15.	.ivgu;ta: Br.-Mit-n v Kremen Stjil•-■:<!:• ni v Boulogne
16.	avgusta:
.\l:i'ili:it tan v Havre Alb rt BaJlin v Hamburg
19.	avgusta:
l e <1,. Krame v Havre v Cenoa 21. i vgusta:
riflUiui- v Hamburg
23.	avgusta:
> •lympi«-. l^1w>i'hourc
24.	avgusta:
Chainiitain v Havre
Kuri.|>a v Ilr«nien
25.	avgusta: Veeii«!ain v Boulogne
26.	avgusta: lio:na v '"enoa B**reng5» rla v Cherbourg
29.	avgusta: l.eviathan V <*ll«-rbotllg
30.	avgusta:
He Crass.- v Havre Maj.sti« v Cherbourg Manhattan v Havre I>euiswblan.| v Hamburg
31.	avgusta: Bremen v Bremen
2.	septembra:
<*..nl. di Savr.ia v Oenoa Vole.nb.m v Boulogne
5.	septembra:
11^ ile Krame v Havre Sta:.-ii)1;ini v B..|iIokiic-
6.	septembra: Ai|iiitania v Oherliourg New York v llambuig
3.	septembra: <»!vmpi. v 4'heil»ourg
3. septembra: l aris v Havre Yulcanig v Trst Kuropa v Bremen
13.	septembra: l.afay,-tie v Havre Manhattan v Havre Bere upa rla v Cherbourg Albert Ballin v Hamburg
15.	septembra: Rotterdam v Bouhnsne Ma jesti, v Cherbourg
16.	septembra: Re\ v Cenoa
Br< men v Bremen 18. septembra: Kelianee v Hamburg
20.	septembra: Champlain v Havre
21.	septembra:
A.|aitania v Cherbourg 23. septembra:
Salumi:i v Trst
Ue de Kran»'e v Havre
V.en.l:i m v Br>ulogne
26.	septembra:
Eurr.pa v Bremen Stalemlam v Boulogne
27.	septembra: Washington v Havre Mauretania v Cherbourg Oeiilsehland v Hamburg
29.	septembra: Paris v Havre o'ympk v Cherbourg
30.	septembra:
C. nte ili Savnla v Genoa
-.
i1 *
»v;
- 'i
"r >
.J j
i ~
* i

' \
V JUGOSLAVIJO
Prefce Havre
N* Hitrem Ekspreanem Parxukm
PARIS
10. J V SIJA 1- Julija — 11. Avgusta
ILE DE FRANCE
17. Junija —7. Julija
CHAMPLAIN
21. Junija — 15. Julija
nleu cene do vseh delov JUGOSLAVIJE ,
Ze pejeenile In petna itete vpre • ftajte ngAa paaMaUana
19 STATE STtt^ST, NEW YORK