DOBRO DELO SE SAMO HVALI
Tovarne pozabljajo na kakovost
Mislim, da se ne zna ujeziti. Tudi na tiste ' ne, ki že riekaj mesecev ne pridejo po obnovljeno kolo. Pa so prosili, naj ga moj-ster Mirko Simčič iz Lavrice popravi v enem ali dveh dneh. Le nejevoljen je, ker je odrekel čas in svojo dobro voljo drugi stranki. In, ker njegovo delo še vedno ni poplačano. Tudi delavnica je pretesna za hrambo.
»Štirinajst let mi je bilo, ko sem se pričel v Tribuni učiti za mehanika koles in mo-torjev. Potem sem imel dolga leta delavni-co na Škofljici in Lavrici. Kljub teifiu, da sem že pekaj let upokojen, ne morem za-tajiti svojega znanja in umiriti delovne žili-ce. Ljudje me prosijo, naj jim spet usposo-bim kolo ali obnovim motor. Rad jim ustrežem«, se je razgovoril mladostni 69-letnik.
Se danes splača popravljati kolesa?
»Komaj. Rezervni deli so dragj. Težko jih dobim. Material je slab. Kolesa so ne-
strokovno centrirana. Obroči so šibki. Sla-bi so ležaji. Tudi ob skrbni negi se prehitro kvarijo. Za delo ne upam preveč računati. Zato mi sinovi upravičeno pravijo, da de-. lam skoraj zastonj.«
So mopedi boljši?
»Ne. Tu okrog so ceste makadamske. Po dveh letih in mnogih popravilih se lastniki lahko poslovijo od njih. Kljub temu, da so tako dragi, so taki, da z njimi ne smeš nikamor zadeti. V tovarni sploh ne znajo centrirati »špic«. Zato prihajajo k meni od blizu in daleč, da kolesa pravilno centri-ram. Največkrat zamenjam precej osti, da ne bi prišlo do resnejše poškodbe kolesne-ga obroča in voznika.«
Ni veliko popravljalcev koles in mope-dov. Se to pozna pri vas?
»Seveda. Ljudje prihajajo z najrazlič-nejših strani. Prav bi bilo, da bi tudi mlajši mehaniki poprijeli za tako delo.«
S. J.