Štev. 114. V Ljnujanl. v ponedeljek, dne 23. mala 1910. Leto XXXVIII. sa Velja po poŠti: = Za oelo leto naprej . K 26-— za pol leta » . » 13'— za četrt» » . » 6-50 za en meseo » . » 2-20 za Nemčijo celoletno » 29-— za ostalo inozemstvo » 35*— s= V npravništvu: as Za oelo leto naprej . K 22-40 za pol leta » . » 11-20 za četrt» » . » 5-60 za en meseo » . » 1-90 Za pošiljanje na dom 20 t. na mesec. — Posamezne Stev. 10 t. Inserati:; Enostolpna petltvrsta (72 mm):, za enkrat.....po 15 Tj za dvakrat . . . . » 13 » za trikrat . . . . » 10 » za več ko trikrat . . » 9 » V reklamnih notloah atoma enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popnst. =Izhaja:; vsak dan, lzvzemši nedelje tn praznike, ob 5. url popoldne. Kar Uredništvo je v Kopitarjevi uliol itev. 6/m. Bokoplsi se ne vračajo; nefrankIrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo ]e v Kopitarjevi nlioi štev. 6. "Jtfl = Sprejema naročnino, inserate in reklamaoije. = ■ Upravnlškega telefona štev. 188. == Današnja številka obsega 6 stran!. Med Slovani in Nemci. NA POTI K SPORAZUMU? Praga, 22. maja. 22. maja se je vršil tukaj shod nemške napredne stranke, na katerem je bilo navzočih 300 delegatov iz nemške Češke in so poročali dr. Eppinger, dr. Pergelt, Bach-mann, dr. Maly in dr. Hackel. Vsi so naglašali potrebo sporazuma s Čehi. Sklenila se je nato sledeča resolucija: »Udeleženci na današnjem strankarskem shodu vzamejo poročila referentov naznanje in se jim odkritosrčno zahvaljujejo ter soglašajo z njihovimi, danes izraženimi nazori. Prepričani so, da se da položaj Nemcev v češki deželi izboljšati le na podlagi narodne ločitve in samouprave in žele, da bi Čehi to načelo izrečno priznali ter tako omogočili delovanje deželnega zbora.« OKVIRNI DRŽAVNI JEZIKOVNI ZAKON? Korespondenca »Zentrum« poroča: Mnoga znamenja kažejo, da se načrt, po katerem naj bi sc pri nameravanih vladnih posvetovanjih obravnavala rešitev jezikovnega vprašanja cdinolc za kraljevino Češko, najbrže ne bo udej-stvil. V češki agrarni stranki, katere pomnoženi izvršilni odbor danes sklepa o modus precedendi pri rešitvi jezikovnega vprašanja, je jako močna opozicija proti temu, da bi se poslalo zastopnike k posvetovanjem, omejenim zgolj na Češko; pričakovati je, da se češki agrarci definitivno odločijo za vložitev jezikovnega okvirnega zakona za vso Avstrijo. To naj bi bil tudi predmet temeljitih posvetovanj v prihodnji seji parlamentarne komisije »Slov. Unije«. Ako »Slovanska Unija« sklene, okvirni zakon kot nujen predlog spraviti na dnevni red državnega zbora, potem so od vlade nameravane konference odveč in prehitene, to pa tembolj, ako se »Uniji« na podlagi sporazuma z drugimi interesiranimi strankami posreči, da bo sprejeta nujnost in okvirni zakon odkazan narodnemu odseku. Če se pa »Slovanska Unija« ne bo odločila za to nujno pot, potem se bo pa vsaj gotovo zahtevalo, da se od vlade spočetka le za rešitev jezikovnega vprašanja na Češkem nameravane konference vrše na razširjeni podlagi okvirnega, vse kronovine obsegajočega zakona. Teh posvetovanj bi se potem udeleževali zastopniki vseh avstrijskih narodov. Prihodnje dni se med člani »Slov. Unije« in med ostalimi slovanskimi (poljskimi in rusinskimi) kakor tudi italijanskimi in rumunskimi strankinimi voditelji vrše dogovori glede omenjenega okvirnega zakona; obenem se bo skušalo med nenemškimi, zlasti slovanskimi strankami doseči boljši sporazum v svrho uspešnejšega zastopanja skupnih koristi pri vseh nudečih sc priložnostih. KONFERENCA SLOVANSKIH STRANK ? Poljska korespondenca poroča od posebne poljske strani, da je neobhodno potrebno, da sc izven »Slovanske Unije« osnuje novo zvezo, ki bi res obsegala vse slovanske državnozborske stranke v svrho zastopanja skupnih koristi. Nova združitev naj bi nc bila nikak naroden blok, tudi ne zveza s klubovo obveznostjo, marveč, le prosta združitev, slovanska konferenca, v katero bi vsaka skupina odposlala, gotovo število svojih zaupnikov, ki naj bi potem obravnavali in eventuelno sklepali o splošnih točkah. Slo bi se pri tem zgolj za obrambno nc pa za napadalno delo. AVSTRIJSKI NEMCI IN CESARJEV JURILEJ. Dne 18. avgusta bo cesar Fran Jožef nastopil 81. leto svojega življenja. Velike slavnosti bodo takrat po Avstriji. Nemški iisii kličejo Nemcem, n;ij takrat darujejo jubilejne darove samo »Siidmarki« in »Schulvereinu« ter priporočajo, naj Nemci ne napravljajo slavnostnih sprevodov an naj ne za-sajajo hrastov, ampak naj raje darujejo te svote svojim narodnim društvom. Protest ljubljanskih obrtnikov proti ljubljanski ottlnskl uprav!. Ljubljana, majnika 1910. Prevelika ljubezen ljubljanskega občinskega sveta nasproti ljubljanskim obrtnikom in postopanje ljubljanskega občinskega sveta pri oddaji del nasproti ljubljanskim obrtnikom jo vzbudilo med ljubljanskimi obrtniki velikansko nevoljo. Odpor je našla nevolja na današnjem shodu v dvorani hotela »Ilirija« »Obrtniške obrambne zveze«. V soboto se je šele shod naznanil obrtnikom, agitacije zanj ni bilo, kljub temu jc bila. zborovalna dvorana polna ogorčenih ljubljanskih obrtnikov. Shod je tem večjega pomena, ker so bili razven časnikarskih poročevalcev navzoči zgolj obrtniki, ki so vsi najogorčenejše obsojali nerazumljivo čudno postopanje ljubljanske občinske uprave pri oddaji ne samo dol pri obrtni šoli, ampak tudi pri oddaji drugih del. Shodu predseduje predsednik »Obrambene obrtniške zveze« g. Wai-bel. Shod jc predsednik sklical, ker ga je zahtevalo več obrtnikov. V prvi vrsti se gre za oddajo dela po ljubljanskem občinskem svetu. Kako oddaja delo IjubljanSKr&fočinsiti" svet. O tem poroča mizarski mojster Rojina. Pred vsem hoče pojasniti, komu se je oddalo mizarsko delo pri obrtni šoli. Kaj je »Produktivna zadruga«? V njej so tisti delavci, ki so pred leti hodili za nami in nam očitali, češ, da smo nesložni in ki so nas pozivali: »Mojstri, stopite skupaj, da nam boste mogli plače izboljšati.« Dobro smo takrat ob štrajku mizarski mojstri čutili. Petrin je n. pr. dva meseca trpel. Ne vem, kako da so prišli do tega, da so oddali dela, pri obrtni šoli »Produktivni zadrugi« za 64.989 K 83 h. Za glavno poslopje je ponujala »Zadruga« 56.984 K, konzorcij mizarjev pa 67.208 Iv 76 h. Ker smo pa mizarji oferirali, zato smo bili v javni seji izpostavljeni zasmehovanju. V javni seji se je očitalo obrtnikom, da hočejo dreti in da sklepamo kartel. Vprašam vas, kako bomo mi reveži delali kartel. Sa.j kartele delajo le veliki tvorničarji. Socialnim demokratom so oddali delo za 64.989 K 83 h, oferirali so pa 67.360 K 83 h. Kako pride do te številke stavbni urad? Ali jo, občinski svet povabil socialne demokrate k seji in začel glihati ž njimi? Kako pride občinski svet do številko 64.989 K 83 h? Ponudba konzorcija mizarjev je bila dražja, ko se je vse županu pojasnilo, za 2647 K 68 h. Če so že vprašali socialno demokrate, kako pa pride do toga,, da so obrtnik no upošteva. Pri občinski seji ste. tudi vidoli, da sta samo dva obrtnika glasovala za nas. Res, prav jo, da citiram tu, kar je rokol dr. Švigelj o občinskih svetnikih, da postanejo šele pametni, kadar gredo od seje. (Živahno pritrjevanje.) Sicer pravijo, da se je pri socialnodemokraškem ofer-tu zmotil Duffe (Čujte! Čujte!), a mi se zamoremo ozirati le na županovo poročilo, ki pa o tej Duffetovi pomoti ničesar ne zna. V svojem poročilu jo citiral župan tudi, kar (ia so obrtniki lani zaslužili. (Petrin: Menda zato, da nam bodo doklade lažje zvišali!) Poročilo navaja: Naglašalo se je, da jo dolžnost mestno občino podpirati mestne obrtnike, navaja potem, kar so prejeli lani mizarji. Za svojo osebo izjavim, da jaz nisem ničesar zaslužil. (Burno pritrjevanje.) Župan piše nadalje v Svojem poročilu: Dogovor ljubljanskih mizarskih mojstrov: Primožiča, Skalarja Zor-maua, Petrina in Burceria ne uomeui nič drugega, ko kartel, t. j. dogovor, da bi na škodo naročnikom, v tem slučaju mestni občini ljubljanski, zvišali cone ter tako prišli do neprimernega dobička. Današnje socialno naziranje se obrača proti kartelom ter jih smatra za nekaj nemoralnega in pogubnega . . ., s kartelom, ki so ga napravili imenovani mizarski mojstri, se ni nič drugega nameravalo, kakor neprimerno podražiti ponujane mizarske izdelke, na škodo mestni občini, tedaj na škodo celoti ljubljanskih davkoplačevalcev.« Župan nima prav, ko nam očita ne-moralnost in nas izpostavlja, kakor da smo kakšni sleparji. Protestiramo najodločnejše proti temu. (Živahno pritrjevanje.) Nismo sklepali, kartola, marveč dogovorili smo so le, da pokažemo, da tudi mi lahko napravimo kako večje delo. Župan tudi izvaja: »Celota so tu mestni davkoplačevalci, ki svojih do-klad v mestno blagajnico nc plačujejo zato, da bi se iz njih neopravičene miloščine delile. In neopravičene miloščine bili bi deležni imenovani mizarski mojstri.« — Miloščine ne iščemo, iščemo lc dela. in miloščine tudi dozdaj nismo iskali. Protestiramo proti sklepom z ozirom na oddajo del kakor tudi proti občinskim svetnikom, ki so glasovali zdaj drugače, kakor malo prej,' kor so tako postopali, kakor da so se hoteli norčevati iz obrtnika. Protestiramo tudi, da je poročal Turk (Ogorčeni obsojevalni klici), ki smo ga tudi mi volili. Kako to, da. je ravno on poročal, ^ ki vedno naglaša, kakšen prijatelj obrt-* nikov da je. Zdaj jc svojo prijateljstvo do obrtnikov pokazal v dejanju. Zdaj pa še nekaj. Pri pehotni vojašnici je dobil zidarska dela Scag-netti, a tudi tesarska dola,. Najbolj zanimivo pa je, da so oddali tudi ključavničarska dela stavbeniku. (Čujte! Čujte!) Zdaj bo hodil od Poncija do Pilata, cla bo dobil kakega reveža, ki mu bo zastonj napravil potrebna ključavničarska dela. (Medklic: Plahte jo tudi dobil.) Sicer plaht ni veliko, 80 K, a 80-kratni škandal jo, da jih je sploh dobil. Mizarji, tako sodimo, da bi rajši videli, ako bi bil dobil dela Tonnies, kakor pa da jih je dobila »Produktivna zadruga«. (Živahno pritrjevanje.) Obrtniki pri županu. Mizarski mojster Burger izvaja, da se je, ko je sestavljal ofert., zmotil, ker je ključavničarska dola pri oknih dvakrat zaračunal. S Primožičem sta šla k županu, ki jima jo rekel, češ, da sta izvedela za, sklep stavbnega odseka. Rekel sem in s častno besedo zatrdil, da ne, nakar je izjavil župan, da vzame na znanje. Zmoti se menda vsak, čo se hitro dela, največkrat se pa zmoti stavbni urad. (Vesclost in pritrjevanje.) Obrtniki, organizirajte se! Slikarski mojster Stare izvaja: Nam obrtnikom sc nc godi tako, kakor bi se nam lahko, ker premalo gledamo na, to, da bi spravili več obrtnikov v občinski svet. To nas tepe po glavi. Najvišje ponudbe: saj se jo žc zgodilo, da so enkrat nekemu obrtniku plačali 500 kron več, kolikor je zahteval, češ, da ne bo shajal. V prvi vrsti bi so morali ozirati na, domače obrtnike, kakor to delajo na Dunaju, kjer so svoj čas zavrnili neki Žabkarjev ofert samo zato, češ, da se morajo pred vsem ozirati na domačo obrt,. Najcenejše ponudbe! Za svojo osebo dostikrat rad plačam 10 odstotkov več, samo da sc mi boljše naredi. Priporoča organizacijo obrtnikov. (Živahno pritrjevanje.) Obrtniki ne zahtevamo nobene miloščine. Mizarski mojster Aclolf Petrin izvaja med drugim: Današnji shod kaže, da nas žuli črovelj. Tišči nas nekaj, na čemur bolehamo. Oddalo sc je pri obrtni šoli dolo elementom, ki so bili na prvem meslu nezadovoljstva. Omenili hočem nekaj stvarnega. Najodločnejše moram protestirati, da bi se nam obrtnikom očitala nnmoralnost' in ma« Ione sleparstvo. Županovo poročilo nai vaja med drugim: »Tretja navedba v podkrepljenje predloga, da naj se mi« zarska in okovna dela pri poslopjih dr« žavne obrtne šole oddajo združenim mizarskim mojstrom, se mi tudi nc zdi posebno srečna; kajti s tem, da se obrtnikom mojstrom plačujejo brez vsakei opravičenosti višje cene, se jih ne postavlja na lastne nogo. Ravno nasprot« no je res! Taki obrtniki se potem za« našajo preveč na miloščine in izgub« Ijajo ono samozvestnost — ali recimo — ono zlato dno, o katerem se je vča« sili govorilo, da ga ima obrt, ker postajajo bolj fatalisti, kakor pa vešči* svojo obrt dobro poznavajoči mojstri, računajoči vedno z realnimi razmerami; trepetlike, katere vztrepečejo ob najmanjšej sapici konkurence.« Samo to si zapomnimo, da so nas smešili, ko smo iskali le dela. (Pritrjevanje.) Dvanajst let sem že mojster, nobeno miloščine nisem nikdar prosil in nikdar pritiskal kljuke, kakor to delajo berači ob pet kil i. Mislim, da smo vsi edini v tem, da nihče ni hotel cen podražiti. Najlepše je pa, da se v županovem poročilu pove, koliko da smo zaslužili, menda zato, da nas bo davčna oblast šc bolj tlačila, kakor nas je do zdaj. Če zaslužim pot krajcarjev, bom že sam znal vknjižiti in izkazati davčni oblasti. Nobene mačehe ni treba, da očita, kar zaslužimo. Vprašam, ali je to greh? Dolžnost naša je, da se postavimo na lastno nogo. Pred vsem: Če no bomo sobo spoštovali, nas tudi drugi ne bodo. (Živahno pritrjevanje.) Kakršni so možje, tako so pa delo od« dali. — Nerazpisana »podjetja«. Tesarski mojster Franc Pust izvaja mod drugim: Čudim sc, da so možje občinski svetniki čez komaj osem dni pozneje drugače glasovali, kakor pr-< votno. Meni sc to ne zdi čudno, ker ka, kršni so možje, tako so pa delo oddali. (Pritrjevanje.) V občinski svet nc spadajo taki, ki čez noč izpremene svoje mnenje. (Živahno pritrjevanje.) Sicer se pa meni ta oddaja nič čudna ne zdi, vprašam le, kdaj je razpisal župan zavarovanje mestnih poslopij? Saj je kar dal nabiti tablice banke »Slavije«. (Živahna veselost, in pritrjevanje.) Nikoli nisem bral kakega razpisa o zavarovanju mestnih poslopij in poročil o kaki minuendo zavarovalni dražbi, ki bi se je udeležili n. pr. »Vzajemna zavarovalnica«, »Phonix«, »Assicurazioni Generali« ali »Adriatico«. (Burno pritrjevanje.) Oddaja del pod roko. Slikarski mojster Stare: Spomniti moram na dela, ki so se oddajala kar pod roko. Pri slikarskih delih se zgodi, da. nese sluga polo po mestu mojstrom. Zdaj se pa zgodi, da jo eno delo na Gradu, drugo v mostu n. pr. v Mayr-jevi hiši. Namcstu da hi amerili pri stavbnem uradu, mora meriti mojster sam. Želi, naj bi sc pri slikarskih delih po sta vbnem uradu zmerili prostori, ki naj se slikajo. (Pritrjevanje.) Oddaja centralne kurjave tvrdkl Stetka. — Podiranje poljanskega mostu. Poročevalec. Rojina: Vprašal bi, kako sc jc oddalo delo centralne kurjave za obrtno šolo tvrdki Stetka? — Včeraj som čital po časopisih, da je prepovedan prehod čez poljanski most. Nikjer nisem čital, da so podiranje mostu razpiše. Trdi se, česar ne morem kontrolirati, da. se je oddalo podiranje za 12 lisoč kron, ljubljanski stavbeniki, ki so brez dela., pa trde, da bi delo bili prevzeli za 3000 K. (Živahno pritrjevanje.) Poročevalec predlaga sledečo resolucijo: Protest obrtnikov. »Obrtniki mesta Ljubljane, zbrani dne 22. maja 1910, na javnem shodu protestirajo odločno proti načinu, po katerem so so v zadnjem času oddajala razna dela pri ljubljanskem mestnem magistratu, oziroma občinskem svetu. Obrtniki zahtevajo, da naj se, bodisi mestni magistrat ali občinski svet, v prvi vrsti vedno in povsodi ozira na mestne davkoplačevalce, ker le-ti plačujejo mestne doklade.<< (Pritrjevanje.) Poročevalec priporoča v odobritev tudi po mizarskem mojstru Adolfu Pe-trinu nasvetovano m-' Javno vprašanje. »Obrtniki, zbrani na shodu dno 22. majnika, zahtevamo odgovor od mestnega magistrata, kako je bilo oddano delo centralne kurjave za obrtno šolo tvrdki Štetka v Pragi?« Pri glasovanju obveljata soglasno oba stavljena predloga. Obrtna nadaljevalna šola. Poročevalec Rojina: Lani ob tem času smo ravno tu razmotrivali zaradi obrtne nadaljevalne šole. Nova uredba je rodila boljše uspehe. Zastopniki šolskega odbora obrtne nadaljevalne šole želimo, da bi obrtniki izrazili svoje mnenje glede na šolo in nam dali direktive glede na naše postopanje v odboru. (Pritrjevanje.) Predsednik Weibel naglaša, da je težava, ker se morajo pošiljati vajenci v šolo ravno takrat, ko je največ dela po stavbah. Stare: Priznavam, da imajo učenci boljši uspeh ko prej, pri dnevnem pouku. Olajšava bi pa. pač bila, ako bi se vajenci porazdelili na dva dni v tednu. Rebek: Šola naj bi ostala v četrtkih, ampak učenci naj bi se porazdelili. Jerin: Tudi črevljarski stroki bi prišlo prav, če bi se učenci razdelili. Ogrin: Glede na stavbene učence je napredek jako slab v Ljubljani, še v Št. Vidu je boljše. Pri nas v stavbeni stroki se dela samo po leti. Stavbeni vajenci naj bi se priklopih obrtni šoli. Ivan Pust: Ure v obrtno-nadalje-valni šoli naj bi se tako uredile, da bi mojstri preveč ne trpeli. Podpredsednik trgovsko - obrtne zbornice Ivan Kregar: Dejansko nas veže dolžnost, da nastopamo v odboru tako, kakor hočete obrtniki. Nastopili bomo seveda za razdelitev, ali nagla-šati moram, da bo težava, ker so že zdaj težave, kako pokriti stroške za obrtno nadaljevalno šolo. Že letos se bori odbor s finančnimi težavami. Če bi se pouk razdelil, bi sc seveda stroški podvojili. Učitelji so namreč plačani od tedenske ure, ki bi se seveda podvojila. Vse delo po delavnicah in najvažnejše je ravno dopoldne. Zato bi pa priporočal, naj bi se poučevalo ob četrtkih popoldne od štirih do osmih. Stare se pridruži Kregar ju. Razprave se še udeleže Jerin, Večaj, Rojina, Ivan Pust, Černe in Breskvar, ki naglasa, da smo obrtniki lahko zadovoljni, če dosežemo, kar je nasvetoval Kregar. (Pritrjevanje.) Podpredsednik trgovske in obrtne zbornice Ivan Kregar: Ministrstvo je potrdilo pravila obrtnega pospeševalnega urada. Opozarjam obrtnike na ustanovni shod, naj se ga najštevilnejše udeleže in agitirajo za veliko udeležbo. Na navedenem shodu se konstituira tudi obrtni svet, ki ima namen, da bo posvetovalni organ deželnega odbora pri oddaji del in v drugih za obrtnike važnih vprašanjih. (Pritrjevanje.) Soglasno se sklene sledeča resolucija: »Obrtniki, zbrani na javnem shodu rine 22. maja 1910, zahtevajo, da se ure za pouk na obrtno-nadaljevalni šoli iz-premeni v toliko, da bodo vajenci namesto v četrtkih dopoldne hodili popoldne v šolo, in sicer od 4. ure nadalje. Ob nedeljah naj pouk ostane, kakor i ose daj. Nato zaključi predsednik Weibel lepo uspeli shod. Senzacionalne aretacije v Trstu M\ fgleizdaje. Minoli teden je neka deklica, imenom Anita Brandolisio, dobila iz Gorice odprto razglednico poste-restante, v kateri je bilo napisano nekaj fraz, vse-bujočih razžaljenje Veličanstva. Ta dogodek, o katerem je izvedela policija, je privedel do tega, cla sc je odkrilo nekako iredentistično zaroto, ki ima baje značaj veleizdajstva. Dejstvo je, da sc je te dni vršila stroga hišna preiskava v sedežih sledečih društev: »Circo-lo sportivo Giovani triestini« (Športni klub tržaške mladine), »Circolo Aurc-lio Saffi« in »Associone giovanille trie-stina« (Zveza tržaške mladine) in še pri drugih društvih. Kakor se poroča, so preiskave spravile na dan mnogo obto-ževalnega gradiva. Baje gre zn zaroto, stremečo za tem, da bi se šiloma odtrgalo neke dežele od monarhijo. »Zarotniki« so bili kar mllitarizirani. Obenem je bila tudi preiskava v uradni sobi uradnika mestne bolnišnice famoznega Karla Lupetina, ki mora biti zraven pri vsaki . . . procesiji. Do včoraj je bilo aretiranih 18 oseb. Policija je vsa na nogah in nadaljuje preiskavanja pod direktnim vodstvom državnega pravd-nika dr. Zencovieha in preiskovalnega sodnika Spongia. ...:L>ii.,.< XXX Včeraj je bilo aretiranih 36 oseb, od teh so jih pridržali v zapori}, na podlagi §§ 58. in 65. kaz zak. (veleizdaja in motenje javnega reda). Izvršenih je bilo tudi mnogo privatnih preiskav, ki so zelo važne za obtožbo. Evo imena are-tirancev: Josip Kirchdorfer, rojen 1891. v Velikem Lošinju; Josip Barison, rojen 1890 v Trstu; Viktor Marzari, rojen 1891. v Bujah; Renato Gioppo iz Trsta, (ta je vrgel v gledališču Verdi na slavnostni predstavi v čast udeležitcljem Časnikarskega kogresa belo-rudeče-ze-lene listke v dvorano); Menotti Cesca iz Trsta, rojen 1889., vsi privatni uradniki. Jurij Coniglii iz Trsta, rojen 1894., dijak državne obrtne šole; J ust Reggio-ra iz Trsta, rojen 1892., privatni uradnik; Ferdinand Noulian, rojen 1887., privatni uradnik iz Trsta; Ferrucio Kaltenreiter, rojen 1890., brez posla; Renzo Prister iz Trsta, rojen 1881., trgovec dr. Remigio Tarnaro, odvetniški kandidat pri odvetniku dr. Sadrinelliju in urednik »Indipenclenta«; Adolf Ma-dersky, rojen 1892 iz Trsta, agent; Marij Gioppo, rojen 1890., mirodilničiar, ki je bil za to aretiran v Gradaški; in priveden takoj v Trst; Evgon Laconig, rojen 1893. v Trstu, agent; Gvido Gentilo-mo, rojen 1880., sluga pri Associazione giovanile; Friderik Libero, rojen 1887., iz Trsta, trgovec; Fran Mosettig, rojen 1892., iz Trsta, privatni uradnik; Angel Favo, rojen 1887., kovač iz S. Pieri-na Pri Vidmu. Foifu! uslužbenci Ljubljanska krajna skupina državnega društva c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev je imela včeraj ob štirih popoldne v gostilni pri Poku v Flo-rijanskih ulicah svoj občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan. Otvoril ga je predsednik g. Košenina s trikratnim ži-vio-klicem cesarju. Pozdravil je navzoče zborovalce, med njimi zastopnike iz Jesenic in Škofje Loke ter zastopnika tržaške krajevne skupine g. Fr. Puca. V kratkem nagovoru jo povdarjal važnost stanovske organizacije poštnih in brzojavnih uslužbencev, nakar je tajnik g. Schischegg prebral zapisnik zadnjega občnega zbora, ki še je soglasno odobril. — Blagajnik g. Avgust Ileuffel je poročal o gmotnem društvenem stanju. Iz poročila posnemamo, da je bilo v poslovnem letu 1909 dohodkov 1194 K 37 h, in sicer je bilo v gotovini preostanka koncem leta 1908 29 K 92 h, plodonosno je bilo naloženo 50 K 25 h, prispevki pa. so znašali 1071 K 40 h. — Stroškov je bilo 1042 K 15 b, in sicer se je poslalo dunajski centrali 1031 K 16 h, upravni stroški pa so znašali 10 Iv 99 h. Čistega preostanka je ostalo koncem leta 1909 152 K 22 h. — Nato so se vršile volitve odbora, ki jih je vodil g. Jeršck. Izvoljeni so bili soglasno: predsednik Ivan Košenina, namestnik Matija Cuderman, zapisnikar Ivan Schischegg, namestnik Karol Gorjanc, bla-gnajnik Avgust Ileuffel, namestnik Ivan Vogelnik, preglednik Avgust Jeršck, namestnik Franc Zupan, knjižničar Anton Nežmah, namestnik Ro-hus Antončič, bolniški preglednik J. Marinko, namestnik Avgust Me-gnšar; odborniki: Franc Zajec, Filip Kalan, Anton Ravnikar, Ivan Jenko, F. Gubane, Franc Kristan. Predsednik g. Ivan Košenina se zahvaljuje za zopetno izvolitev. Organizacija poštnih uslužbencev napreduje, zlasti odkar je začel izhajati v Trstu slovenski list »Poštni rog«, ki je zdramil tudi hrvaške tovariše, ki se kaj pridno organizujejo. V slogi je moč in v tem znamenju — v boj za pravice! Ne posameznik, ampak organizacija mora privesti do zaželjenih uspehov. — Za delegata na zvezinem občnem zboru na Dunaju je bil izvoljen g. Zaje. Pri slučajnostih sporoča g. Franc Puc, zastopnik tržaške krajevne skupine, pozdrave tržaških tovarišev. Poroča, koliko truda je veljalo, predno so dobili slovenski poštni in brzojavni uslužbenci svoje slovensko glasilo »Poštni rog«, ki jc začel izhajati lansko leto. Da je bil slovenski list potreben, dokazuje samo slučaj, da jc bilo prej organiziranih v Trstu samo 134 poštnih uslužbencev, danes pa jih je čez 300. Tudi v Gorici in Pulju se naročajo tovariši na slovenski list. Prosi za agitacijo za »Poštni rog«, ki je postal nekaka ožja vez mod slovenskimi poštnimi trpini. Vsi stanovi so organizujejo. zatu ie treba tucli poštnim uslužbencem, ako si hočejo priboriti boljši košček kruha. Tudi postiljoni in vaški pismo-noše se naj organizujejo. Veliko je dela, veliko za preprečiti in odstraniti. Kot slučaj navaja samo novo službeno pragmatiko, ki nikakor ni popolna in v nekaterih točkah naravnost nasprotuje koristim poštnih uslužbencev. Zato jc treba med tovariši solidarnosti, zavednosti. Sramota bi bila,ako bi sc slovenski tovariš n. pr. naročal na nemški ali italijanski strokovni list, ki ga mogoče še ne razume. — »Poštni rog« jc tu, in ta prinaša vse potreno. (Živahno odobravanje.) Nato se je vršil podrobnejši razgovor o »Poštnem rogu«. —-Tajniku, blagajniku in predsedniku so se dovolile za njihovo težavno in uspešno delo primerne denarne nagrade soglasno. — G Novak omenja, naj sc na ljubljanskih poštnih uradih zviša šte-. vilo poduradnikov ter naj to zahtevo podpirajo na pristojnih mestih državni poslanci. — Pri podrobnejši razpravi o stanovskih težnjah omenja g. Puc o dopustih kako so urejeni drugod in v Ljubljani. Kakor je g. Antončič povedal se na ljubljanski pošti še sedaj niso začeli dovoljevati dopusti poštnim uslužbencem, ki morajo zjutraj vstajati, da razmetavajo pisma na pošti, ki jih potem raznašajo okoli, gotovo zelo utrudljivo delo. Ako se ne začno takoj podeljevati dopusti v Ljubljani, potem sploh ne morejo priti zaporedno vsi tovariši do dopusta ter bodo prikrajšani za tiste dni, ko bi so lahko odpočili in razvedrili od celoletnega napornega dela. — Omenjalo se je tudi, da prevzemajo mlajše moči, ki še nikdar niso bile pri pošti, pocluradniška mesta, starejši uslužbenci pa, ki bi bili upravičeni do teh mest že po svojih letih, ne samo po izkušnjah in praksi, ki jo gotovo imajo, pa morajo delati dalje za malo plačilo, ki ne zadošča življenjskim razmeram. — Ko so se še obravnavale nekatere podrobnosti, se je občni zbor zaključil. CESAR VILJEM ZA EVROPSKO DRŽAVNO ZVEZO. »Matin« poroča, da se je razgovar-jal cesar Viljem v Londonu z zastopnikom francoske republike Pichonom. Cesar se je razgovarjal s Pichonom o priljubljeni mu ideji zveze evropskih držav. Cesar je rekel, naj bi bili evropski narodi v korist človeštva in civila-zacije eclini, se medsebojno podpirali in Vistanovili mirovno zvezo. TURŠKI PRESTOLONASLEDNIK V BELGRADU. V soboto obišče Belgrad turški prestolonaslednik Juzuf Izedin, da vrne obisk srbskega kralja v Carigradu. V Belgradu ostane dva dni. Za njegov sprejem se delajo velike priprave. BOTHA JUŽNOAFRIŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK. Kapstadt, 23. maja. Botha je dobil nalog, da sestavi prvo ministrstvo južnoafriške Unije. novice. -f Dan v proslavo sv. bratov Cirila in Metoda. Po sklepu S. K. S. Z. in zastopnikov izobraževalnih društev se praznuje, kakor smo že v soboto poročali, 10. julija spomin slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Ta dan naj bi se proslavil po vseh naših izobraževalnih društvih. Povsod naj se, priredi ta dan predavanje o sv. apostolih slovanskih, napravi primerna igra in izvajajo nekatere pevske točke. Ta dan naj se povsod na slovesnih zborovanjih osnujejo podružnice »Slovenske Straže«! Program za ta dan se objavi pravočasno. -f Dr. šusteršič — častni občan občine Račna. Občinski odbor račenski je bil v svoji seji dne 17. februarja t. 1. soglasno imenoval državnega in deželnega poslanca dr. šusteršiča svojim častnim članom. Posebno odposlanstvo občine, obstoječe iz župana g. Brdnika, svetovalca g. Štupnika in tajnika g. Zalokarja je danes slovesno izročila g. dr. Šusteršiču častno občanstvo račen-sko. G. župan Brodnik je v lepem, jedrnatem in prisrčnem nagovoru obrazložil vzroke, ki so napotile občinski odbor clo svojega sklepa in jc izročil dr. šusteršiču okusno izdelano častno diplomo v prelepem okviru. — Dr. Šusteršič se jc zahvalil v svojem govoru za izkazano mu čast, proseč odposlance, naj sporoče iskreno zahvalo obč. odboru in celi občini. Rekel je, da sicer ne išče svojih časti, videč svoje plačilo v zavesti zvesto izpolnjenih dolžnosti. Toda prisrčno ga, veseli, ako mu ljudstvo iz lastnega, nagiba, iz poštenega srca, izreče svoje priznanje. Hvaležen je '/a tako priznanje, ki mu daje nnv ogu i v težavnem, napornem deiu za blagor in uuumlck ljudstva. — Konečno ic uov- darjal clr. SufterŠič, da je uravnava ra. čenskih voda neobhodno potrebna in da bo zastavil vse svoje moči, da se ta uravnava čim preje izvrši. + Shod savskega in jeseniškega delavstva se je včeraj dopoludne v »Delavskem domu« na Savi izvrstno začel in krasno končal. Udeležilo se ga jc nad 200 delavcev. Zastopano je bilo delavstvo z Javornika in Koroške Bele ter skupine J. S. Z. na Gorjah po svojem predsedniku J. Zupanu. Poslanec Piber je bil vslecl nujnih poslov zadržan. Shod je spretno vodil predsednik strokovnega društva J. Korošec. Govorili so pa načelnik J. S. Z. clr. Zajec, Krivec, Vebar, Skubic, Čebul j. Po silno navdušenem shodu so ustanovili skupino J. S. Z., v katero se je koj vpisalo lepo število savskega delavstva. + Vprašanje. Socialne demokrate, ki zadnji čas pravijo, da nimajo s svobodomiselnostjo nič opraviti, vprašamo, zakaj je clr. Tuma na nekem svojem predavanju aprila meseca v Tržiču, kakor poroča zadnji »Rdeči Prapor«, izvajal, da si socializem socialne demokracije in krščanstvo bistveno nasprotujeta in sicer zato, ker krščanstvo uči vero v Boga, socializem pa vero v prirodo, krščanstvo vero v posmrtno življenje, socializem pa vero v življenje izključno le na zemlji, krščanstvo vero v onostransko srečo, socializem pa vero v srečo tostran, koder življenje s smrtjo telesa mine za vselej? Vprašamo socialne demokrate tudi, zakaj se pravkar v Nemčiji tako silno udeležujejo gonje profesorja Drewsa. in drugih mo-nistov zoper eksistenco Kristusovo?... Socialni demokrati nam na to ne bodo odgovorili, pač pa na to jasno odgovarja dr. A. Ušeničnik v svoji »Sociologiji«, kjer je pojasnjeno, kako je socialna demokracija, naj bo marksistov-ska ali le »zgolj ekonomska«, krščanstvu bistveno nasprotna. + Osebna vest. Nadporočnik Vin-cencij J a n e ž i č, dosedaj pri sanitetnem oddelku št. 3 v Pfemislu, je imenovan za poštnega asistenta v tržaškem poštnem ravnateljstvu. — Mesto venca na rakev svojega sošolca preč. gosp. Franja B o n c e 1 j je podaril prof. Ant. Kržič 20 K podpornemu društvu c. kr. učiteljišča v Ljubljaili. — Poštne zadeve iz ljubljanske okolice. Ker so bo, kakor smo brali, otvoril na Ježici v bližnji prihodnosti nov poštni urad, prosimo si. poštno ravnateljstvo, naj sc sprejmejo vasi: Zgornji, Srednji, Spodnji Gameljni, Sv. Jakob na Savi (ki ima ob povodnjih pretrgano poštno zvezo z Dolom), nadalje Tomačevo, Jarše, Obrje, Soteska in Pečnik v poštni okraj Ježica. — Prizadeti. — Vesel pojav v kmetiškem gospodinjstvu. Pred Binkošti je priredila kmetijska šola na Grmu tridnevni gospodinjski tečaj za pi'idelovanje in konserviranje zelenjave. Dasi je bil to prvi tečaj te vrste — in še brez posebne reklame — ga je posetilo nepričakovano veliko število udeleženk, nad 50 kmetiških gospodinj, poleg dveh učiteljic, enega učitelja in pi*ečastitega monsgr. Tomo Zupana. Lepa udeležba, kakor tudi velika pozornost in zanimanje pri predavanjih in praktičnih pojasnjevanjih so najlepši dokaz, da je tudi našo kmetiško gospodinjo prešinil duh napredka in naobrazbe. In kjer napreduje gospodinjstvo, tam ne zaostaja gospodarstvo. Zal le, tisočkrat žal, da ima naša kmetiška gospodinja le tako redkokdaj priliko, naobraževati se v svoji stroki. Merodajni faktorji naj bi se je v tem oziru spomnili večkrat, saj nq bodo našli nikjer toliko rodovitnega polja, pa tudi toliko do-brega saclu, kakor baš tu. Gosp. ad-junktu Zdolšku pa gre najlepša hvala za poljudna in zanimiva predavanja, katera je pojasnjeval tudi praktično na vrtu in v kuhinji. — Silna nevihta je prihrumela v soboto popoldne od Sodražice proti Ribnici. Dolgo časa je bilo čuti le oddaljeno gromenje, ko pa se vsuje dež, je začelo grozno treskati. V Bukovici je udarilo v nek hrast, blizu tam je bilo več žensk in dve je omamilo, da so eno komaj oživeli. V trgu samem niso nič pomagali strelovodi. Udarilo je najprej v hišo Angele Pakiž in razbilo skoro tisoč opeke. Užgalo se pa ni. Takoj za tem pa trešči v hišo trgovca Pirka. Zopet k sreči ni začelo goreti, le dimnik in omet je poškodovan. Tudi človeku se ni nobenemu nič zgodilo. Ko bi se vnelo, bi bila velika nevarnost za ves trg. Strela jc malo pokvarila tudi električno napravo in potrgala žico ti žarnicah pri mnogih hišah. — Izprememha poštnih okrajev. Vas Kota, občina Jurovec na Štajerskem dosihmal v poštnem okraju Sv. Vid pri Ptuju spada odslej v ptujski poštni okraj. — Nov poštni urad v Ovčji Dragi v političnem okraju goriškem ic začej te dni poslovati in bo imel poštno zvezo z ambulantno pošto na železniški postaji enakega imena. — V propadli laški banki Popolare so baje zasledili nov primanjkljaj za 1 milijon in pol kron. — Vinska letina na Goriškem bo baje srednje dobra, trtam je škodoval dolgotrajen dež meseca aprila in maja. — črešnje prodajajo v Gorici okoličani na debelo po 10 vinarjev kilogram. Cena črešnjam je torej že sedaj tako nizka, da se skoro nc izplača jih pobirati. Če se računa namreč, da delavec nabere na dan največ 20 kg (?), in ker je delavcu treba plačati po 2 K na dan, ne ostaja našemu posestniku — nič! To so žalostne razmere za naše sadjarje. — Fml. Ivan pl. Grivičič, poveljnik 7. inf. divizije v Osjeku, nastopi daljši dopust, nakar bo stalno vpokojen. — Strela je udarila dne 21. t. m., popoldne ob 5. uri v hišo g. Ševarja na Rakeku. Omamila, na tla vrgla in na roki ranila je deklo v kuhinji, pa jc bila dekla v eni uri zopet dobra. V gostilniški sobi je sedelo več voznikov. Enega v sredi sedečega je strela zadela v noge, da nekaj časa ni mogel hoditi. Drugi so prestali samo strah. Kje je v hišo jjprišla, se ne da dognati, pač pa jc na dveh. oglih zid odkršila in napravila |V zemljo luknjo. Na zaprtem hodniku !je tudi ubila dve šipi. — Zastrupljen železniški sprevodnik. V vlaku, ki vozi med Zagrebom in Budimpešto so našli mrtvega železniškega sprevodnika J. P. iz Zagreba. Poleg mrtveca je stala košarica z jedili, katero je vedno z doma jemal na pot. Sredi južine ga je dohitela smrt. Dognali so, da so bila jedila v košarici zastrupljena. Policija zasleduje to skrivnostno zastrupljenje. — Ruski učitelji in učiteljice v Avstriji. Avstrijo obišče letos ob počitnicah več tisoč ruskih učiteljev in učiteljic. Obiske vodi grofica Barbara Bo-brinski. Nemci ob tej priliki sanjajo o panslavistični agitaciji, kar je tako neumno, da si bolj neumnega niti misliti ni mogoče. — Točo so včeraj imeli v Logatcu fin okolici. Zdravniška vest. 'Asistentom na kli-iniki v Inomostu na dermatologičnem (oddelku prof. Merka je imenovan g. abs" iimed. Pavel Šavnik, sin kranjskega župana in ces. svetnika g. Karola Šav-taika. — Iz štepanje vasi. Pogreb umrlo gospe Marije Novak, gostilničarke »pri ilžoearju« (Speckhugel) vršil se je včeraj idb pol i uri popoldne ob velikanski (udeležbi vseh slojev ljubljanskega in okoličanskega občinstva. Pevci so zapeli v slovo krasne žalostinke. Poslednjo fcast izkazalo je tudi gasilno društvo 5z Stepanje vasi in gasilno društvo iz ižirovnika. Udeležba pri pogrebu jc pri-ica, kako obče priljubljena je bila pokoj-niča pri vseh, ki so jo poznali. Naj v miru počiva. Žalujoči rodbini naše so-žalje. — Garibaldi v Postojnski jami. Postojnska jama je bila na Binkoštni ponedeljek, kakor vsako loto, jako dobro obiskana. Neki goriški izletnik poroča, da ko so sc vračali, je bilo v vlaku tudi več Lahov, menda iz Tržiča, ki so bili prav veselo razpoloženi. Peli so razne laške pesmi, med temi »Mara-meo«. Pravili so si med seboj pa tudi, da je v jami kapnik z Garibaldijevo glavo.Precej so morali biti »ginjeni« ti Lahi, da so videli Garibaldija v Postojnski jami! — Utonil je 18. t. m. v Vel. Podlogu pri Leskovcu 8 in pol leta stari Jožef Kerin, učenec II. razreda. Prišcdši iz šole se je šel kopat s tovarišem v komaj par streljajev od vasi oddaljeno vodo, ki se ob deževju nateče v jame, kjer so nekoč kopali pesek. Po nesreči je zašel v globoko jamo in zginil pod vcido. Potegnili so iz nje že mrtvega. — Umrl jc v Šturljah pri Ajdovščini g. Avgust Nusbaum, lastnik žag itd., star 71 let. — Vohunu zvišr.na kazen. Pred goriškim okrožnim sodiščem je bil pred kratkem obsojen višji knjigovodja ladjedelnice v Tržiču, Peter Andreini, rezervni častnik italijanske vojske, na 7 mesecev ječe. Sedaj pa jc deželno nad-sodiscc zvišalo vsled pritožbe državnega pravdnika kazen na 13 mesecev. — Izprememba posesti. Ga. Josipi-ha Hočevar, rojena Mulley, je prepustila v last svoje veloposestvo v Mirni z vsemi pravicami svojemu stričniku, g. Karolu Mulleyju, c. kr. deželnosod-nemu svetniku v p. na Vrhniki, ki dobi s tem tudi rudokop. — Dve smrtni nesreči. Pretekli teden se jc v Šiški igral na dvorišču petletni sin nekega, čevljarja. Ob zidu je slonel veliki zaboj, s kakršnimi se navadno vozi pesek. Zaboj se je prevrnil na dečka, ki je skakal po njem, in ga Ubil. lati, dan ie kanal uri opekarni v Kosezah" neki na novo sprejet delavec ilovico. Zgornja plast zemlje, ki jo je hotel podkopati, je zdrknila v nižino in ga podkopala pod seboj. Bil je takoj mrtev. — Nevihta. Iz Polšnika se poroča dne 22. maja 1910: V soboto proti večeru je bila med Polšnikom in Savo silno huda nevihta z grmenjem treska-njem in nalivom. Cesto od Polšnika proti Savi je raztrgalo in meje nanjo nasulo. Strela je večkrat udarila in v Prelesji pri Tekavcu tudi vžgala, pa so ogenj tudi pogasili. — Nesrečni nož. Letos, na velikonočni ponedeljek zvečer, je nastal v Novakovi gostilni na Šenturski gori neznaten prepir med navzočimi gosti. Da ne bi prišlo do kake rabukij, je Jože Zu-pin prepirajoče miril. Navzoči Blaž Kočar, posestnikov sin, je gojil že dalje časa sovraštvo proti Zupinu. Ker se mu je sedaj nudila ugodna prilika, obračunati s svojim nasprotnikom, potegnil je odprt nož in jel ž njim mahati proti Zupinu. Predrl mu je desno pod-leht, obenem pa težko ranil na desni nadlehti 15 let starega gostilničarjeve-ga sina Janeza, ter lahko poškodoval Jurija Škerjanca. Sodišče mu je naložilo za kazen eno leto težke ječe. Štajerske novice. š Protestni shod proti šulvereinski šoli v Polzeli sc je krasno obnesel. Velika dvorana jc bila natlačeno polna občinstva, ki je z dostojnostjo, napetostjo poslušalo govornike, posebno odbornika »Slovenske Straže« deželnega poslanca g. dr. Verstovška, in z velikanskim odobravanjem sprejelo resolucijo, katei'a z ogorčenostjo protestira proti nameravani šulvereinski šoli. Na shod so poslali vrli Mozirčanje pozdrav in navduševalno pismo, katero je ljudstvo z velikim navdušenjem sprejelo. Nasprotniki so poparjeni. š Čedno dobrnško nemškutarstvo. Iz Dobrnskih toplic pri Celju nam pišejo: Pri zadnjem obisku Orlov iz Savinjske doline in Št. Jurja na železnici so se nekateri čudili, da niso Dobrn-čani Orlov gostov v posojilniškem hotelu »Unionu« pogostili, ampak v občinski uti. Vzrok temu je to, da se je najemnik »Uniona«, ki je doma iz okolice mariborske, torej gotovo rojen Slovenec, slovenskega denarja že toliko navlekel, da mu za slovenske goste nič več ni. Posebno se njegova gospa, nekje tam v iKonjicah kot hčer popolnoma slovenskih starišev rojena, v mržnji do Slovencev odlikuje. Obdala se je s celo armado prav »štramnemških« traban-tov posebno moškega spola, a zadnji čas si je še nemško žensko osobje preskrbela. Natakarice Slovenke ne morejo več prestati in že leta sem se čuje tožba teh slovenskih deklet, da jih zaničujejo, ker slovensko govorijo ali s slovenskimi gosti in domačini slovensko občujejo. Desna roka, ne vemo gospoda ali milostljive gospe ali obeh, gospod August. H., ima komando v hiši ter oblastno koraka po prostorih še bolj — kdo bi to verjel — kot nekdaj pod dobo blage Margite. Kaj si je že vse ta siidmarkovska družba pri Wreggu dovolila proti poštenim domačinom, že vse presega. Česar naši nemškutarji ne zmoi*ejo sami, jim pomagajo blamirani topličarski uslužbenci. Wregg in njegova žena naj bode ta prepričana, da se jim gostje, posebno pa narodni domačini, ne bodo več vsiljevali! Kakor ste se, g. Ignac, naših slovenskih denarjev navlekli — saj veste, kakšni ste prišli k nam vi in še nekdo drugi! — tako se jih boste lahko znebili, če se Vam že enkrat nc bodo oči odprle. Posojilnica bi dobro storila, merodajne kroge na to »birtšaft« v gostilni g. Ignaca opozoriti, da ne bo n j c n hotel »Union« prišel ob svoje dobro ime. š Halleyjev komet. Iz Vitanja nam poročajo: Včeraj v nedeljo zvečer ob 9. uri 2 min. smo tukaj videli TIalley-jevo repatieo. Rep ni bil vidljiv, a glava se jc videla, tako velika kakor srednje rešeto, ovito s tanko lančico. Izvan-reden prizor se je nam nudil le kakih sedem minut. Vik in krik, ki naj vzbuja pozornost, je bil tak kakor pri kakem požaru. Prva oseba, ki jc repatieo zagledala, je bila gospa Poklič. š Rapidno padauje prebivalstva. V župniji Skomar, ki je visoko v Pohorju ležeča, je bilo leta 1908 534 duš, a danes šteje župnija 478 duš. Poznavalci tega gorskega kraja prorokujejo še večje padanje prebivalstva. š Pri občinskih volitvah v Ljutomeru so v 1. in II. razredu zmagali Nemci, v III. razredu Slovenci. š Poročil se je v Celju dr. Fran Prcmšak iz Celja z gdčno MalVino Kranjc, hčerko notarja iz Šmarja pri Jelšah. š Mariborski župan. Cesar je potrdil izvolitev dr. Schmidererja za mariborskega župana. Slovesno umeščenje se vrši iutri. Pristopajte k .Slovenski Straži1! NASLOV: »SLOVENSKA STRAŽA« V LJUBLJANI. Iz pravil »Slovenske Straže«. § i. Ime in sedež društva. Društvo se imenuje »Slovenska Straža« in je ustanovljeno za vse v državnem zobru zastopane kraljevine in dežele in ni politično. Vodstvo in sedež društva je v Ljubljani. . § 2. Namen društva. Namen društva je obramba slovenskega življa potom narodne izobrazbe in gmotne okrepitve ljudstva na katoliškem, narodnem in patriotičnem temelju. § 3. Sredstva društva. Sredstva so prosvetna in gmotna. Prosvetna sredstva so sledeča: 1. Društvo sestavlja odseke, po katerih spoznava narodne, kulturne in gmotne potrebe Slovencev, prireja v ta namen poučna potovanja in izdaja nabrano gradivo. 2. Prireja shode ali sodeluje pri že obstoječih izobraževalnih organizacijah, ustanavlja knjižnice ali podpira že obstoječe, prireja tečaje, zalaga tiskovine, prireja narodne slavnosti, gledališke predstave, izlete, zbirke, razstave, muzeje in sploh vse, kar ima namen vzbujati ter gojiti zmisel za domačijo, njen značaj, narodne navade, noše, sloge, umtenost, krajevne lepote, telovadbo, turistiko in šport. 3. Ustanavlja ali podpira šole in šolska društva. Da pa društvo doseže svoj gmotni namen, 1. podpira po svoji moči z denarnimi sredstvi slovenske nepolitične organizacije, priredbe in naprave, časopisje in književne publikacije, ki so v zvezi z narodno izobrazbo; 2. kupuje zemljiška posestva ter jih prodaja ali daje potem Slovencem v zakup brez lastnega dobička; 3. denarno podpira socialno koristne naprave, gospodarske organizacije, ustanove, mladinskovarstvena, vajeniška in dijaška podporna društva, delavske strokovne organizacije; 4. zalaga in razpečava razno blago v društvene svrhe. V kolikor se za izvrševanje teh društvenih namenov potrebuje oblastveno dovoljenje, sc mora to izposlovati. § 4. Pridobivanje denarnih sredstev. Denarna sredstva društva se zbirajo iz 1. prispevkov društvenikov; 2. daril, volil in podpor; 3. z oblastvenim dovoljenjem prirejenih nabiranj; 4. dohodkov društvenih ali v njegovo korist prirejenih veselic, gledaliških predstav, predavanj, x-azstav in publikacij; 5. dohodkov društvenih podjetij, zasnovanih v društvene namene; 6. iz dobička pri razpečanem blagu. t § 5. Člani. Društveni člani so 1. ustanovni, ki plačajo vsaj 200 K naenkrat ali pa vsaj v štirih obrokih tekom enega leta; 2. redni, ki plačajo vsaj 1 K na leto, najmanj 10 K pa, če so društva, oziroma pravne osebe; 3. podporni člani, ki plačujejo vsaj 50 vin. na leto. Člani društva so moške, ženske in pravne osebe. Tisti, ki hočejo postati člani se oglasijo ali pri društvenem vodstvu ali pri podružnici svojega okraja. lj Člani in članice »Slovenske kršč. soc. zveze« v Ljubljani se pozivajo, naj sc za zastavo S. K. S. Z. polnoštevilno udeleže v stolnici procesije sv. Rešnjega Telesa prihodnji četrtek. Zbirališče ob 8. uri zjutraj v društveni dvorani. lj Slovanski narodno - gospodarski shod v Ljubljani. Piše se nam: Za prireditev narodno-gospodarsfkega, shoda v Ljubljani dne 14. in 15. avgusta t. 1., na. katerem se. bode razpravljalo o organizaciji narodno-gospodarskih udov avstrijskega Slovanstva, razpošiljali smo na odlične gospodarske in obrtne korporacije okrožnice, pozivajoč jih k sodelovanju in vzajemnemu delu. Na našo prošnjo so bili imenovani zastopniki za predbežno razpravo, na kateri se bode razpravljalo o osnovnih vprašanjih. Ta predpripravna seja se bode vršila dne 24. t. m. v mali dvorani »Slovanske besede« na Dunaju, T., Drachen-gasse 3, ob 7. uri zvečer s sledečim dnevnim redom: Splošna debata o slovanski narodno-gospodarski organizaciji, volitev kongresnega odbora (obrtna in gospodarska sekcija), sestavljanje poedinih referatov in predlog resolucije. V interesu stvari je neobhodno potrebno, du bi iiili nai zastopniki intc=. resiranili gospodarskih" institucij pri šotni na tej seji ter eventuclno pripra vili po možnosti predloge in poročila. lj Društvo dijaške in ljudske ku hinje v Ljubljani bo imelo svoj občil zbor 8. junija t. 1. ob 5. uri popoldne i dvorani »Kršč. soc. zveze« v »Unionu« Spored: Poročilo o društvenem delova nju in računih prošlega leta, izvolite šest odborniških članov, slučajnosti. I obilni udeležbi vabi odbor. lj »Ljubljana« za hrvaško šolo n f Reki. Kakor poroča »Riečki Novi Lisl< znaša čisti dohodek koncerta sloven-skega glasbenega društva »Ljubljana« na Sušaku za hrvaško šolo na Rek 452 K 82 vinarjev, ki se te dni izroči odboru društva »Ljudevit Gaj«. lj Poročeni so bili danes zjutraj i frančiškanski cerkvi g. Ivan Stopar ir g. Ivanka Kecelj iz Trzina. Poročil s< je g. Iv. Baloh, nadalje g. Jurij Jugo vic, c. kr. nadpaznik in g. Marg. Hafnei iz Stare Loke Bilo srečno! lj Občni zbor »Ljubljanskega pro stovoljnega gasilnega in reševalneg« društva« se je vršil v soboto ob 8. ur zvečer v veliki dvorani »Mestnega do-ma«. Zborovanje je otvoril predsednik društva Ludovik Štricel st. V svojem otvoritvenem govoru se je spominjal preteklo poslovno leto umrlih treh članov gg. Valentinčiča, J. Košička in Andreja Mehkota, pri čemur so vstali navzoči zborovalci raz sedežev v znak sožalja.. — Tajnik Andlovec je prebral zapisnik zadnjega občnega zbora, na lcar je poročal o poslovanju društva v preteklem letu. V preteklem letu je bile 16 ognjev, oziroma požai-ov, pri katerit je sodelovalo ljubljansko gasilno društvo. Rešilni voz je posloval v 585 slučajih, odkar pa ga je prevzelo v svoje upravo gasilno društvo je prevozil 440; pacijentov. Važnost rešilnega voza sc spoznava vedno bolj. Gledaliških stra? je bilo 207, ki jih je oskrbovalo 186: mož. Raznih drugih straž pri priredit-vab je bilo 62. Vaj z orodjem so imeli člani 78, od teh novinci 36. Poleg tega so imeli strojniki s parno brizgalno £ vaj. Odbor je imel v preteklem letu 1C sej. Nedeljskih inšpekcij je bilo 52. Priredili so se trije službeni shodi. Društvo ima 84 članov, in sicer je pristopilo novih članov 12, izstopila sta 2, izključeni pa so bili 4. Umrli so trije člani, katerih se je že spominjal predsednik. Maše sv. Florijana se je udeležilo 21 društev z 2450 možmi. Društvo je poslalo več deputacij k raznim gasilnim slavno-stim. Dne 13., 14. in 15. avgusta L 1, praznuje ljubljansko gasilno društva štiridesetletnico. — Nato je poročal blagajnik g. Anton Leutgcb o pbslo-vanju društvene bolniške blagajne. Skupno premoženje bolniške blagajne znaša 28.218 K 80 vin., izdatkov pa je bilo v preteklem letu 1189 [K 20 vin., in sicer za podpore bolnikov in pogrebe 1177 K 40 vin. ter za tiskovine in druge stroške 20 Iv 80 vin. — Blagajnik gosp. Fran Barle je poročal o društveni blagajni. Stroškov je bilo 10.145 K 68 vin., dohodkov je bilo ravno toliko, znaša pa dolg društvene blagajne 5590 K 16 vin. bolniški blagajni in 548 K 60 vin. podpornemu skladu, skupaj 6138 K 76 vin. Prebitek podpornega sklada preteklega leta znaša 765 K 37 vin., prejšnji prebitek je 6134 K 52 vin., skupaj pa 6899 jK 89 vin. Proračun za tekoče leto izkazuje 9725 K dohodkov in 9812 K stroškov, torej primanjkljaja 87 K. Z dolgom bolniški blagajni pa znaša skupni primanjkljaj 5225 Iv 76 vin. — Pri volitvah društvenega odbora, ki jc bil izvoljen za dve leti, so bili v odbor izvoljeni sledeči gg.: načelnik L. Štriccl (59); pod-načelnik Jos. Turk (47); I. četopoveljnik A. Dintar (58); II. četopoveljnik F. Stare (59); 111. četopoveljnik F. Medic (60); tajnik I. Andlovec (60); I. blagajnik F. Barle (60); II. blagajnik A. Leutgcb (60); namestnik tajnika A. Zornič (46); namestnik I. blagajnika J. Toma-žič (59); namestnik II. blagajnika Jos. Lapajner (57 glasov). Vseh glasovnic je bilo oddanih 60. Za podpoveljnika I. čete je izvoljen proti oficijelnemu kandidatu Ludoviku Štricelju ml. z 21 proti 19 glasovi Viktor Stare. G. Kavčič je bil izvoljen soglasno za podpoveljnika II. četi, kakor tudi Jos. Lapajner za III. četo. Za pregledovalce računov so bili izvoljeni: Viktor Stare. Furlan in Križ-nar. Zopet izvoljeni načelnik L. Štricel st. je imenoval za svojega pobočnika g. Čudna, kar se jc vzelo z odobravanjem na znanje. Društvo zdravnikov imenuje v gasilno in reševalno društvo samo iz svoje srede zdravnika, ker je pa doslej posloval v društvu nov zdravnik g. dr. Rergman, ga predstavi gosp. Štricel zborovalcem. — Pri slučajnostih odgovarja g. Barle na vprašanje, kako je to, da. mora društvo doplačevati za rešilni voz stroške. Doslej je znašala podpora mestne občine za rešilni voz 3000 jK letno, kar je bilo premalo. Za leto 1910. pa je dovolila mestna občina M tu £vrkn jiliOO K redne in.500 K izred- ne podpore, s Čemur bodo stroški pokriti. G. Križnar predlaga, naj se plača vsakemu gasilcu, ako se gre gasit k požaru izven ljubljansko mestne občine, 40 vinarjev na uro za zamujeno delo. Stri cel: Mi smo prostovoljno društvo in ne delamo za denar. — Križnar: Mi smo za Ljubljano, ne pa za deželo. — ' Štricel: Če je sila, moramo pomagati. — G. Barlc omenja, da se je že na službenem shodu govorilo o štiridestlctnici, ki jo praznuje ljubljansko gasilno društvo sredi avgusta. Takrat bo imela v Ljubljani tudi zveza slovenskih gasil« nib društev svoj občni zbor in volitev odbora. Istočasno pa bo tudi priredila v Ljubljani zborovanje zveza slovanskih gasilnih društev. Na to slavnost se vabijo tudi gasilna društva izven Kranjske. Pričakovati je iz češke in Moravske najmanj 2000 gasilcev v kroju, poleg tega pa bodo prišli tudi zastopniki iz Galicije. Prišlo pa bo tudi okoli 2000 do 3000 jugoslovanskih gasilcev. Podroben spored se bo v kratkem razposlal. Poživlja pa člane, naj sc že sedaj pripravljajo na ogromno delo, ki čaka ljubljanskega gasilnega društva, da se sprejme dostojno goste. — II koncu omenja g. Peter Matelič, hišni posestnik itd., da bi rad prišel včasih h kakemu ognju, pa nikdar ne sliši streljanja. — Štricel: Matelič ima telefon, naj se mu vedno telefonira iz rešilne postaje. — Glas izmed članov: Predlagam, da se gre Mateliča iskat vedno z rešilnim vozom. — Nato se je zaključil občni zbor. — II koncu samo še omenjamo, da je prišel podžupan dr. Tavčar samo povohat zborovanje in odšel po par minutah. lj Društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev so, naj topleje zahvaljuje. č. g. Smolnikarju in pevskemu zboru S. K. S. Z. pod vodstvom gosp. Černiča, da so oskrbeli božjo službo o priliki društvene prireditve. lj Drugo zborovanje avstrijskih davčnih uradnikov se jc vršilo dne 22. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v Ljubljani pri »Roži«. Davčni uradniki so se udeležili tega izvanrednega zborovanja v častnem številu. Shod so počastili s svojo navzočnostjo gospodje: dvorni svetnik Klimcnt, finančni nadsvetnik Avian in davčni kontrolor Skušek. Vlado je zastopal g. komisar Semen. Predsednik društvp davčnih uradnikov g. davčni nadupravnik Lilleg otvori in pozdravi shod s pozivom, da. navzoči zakličejo trikratni »S^fava« Njegovemu Veličanstvu. (Se zgodi.) Nato prevzame predesedstvo podpredsednik društva g. davčni ofic. Kobler, ter da besedo referentu g. predsedniku Lillegu. Obširen in stvaren referat je obsegal zgodovino sedaj državnemu zboru predložene službene pragmatike, stališče davčnih uradnikov nasproti vladni predlogi in zahteve davčnega uradništva z ozirom na njih odgovorno službo radi predizobrazbe in uvrstitev v zahtevano kategorijo časovnega napredovan ja. Tozadevna resolucija se je soglasno sprejela lj Čast pogumnemu vojaku. Veliko vojaško slavnost z vojaško godbo so imeli včeraj na čast prostaku Willcn-pardu, ki je, kakor smo poročali, rešil iz Ljubljanice častnika in dva vojaka. Vojak je dobil zlat zaslužni križec in jc postal četovodja. lj Strela je udarila včeraj popoldne oh pol 2. v dimnik hiše št. 43 na Ilovici, ki ga je močno poškodovala. Strela je nato odskočila. skozi okno v stanovanje delavca Javornika, kjer jc ubila dve šipi, nad oknom pa naredila veliko razpoko. Pri štedilniku je odtrgala, lončeno ploščo nad njim pa naredila precejšnjo luknjo. V sobi so bili Javornik, njegova žena in njih otrok, a se ni nobenemu nič hudega, pripetilo. lj 300 razglednic mesta Ljubljane je bilo v noči od 21. na 22. t. m. ukradenih trafikantinji na južnem kolodvoru. Razglednice so bile vredne 30 K. To jc bil pa res prenavelušen oboževalec bele Ljubljane! Kazne stvari. Hofrichter. Razprava proti Hofrichterju sc bo vršila koncem maja ali v začetku junija. Zdravniki so izjavili, da jc sicer Hofrichter dušno manj vreden, a. popolnoma normalen in sposoben za odgovornost svojih dejanj. O velikih viharjih in povodnji poročajo z Ogrskega. Tudi na Sredozemskem morju so bili veliki viharji. Več ladij se je potopilo. Podvzetja sestre Candide. Na Francoskem se je prigodil slučaj, ki vzbuja pozornost vse javnosti. Neka francoska redovnica — sestra Candida — ki je uživala veliko splošno spoštovanje, je osumljena, da si je na nepostavcu način pridobivala sredstev za ustanavljanje dobrodelnih zavodov. Dolgovi so končno narasli na S uiilijoaov Jx*uikoy„ aktiva pa znašajo komaj 3—i milijone. Vsa. pomočila prizadevanja so se doslej izjalovila. Redovnica —- rojstno ime ji je Ivana Faurestier -— je s svojimi dobrodelnimi podjetji pričela že pred petnajstimi leti, in sicer je ustanovila red za povzdigo in vzdržavanje treh zdravilišč za jetične otroke, katerih eno jc bilo v Ormessonu za otroke v starosti od 2—7 let, drugo v Villiers-sur-Marne za nekaj starejše in tretje v Noisy le Grand za odrasle deklice. Kakor vsi samostani v Franciji, jc bil v kulturnem boju razpuščen tudi red sestro Candide, ki je bila sedaj sama sebi prepuščena. Ni čuda, da jc v denarnih zadevah neizkušena redovnica zašla v labirint težav, katerim — ako se je posluževala nevarnih sredstev — ni bila kos in je padla v roke oderuhov. To namreč trdno stoji in priznavajo tudi nepristranski liberalni listi, da je sestra Candida postala žrtev brezvestnih ljudi, ki so izrabljali njeno neizve-denost v denarnih poslih; ona, sama se s svotami, ki so šle skozi njene roke, ni niti najmanj okoristila, zase osebno ni imela nikakih potreb ter je porabila denar edino le za svoje zavode. Zelo pa je zmedel slučaj sestre Candide generalni tajnik njenih podjetij dr. Leon Petit s svojim nerazumljivim postopanjem. Še v soboto je sprejel celo vrsto časnikarjev ter jim izjavil, da sc v nobenem oziru ni udeleževal denarnih operacij; on da se ničesar ne boji, ker si nima kaj očitati. Obžaluje le nesrečno sestro Candido, ki je bila od vseh strani na tako nedostojen način goljufana, upa pa, da bo v bližnjih dneh vseh težav rešena. Čisto v nasprotju s temi izvajanji pa je to, kar je takoj nato izvršil dr. Petit: Še isto noč se je namreč obesil. Svoji ženi je zapustil pismo, v. katerem izjavlja, da raje umre, nego da bi bil vmešan v te »ostudnosti«, za katere prepušča vso odgovornost sestri Candidi. Poleg tega pisma sta ležala na, pisalni mizi še dva, svežnja listin z napisom: »Dokazi za tatvine« in »Dokazi za poneverjenja«. Na podlagi teh listin je bila sestra Candida takoj prijeta in odvedena v žensko kaznilnico Saint Lazarne. Ko ji je preiskovalni sodnik naznanil, da jo mora zapreti, je odvrnila: »Gospod sodnik, jaz nisem nič slabega storila, toda vi postopajte kakor vam veleva dolžnost. Bodočnost bo pokazala, da sem jaz sama žrtev.« — Pripominjamo le še, da liberalni graški listi poročajo, da red sestre Candide ni bil od cerkve potrjen. — Ustoličenje novega srbskega me-tropolita v Tuzli, dr. Ilariona Rado-niča, se je z velikim sijajem vršilo dne 15. t. m. Cesarja je zastopal deželni načelnik Varešanin, carigrajskega patriarha pa sarajevski nadškof Letica. Razven tega sta bila navzoča metropo-lita iz Mostara in Banjaluke, okrožni načelnik Foglar in razna odposlani-štva. Stroj za štetje denarja. Amerika-nec Batdorf je po desetletnem proučevanju sestavil stroj, ki bo uradnikom velikih bank in podobnih zavodov odvzel težko delo štetja in zavijanja denarja. Denar se vrže na posebno okroglo korito v stroju, od koder ga potem šteje po 25 do 50 kosov ter ga zavija v ovitke. Posebno urno kolesje zaznamuje natanko število posameznih novcev, ki so v stroju. Kakor hitro je našteto določeno število, zavije stroj novce v ovitek, ki jc na koncu odprt, da se vidi. kak denar jc v njem. Stroj prešteje v eni minuti 300 do 400 novcev. Stroj izdeluje znana tvrdka Loewe v Bero-linu. Kartel državnih uslužbencev in organizacij državnih delavcev se je ustanovil v Frankobrodu ob Meni. Ustanovno zborovanje je sklicala zveza nemških krščanskih strokovnih organizacij. Zastopanih je bilo 85.000 članov železničarskih, poštnih uradnikov, vojaških in drugih državnih delavskih društev iz severne in južne Nemčije. Kartel ima nalogo, reševati socialno-politične zidove v teh organizacijah. Vodstvo jc izročeno osrednji zvezi nemških železničarjev in železniških delavcev s sedežem v Elberfeldu. KHUENOVE PUŠKE V VOLIVNEM BOJU. V sedanjem volivnem boju na Ogrskem so začele govorili — puške. V soboto so orožniki v vasi. Marginen pri Fogarasu, v kateri stanujejo sami Ru-muni, ustrelili pet kmetov. ZOPET KttPENIŠKA AFERA. Berolin, 23. maja. Nek slepar je. po zgledu kopeniškega, stotnika dobil prost, vstop v vojašnico gardnega polka. Nadzoroval je čete in pregledoval sobe moštva, pri čemur je seveda razne stvari vzel s seboj, »častnika« so potem izsledili in dognali, da je neki delavec, ,kij.e »slabo.unimi«- - V ' TeSefonslca m Mmlmn poročila. VOLITVE V BELGIJI. Bruselj, 23. maja. O včerajšnjih volitvah v zbornico je bil do noči znan naslednji izid: Izvoljenih je 40 katoličanov, 17 liberalcev, 7 socialnih demokratov. Katoličani so izgubili samo en mandat. DR. GLABINSKI V FINANČNEM MI« NISTRSTVU. Lvov, 23 maja. Tu se je vršil strankarski shod poljskih narodnih demokratov. Načelnik poljskega kluba Gla-binski jc pozival navzoče na delo za izvršitev vsepoljske ideje. Zelo jc kritiziral finančnega ministra in dejal, da ne bo spravil pod streho svojih finančnih predlog, zato se mora smatrati stališče finančnega ministrstva za omajano. ZEPPELIN NA DUNAJU. Dunaj, 23. maja. Zeppelin se popelje s svojim zrakoplovom na Dunaj 10. junaja ter bo okolu 3. ure popoldne vozil okolu Schonbrunna. ZANIMIV POJAV. Trst, 23. maja. V hiši Uršule Ferlu-ga v Rocolu št. 465 je udarila strela, pa ni napravila druge škode,kakor da je zadela neko podobo Matere Božje, jo razparala in vrgla na tla, na steni pa, kjer je visel podoba, je strela napravila nekaj takega kakor fotografijo Maclon-nine slike, tako da jc podoba zdaj re-producirana na steni. V hiši se je nabralo veliko ljudstva, ki je molilo, češ, da sc je zgodil čudež. , ZADRUGA HERKULES. Reka, 23. maja. Neresnična je vest,, da bi bile zadrugi Herkules zaplenjene knjige in zabranjeno delovanje zadruge. Herkules. (O zadrugi Herkules je imela brzojavko tudi graška »Tagespost«. Ur.) TURČIJA GROZI. Carigrad, 23. maja. Turško brodov-je je odplulo z zaprtim poveljem. Mornariški minister sc je izjavil, da bo Turčija počakala, cla velevlasti izvrše svoje obljube glede Krete, sicer bo pa Turčija sama Izvršila svojo dolžnost. REVOLUCIJA V NICARAGUI, New York, 23. maja. Neka brzojav-javka iz Blueficlcla (Nicaragua) javija, da je vodja vstašev generl Mesa vladne čete v bližini Rame popolnma obkolil in jim odrezal dovoz živil in municije. VELIKA CERKVENA SLOVESNOST. Peterburg, 23. maja. Iz Censtohave sc poroča, da je včeraj ondi bila slovesno izročena slika Matere božje, katero je sv. oče daroval poljski božjepotni cerkvi v nadomestilo za ukradeno sliko. Navzočih jc bilo 500.000 romarjev, med njimi odposlanstva iz Lvova, Krakova, Varšave. Vse mesto je bilo v zastavah. Višina n. morjem 306-2«, sred. zračni tlak 736 0 mm D a Cas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Padavina I v 24 urah 1 v mm 1 21 9. zveč. 7333 14 8 sl. vzh. oblačno 66 22 7. zjutr. 2. pop. 732-8 732-3 14-4 175 brezvetr, sl. jvzh. del. jasno sk. obl. 221 9. zveč. 733-9 131 sl. svzh. jasno 2-3 23 7. zjutr. 2. pop. 734 1 7340 11-3 171 sl. jvzh. sr. svzh. pol. obl. pol obl. Srednja predvčerajšnja temp. 18-5°, norm. 14-8. Srednja včerajšnja temp. 15 O1, norm. 14 9'. ri; jbš o es iv i' Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 23. maja. Pšenica za okt. 1910..... Rž za okt. 1910....... Oves za oktober 1910..... Koruza za maj 1910...... Koruza za julij 1910...... Efektiv: —. 97 2 7-52 6-46 5 56 5-72 s 5 sobami, zraven lep vrt, podobna vili, se proda iz proste roke v Kožni dolini pri Ljubljani 20 minut otl Glavnega trga. Vei: sc poizve pri gostilničarju 1187 Balija na Glincah preje Traun. 5—t z dvema sobama se odda za avgust-termm v Ilirski ulici štev. 22. Adolf Hauptmann. 1458 3—1 Močna kolesa od K 100'— naprej. Finejše vrste od K 150'— naprej. znana kot najfinejša z najlažjim tekom. Glavna zaloga ..Puthovih" koles Fr. Čuden, trgovec v Ljubljani. 1011 Ceniki zastonj in poštnine prosti. (1) Inteligentna gospodična ali gospa ozir, vdova ki zna tudi šivati otročje obleke in perilo sc sprejme proti dobri plači kot k štirim otrokom ki so stari 4 - S let, dve deklici in dva dečka. 1483 V slučaju da je samostojna in ima svojo opravo je na razpolago v hiši zasebno prosto stanovanje obstoječe iz dveh sob in pritiklin. Biti mora trdnega zdravja značajna krščanska oseba. Naslov pove uprava lista. popolnoma vešč tovarniškega posla (Werkschmied) ter podkovstva, trezen in resen mož, ki se razume tudi na zdravljenje konj, sc sprejme takoj v trajno službo. Plača 120 K. Stanovanje iu kurjava prosta. Ponudbe s prepisi spričeval in reference naj sc pošljejo na upravo parne iage u Rogu, poŠta Kočevje. 1489 3-1 Še nekaj 1479 4-1 v Medvodah ob gorenjski železnici z sobno, kuhinjsko in obedno opravo, z lepim senčnatimi zasadi, rečne in peščene kopeli ter športni pro-stori se oddajo. -- Lastnik FRANC JilRC, v Medvodah. Izjava. Podpisana obžaluje, če je dne 20. maja na trgu v Šolskem drevoredu v Ljubljani proti gosjiodični Ivanki Mekinda rabila besede iz katerih bi se morda dalo sklepati, da bi bila dvomila o njeni poštenosti, in jo prosim odpuščenja. V Ljubljani, dne 23. maja 1910. 1486 Marija Ceglar. podrti salon ja dams^c klobuke P. JY[agdičf Ljubljana priporoča svojo bogato $alogo modernih in okusnih slamnikov po jclo ugodnih in breskonfcurcnčnih ccnah. Naročila3 debele izvršujem 3 obratno pošto. aiaia >0 J000 J000 1000000000000^1®^ 1491 0 0 «0 00 Zanimivosti iz Hrvaške. HrvaŠki sabor je predlog srbskega radikalca dr. Lisavca, naj ima cirilica v hrvaških šolali in uradih iste pravice kot latinica, izročil »unularnjem odboru«. Za predlog je glasovala večina, proti desidenti, čisti in seljačka stranka. Hrvaški sabor je v tretjem čitanju sprejel novo volivno reformo. Štjepan Radič je klical: Za ovo živila koalicija! Prav zanimiva je bila v soboto v hrvaškem saboru debata o volitvi odposlancev v ogrski drž. zbor. Poslanec S u p i 1 o je predlagal, naj se izbere posebni saborski odbor, ki naj sestavi pogoje, pod katerimi bi Hrvatje sploh mogli iti v Budimpešto. Ta odbor naj poroča v borbi proti pragmatiki, kajti sedaj iti v Budimpešto, bi se reklo odobriti pragmatiko in to bi bilo najhujše delo, bila bi to praksa bivše vladne narodne stranke. Pribičcvič in drugi člani srbsko-hrvaške koalicije so nato pričeli srdito napadati Supila. Supilo jim je klical: »Vam Khuen kliče: Živiol« Ban Tomašič je odgovarjal Supilu, češ da ima on, ban, dogovor s koalicijo, da se pregmatiko reši tako kot veleva to hrvaško pravo. Koalicija je tej suhi obljubi seve zopet ploskala. Supilo je zopet krepko odgovarjal, češ da je treba prisiliti revizijo nagodbe. Srbsko-hr-vaška koalicija je vsa besna, kričala na Supila, posebno Tuškan, Pribičevič je pa klical: Od sada čemo drugačije raz-govarati! Bilo je tako liudo razburjenje, da je bila seja ob 3. uri 15 min. popoldne prekinjena, nakar je večina sprejela predlog predsednikov, da se v ponedeljek 23. t. m. izvrši volitev delegatov v ogrski državni zbor. Kako pada srbsko-hrvaška koalicija v svoji borbi in kako kontrolo si je morala dopustiti, priča ta-le vest iz Zagreba: Cbavrak (znani mažaron) je Izvoljen na posebni konferenci koalicije v eksekutivni od-bor koalicije. Kaka stranka je pač ta srbsko-hrvaška koalicija, ki mora imeti v svojem izvrševalnem odboru nadzorstvo — mažaronov? Tako nizko še ni padla nobena stranka in je kaj takega mogoče le na Hrvaškem. Kje je na svetu stranka, ki bi v izvrševalnem odboru pripustila kontrolo narodovim nasprotnikom?! Prav je imel Supilo, ki je klical tej srbsko-hrvaški koaliciji: »Vam Khuen kliče: Zivio!« Zato pa je Supilo v pokretaških očeh nakrat postal »klerikalec«. Prav po vzoru naših »Narodovcev«, ki vsakega proglase za »klerikalca«, kdor jim slepo in brezpogojno ne kima.. »Pokret« mu očita, da je Supilo videl v karikaturah duhovnikov v »humorističnem« listu »Kopriva« nevarnost za obstoj koalicije ter pravi: »Da, to je još edino preostalo Supilu. Klerikalizam!« Nejasnost na Hrvaškem je popolna. Bog daj, da bratom onkraj Sotle skoro prežene oblake svetlo solnce! Mariborski nemški krščanski sacialci. Kakor po drugih avstrijskih mestih moč krščanske nemške stranke vsaj polagoma rase, tako pa se v Mariboru ne more do dobra vzdigniti in povspeti naprej. Ko drugod dobe kandidati te stranke pri državno- ali dežel-nozborskih volitvah impozantno število glasov ali pa kakor na Nižje in Gornje Avstrijskem celo zmagujejo, v Mariboru se navadno samo štejejo. Da bi nastopili n. pr. pri volitvi v občinski svet samostojno ali pa z zmernimi pristaši drugih strank skupno nastopili zoper gospodujočo liberalno kliko, ki tira mesto v vedno večje dolgove, o tem še gospodje niti ne pomišljajo. Zadnji čas bi bil n. pr. za nemške krščanske socialce v Mariboru zelo ugoden teren. Mestno gospodarstvo, posebno pa finance so glede na krizo v nemški kazini in gledališču v hudem kritičnem položaju. Ko bi nemški krščanski socialci imeli izbornega vodjo, ki bi s dobro taktiko nastopil proti ma-razmu mariborskega liberalnega mestnega gospodarstva, ter osnoval opozicijo, sigurno bi postala krščanska socialna stranka v Mariboru močna dovolj, da če ne bi vsaj vrgla sedanji škandalozni gospodarski sistem, bi pa si vsaj pridobila ugodna tla za bodoče okupiran,je. Ali vsega tega ni. Naše katoliške cerkve so sicer glede na druga mesta neprimerno polne vernega občinstva, tudi visokih in uglednih meščanov ne manjka, a v javnosti, v politiki pa delo nemških krščanskih socialcev ni vredno piškavega oreha. Ne bojimo se zamere od nikoder, če trdimo, da mariborski nemški krščanski socialci niso za trohico boljši od francoskih katoliških politikov, ki vidijo rešitev sedanjih žalostnih razmer samo v raznih kongregacijah iu redovih, a za javno življenje, za politiko odkoder izvira potem vso zlo, za to pa se no zmenijo ne francoski katoličani, ne moriborski nemški krščanski socialci. Kaj pomaga, če je versko življenje še tako vzgledno, cerkve še tako prenapolnjene, če nam že v ljudskih šolah realkah in gimnazijah duh frajzina in prostozidarstva otrova srca mladine in zastruplja z gnjusnim liberalizmom naše može! Poleg verskih pobožnosti tudi politično delo! A kje je še tisti mož? »Slov. Narod« in »N. D. sta dne 27. oziroma 26. aprila grdo napadala živi-nozdravnika H. Hinterlechnerja v Peklu pri Poljčanah in župnika A. Cilenš-ka, češ, prvi so jc izjavil, da bo pošiljal svoje otroke v bodočo šulforajnsko šolo v Peklu, dočim dola poslednji celo na prižnici za nemško šolo. Za to go-rostasne laži pač zaslužita (?) narodno-napredna (?) dnevnika usnjato kolajno — ponosna smeta biti na svoje dopisnike, ki se pri nas na Štajerskem rekru-tirajo večinoma iz vrst onega stanu, ki ima dovolj vzroka izpraševatt si svojo vest., v koliko je ravno on kriv narodne nezavednosti slovenskega kmeta in delavca. Mislimo, da nas razume dopisnik izza Boča, katerega dolžnost bi bila, najpreje se prepričati o resničnosti trditve svojih poljčanskih informatorjev, da bi ne pošiljali tako neumnih laži v slovensko javnost. G. Hinterlechner zasluži za svoje požrtvovalno prizadevanje, bodisi z zasebnimi pogovori, bodisi z javnimi predavanji povzdigniti mod tukajšnjim slovenskim ljudstvom dandanes tako plodonosno umno živinorejo, naše popolno priznanje in srčno zahvalo. Tako sc dela za, narod, gospodje, ne pa z lažnjivimi dopisi, ki imajo edino le namen, maščevati se nad njim zato, ker se ogiba vašega, neplodnega popivanja in zabavljanja čez »črne«. Hinc illae krokoclilske laeri-mae! Da bi se bil g. Hinterlechner ke-daj izjavil, da bocle pošiljal svoje otroke v šulferajnsko šolo, je tako goro-stasna hudobna laž, kakoršne je zmožna le propala (?) narodno-napredna (?) duša. Še isti dan, ko jo pošiljal lutrov-ski Baumann občinskega tajnika po hišah, izsiljevat ljudem podpise za šulferajnsko šolo bilo je po vseh Poljčanah znano, kako odločno ie ravno g. Hinterlechner zavrnil občinskega slugo, Češ, da nikogar ne briga, koliko otrok ima in kako jim je ime; hudomušno je še pristavil, naj vpraša za imena tam, kjer so se rodili. In ko jc hotel iti sluga do njegove soproge, je to odločno prepovedal ter ga odslovil.Tako je bilo in nič drugače! Kako pride informator dopisnika tam za Bočem do diamentralno nasprotne lažnjive trditve, nam je popolnoma. numljivo; z mirno vestjo pa trdimo, da bi bil, ako bi mu bilo mar za to, lahko izvedel resnico. Mogoče, da je občinski tajnik v dosego podpisov zlorabljal osebo g. Hinterlechnerja, češ, da je bil tudi pri njem, ter skušal na tak nedopusten način izvabiti podpis kakega nezavedneža — in da je potem »neki agitirajoči nemškutar« v Peklu potegnil informatorja — a tudi to ga nikakor ne opravičuje pri narodnih nasprotnikih kot zaveden Slovenec iskati informacij o lastnih rojakih ter tako lahkomiseljno kratiti doslej neomade-i ževano ime. Še neumnejša in zlobnejša je trditev, da dela poljčanski župnik A .Cilenšelc celo na prižnici za nemško šolo v Peklu. Ko bi si drznil dopisnik iz Boča kaj takega, trditi v pričo vseh onih, ki so bili imenovano nedeljo v cerkvi, bi se mu pač v brk zakrohotali, češ, da se mu blede. Jasno in natančno je razložil župnik, kako škodljiva bi bila nemška šulferajnska šola v Peklu ne samo iz narodnega, ampak posebno še iz verskega in gmotnega stališča, ter je stvarno in odločno izpodbijal mnenje onih, ki trdijo, da otrok slovensko že itak od doma zna, naj se torej v šoli le nemško uči. Med drugim je z ozirom na dejstvo, da naši narodni nasprotniki v enomer trobijo ,čcš, da duhovniki le iz mržnje do Nemcev in njih jezika svarimo pred nemškimi šolami, dejal, reete brai dobesedno sledeče: »Za vas nujno svarim pred šulferajnsko šolo — ne iz mržnje do nemškega jezika a.li do Nemcev — o ne — jaz nikogar ne sovražim in z mirnim srcem rečem, da mi je kot katoliškemu duhovniku pošten, veren in pravičen Nemec ljubši, kakor kak ničvreden in neveren slovenski liberalec, ampak vas odločno svarim pred šulferajnsko nemško šolo iz skušnje, ki uči, da se v takih šolah slovenski otroci k večjemu naučijo za silo lomiti neko spakedrano nemščino, a drugih za življenje potrebnih naukov pa silno malo ali pa nič.« Potom jo opozarjal na. slabe posledke takih šol za vero in nravnost otrok ter jo izrekel trdno zaupanje, da slovenski katoliški stariši nikdar no bodo pošiljali svojih otrok v takšno šulferajnsko šolo, am- pak prekosloj v slovensko poljčansko šolo. Opomnil je tudi, da izsiljeni podpisi nobenega nikdar ne vežejo . . . Oči-vidno so je informator dopisnika izza Boča nad besedami, da je poljčanske-mu župniku kot katoliškemu duhovniku pošten, veren in pravičen katoliški Nemec ljubši, kakor kak ničvreden in neveren slovenski liberalec, tako spod-taknil, da sedaj blede in fantazira v »Slov. Narodu«, češ, da so si ljudje besede župnikove tako tolmačiii, da so bodo otroci v nemški šoli poučevali v krščanskem, dočim se poučujejo na .slovenski šoli v protiverskom duhu! No — tako zarukani tudi naši najbolj nezavedni ljudje niso — tako zarukan more biti le kak (?) Uarodno-napreden (?) dopisnik izza Boča in pa poljčanski informator. Še lepša je trditev »N. D.'<, češ, da župnik misli, da bode šulferajnska šola poživila katoličanstvo med nami ter ga milostno poučuje, da gre s šulferajnom roko v roki tudi protestan-tizem! Zdaj pa kar neham, sicer je za počt! »Slov. Narodu« in »N. Dnevniku« pa. iskreno častitamo, da imata tako izvrstne dopisnike! Ni čuda, da je pameten in veren slovenski liberalec se izrazil: »Odslej pa imam teh neumnosti in laži zadosti — naročim še ta teden »Stražo«! Izvrstno! DRUŠTVA. — Blaž Potočnikova čitalnica v št. Vidu na Ljubljano vabi na veselico, ki jo priredi v nedeljo dno 29. majnika 1910 ob 4. uri popoldne. Spored: 1. Javna telovadba Orlov: a) rajalni pohod, b) prosto vaje članstva, c) nastop naraščaja. in proste vaje, č) orodna telovadba članstva, d) skupine, e) nastop vaditeljskega zbora, f) »Moreška«, g) rajalni odhod. 2. Koncert: a) St. Premrl: Telovadska, moški zbor; b) Fr. Ferjančič: Pozdrav slovenskemu domu, mešan zbor; c) J. Aljaž: Oj z Bogom, ti planinski svet, mešani zbor s tenorskim samospevom; č) J. Lahar-nar: Naša pesem, mešani zbor; d) J. Aljaž: Ne tožim, mešani zbor; e) P. H. Sattner: Na planine, moški zbor. 3. Srečolov in prosta zabava. Pri telovadbi, koncertu in- veselici sodeluje slavna godba iz Domžal. Javna telovadba se vrši na prostoru za telovadnico šentviškega Orla, koncert in veselica pa na, vrtu pred telovadnico. Vstopnina h koncertu in veselici 20 vin. — »Deželno društvo drž. pogodbenih uradnikov v Trstu« bo imelo dne 25. maja t. 1. v dvorani državnih uslužbencev, ulica Barriera vecchia št. 8 svoj izvanredni občni zbor. Dnevni reci: Naša regulacija in službena pragma-tika. Eventualnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. — Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so darovali: 100 K: Tržaška posojilnica in hranilnica; po 50 K: Centralna posojilnica v Gorici in Hranilnica in posojilnica v Šmarju; 40 K: Posojilnica v Radgoni; po 20 K: Ravnateljtsvo zastavljalnice m z njo združene hranilnice, Gorica, Posojilnica v Konjicah in Savinjska posojilnica v Žalcu; po 10 K: Matija Zamida, ravnatelj deželnih uradov, ln Fran Žužek, višji inženir v Ljubljani; po 5 K: Jurij Detiček, e. kr. notar v Celju; Peter Novak, c. kr. prefekt v p,, Kamnagorica; Štefan Podboj, c. kr. pr., Celovec; Alfonz Vales, c. kr. profesor, Maribor; Hranilnica in posojilnica, Izlake, in neimenovan duhovnik; po 3 Iv: Mat. Ražun, župnik, Št'. Jakob v Rožu; po 2 K: Viktor Engelman, Šmartno v Tuhinju, in G. Vidie, Luko-vica. Skupaj 357 K. Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrev. južne ž. v pok., Dunaj, lil., Reisnerstrabe 29. sprejme v svojo trgovino z mešanim blagom Oton Homan v Radovljici, na Miklošičevi cesti 24. i. nadstropje, obstoječe iz 4 oziroma 5 sob, elegantne kopalnice, obilnimi pritiklinami ter električno napeljavo, odda se v najem s 1. avgustom t. 1, Pojasnila v odvetniški pisarni dr. Kri-sper, istotam. 1473 3-1 Specialiteta za kadilce« Glavna zaloga- Lekarna Ut>. pB. Trnk©zc^ t Ljubljani 3427__Cena K 2—._52-1 Lesna trgovina v Ljubljani išče veščega dvostavnega knjigovodstva. Znanje laš-čine daje prednost. Vstop takoj. Ponudbe na poštni predal št. 21. t-t Sate mthft; Berlin, Pariz, Sini iti St. 740 Za mestno občino Pnnat s sedežem v Puntu sc razpisuje mesto 1406 1 Letna plača znaša K 5000, poleg tega ima zdravnik prosto stanovanje. Za zdravljenje bolnikov pobirajo taK.se, fiksirane v §§ 10 i.i 50 organiškega pravilnika. Za zdravljenje bolnikov izven okrožja 2 km od bivališča pripada zdravniku pristojbina 54 vin. od km (sem in tje) za pešpota iu 40 vin. od km za vozna pota. Zahteva se usposobljenost iz vsega zdravilstva, avstrijsko državljanstvo in znanje hrvatskega jezika. — Zdravnik ima tudi lahko lastno lekarno, ako mu to dovoli politiška oblast. Ko postane občinski zdravnik definitiven, ima pravico do pokojnine za sebe, vdovo in sirote v smislu zakona z dne 12. avg. 1907, St. 12 drž. zak. Drugi pogoji so razvidni iz organiškega pravilnika v tem uradu. Pravilno opremljene prošnje sprejemapodpisano do 30. junija 1910. Nastop službe 1. avgusta 1910 Glavarstvo občine Punat, dne 11. maja 1910 F. Orlic, načelnik. v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 27 sredo 25. maja zvečer od 8. do 12. ure na novoureje-nem krasnem vrtu, obenem Za obili obisk se priporočata in zagotavljata najboljšo postrežbo 1477 5~1 Leopold in illojzija Tratnik. VB«* 3 lami S?« Iiunnn B HR«ajfwt?iiia