Pflžfaiina -, a ■ ■nkutiii ▼ |(V*W» IIU« KRALJEVINA |||| JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST kraljevske banske uprave dravske banovine 60. kos. "V LJUBLJANI, dne 26. .julija 1933. Letnik IV VSE 390. Uredba o sestavi in poslovanju drž. filmske centrale in o prometu s filmi. 391. Pravilnik o voditvi sodnega zadružnega registra za zadruge po zakonu in uredbi o kmetijskem kreditu. 392.'Razglas banske uprave o zaostankih zavarovalnih prispevkov OUZD. __________ Uredbe osrednje vlade. 390. Na osnovi zakona o ureditvi prometa s filmi z dne 5. decembra 1981. in izprememb tega zakona na osnovi § 57., točke 7., finančnega zakona za proračunsko leto 1&33./1934. predpisujem uredbo o sestavi in poslovanju državne filmske centrale in o prometu s filmi.* Clen 1. Državna filmska centrala je samostalna naprava pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Državna filmska centrala ima svojo glavno pisarno v Beogradu, ki jo vodi tajnik, in izpostavo v Zagrebu, ki jo vodi za to odrejeni uradnik. Clen 2. Člani filmske centrale so: po dva predstavnika ministrstva za trgovino in industrijo in ministrstva za prosveto, dalje po en predstavnik osrednjega tiskovnega urada pri predsedništvu ministrskega sveta, ministrstva za notranje posle, ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, ministrstva za vojsko in mornarico in ministrstva za finance. Predstavnike omenjenih ministrstev postavljajo za tri leta pristojni ministri izmed uradnikov ®li izmed kulturnih delavcev. Predsednika državne filmske centrale in njegovega namestnika volijo člani državne filmske centrale s tajnim glasovanjem za leto dni, izza dne 1. aprila. Državna filmska centrala kliče na posvetovanja kot izvedence predstavnike domačih proizvodnikov filmov, Predstavnike filmskih zavodov in predstavnike lastnikov * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 11. julija 1933., št. 154/XLI11/444. IN A : 393. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. 394. Izpremembe v \ staležu državnih uslužbencev na področju Dravske banovine. kinematografov, ki jih določi vnaprej za vsako sezono, kakor tudi druge strokovnjake. Clen 3. Naloga državne filmske centrale je: 1. da v sodelovanju s pristojnimi oblastvi ureja in vodi nadzorstvo nad proizvodnjo, uvozom in prometom filmov in da podaja v ta namen lhinistru za trgovino in industrijo predloge glede pravilnikov in odredb, potrebnih za pravilno uporabo zakona, in da skrbi, da se ti uvajajo; 2. da pospešuje domačo filmsko proizvodnjo, in 3. da podpira vzgajanje in koristno filmsko propagando. Državna filmska centrala oddaja zlasti mnenja o zahtevani dovolitvi za otvoritev in voditev obratov za uvoz in promet s filmi, kakor tudi obratov za proizvodnjo in obdelavo filmov v državi in izdeluje predloge za pristojna ministrstva o vseh filmskih vprašanjih; skrbi za pravilno uporabo vseh zakonov, pravilnikov, odredb in navodil, ki se nanašajo na filme in njihovo prikazovanje; predpisujejo pogoje za izdajo dovolitev za filmska sni-manja v državi in vrši nadzorstvo nad poslovanjem domačih in tujih podjetij in oseb, ki vrše ta snimanja; sklicuje strokovne ankete; posreduje v sporih in pri urejanju razmerij med interesenti filmske stroke; razpisuje po razpoložnih sredstvih nagrade in daje podporo za najboljše filme domače proizvodnje; podpira strokovnjake denarno pri njihovem izpopolnjevanju, kulturne naprave pa pri njihovi propagandi s filmom v državi in v tujini; ustanavlja in podpira organizacijo naprav in podjetij, ki služijo gorenjim namenom. Uprava državne filmske centrale je dolžna, sestaviti in predložiti konec leta ministru za trgovino in industrijo poročilo o dohodkih in stroških in poročilo o celotnem poslovanju v tem letu. Clen 4. . Odločbe po zakonu o ureditvi prometa s filmi in po tej uredbi se sklepajo v sejah državne filmske centrale z večino glasov prisotnih članov. Ob enaki razdelitvi glasov odloči predsednikov glas. Da je državna filmska centrala sklepčna, morajo biti pri seji najmanj štirje člani. Odločbe podpisuje predsednik. Člen 5. O sejah se vodi zapisnik; vanj se vpisuje: ali so bili vsi člani pravočasno pozvani na sejo; vpisujejo se imena prisotnih članov, čas začetka in konca seje, predmeti sklepanja, predlogi z izidom glasovanja za vsak predmet. Zapisnik podpišejo predsednik, prisotni člani in tajnik. Zapisnik se čita in usvoji v prihodnji seji državne filmske centrale. Čley 6. Odločbe in rešitve po poedinih nujnih poslih izdaja predsednik, odnosno njegov namestnik, skupaj z enim članom. Člani centrale so dolžni, vršiti to dolžnost izmenoma po vrstnem redu, ki ga določi centrala v svoji seji. Za to stalno poslovanje gre predsedniku, odnosno njegovemu namestniku, kakor tudi odrejenemu članu centrale, in sicer predsed liku, dokler redno vrši dolžnost, odnosno njegovemu namestniku za čas, ko ga nadomešča, kakor tudi odrejenemu članu centrale za čas, dokler vrši svoj dolžnost, po. 60 dinarjev na dan. Predsednik vrši svojo dolžnost stalno, razen ob odsotnosti, ko ga nadomešča namestnik. Centrala odreja v svoji seji, ali in po katerem vrstnem redu naj vrše člani to dolžnost. Člen 7. Člani državne filmske centrale imajo pravico do nagrade za delo v centrali skladno z rešitvijo ministrskega sveta z dne 20. marca 1933. Člani, ki stalno bivajo zunaj Beograda, imajo pravico do povračila potnih stroškov po uredbi o povračilu potnih in selitvenih stroškov, kadar prihajajo na poziv k sejam. Prav tako imajo člani, ki potujejo po posilil filmske centrale, pravico do povračila potnih stroskov *po isti uredbi. Člani, ki niso državni uradniki, imajo pravico do povračila potnih stroškov po členu 19. uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uradnikov. Člen 8. m Državna filmska centrala ima svojega tajnika in potrebno število osebja, ki jih postavlja na predlog državne filmske centrale minister za trgovino in industrijo kot honorarne uslužbence, področje poslovanja pa jim določa državna filmska centrala. Kadar potuje osebje centrale po službeni potrebi, ima pravico do dnevnic in povračila potnih stroskov po uredbi o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev. Po potrebi vzame lahko minister za trgovino in industrijo na predlog državne filmske centrale za izvestni čas na delo posebne strokovnjake ali se tem lahko po-verja specialno strokovno delo po poedinih vprašanjih, ki spadajo v področje centrale, proti posebnemu honorarju. člpn 9. Vsi kinematografski filmi, ki so namenjeni za promet, t. j. za prikazovanje pred izvestnim zborom ljudi, najsi je to v zgradbah in prostorih, nalašč za ta namen prirejenih, ali v odprtih prostorih in v premičnih šotorih ali pa v klubih, društvih in drugih zaključenih družbah, se morajo predložiti, preden se dajo v promet, državni filmski centrali zaradi registracije in eventualne oddaje v cenzuro. Filmi, ki še niso namenjeni za promet, marveč se naj prikažejo iutereseutom ali strokov- njakom, se morajo tudi prijaviti državni filmski centrali, ki odloči o njihovem cenzuriranju. Prošnjo za registracijo sme vložiti samo oseba ali podjetje, ki se bavi z uvozom filmov iz inozemstva ali s proizvodnjo filmov v državi ali vobče s prometom s filmi in ki ima predpisno dovolitev za opravljanje teh obrtov skladno, s § 1. zakona o ureditvi prometa s filmi. Obenem s prošnjo je treba predložiti film in v treh enakih izvodih naziv filma, kratek popis vsebine filma in nato po vrsti vse, kar je in kakor je predpisano v členu 25. pravilnika o cenzuri filmov z dne 22. februarja 1932.* Če film po členih 7. in 33. omenjenega pravilnika ni zavezan cenzuri, predloži naprava, ki želi ta film uko-riščati, obenem s filmom naziv, besedilo in kratek popis vsebine filma v dveh izvodih. Člen 10. Državna filmska centrala vodi poseben filmski register, v katerega vpisuje tuje in domače filme po vrstnem redu, kakor so izročeni zaradi registracije. K registru vodi filmski indeks ločeno po poedinih osebah ali podjetjih. Za filme, ki so zavezani cenzuri, vpiše državna filmska centrala ob registraciji v cenzurno karto in cenzurno knjižico svoje potrdilo, da je predložilec filma izpolnil vse predpisane obveznosti. Glede filmov, ki cenzuri niso zavezani, vpiše državna fimska centrala svoje potrdilo o izvršeni registraciji y posebno registrsko karto, ki velja kot dovolilo za prikazovanje filma. Člen 11. Zaradi ugotavljanja, ali je povsem izvršena obveznost, prikazovati kulturne in domače filme (skladno z izpremembo § 9. zakona o ureditvi prometa s filmi po točki 7. § 57. finančnega zakona za proračunsko leto 1933./1934.), izda državna filmska centrala obrazce, v katerih morajo kinematografi za vsako predstavo natančno izpolniti vse razpredelke tega obrazca. Za te obrazce pobira državna filmska centrala po 1 dinar od obrazca. Točnost podatkov, vpisanih v te razpredelke, overav-ljajo za vsak vzpored in vsako predstavo organi občnega upravnega oblastva prve stopnje, odrejeni v čl. 14. pravilnika o cenzuri filmov z dne 22. februarja 1932.* Kinematografi morajo pošiljati te obrazce, izpolnjene in pristojno overovljene, državni filmski centrali v roku, ki ga predpiše državna filmska centrala. Po obrazcih overavlja in obračunja državna filmska centrala obveznosti kinematografov glede prikazovanja kulturnih in domačih filmov in ugotavlja, ali so te obveznosti izpolnjene. Presežke metrov pri prikazovanju domačih filmov v enem tromesečju zaračuni lahko državna filmska centrala v korist naslednjega tromesečja. Člen 12. Kinematografi so dolžni, poslati filmski centrali spisek. iz katerega je razvideti: ime in sedež kinematografa (banovina, srez, kraj, ulica in hišna številka), ime in stanovanje lastnika, ime in stanovanje operaterja, naziv aparature, dovolilo pristojnega oblastva za opravljanje kinematografskega obrta v overovljenem prepisu, število sedežev in stojišč, redne in izredne cene vstopnic, ali je urejen kinematograf za prikazovanje nemih ali zvočnih filmov in ali v poslednjem primeru dejanski * sSlužbeni list« št. 216)19 iz 1. 1932. prikazuje zvočne filme, ali prikazuje izključno filme ali pa izvaja v vzporedu tudi druge prireditve, katere dni v tednu prireja predstave in koliko predstav na dan, kolikokrat menja program na teden ali na mesec, kakor tudi vse izpremembe, ki s časom nastanejo v gorenjem smislu. Člen 13. Kinematografi so dolžni, prikazovati pri vsaki predstavi po en film ali po več filmov kulturne vsebine. Razen tega so dolžni, prikazovati v svojih rednih vzporedih tudi filme domače izdelave, in to najmanj 5% dolžine teh vzporedov, prikazanih vsake tri mesece. Za kinematografe s predstavami vsakega dne, ki menjajo* svoje vzporede manj ko šestkrat v mesecu, se zviša ta odstotek domačih filmov na 10%. Clen 14. Nadzorstvo nad točno uporabo predpisov zakona o ureditvi prometa s filmi in te uredbe vrši državna filmska centrala, neposredno in po občnem upravnem, od-uosno policijskem oblastvu. Občno upravno oblastvo prve stopnje, odnosno policijsko oblastvo izreče kazen za kršitev predpisov zakona o ureditvi prometa s filmi, ko dobi od državne filmske centrale potrebno poročilo, in obvesti o tem, kar se je ukrenilo, državno filmsko centralo. ■ v/:; Člen 15. Od dohodkov, označenih v § 4. zakona o ureditvi prometa s filmi z dne 5. decembra 1931.,* in dohodkov, označenih s to uredbo, kakor tudi dohodkov od vplačil, ki se vrše po posebnih predpisih, se ustanovi pri Državni hipotekarni banki tekoč račun. Upravljanje tega denarja ima v evidenci uprava državne filmske centrale, pri kateri se knjižijo dotični nalogi o izdatkih. Člen 16. Vsa izplačila po tej uredbi' se vrše iz sredstev, določenih s proračunom, po odseku za računovodstvo ministrstva za trgovino in industrijo z nalogi, ki jih podpisuje nakazovalec; iz dohodkov, označenih v § 4. zakona o ureditvi prometa s filmi z dne 5. decembra 1931., in dohodkov, določenih s to uredbo, ali dohodkov, ki se šele predpišejo, kateri dohodki so na tekočem računu Pri Državni hipotekarni banki, pa po nalogih predsednika državne filmske centrale, odnosno njegovega namestnika. Nakazovalec po kreditih, določenih s proračunom za državno filmsko centralo, je minister za trgovino in industrijo ali njegov pooblaščeni organ, v vprašanjih raz-hodkov po tekočem računu pri Državni hipotekarni banki ali razhodkov upravnega značaja pa predsednik državne filmske centrale, odnosno njegov namestnik. Kolikor določeni redni proračun za državno filmsko centralo ne bi zadoščal, da pokrije vse stroške za materialne razhodke, honorarje članov centrale za seje ali njihovo poslovanje in dr., se uporabi v ta namen dohodek, označen v § 4. zakona o ureditvi prometa s filmi, dohodek, določen s to uredbo, kakor tudi dohodek, ki se naknadno predpiše. Člen 17. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Služ-benih novinah«. Ko stopi ta uredba v veljavo, prestane veljavnost uredbe ministra za notranje posle o prometu * »Službeni lisk št. 71/6 iz 1. 1932. s filmi III. br. 10.980 z dne 4. marca 1932.* in uredbe o organizaciji in poslovanju državne filmske centrale in o nagradah njenim članom in uslužbencem III. br. 36.361 z dne 30. julija 1932.** V Beogradu, dne 20. junija 1933.; F. br. 814. Minister za trgovino in industrijo dr. I. Šumenkovič s. r. 391. V sporazumu z ministrom pravde in na osnovi členov o. in 39. zakona o kmetijskem kreditu, spravljenega v sklad z uredbo št. 77.762/V z dne 21. decembra 1932., predpisujem ta-le pravilnik o voditvi sodnega zadružnega registra za zadruge, ustanovljene po zakonu o kmetijskem kreditu, spravljenem v sklad z uredbo štev. 77.762/V z dne 21. decembra 1932.*** Člen 1. Pri vseh sodiščih, pri katerih se registrirajo trgovinske in zadružne firme, se vodi od dne, ko stopi ta pravilnik v veljavo, ločeno poseben sodni zadružni register o zadrugah za kmetijski kredit, ki se ustanove po zakonu o kmetijskem kreditu, spravljenem v sklad z uredbo št. 77.762/V z dne 21. decembra 1932. Register mora biti trdo vezan; na prvi strani mora biti označeno število listov; skozi vse liste mora biti potegnjena vrvica, konca vrvice pa na notranjo stran platnic pričvrščena s pečatom, napravljenim s sodnim žigom. Temu registru služi za pomožno sredstvo abecedni spisek zadrug. V ta spisek se morajo vpisovati po abecednem redu (po imenu zadruge glede na kraj sedeža) poedine zadruge in številka knjige in lista, kjer je do-tična zadruga v register vpisana. Člen 2. Ta register se vodi tudi med sodnimi počitnicami in je pri sodišču med delovnim časom vsakomur na vpogled. Razen tega ima vsakdo pravico, zahtevati od sodišča prepis ali izpisek vpisa v register. Za ta prepis plača prosilec takso po zakonu o taksah, če ni tega oproščen. Če se izda prepis ali izpisek vpisa, ki je razveljavljen, se mora to na prepisu ali izpisku izrečno navesti. Na zahtevo se mora tudi izdati potrdilo, da določenega vpisa ni v registru. Vsakdo ima pravico, pregledati zvezek (fascikel) poedinih zadrug (člen 15. tega pravilnika). Prepis vlog, listin in zapisnikov, ki so bili podstava nekih vpisov v register, zahteva lahko vsakdo, prepise ostalih spisov pa samo osebe, ki izkažejo svoj pravni interes. * »Službeni list« št. 240/22 iz 1. 1932. ** »Službeni list« št. 565/67 iz 1. 1932. *** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. junija 1933., št. 131/XXXVII/380. — Zakon o kmetijskem kreditu gl. »Uradni list« št. 214/66 iz leta 1925., uredbo gl. »Službeni list« št. 110/15 in pravilnik »Službeni list« št. 260/40 iz 1. 1933. Člen 3. Sodni zadružni register zadrug, ustanovljenih po zakonu o kmetijskem kreditu, spravljenem v sklad z uredbo št. 77.762/V z dne 21. decembra 1932., vodi uradnik, ki ga starešina sodišča za to odredi, razen če ni odrejeno s sodnim poslovnikom, ki velja za dotično ozemlje, drugače. Vsak vpogled in vsako prepisovanje v registru in zvezku (fasciklu) se vrši ob nadzorstvu uradnika, ki vodi register. Clen 4. Vpis v sodni zadružni register zadcug za kmetijski kredit se vrši na osnovi prijave in listin, ki jih predloži zadruga sodišču v smislu zakona o kmetijskem kreditu, spravljenega v sklad z uredbo št. 77/762/V z dne 21. decembra 1932., in pravilnika za ujegovo izvrševanje. Clen 5. Listine, ki se predlagajo sodišču po zakonu, odnosno po pravilniku za izvrševanje zakona o kmetijskem kreditu, spravljenega v sklad z uredbo z dne 21. decembra 1932., zaradi vpisa v register, morajo podpisati tisti, ki so po zakonu o kmetijskem kreditu, spravljenem v sklad z uredbo št. 77.762/V z dne 21. decembra 1932., odnosno po pravilniku za izvrševanje tega zakona dolžni, da jih podpišejo. Prijave, s katerimi predloži upravni odbor Zemalj-skega saveza, banovinske ali krajevne zadruge za kmetijski kredit listine, ni da bi morali podpisati vsi člani tega odbora, nego samo tiste osebe in toliko, kolikor jih je treba po pravilih Saveza ali zadruge za polnoveljaven podpis firme. Ce pa se obrne nadzorni odbor do sodišča, podpišejo prijavo vsi člani nadzornega odbora. Prijave in listine se predlože sodišču neposredno ali s priporočenim pismom. Clen 6. 0 vsakem vpisu v register obvesti sodišče zadrugo. Ce sodišče spozna, da je neka listina ali prijava nepopolna, obvesti Zemaljski savez, odnosno dotično zadrugo o tem, da se vsebina listine ali prijave ne more vpisati v register. Toda v tem primeru mora sodišče v svojem obvestilu priobčiti tudi razloge, zbog katerih se vpis ni mogel izvršiti. Člen 7. Sodni zadružni register zadrug, ustanovljenih po zakonu o kmetijskem kreditu, spravljenem v sklad z uredbo št. 77.762/V z dne 21. decembra 1932., se vodi po priloženem obrazcu. Register se vodi po listih, t. j. na dveh straneh, enako označenih s številko (druga proti drugi). Listi se zaznamujejo z zaporednimi številkami. Za vsako zadrugo se vodi poseben list. Za vsako zadrugo pa je treba takoj otvoriti najmanj tri zaporedne liste po vrsti in istočasno v tretjem stolpcu vsakega lista takoj vpisati besedilo firme. Ko se vsi ti listi izpolnijo, se vpisovanje smiselno po veljavnih predpisih za registre prenese in nadaljuje na prvem naslednjem praznem listu. Vsak list je razdeljen na šest razpredelkov. Člen 8. V prvi razpredelek, ki ima nadpis »Zaporedna številka«, se vpiše zaporedna številka listine, prijave ali spisa, pod katero je v zvezku (fasciklu) dotične zadruge. Obrazec za voditev sodnega zadružnega registra. Krajevna zadruga za kmetijski kredit v Kovačevcu, ustanovljena dne 4. marca 1926. Zaporedna štev. Dan vpisa Firma, zadružni okoliš, sedež in trajanje zadruge Važnejša pravna razmerja: Namen podjetja, vrsta jamstva zadružnikov, velikost zadružnih deležev, objava zadružnih sklepov Predstavništvo Pripomba 1 4. marca 1926 Številka sodnega sklepa Krajevna zadruga za kmetijski kredit v Kovačevcu. Zadružni okoliš: seli Kovače-vac in G ranice, kovačevska občina, jaseniški srez, smederevska oblast. Namen podjetja: dajanje posojil zadružnikom in sprejemanje prihrankov od zadružnikov in neza-družnikov. Zaveza zadružnikov neomejena. Zadružni delež znaša Din .... Osebe in koliko oseb podpisuje po pravilih polnoveljavno firmo zadruge. Važnejši sklepi, poročila in zadružni oglasi se objavljajo v zadružnih prostorih, po možnosti tudi v organu dotične banovinske zadruge. Člani upravnega odbora: 1. Jovan Pavlovič, kmetovalec iz Kovačevca; 2. Ivan Dordevid, kmetovalec iz Kovačevca; 3. Stevan Marič, kmetovalec iz Kovačevca; 4. Matko Tomič, kmetovalec iz G ranica; 5. Peter Simovič, kmetovalec iz Kovačevca. (Glej člen 12. pravilnika za voditev zadružnega registra, točke 1., 2., 3., 4., 5.) { ' 2 3. aprila 1934 Pelar Simovič (št. 5.) ni več član upravnega odbora. Namesto njega je izvoljen Mih. Rajič, kmetovalec iz Kovačevca. 3 12. novembra 1935 Zadruga je prestala po členu 22. pravil, ker je padlo število zadružnikov pod 15. Za likvidatorje so izvoljeni: Jovan Pavlovič, Ivan Dordevič in Stevan Marič, vsi člani upravnega odbora. Imena prokuristov: :f ■ Člen 9. V drugi razpredelek, ki ima nadpis »Dan vpisa«, se vpiše leto, mesec in dan, s katerim se je opravil vpis zadruge, in poslovna številka sodne odločbe, s katero se vpis odreja. Člen 10. V tretji razpredelek, ki ima nadpis »Firma, zadružni dkoliš, sedež, trajanje zadruge«, se vpišejo: 1. firma — ime, s katero vodi zadruga svoje posle; 2. sdlo ali sela ali občina, ki jo obseza zadružni okoliš, srez in banovina, kjer je zadruga; 3. sedež zadruge; 4. trajanje zadruge; 5. vpisi: kdaj se zadruga razpusti, prestane, likvidira, pride v stečaj itd., kdaj se dovrši likvidacija, odnosno dokonča stečaj (člen 6. zakona o kmetijskem kreditu, spravljenega v sklad z uredbo št. 77.762/V z dne 21. decembra 1932., in členi 53. do 66. pravilnika za njegovo izvrševanje). V ta razpredelek se vpišejo vse poznejše izpremem-be v pravilih, kolikor zadevajo točke 1. do 3. tega člena. Člen 11. V četrti razpredelek, ki ima nadpis »Važnejša pravna razmerja«, se vpiše ob kratkem: ,1. namen podjetja; 2. vrsta jamstva zadružnikov za zadružne obveznosti; 3. koliko znaša zadružni delež; 4. katere osebe podpisujejo in koliko jih po pravilih zadruge polnoveljavno podpisuje firmo zadruge; 5. kako se objavljajo zadružni sklepi. V ta razpredelek se vpišejo tudi vse izpremembe fn dopolnitve v pravilih, kolikor zadevajo razmerja, navedena v točkah 1. do 5. tega člena. Člen 12. y peti razpredelek, ki ima nadpis »Predstavništvo«, se vpišejo: 1. imena članov upravnega odbora z označbo njih poklica in kraja stanovanja; 2. imena likvidatorjev z označbo njih poklica in kraja stanovanja; 3. imena prokuristov (tajnikov, blagajnikov, upravnikov), kjer jih je kaj, in če gre za kolektivno prokuro, označba tega razmerja. V ta razpredelek se vpišejo tudi vse izpremembe, ki zadevajo ta razmerja. Člen 13. V šestem razpredelku, ki ima nadpis »Pripombe«, se popravljajo s sodno rešitvijo slučajni pogreški, ki bi se pripetili pri vpisu v kateregakoli omenjenih petih razpredelkov. Člen 14. Register se mora voditi popolnoma čisto in se ne sme v besedilu razpredelkov nič ne dodajati ne pripisovati, ne popravljati ne brisati. Po sodni rešitvi popravljeni pogreški, kolikor zadevajo vpise v prvih petih raz-p.redelkih, se morajo v dotičnih razpredelkih podčrtati z rdečilom. Člen 15. Za Zemaljski savez in za vsako zadrugo, ki se vpiše v sodni zadružni register, se osnuje poseben zvezek (fascikel), v katerega se vlagajo po vrsti, kakor so do- spele, vse listine in prijave, ki jih predloži zadruga med svojim poslovanjem sodišču zaradi vpisa v register. Razen tega se mora označiti na vsaki listini, prijavi ali spisu, ali in s katerim dnem je kaj iz njih vpisanega v register. Člen 16. Zaradi vpisa v register se mora za vsako novo ustanovljeno zadrugo poslati sodišču prijava, ki ima te-le priloge: 1. zadružna pravila v treh izvodih, podpisana od predsednika in zapisnikarja ustanovne glavne skupščine in overovljena po treh skupščinskih overoviteljih; 2. spisek zadružnikov v treh izvodih z označbo podpisanega števila deležev in plačanih vsot; 3. skupščinski zapisnik o sprejemu pravil, ustanovitvi zadruge in izvolitvi upravnega in nadzornega odbora v dveh izvodih; 4. podpise članov upravnega odbora in prokuristov, overovljene po pristojnem občinskem ali političnem ali sodnem oblastvu ali javnem beležniku (notarju); 5. odobritev banovinske zadruge ali Zemaljskega sa-veza zadrug za kmetijski kredit, da se zadruga lahko pri sodišču registrira. f Ko prejme sodišče prijavo s prilogami in se iz spiska zadružnikov uveri, da so vplačali zadružniki najmanj četrtino podpisanih deležev (člen 4. zakona o kmetijskem kreditu, spravljenega v sklad z uredbo št. 77.762/V z dne 21. decembra 1932.), vpiše iz pravil in skupščinskega zapisnika v register to, česar je po členih 10., 11. in 12. tega pravilnika treba. Istočasno postavi sodišče na pravila potrdilo, da so vpisana v register, pridrži zase en izvod pravil, overovljene podpise članov upravnega odbora in prokuristov, odobrilo banovinske zadruge ali Zemaljskega saveza zadrug za kmetijski kredit, da se zadruga lahko registrira, in po en izvod spiska zadružnikov in prepisa skupščinskega zapisnika; vrne pa banovinski zadrugi dva izvoda pravil, na katerih je potrjeno, da so vpisana v register, dva izvoda spiska zadružnikov in en prepis skupščinskega zapisnika. Pravila zadruge z ostalimi prilogami in prijavo hrani sodišče v zvezku (fasciklu) dotične zadruge. Člen 17. Pri vpisu izprememb in dopolnitev v pravilih Zemaljskega saveza, odnosno zadrug (člen 12. pravilnika za izvrševanje zakona o kmetijskem kreditu, spravljenega v sklad z uredbo št. 77.762/V z dne 21. decembra 1932.) je treba, da ima sodišče: 1. dva prepisa zapisnika skupščine, ki je sklenila izpremembe v pravilih, overovljena po toliko in tistih članih, ki po pravilih zadrugo polnoveljavno predstavljajo in podpisujejo; 2. dovolilo Zemaljskega saveza zadrug za kmetijski kredit, da se smejo pravila izpremeniti. Ko se sodišče uveri. da so premene (izpremembe ali dopolnitve) v pravilih sprejete na skupščini tako, kakor so predhodno odobrene po Zemaljskem savezu zadrug za kmetijski kredit, zaznami v registru izpre-membo pravil, obenem pa vpiše iz premen (izprememb in dopolnitev) pravil v register to, česar je po členih 10., 11. in 15. tega pravilnika treba. Na enem izvodu zapisnika potrdi sodišče, da so premene vpisane v register, in ga vrne zadrugi, drugi izvod pa pridrži za ^rhiv in ga hrani v zvezku (fasciklu) dotične zadruge. Člen 18. Imena članov upravnega odbora Zemaljskega saveza, odnosno zadrug se vpišejo v zadružni register na osnovi prijave upravnega odbora; tej je treba priložiti dva prepisa zapisnika o skupščini, na kateri je bil odbor izvoljen. Če je nadzorni odbor izmenjal upravni odbor, se pošlje sodišču obenem s prijavo prepis odločbe iz sejnega zapisnika nadzornega odbora v dveh izvodih; enega obdrži sodišče zase, drugega pa vrne nadzornemu odboru s potrdilom. Zaradi vpisa likvidatorjev v register se pošlje sodišču kbt priloga k prijavi prepis skupščinskega zapisnika v dveh izvodih. Enega teh prepisov obdrži sodišče, drugega vrne s potrdilom odboru zadruge. Obvestilo sodišča o vpisu v register služi za potrdilo o legitimaciji članov upravnega odbora, odnosno likvidatorjev, ki nastopijo dolžnost. Člen 19. Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit in banovinske zadruge, ki so ustanovljene na osnovi člena 38. zakona o kmetijskem kreditu, spravljenega v sklad z uredbo št. 77.762/V z dne 21. decembra 1932., iz bivših oblastnih zadrug za kmetijski kredit, vpišejo sodišča v register po členih 17. in 18. tega pravilnika kot doslej obstoječe ustanove. Člen 20. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se objavi v Službenih novinah«. V Beogradu, dne 29. maja 1933.; št. 33.692/V. Minister za poljedelstvo dr. Lj. Tomašič s. r. Banove uredbe. 392. VI. No. 15273/1 Razglas. Ugotovilo se je, da delodajalci v območju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani zaostajajo g plačevanjem prispevkov za svoje zavarovane člane. Ker zbog tega neplačani prispevki stalno naraščajo, more urad le z največjo težavo zadoščati svojini obveznostim, ter je s plačilom oskrbnih ^stroškov bolnicam celo v zaostanku. Radi nerednega plačevanja prispevkov so se znatno povečali upravni stroški socialnega zavarovanja, ker se je moral pomnožiti izterjevalni aparat. Brez dvoma se kažejo posledice gospodarske krize tudi pri socialnem zavarovanju, toda dolžnost vseh .prizadetih organov je, da z vsemi sredstvi očuvajo brezhibno poslovanje okrožnega urada za zavarovanje delavcev, kajti baš v sedanji težki gospodarski krizi je takšno poslovanje, ki nudi podporo socialno najšibkejšim, še prav posebnega pomena. Dogajajo so. celo r>rim,eri, da delodajalci odbijajo z zakonon# dovoljeni del prispevkov od mezde svojih na- meščencev, vendar pa tudi tega dela ne preodkazujejo Okrožnemu uradu. Zaradi tega opozarjani vse delodajalce, naj brezpogojno zadoščajo svojim zakonitim obveznostim ter redno plačujejo zavarovalne prispevke, ker jim bo !e tako mogoče, izogniti se neizbežnim kazenskim posledicam, OUZD pa se mora s tem zajamčiti po zakonu mu poverjeno nemoteno poslovanje. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne. 19. julija 1933. Za bana, pomočnik: dr. Pirkmajer Otmar s. r. 393. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. II. No'. 10.108/1. Občina Bizeljsko, v Srezu brežisKem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. nadednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od goveda nad 1 letom Din 5-—. d) od goveda pod 1 letom Din 2-50. e) od prašičev Din 2-50. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. julija 1033 II. No. 13104/9. Občina Bled, v srezu Radovljica, bo pobirala v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din ICO-.—, b) od ICO 1 vinskega mošta Din ICO'—. c) od 100 1 piva Din 100-—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5'—» d) od litra finega vina, likerjev, konjaka, ruma Din 10-—, e) od steklenice šampanjca Din 20'—, f) od goveda nad 1 letom Din 30'—, g) od goveda pod 1 letom Din 18-—, h) od prašičev Din 15'—, i) od drobi-ice Din 5‘—, j) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50’—, k) od uvoženega zaklanega goveda Din 40'—, 1) od uvoženega zaklanega prašiča Din 50'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. julija 1933. II. No. 10199/2. Občina Boračeva, v srezu ljutomersko-radgonskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu«, v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 100-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od 100 1 sadnega mošta Din 10—, e) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. julija 1933. II. No. 15.600/2. Občina Cankova, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din ICO-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, e) od 100 1 piva Din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din o-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. julija 1933. II. No. 1.386/2. Občina Cezanjevei, v srezu ljutomersko-radgonskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 30-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. julija 1933. II. No. 7228/2. Občina Ločič, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. občinsko trošarino po Din 100-— od 100 1 vina. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. julija 1933. - II. No. 8375/1. Občina Loka pri Zidanem mostu, v srezu laškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« V letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—, c) od 100 1 piva Din 100-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od 100 1 sadnega mošta Din 10’—, e) od goveda nad 1 letom Din 12-50, f) od goveda pod 1 letoih Din 7-50, g) od prašičev Din 7-50, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. julija 1933. • II. No. 4196/3. Občina Podliruška, v srezu kamniškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine; a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 piva Din 75-—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. julija 1933. % II. No. 17.010/1. Občina Radoslav«, v srezu ljutomersko-radgonskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje' občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-— b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 60'—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. julija 1933. II. No. 5088/2. Občina Stojnci, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din ICO-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 30-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. julija 1933. # II. No. 15.652/1. Občina Sv. Florijan, v srezu Slovenjgradec, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od ICO 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 75-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. julija 1933. \ _________________________________ II. No. 16909/6. Občina Št. Vid nad Ljubljano, v srezu ljubljanskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 50-—. č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od goveda nad 1 letom Din 50—, e) od goveda pod 1 letom Din 20-—, f) od prašičev Din 20-—, g) od drobnice Din 10—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 40-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. julija 1933. II. No. 12.192/2. Občina Topolovci, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 14. julija 1933. II. No. 2979/1. Občina Trojane, v srezu kamniškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listuc v lbtu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, ,b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5*—, d) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. julija 1933. II. No. 3293/1. Občina Tržišče, v srezu krškem, bo pobirata od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—, c) od 100 1 piva Din 100—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od ■ 100 kg izvlečkov, esenc in eteričnih olj z alkoholom Din 6-—, e) od 100 1 sadnega mošta Din 50-—, f) od goveda nad 1 letom Din 20-— g) od goveda pod 1 letom Din 10-—, h) od prašičev Din 10-—, i) od drobnice Din 5-—, j) od 100 kg uvoženega pesa vseh vrst Din 20-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. julija 1933. II. No. 16026/2. Občina Virštanj, v srezu Šmarje pri Jelšah, bo pobirala od dneva razglasitve v Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. julija 1933. II. No. 8848/3. Občina Zg. Sv. Jakobski dol, v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100—. b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani dne 17. julija 1933. 394. Izpremembe v staležu državnih uslužbencev na področju Dravske banovine. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 17. julija 1933., I. No. 5074/1, je postavljen AI e g r o Henrik za polic, stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 17. julija 1933., I. No. 5075/1, je postavljen Fidler Martin za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. VI Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 17. julija 1933., I. No. 5076/1, je postavljen Florjančič Ivan za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske bano-; vine z dne 17. julija 1933., I. No. 5077/1, je postavljen Jakopin Jože! za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. julija 1933., I. No. 479/3, je postavljen Jurkovič Karol za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu.mestne policije v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave, Dravske banovine z dne 17. julija 1933., I. No: 5078/1', je postavljen Klinc Franc za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 17. julija 1933., I. No. 5079/1, je postavljen K o mo v ec Jožef za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne-policije v Mariboru. - . •; 'h.' oV .- Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. julija 1933., I. No. 2405/3, je postavljen Megla Matija za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. • Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 17. julija 1933., I. No. 5080/1, je postavljen Mihelič Janez za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 17. julija 1933., I. No. 5081/1, je postavljen Molk Franc za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 17. julija 1933., I. No. 5082/1, je postavljen Napast Josip za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. . Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. julija 1933., I. No. 5086/1, je postavljen Robič Rudolf za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. . Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 17. julija 1933., I. No. 5087/1, je postavljen Š p a n r i n g Alojzij za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predštojbistvu mestne policije v Mariboru. Izdaja kraljevska Danska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d, d. y Ljubljani,, njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE _ Priloga k 60. kosu IV. letnika z dine 26. julija 1933. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 1245/10. 1878 Natečaj. Na osnovi odloka kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 28. maja 1933., Vi. No. 1245/6, priloga k »Službenemu listu« 45. kcg z dne 3. junija 1933., in § 12. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili se razpisuje natečaj za podelitev lekarniške koncesije za otvoritev in obratovanja nove, po redu o-sme, javne lekarne v Mariboru z naslednjim okolišem: vzhodna stran Sodne ulice cd Dravo do Marijine ulice, južna stran Marijine ulice med Sodno in Cvetlično ulico, odtod ravna črta do pričetka južne strani Kacijanarjeve ulice, južna stran Kacijanarjeve ulice in podaljšek — ravna črta do brega Drave, na jugu breg Drave do Sodne ulice. Prosilci, ki morajo imeti pravo za samostojno vodstvo lekarne, naj predlože svoje pravilno opremljene prošnje do 15. avgusta 1933. pri kraljevski banski Upravi Dravske banovine. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. julija 1933. Za bana, pomočnik: dr. Pirkmajer s. r. * VIII. No. 4274/1. 1899—2—1 Razglas. Zaradi elektrifikacije Gorenje Savske doline nameravajo Kranjske deželne elektrarne zgraditi daljnovod 10.000 V cd transformatorske postaje na Dovjem do Rateč, ter tri transformatorske postaje, in sicer v Gozdu za 20 KV A, v Kranjski gori za 50 KVA in v Ratečah za 30 KVA ter krajevno omrežje in Prosijo, da se izda obrtno-oblastvena odobritev in gradbeno dovoljenje. Ker krajevno omrežje v Kranjski gori že obstoji in je tam tudi majhna lokalna elektrarna, se bo iz nove transformatorske postaje dobavljala le dodatna električna energija za tisti okoliš. Podrobnosti se razvidijo v predlože-Uih načrtih in v tehničnem poročilu. O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., §§ 84., odst. 2., 89.. odst. 3., Rradb zak., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava na četrtek, dne 10. avgusta 1933. s sestankom komisije pri transformatorski postaji na Dovjem po prihodu jutranjega vlaka iz Ljubljane. Interesenti se obveščajo, da so načrti Uameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled, s pozivom, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. julija 1933. VIII. No. 3616/9. 1869—2—2 Razglas. Kanc Alojzij iz Mengša je zaprosil za uporabno dovoljenje za tovarno kvasa, ki jo je zgradil in opremil po pogojih tukajšnje odobritve z dne 2. maja 1933., VIII. No. 2366/3, v Mengšu, parcelna številka 148 k. o. Mengeš. 0 tem projektu se na podstavi §§ 113. in 122. ob. z., §§ 84., odstavka 2., 89., odstavka 3., gradbenega zakona, zadevnih cestnih predpisov in § 73. i sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava na četrtek 3. avgusta 1.1. s sestankom komisije ob 15. uri pri tovarni. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled, s pozivom, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. julija 1933. I. No. 5004/1. 1805—3—3 Razpis. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi čl. 86. do 105. zakona o drž. računovodstvu in njegovih sprememb in dopolnitev dobavo kuriva za budžetno leto 1933./34., in sicer za naslednje urade: Banska palača, Bleiweisova cesta 10, 450 m3 bukovih drv. 160 ton premoga, 15 ton koksa; za urade v banovinski hranilnici v Knafljevi ulici št. 9 10 m3 bukovih drv, 10 m3 mehkih drv, 120 ton premoga; za urade v Auerspergovi palači, Gosposka ul. 15 10 ma bukovih drv. 10 m3 mehkih drv, 120 ton premoga; za urade v Stiškem dvorcu, Stari trg št. 34 10 m3 bukovih drv, 5 ton premoga; za inšpekcijo dela v palači Delavske zbornice 10 m3 bukovih drv. 10 ton premoga; za agrarno-pravni odsek, BleiweiK>va cesta št. 3 10 m3 bukovih drv, 10 ton premoga; skupaj 500 m3 bukovih drv, 20 m3 mehkih drv, 425 ton premoga, 15 ton koksa. Drva morajo biti suha, zdrava, bukova, v cepljenih polenih po 1 m dolžine, brez okroglic in brez klad ali grč, zložena paralelno brez križev, premog v kosih, koks v kosih. Dobava premoga v banski palači in Auerspergovi paiači se bo vršila v več obrokih in po potrebi. Licitacija se bo vršila v soboto, dne 5. avgusta 1933. ob 11. uri, v sobi št. 21, v II. nadstropju banske palače na Blei-weisovi cesti št. 1Q. V ponudbi je navesti posebej ceno za drva in posebej ceno za premog, dalje ceno franko kolodvor Ljubljana in franko sedež urada. Ponudbe taksirane po tarifni postavki 25. zakona o taksah v zapečatenem ovitku, na katerem mora biti navedeno ime ponudnika in označba »Ponudba za dobavo kuriva«, je vložiti po pošti, osebno ali pa po pooblaščencu najkesneje na dan licitacije do 11. ure v roke dražbe-ne komisije. Ponudnik mora položiti najkesneje 1 uro pred pričetkom licitacije kavcijo 10% skupne vrednosti ponudene dobave pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine. Ponudbi mora biti priloženo potrdilo o plačanih davkih in o zdražiteljski sposobnosti. Ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da so mu pogoji licitacije znani in da nanje pristane. Vsa natančnejša pojasnila dobe interesenti med uradnimi urami v ekono-matu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. julija 1933. Razglasi sodišč in sodnih oblastev T I R 35/33—2. 1880 Amortizacija. Na prošnjo Ivanuša Matije, posestnika v Ša lovcih, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev počenši z dnem 21. julijem 1933. svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Vinkulirana vložna knjiga Mestne hranilnice v Ormožu štev 16.038/24, glaseča se na ime nedl. Ivanuše Alojzija, s stanjem 6.000 Din 92 par. Sresko sodišče v Ormožu, odd. I., dne 21. julija 1933. V R 1395/33—4. 1891 Amortizacija. Na prošnjo Weberja Franca, žandar-merijskega narednika II. klase, stanujočega v Mariboru, Koroška cesta št. 33 a, se uvaja postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev računši od dneva objave v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: penzijsiki dekret, izdan od komande žandarmerije v Beogradu z dne ‘20. oktobra 1922., E. br. 18.496, z letno pokojnino po 3280 Din. Sresko sodišče v Mariboru, odd. V., dne 20. julija 1933. E 702/31—14. 1884 Dražbeni oklic. Dne 19. avgusta 1933 ob sedmih bo na licu mesta v čepincih dražba nepremičnin: hiše, njiv, gozdov in travnikov, zemljiška knjiga Čepinci, Vi vi. št. 495 ter 'A vi. št. 403 in 70. Cenilna vrednost: Din 65.052-—. Vrednost pritikline: Din 2950-—. Najmanjši ponudek: Din 42.363'92. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem narok*, pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelia. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Murski Soboti, dne 4. julija 1932«. E IV 4695/32—12. 1892 Dražbeni oklic. Dne 2 5. avgusta 1933 dopoldne ob p o 1 d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Kamnica, vi. št. 81. Cenilna vrednost: Din 55.272-90. Vrednost pritikline: Din 2445'—. Najmanjši ponudek: Din 36.848-75. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelia. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 13. junija 1933. T 21/33—7. 1792. Dražbeni oklic. Drne 2 6. avgusta 193 3. do p. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Zgornja Bistrica, vi. št. 88, obstoječih iz hiše št. 21, hleva in zemljiških parcel. Cenilna vrednost: Din 10.120-75. Najmanjši ponudek: Din 6747-17. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelia, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Slov. Bistrici, dne 7. junija 1933. E 301/33—3. 1814 Dražbeni oklic. Dne 2 8. avgusta 1933 ob p o 1-desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Homec, vi. št. 333. Cenilna vrednost: Din 26.316-—. Najmanjši ponudek: Din 17.544'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelia. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kamniku, dne 9. julija 1933. Vpisi v zadružni register. Vpisala se je nastopna zadruga: 761. Sedež: Škofja Loka. Dan vpisa: 2. julija 1933. Besedilo: Živinorejska selekcijska zadruga za okolico Škofje Loke, registro-vana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Zadruga ima namen, vzgojiti si doma rod goveda (pinc-gavcev), ki bo dajal ob dobri negi in prirodni krmi dobro in mnogo mleka. Zadružna pogodba (štatut) z dne 21. junija 1933 Vsak družabnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim petkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo po razglasih pred kapucinsko cerkvijo v Škofji Loki ter po potrebi tudi z oglasi v listih. Načelstvo sestoji iz načelnika, pod-načelnika in štirih odbornikov. Člani načelstva so: Logonder Franc, pos., Virlog 9, načelnik, Kalan Anton, pos., Gosteče 10, podnačelnik, Kalan Franc, pos.. Suha 33, inž. Šabec Srečko, ravnatelj Mlekarske šole v Škofji Loki, Svoljšak Jože. posestnik. Godešici 17, Čarman Jože, pos., Dol 4. Pravico zastopati zadrugo ima; Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje zanjo tako. da se pod firmo zadruge podpišeta po dva člana načelstva. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. junija 1933. Fi 295/33 - Zadr. X 372/1. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 762. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa; 3. julija 1933. Besedilo: Kurivo, družba z o. z. Izbriše se poslovodja Fritz Franc, vpiše pa poslovodja Žerjav Mihael, trgovec v Ljubljani, Ključavničarska ul. št. 3. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. junija 1933. Fi 272/33 — Rg C IV 72/5. * 763. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 24. junija 1933. Besedilo: Splošna zavarovalna zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga i omejeno zavezo. Izbrišejo se člani načelstva Kristan Cvetko, Koruza Franc in Paškulin Jože. vpišejo pa se člani načelstva: Prepeluh Albin, banski svetnik v Ljubljani. predsednik, dr. Vovk Viktor, odvetnik v Ljubljani, Podkrajšek Emil, urednik v Ljubljani, Prule il, Vrhunc Valentin, ravnatelj Proja v Ljubljani, Kristan Boris, poslovodja v Ljubljani, Pogačarjev trg 3/II. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. junija 1933. Fi 291/33 — Zadr. VIII 133/15. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 3. julija 1933. Besedilo: Stavbna hranilnica in posojilnica »Moj dom«, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Na izrednem občnem zboru dne 11, junija 1933. so se izpremenila pravila zadruge v §§ 1., 2., 3., 6., 7.. 11., 16., 21., 25., 26., 27., 29.. 30., 34., 37., 41., 46., 47. in 48. Besedilo odslej: Hranilna posojilnica »Moj dom«, registrovana zadruga z omejeno zavezo V Ljubljani. Namen zadruge je: a) vzbujati in pospeševati varčnost in gospodarski smisel svojih članov, ki se osredotočuje v skrbi za lasten dom; h) dajati svojim članom proti vknjižbi posojila za nabavo, popravo in dozidavo lastnega doma, nabavo stavbišč in zemljišč, za poplačilo vknjiženih in ne-vknjiženih dolgov in obvez ter jih vnaprej preskrbljati glede predvidenih bodočih potreb in obvez v zvezi z ohranitvijo lastnega doma; c) posredovati svojim članom nakup in nabavo zemljišč, stavbišč, stanovanjskih hiš in gradbenega materiala; d)^ izdajati lastno glasilo in prirejati poučna predavanja; e) podpirati svoje člane s pojasnili in navodili v vseh gospodarskih vprašanjih. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. junija 1933. Fi 287/33 — Zadr. X 244/4. 765. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 6. julija 1933. .Besedilo: Gospodarska zadruga, re-gistrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru. Izbrišejo se dosedanji člani načelstva Geč Franjo, Jan Ignac, Cajnkar Stanislav, Beribak Štefan, Novak Franjo, Kores Martin in Tušak Franjo; vpišejo Pa novo izvoljeni člani načelstva ing. Sturm Rado, ravnatelj v Mariboru. Maistrova ul. (načelnik), Jandl Vinko, upokojenec v Mariboru, Smetanova ul. ?2, Aceetto Ivan, ključavničar drž. žel. v Mariboru, Prešernova ul. 29. in Ul Leopold v Mariboru, Smetanova ul. 38. Dkrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 6. julija 1933. Zadr. IV 63/17. 766. * Sedež: Olševek. Dan vpisa: 24. junija 1933. Besedilo: Živinorejska zadruga v 01-Se,vku, registrovana zadruga z omejeno 2avezo. Izbriše se član načelstva Grašič Brane, vpiše pa član načelstva Ferjan 'lanez, posestnik v Olševku št. 20. Bkrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. junija 1933. Fi 230/33 — Zadr. IX 130/5. 767 * Sedež: Sp. šiška. Dan vpisa: 2. julija 1933. Besedilo: 2>Mali dom« stavbna in stanovanjska registrovana zadruga z omejeno zavezo v Sp. Šiški. Izbrišeta se člana načelstva Majer Jo-S*P in Rože Valentin, vpišeta pa se člana načelstva Pahor Josip in Valentinčič Alojz, oba v Ljubljani VII, Mali dom. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. junija 1933. Fi 296/33 — Zadr. VIII 49/31. * 768. Sedež: Stranje pri Kamniku. Dan vpisa: 2. julija 1933. Besedilo: Planšarska zadruga v Stra^ njah pri Kamniku, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Na občnem zboru dne 30. marca 1930. ^ se izpremenila zadružna pravila v §8 15., 21. in 25. . Izbrišejo se člani načelstva Gerkman Alojz, Plahutnik Janez, Rebernik Vik-}°r, Zamljen Franc, Brleč Franc in Balantič Anton, vpišejo pa se člani na-Celstva: Koritnik Franc, pos., Stranje 2, Pačelnik; Juvan Ivan. pos., Stranje 7; Burja Franc, posestnik. Županje njivej Bumer Miha, posestnik. Vodice; Cevka Brane, posestnik, Bisteršica; Potočnik *van, posestnik. Županje njive. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. junija 1933. Fi 297/33 — Žadr. VIII 70/16, 769. Sedež: Sv. Martin pri Vurbergu. Dan vpisa: 6. julija 1933. Besedilo: Ljudska hranilnica in posojilnica pri Sv. Martinu pri Vurbergu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se dosedanji član načelstva Klampfer Ivan; vpiše pa novo izvoljeni član načelstva Lešnik Jožef, posestnik v Sp. Koreni. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 6. julija 1933. Zadr. III 46/10. * 770. Sedež: Sv. Rupert v Slov. gor. Dan vpisa: 6. julija 1933. Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri Sv. Rupertu v Slov. gor., registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se dosedanji član načelstva Vogler Jožef; vpiše pa novo izvoljeni član načelstva Brunčič Pavel, posestnik v Gačovi št. 44. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 6. julija 1933. Zadr. IV 58/10. * 771. Sedež: Vače. Dan vpisa: 24. junija 1933. Besedilo: Ljudska hranilnica in posojilnica na Vačah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbrišeta se člana načelstva Rihar Ivan in Juvan Jože, vpišeta pa člana načelstva: Porenta Anton, župnik na Vačah in Juvan Franc, posestnik na Klenku 8. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. junija 1933. Fi 284/33 — Zadr. IV 195/51. * * 772. Sedež: Voglje. Dan vpisa: 3. julija 1933. Besedilo: Živinorejska zadruga v Vogljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Zupan Anton, vpiše pa član načelstva Golorej Franc, pos. sin v Voklem 33. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. junija 1933. Fi 302/33 — Zadr. IX 148/4. * 773. Sedež: Voklo pri Kranju. Dan vpisa: 2. julija 1933. Besedilo: Kmetijsko društvo v Voklem pri Kranju, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Čebulj Jože, vpiše pa član načelstva Kristanc Janez, posestnik v Voklem 68. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. junija 1933. Fi 299/33 — Zadr. VI 97/39. Izbrisala se je nastopna zadruga: 774. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 7. junija 1933. Besedilo: »Produkcija«, osrednja zadruga za nakup, proizvajanje in prodajo, registrovana zadruga z o. z. v Ljubljani. Po končani likvidaciji. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, dne 2. junija 1933. Fi 205/33 — Zdr. VII 284/19. Konkurzni razglasi 775. 01. 12/33—2. 1881 Konkurzni oklic. Ra/glasitev konkurza o imovini tvrdke J. Goreč na-sl. Auerhanimer Ogrin, družba z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 30. Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Upravitelj konkurzne mase: dr. Cepu-dev Jc-sip, odvetnik v Ljubljani. Prvi upniški zbor za izvolitev upniškega odbora ali predlaganje drugega upravitelja mase pri okrožnem sodišču v Ljubljani, v sobi št. 140, dne 25. julija 1933. ob 11. uri. Konkurzni upniki naj prineso dokazila za izkaz verodostojnosti svojih terjatev s seboj. Pri istem sodišču je prijaviti do 30. avgusta 1933. terjatve upnikov. tudi ako teče o njih pravda. Upnikom, ki prijavijo kesneje, se nalože s tem povzročeni stroški, oni ne morejo -prerekati prej ugotovljenih terjatev, njih terjatve se pri prejšnjih razdelitvah ne uvažujejo. Ugotovitveni narok pri okrožnem sodišču v Ljubljani v sobi št. 140 dne 6. septembra 1933. ob 9. uri. Inozemski upniki morajo imenovati v tuzemstvu stanujočega pooblaščenca za vročbe, drugače se jim ta postavi na njihovo nevarnost in stroške. Kdor ima reči prezadolženca v hrambi ali je njegov dolžnik, naj 11111 ničesar ne izroči in tudi ne plača, ampak naj dotične stvari, odnosno dolg. in svoje izločitvene in ločitvene pravice takoj prijavi upravitelju konkurz.ne mase. Nadaljnja naznanila v konkurznem postopanju se izvršo po »Službenem listu«. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. julija lo33. Razglasi raznih uradov in oblastev Št. 1437, 1476, 1477. 1484, 1865 1720, 1778, 1885, 1946, 1947, 1973, 1980, 2024, 2090, 2101/33. Razglas. Po § 130. zakona z. dne 26. maja 1909., staj. dež. zak. štev. 44, se s tem razglaša zaključek postopanja, nanašajočega »e na nadrobno delitev skupnih zemljišč, vpisanih pod: 1. vi. štev. 49, k. o. Loke in 167 k. o. Ljubija s. o. gornjegrajski; 2. vi. štev. 68 in 179, k. o. Frankovci, sodni okraj ormoški; 3. vi. štev. 173, k. o. Vičanec, s. o. ormoški; 4. vi. štev. 178, k. o. Krčevina pri Vurbergu, s. o. ptujski; 5. vi. štev. 217, k. o. Vrhovlje, s. o. konjiški; 6. vi. štev. 138, k. o. Gorica, s. o. mariborski; 7. vi. štev. 92, k. o. Prihova, s. o. gornjegrajski; 8. vi. štev. 69, k. o. Frankovci, s. o. ormoški; 9. vi. štev. 43, k. o. Veliki dol, s. o. kozji; 10. vi. štev. 25, k. o. Škofjavas, s. o. celjski; 11. vi. štev. 114, k. o. Št. Janž, s. o. gornjegrajski; 12. vi. štev. 215, k. o. Vrhovlje, s. o. konjiški; 13. vi. štev. 250, k. o. Vrhloga, s. o. slovenjebistriški; 14. vi. štev. 19, k. o. Videm, s. o. brežiški. Z dnevom, ko se objavi ta razglas, neha glede teh agrarnih operacij pristojnost agrarnih oblasti, tako da le-ta ostanejo odslej samo še z.a razsojanje v §§ 99. in 110. zakona z dne 26. maja 1909., staj. dež. zak. štev. 44, označenih zahtev. Glede skupno ostalega sveta pri vi. štev. 68 in 179, k. o. Frankovci, nadalje glede skupne ostalega sveta pri vi. štev. 114, k. o. št. Janž, ter glede skupno ostalega sveta pri vi. štev. 19, k. o. Videm, je pridržana pristojnost komisarja za agrarne operacije II v Ljubljani za uredbo užitkov in uprave. Komisija za agrarne operacije v Ljubljani, dne 19. julija 1933. * St. 729/33, 1250, 1427, 1524, 1864 1758, 1794, 1829, 1835, 1858, 1865, 1869, 1879, 1895, 1907, 1909, 1927, 1934, 1962. 1991, 2006, 2063, 2079. 2139/33. Razglas. Po § 106. zakona z dne 26. oktobra 1887., kranj. dež. zak. štev. 2 iz 1. 1888, se s tem razglaša zaključek postopanja, nanašajočega se na nadrobno delitev skupnih zemljišč vpisanih pod 1. vi. štev. 113 in 50, k. o. Selce, sodni okraj škofjeloški; 2. vi. štev. 440, k. o. Stara vas, s. o. mokronoški; 3. vi. štev. 15, 25, in 46. k. o. Otave, s. o. cerkniški, in sicer parcel štev. 557 in 612; 4. vi. štev. 3, 10 in 35, k. o. Osredek, s. o. cerkniški; 5. v seznamu II., in sicer parcele štev. 237/2, k. o. Srednja vas, sodni okraj kranjski; 6. vL štev. 132 in 947, k. o. Borovnica, s. o. vrhniški; 7. vi. štev. 31, k. o. Kožljek, s. o. cerkniški; 8. vi. štev. 233, k. o. Čatež, s. o. tre-benjski; 9. vi. štev. 140, k. o. Trava, s. o. kočevski; 10. vi. štev. 437, k. o. Staravas, s. o. mokronoški; 11. vi. štev. 15, k. o. Gorenja vas, s. o. višnjegorski; 12. vi. štev. 53 in 138 ter parcele štev. 42, k. o. Metule, s. o. loški; 13. vi. štev. 132, k. o. Pijavagorica in vi. štev. 224, k. o. Zelimlje, s. o. ljubljanski; 14. vi. štev. 32, k. o. Osredek, s. o. pp n 1 ubi • 15. vi. štev. 4, 6, 8, 10, 11 in 14, k. o. Jeršiče, s. o. cerkniški; 16. vi. štev. 8, k. o. Vrhnika, s. o. vrhniški; 17. vi. štev. 114, k. o. Globočica, s. o. kostanjeviški; 18. vi. štev. 512, k. o. Kropa, s. o. radovljiški; 19. vi. štev. 98, k. o. Dolenčice, s. o. škofjeloški; 20. vi.'štev. 1 in 2, k. o. Radomlje, s. o. kamniški; 21. vi. štev. 238 in 458, k. o. Preserje, s. o. vrhniški; 22. vi. štev. 10, 30, 31 in 32, in sicer pare. štev. 221, k. o. Sorica, s. o. škofjeloški; 23. vi. štev. 335 in 337, k. o. Studenec, s. o. ljubljanski. Z dnem, ko se objavi ta razglas, neha glede te agrarne operacije pristojnost agrarnih oblasti, tako da le-ta ostanejo odslej pristojna samo še za razsojanje v § 99. zakona z dne 26. oktobra 1887., kranj. dež. zak. štev. 2 iz leta 1888., navedenih zahtev. Komisija za agrarne operacije v Ljubljani, dne 19. julija 1933. * Opr. št. ZP 15/6—1932—13. 1882 Razpis. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje za zdravniški okoliš Vevče pri Ljubljani in papirnico mesto pogodbenega zdravnika za splošno medicino. Mesečni honorar se določi vsako leto po številu članstva. Obiski na domu se honorirajo posebej po § 7. splošne službene pogodbe. Prošnje za razpisano službeno mesto je vložiti najkesneje do 20. avgusta 1933., do 12. ure dopoldne v vložišču podpisanega urada. Prošnjam je priložiti: rojstni in krstni list, domovnico, prepis diplome, potrdila o dosedanji zdravniški praksi, odlok za pravico javne prakse, potrdila o odsluženi vojaški obveznosti ter družinske podatke. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 20. julija 1933. Št. 572—33—prez. 1999 Razpis. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje mesto sekretarja na tehnični fakulteti. Prosilci morajo imeti fakultetno izobrazbo. Prosilci z znanjem svetovnih jezikov imajo pred-nost. Prošnje, opremljene v smislu čl. 3. uradniškega zakona, se morajo vložiti do 15- septembra 1933. na rektoratu. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani, dne 24. julija 1933. Rektor: Slavič M. 1. r. Razne objave 1879 Razpis službe. Sprejmemo uradnika - kontrolorja z odgovarjajočo predizobrazbo. Mesto je prvotno začasno in postan® na prošnjo nameščenca stalno po enoletnem pcvoljnem službovanju. Nastop službe do 1. septembra 1933. Opremljene prošnje je vložiti do 1-avgusta t. 1. Drugi pogoji se izvedo pri zavodu. Okrajna hranilnica v Slovenjgradcu, dne 21. julija 1933. Dr. Bratkovič Alojz s. r. gerent. * 1883 Objava. Izgubil sem orožni list št. 2336/2-193L izdan od sreskega načelstva v Go>rnjeni gradu dne 29. aprila 1931. na ime: Močnik Anton. Proglašam ga za neveljavnega. Močnik Anton s. r. * 1885 Objava. Vozno dopustilo štev. 2563/2—1927 sreskega načelstva Konjice je neveljavno za nelastnika. Inž. Rado Šturm, ravnatelj Maribor, Maistrova 16/1- * 1893 Objava. Izgubila sem šolsko izpričevalo IH-razreda meščanske šole Lichtenturm®* vega zavoda v Ljubljani iz 1. 1920./2L na ime: Zupančič Amalija, rodom 12 Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno. Zupančič Amalija s. r. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik; 0. Michčlek v Ljubljani-