Doklej se bo še dvigoval prah na Litijski cesti?
V  uredništvu smo prejeli obsežno pismo Fani Šijanec, ki je kol otrok med vojno in po njej živela ob seda-nji Litijski cesti v Sostrem, točneje od Znamenjška v Klanec proti Pe-čarju. Sedaj živi v občini Bezigrad, ima avio in se večkrat pripelje »do-mov« k tnami, ki se še vedno, lako kol ie šlevilni drugi vaščani, duši v oblakih prahu z makadamske ceste na Pečarja. Seveda se vozi po dru-gih krajik naie Slovenije in pravt, da zlepa ne najde lako zanemarjene ceste, kot je prav la del Lilijske od ZnamenjSka proli Besnici. Sprašuje .«', kako to, da kljub dolgolelnim zahlevam in prošnjam po uredinn cesiq    osiaja    nemo    pogreznjena v prah in preteklost. Že če bi zbirali pnspevke od najbolj pogostih upo-rabnikov te ceste, bi bilo mot na njej kaj  storili,   pravi  ogorčena   Farti v svojem pismu in našteje te: JNA, gozdarji, geologi, vikendaši in avto-busne organizacije.
Fani Šijanec gre v svojem pismu se dlje v preteklost in meni, da bi morali glede na vse tisto, kar $e je med vojno na njej in ob njej doga-jalo, ta del do Besnice spomeniško zaščititi in ne le času in polrebam primerno urediii.
V pismu omenja dogodke iz pred-vojnega delavkega gibanja in izlete naprednih Ijudi ter prvomajska sre-čanja delavcev na Pečarju. Spomni se začasne državne meje med Nem-
čijo in Ilalijo, ki je lekla tez Pe-čarja. Še obširneje piše o svojih spo-minih iz medvojnega otroštva, ko je cesta čez dan samevala, z nočjo paje ob njej in na njej vse oživelo. Tu so se slekale kurirske poti, javke, pre-hodi novincev v partizane. V njihovi hiši so se sestajali aktivisii in parli-zani, kol olrok je v gozd odnašala hrano in drugo. Dolgo in prizadeto napisano pisemce Fani lakole konča: <>Pa povejle, tov. urednik, ali ni ialostno, da ni v vsem povoj-nem obdobju človeka, ki bi dejal, da je to potrebno, da pride cesta na prioritetno listo, da jo končno asfal-tiraji . i- lakrat pa vsaj protiprašno
Spoštovana Fani!
Povscm razumem vaše ogorče-nje in z vami se strinjajo še mnogi krajani in vsi ob icj ccsti živeči ljudje, ki se že leta na vse mogoče načine prizadevajo, da bi to ccsto uredili. Poleg prizadevanj kra-jcvne skupnosti so na občino po-slali zahtevo s številnimi podpisi tudi prizadeti krajani sami. V kra-jevni skupnosti Zadvor sem izve-del, da je glavni vzrok za ncuredi-tev tega odseka ceste v tem, ker ta sodi v skrb rcpubliškc skupnosti za ceste. Pri njej pa je težko priti na prioritemo listo. Za uredkev te ceste si prizadevajo tudi občinski organi.                    Urednik S. G.