Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA |jg| JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 36. kos. V LJUBLJANI, VSE 263. Uredba o zaposlovanju tujih državljanov. 264. Uredba o izpremembah in dopolnitvah uredb o skupnem davku-na poslovni promet. 265. Navodilo o sklepanju pogodb z učenci v industrijskih podjetjih, o izdajanju poslovnih knjižic in o opravljanju po- Uredbe osrednje vlade. Na osnovi lovke 1. § 37. finančnega zakona za proračunsko leto 1934./1935. in v soglasnosti % ministrskim svetom predpisujem tole uredbo o zaposlovanju tujih državljanov.* Člen L Tuji državljani, ki dajo telesno ali umsko moč ali us'uge v službo tretjih oseb za nagrado ali brezplačno ali radi iztičbe ali ki opravljajo kako samostalno delo, za katero ni treba pooblastitve, odnosno dovolitve po zakonu o obitih ali kakem drugem zakonskem predpisu, se zaposlujejo po predpisih te uredbe. V spornih primerih, ali spa la neka zaposlitev tujih državljanov pod predpise te uredbe, odloči minister za socialno politiko in narodno zdravje po zaslišanju prizadetih ministrov. Člen ‘J. (') Noben tuji državljan, na katerega se nanašajo predpisi te uredbe, ne sme biti zaposlen niti opravljati kako sr mostalno delo v smislu člena 1. te uredbe, preden se ne izda dovolitev za njegovo zaposlovanje po tej uredbi. (a) Predpisi te uredbe se ne nanašajo na tele tuje drž.avljane: 1. aa znanstvenike, književnike, igralce in "druge umetnice (slikarje, glasbenike, pevce in pod.), ki prihajajo / našo državo posamez ali v skupinah v druge namene, te pa radi zaposlitve; 2. ia športnike, ki prihajajo kot člani ali predstavniki tu ih športnih društev in družb radi prirejanja športnih tekem ali samo radi sodelovanja pri njih; * Službene novine kraljevine Jugoslavije*: z dne 31. aprila 1935. št. 86/XXlI/224. Letnik VI, IN A: močniških in mojstrskih izpitov tvorniskih delavcev. 266. Znižanje cen soli. 267. Ukinitev monopolne takse na petrolej za kmetijske in ri-barske namene. 268. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. 3. na dopisnike tujih listov in tujih novinarskih agencij; 4. na slu/.iirad in šoferje, ki so zaposleni pri tujih konzularnih predstavništvih; 5. ria služinčad in šoferje, ki so zaposleni pri tujih državljanih, ki prihajajo v našo državo kot turisti, in to samo za čas. dokler so pri teh turistih zaposleni; (1. na dijake in študente, če si ne služijo .tukaj sredstev za svoje vzdrževanje; 7. na trgovske potnike tujih podjetij, ki opravljajo svoje posle v naši državi po določbah trgovinskih pogodb. (') Glede ureditve zaposlovanja ali dela tujih državljanov iz odst. (-) tega člena veljajo še nadalje obstoječi predpisi, kakor tudi predpisi, ki jih o tem poedina pristojna ministrstv a izdajo. ,' . Člen 3. (') Dovolitev se prosi s posebno prošnjo za vsakega tujega državljana. (-) Prošnjo vloži: 1. delodajalec v primerih pod točkami L, 2. in 7. člena 4. te uredbe in v primerih, ko je to predpisano s posebnim pravilnikom v smislu točke 6. člena 4. te uredbe; 2. prizadeti tuji državljan v vseh ostalih primerih. P1') Delodajalec po tej uredbi je vsaka fizična ali pravna, domača ali tuja oseba, ki na kakršenkoli način ukorišča delo in usluge tretje osebe proti nagradi, ne-glede na vrsto in velikost nagrade, ali pa brezplačno. Člen 4. Dovolitev se sme prositi: 1. za kvalificirano delavsko osebje, ki ima posebno strokovno izobrazbo in prakso, kolikor to dopušča stanje domačega delovnega trga in glede na važnost gospodarskega dela tujega državljana za napredek domačega gospodarstva in strokovno izpopolnitev domačih delavcev; 2. za kvalificirano delavsko osebje, ki je neobhodno potrebno za montiranje ali popravilo specialnih strojev, izdelanih ali dobavljenih od podjetij v inozemstvu; nk <■ 3. za tuje državljane, ki opravljajo kako samostalno delo, za katero ni treba pooblastitve, pdnosno dovolitve po zakonu o obrtih ali kakem drugem zakonskem predpisu, kolikor se pokaže potreba za tako delo in kolikor to dopušča stanje domačega delovnega trga; 4. za tuje državljane jugoslovanske narodnosti; 5. za tuje državljane, ki so rojeni in vzgojeni v naši državi ali ki so prišli pred dnem 14. junija 1922, če do uveljavitve te uredbe niso odšli v enem koledarskem letu z ozemlja naše države za več ko tri mesece brez presledka; 6. za tuje državljane, za katere predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje v soglasnosti s prizadetimi ministri s posebnimi pravilniki ali navodili pogoje, po katerih se jim sme dati taka dovolitev; 7. če obstoji posebna potreba, da se zaposli tuji državljan kot poverjenik tujega kapitala, vloženega pri podjetjih v naši državi v produktivne namene, kar oceni minister za socialno politiko in narodno zdravje po zaslišanju prizadetih ministrov. Člen 5. (‘) Dovolitev se sme dati: 1. za odrejen čas in velja samo za čas, ki je v dovo-lilu označen in ki ne sme biti daljši od enega leta dni. Minister za socialno politiko in narodno zdravje sme na obrazloženo zahtevo kakega državnega oblastva dati dovolitev za zaposlitev tudi za čas, daljši od enega.leta dni, če je to v javno korist; 2. za neodrejen čas in velja do preklica po prvostopnem ali drugostopnem oblastvu. Dovolitev se sme dati samo osebam, označenim v točkah 4., 5. in 6. člena 4. in odstavku (a) člena 28. te uredbe. (3) Tuji državljan, ki se mu izda dovolitev za neodrejen čas, mora predložiti vsako leto v mesecu maju dovolilo krajevnemu policijskemu oblastvu, kjer pa takega ni, občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje, da se preizkusi, ali veljajo še nadalje razlogi, zbog katerih mu je bilo izdano. Če se ugotovi, da teh razlogov ni več, morajo oblastva, ki vrše ta preizkus, obvestiti o tem tisto oblastvo, ki je izdalo dovolitev za neodrejen čas, da izda potrebno odločbo o tem, ali ostane ta dovolitev šo nadalje v veljavi. Če veljajo taki razlogi še dalje, potrdi dovolitev za naslednje leto, ravnaje se po predpisih člena 23. te uredbe, in obvesti o tem oblastvo, ki je dovoli tev izdalo. Člen 6. 2. minister za socialno politiko in narodno zdravje kot drugostopno oblastvo. (-) V pristojnost prvostopnega oblastva spada, da: daje prve dovolitve za odrejen čas z veljavnostjo do največ enega leta dni, računaje skupni čas zaposlitve na ozemlju naše države, za zaposlovanje tujih državljanov, omenjenih v točkah 1., 2., 3., 4., 5. in 6. člena 4. te uredbe; podaljšuje dovolitve za spredaj naštete tuje državljane za nadaljnje roke do leta dni; daje dovolitve za neodrejen čas po posebnih pravilnikih in navodilih; izreka kazni za kršitve predpisov te uredbe in opravlja vse ostale posle, ki so mu odrejeni s predpisi te uredbe, pravilniki za njeno uporabo, navodili ali naredbami ministra za socialno politiko in narodno zdravje. (3) V pristojnost drugostopnega oblastva spada, da: daje in podaljšuje dovolitve za zaposlovanje tujih državljanov, katerih delokrog se razteza na območje več nego enega prvostopnega oblastva; za poverjenike tujega kapitala v smislu točke 7. člena 4. te uredbe; daje dovolitve za neodrejen čas za zaposlovanje tujih državljanov, omenjenih v točkah 4., 5. in 6. člena 4. te uredbe, kolikor ne bi tega minister za socialno politiko in narodno zdravje s posebnimi pravilniki in navodili prenesel v pristojnost prvostopnega oblastva; rešuje pritožbe zoper odločbe ali razsodbe prvostopnih oblastev kakor tudi vsa ostaia vprašanja po tej uredbi, ki se ne odkažejo v pristojnost prvostopnega oblastva. (4) Prvostopna oblastva morajo pošiljati ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje v prepisu vse svoje odločbe, s katerimi izdajajo, zavračajo ali razveljavljajo dovolitve, obenem s poročilom o zbranih podatkih (releratom), spiskom podatkov o tujem državljanu in njegovem delodajalcu, če je delodajalec prosil dovolitev. (3) Odločbe ministra za socialno politiko in narodno zdravje glede zaposlovanja tujih državljanov so izvršne. Člen 9. j1) Dovolitve se izdajajo s pogojem, da zaposluje delodajalec, kjerkoli je to mogoče, poleg tujih državljanov vsaj enako število naših državljanov ustrezajoče stroke radi specializacije in usposobitve v isti vrsti posla, odnosno da jim omogoča usposobitev v tej vrsti posla za odrejen čas na kakšen drug primeren način, ki ga določi po tčj uredbi pristojno oblastvo. (-) Podaljšava dovolitve zavisi od občnih pogojev za izdajo dovolitev, od izpolnitve pogojev, po katerih je izdana, od izpolnitve predpisov te uredbe, od važnosti .gospodarskega dela tujega državljana za napredek domačega gospodarstva in strokovno izpopolnitev domačih delavcev kakor tudi od stanja na domačem delovnem trgu. (•’) V prošnji za podaljšavo dovolitve je treba jasno obrazložiti potrebo nadaljnje zaposlitve tujega državljana in navesti vse dokaze, s katerimi se taka potreba ugotavlja. To prošnjo je vložiti pri prvostopnem oblastvu, pristojnem po tej uredbi, najkesneje mesec dni pred iztekom roka veljajoče dovolitve; drugače se sme zaprošena podaljšava zavrniti neglede na to, ali je potreba za tako zaposlitev. Člen 10. 0) Prošnja za dovolitev zaposlovanja tujega državljana po členu 3. te uredbe se pošlje s potrebnimi prilogami pristojnemu prvostopnemu oblastvu, negiede na to, ali gre za prvo zaposlitev ali pa za podaljšavo roka prejšnje dovolitve. 1 (') Tuji državljan sme biti zaposlen samo tisti čas, v tistem svojstvu, pri tistem delu, pri tistem podjetju in v tistem okolišu, ki so označeni v dovolilu. (*) Rodbinski člani tujega državljana se na .osnovi dovolitve, dane za njegovo zaposlitev, ne smejo zaposlovati. Člen 7. Ob stavki ali izporu v kakem podjetju se delodajalcu ne izda dovolitev za zaposlovanje tujih državljanov, dokler se spor ne konča. Kljub temu sme minister za socialno politiko in narodno zdravje tudi v takem primeru odobriti zaposlovanje tujih državljanov, če je to v javno korist. Člen 8. , (‘) Po tej uredbi pristojna oblastva so: 1. ban, odnosno upravnik mesta Beograda v območju uprave mesta Beograda (oddelek zn socialno politiko iu narodno zdi^vje) kot prvostopno oblastvo; {■) Delodajalec mora v svoji prošnji navesti: osebne podatke tujega državljana (dan, mesec, leto in kraj rojstva, državljanstvo, narodnost, poklic, strokovno izobrazbo, prakso in pod.); v katerem svojstvu in za kateri čas ga želi zaposliti; kdo je dotlej opravljal ta posel; odklej ga zaposluje; številčno stanje domačih in tujih delavcev v njegovem podjetju in druge podatke, ki jih predpiše ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje za vse ali poedine poklicne vrste. Če delodajalec ne bi mogel navesti vse potrebne osebne podatke o tujem državljanu, ki ga želi dovesti iz inozemstva, mora takoj v prošnji navesti državljanstvo in narodnost tujega državljana. V tem primeru se sme dati samo začasna dovolitev, ki prestane veljati po izteiui 10 dni po zaposlitvi iz inozemstva dovedenega tujega državljana, če ne sporoči delodajalec v tem roku pismeno pristojnemu prvostopnemu oblastvu vseh ostalih podatkov in ne vroči potrebnih prilog. (::) Delodajalec mora priložiti prošnji: a) Za zaposlovanje tujega državljana po točki 1. člena 4. te uredbe: 1. poročilo in mnenje pristojne javne borze dela, ah je na ozemlju njenega območja kaj domačih delavcev iste vrste brez posla in ali je treba dovoliti, da se tuji državljan dovede, odnosno zaposli; 2. v dveh izvodih izpolnjeni spisek podatkov o tujem državljanu in njegovem delodajalcu in spisek tujih državljanov, zaposlenih pri istem delodajalcu, po obrazcih, ki jih predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje, in to, ko jih predhodno overovi pri pristojnem krajevnem državnem policijskem oblasivu, kjer pa takega ni, pri občnem upravnem oblastvu prve stopnje, ki obdrži ob overovitvi tretji izvod zase; 8. dokaze o strokovni izobrazbi in praksi tujega državljana; 4. dve najnovejši fotografiji tujega državljana ki s«' predložita lahko tudi kesneje, če tujega državljana .ob Času vložitve prošnje še ni v naši državi; 5. potrdilo prizadetih oblastev o potrebi zaposlovanja tujega državljana, kolikor je to predpisano ali se še predpiše. b) Za zaposlovanje tujega državljana po točki 2. člena 4. te uredbe: 1. verodostojne dokaze o izvršeni nabavi specialnih strojev v inozemstvu, odnosna o neobhodni potrebi popravila takih strojev; 2. v 10 dneh po prihodu in zaposlitvi tujega državljana vse priloge, označene v točkah 2. in 4. pod a) odst. (3) tega člena. Sicer prestane začasna dovolitev veljati; ■ c) za poverjenika tujega kapitala v smislu točke 7. člena 4. te uredbe razen prilog, označenih v točkah 2., 3., 4. in 5. pod a) odst. (:1) tega člena, tudi še dokaze o vrsti in velikosti tujega in domačega kapitala vloženega v prizadeto podjetje v naši državi, kakor tudi druge dokaze o potrebi, da se imenuje tuj državljan za poverjenika, kolikor je to predpisano ali se še predpiše. (*) Tuji državljan, ki želi delati na račun več delodajalcev v smislu točke 3. člena 4. te uredbe, mora priložiti prošnji vse priloge, označene pod a) odst. (3) tega člena. (5) Tuji državljan, ki se želi zaposliti po točkah 4., o. in G. člena 4. te uredbe, mora priložiti prošnji vse priloge, označene v točkah 2., 4. in 5. pod a) odst. (s) tega elena kakor tudi dokaze, da izpolnjuje pogoje za pridobitev dovolitve v smislu pravilnikov za uporabo te ured- be, navodil in naredb ministra za socialno »olitiko in narodno zdravje. Člen 11. Če je kaj naših državljanov ustrezne poklicne vrste nezaposlenih, mora pristojna delavska zbornica, odnosno prizadeta poklicna zbornica (inženjerska, Jekarnarska in pod.) ali druga strokovna delavska (nameščenska) usta* nova ali organizacija, ki vodi evidenco o svojih nezaposlenih članih, obvestiti o tem pristojno javno borzo dela in navesti v svojih poročilih poleg njihovih osebnih podatkov tudi Se njih strokovno izobrazbo in prakso, stanovali če in natančnejši naslov. Javna borza dela mora napotiti delodajalca tja, kjer lahko dobi ustrezno delovno niGČ, odnosno mora to navesti v svojih poročilih in mnenjih, ki jih daje po predpisu člena 12. te uredbe. Člen 12. (*) Na prošnjo prizadete osebe mora dati javna borza dela po poročilih ustanov in organizacij, označenih v pr č ; in členu, kakor tudi po podatkih, ki jih ima s ))! ', prosilcu svoje poročilo in mnenje najkesneje v 15 c'o, h od dne prejema prošnje. Drugače sme priza-d vt oseba priložiti svoji prošnji potrdilo pristojne javne srze d da a’i poštno potrdilo o tem, kdaj se je obrnilo do n:e s n: ca za poročilo in mnenje, in označiti v prošnji, da ju v odrejenem roku ni dobila. V tem pri-,m?ru sme pristojno oblastvo tudi brez tega izdati odločbo Im je prednje predhodno preizkusilo. (-’) Javna borza dela oddaja svoje poročilo in mnenj' po plačilu takse po tar. post. 3. in 4. zakona o taksah. Člen 13. (‘) Na zahtevo prizadetega delodajalca in na predlog ošl ara za t it je delavce sme ban, odnosno upravnik mesta Beograda odrediti, naj opravi inšpektor dela ali ’ - m;-.! io kraju, samem ogled in preizkusi potrebo z g oranja tujega osebja pri tem delodajalcu. (-) Povračilo potnih stroškov inšpektorja dela, od- ii' o članov komisije obremenja delodajalca in se po- bira po uredbi o povračilu potnih stroškov za službena ut ;.a' t sodnih uslužbencev, ki jih izvrše v korist in eb sli' ' ih privatne stranke in na njeno zahtevo, z dne marca 1329, št. 25.190, in njenih izpremembah in dopolnitvah.* Člen 14. (l) Pred zaposlitvijo tujega državljana, ki prihaja na osilovi redne dovolitve neposredno iz inozemstva, mora skleniti delodajalec z njim pogodbo, s katero mu zagotovi vsaj tiste delovne pogoje kakor domačim državljanom iste stroke in sposobnosti, in natančno navesti njegove prejemke kakor tudi, koliko mu gre za potne stroške za njegov povratek, ko se po izteku zaposlitve vrne domov. (-) Delodajalec mora tako pogodbo najkesneje v 15 dneh potem, ko vstopi tuji državljan v delo, v treh izvodih pri pristojnem državnem policijskem oblastvu potrditi; en izvod obdrži zase, enega izroči tujemu državljanu, enega pa pošlje po tej uredbi pristojnemu prvostopnemu oblastvu. * »Uradni liste št. 171/41 iz 1. 1929., »Službeni lisk št. 502/69 iz I. 1931., št. 399/62 iz 1. 1933. in št. 716/94 is 1. 1934. Clen 15. Delodajalec, ki zaposluje tuje državljane, je dolžan: 1. voditi register po predpisanem obrazcu, kamor vpisuje vse potrebne podatke glede tujih državljanov, ki jih zaposluje, razen glede tistih, ki imajo dovolitev po točki 3. člena 4. te uredbe; 2. prijaviti tujega državljana, ki ima osebno dovolitev po točkah 5. in 6. člena 4. te uredbe, v 10 dneh po zaposlitvi prvostopnemu oblastvu, ki je dovolitev izdalo; 3. obvestiti v 10 dneh po prestanku zaposlitve tujega državljana o tem pismeno pristojno krajevno državno policijsko oblastvo, če pa takega ni, občno upravno oblastvo prve stopnje in po tej uredbi pristojno prvostopno oblastvo. Clen 16. (') Pri vsakem prvostopnem oblastvu po tej uredbi se osnuje poseben odbor za tuje delavce, ki oddaja mnenje banu, odnosno upraniku mesta Beograda o vseh vloženih prošnjah in pritožbah, da se dobi dovolitev za zaposlovanje tujih državljanov, ter o ostalih vprašanjih, ki se nanašajo na zaposlovanje tujih državljanov v njih okolišu. Ta odbor sestavljajo: šef odseka za socialno politiko, referent inšpekcije dela in po en predstavnik upravnega oddelka in oddelka za industrijo, obrt in trgovino pri vsaki banski upravi, odn. ustreznih oddelkov uprave mesta Beograda. (*) Mnenje odbora za bana, odnosno upravnika mesta Beograda ni obvezno. Clen 17. . (l) Dovolitev, izdana delodajalcu, prestane veljati: 1. po izteku odrejenega roka; 2. s prestankom delodajalčevega poslovanja; 3. s prestankom delovnega razmerja. (») Dovolitev, dana tujemu državljani}, predane ve- ljati: 1. če se ne ravna po predpisih odst. člena o. te uredbe; 2. po izteku odrejenega roka; 3. v 30 dneh od dne priobčitve odločbe, s katero se je dovolitev za neodrejen čas preklicala; 4. če odide tuji državljan z ozemlja naše države za več ko tri mesece v enem koledarskem letu. a tega odhoda in razlogov zanj pred odhodom iz države ne prijavi pismeno pristojnemu oblastvu, ki mu je dovolitev izdalo, niti svojega povratka v našo državo ne prijavi istem oblastvu v 10 dneh po svojem povratku. Clen 18. (') Dovolitev se razveljavlja: 1. če se zaposluje tuji državljan zoper člen 6. te uredbe; 2. če je prestal razlog; zbog katerega se mu je dovolitev izdala; 3. če delodajalec, odnosno tuji državljan, ki dobi osebno dovolitev, ne plača takse, odrejene po členu 23. to uredbe. '(*) Dovolitev se lahko razveljavi: 1. če se ne izpolnijo v odrejenem roku pogoji, na katere je vezana veljavnost dane dovolitve; 2. če se dajo v prošnji ali spisku podatkov o tujem državljanu, odnosno o delodajalcu netočni podatki; 3. če ne sklene delodajalec v predpisanem roku pogodbe s tujim državljanom, ki prihaja neposredno iz inozemstva; 4. če zlorablja tuji državljan gostoljubnost naše države; 5. v ostalih primerih kršitve predpisov te uredbe, pravilnikov in navodil, izdanih na osnovi te uredbe, in sicer neglede na to, ali se je izrekla denarna kazeu ali ne. Clen 10. (*) Inšpektorji dela ali organi policijskega oblastva, odnosno organi občnega upravnega oblastva prve stopnje morajo zapisniško ugotoviti in o tem takoj po tej uredbi pristojno prvostopno oblastvo obvestiti radi nadaljnjega postopka, če najdejo: 1. da so tuji državljani zaposleni brez dovolitve, odnosno po prestanku veljavnosti dovolitve ali zoper predpis člena 6. te uredbe; 2. da niso izpolnjeni pogoji, po katerih je bila dovolitev dana; 3. da delodajalec, ki zaposluje tuje državljane, ne vodi o njih regist/a; da ni izpolnil svojih dolžnosti in obveznosti po tej uredbi glede na zaposlovanje tujih državljanov ali da ni sklenil delovne pogodbe s tujim državljanom v smislu člena 14. te uredbe. Pristojna krajevna državna policijska oblastva, kjer pa takih ni, občna upravna oblastva prve stopnje morajo skrbeti za to, da se tuji državljani ne zaposlujejo brez dovolitve po tej uredbi. Člen 20. (') Zoper vse odločbe ali razsodbe prvostopnih obla-stev sme vložiti prizadeta stranka v 15 dneh po pri-o'bčitvi pritožbo na ministra za socialno politiko in narodno zdravje po oblastvu, ki je izdalo izpodbijano odločim, odnosno razsodbo; vendar se sine pritožba zoper odrejeno višino takse podati samo, če je vsa taksa že plačana. (s) Pritožba ne ustavlja odločbe, odnosno razsodbe od izvršitve, če po tej uredbi pristojno prvostopno obast-vo ne odredi drugače. Clen 21. (') Delodajalec, ki zaposluje tujega državljana zoper predpise odst. (') člena 2. in odst. (') člena 6. te uredbe, se kaznuje v denarju od 100 do 10.000 dinarjev. (-) Delodajalec, ki krši predpise členov 14. in 15. in točk 2. in 3. odst. člena 18. te uredbe, se kaznuje v denarju od 100 do 5.000 dinarjev, neglede na to. ali se je dovolitev za zaposlovanje tujega državljana razveljavila ali bila zavrnjena. (:i) Delodajalec se kaznuje s posebno razsodbo za vsakega tujega državljana, ki ga zaposluje zoper predpise te uredbe. ' (’) Tuji državljan, ki se zaposli zoper predpise odst. (') Člena 2., pdst, (') člena 6., točk 2. in 3. odst. (-) člena 17. in točk 2. in 5. odst. (-’) člena 18. te uredbe, se kaznuje v denarju od 100 do 3.000 dinarjev. Razen , tega se mu lahko prepoje Vsako nadaljnje zaposlovanje na ozemlju kraljevine Jugoslavije. C) Kdor prekrši'ostale predpise te uredbe, pravilnikov in navodil, izdanih na osnovi te uredbe, se kaznuje v denarju od lOO do 8.000 dinarjev. (") Vse denarne kazni izrekajo po lej uredbi pri' stojna prvostopna oblastva. (•) Vse denarije kazni, izrečene po tej uredbi, se stekajo v sklad za neposredno podpiranje nezaposlenih delavcev, ki je ustanovljen pri Državni hipotekarni banki. (*) Minister za socialno politiko in narodno zdravje predpiše način, kako je pošiljati denar, dobljen od izrečenih kazni po tej uredbi, v sklad za neposredno podpiranje nezaposlenih delavcev. Člen 22. Minister za socialno politiko in narodno zdravje sme po pokazani potrebi in po zaslišanju prizadetih ministrov: 1. predpisati, v katerem številčnem razmerju proti zaposlenim domačim delavcem in nameščencem se smejo pri kakem delodajalcu zaposlovati tuji državljani; 2. omejiti ali popolnoma prepovedati zaposlovanje, odnosno delo tujih državljanov v poedinih krajih ali krajinah naše države, odnosno za poedine stroke, ob gospodarski krizi ali večji nezaposlenosti delavcev in nameščencev ustrezne stroke, ki so naši državljani, ter iz drugih, za državo važnih razlogov; 3. omejiti ali popolnoma prepovedati zaposlovanje, odnosno delo tujih državljanov tistih držav, ki zaposlovanje naših državljanov ovirajo ali popolnoma onemo-gočujejo. Člen 23. (i) Minister za socialno politiko in narodno zdravje sme po zaslišanju prizadetih ministrov predpisati, da se pobiraj taksa za zaposlovanje državljanov tistih držav, ki pobirajo takso za zaposlovanje naših držvljanov ali ki njih zaposlovanje ovirajo ali popolnoma onemogo-čujejo. Ta taksa se pobira od delodajalca, ki zaposluje tujo delovno moč, odnosno od tistega tujega državljana, ki dela samostalno ali ki dobi osebno dovolitev po predpisih te uredbe. Te takse se stekajo v sklad za neposredno podpiranje nezaposlenih delavcev. Iz naslova te takse za dovolitev zaposlovanja se pobira na leto: 1. po 200 dinarjev za delavce in nižje pomožno osebje; 2. po 500 dinarjev za razne specialiste in kvalificirano osebje; 3. po 2.000 dinarjev za poverjenike tujega kapitala, ki vrše samo nadzor pri podjetju, v katero je vložen tuji kapital; 4. po 3.000 dinarjev za višje upravno in tehnično osebje: upravne in tehnične direktorje, šefe, prokuriste, knjigovodje, blagajnike in temu pod.; 5. po 5.000 dinarjev za poverjenike tujega kapitala, ki opravljajo tudi posle, označene v prednji točki. (-) Letna taksa se pobira za vse dovolitve z rokom nad 6 mesecev do 1 leta dni, polovica tega zneska pa za dovolitve do 6 mesecev. f) Odrejeno tasko je treba plačati v 10 dneh po vročitvi dovolila, odnosno v mesecu dni od dne predpisa te takse, če je bilo dovolilo vročeno pred predpisom takse; sicer dovolitev ne velja. (*) Taksa iz odst. (-) tega člena za dovolitev z veljavnostjo za neodrejen čas se mora plačati za vse koledarsko leto, v katerem je dovolitev izdana, za naslednja koledarska leta pa najkesneje do dne 31. decembra prejšnjega leta; sicer prestane dovolitev veljati. (») Takso plača tista fizična in pravna oseba, na katere prošnjo se je dovolitev izdala. C) Minister za socialno politiko in narodno zdravje predpiše način, kako je pošiljati denar, pobran za takse po tej uredbi, skladu za neposredno podpiranje nezaposlenih delavcev. (7) Na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje ministrski svet po potrebi lahko zviša ali zniža višino taks, določenih v odst. (') tega člena. Člen 24. (l) Brez predhodne soglasnosti ministra za socialno politiko in narodno zdravje se ne smejo vnašati nikake določbe o zaposlovanju tujih državljanov v pogodbe, ki jih sklepajo državna ali javna samoupravna telesa z domačimi ali tujimi podjetji ali poediuci o raznih dobavah ali delih, ki jih naj ta podjetja, odnosno osebe izvrše za njih račun ali za račun njih zavodov, odnosno ustanov; tudi se take določbe ne smejo vnašati v rešitve o raznih ugodnostih (koncesijah), ki se dajejo domačemu ali tujemu podjetju ali poedincu. Delodajalec sme po tako sklenjeni pogodbi, odnosno po dani mu ugodnosti zaposlovati tujega državljana samo tiste profesije in državljanstva, ki sta označena' v pogodbi ali koncesiji, in to, ko dobi za njegovo žajio-slovanje dovolitev od oblastva, pristojnega po tej uredbi. (3) Delodajalec, ki mu je po taki pogodbi, odnosno ugodnosti (koncesiji) dana možnost, zaposlovati tuje državljane do nekega določenega števila, mora v okviru tega števila prositi s posebno prošnjo dovolitev za zaposlovanje vsakega tujega državljana s pozivom na ustrezno določbo pogodbe, odnosno koncesije. Prošnji priloži dokaze, da izpolnjuje vse pogoje, ustanovljene z določbo o zaposlovanju tujih državljanov, iz take pogodbe, odnosno koncesije. Člen 23. Kolikor bi predpisi te uredbe nasprotovali določbam pogodb, odnosno sporazumov, sklenjenih s tretjimi državami, veljajo določbe teh sporazumov. Člen 26. C) Oblastvo, ki da na potni list vizo za vstop tujega državljana v našo državo, odnosno oblastvo, ki mu izda dovolitev za bivanje, mora zapisati na njegov potni list, odnosno na dovolilo za bivanje številko, datum in rok dovolitve za njegovo zaposlovanje in naziv oblastva. ki io je izdalo. (-) Če glede tujega državljana ni izdana dovolitev za zaposlovanje po pristojnem oblastvu, zapiše oblastvo, ki da vizo na potni list, odnosno oblastvo, ki izda dovolitev za bivanje, nad vizo, odnosno v dovolilu za bivanje pristavek: brez pravice do zaposlovanja . Člen 27. C) O zaposlovanih tujih državljanih in njili delodajalcih se vodi statistika pri ministrstvu za socialno .politiko in narodno zdravje in tudi pri vsakem prvostopnem oblastvu. (*) Radi evidence o zaposlovanih tujih državljanih po vrsti njih poklica in radi nadzora, ki ga je voditi v smislu točke 1. odst. (') člena 19. te uredbe, mora imeti vsak tuji državljan, za čigar zaposlitev se je izdala dovolitev po tej uredbi, izkaznico o poklicu, brez katere taka dovolitev ne velja. Člen 28. (*) S prošnjami, da bi se dobila dovolitev za zaposlovanje tujih državljanov, ki na da> uveljavitve te uredbe še niso rešene, je postopati povsem po tej uredbi. (a) Minister za socialno politiko in narodno zdravje srne v soglasnosti z ministrskim svetom po pokazani potrebi odrediti, naj se izvrši revizija vseli dovolil, odnosno potrdil, izdanih za neodrejen čas pred uveljavitvijo te uredbe, in naj se ta dovolila, odnosno potrdila zamenjajo z novimi, če so izpolnjeni pogoji, določeni s predpisi te uredbe. Člen 29. (') Minister za socialno politiko in narodno zdravje predpiše s pravilniki natančnejše določbe za uporabo te uredbe, potrebne obrazce in navodila za njeno natančno in pravilno uporabo ter obrazec za izkaznico o poklicu. (*) Dohodek od prodanih obrazcev se steka v sklad za neposredno podpiranje nezaposlenih delavcev, ob čigar stroških se ti obrazci tiskajo. (’) Obrazci se prodajajo po ceni, na način in s popustom pooblaščenim prodajalcem, kakor to odredi minister za socialno politiko in narodno zdravje. Člen 30. Ta uredba zadobi moč v 30 dneh od dne svoje razglasitve v »Službenih novinah«; tega dne prestanejo veljati pravilnik za zaposlovanje inozemskih delavcev O. št. 376/IV z dne 24. novembra 1925 (»Službene novinec št. 274 z dne 28. novembra 1925)* in vsi predpisi, ki tej uredbi nasprotujejo. .V Beogradu, dne 29. marca 1935; St. br. 18.000. Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. D. Marušič s. r. Ministrski svet se je v svoji seji z dne 29. marca 1935 izrekel povsem soglasnega s to uredbo. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle B. D. Jevtič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) (Ta uredba je prvič objavljena v »Službenih novinah« št. 76 A z dne 30. marca 1935 in je stopila tega dne v veljavo.) 264. Na osnovi § 1. zakona o skupnem davku na poslovni promet z dne 12. avgusta 1930 in sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo ter ministrom za kmetijstvo predpisujem naslednjo uredbo o izpremembah in dopolnitvah uredb o skupnem davku na poslovni promet.** Člen 1. V razpredelku 4 tar. št. skupnega davka na poslovni promet 114 (iz št. car. tar. 103/1 in 3) se črta številka >6« in se postavlja namesto nje »4«, v razpredelku 5 * »Uradni list« št. 362/108 iz 1. 1925. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. aprila 1935, št. 98/XXIV/232. — Uredbe gl. »Službeni list« št. 137/26 in 324/50 iz 1. 1931., št. 573/68 in 616/72 iz 1. 1932. iste tarifne številke pa se črta številka 6'8« in se poslavlja namesto nje >4-8«. Člen 2. Ta uredba stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah; in se uporablja izza dne 1. maja 1935. V Beogradu, dne 5. aprila 1935; št. 25.709. Minister za finance dr. M. M. Stojadinovič s. r. 265. Na osnovi § 460. zakona o obrtih in radi pravilne uporabe § 2,58., odst. (-), in § 308. zakona o obriih predpisujem naslednje navodilo o sklepanju pogodb z učenci v industrijskih podjetjih, o izdajanju poslovnih knjižic in o opravljanju pomočniških in mojstrskih izpitov tvorniških delavcev.* I. Pogodbe z učenci v industrijskih podjetjih. Pogodbe z učenci v industrijskih podjetjih se stepajo pri občini, v katere območju je tvorniško podjetje, odnosno v delavnieah ali poslovalnicah tega podjetja, v katerih je učenec zaposlen. Te pogodbe morajo popolnoma ustrezati predpisom prvega oddelka II. -poglavja v drugem delu zakona o obrtih. Občina vodi za svoje območje vpisnik učencev (§ 281. zakona o obrtih). Skrbeti mora, da ustrezajo pri njej sklenjene pogodbe predpisom zakona o obrtih. O sklenitvi učne pogodbe obvesti občina tudi prisilno združbo obrtnikov, v katere okolišu je občina. II. Poslovne knjižice tvorniških delavcev. Poslovne knjižice delavcev, ki so zaposleni v tvornicah (§§ 25. in 307. zakona o obrtih), izdajajo občine, v katerih območju je industrijsko podjetje, odnosno delavnica ali poslovalnica tega podjetja, v katerem je tvorni-ški delavec zaposlen. Te knjižice morajo popolnoma ustrezati predpisom prvega oddelka III. poglavja v drugem delu zakona o obrtih. Občina vodi za svoje območje natančen register o izdanih poslovnih knjižicah [§ 308., odst. (3), zakona o obrtih] po zaporednih številkah. III. Pomočniški izpiti. Ko dovrši učenec po predpisih § 263. zakona o obrtih z zakonom ali s pogodbo predpisano rokodelsko učno dobo v industrijskem podjetju in s tem pridobi ob pogojih § 25. zakona o obrtih pravico, opravljati pomočniški izpit, ga mora službodavec, pri katerem se jo učenec izučil rokodelstva, radi opravljanja tega izpita * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno 3. aprila 1935, št. 81/XXI/212. takoj prijaviti prisilni združbi obrtnikov, v katere območju je službodavčeva obratovalnica, odnosno njena delavnica, če pa tega ne stori, se sme učenec tudi sam prijaviti; združba obrtnikov pa mora pozvati prijavljenega učenca takoj po prejemu prijave, naj se zglasi k temu izpitu (§ 282. zakona o obrtih). Si už hod a ve c mora v potrdilu o trajanju učenja (§ 280. zakona o cbrtih) natančno označiti delavnico, vrsto dela in trajanje zaposlitve. Na opravljanje pomočniških izpitov po učencih industrijskih podjetij se uporabljajo ustrezno predpisi drugega oddelka II. poglavja v drugem delu zakona o obrtih. Za opravljanje pomočniškega izpita učencem industrijskih podjetij ni treba plačati komisiji nikakršno izpitno takso. Pomočniška izpričevala učencev industrijskih podjetij se izdajajo ob stroških dotičnega industrijskega podjetja — službodavca, ki mora prispevati tudi za stroške izpitne komisije po odobrenih pravilih o opravljanju pomočniških izpitov ’(§§ 290. in 292. zakona o obrtih). IV. Mojstrski izpiti. Če dokaže tvorniški delavec, ki je opravil pomočniški izpit, s poslovno knjižico, da je bil predpisano 'obo zaposlen v industrijskem podjetju (§ 25. zakona o obrtih), sme opravljati mojstrski izpit v smislu § 312. zakona o obrtih. Službcdavec je dolžan, v potrdilu in v poslovni knjižici (§ 309. zakona o obrtih) o trajanju službe točno označiti delavnico, vrsto dela in trajanje zaposlitve.. Na opravljanje mojstrskega izpita tvorniških delavcev se ustrezno uporabljajo predpisi drugega oddelka III. poglavja v drugem delu zakona o obrtih. To navodilo je objaviti v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 9. marca 1935; II št. 8704/u. Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r. 2G6. Znižanje cen soli.* Upravni odbor samostalne uprave državnih monopolov je sklenil pod Pov. M. br. 164/1 z dne 20. aprila 1935 takole: »1. Prodajna cena fine namizne soli se zniža od Din 5'— na Din 4-— za 1 kg. 2. Prodajna cena jodirane soli se zniža od Din 3-50 na Din 3'— za 1 kg. 3. Prodajne cene vseh vrst soli za živalsko prehrano se znižajo in izenačijo na Din 1'25 za 1 kg. 4. Prodajne cene soli za ribarske namene se izenačijo in znižajo na Din 0-30 za 1 kg; iz solin v Ulčinju, Pagu in Stonu se oddaja tudi zmleta po isti cen*c Ta sklep je odobril minister za finance z odločbo Pov. br. 183 z dne 20. aprila 1935. # Iz pisarne uprave državnih monopolov v Beogradu, dne 22. aprila 1935; Pov. 31. br. 204/IV. (Ta odločba je prvič natisnjena v »Službenih novi-nah< št. 96 z dne 23. aprila 1935 in je stopila tega dne v veljavo.) * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. aprila 1935, št. 98/XXIV/247. 267. Ukinitev monopolne takse na petrolej za kmetijske in ribarske namene«* Upravni odbor samostalne uprave državnih monopolov je sklenil pod Pov. M. br. 160/1 z dne 20. aprila 1935. takole: »Petrolej za kmetijske in ribarske namene je oproščen plačila znižane monopolne takse Din 0-10 od kg.< Ta sklep je odobril minister za finance sl odločba Pov. br. 180/1 z dne 20. aprila 1935. Iz pisarne uprave državnih monopolov v Beogradu, dne 22. aprila 1935; Pov. M. br. 208/IV. (Ta odločba je prvič natisnjena v »Službenih novi-nah« št. 96 z dne 23. aprila 1935 in je tega dne stopila v veljavo.) v likvidaciji«. Podpis firme: Likvidatorja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. i aprila 1935. Zadr. X 387/4. * -195. ' Sedež: Maribor. Dan vpisa: 18. aprila 1935. Besedilo: Prva mariborska delavska pekarna, regi-drovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru. Izbriše se dosedanji član načelstva Rakuša Karel, vpiše 'pa novoizvoljeni član načelstva Schvarzbarft Karel, pek v Mariboru, Tržaška cesta 98. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 18. aprila 1935. Zadr II 75/39. * 496. .Sedež: Metlika. Dan vpisa: 12. aprila 1935. Besedilo: Kmetijsko društvo v Metliki, registrovana zadruga z omejeno zavezo Izbrisala sta se izstopivša.načelstvena člana Jakljevič Anton in Gršič Janez, vpisala pa novoizvoljena člana načelstva Črnugelj Martin, posestnik v Gabrovcu štev. 7, in Molek Anton, posestnik v Bojan ji vasi štev. 2. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.V dne 12. aprila 1935. Fi 38/35 — Zadr. III 35/6. * 101. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 15. aprila 1935. Bepedilo: >ZaSčita« registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. 107. Sedež: Mozirje. Dan vpisa: 16. aprila 1935. Besedilo: Kmečka hranilnica in poso-jilnica v Mozirju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izstopil je iz načelstva Cesar Ivan; vstopit jjtia novoizvoljeni član Mikek Valentin, pos. v Lepi njivi. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L dne 16. aprila 1935. Zadr. ff 86/36, * 108. Sedež: Murska Sobota. Dan vpisa: 18. aprila 1935. Besedilo: Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Murski Soboti, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se dosedanji član upravnega odbora Kancler Anton; vpiše pa novoizvoljeni član upravnega odbora Cižek Gustav, učitelj pri sreskemu načelstvu v Murski Soboti. Zadružna pravila so se izpremenila v členu 61. Točki 3. in 4. se črtata, točke 5., 6., 7., 8. in 9. pa postanejo točke 3., 4, 5., 6. in 7. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 18. aprila 1935. Zadr. V. 52/4. * 409. Sedež: Murska Sobota. Dan vpisa: 18. aprila 1935. Besedilo: Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Murski Soboti, regi-strovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišeta se dosedanja člana upravnega odbora Lazar Alojz in Čeh Mihael; vpišeta pa novoizvoljena člana upravnega odbora Justin Ubald, profesor realne gimnazije v Murski Soboti, kot podpredsednik, in Gregorič Franc, občinski tajnik v Murski Soboti, kot gospodar. Člen 61. pravil zadruge se izpremeni s tem, da se dosedanji točki 3. in 4. črtata, točke 5., 6. in 7. pa postanejo točke 3., 4. in 5. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 18. aprila 1935. Zadr. IV 28/4. * 410. Sedež: Novo mesto. Dan vpisa: 24. aprila 1935. Besedilo: Zadruga državnih nameščencev za nabavo potrebščin v Novem mestu, r. z. z o. z. Izbrisali so se izstopivši člani upravnega odbora Modic Maks, Soban Josip in Jazbec Miroslav; vpisali pa novoizvoljeni člani upravnega odbora Novak Zdravko, davčni inšpektor v pokoju v Novem mestu, Mervič Anton, ravnatelj meščanske šole v Novem mestu, in Golob Mirko, orožniški narednik v pokoju v Novem mestu. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 24. aprila 1935. Zadr. I 291/21. Konkurzni razglasi 411. St. 3/33—28. 1018 Postavitev novega upravitelja mase. Prezadolženec: Szapary Ladislav, Murska Sobota. 1 Ker je dosedanji upravitelj dr. Ves-nik umrl, se postavlja za upravitelja konkurzne mase g. dr. Vadnal Ludovik, advokat v Murski Soboti. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 11. aprila 1935. Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka 1230 kraljevine Jugoslavije Stanje 30. aprila 1935. Aktiva. Dinarjev Podloga . . 1.343,302.719-27 (+ 5,826.395-51) Devize ki ni" so v podlogi 177,550.316"23 (— 1,680.039"37) Kovani novec 262,663.773-— (—26.822.258-50) Posojila . .1.786,717.715-86 (-15,870.069-11) Vrednostni papirji . . 16,868.231'65 Prejšnji pred- j emi državi 1.689,993.682"32 (-j- 130.966"50) Začasni pred-jerni gl. drž. blagaini . 600,000.000"— Vrednosti re- zervn. fonda 109,691.033"56 (-j- 4.417"—) Vrednosti ostalih fondov ... 12,446.620-39 (+ 60.300 —) Nepremičnine .... 157,634.485-02 (+ 295.015--) Razna aktiva 383,807.395-62 (+21,388.134-96) 6.540.675.972-92 Pasiva. Dinarjev Kapital . . 180,000.000-— Rezervni fond . . . 116,648.406-24 Ostali fondi 22,251.548-91 (+ 1.246'-) Novčanice v obtoku. . 4.434,756.095-- (-f65,329.245--) Obveze na pokaz . . 1.235,545.391-17 (-41,831.500-96) Obveze z rokom . . . 287.100.000-— (—15,100.000-—> Razna pasiva 264,374.53l"60 ( - 25,066.128"06) 6.540.675.972-92 ‘Obtok in obveze . . . 5.670.301.486-17 Celotno kritje . . . 30-44c/# Kritje v zlatu . . . 27-490/« Obrestna mera: po eskomptu.................... ■ ■ • 5% po zastavah: na zlato In varante .»,.•» 5°/o na vrednostne papirje , » • • . 6°/i> T. No. 64^/2-] 1144-3-3 Razglas o I. pismeni ponudbeni licitaciji za dobavo gradbenega materiala za regulacijska dela na obmejni Muri v b. 1.1935/36. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg razpisuje po naročilu ministrstva za gradbe od 2. aprila 1935, M. G. Br. 6794, in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910 ter njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, za prevzem in izvršitev dobave gr- ” enega materiala za obmejno Muro I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 21. maja 1935 ob 11. uri dopoldne v prostorih tehničnega oddelka pri sres-skem načelstvu v Mariboru levi breg. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih istega razdelka, odnosno je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu pri tem uradu. Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni .proračunski znesek, ki znaša: 1. za dobavo 1512 m3 betonskega kamenja . Din 281.232'— 2. za dobavo 17.000 kom. fašinskih butar . . . Din 81.600.— 3. za dobavo 9.242.8 kg žice št. 42...............Din 40.945'60 Skupaj: Din 403.777'60 Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, vsaka pr.loga za 2 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo >Ponudba za betonsko kamenje ali za fa-šinske butare ali za žgano žico Št. 42$ od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so niu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše, nepravilno opremijo^ ne ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, ki znaša za vse vrste del 29.000 Din, odnosno 55.000 Din za tuje državljane, za posamezne vrste del, in sicer: 1. dobava 1512 m3 beton.' kamenja, za naše državljane.................Din 15.000.— za tuje....................Din 29.000.— 2. dobava 17.000 kom. fašinskih butar, za naše državljane.................Din 9.000.— za tuje....................Din 17.000.— 3. dobava 9.242.8 kg žgane žice št. 4*2, za naše državljane.................Din 5.000.— za tuje Din 9.000.— Kavcija se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri blagajni dravske finančne direkcije v Ljubljani, banovinski blagajni v Ljub; ljani, Erjavčeva cesta 13, davčni upravi v Mariboru-okolica v vrednostnih papirjih, odnosno garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave<. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani. O položeni kavcije prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za preteklo četrtletje, odobrilo ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacij' ske komisije. Pooblaščenci morajo Pre.* ložiti poleg tega pooblastilo, da smej0 zastopati svojo firmo pri licitaciji. Državna uprava si izrečno pridržuj® pravico, oddati razpisano delo negled na višino ponujene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji. Tehnični razdelek p;i sreskem načelstvu Maribor levi breg. V Mariboru, dne 24. aprila 1935. T. No. 56/72. 1171-3—2 Razglas o II. ustni licitaciji za dobavo gramoza na progi km 58—57 državne ceste št. 50. Ker prva ustna licitacija za dobavo gramoza na progi km 53—57 državne ceste št. 50 ni uspela, razpisuje sresko načelstvo v Celju po nalogu kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani V. No. 61/11 z dne 6. marca 1935 drugo javno ustno licitacijo za dobavo gramoza na tej progi v zakonitem roku na sredo, dne 22. maja 1935. ob 11. uri v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju. Podrobnosti o dražbenih in dobavnih pogojih so razvidne iz popolnega razglasa, ki je bil objavljen v »Službenem listu« z dne 20. marca 1935, št. 23. Dobava znaša 430 m* gramoza po Din 71'— za znesek Din 30.530-—. Sresko načelstvo v Celju, dne 26. aprila 1935. •g; Tehn. No. 1443/1. 1206-3-1 Razglas o drugi ustni licitaciji za dobavo gramoza za državne ceste št. 2, 50 in 52 na območju tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Ljubljani. Ker je I. ustna licitacija za dobavo gramoza za leto 1935./36. le deloma uspela, razpisuje podpisani tehnični razdelek II. ustno licitacijo na dan 24. maja 1935 ob 9. uri dopoldne v pisarni tehničnega razdelka ftjubljana, Šentpeterska vojašnica, in sicer za naslednje cestne proge: a) Državna cesta št. 2: km 603'5 do km 614'0 in km 614'0 do km 618‘304: b) Državna cesta št. 50: km 28'0 do km 33'0 in km 33'0 do km 38'0; c) Državna cesta št. 52: km 90 do km 17'0. K licitaciji morajo ponudniki prinesti potrdilo davčne uprave o plačanih davkih ter blagajniško položnico o položeni kavciji. Popolni razglas o dobavi gramoza glej Prilogo k »Službenemu listu« št. 23 z dne 20. marca 1935. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Ljubljani, . dne 30. aprila 1935. V. No. 442/2. 1182—3—2 Razpis druge ustne licitacije za dobavo gra-hioza za državne ceste v območju tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Novem mestu. Ker je ustna licitacija za dobavo gra- se razpisuje druga javna ustna licitacija za dobavo gramoza za odseke 1. km 497.106—502.5 (Mokrice), 2. km 515—519.5 (Vel. Mraševo), 3. km 525— 529 (Mali boršt), 4. km 529—534 (Št. Jernej), 5. km 534—538 (Mokropolje), 6. km 538—541.5 (Ratež), 7. km &41.5— 547.5 (Cikava), vse na državni cesti štev. II., ter 8. km 802—805.5 (Velike Trave), na državni cesti štev. XXVIII. Licitacija se bo vršila za odseke pod tek. štev. 1. do 4. dne 27. maja t. 1. ob dveh popoldne v občinski pisarni v Kostanjevici, za ostale odseke pa dne 28. maja t. 1. ob desetih dopoldne v pisarni tehničnega razdelka. Popolni razglas o dobavi gramoza glej v prilogi »Službenemu listu« št. 23 od 20. marca 1935. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Novem mestu, dne 27. aprila 1935. sjs T. No. 597/1-E. 1181 a 2-1 Razpis. Razpisuje se mesto drž. cestarja-*de-lavca na progi drž. ceste št. 2 od km 681'5 do 688'5 s sedežem v Hrušici. Pravilno kolkovane prošnje je vlomiti pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Kranju do 31. maja 1935. Natančnejše podatke glej prilogo k »Službenemu listu« št. 35 z dne 1. maja 1935. Sresko načelstvo v Kranju, dne 26. aprila 1935. No. 1753/1. 1214 Razglas. V smislu čl. 52. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (>Ur. list« kos 28. iz leta 1930.) se razglaša, da je po sodbi sreskega sodišča v Celju z dne 9. januarja 1935, Kps. 1530/34—7, prepovedano Bukovčanu Matiji, roj. 17. septembra 1880 v Novem gradu, pristojnemu v Novi grad in stanujočemu v Celju, Lava št. 1, brivskemu mojstru, zahajati v krčme za dobo enega leta, računši od 25. januarja 19.35. Po § 268. kazenskega zakona se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz § 55. zakona, pa vendarle postreže taki osebi z opojilom. Predstojništvo mestne policije v Celju, dne 26. aprila 1935. Predstojnik mestne policije: Puš s. r. jg. Št. 1673/35. 1228-3—1 Razpis. Za nabavo slanine in razne mesnate robe za potrebe državne bolnice za duševne bolezni Ljubljana—Studenec v času od 1. junija do 31. julija 1935 se razpisuje v smislu odloka ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje O. br. 5790 z dne 24. aprila 1935 druga pismena licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 82. v zvezi s čl. 89. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje dne 21, maja 1935 v pisarni uprave bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljub- ljani, Poljanski nasip št. 52, ol» 11. uri. Pogoje, kakor tudi druga navodila za udeležbo pri licitaciji z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga, daja uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani. Uprava državne bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani, dne 2. maja 1935. $ Št v. 1356/E-K. 1229 Razpis. Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske razpisuje dobavo: 2000 izolatorjev N 80, 300 izolatorjev N 95, 100 izolatorjev S N 80 (Schackel). Ponudbe je vposlati do 16. maja t. 1. v zaprtem ovoju pod označbo »Ponudba za izolatorje«. : Cene je navesti Iranko Ljubljana, ocarinjeno, vštevši vse odbitke. Ravnateljstvo mestne elektrarne v Ljubljani,' dne 2. maja 1935. «g» Štev. 626/35. 1212 Objava. Po § 8. adv. zakona se objavlja, da ^e gospod dr. Senkovič Zdenko z današnjim dnem vpisan v tukajšnji ime-Jiik advokatov s sedežem v Mariboru. V Ljubljani, dne 1. maja 1935. Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r. H* 'Štev. 616/35. 1222 Objava. Gospod dr. Štupica Marijan, advokat v Dolnji Lendavi, je naznanil, da se namerava preseliti s svojo pisarno dne 1. avgusta 1935 v Sv. Lenart v Slovenskih goricah. V Ljubljani, dne 1. maja 1935. Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r. Razne objave 1188-3-2 Objava. (Drugi poziv.) V smislu predpisov člena 31. odstavka 10. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934 v zvezi z odločbo g. ministra za trgovino in industrijo II. štev. 5892/K, z d..e Ib. febr. 1935, s katerim je ..lobrena sanacija »odpisani Jugosla-venski udruženi banki d. d., pozivamo s tem naše upnike v starem dobro-imetju, v kolikor ta dobroiinetja niso izvzeta po citirani uredbi od pretvarjanja, da v roku treh mesecev od tretjega poziva, natisnjenega v »Služb, listu«, prevzamejo pripadajoče jim prvenstvene delnice 7 dividendnimi kuponi iu talonom. Ob prevzemanju prvenstvenih delnic so vlagatelji dolžni predložiti svoje vložne knjižice radi odpisa zneskov, ki so na podstavi zgoraj navedene ministrske odločbe pretvorjeni v prvenstvene delnice in v specialni rezervni fond.' Z upniki, ki imajo dobroinictja v drugih oblikah, se bo izvršil ob priliki prevzema prvenstvenih delnic pismen obračun glede zneskov, pretvorjenih v prvenstvene delnice in specialni rezervni fond. Obračun bodo vršili in izdajali prvenstvene delnice; Za upnike glavnega zavoda v Zagrebu in bivših podružnic v Osijeku, Subotici, Vinkovcih, Sarajevu in Dubrovniku in izpostave v Senti: glavni zavod v Zagrebu, Iliča 3; za upnike glavnega zavoda v Beogradu in bivše podružnice v Pančevu: glavni zavod v Beogradu, Kralja Petra 21; za upnike zavodovih podružnic v Mariboru, Sušaku in Petrinji: te podružnice. Ako upniki ne dvignejo svojih pr ven stvenih delnic v spredaj označenem roku, bo podpisani zavod deponiral za vsake: . od njih odgovarjajoče število teh delnic pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije, Poštni hranilnici ali Državni hipotekarni banki. Tako deponirane delnice bo upnik lahko dvignil pozneje, ko bo z njim izvršen obračun in čim bo podpisani zavod izdal nalog za izročitev mestu depozita (depozitarju). Istočasno se' pozivajo stari delničarji, da v smislu citirane odločbe g. ministra za trgovino in industrijo predlože svoje delnice radi prežigosanja na 10 odstotkov nominale ali glavnim zavodom ali kateri zavodovi podružnici. Juaosloveiiska udružena banka d. d * Vabilo 1203 na na XI. redni občni zbor, ki ga bo imela Tovarna usnja Franc Wosch-nagg & sinovi d. d. v Šoštanju dne 13. majnika 1033 ob 15, uri v tvor-nični pisarni v jšoštanju. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika X. občnega zbora z dne 9. junija 1934. 2. Poročilo predsednika g. \Vosch-nagga Herberta o poslovnem letu 1934. 3. Predložitev bilance za 1. 1934. in računa izgube in dobiekm 4. Poročilo preglednika računov dr. Mayerja Frana. 5. Poročilo o dubioznih terjatvah in izgubah ter sklep o zadeynem od- pisu. 0. Odobritev bilance za poslovno leto 1934. po upravnem svetu in sklep o uporabi čistega dobička na predlog predsednika po občnem zboru. 7. Imenovanje računskih preglednikov. 8. Slučajnosti. Po § 16. pravil se sme udeležiti delničar glasovanja, ako se izkaže vsaj 6 dni pred občnim zborom, da je redno vpisan v delniški knjigi. V Šoštanju, dne 29. aprila 1935. Upravni svet. * 1216 Vabilo na redni občni zbor, ki ga bo imela delniška družba »Triglav«, tovarna hranil v šmarci, dne 18. maja 1935 ob desetih v Celju, v hotelu »Union«. Dnevni red: 1. Poročilo uprave in odobritev bi-lauce za leto 1934. 2. Poročilo nadzor-ništva in podelitev absolutorija. Pravico glasovanja ha občnem zboru imajo le oni delničarji, ki založe vsaj 6 dni pred občnim zborom* potrebno število delnic v družbeni pisarni. V Šmarci, dne 1. maja 1935. Upravni svet. ❖ 1207 Vabilo na XIV. redni občni zbor Milarne & svečarne d. d. v Ljubljani dne 25. maja 1935 ob IJ uri v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke, Miklošičeva cesta 19. I) n e v n i r e d :' 1. Poročilo upravnega sveta. 2. Odobritev bilance za,leto 1934. ter poročilo nadzorstvenega sveta in sklepanje o podelitvi absohitorija upravnemu svetu. 3. Nadomestna volitev nadzhrstvenoga sveta. 4. Slučajnosti. Posest 25 delnic upravičuje do enega glasu. Občnega' zbora se smejo udeležili oni delničarji, ki so položili v pisarni Milarne & svečarne d. d. Ljubljana, TvrSeva c. 1 a, .vsaj 25 dejnic z nezapadiimi kuponi 8 dni pred zborovanjem. Delnice morajo ostati založene do 'zaključka občnega zbora. Ljubljana, dne 1. maja 1935. Upravni svet. * Preds. opr. 89 -1/K. Vabilo • ■ F na XIV. redni občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, ki bo v nedeljo, dne 2. junija 1935 ob 9. uri dopoldne v sejni dvorani mestne- Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Volitev enega namestnika člana upravnega odbora. 3. Poročilo revizorjev o računskem zaključku za leto 1934. 4. Razprava in sklepanje o poslovnem poročilu upravnega odbora za leto 1934. in o odvezi. 5. Določitev zneska za sklad o podpiranju potrebnih brezposelnih zavarovancev v smislu § 37., točka 8., statuta. 6. Določitev zneska za'podpore po § 6. pravilnika o draginjskih dokladah. 7. Sklepanje o pridobitvi nepremičnin. 8. Slučajnosti. , Predsednik Pokojninskega zavoda za nameščence: dr. Baltič V. s. r. Štev. 1769. * 1205-3-1 Poziv upnikom. ga poglavarstva v Ljubljani. Zaščita reg. zadr. z o. z. v Ljubljani, Masarykova c. 14/11. v likvidaciji pozivlje svoje zadružne upnike, da prijavijo svoje morebitne terjatve najkasneje do 15. junija 1935. Likvidatorja. * 1139—3—3 Poziv upnikom. Po sklepu občnega zbora z dne 29. marca 1935 se je razdražila in prešla v likvidacijo »L Produktivna zadruga krojačev v Celju, r. z. z o. z.c v likvidaciji ler poziva morebitne upnike, da ji prijavijo svoje terjatve. 1.1’roduktivna zadruga krojačev v Celju, reg. zadr. z omejeno zavezo v likvidaciji. Likvidatorji. * 1210 Objava. Izgubil sem prometno knjižico štev. 2617 in jo proglašam za neveljavno. Bobek Albert s. r. posestnik. Vojnik-trg št. 2. 12U Objava. Podpisani Ogrizek Anton, dijak v Celju, sem izgubil evidenčno tablico št. 11.374 in knjižico št. 741 za svoje kolo ter ju proglašam za neveljavni. Ogrizek Anton s. r * 119o Objava. Izgubili sla se izpričevalo I. polletja L razreda 11. drž. realne gimnazije v Ljubljani iz 1. 1926. in poslovna knji' žica, izdana od občinskega urada Moste pri Ljubljani, oboje na ime: Vončin? Franc, rodom iz Mošt pri Ljubljani* Proglašam ju za neveljavni. Vončina Franc s. r- Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Potiar Robert v Ljubljani. Tiska iu zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Milialek v Ljubljani.