TRST, petek 18. novembra 1955 Leto XI. - Št. 273 13202) PRIhOUSKI DHEVHIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 jj®*DNlSTVO: UL,. MONTECCHI Jt. *, II. nad. — TELEFON 93-80» IN 94-038 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 29 — Tel. MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. — FLRJ: Izvod 10. mesečno 210 din, lili 8 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm PoStnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozoa Slovenije v Širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekc£i račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • Izdala Založništvo tržaškega tiska D. zoz-rrsi četrti dan konference o tržaškem pristanišču nerazumljiva previdnost lo predlogov zalednih ^_ Italije držav elegat Jelič kritizira omejitev pristojnosti konference In pou-^rja, da je treba upoštevati mednarodno funkcijo pristanišča v korls prometa In tržaškega prebivalstva - Carandini odbil ^ttdžarski predlog o mednarodnem posvetovalnem organu 17. — Tudi današnje fjjkdanje mednarodne konfete k- 0 tr*aškem pristanišču iolt • 0 doka.i živahno. Na S aJ oster italijanski odgo- •Ob ff madžarske delegacije, da Ustanovili v Trstu medna- Je naletel namreč pred- jtol' stalni organizem, po-J! Ssčen slediti razvoju in vprašanjem proste lu- tsi ta Podlog Je odgovoril JPrej veleposlanik Carandi- veieposianiK oaiauu,-llj’.*! je dejal, da je madžar- jj' Predlog v nasprotju z ^j^orandumom, ki j pri- Daljši govor je imel tudi grof. Carrobio, ki je odgovarjal na predloge delegatov izražene že na včerajšnjem plenarnem zasedanju in med delom obeh komisij. Grof Carrobio je izjavil, da bodo vključili v zaključno izjavo minacije «Ni pa mogoče , predstavnik CSR opolnomo-vključiti v to izjavo«, je ob , čeni minister Cech, ki je pred-zaključku svojih izvajanj de- j lagal sklicanje rednih posve-jal italijanski predstavnik, i tovalnih konferenc o vpra-«zahteve predstavnika Ma- šanjih tržaške proste luke. j, heostvarljivost členov 21 ^6 priloge VIII. mirovne I??°dbe in zaradi tega zani- možnost kakršne koli ob-V !, internacionalnega režima Trstu džarske Želeja, da bi ustanovili mednarodni instrument, ki bi sledil razvoju proste predloge avstrijskega pred- luke«. stavnika dr. Platzerja o zni- j Nato je spregovoril jugo- žanju tarif, okrepitvi pomor- slovanski delegat Jelič, ki je skih prog in skrajšanju po- ( dejal, da je morala italijan- stopka v okviru proste luke. ska v,ada na Qsnovi london-, —-.......................- „----------- Prav tako bodo vključili tu- skega sporazuma sprejeti pre- i slovanskega delegata vzklik- di nekatere konkretne pred- iiminarne p^epe za ureditev I nil, da se italijanska država loge CSR. Glede madžarskih pristanj^a v pričakovanju i zaveda odgovornosti in ščiti predlogov pa je grof Carro- - posvetovalne mednarodne kon-! interese Trsta. Medklic vzbu- • dejal* da bodo vkl.Jučl1 i ference, ki mora — po spo- la tudi pri površnih pozna-v izjavo predlog o znižanju ’ .. r r ...i.:,. —i..j— Po daljšem odmoru so italijanski predstavniki prečita-li izjavo, kjer pravijo, da bodo na vse predloge navzočih držav odgovorili jutri. Se prej pa je italijanski predstavnik veleposlanik Carandini med govorom jugo- P"!‘a"išk‘bnia,lif| končni ureditvi pristanišča na KS1 rsffih taaj .«— »i ter prepovedi sleherne diskri- razumu — razpravljati o do- »EDA MED DEMOKRISTJANI Mi Fanfanijevega nihanja to volitvah italijanskih predstavnikov v skupščini jeklarja poola vladni center m bil sposoben doseči večino togajanja pred novim glasovanjem o ustevnem sodišču (Od našega dopisnika) ^-»1, 17. _ je kaj upanja, Im s.e bo vprašanje ustavnih umikov na jutrišnji plenarni lo ®e3» parlamenta premakni-'bii mrtve točke? Na to vpra-L “ je danes pozno zvečer ivvedno težko odgovoriti, če-ijj? so mnenja večinoma peptična. Posvetovanj in po-tlj sicer ni manjkalo. Po- l#iati’ja je vodil predsednik tAstn MiirTannra ki ip vmes pa Merzagora, ki je vmes Pal tudi predsednika rejnike Gronchija. Toda spri- I, '''gotovosti v vrstah strank j ra, zlasti demokristjanske i s« je najbolj očitno poka-S. Pri današnjih neuspelih :,illvah italijanskih predstav- i*0 V 7r •.1...«pXini inHnrglčPPa v skupščini jeklarskega bi bil tudi pri dosege sporazumu med vod- ^t0 8trank izid še vedno ne- ^adeva bi bila preprosta bi demokristjani vztra-i(Y].Pri svojem akrobatskem >u‘lehju ravnotežja med le-C in desnico. Sporazum z lit,,.? b' zagotovil povsem zaje hVo večino, medtem ko se t a* pokazalo, da sporazum jtsnico ne vodi nikamor. Aosl nes so demokristjanski \ ai>ci in senatorji sklenili, bodo jutri držali istega a kot Pri zadnjem vže‘ tij glasovanju. To pome. vzt ra i-, DC Dri zahtevi. čih 265 glasov. Dobili so pa Piccioni 263, Pella 262, Car-caterra 261 itd. Tako je bilo glasovanje brezuspešno in če se ne bo kmalu ponovilo z večjim uspehom, b-o nastal čuden položaj, da bo predsednik posvetovalne skupščine poola Pella ostal brez invesii-ture. Rezultat glasovanja je posledica že znanega uskoštva valcih položaja začudenje. Zavlačevalna taktika glede francoskih volitev Debata v skupščini prekinjena, dokler vlada ne predloži načrta o novi razdelitvi volilnih okrožij PARIZ, 17. — Danes je francoska skupščina sklenila, da bo razpravljala o dveh podobnih predlogih, ki sta naklonjena večinskemu sistemu v skladu s sklepom republiškega sveta. Debata je bila zelo živahna Medtem pa je poslanec MRP Moisan predložil resolucijo, ki zahteva, naj vlada, še preden se nadaljuje debata o predčasnih volitvah, predloži načrt za novo razdelitev volilnih okrožij. Po-tem ko je resolucijo odobrila komisija za splošne volitve, je Moisan zahteval, naj o njej glasuje skupščina. Faure se je temu uprl in zahteval, naj se prej glasuje o enem od načrtov, ki jih je zjutraj sklenila upoštevati, in šele zatem o resoluciji. Toda po kratki prekinitvi seje je resolucija šla na glasovanje in je bila sprejeta s 339 glasovi proti 270. Resolucija določa, da mora vlada začrtati volilna okrožja na tak način, da »zajamči pravično predstavništvo prebivalstva na podlagi podatkov zadnjega splošnega štetja«. Zaradi tega je nadaljevanje debate postalo brezpredmetno in na nočni seji je skupščina razpravljala o drugih vprašanjih. Prihodnja seja bo jutn popoldne. Zjutraj pa bo vlada'imela sejo. Resolucija ljudskih republikancev kaže, da hočejo sedaj, ko je tudi skupščina pokazala, da je pripravljena sprejeti večinski sistem po okrožjih, začeti z zavlačevalno taktiko, čeprav sodelujejo v vladni koaliciji. S tem se je debata iz skupščine prenesla v vlado, kjer verjetno sporazum ne bo prav lahek. TUNIZ, 17. — Kongres tunizijske nacionalistične stranke Neodestur je danes odobril resolucijo političnega odbora, ki odobrava francosko-tunizijske sporazume. PO OSMIH MESECIH PROTIZAKONITEGA ZAPORA Izpustite na svobodo škedenjske antifašiste / Tu teden je minilo osem mesecev, odkar je policija v noči med 13. in 14. marcem letos aretirala skupino škedenjskih antifašistov pod obtožbo, da so krivi smrti z revolverjem oboroženega človeka med najhujšimi demonstracijami, ki so se vršile pred desetimi leti p zvezi z bojem okrog državne pripadnosti Tržaškega ozemlja. Zc osem mesecev ponavljamo v našem dnevniku, da niti policijska niti sodna oblast nimata pravice postopati proti škedenjskim antifašistom, ker »pada dogodek v ono politično aktivnost, ki jo omenja člen 6 Spomenice o soglasju od 5. oktobra 1954. s katerim sta se obe vladi obvezali. da zaradi takšne aktivnosti ne bosta preganjali nobenega prebivalca. Ze osem Vlil mirovne pogodbe. V luči teh določil londonskega sporazuma ima ukaz št. 29 vladnega generalnega komisarja o ureditvi proste luk« le začasen značaj in ne mo- j re biti dokončen. Glede značaja sedanje mednarodne konference je Jelič izjavil, da je predsednik italijanske delegacije v uvodnem govoru tako omejil njen delokrog, da opravičuje dvom, ali gre sploh za konferenco, predvideno v sporazumu. Jugoslavija predlaga zaradi tega ustanovitev internacionalnega statusa pristanišča. Ne gre tu toliko za obvezo italijanske vlade, saj črka memoranduma ne predvideva internacionalizacije, temveč za interese tržaškega pristanišča in koristi mednarodnega prometa. Priznanje tega dejstva daje tudi sporazum od 22. oktobra, sklenjem med Italijo in Avstrijo, ki predvideva ustanovitev posebnega avstrijskega gospodarskega za- Povratek k hladni vojni izključen po ženevski konferenci zunanjih ministrov v vladnem taboru tokrat očit- no demokristjanske desnice, ki se zavzema za sporazum z monarhisti tudi o tem vpia-šanju. stopstva v Trstu. A P. vztraja DC pri zahtevi, j najprej izvolita oba 'M - vj , k kandidata, nakar bi U^delo za drugega predstavah- opozicije. V razgovoru z l£3*8oro pa je Togliatti po-l»t0>1 predvsem zahtevo po 1». "iSfti if tri lfcph treh lknjasni izvolitvi vseh treh p d®tov. k ? vsem torej kaže, da demokristjani uvideli, 1 ne kaže več paktirati 'id, nico in da se. zelo pre- n v. ............ Alfi...v cottdH 'A in sramežljivo, seveda, \h a3o k podpori levice. Va tudi tam ni vse v redu-m»,i?at se je danes v svojem v ostrem polemičnem au zagnai v Nennija. kei Nb ,erajanjem glasovanju m trav iaičnega kandidata, če-le to obljubil in če. V »o socialdemokrati pred. tli- lsnjim glasovali za Brac-m ' , • u-.i I Nenni, ki je bil pred- 'h aJ --!-»"!• , .“njim gospodar položaja «9Jako rekoč diktiral izid Ai i anja, je to svojo pozici->! 'Pustil iz rok, verjetno V.rahu. da se ne bi še bolj tjTogliattiju. '‘sit, es se nakazuje možnost e v tem, da bi se K-Rl Al p dala svojemu kandida-Hijt^fulliju in pristala na Wl'«n° manj trakte riz rano 't n??st- Kot možne kandi la. ^O^njajo De Nioolo, Cila-' is v ia in Molčja. De Nico-Vir, baie že odklonil, na vsak Ju Pa bi verjetno želel slco-i« .S08lasno izvolitev, ki mu more nihče jamčiti. Iz 'tj**‘atti)evih in Nennijevih Ati(,ter iz obiska Merzagore JOnchiju bi se dalo skle-v , . t>° po tej poti morda t0Bf.ai doseči. !%S***ttt je dejal, da se je S' do ialccija prri?li.ževanjaL PIERO CA1.AMANDREI znani pravnik in napredni Členi 1-20 priloge VIII. mirovne pogodbe predvidevajo enakost ravnanja za vse dežele, Ni točna trditev, da ni diskriminacija, če se neki državi priznajo večje ugodnosti, ker prevaža več blaga kot druge države, katerim si* te ugodnosti ne priznajo. Jugoslovanski predstavnik je nato izjavil, da za svojo državo ne zahteva enakih ugodnosti, kot jih ima Avstrija, vendar pa gre za bistveno načelno vprašanje, saj prosta luka ne služi samo mednarodnemu prometu, temveč tudi koristi tržaškemu prebivalstvu. Svoja izvajanja je jugoslovanski delegat zaključil z u-gotovitvijo, da ima Jugoslavija pomembne gospodarske interese v Trstu, in je omenil, da sporazum o obmejnem trgovinskem prometu med Trstom in sosednimi ju- Svetovni tisk o pravkar zaključenem sestanku ministrov štirih velesil • Uulles je poročal Eisenhovver* ju - Molotov se je na povratku ustavil v Berlinu - Nepotrebne propagandistične medsebojne obtožbe Javni delavec se omenja med goslovanskimi področji še kompromisnimi kandidati za vedno čaka na ratifikacijo, člana ustavnega sodišča Naslednji govornik je bil WASHINQTON, 17. — Ame. riški državni tajnik John Fo-ster Dulles je danes popoldne prispel v Washington in kmalu nato odpotoval v Gettys-burg, kjer se je sestal s pred-sednikom Eisenhowerjem. Go. vorila sta predvsem o ženevski konferenci in, kot je izjavil predsednikov tiskovni predstavnik James Hagert}’, o radijskem govoru, ki ga bo imel Dulles jutri zvečer. Pozno zvečer je Dulles v hotelu v Gettysburgu s svojimi sodelavci sestavljal besedilo govoru, ki ga bo jutri predložil Eisenhovverju. Kot poroča diplomatski u-rednik londonskega lista «Eve-ning News», proučujejo v Londonu in Washingtonu mož. post sestanka med Edenom in Eisenhovverjem. da bi se koor. dinirala ameriška in angleška politika po 2enevi. Sestanek bi bil v VVashingtonu v začetku prihodnjega leta, vsekakor pa pred obiskom maršala Bulganina v Londonu. Sovjetski zunanji minister Molotov se je na poti domov ustavil v Berlinu, kjer je imel razgovore z vzhodnonem. škimi predstavniki. Pred odhodom iz Ženeve je Molotov pozdravil novinarje in občinstvo: «Na svidenje!« Ob prihodu na berlinsko letališče je Molotov poudaril, da mora bi. ti združitev Nemčije predvsem delo samih Nemcev, da združitev ne sme biti dosežena za ceno socialnih pridobitev v Vzhodni Nemčiji in da bo ZSSR zavrnila vsak predlog, po katerem naj bi se združena Nemčija pridružila zahodnemu vojaškemu bloku. Posebna odgovornost, je dejal Molotov, pa pripada bonnski Drakonski ukropi prnli sindikalnim v Argentini i/odilcljcm hiad. 500 sindikalnih voditeljev in stavkajočih so aretirali zaradi pozivanja na stavko, ki jo je vlada proglasila za nezakonito - Pogoji Sološne zveze dela za prenehanje stavke - Povečana dejavnost katoliških krogov BUENOS AIRES, 17. — Po-, nem enak. Ponekod se zače- ložaj, ki je nastal v Argen- | nja že čutiti _ pomanjkanje tini zaradi stavke, ki jo ie i najnujnejših živil proglasila Splošna zveza dela, | Od začetka stavke so v postaja vedno bolj napet. Ce- Buenos Airesu in v pokrajini prav je vlada zagrozila, da I prestolnice aretirali nad 500 bo strogo kaznovala vsakogar, | stavkajočih delavcev in sin- slabe vlade. Roka pravice bo ,“sle) še ni dala nobene- Nle^ultata»- Nenni je bil (»ko141: «Ce se po način«; Ncoi So komunistični kolegi !fl ' Postavili vprašanje, ju- P. to j‘^oe ne izvoli, potem I- - .j , v. lic zr % dokaz, da kdo tega na- č*'aVh°Ce at* Pa bi hotel z X 1-i‘bi sodiščem doseči ci-Z niim nimaio nobe- z n)*m nimajo nobe 0Pravka.» Merzagorov 'tl Pri Groncbiju utegne ! v. *vezi z možnostjo, »la iSučL Crisafulli v zameno »'fluiuT* v seznam ustavnih i/d h i i_ * ki jih imenuje pred-! Ut« rePublike. Toda tudi i.tko e povzročiti težave demokristjanske v vladnem taboru Priča že omenje- Ai ideiM,‘je Priča --------------- 't*i.'l» , ■ da večina danes % 'ansv>kSobna 'zvol'ti novih 1*1» (čini predstavnikov v tiNioia* ,evropske skupnosti k <- « in jekla. Za izvoli- Al le U;.' V%Ujylla potrebna absolut-* — pri 628 glasuj o- ki Do pozival na stavko, in vsakogar, ki se bo stavke udeležil, je stavka zavzela precejšnji obseg. Razen tega je včeraj prišlo tudi do prvih spopadov med stavkajočimi in vojaškimi oddelki, pri čemer je bilo nekaj ranjenih. Položaj se je še poslabšal, ko je vluda sinoči odredila zasedbo palače, kjer ima sedež Splošna zveza dela. Palačo so zasedli oddelki mornariških strelcev. Danes zjutraj je vlada objavila ukaz, s katerim proglaša stavko za nezakonito. Na podlagi tega ukrepa je vlada postavila pod nadzorstvo Splošno zvezo dela in vse sindikalne organizacije, ki so v njej včlanjene. Vlado bo v centralni sindikalni organizaciji kot kontrolor zastopal pomorski kapitan Alberto Pa-tron. Dekret določa med drugim, da preneha oblast vseh sindikalnih voditeljev in organizacij, ter ustanavlja pi Splošni zvezi dela preiskovalno komisijo, ki ji predseduje polkovnik Maria Paso Viola Splošna zveza dela je do sedaj pokazala, da ima še velik vpliv med delavsko množico, vlada pa kaže svojo nepopustljivost. Skupine policistov so izvršile aretacijo nad sto sindikalnih organizatorjev Kar se tiče področja Buenos Airesa, se udeležba pri stavk suče od 80 do 100 odstotkov Skoraj v celoti je prizadeta industrija za konserviranjo mesa, steklarne, tovarne mila, v manjši meri pa industrija gume, jeklarne in tekstilne tovarne. V ostalem delu države je položaj v. glav- dikalnih voditeljev, ker so pozivali na stavko. Minister za delo Raul Migo-ne je po radiu pozval delavce naj se vrnejo na delo, ker jih bodo sicer odpustili, ne 'da bi jim priznali kako odškodnino. Minister je tudi zatrjeval, da je Splošna zveza dela v preteklosti bila orodje peronizma in ne organ delavskega razreda. Minister ie tudi dejal, da je proglašena stavka «dejanje proti samemu delavskemu razredu«. Danes popoldne pa se je v prostorih Splošne zveze dela sestalo približno dve tretjini tajnikov sindikata, včlanjenih v Splošni zvezi dela pod predsedstvom Andresa Frami-nija in Luisa Natalinija, ki iu je nova vlada odstavila kot sindikalna voditelja. Se pred ..ačetkom seje sta oba sindikalna voditelja izjavila, da ni res, da sta bila aretirana, ter da je vlada tajnikom zagotovil naivečin jamstva. Pozneje so javili, da se je od skupnih 300 sindikalnih tajnikov seje udeležilo 80 in so baje sklenili dati ukaz za prenehanje stavke pod sledečimi pogoji: osvoboditev vseh zadela samo častnike in podčastnike, ki so dosegli napredovanje s svojim oportunizmom in z ovajanjem.« Na koncu pojasnjuje uradno poročilo, da se v celoti vojaški kadri nimajo kaj bati, ker «ne morejo biti odgovorni za stanje proti kateremu niso mogli nič napraviti«. ((Nasprotno, pravi poročilo, ko je prišel trenutek, da se zruši pogubni režim, so celotni kadri pokazali, da niti propaganda niti pritisk nista nanje vplivala.« Pri vsem tem pa je značilna povečana dejavnost ka toliških krogov. Policija je danes v nekem katoliškem zavodu izvršila preiskavo ter aretirala 3 duhovnike in 10 članov mladinske organizacije katoliških delavcev. Pri preiskavi so našli 1800-protivladnih letakov. Delavci so izjavili, da niso včlanjeni v Splošni zvezi dela, in so jih izpustili. Duhovnike pa so izročili sodišču zaradi kršitve zakona o državni varnosti. Tudi argentinska cerkvena oblast je včeraj objavila izjavo, v kateri zatrjuje, da ne prevzema nobene odgovornosti zaradi protivladnih političnih demonstracij katoliških elementov in organizacij. Argentinski škofje so objavili dolgo pastirsko pismo katerem zatrjujejo, da se cerkev ne more pridružiti nobe- zaprtih sindikalnih voditeljev I n, politični dejavnosti v okvi-in ponoven sprejem na delo ru katoliških organizacij, «ni vseh delavcev, ki so jih od- ma pa nooenega ugovora pro pustili, ker so se udeležili stavke. tvar se pa tiče čistke v vojski, je vlada objavila uradno poročilo, ki pravi med drugim: «Akcija oblasti, ki so izšle iz osvobodilne revolucije, se bo čutila izključno, tod.i odločno, samo proti višjim ti organiziranju katoličanov v stranke«. Pri tem pa poudarja, da je cerkev «poklicnnu da določa, kako naj se vedejo katoličani tako na cerkvenem kakor na posvetnem področju«, ter poziva katoličane, naj prevzamejo svojo odgovornost na socialnem, poklicnem, sin častnikom, ki so postavili svo- i dikalnem, družinskem in tud je osebne ambicije v. službo l političnem področju. vladi, zakaj od nje je v prvi vrsti odvisno, ali se bodo uresničile težnje nemškega ljudstva. V dobro obveščenih diplomatskih krogih zatrjujejo, da bo Velika Britanija prihodnjo pomlad napravila prvo pobudo za premagovanje sedanje mrtve točke v odnosih med Vzhodom in Zahodom, morda s predlogom za nov sestanek načelnikov vlad. V krogih ameriškega državnega tajništva zatrjujejo, da je konferenca v Ženevi sicer doživela neuspeh, da pa to ne pomeni povratka k hladni vojni. Konferenca pomeni samo eno izmed številnih etap v iskanju konkretnih rešitev za problema' ko mednarodnih odnosov, zatrjujejo v Washing-tonu in dodajajo, da je bilo v Ženevi mogoče spoznati sovjetsko stališče tako da bo lahko Zahod temu primerno uravnaval svojo politiko. Pogajanja se bodo nadaljevala po diplomatski poti ZDA pa bodo spodbujale izmenjavo obiskovalcev med Vzhodom in Zahodom in povečanje trgovinske izmenjave, čeprav v okviru obstoječih omejitev za strateško blago. V istih krogih zatrjujejo nato, da je naravno, da bo prišlo v ameriški politiki do nekaterih formalnih. ne pa bistvenih sprememb v luči ženevskih diskusij. ZSSR je da la razumeti, pravijo v Wa-shingtonu, da nasprotuje združitvi Nemčije, tako da je treba zdaj videti, na kak način kaže načenjati razna vprašanja. Ce v Ženevi, dodajajo v krogih državnega tajništva, ni bil dosežen noben napredek, pa tudi ni bilo nobenega koraka nazaj. Isto mnenje je izrazil tudi državni tajnik za obrambo VVilson, ki je zatrdil, da sc ameriški obrambni načrti ne bodo spremenili; dodal je, da b. bilo napačno trditi, da bo posledica ženevske konference povratek k hladni vojni. Današnji «New York Times« pa piše, da je «zdaj očitno, da so Sovjeti prišli v Ženevo z namenom, da začno propagandistično kampanjo, ki ja se je obrnila proti njim«, ivonferenca, nadaljuje list, je omogočila Zahodu, da nadaljuje svojo «vojno za mir«, toda za to je potrebna ohranitev enotne zahodne fronte, ki se je pokazala v Ženevi. «New York Herald Tribune« pa pravi, da je «odveč reči da mora ostati Zahod združen in močan v poženev-skem ra2dobju«. Pač pa priporoča list tudi bolj razgledano politiko in pravi, da je ZSSR dokazala, da namerava na Srednjem vzhodu uporabljati gospodarske ukrepe, «da bi uresničila svoje ekspanzio-nistične cilje«. Ni dovolj, pravi list, preprosto trditi, da ZSSR rii sposobna izvesti učinkovitih gospodarskih ukrepov temveč je treba pregledati zahodno delo na tem področiu V komentarju o zaključku londonske konference piše londonski »Times«, da «vse», kar ostaja od ženevskega duha, je vtis, da v termonuklear-ni dobi nobena velesila ne bo tirala nasprotij do vojne«. Ta vtis, pravi list, je pripravil načelnike vlad do tega, da so se v juliju sestali v Ženevi. Toda ženevski duh je tudi pomenil. da bi moralo biti laže reševati vprašanja, ko je že bila zavrnjena misel na vojno. Prav to upanje, pravi list, pa je bilo razočarano. V prihodnjih letih, nadaljuje »Times«, bodo potrebni večji napori in več iznajdljivosti, da bi zahodni Nemci ohranili prepričanje, da je njihova varnost, blaginja in upanje na enotnost s častnimi pogoji edino v združ.tvi z Zahodom. List izraža mnenje, da je bil sovjetski namen v Ženevi ta, da se v Zahodni Nemčiji ustvari globoko razočaranje, z upanjem, da se bo ljudstvo naveličalo Adenauerja in njegove politike in prišlo do zaključka. da samo neposredna pogajanja z Moskvo in Pan-kowom vodijo k enotnosti. Laburistični «Daily Herald« pa pravi, da so ministri igrali farso, «ker so podajali nerealistične predloge, da bi si opomogli na propagandističnem področju«. Glavni namen ministrov, pravi list, je bil ta, da bi vplivali na nemško javno mnenje. Naloga, da se premaga mrtva točka, pripada načelnikom vlad, pravi list in nadaljuje, da zahteva ta naloga nekaj, česar zdaj ni ne na eni ne na drugi strani: iskrenost. Na podoben način kot zahodno časopisje, le z ohranjenimi vlogami, komentira že- nevsko konferenco sovjetski lisk. Današnja «Izvestja» pi- šejo, da je konferenca pokazala, »kdo želi in kdo ne zeli prispevati k sodelovanju in zaupanju«. ZSSR, zatrjuje list. je prišla na konferenco z vrsto konkretnih predlogov, ki naj bi se nadalie omilili mednarodno napetost, to pa je ustvarilo ugodne pogoje za delo zunanjih ministrov v skladu z navodili načelnikov vlad. Konferenca pa se je končala brez pravih sklepov, ker so zahodni ministri zavrnili vse sovjetske predloge in na drugi strani postavili načrte, ki niso v skladu z navodili načelnikov vlad in z interesi mednarodne pomiritve, zatrjujejo «Izvestja». V beograjskih političnih krogih pravijo, da je že sam začetek konference pokazal, da se velesile ne žele odpovedati pridobljenim pozicijam in da zato od razgovorov ni mogoče pričakovati dokončnih pozitivnih rezultatov. Ženevski razgovori so po mišljenju v Beogradu pokazali, da trenutno niti Zahod niti Vzhod ne želita združenja Nemčije, ker sodijo, da to ne bi odgovarjalo njunim interesom in da bi rešitev tega vprašanja lahko porušila ravnotežje sil. Povezovanje nemškega vprašanja z vprašanjem evropske varnosti pa je onemogočilo vsak resen napredek v reševanju tudi tega vprašanja, čeprav je bilo pričakovati, da bo razprava o tem in o vprašanju odnosov med Vzhodom in Zahodom glede na izboljšano mednarodno ozračje bolj plodna. Po ženevski konferenci so po mnenju beograjskih krogov lahko razočarani samo tisti, ki so nerealno ocenjevali realne možnosti približevanja nasprotnih stališč med Vzhodom in Zahodom, in tisti, ki so mislili, da bo konferenca končala s popolnim neuspehom. Potek konference je po mišljenju »Politike« pokazal, da do kompromisa in rešitve vprašani ne bo prišlo, dokler razvoj dogodkov ne bo prisilil velesil, da opuste svojo ozko blokovsko politiko. Po mnenju «Politike» je nevarno. iz propagandističnih razlogov dolžiti drugo stran za «neuspeh konference«, kajti obe strani sta enako krivi za nezadostno izkoriščanje možnosti, za poglobitev razumevanja in iskanje kompromisnih rešitev. Ženevski duh ni pokopan. Vrata za pogajanja so široko odprta, to pa je vsekakor uspeh konference. Za sodelovanje Žensk pri sodiscin za RIM, 17. — Na današnji seji poslanske zbornice je pravosodni minister Moro predložil rečrt zakona o udeležbi žensk pri upravljanju sodstva pri porotnih sodiščih in pri sodiščih za mladoletne. mesece« zahtevajo družine in odvetniki zaprtih antifašistov izvajanje tega člena in izpustitev ha stiobodo svojih družinskih poglavarjev. Toda zaman. Vse intervencije in vsa dokazovanja so ostala doslej brez učinka ne samo kljub členu 6', temneč ce Id kljub tolmačenju izvajanja Spomenice o sporazumu v posebnem pismu, ki ga je generalni vladni komisar poslal generalnemu prokuratorju o Trstu. «Kljub pomanjkanju formalnega akta o veljavnosti«, je pisal že 24. marca letos generalni vladni komisar «je treba Spomenico o soglasju smatrati kot počscm izvedljivo na Tržaškem ozemlju tudi glede onega dela, ki zadeva pobijanje zločinskih dejanj, katera so se izvršila pred podpisom Spomenice o soglasju.« Čeprav je s.amo po sebi jasno, da mora vsak oblastveni organ v Trstu, še prav posebej pa sodna oblast, izvajati člen ti prav tako kot so druge oblasti izvedle na primer tiste člene spomenice, ki odrejajo prevzem uprave po italijanski vladi, bi človek mislil, da bo generalni prokurator tržaškega sodišča u-ppošteval vsaj dovolj jasno navodilo generalnega vladnega komisarja. Nastaja torej vprašanje, zakaj se to ne dogaja? Zakaj državno tožilstva ne umakne obtožnice in z<{-kaj sodišče ne izpusti na svobodo zaprtih antifašistov? Zene obtoženih antifašistov so bile prisiljene, da so se zaradi tega nerazumljivega ravnanja obrnile celo na samega predsednika republike. ki je v lanskem oktobru s posebnim dekretom dal vladnemu generalnemu komisarju v Trstu tisto oblast, ki jo je imela pred njegovim prihodom bivša Zavezniška voj a ška uprava. »Gospod predsednik, smo žene šestih tržaških delavcev, ki so bili pred šestimi meseci aretirani pod obtožbo, da so se udeležili političnih manifestacij leta 1945, med katerimi je neki človek izgubil življenje«, so pisale pred dvema mesecema žene ške-denjskih antifašistov predsedniku republike Gronchiiu. «Dva izmed naših moz sta bila aretirana že leta 1945 in po sedmih mesecih zapora sta bila izpuščena, ker se je pokazalo, da sta brez krivde. Ne glede na dejstvo, da so naši možje nedolžni, o čemer smo globoko prepričani, smatramo za nepravično in nečloveško, da možje, ki imajo poleg svojih žena še trinajst otrok, ki jih morajo vzdrževati, trpijo v ječi že toliko mesecev, ne da bi se sodišče odločilo za izvedbo sodne razprave. In prav zaradi tega se obračamo na Vas, gospod predsednik, da bi s svojo avtoriteto posredovali, da bi se ta primer čimprej rešil. To Vas prosimo tudi zaradi tega, ker preti nevarnost, da bodo zgubili službo, če ne bodo kmalu izpuščeni in Vi veste, kako težko, če že nemogoče, je danes najti KARDELJEVI RAZGOVORI z MacMillanom in Butlerjem Edvard Kardelj se pozdravlja s predsednikom britanske vlade Edenom po razgovoru, ki ga Je imel predvčerajšnjim z njim. LONDON, 17. — Podpred-1 nanjega ministra Harolda Mac sednik Edvard Kardelj se je I Millana in se z njim razgo-danes popoldne razgovarjal s | varjal eno uro o političnih člani britanske vlade o go- vprašanjih. Z jugoslovanske spodarskih in političnih vpra- 1 stranj sta bila navzoča tudi šanjih. V finančnem ministr- dvžavni podtajnik Srdjan Pri- stvu se je Kardelj najprej . svetnik veleposlaništva sestal s finančnim ministrom , ie Richardom Butlerjem. Razgo- , ‘ vorom so z britanske strani ! Opoldne je veleposlanik dr. prisostvovali tudi minister Velebit priredil v prostorih ... nalanAcInniMirn Ir /\ c i I a n A r\ o 4 brez listnice v ministrstvu za trgovino Low in britanski veleposlanik v Beogradu sir Frank Roberts. Zatem je Edvard Kardelj v Foreign oHiceu obiskal zu- veleposlaništva kosilo na čast podpredsedniku Edvardu Kardelju. Kosila so se z britanske strani udeležili ministrski predsednik Eden, zunanji minister MacMillan, državni minister Selwyn Lloyd, prvi lord admiralitete Mountbat ten, vodja opozicije Attlee in drugi funkcionarji in člani parlamenta. Britanski institut za med narodna vprašanja je priredil nocoj v Chathamhousu večer-jo na čast podpredsedniku Kardelju, ki so se je udeležili številni člani instituta publicisti, univerzitetni profesorji, poslanci in druge o-sebnosti. po večerji je Edvard Kardelj govoril o nekaterih vprašanjih mednarodnih odnosov. brezposelnim delo. Razen tega hočemo še poudariti dejstvo, da je dejanje, zaradi katerega so naši možje pod obtožbo, politično dejanje in j* torej na podlagi Spomenice o soglasju, podpisane leta 1954 v Londonu, izvzeto 'Z sodnega pregona ter predstavlja zaradi tega njihov odvzem svobode kršitev podpisanega sporazuma«, zaključuje pismo žena ške-denjskih antifašistov poglavarju države. Generalni tajnik predsednika republike je 26. septembra t.I. škedenjskim ženam odgovoril, da je bilo na vsebino pisma opozorjeno pravosodno ministrstvo. Pripominjamo, da so škedenjske žene prepis zgornjega pisma poslale tudi pravosodnemu ministru Morti, ki pa na pismo ni odgovoril. Prav tako je ostalo brez odgovora tudi podobno pismo, ki so ga iste žene poslale generalnemu vladnemu komisarju v Trstu 15. oktobra t.I. Pač pa je bila ena izmed žena kmalu po odgovoru sekretarja predsednika rc nnblike klicana v tržaško sodno palačo v soko št. 245. kjer ji je sodni uradnik dejal, da je «vse odvisno od generalnega vladnega komisarja«, ko ga je vprašala, ali se bo sodna razprava proti zaprtim škedenjskim antifašistom vršila ali ne. Predsednik porotnega sodišča pa je dejal, da razprave do 20. decembra ne bo, kar lahko pomeni, da obstaja možnost, da pride razprava na vrsto konec januarja ali februarja, ko bo začetek novega naroka. Naj dodamo, še nadvse važno izjavo, ki jo je dal V Trstu državni podtajnik zunanjega ministrstva Folchi 13 septembra letos na tiskovni konferenci v odgovor na vprašanje našega urednika glede izvajanja člena ti Spomenice o soglasju. Folchi je tedaj izjavil, da je «td vprašanje v resnem študiju«. Scn.ua oblast noče torej izvajati člena ti Spomenice o soglasju kljub navodilom vladnega komisarja, hkrati pa smatra član vlade, da izvajanje člena 6 še vedno ni rešeno, češ da je v »resnem študiju«. Poleg tega je dejstvo, da kljub poteku enega leta od podpisa, Spomenica o soglasju še vedno ni objavljena v Uradnem listu in že omenjeni član vlade je v Trstu izjavil, da je tudi vprašanje objave prav tako v »proučevanju strokovnjakov za ustavno pravo«. No, naj bo kakor koli, dejstvo je, da zaradi tega proučevanja po nedolžnem trpijo že osem mesecev poglavarji šestih družin brez vsake krivde v zaporu in njihove družine s številnimi otroki, ki padajo vsak dan v večjo bedo. Zato zahteva najosnovnejši čut pravilnosti, zakonitosti in spoštovanja prevzetih mednarodnih obveznosti, da po tolikih mesecih oblasti izpustijo zaprte škedenjske antifašiste na svobodo. Clen 6 pa se krši tudi • drugih primerih. To je v prvi vrst i primer obtoženega Sosiča, ki je prav tako protizakonito v za poru in ki je bil aretiran že pred ške-denjsktmi antifašisti. Tudi zanj ponovno zahtevamo izpustitev na svobodo prav tako kot za zaprte obtožence zaradi dogodkov pred desetimi leti v Miljskih hribih. Končno je čas, da na podlagi člena 6 umakne predstavnik države' tožbe proti našemu dnevniku in proti tovarišu Francu Stoki, zaradi člankov objavljenih eno leto pred podpisom londonskega sporazuma. Atentat v Teheranu na predsednika vlade TEHERAN. 17. — Danes po. poldne je bil v Teheranu izvršen atentat na iranskega ministrskega predsednika Hu. seina Alo. Ko je Husein Ala prihajal v mošejo, je neki mladenič nenadoma sprožil nanj strel iz samokresa. Husein Ala je bil le laže ranjen v glavo m odpeljali so ga takoj r bolnišnico. Ker so ugotovili, da rana ni nevarna se je lahko vrnil na dom. Medtem so častniki, ki so bili v mošeji prijeli atentatorja. Atentat je bil izvršen v isti mošeji, kjer je bil 7. marca 1951 ubit ministrski predsednik Ali Raz-mara. 2e marca 1951 so odkrili zaroto proti sedanjemu ministrskemu predsedniku, ki je tedaj prevzel oblast po u-moru Razmare. Za jutri zjutraj je določen odhod predsednika vlade t iraško prestolnico, kjer se bo udeležil konference bagdadskega pakta. Izjavil je. da ne misli odložiti odhoda, če ne bo mnenje zdravnikov drugačno. Policija je pozneje sporočila, da je atentator Zafar Ali Zolghadr priznal, da je kupil pred časom samokres od nekega člana stranke Tudeh. Potem ko je ustrelil proti ministrskemu predsedniku, ne da bi ga bil zadel, je atentator zagnal proti njemu samokres in ga laže ranil aa vratu. C 18. Dovemhra Oliva ^ 7 07 in za-tone oo dneva 9.25 UHjf n 72ione ob 19.40. PRED REŠITVIJO VPRAŠANJA VODSTVA TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE I KLJUB NASPROTNIM ZAGOTOVILOM PREDSTAVNIKOV DRUŽBEi Univ. nrof. Luzzatto Fegiz bo imenovan za novela predsednika trgovinske zkornice ? Pred dohoocno premestlluijo u Milan zavoda luiiionefldriaiicadiSicurir Kap. Cosulleh naj bi dobil mesto predsednika Javnih skladiSČ Za zastopstvo slovenskih kmetovalcev v zborničnih organih Po raznih vesteh naj bi v kratkem prišlo do uradnega imenovanja novega predsednika tržaške trgovinske zborni' ce in novega predsedstva zbornice. Po teh vesteh naj bi bil novi predsednik trgovinske zbornice znani tržaški univer. zitetni profesor Pierpaolo Luz-zato Fegiz. Glede imenovanja ostalih članov pa menda še ni prišlo do soglasja in se o njih še stalno razpravlja. Dosedanji predsednik trgovinske zbornice kap. Cosulich pa naj bi postal predsednik avtonomne ustave »Javna skladišča«. Znano je, da so bila javna skladišča po vojni brez predsednika in so imela samo generalnega direktorja Bernardija. Mesto predsednika Javnih skladišč je obstajalo le pred vojno ter je imelo takrat bolj častni značaj. V zvezi z vestmi o imenovanju novega predsednika tržaške trgovinske zbornice smo sinoči poprosili prof. Luzzatta Fegiza za pojasnilo. Profesor nam je obrazložil, da so vesti o njegovem imenovanju zaenkrat še preuranjene. ker ni bil Se podpisan noben uradni dekret. Zaenkrat se še vedno razpravlja o imenovanju ostalih članov predsedstva Glede njegovega imenovanja na mesto predsednika trgovinske zbornice je prof. Luzzatto Fegiz potrdil, da so mu ponudili to mesto in da ga je sprva odklonil, kasneje pa sprejel. Po njegovi izjavi bi moralo priti do dokončnega imenovanja v začetku prihodnjega tedna in po vsej verjet, nosti že v ponedeljek. Prof. Luzzatto Fegiz je redni profesor tržaške univerze in direktor statističnega inštituta. Svetovno znan je kot statistik, saj je sodeloval s centralnim statističnim zavodom v Rimu pri sestavljanju popisov prebivalstva in je istočasno direktor inštituta »Doxas v Milanu. Vse kaže. da se kriza v predsedstvu trgovinske zbornice končno le končuje in da bo v resnici v kratkem prišlo do imenovanj novih oseb- Pre. uranjeno bi bilo ugotavljati, kakšno bo novo predsedstvo, saj ne gre samo za predsednika zbornice temveč tudi za predsednike sekcij in ostale člane konzulte zbornice. Tržaško prebivalstvo upravičeno pričakuje, da bo novo vodstvo trgovinske zbornice ščitilo interese Trsta in da ne bo več sestavljeno iz ozkega kroga predstavnikov Confindustrie, ki so ščitili predvsem svoje osebne interese. V tej zvezi preseneča obnovitev mesta predsednika Javnih skladišč in vest o imenovanju na to mesto dosedanjega predsednika trgovinske zbornice kap Cosulicba. Mesto predsednika Javnih skladišč je bila v predvojnem sistemu res sinekura. vendar bo po vsej verjetnosti v sedanjem razdobju ko gre za zapletena mednarodna pristaniška vprašanja lahko imelo znaten vpliv na razvoj pristaniškega prometa. Po dolgih polemikah o osebnosti in o osebnih interesih dosedanjega predsednika zborn;ce je kaj malo primerno, da se imenuje na tako odgovoren položaj. darstva in nobenega stika s tukajšnjimi kmeti, ki ga sploh ne poznajo- Radovedni smo, kaj bi rekli n. pr. industrijci in trgovci, če bi se kaj takega njim godilo. I.ogična posledica tega je dejstvo, da do sedaj trgovinska zbornica ni odigrala v vprašanjih tukajšnjega kmetijstva nobene važne vloge, da ga je zanemarila in podcenjevala, namesto da bi ga podprla in dala potrebne pobude za razvoj te panoge gospodarstva, ki tudi na našem področju ni manj vredna kot druge. Ce je pristojnim oblastem zares pri srcu obstoj in razvoj kmetijskega gospodarstva na tem ozemlju, morajo to upoštevati pri imenovanju zastopnika za kmetij- stvo v upravnem odboru zbornice. Poleg tega pa morajo upoštevati še nekaj drugega. Neizpodbitno dejstvo je, da so kmetje na našem področju skoraj stoodstotno sami Slovenci. Zaradi tega mora biti njihov zastopnik v trgovinski zbornici Slovenec. Pri tem se sklicujemo tudi na čl. 2 Posebnega statuta, po katerem morajo biti v javnih funkcijah in na upravnih mestih tudi Slovenci primerno zastopani. Oblasti naj izvajajo ukaz gen. vi. komisarja št- 80 z dne L marca, s katerim je bil razširjen na naše ozemlje zakon št. 560 od 12. julija 1951, v smislu katerega mora biti v upravnem odboru zbor- nice zastopnik neposrednih obdelovalcev zemlje, ter seveda določbe Posebnega statuta. Danes seja trž. občinskega sveta Danes ob 18. uri bo redna seja tržaškega občinskega sveta. Razpravljali bodo predvsem o točkah dnevnega reda. Danes opoldne pa se bodo na županstvu sestali predstavniki vseh političnih skupin v občinskem svetu, da določijo 18 članov občinskega sveta za «Odbor za obrambo in razvoj tržaškega gospodarstva«. Sedaj nameravajo premestiti oddelek za transport, kar bo prizadelo 14 uradnikov knjigovodstva Poročali smo že, da so v tržaškem občinskem svetu med drugimi vprašanji razpravljali tudi o premestitvi uradov tradicionalnega trža škega zavarovalnega zavoda «Riunione Adriatica di Sicur-t&» iz Trsta v Milan. V tej zvezi Je župan izjavil, da so Tržačani prodali svoje delnice in da zahtevajo novi ak-cionarji premestitev zavoda iz Trsta. S premeščanjem se je pričelo takoj po končani vojni, saj so že 1945. leta premestili legalni sedež družbe iz Trsta v Milan. Leta 1948 so premestili oddelek za življenjsko zavarovanje in leta 1952 pa večino oddelka za prometna zavarovanja. 2e takrat je prišlo do ostrih protestov, zaradi česar je interveniral conski predsednik, nakar so predstavniki družbe NEKAJ PODA1KOV IZ STA 1ISTIČNEGA BILTENA V primerjavi z lanskim avgustom znižanje števila zaposlenih za 2.576 V industriji je ostal položaj glede zaposlitve skoraj nespremenjen, v trgovini pa se je izboljšal Vprašanje trgovinske zbornice je zdaj na dnevnem redu in o zadevi se te dni razpravlja in piše. saj ni vseeno, kdo bo imenovan v ostale zbornične organe. Pri tem je posredno zainteresirano vse prebivalstvo, neposredno oa številni posamezniki, ustanove in podjetja, ki se ukvarjajo s trgovino, industrijo in kmetijstvom. Naslov zbornice je namreč: Zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo. Naravno je torej, da so pri vprašanju te tako važne ustanove zainteresirani tudi kmetje. Oblasti, ki imajo nalogo imenovati nov odbor zbonvoe, morajo to upoštevati. V trgovinski zbornici mora zastopati tukajšnje kmetijstvo človek, ki je od tu doma in ki ho resnično predstavljal in zagovarjal interese našega kmečkega gospodarstva. Za' je bilo do sedaj drugače: kmetijstvo našega področja je namreč zastopal veleposestnik ki m imel razumevanja za potrebe našega kmetijskega gospo- Pred kratkim je izšel statistični bilten Tržaškega ozemlja za september in oktober, ki objavlja statistične podatke za julij in avgust. Med drugim objavlja tudi številke o zaposlitvi m brezposelnosti, ki jih tudi primerja z lanskimi v istem obdobju. Lani v avgustu je znašalo število zaposlenih 87.205, letos 65.279, kar pomeni, da je padlo za 2.576 enot. Znižalo pa se je tudi število brezposelnih, in sicer od 18.205 na 17.289, kar se zdi zelo čudno, ker bi se moralo število brezposelnih ob padcu števila zaposlenih povečati in ne narobe. Teda to se često dogaja zaradi različnih kriterijev črtanja brezposelnih iz seznamov in novih vpisov. Razen tega pa je bilo med številnimi izseljenci v Avstralijo gotovo tudi precej brezposelnih. Število zaposlenih se je predvsem znižalo, ker so odpadli letos iz statistike delavci in nameščenci angloame-riških vojaških sil, ki jih je bilo lani v avgustu kar 5.968. Za nekatere druge kategorije pa zaznamuje statistika celo določen porast števila zaposlenih. Tako navaja za lanski avgust za trgovinski sektor 13.679 zaposlenih, letos v avgustu pa 14.543 zaposlenih ali 864 več. V bankah in zavarovalnicah se je število zaposlenih zvišalo za 92 enot. v pomorstvu za 378 enot, to je od 4.251 lani v avgustu nn 4.629 letos. Najbolj se je zvišalo število zaposlenih v javnih službah, to je za 2.029, in sicer od 25-324 na 27.353. V industriji in obrti je ostal položaj skoraj nespremenjen, ker sc je število zaposlenih znižalo samo za 17 enot, to je od 36.208 na 36.191. Porast števila zaposlenih v javnih službah je treba vsekakor pripisati zvišanju števila zaposlenih v SELAD in raznih tečajih, Ce primerjamo število zapo. _ 1 » _ 2.-111,, i it o rt, 1I 1 slenih v juliju in avgustu le- iTi tos, vidimo, da je bilo v in duštriji v avgustu 127 manj zaposlenih kot v juliju, v trgo. vini 21 več zaposlenih kot v juliju, v kmetijstvu 25 več zaposlenih, v javnih službah 147 manj, v pomorstvu 36 več zaposlenih v avgustu. Celotno število zaposlenih se je od julija na avgust znižalo od 85.471 na 85.279, to je za 192 enot. . Brezposelnih je bilo v juliju 17.364, v avgustu pa 17.289. to je 75 manj. V industrijski stroki je bilo avgusta 10.366 brezposelnih, v trgovini 5-235, v bančništvu 72. v kmetijstvu 76, v javnih službah 237, v pomorstvu 1.303. Od skupnega števila brezposelnih je bilo 8 738 moških. 6.612 žensk in 1.939 mladincev in mladink. Te številke nam v glavnem kažejo, da se je v primerjavi z lanskim letom nekoliko izboljšal položaj glede zaposlitve v trgovinski in pomorski stroki ter da je ostal nespremenjen v industriji. Občutno se je povečala zaposlitev v javnih službah, kar pa je le navidezno, ker se je to število zvišalo na račun odpuščenih uslužbencev angloame-riških vojaških sil, ki so prešli v SELAD in prekvalifikacij-ske tečaje. sestanka kmečke zveze na Proseku in v celini Danes 18. t. m. ob 20. uri bo na Proseku kmetijsko-go-spodarsko predavanje. Vabljeni vsi člani. V soboto 19. t. m. ob 20. uri pa bo sestanek članov KZ v Dolini, Na dnevnem redu raz- NAČRTI POKRAJINSKE TURISTIČNE USTANOVE ZA VALORIZACIJO OBALE med Orljanom in Sesljanom Uo prihodnjega poletja bodo zgradili pob od glavne avtomobilske ceste do kriškega portiča 2e prihodnje poletje bo o-bala med Grljanom in nabre-žinskim portičem kopalcem bolj dostopna. Ta obala je želj lepa. Nima pa skoraj nobenih dohodov razen nekaj ozkih stez, ki služijo kriškim ribičem in kmetom in ki vežejo ta del obale pod Križem z glavno avtomobilsko cesto. Ob obali sami pa ni niti stez, tako da mora človek, ki se nameni na kopanje v ta kraj, preskakovati skale in prečkati ograde. V zadnjih letih pa se je ta obala kljub vsem neugodnostim vedno bolj uveljavila. Pokrajinska turistična ustanova je letos napravila načrt za valorizacijo tega področja. Gre za manjša dela, ki ne govor o lokalnih gospodarskih j bodo popolnoma zadostila vprašanjih. Razpis natečaja Finančna intendanca sporoča, da je bil v Uradnem listu od 4. oktobra razpisan natečaj za 95 mest namestnika ta.j- dela naplavili delavci^ SELAD vsem potrebam tega obalnega področja, ki pa bodo vsaj omogočila prebivalstvu lažji dostop do morja. Sporazumno z ravnateljstvom za javna dela vladnega komisariata je bilo sklenjeno, da bodo prva nika v osrednji službi državnega generalnega računovodstva. Prošnje za sprejem je treba nasloviti na zakladno ministr. stvo, kamor morajo dospeti do 23. decembra. Podpis prosilca mora overoviti notar, ali tajnik občine, v kateri prosilec biva. Vrednost del bo znašala pre-bližno 80 milijonov lir. Prvotno je bilo določeno, da bodo 45 milijonov porabili za prvi odsek nove obmorske ceste od Grljana do Sesljana Sedaj pa so sklenili, da bodo to vsoto raje porabili za gradnjo bolj udobnih dohodov z glavne avtomobilske ceste do ZAKAJ SE JE DVIGNILA CENA JEDILNEMU OLJU Z uvozom oljnih semen naj se prepreči dviganje cen V zadnjem času je cena olju poskočila za 100 lir, pravijo pa, da se bo kmalu še bolj dvignila Tržaške gospodinje so v i semen na leto (olivnih in zadnjih dneh bridko preše- | drugih). Letošnja produkcija nečene ugotovile, da se je zelo visoko dvignila cena jedilnega olja, ki predstavlja v Trstu glavno maščobo za veliko večino družin. Olje se je zaenkrat podražilo za okrog 100 lir pri litru, čujejo pa se vesti o novih povišanjih cene. Razni listi tako poročajo, da je cena olja v Bariju in Molfetti presegla že 800 lir za Kg vrste «Extra», ki pa je letos znatno slabši kot pretekla leta. Tržaški potrošniki lahko torej pričakujejo ne samo nadaljnje povišanje cene temveč istočasno tudi novo poslabšanje kvalitete olja. Resni gospodarski listi mečejo krivdo za dvig cene olja na državno politiko, ki ni dovolila uvoza oljnih semen ter na slabo letino v Italiji in drugod po svetu. olivnega olja pa bo dosegla v najboljšem primeru l.SOO.UOo atotov. Državne zaloge, do sedaj predvideni uvoz itd. dvignejo celotno razpoložljivo količino oljnih semen na okrog 2.250.000 stotov zaradi česar naj bi po mnenju omenjenega tiska prišlo do skokov cen. Vendar pa so tudi resni gospodarski listi prisiljeni priznati, da so cene olivnega olja skočile mnogo nad višino, katero bi diktiral zakon o ponudbi in povpraševanju, to se je zgodilo zaradi močnih špekulativnih tendenc in panike, ki je zajela tržišče. Državni organi morajo zaradi tega poseči na tržišče in s pravočasnim uvozom oljnih semen regulirati trg tako, da se bo preprečilo sedanje špekulativno dviganje cen, ki gre na škodo malih potrošnikov, saj predstavlja resno Po teh podatkih se v Italiji . breme za proračun velike ve-porabi 3.800.000 stotov oljnih I čine družin. V septembru se je položaj velikih tržaških industrijskih podjetij sicer znatno izboljšal, vendar se vedno ni dosegel zadovoljive ravni. Ladjedelnice Položaj tržaške industrije la -zaradi pomanjkanja naročil. Mlini so v septembru nekoliko povečali proizvodnjo, medtem ko so tovarne teste- ČRDA KO v tem mesecu d- ,,y|ia„# Ispos|l|ey |adjede'niC • Še OSlttjM kni8 malih podjetij kiVfa°praŠvalfn1%Mindusufja totle nova naročila, kljub temu pa je ladjedelnica Sv. Marka izkoriščala 45 odst. "a'| njunkturo, saj predvideva za- konserv dosegla le nekaj na- obale- Zato bodo začeli z gradnjo ceste, ki bo vezala avtomobilsko cesto (v bližini »Tenda Rossa«) s kriškim portičem. Z ostalim denarjem pa bodo popravili, obnovili 'in zgradili nove steze v Grlja-nu in pod Križem, da omogočijo čim lažji dohod k morju. Popravili bodo tudi cesto, ki pelje k črpalnim napravam nabrežinskega vodovoda. da bodo po njej lahko vozili z avtomobili. Hkrati pa bodo zgradili tudi novo stezo do nabrežinskega portiča. Poleg tega je bil predložen tudi načrt za gradnjo poti od gostilne »Alla Costiera« do spodnje plaže. Pričakujejo, da se bodo zasebniki po teh prvih delih za valorizacijo grljanske in kriške obale, zabeli zanimati za to področje, kjer ni še niti enega kopališča. Govori se. da bodo že prihodnje poletje zgradili prvo večje zasebno kopališče, kar bo še bolj obogatilo ta del obale. Vzporedno s temi deli in z valorizacijo te obale pa se morajo pristojni organi zanimati tudi za varnost tamkajšnjih proseških, kriških in nabrežinskih vinogradov. Bolj kot se ta obala razvija, več škode povzročajo domačim kmetom neodgovorni elementi, ker kmetje ne morejo sami stražiti vsak konec svojega vinograda. Zato je nujno, da na tem področju, v mesecih ko začenja zoreti grozdje in do trgatve, povečajo tudi število poljskih čuvajev. Volitve sindikalnih zaupnikov V kamnolomih Gherbaz in Pizzul so bile volitve sindikalnih zaupnikov. V obeh podjetjih je dobila večino Delavska zveza, tako da sta bila izvoljena oba njena kandidata. Kaj je z vprašanjem odpuščenih čuvajev CRDA ? Precej časa je že poteklo, odkar smo objavili pismo skupine zapriseženih čuvajev, ki jih je ravnateljstvo CRDA pred šestimi meseci odpustilo, ker jim policija ni dala potrebnega dovoljenja za o-pravljanje službe. Po objavi omenjenega pisma so šli ti bivši čuvaji še mnogokrat k predstavnikom oblasti, da bi zvedeli, kdaj bo vprašanje rešeno. Tako so bili tud; že večkrat pri podprefektu dr. Santiniju na vladnem generalnem komisariatu, toda vse intervencije še niso rodile uspeha, Ko sta bila člana vodstva CGIL parlamentarca Lizzadri in Pessi pri dr. Pa-lamari, s katerim sta se raz-govarjala o sindikalnih vprašanjih, sta mu omenila, tudi ta primer. Odpuščeni čuvaji so tudi že večkrat zaprosili zi sprejem pri dr. Palamari, toda doslej jim še ni uspelo, da bi bili pri njem sprejeti. Zato se ti uslužbenci skupno z javnim mnenjem sprašujejo, kaj oblasti sploh čakajo in zakaj ne dajo odgovora. Cas bi že bil, da se tem čuvajem prizadeta krivica popravi. prav, tovarna strojev Sv. An dreja 85 odstotkov naprav, delavnica mostov in dvigal 67 in ladjedelnica »Sv. Rokn« 34. Tudi manjše ladjedelnice so v tem mesecu povečale aktivnost tako, da je ladjedelnica Felszegy izkoriščala 80 odstotkov naprav in ladjedelnica Sv. Justa 74 odstotkov naprav. Isto velja tudi za tržaški arzenal, ki je izvršil obsežni popravili na dveh večjih ladjah in 25 manjših popravil. Stanje ladjedelniške mdu-atrije se je izboljšalo, ker so se povečale brodnine na svetu in so zaradi tega pričele vse države s pospešeno gradnjo ladjevja Tržaške ladjedelnice so tokrat lahko ugodno izkoristile svetovno ko- kon »Tambroni« obsežen vladni prispevek tudi za gradnjo tujih ladij. Na ta način lahko tržaške ladjedelnice tudi v ceni konkurirajo ostalim ladjedelnicam po svetu. Izboljšani položaj ladjedelniške industrije se je občutil tudi v malih mehaničnih podjetjih, ki so povezana z velikimi ladjedelnicami, saj izdelujejo ladijsko opremo. Isti razlog je tudi pripomogel do povečanja proizvodnje v ILVA, kjer so sicer izdelali 7,5 odstotkov litega železa manj kot v avgustu in 83-odstotno izkoriščali naprave, zato pa 0.5 odstotkov več jekla (98,9-odstotno izkoriščanje) in kar 21,5 odstotkov jeklenih plošč (109-od- stotno izkoriščanje teoretično vgrajenih proizvodnih možnosti). Produkcija tržaških rafinerij pa tudi v septembru ni bila najboljša in so posebno težko prodali bencin tako, da so se delno povečale zaloge. Položaj vseh ostalih tržaških podjetij in med njimi zlasti malih industrijskih pod- ročil iz tujine. Pivovarna Dreher je zmanjšala svojo proizvodnjo ne samo zaradi sezonskih razlogov, zaradi katerih se jeseni vedno manjša potrošnja piva, temveč izpod za ta mesec običajne ravni, kar velja tudi za polnilnico Coca-Cole. Nesreči na delu Na delu pri podjetju Orion v industrijskem pristanišču se je včeraj dopoldne ponesrečil 38-letni Ivan Frank s Kontovela 168. Nerodno je padel z ogrodja z višine dveh metrov in si pri padcu zlomil gleženj desne noge. Spre- Znižana proizvodnja je ka-rakterizirala proizvodnjo pa- ‘ jeli šo ga' na'~ortopedski‘od- zlasti malih industrijskih pod- p|rne industrije, saj je pod- , delek in se bo moral zdra- jetij ter pol obrtniških de-|jetje (,Modiano» izkoriščalo le viti dober mesec 35,9 odstotkov naprav. Polo- Med delom v kamnolomu ža.i lesne industrije pa je še vedno kritičen, medtem ko je kenopljarna izkoriščala 67,8 lavnic pa je bil tudi v septembru za veliko večino podjetij kritičen Aktivnost farmacevtske in- dustrije je bila šibka in se odstotkov naprav. ni mnogo izpremenila v primerjavi s preteklim mesecem. Isto velja tudi za proizvodnjo lakov in barv, med- Jesenska sezona m nič pripomogla do izboljšanja stanja oblačilne industrije, ki se ______________ ... že več let bon s težavami tem ko se je nadalje zmanj-1 in kjer imajo preveč delovne , nudili prvo pomoč Ozdravel šala proizvodnja tovarn mi-1 sile. J bo v treh dneh. pri Boljuncu pa se je ponesrečil 26-letni Angel Žerjal iz Boljunca št. 88. Ko je obdeloval velik kamen, mu je košček zletel na levo nogo in mu jo ranil. Ker je močno krvavel, so ga odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so mu zagotovili, da ne bo naše mesto izgubilo več nobenega drugega urada. Vendar se družba teh obljub ni držala, saj se sedaj pripravlja nadaljenje premeščanje, ki bo zadelo 14 uradnikov knjigovodstva oddelka za transport. Po nekaterih vesteh so prišli v Trst že prejšnji teden funkcionarji družbe zato, da pripravijo premestitev omenjenega oddelka. Ta premeščanja predstavljajo zelo resen udarec prestižu našega mesta, saj govore o nezaupanju do bodočega gospodarskega razvoja mesta. Znano je, da je omenjeni zavarovalni zavod zrasel in se okrepil na osnovi živahnega tržaškega pomorstva in bistveno prispeval k okrepitvi gospodarskega položaja Trsta. Premeščanje urada v Milan je že v preteklosti naletelo na odpor pri uradnikih, saj so uradniki skoro izključno Tržačani in se morajo preseliti iz rodnega mesta. Zaradi teh razlogov se pričakuje intervencija generalnega vladnega komisariata, ki naj prepreči nadaljnja premeščanja omenjenega zavoda. Razstava v USIS Včeraj ob 19. uri je bila v prostorih ameriškega kultur, nega centra USIS otvorjena razstava slik in kipov del članov pokrajinskega sindikata slikarjev in kiparjev. V začetku je imel Mr. Paul E. Wheeler, ravnatelj USlS v Trstu, kratek nagovor. Govoril je tudi župan Bartoli. Otvoritve se je udeležilo veliko število ljudi, ne samo iz umetniških temveč tudi drugih krogov. (Tik pred otvoritvijo je izginila neka slika, ki je že visela, in sicer Križanje slikar ice Elettre Matallino. Baje so bile na sliki nage figure...) SLOVENSKO Nil RDIHIH) GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKI) OZKMIJK Otvoritev 11. sezone 10.15-56 V soboto 19. novembra ob 20.30 v dvorani na stadionu (Prvi maj» PREMIERA Martin Kačur Življenjepis idealista v treh delih IVANA CANKARJA povest dramatiziral JOŽE BABIC Režiser: JOŽE BABIC Scenograf: JOŽE CESAR I. DEL: ZAPOLJE. — Zupan Zapolja - Josip Fišer; Župnik - Julij Guštin; Zdravnik - Jožko Lukeš; Nadučitelj - Miha Baloh; Martin Kačur, učitelj - Stane Raztreser; Učitelj Ferjan - Rado Na krst; Učiteljica Matilda . Leti Nakrstova; Kaplan - Stane Starešinič; Sitarjeva - Ema Starčeva; Minka, njena hči - Tea Starčeva; Praktikant - Ivo Kuferzin; Krčmar Jurij - Marij Marsič; Natakarica Francka - Danila Zerjalova. Kmetje in delavci. II. DEL: BLATNI DOL. - Krčmar in župan v Blatnem dolu - Danilo Turk; Župnik - Mod-est Sancin: Martin Kačur, učitelj - Stane Raztresen; Učitelj Ferjan - Rado Nakrst; Tončka - Zlata rtoaoškova; Karel Grajža-r, občinski tajniik - Silvij Kobal; Natakarica Minka - Draga Pahorjeva. Kmetje in de avci. III DEL: LAZI. — Martin Kačur, učitell - Stane Raztresen; Tončka, njegova žena - Zlata Rodoškova; Lojze in Tone, sinova - Vojko Cesar in Marino Strajn; Zuoati Lazar - Anton Požar; Nadučitelj Ferjan - dado Nakrst; Učitelj Jerin - Jožki' Lukeš; Učiteljica Matilda . Leli Nakrstova; Mlada učiteljica Majda Novakova; Mlad: učitelj -Julij Guštin; Eksatditoriea - Silva Raztresenova: Davčni praktikant - Miha Baloh; Fant s pšeničnimi lasmi . Stane Starešinič. V nedeljo 20. novembra ob 17. uri v isti dvorani Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15-11. danes od 11. do 13. in od 17. do 19. ure. v soboto in v nedeljo od 11. do 13. ure; pri blagajni dvorane dve uri pred pričetkom predstave. 'Ione Miholič v galeriji <š'lrieste» V umetniški galeriji «Trteste«, v Drevoredu XX. septembra razstavlja svoja dela slovenski slikar Tone Mihelič. Otvoritev razstave je bila predvčerajšnjim, odprta pa bo do 30. novembra. Mihelič razstavlja 61 oljnatih del ter različne risbe in osnutke. IZPRED POROTNEGA SODIŠČA ZA MOLKA IN PICCIONIJA zahteva lavni tožilec ostro kazen Sodišče noj bi Molka obsodilo na 3 leta in 6 mesecev zapora, Piccionija pa na 3 leta zapora • Daaes govori obrambe Včerajšnja razprava proti Molku in Piccioniju, ki sta obtožena poskusne tatvine, poskusnega roparskega napada in sodelovanja pri tatvini navadnega kuhinjskega noža v baru »Mario« v Carducci-jevi ulici, se je zavlekla dalj kot je bilo pričakovati. Zaslišati bi morali samo natakarja bara Rubino v Ul. S. Sebastiano, a njegove izjave so prisilile sodišče ne le, da je ponovno zaslišalo sina lastnika bara, v katerega bi morala mladeniča vdreti, temveč se je celo preselilo na mesto dogodka. V teku razprave je namreč nastalo vprašanje, ki ga je sprožila obramba, če sta imela obtoženca sploh namen izvršiti tatvino. Res je, da je priča Damiani predvčerajšnjim izjavil, da je videl Molka prisesti k neki mizi v temnem kotu bara poleg okna, iz katerega je nato potegnil železno cev, ki je držala leseni oknici stisnjeni k okvirju okna. Po mnenju Da-mianija in nato policijskih oblasti je Molek to storil zato, da bi ostalo okno odprto, zaradi česar bi bil vdor zanj navadna igrača. Toda odvetniki, ki so si ogledali bar, so prinesli sodišču nov element. ki bi lahko obtoženca popolnoma rešu te obtožbe: oknice niso bile zaprte samo z železno cevjo, temveč 2 dvema, močnima železnima zapahoma. Ce sta bila ta dva zaprta, potem je bila Mol-kova odstranitev cevi zaman. Ce sta bila zapaha zaprta ali ne, bi moral vedeti natakar, ki je vsak večer zapiral okna. Natakar je pred sodiščem izjavil, da se mu zdi, da sta bila zapaha zaprta. Nastalo je tako novo vprašanje, da ta dva zapaha zadostujeta ali če bi se pod pritiskom vdala. Sploh pa je na razpravi prevladoval vtis, da nekatere priče niso govorile čisto resnico, oziroma, da se niso točno spominjale dogodka, ki se je pripetil v noči med 28. februarjem in 1. marcem letos. Tako je priča Damiani, ki je obvestil sina lastnika bara o nevarnosti, ki mu preti zaradi prisotnosti Molka v okolici, pojasnil tudi, da so se vsi skupaj skrili v bližini bara in čakali na morebitnega tatu, da bi ga tako ujeli pri delu. Priča je izjavil, da se je skril v bližnjo Androno dei Coppa in da je od tu opazil Molka, kako je skušal z rokami odpreti oknice z zunanje strani. Zagovorniki so ga skušali postaviti na laž, še posebno ko je odv. Berton izjavil, da iz omenjene ulice ni mogoče videti okna bara. Fopoldne je bil sodni zbor z zagovorniki in tožilcem na mestu in predvsem ugotovil, da imajo oknice precej močne zapahe. Ce bi bila zapaha tako zgoraj kot spodaj zaprta. bi bilo nemogoče odpreti okna. Ce bi bil zaprt samo gornji zapah, tedaj bi bilo delo lažje, dasiravno bi 'moral tat porabiti precejšnjo Mio, pri čemer ne ui mir niti izključeno da bi s tem prelomil leseni oknici. Tudi po ogledu je bilo mnenje o vidljivosti z Androne dei Cop. pa različno. Po ogledu se je razprava nadaljevala v sodni dvorani. Predvsem je nastalo vprašanje. če je sploh mogoče obtožiti Molka in še posebno Piccionija poskusnega roparskega napada in poskusne tatvine. Na to vprašanje je v svojem govoru odgovoril tožilec, ki je prišel do zaključka, da sta oba imela namen izvršiti tatvi. no in medtem ko je Molek imel glavno nalogo vdora, je Piccioni sedel v avtomobilu in opazoval okolico, kar pomeni, da je bil na straži. Tožilec je končno izrazil mnenje, da so dokazi o njuni krivdi zadostni, zaradi česar je predlagal, d* naj sodišče spozna Molka krivega obioženni dejanj in ga obsodi na 3 leta in 6 mesecev zapora ter na plačilo 35.000 lir globe. Za Piccionija pa je tožilec predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov tatvine noža, a kaznovanje za ostali dve točki obtožnice na 3 leta zaporne kazni in na 30.000 lir globe. Molkov odvetnik Caravelli je v glavnem s pravnimi argumenti hotel dokazati, da ni mogoče v nobenem primeru govoriti ne o poskusni tatvini niti o poskusnem roparskem napadu. Zakon namreč predvideva neki najjad za roparskega takrat, kadar hoče tat po izvršenem dejanju braniti 11-kradeno blago ali kadar skuša 7. napadom preprečiti aretacijo. V Molkovem primeru ni niti prvega niti drugega elementa, predvsem ker Molek ni ukradel ničesar in ni niti imel nobenega vzroka, da bi ga prisilil k napadu za pre . _ X 2- Clronšlzn L Baletna šola SNG Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu pričenja z decembrom 1955 z baletno šolo za otroke od 6. do 10. leta in za mladino od 10. do 14. leta; poseben oddelek bo tudi za mladino od 14. leta na- Solo bo vodil preizkušeni tržaški koreograf Adrijan Villes. Vpisovanje do 25. novembra v Ulici Roma 15-11 vsak dan (razen nedelje) od 15. do 16. ure. Baletna šola bo v novih prostorih na stadionu v Trstu, Vrdelska cesta 7, kjer so za gojence na razpolago vse higienske in študijske priprave v zakurjenih prostorih. Cristallo. 16.00: Vi-ctor Mature, Susan John Lund. ,,«ndo». Grattacielo. 16.00: »Nad j13?!-), Fleonor Parker in Glee" JL-,, Alabarda. 15.00: »Človek «1 vra* Ge-rard Phiiipe, Danieli* -..j. rieux in Antonella Lualdl. dole-tnlm prepovedano Ariston. 1600: «Dogaja se na misariatu«, Taraoto, Sora'. Chiari. , L. Armonia. 15.00: »Prevarana«, Bose, P Cresso.v. Aurora. 16.00: »Sedmero za sedem bratov«, Jane r In Hovvard Keti . .. tl Garibaldi. 16.00: «Moje te o ^ pripada«, Marlon Branoo. VVright. . -v«. Ideale. 15.00: «Rodi-la se Je da«. Judy Garland .j Impero. 16.00: «Mareellino 0» vino«, Pablito Calvo. .mp, Italia. 16.00: «7 očetovih »rn^ Delia Scal-a, Maria Frau, rice Chevailer. _ ».t S. Marco. 16.00: »Jamajka*- n Milland. Arlene Dahi. -j, Kino ob morju. 15.45: kanec«, Gleen Ford. A. Moderno. 16.00: »Ljudje n««-" Gregory Peck. , Sarona. 15.30: »Ogenj In Lari a Turner, Pier Angel1'1” do letni m prepovedano. 142 Viale. 16.00: »Upor jetrne*-Lupino, Jan Sterllng. v ,t Vittorio Veneto. 16.00: pri meni«, Maria Sche Azzurro. 16.00: «Bosa * Hum-ph re.y Boga-rt, Ava .a ner. Mladini izpod l»- prepovedano. . „ ny Beivedere. 15.30: »Jezdec* ščavi«, R Scott. J. **• - rt prW»d* Rosse-ltl. 15.00: «NaJlep5a žena na svetu«. Gina Lollobrigida Excelsior. 15.30: »Tragična sobota«. Victor Mature. R. Egan. Fenice. 15.00: «Nanž», Charles Boyer, Martine Carol. Nazionale. 15.00: «Disn-eyev| junaki«, Pluto, Paperino in Pippo. Filodrammatico. 15.30; »Kraljica piramid«. J, Havvkins, J. Col-lias Siiiiercinema. Zaprto zaradi ob nove. Arcobaleno. 15.30: «Kraljica piramid«, J Havvkins. J. Collins. Astra Rojan. 16.00: «Qrisby». L Gabin, R. Dary. Mladoletnim prepovedano. I Capitol. 16.00: «Vera Cruz«. G. Cooper in Burt Lancaster, prečenje aretacije. Skratka, je .............................. 'i bi zaključil odvetnik, četudi sprejeli najslabše domneve tožilca, stvarno dejanje ne dopušča, da bi obtoženca spoznali za krivega. Njemu je sledil odv. Kezich, ki je spregovoril v obrambo Piccionija. Zanj je odvetnik zahteval oprostitev vseh točk obtožnice predvsem ker obtoženi ne le, da ni sodeloval niti pri ogledu okna in morebitni odstranitvi železne cevi, temveč ni niti izstopil iz. avtomobila. Na pokopališču umrl Včeraj dopoldne je 79-letni Giovanni Negri, ki stanuje v Gradiški in ima v Trstu svojce, odšel na pokopališče pri Sv. Ani, ne sluteč, da ga prav tam čaka smrt. Pred dnevi so namreč prekopali truplo njegove žene in starček je šel pogledat njen novi grob, toda nenadoma se je zgrudil na tla. Neki čuvaj ga je zapazil in mu hitro pritekel na pomoč, a bilo je vse zaman, ker ga je zadela srčna kap in je bil na mestu mrtev. Od im do danes IlOJSTVA. SMRTI IN POROKI!- Dne 17. novembra 1955 se je v Trstu rodilo 7 otrok, um-rio Je 12 oseb, poroke pa so bile 4. POROČILI SO SE: mehanik DuiMo Furlan in gospodinja Rlc-carda Gan-dini, uradnik Domeni-co Barresi In gospodinja Ofelia Andreotti, geometer Fabio de Dei.aro in Sludentka Bruneica Bruno, uradnik Italo Giovanni ldda in gospodinja Jolanda Bu-cha-eher. UMRLI SO: 84-letn: Rodolfo Valenti, 59-1 etn i Angelo Menga-ziol, 77-letna Marija Starec vd. Martelanc, 83-letna Giovanna IJo-brila vd. Tarlao, 58-letmi Antonio Torossi, 49-letnt Angel Pregare, 86-letni Giovann-i Sandrin. 65-letna AIbJzlJa Mikulič, 74-letna Giovanna Periodni vd. Giacomelli. 75-letnl Antonio Borsatti, Ameba Bulifon stara 5 mesecev, Giorgio Massari star 1 uro. VREME VCEHAJ Najvišja temperatura 9.1. naj-nižja 5,1, ob 17. uri 7,2, zračni tlak 1022,9 v porastu, veter vzhodn ik-severovzhod n i k 36 km na uro s sunki do 68 km, vlaga 44 odst., nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 13.4- NOČNA SLUŽBA LEKAHN Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5: Benussl, Ul. Cavana 11: 4' Galono, Ul. S. Cillno 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg S Francesco 1; Ravaslnl, Trg Liberiji 6; Harabaglia v Barkov-ljah in NicoJi v Skednju. Marconi. 16.00: «Svet Pfeu-nam«, J. Allvson. V. 'ikbi-Massimo. 16.00: »Paridova ra«. Hed.v Lamarr. Beattv In Massimo Sera' • ^ Novo cine. 16.00: «Obl«*i Eleonora Rossi Drago briele Ferzetti . 0, OrteoD. 16.00 »Babilonski sv* L. Christian in Rich CO1**-,,,, Radio. 16.00: »Rdeče kape*. " La-dd in Leo Geon. -r^talh Venezia. 15.30: »Crnl p B. Lancaster „_ji |lv» Skedenj. 18.00: «Neukr°t bteja«. „ Kino na Opčinah. 18.00: n jami po G-meni-h«. PETEK, 18. novembra TRSI' POSTAJA * . 12.00 11.30 Lahki orkestri; ^a-tehničnega sveta;,. kogar nekaj; 12.45 KUDUJI nenaj; 12.40 1J.J“ Zornik; 12.55 Operna gl*"pj£»* Glasba po željah; l7-™ciniotli* glasba; 18.00 Schubert: ^r»- ja št. 8; 18.23 Schumann'. bese a. opus 18; 18.30 Z A,ruciJe police; 18.40 Dohnanyi: v orna otroško temo za klavir ot|V.; k ester; 19.03 Lebarjevi pri- 19.15 Sola in vzgoja;J1"' $poi4' ljubljene melodije; 20.0J ^le-20.05 Vesela glasba; 20.30, ^uidi je iz filmov; 21.00 Tria^Ljt-rt' turml razgledi; 21.15 “T pUt »Rio Grande«, kantata orkester in klavir; 21-30, U p kvintet; 21.50 Lahke m«1"; ji* orgle Hatntnond; 22.00 tovne književnosti in y «* 22.15 Brahms: Trio 5l-,J duru; 22.48 Večerni P1" I' It 19 1 k. 11.30 Poje Domenico 11.45 Beelnoven: Trlo Ja č”. 10 Jrt b,- Št. 2 op. 70; 17.45 Konč*L*iJ* bn Ista Roberta Stravinski: «Divertlmentn*., oa*'; lino in klavir; 19.15 V^.-rePe 21.00 Simfonični koncert Jif1 iz gledališča v Florei*1'1 gira Jaša Horenstein ■» o p i< it j,* Slovenska poročila; •Žj' 13.10. 14.30 19.30 Iti „ tl 11 llivaiska poročila; vsak 20.20 .* ll-J lialilanska poročila: IU "ii u, oiJ »00 * 6.00 Jutranja glasb*; p ledar, vremenska na?f, z* “ poved časa; 7.05 Glas«5* jen bro jutro; 7.30 Za na naStjj 11.00 Šolska ura: bliski 1 časopis; 11.30 Poje deK1‘£oj°, zavoda za glasbeno * golo Ljubljani D. v. 3an;. Ii.45 ” 11.45 Simfonični pl^Ljjjrftč rodne pojeta Dana 1,11 rrnOii Greta Ložar, na na‘ '» Prijetne dunajske mel<*| p«*1 Popularne dalmatinske j: ji. 21.00 Lahka zabavna Paul Hindemith — . jž.lS oddaja s komentarjem, dra glasba. . . - .. O V K A « 327.1 m. 202,1 m- g00 .1J Poročila ob 5.00. ^gO. 13.00, 15.00, 17.00. 19.0«. u 11.00 Radijski kole« ^ J5 Gospodinjski nasvet j |1 svetu operetnih me da|1| Cicibanom —. d Jurca: Brat in jji Z«? Pojet* Planinski okfctzl>ar; ^ mariborski komor n * ^1 o? mariborski komorj _ Popevke in ritmi* j4,35 , iz Priljubljenih bpeG JS jj iz pnijuoijeiii'. i5.i« leli ste - poslušajte', [et. Ljubljanski Plesni se^ iz l Ivo Robič; 15.30 Uti m* pi Ivo Robič; 15.30 „^aw: r: rature - Irvvlng ="», god* Levjesrčni; 15.45 Mos )0ven zbor iz CeiJa K umetne pesmi; umetne pesmi. enSki: ‘ ček; 16.10 Josip aavj^dj« fonija orienta; pesrn1 seboj; 18.15 Narodne P vr jeta Branka Strgar v>9 Koren: 18.50 V te*ru p) /voren, io.ju * 1i1I/t«sicl 20.15 Slovenski jJ1,c~ster n 21.20 Igra Pie«1 gi* Ljubljana; 21.40 F‘m“. ia; A 17.30 Pregled Us'1.*220.3(1 17.30 pregieu - 20 parstva in arhitekture.,^ ročila; 20.45 Marco prta vrata«. Afalt Q9,aSl za vs* STALNO hiSno hišna dela iščetaJ^prevor«0 hišna dela i«.«er vina »Radio - Triest XX. saptem r h 5* 1 Ul. »v Frančiška 20/lH tel. J7-338 »prejema 1°- . serate mala »rVj°„ oglase, osmrtnic« Jfli do od 8. do 12-30 in od 18. ure. Ul- Ciceroiie ■ 4 Danes, PETEK Odon, Sonce vzide ob 16.32 Dolžina dneva 9.23 vzide Ob 10.25 in zatone °b »fomuhki umevi Na dar.ešnji dan so bili leta 1943 hudi boji med partizanskimi enotami in Nemci na Ratitovcu. Gorski dnevnik WUK OBISK PO NAJVEČJIH TRŽAŠHIH PODJETJIH fežke razmere delavcev ^tržaških ladjedelnicah i/e sindikalne enotnosti, ki je danes bolj pereče, kot kdaj koli Utenziva delodajalcev in dosledno kršenje delavskih pravic S, J ^ S. s lt»a I,, * Posledice glede na po- •> —-----z:i* i—ii — •h. ) “»jih se namreč ravna- li s, najvažnejšimi vprašanj1 Jih morajo delavci v t šlnici Sv. Marka rešiti, I' lahko uspešno tudi v ® branili svoje pravice, (Spanje sindikalne enot-i ln nemotenega delova-',j|0tranje komisije. Ta dva ^a imata širši pomen n ‘ pravzaprav skupna za “je tržaške industrijske k,.' V vseh večjih indu-iij, *b podjetjih namreč deta *el° občutijo razdvoje-ivj *a razdvojenost pa je " 'la prav posebno ne- deiavcev v naših ladje-)iu V raznih sindikalnih ^ posameznih obratov. ,vbljučeni v Združene ja-1,^ * ladjedelnice, posebej ^S.na obe sindikalni or-®»J», ki sta zastopani v 0 b komisijah in nema-^ Se pripeti, da se vsaka P°8aja z ravnateljstvom H-Jl’ kar močno škoduje ^ ‘»m delavcev. WPrVem mestu sindikalne lij °st' tržaških delavcev 1 danes vprašanje sindi-!jtj ehotnosti„ ki je edini 'V,*.9 učinkovito obrambo lL*'b interesov proti vsa-I1'ni poskusom deloda-l0’,da okrnejo pridobitve, (jj,*1 i'h delavci priborili z Cino. n težko borbo. i^Jsanje enotnosti je že tj] ^'baterem področju sin-W borbe povzročilo de-\ Precejšnjo škodo. Naj I 0 zadnji sporazum, ki i,*, ravnateljstvom ILVA ' «svobodni sindika-atkih za menzo. Pri Porazumu, kjer so sindi-itj .^stopili ločeno, so de-tj Rubili več kot polovi-• ,e- ki bi jim pripadala ° doda '‘Plačilo zaostankov, ki bi Ofal° ravnateljstvo po-V .- Enako škodo trpijo Itj1 Pri vsakem drugem >d. Piu z delodajalci, kot se V*Vn° pokazalo prav v KJphici Sv. Marka, ko je j j Ijstvo uvedlo nove nor-fe9, pr' Preureditvi plač ! ^dno delo, pri suspenzi-;JJri vprašanju vajencev j, eg tega pa škoduje raz-||j"^ delavcev še v večji ■, * kolikor delavci niso sindikalno več tako ^' da bi se lahko uspešno Po robu delodajal- , j^di v načelnih vpraša-ltj(' jih slednji vedno po-t rešujejo v svoj prid, •O*-r se seveda položaj i|t.v v odnosih do delali'1 Postopoma slabša. 'To Sni - iasno pokazalo med 'ici'?' volitvami v ladje-W v- Marka, v katere se , ateljstvo vmešavalo na (>g°če načine ne da D' 0 to vmešavanje zrm-«o neke mere prepie- '<0 slts razdvojenost nega-‘Hj-Pllva tudi na delova-bfdij^hjih komisij, odnosr.o ft ,*>*» odborov, ki edini J , hjo delavske intere-, arnah. V ladjedelni-,(»v na pr. pripetilo, da 'Učiteljstvo samovoljno S 9 v proizvajalni proces S)v ‘“branje komisije, od , l|»t '*bko nemoteno u-'»Dl Svoie sindikalne po-,u še dva. Poleg tega \ 6 »elo značilno za da-Cnj,°*ožaj) j® ravnateljev neposredno napad-f| dr«'9 v njihovih življenj-‘ O^ah, ne da bi se teli. j” delavci uspešno u- ,-i c' ^v' Marl{a 0<*‘ ' bo*’ Proslavil padle anti->v Ce bi bil položaj de-^»j j9*- kot bi moral biti, •%lo*eea Prav gotovo ne . dei »goditi. Zato se moji j aVc> v vseh ladjedei- S podobnimi vprašanji pa se morajo boriti tudi delavci drugih obratov Združenih jadranskih ladjedelnic, kjer je sindikalni položaj delavcev danes več ali manj enak. Zato se ne bomo spuščali v podrobnosti delavske problematike v drugih ladjedelniških ustanovah v Trstu. Omenili bi posebej sanio še položaj v ladjedelnici Fel-szeghy, ki je te dni ponovno na dnevnem redu, in kjer obstajajo specifični problemi, ki jih drugod ni. Kot znano, je ravnateljstvo te ladjedelnice ponudilo leta 1952 svojim delavcem nekako soudeležbo pri dobičku. Ta poizkus so delavci rade volje sprejeli in so od njega imeli v prejšnjih letih tudi nekaj koristi. Danes na se je položaj popolnoma spreobrnil. Leta 1952 so dobili delavci na podiagi prej omenjenega sporazuma 38.000 lir, leta 1953 le še 28.000, naslednje leto pa že samo 8 tisoč lir, za letos pa predvidevajo, da ne bodo dobili nič. Poleg tega so prej delavcem dali manjšo nagrado vsakikrat ko se je začela graditi nova ladja, zadnje čase pa so na to popolnoma pozabili- Prejšnja leta so tudi pošiljali skupine delavcev na milanski velesejem, da se seznanijo z novostmi tehnike, letos so ta poučni izlet opustili. Takoj po sporazumu je ravnateljstvo nudilo delavcem neke olajšave, da so si lahko nabavili lahka motorna kolesa, ki jih potrebujejo za na delo. Za te motorje se je ravnateljstvo obvezalo plačati tudi zavarovalnino, pred časom pa je tudi to obvezo odpovedalo. V notranji organizaciji dela ureja danes ravnateljstvo nagrade za nadure tako, da bodo morali delavci v bodoče delati za isto plačo več, pa čeprav so že sedaj te nagrade nižje, kot jih predvideva delovna pogodba. Iz vsega tega moremo sklepati, da se je v vseh večjih tržaških industrijskih obratih v zadnjih letih položaj delavcev znatno poslabšal. Ne moremo reči, da niso delavci v mnogih priložnostih odlično branili svoje interese in svoje pravice, zlasti v trenutkih, nici Sv. Marka in v ostalih industrijskih podjetjih bodo vedno ostale dokaz borbenosti in trdne volje delavcev, da se uprejo vsakemu poizkusu delodajalcev, da bi jih oropali pravic, ki so si jih tako težko priborili, vendar je treba tukaj še enkrat poudariti, da bi bila tudi v preteklosti sindikalna borba delavcev na vseh področjih uspešnejša, če bi bila podlaga sindikalnih akcij ne samo dobra volja delavcev, ampak tudi njihova sindikalna enotnost. Ta enotnost bo pa vsekakor še bolj potrebna v bodoče, če bodo delavci hoteli še nadalje z uspehom braniti svoje pravice v vedno o-strejši borbi, ki jim jo delodajalci vsiljujejo. y p V:'*,:--:*.*:. Pod naslovom »Brez besed« Je beograjski humoristični tednik aJež« prinesel gornjo vinjeto o ženevski konferenci štirih zunanjih ministrov Zapadnonemške spletke v zvezi z ženevsko konferenco Domnevo, da so zopadni predstavniki podlegli zapadnonem-škemu pritisku, so poudarili tudi vidni zopadni opazovalci «Zenevska konferenca je razočarala,)) je rekel zapadno-nemški zunanji minister von Brentano pred kratkim skupini tujih novinarjev. »Samo konferenco ocenjujem negativno. Upam, da bodo s časom do take ocene prišli čudi dru-g.-» Stališče, ki ga je zapadna-r.emški zunanji minister zavzel po svojem prihonu v Ženevo, pa je samo logična posledica bonnskegs uradnega stališča na sploh, 2e takoj v začetku so Nemci nekaterim zapadnim ministrom sugerirali, naj bi trdneje vztrajali na zapadnih predlogih o Nemčiji (izdelanih s sodelovanjem Zapadne Nemčije), da bi se tako ustvarila situacija, pri kateri bi lahko krivdo za neuspeh zvalili na SZ. Dva zapadna ministra sta res nasedla prišepetavanju A-denauerja in njegovih ljudi. Veliko vprašanje je, kaj bi se RES TEŽKA JE POT DO UČENOSTI V PARIŠKI VILLE LUMlfeRE « » ^[cij lepša leta na 18.000 študentov v Parizu povsem brez sredstev - Kako jesti, kje spati? - Nekateri medicinci spremljajo za majhen denar otroke v Luksemburške vrtove, drugi skubijo in parajo piščance vsako soboto na perutninski tržnici - Prenočujejo v čakalnicah ali strpani po pet, šest v eni sobi - Revščina v dvoje Na pariškem vseučilišču Sor-bonm je letos vpisanih nič manj kakor 65.000 študentov, torej okrog 4000 več kot lani. Število visokošolcev v Parizu stalno narašča, tako da so vedno večje težkoče s preskrbo tolikega števila ljudi, ki razpolagajo s skrajno omejenimi materialnimi sredstvi. Mnogi med njimi — in število gre v tisoče — morajo iz dneva v dan reševati vprašanje prehrane, in ko pride noč, ne vedo, kje bodo spali. Na Sorbonno prihajajo študenti iz vseh dežel sveta. Ze izza Danteja je bila Sorbonna tisto kulturno središče, kamor so izobraženi sloji z vsega sveta pošiljali svoje sinove. Vendar pa vsi tujci ki so vpisani na Sorbonni, niso pravi študentje. V nekaterih pri- merih gre za ljudi, ki se vpi-ko je bila ofenziva delodajal-j šejo le zato, da bi Imeli pra-cev posebno nevarna. Stavk% vico bivanja v Franciji. Imaš v Tovarni strojev, v ladjedel-1 take, ki pridejo v Pariz z ro- kopisom lastnega literarnega proizvoda v kovčku, v upanju, da bodo naleteli na režiserja ki jim bo spravil delo na o-der, nato dekleta, ki so zmagala v lepotnem natečaju, in ki bi želele nastopiti v filmu Clouzota ali Reneja Clairea; avantgardni slikarji, ki mislijo, da jih doma nihče ne razume, ali mladeniči z nedoločenimi težnjami na lovu za srečo. Med resničnimi študenti je samo nekaj takih, ki imajo družino v Parizu ali dobe podporo od doma; drugi imajo štipendije, ki se gibljejo o-krog 20.000 frankov na mesec Ostane pa okrog 18.000 mladeničev, ki so prišli študirat v Pariz in ki so povsem brez sredstev. Stalna služba z rednim urnikom bi takim študentom o-nemogočala obiskovanje lekcij. Zaradi tega se ti študentje brez sredstev zatekajo k Mile Klopčič petdesetletnik tovarnah resno za- \ ^ Se uresničijo vse po-Su b'*e pudvzete, da 1 ^ sl** "stvari v našem /\tj11,lclikaina enotnost in |t B st iznad vsake sekta-jlt 0*'tike posameznih J ^dvojen! delavci so V*8i pred stalno novimi s' V ladjedelnici Sv. ( dtij6 na pr. že več kot i* 4^1 aV'e^e vprašanje sku-Aa jCev- ki vršijo poleg in a tuc*' nadzorno 1(tl8 m katerih plača je še n^9a °d ostalih. Po-’i'*štije )e ae vedno odprto dej delavcev, ki nadzi-'etH .Vtl' čas na števcih. % ,aelu nimajo ti delav-“vP P°ditka, ker 4i, ake četrt ure nadzi- '» “,'elo \! v9i ■ vleče tudi vpra-j »fk l'Cev‘- V ladjedelnici ?>0 ;9„, delajo vajenci svo- \ ^Ip*10 na štirih števcih i!se vleče adjedeli 5*, -;9štoosem ur in še-'rRo /»kujejo strokovno i\%j*onu Pa bi mora-jvVta Ure vključene v f t ''"t 0sernurnem delav-to predvideva člen Vi* , ° vajencih od 19. ' k 4n, Končno je še V*g tr8/*1 vprašanj, ki bi Su' i rešiti v ladje- ,v\ tiv rka' kot na pr' i Sirije fst'tev delavcev v morali V'ie k amor bi 'kij . nadalje vprašanje Qelovnih norm itd. Mile Klopčič je te dni praznoval svoj petdeseti rojstni dan. Ce rečemo Mile Klopčič je prav tako. kot če hi rekli; eden najboljših, najbolj plodnih še živečih slovenskih pesniških ustvarjalcev■ Prav zato in ker je njegovo ime danes že splošno znano vsakemu našemu kulturnemu človeku, bi niti ne bilo potrebno, da poleg njegovega imena še obvezno pripišemo pravkar izrečeno pojasnilo. Petdeset let je in ni mnogo. kakor jih pač človek vzame, vendar je 50-letnica lep, pomemben praznik, tem lepši, če je za tabo trda, a vendar dobro in plodno prehojena pot, kakršna je ona, ki je po njej hodil -jubilant. Ko bi se kdo lotil pisanja njegove biografije, bi moral prvi del knjige nasloviti: delavski revirji, a drugi: revolucionarna leta. Ze zgodaj se je vključil v delavsko gibanje in postal aktiven član delavskih organizacij v borbi, ki so jo te vodile za u-veljavitev osnovnih pravic delovnih ljudi v bivši Jugo- slaviji. Bil je kot tak od bivših oblasti zaprt, a čim je bil na svobodi, se je ponovno pridružil svojim tovarišem ter z njimi vred nadaljeval svojo napredno revolucionarno dejavnost. Kot tak se seveda ni mogel ogniti velikanskemu revolucionarnemu valu, ki je zajel od fašistov okupirano Jugoslavijo. ključil se je v partizansko borbo najvišji izraz materialnega revolucionarnega odpora ljudstva proti sleherni obliki izkoriščanja. Kot revolucionar je v njej zaslutil, da je e-dina, ki se lahko z njo u-resničijo ideali, ki se je zanje boril že od mladega, zato se ji je pridružil brez pomisleka, kot borec in kot umetnik. Po vojni pa se je znova ves posvetil delu, ki ga je bilo treba opraviti za nadaljnji razvoj slovenske kulture. Dela je bilo povsod in na pretek, oprijel se ga je resno in delal: v društuu književnikov, v založbi Slovenskega knjižnega zavoda in nazadnje v ljubljanski Drami. Zraven pa ni poza- bil na ono, za tear je bil r resnici najbolj rojen na kovanje stihov. Na tem področju je Mile Klopčič prav tako prehodil plodno in zanimivo pot, ki gre od njegovih revolucionarnih, borbenih, toda u-metn iško še neizbrušenih ePlamtečih okovov«, do zrelih «Preprostih pesmi«. Pomen in vlogo, ki so jo te njegove pesmi imele sredi ustvarjanja in praditve sodobne slovenske poezije, je literarna zgodovina že ocenila, in sicer. tako, da je Klopčičevemu umetniškemu ustvarjanju prisodila eno najbolj častnih mest v slovenski literaturi. Sicer pa moramo k temu, kar smo o njem povedali kot pesniku, dostaviti še to, da najbolje označuje ceno in vrednost njegovih samoniklih pesniških stvaritev dejstvo, da so bile te med drugim prevedene tudi v ruščino, bolgarščino, francoščino, italijanščino, češčino in slo-vaščino. Potem, ko je izdal svoje «Preproste pesmi«, se je Klopčič kot pesnik oglašal le bolj poredko, tako med vojno kot po njej, «Preproste pesmi« ostanejo potemtakem njegovo edino resnično pesniško delo. Treba pa je vsekakor spregovoriti o njem glede na neko drugo književno področje, kjer je neizpodbitno dokazal svoj talent, a tudi ustvarjalno moč, mislimo namreč pri tem na njegove prevode. Lahko rečemo, da je prvi po Zupančiču, ki je tako dovršeno prelival tuje pesniške mojstrovine v slovensko besedo. Tako so znani njegovi prevodi Puškina, L ^ wis Hoad - prav ,r,* tafco men, .da se PridrU.Zj‘® u cir-imenovanemu »tenisK ^ kusu«, ki ga vodi ne jVe. boljši teniški igralec r tu. Amerikanec Jack l0 Po avstralskih časop'- -{0i■ se pojavljale prav hu ^ bi nje na račun Krame L , otl si ta res upal angažira* si ta res upai ,g celo igralca in kasneje mor ^ose. Igldild m priti v Avstralijo. ‘Vi.po-vvall in Hoad sta naza' jasno, da RosewallU lo težko reči: «Ne!» zaslui' Drugi igralec ^ g- sicer pri neki tovarn , deluje teniške žoge. svoj° manj kot Rosewall • tudi dvojno zaposlitvijo. plača pri Hoadu znaša !e jegtega več kot 1500 funtov, lep.* pa ima v podjetju ^premožnosti za nadaljnl dek. * # * rvei1' SYDNEY, 17. - Na vtfales* stvu Južnega e,j> 5 je Hoad premagal 6 Arii(e 3:6, 9:7, 6:4, 6:4- v., fra^ polfinalu pa Roseiva ja 9:7, 7:5, 6:8. 6:1-^^, Odgovorni ur'(^lo . STANISLAV ^ - r* Tiska Tiskarski zavod * Toxie Hall je tesno po točkah premagal bivšega svetovnega prvaka težke kategorije Ezzarda Charlesa. KINU Sil predvaja danes ‘ ob 18. uri UnivefS* Neukrotljiv meja TUmna predvaja danes 18. t. m. /. PREGANJANI L5f IHffžU «rSME& wif*cfmiM CHEf mcKnm* i i i 11 im' začetkom ob 1*- u . PO G-MEP MAUPASSANT fii-»# IjcI r luti 27. (LEPI STRIČEK) Pomolila mu Je roko, ne da bi se premaknila; samo glavo je okrenila in rekla: »Dober dan, lepi striček.* Beseda ga je spekla, kakor da bi bil dobil zaušnico; »Zakaj me tako imenujete?* Z nasmehom je odgovorila: »Minuli teden sem govorila z gospo de Marelle, pa sem zvedela, kako so vas krstili pri nji.» Potolažil se je, videč, kako ljubeznivo ga mlada žena gleda Vobče pa, zakaj bi se je naj bal? Nadaljevala Je: »Razvajate jo! Kar mene zadeva, se me človek spomni, kadar mu pride na misel, to je, šestintridesetega v mesecu ali tako približno!* Sedeč zraven nje, jo je gledal z novo radovednostjo, z radovednostjo ljubitelja, ki zbira drobne umetnine. Očarljiva je bila, plavka nežno, toplo svetlih las, kakor ustvarjena ^a ljubkovanje; in pomislil je: »Vsekako je lepša od one.* O uspehu ni prav nič dvomil, zdelo se mu je, da bi mu bilo treba samo roko stegniti in jo vzeti, kakor si utrgaš sad Odločno je dejal: »K vam me ni bilo zato, ker Je bilo takd daleč, jih zanesel k hišniku ravnateljeve ze hkrati z vizitko, na katero je bil napisal: jU eGeorges Durov h1„aoVOH sPreje ponižno prosi gospo Walterjevo, naj• oing' di]e.> v malenkost sadja, ki ga je davi dobil iz N01 nabir®10!^^'1 Drugi dan je našel v svojem pisemsken^^^ ge S°l0io-t uredništvu ovoj s karto gospe Valterjeve, vsajcos Georgesu Duroyu najlepše zahvaljuje in je a .arpeS Naslednjo soboto se je oglasil pri nji- Malesh® -j, i Gospod Walter je stanoval na bu”a™ledu va„ctar)l , lastni dvojni hiši, katere polovico je po hlsnyc, na -——-i /.»n 11« I -* - ■ i tako gospodarju ate J med obojimi vežnimi vrati, je odpiral ca . lice , najemniku in dajal obema vhodoma veli - ka^0r imenitne palače, kajti opravljen je bil > n°Sa hleKi- ,f\ vratar, z debelimi mečami stisnjenimi v be‘eažnji °bf zlatimi gumbi pa škrlatnordečimi zav*blrriniU- vanje n,j'| Sprejemnice so bile v prvem nadstropju, ^ veSan *ei skozi predizbje, opeto s stenskimi prep stGllh. Eden ^ p vratih. Dva služabnika sta dremala aa ehitel goSta pr»?' Duroyu površnik, drugi palico; ta je p _oVO ime korakov, se potem odmaknil, zaklical = je sobo in ga spustil mimo sebe. e stram- . jj ž« Mladi človek se je v zadregi oziral n gg mu * ztbe ,ie nekem zrcalu zagledal sedeče Hudi, ki . .g zrcam dep /L daleč. Najprej se je zmotil v smeri, ke mnici, P *ia^ oči, potem je prešel še dve prazni spreje^ [0 « 0pl dospel v nekakšen budoarček, opet z varjale ,[rli gumbi, kjer so se štiri g°s,Pe .P,^1 . *aiem •, med sV°V mize, na kateri so stale skodeiice s j^ pridobil lsgem Ne glede na samozavest, ki si jo J p0roce iJjieo^P b„ bivanjem v Parizu in zlasti še v ^ dotik z Ker klicu, ki ga je spet in spet SIS oplašeiiega-diti