Za poduk in kratek čas. Blažek in njegovi trije krajcarji. (Pripovedka od sv. Ane v Slov. gor.) (Konec.) Blažek se nježnim bučelicam ponižno zahvali in odide b knezu naznanjat in ga vabit, naj se gre spi-ebajat po ceati, katera je iz vo8ka izgotovljena. Knez ae ni malo čudil pri tem poročilu, in gre takoj gledat čudovito ceato. Vendar pravi knez potem: BHčere ne dobi nikdo drugi, kakor oni, ki bo prignal celo krdelo aamib medvedov pred moj grad". Blažek odide proti gozdu iskat medvedov koamatincev, ter tamkaj žalosten vzdibuje in premišljuje: ,,Oh, da bi sedaj tukaj imel mojega medveda, on bi mi gotovo v tej zadregi pomagal". Ko je Blažek misel svojo izrazil, že je pri njem oni medved in ž njitn cela armada drugib kosmatincev. Medved: ,,Sedaj ae le podvizaj, vzami piščalko svojo in piakaj ter me zasedi". Blažek ae vsede na medveda in piaka v piščalko; in tako gredo paroma proti knezovi palači. Knez je ravnokar gledal iz druzega nastropja, ko prihaja tolika truma medvedov. Ustraši se tako, da akozi okno zakriči: ,,Blažek, odpravi medvede, moja hči je tvoja nevesta!1' Od strahu pred medvedi so se vsi poskrili. Blažek ima obljubljeno knezovo hči, a tudi tekmeca v gradu, s katerim ata ae ahčerjonekako poznala. Rad bi toraj Blažeka iz lepa s poti apravil, da bi tem gotoveje se polaatil knezove bcere. Povabil je Blažeka na lov in tanikaj v gozdu ga nameri ustreliti. Prišedai v gozd, začne Blažek na piščalko piakati, katero je od berača dobil, in v tem je priletelo toliko lepih ptičic, ter ao smukale po bližnjem trnji; oni bi, ae ve, da rad imel nekaj ptičic in bajdi nad nje! Ko tekmec po trnji hodi, Blažek glase apremeni in začne na citre brenkati, v tem pa tekmec po trnji pleaati, da je bilo groza; raztrgal si je vso obleko in se opraakal po teleau tako, da ga je bilo žaloatno gledati. Vea pobit in razkačen pride domii. Radi tega Blažeka toži in sodnija ga obsodi v amrt na vislicab. Kadar Blažeka peljajo na morišče, veaeli ae tekmec, mialeo, zmaga je moja. Vsakemu pa, preden ga obesijo, apolnijo zadnjo željo. Tudi Blažek proai, ako bi mu zadnjo željo izpolnili. Vpraaajo ga, česa želi? ,,Prosim za moje citre, da si malo ponovim veselje svojo, katero aem velikokrat imel!" Ko tekmec Blažekove besede zasliši, pravi: ,,Le citre ne, le citre ne, proaim Vas goapoda, obesite ga takoj; le citre ne, le citre ne!" Vaa množica in sodniki pa odgovorijo: ,,Vsakemu obešencu se zadnja volja izpolni, tak6 je tudi tenra nearečnežu ne moremo odreči!" rOj, ako je temu tako", pravi tekmec, ,,me pa vaaj privežite, drugače bodem preveč trpel". Blažeku se citre dovolijo, ko pa jame nanje brenkati, glejte čudo, vae, mlado in ataro pleše, skaka in se veseli. Tudi tekmec je akakal okolo atebra, pri katerem je bil privezan, tako, da je akoraj mrtev postal. Ljudstvo pa, ko to vidi in ae veaeli, pravi: ,,Zakaj bi ai ta vialice zaslužil, ker naa tako kratkočaai; le tekmec njegov ai zasluži vislice." Tudi sodniki ao temu govoru pritrdili. Odvežejo ga in brez usmiljenja obesijo. Blažek pa apremlja bčer, krasno devo onega kneza, čez tri tedne pred altar in je mnoga leta prav srečno in zadovoljno živel s svojo ženko. Alojzij Vakaj. Smešnica 29. ,,Gospod", vpraša tujec trgovca, ko ga areča na konci hoste, ,,gospod, ali niste arečali žendarjev?" ,,Niaem", odgovori trgovec ter še priatavi, ,,že pol ure niaem videl žive duše". ,,Oj" pritrdi tujec, nto je pa prav, proaim Vas torej, dajte mi 500 gld. iu pa Vašo zlato uro; potem pa ava ai dobra".