Posamezna številka 16 vinarjev.
ŠIBV. 193.	V Ljimilani, v soboto, 23. avgusta 1913.
Leto XLI.
= Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . . K 26 — za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24- — za en meseo „ . . „ 2'—
V	opravi prejeman mesečno „ 1*70
= Sobotna izdaja: =
za celo leto....... T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „
za trikrat ......10 „
za večkrat primeren popust.
Mea mili, zahvale, osmrtnice iti:
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
Poslano:
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Tozni red.
Its" Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-here. št. 7563. — Dpravnlškega telefona št. 188.
HRUHŠKO-SLDUENSKI KATOLIŠKI SHOD iHUlIHliPis
toliško misel. Tedaj se je razlegal po naši državi glas: Proč od Rima! Oživel se je boj za brezversko šolo, za razdružnost zakonske zveze, framasonstvo je vrglo v mase geslo o laiziranju človeške družbe in o ločitvi Cerkve od države, ki jo je tam, koder je prišlo do veljave, tako značilno izvajalo s tem, da je preganjalo katoliške redove, konfisciralo cerkve in njih premoženje in, kar je bilo v njegovi moči, zatrlo celo katoliško bogoslužje. Tako je bilo v romanskih deželah. Med Germani in Slovani pa sc je začela silna agitacija za herezijo in za razkol. Temu odpadniškemu gibanju smo sc pogumno postavili v bran in ga odvrnili od našega naroda. Katoliški shod leta \906. pa je zbral že velike množice naših organiziranih čet in jih navdušil za svete naše ideale.
ln letos pozdravljamo zopet zborovavce katoliškega shoda v zidovih slovenske prvostolice! Sad več kot dvajsetletnega truda je dozorel, in z zadovoljstvom gledamo na te impozantne množice, ki so vse navdušene od ene misli, polne zaupanja v resničnost in moč svoje vere. Pa v tej dobi je zrastel že nov rod, ki cvetočih lic radostno priznava svoje katoliško prepričanje. Pogled na čarobne čete naše mladinske organizacije nas tako živo uči, da je večno mlada katoliška resnica. Kakor je mlada vstala iz katakomb pred tisočšeststo leti in razveselila svet s svojo lepoto in milino, tako objema tudi danes še z neodoljivo močjo vsa čista srca, ki poznajo zvestobo in ljubezen. Z vihrajočimi zastavami koraka mladi rod v novo dobo!
Poseben sijaj pa daje temu katoliškemu shodu navzočnost toliko cerkvenih knezov, apostolskih naslednikov po oblasti, po dostojanstvu in po duhu. Navzočnost naših škofov nam jamči, da je pravo naše delo. Pozdravljeni predvsem v beli Ljubljani prevzvi-šeni vladike, nadškofje in škofje, ki ste v apostolski vnemi prišli na čelu svoji duhovščini in ljudstvu kot skrbni višji pastirji!
Pozdravljeni ustavni zastopniki naroda, vsi poslanci in župani! Pozdravljeni vsi narodi, ki se udeležujete našega velikega zborovanja! Pozdravljeni zastopniki viteškega poljskega naroda, ki prvič v večjem številu pohajate v belo Ljubljano, pozdravljeni vrli Čehi, ki v težkih razmerah visoko dvigate prapor resnice, pozdravljeni mili nam bratje Hrvatje, s katerimi nas vežejo najnežnejše vezi krvnega in duševnega sorodstva!
Pozdravljeni vsi stanovi, ki ste prišli pričat, da jc edino Ie v katoliški misli tudi danes, kakor pred poldrugim tisočletjem, prava rešitev socialnega vprašanja! Pozdravljen naš kmet, glavni steber naše domovine, pozdravljen obrtnik in dclavec! Akademični izobraženec vam tu stiska roko, pripravljen z vami za skupno socialno delo. Slovenija vidi zbrane svoje otroke.
Pozdravljena naša zlata mladina! Bog ti daj solnčnc dneve na poti življenja v srečo našega naroda!
Oče luči pa razlij svoj blagoslov na delo katoliškega shoda!
ctrtič pozdravljamo v beli Ljubljani zborovavce katoliškega shoda. Od skromnih početkov jc moč katoliške ideje vedno rastla, se razvijala in kazala v dejanju svojo neizčrpno življenjsko silo. Zdi se, kakor bi se veliki svetovno zgodovinski proces od dobe zatiranja in mučeništva do zmagoslavja in sijaja ponavljal v vsakem narodu in v vsaki državi.
Katoliški shodi so pravi mejniki v zgodovini našega javnega življenja. Niti po obsegu in po važnosti obravnavanih tvarin, niti po temeljitosti in vsestranosti obravnav, niti po številnosti udeležbe iz vseh stanov, niti po navdušenju udeležencev in po mogočnem učinku se ne da ž njimi primerjati nobena druga prireditev. Vsi sloji prebivalstva, vse vrste izobrazbe, ki priznavajo Kristusa in njegovo Cerkev, najdejo na teh zborih oni trdni skupni temelj, na katerem se vsi razumejo, in ono stalno, nepremakljivo središče, okoli katerega se lahko vsi združujejo. Katoliški shodi uče, da tisti nauk, ki vodi v večni raj onkraj groba, ustvarja tudi na tem svetu z načeli pravice in ljubezni najvišjo mogočo zemsko srečo za posameznika in za človeško družbo. Iz plodovitega dela katoliških shodov so zato prirastle one plemenite, nadnaravnega navdušenja polne ideje, ki so ustvarile najkoristnejše socialne naprave v blagor narodom in državam. Svetla luč katoliške pro-svete in vneme, ki nikjer ne zažari s tako plamenitim svitom, kakor na katoliških shodih, prisili tudi nasprotnike, da nehote vsaj začutijo mogočnost tistega svetovnega naziranja, ki ga sicer v svoji zaslepljeni strasti tako brezumno zaničujejo.
Posebnega pomena pa jc za nas letošnji katoliški shod, nadaljevanje pred dvema desetletjema zapo-četega smotrenega dela. Prvič je bela Ljubljana v svoji sredi pozdravila zborovavce katoliškega shoda 1. 1892., ko smo se na klic odličnega prvoboritelja, ki ga danes zopet pozdravljamo v svoji sredi, prvič zbrali k resnemu posvetu. Takrat je bilo katoliško ime bojno ime, ker nas je dramilo iz spanja. Prvi katoliški shod je z žarečo baklo posvetil v polmrak našega tedanjega narodnega življenja in nam začrtal pot, po kateri smo jeli zavedneje hoditi. Jasna načela so zavladala v politiki, v narodnem gospodarstvu, v socialnih in slovstvenih vprašanjih, v veliko korist našemu narodnemu razvoju.
Leta 1900. smo se sešli k drugemu katoliškemu shodu, na katerem smo se bavili zlasti s socialnim in narodno-gospodarskim delom našega programa. Najtežavnejšim vprašanjem modernega veka se ni ognil katoliški shod, ampak jih je trezno razmotrival v luči katoliške resnice, in tudi uspeh je pokazal, da je bila rešitev prava. Nebroj koristnih organizacij je nastalo v tej dobi, ki so vzrastle iz katoliške misli in jo v ljudstvu s svojim pridnim delom dan na dan oživljajo in poglabljajo.
In zopet smo prihiteli k velikemu zboru na klic svojih nadpastirjev ieta 1906., da manifestiramo za ka-
Današnja številka obsega 20 strani.
Glavno naloga kaioiiškeoa shoda.
Lop bo naš katoliški shod, kakor nam vse priprave obetajo. Če nam bo še nebo naklonjeno, bomo gledali v nedeljo prizor, da ga slovenska zemlja še ni videla takega. Pa če bi nič drugega lepega ne bilo, lepo bo že samo naše število. Na nemškem katoliškem shodu jih je bilo štiri tisoč — nas bo vsaj štirikrat toliko! Golijat in David . . . Nismo veliki po številu, pa smo veliki — po delu.
Zares, mnogo sc je delalo in se dela pri nas, odkar je nov svež katoliški duh prešinil ude našega telesa, domovine naše. Emmites spiritum tuum et creabuntur et renovabis faciem terrae. Razpošlji svojega duha in vse bo pre-stvarjeno in prenovil boš obličje zemlje! Ali se to ni zgodilo pri nas? Eno-indvajset let je, kar smo imeli prvi katoliški shod. Kako življenje se je takrat pričelo! Na vseh koncih domovine se je jelo gibati, dvigati, snovati. In to ni bil slamnat ogenj; ta ogenj ni ugasnil, in kamen, ki sc jc takrat sprožil v gori, se do danes ni ustavil. Giblje in maje se vedno naprej. Kaj se je vse nasnovalo in stvorilo! Poglejte, ali ni lice naši zemlji spremenjeno!? Naša organizacija — kje ji najdete para? Povejte nam, Nemci ponosni, če imate kaj takega pokazati! Na vseh poljih smo doma: organizacija politična — kmečke zveze, pokrajinska politična društva, slovenska ljudska stranka, vseslovenska ljudska stranka, nazadnje politična zveza s Hrvati-pravaši
—	organizacija gospodarska: posojilnic veselo število, zadruge raznih strok, podzveze in zveze teh zadrug, Zveza gospodarska, Zveza zadružna — organizacija socialna ali izobraževalna: izobraževalna društva po vseh župnijah s svojimi odseki, Orli, Bogomile, dekliške zveze, mladeniške zveze, krščanska ženska zveza, društva za delavce in delavke, jugoslovanska strokovna zveza, društvo za posle, Rafaelova družba, Leonova družba, tiskovno društvo, konečno protialkohol-na organizacija, sveta vojska, ki počasi, a vztrajno prodira dalje v sovražno ozemlje, preganja in podira ljudskega sovražnika. In katoliško časopisje
—	kje na vsem svetu je razmeroma tako razvito kakor pri nas? Vsepovsod svobodomiselno časopisje daleč nad-kriljuje katoliško — pri nas narobe. »Domoljub« šteje svojih 30.000, »Bogoljub« 24.000, »Slovenski Gospodar« 16 tisoč, »Slovenec« 10.000, »Novi Čas« 6000 naročnikov. In naša tiskovna palača, Katoliška tiskarna, v kateri sc tiska 25 časnikov — kje ji dobite enako?
Emmites spiritum tuum et creabuntur. Da, katoliški duh jc stvoril čuda na naši zemlji in jej prestvaril lice. Nismo se zastonj trudili, in Bog jc naše clclo blagoslovil; marsikaj imamo pokazati.
Ali — ali - v tem gozdu organizacij, v tem vrvenju in gnanju čujem iz ozadja neki glas — skromen in lju-beznjiv — od praznika Velikega šmarna nam doni po ušesih evangeljska beseda: Martha, Martha, sollicita es et turbaris erga plurima; poro unum est necessarium. — Marta, Marta, skrbna si in veliko se trudiš; a le eno je potrebno . . .
Da, glas božje Modrosti je, ki nam to kliče. Katoličani, ne pozabite, za kaj se vam pri vsem tem pravzaprav gre! Ne zgubite sc v malenkosti in podrobnosti, nc zgubite zaradi posameznosti izpred oči celote in zaradi tega, kar jc ravno pred vami, končnega cilja. Kaj je ta končni cilj? Življenje po katoliških naukih in to, kar za takim življenjem pride: večno življenje. Pridiga! — slišim vsklikati. Naj se to imenuje pridiga ali kakorkoli hoče, ampak — resnica je. In resnice prikrivati pač nimamo vzroka. Katoliško in večno življenje — to je naš najvišji princip, to causa movens — motor, ki giblje in goni, ali vsaj gibati in goniti mora vso našo razsežno katoliško akcijo. Če to izgubimo izpred oči, potem izbijemo katoliškemu gibanju dno, izpodmakne-mo podlago — vse obvisi v zraku. Če to prezremo in pozabimo, čemu potem naše veliko in dolgotrajno preklanje z nasprotniki? Nima pravega smisla.
In morda smo v političnem in soc.i-jalnem metežu semtertja časih malce na to pozabili ... Ni davno, kar smo čitali na tem mestu o zgolj političnem katoličanstvu in o tistem katoličanu, ki je ob nedeljah do dvanajstih spal. Toda — tisti jc bil le na Francoskem! Takih zaspancev pri nas menda ni. A če ne spe, morda pa kdo po hribih lazi ali se kod drugod motovili, ko bi imel biti pri maši, pri pridigi, pri spovedi in obhajilu . . . Skratka, s samim
političnim katoličanstvom nismo in nočemo biti zadovoljni; mi hočemo p r a v o, c e-lo, životvorno katoličan -s t v o!
Omnia instaurare in Christo! Vse prenoviti v Kristusu, — nam doni na ušesa že deset let sem iz Rima. Katoliški shod, ti imaš poklic in nalogo, instaurare, prenoviti in poživiti nas v Kristusu, vliti nam novega pristnega katoliškega življenja.
Najprej moramo priznati in spoznati prava, čista katoliška n a č e 1 a. Tudi v tem smo potrebni nekoliko instavriranja. Katoliško ime je stopilo malo bolj v ozadje in pomagati smo si hoteli s »krščanstvom«, meneč, da nas bodo začeli nasprotniki hvaliti, češ, kako smo spravljivi in odjenljivi in leteli nam bodo kar v naročje . . . Prazne sanje!
Če bi jih hoteli pridobiti, moramo popustiti vse in jim dovoliti vse. Zato pa tudi mi prav nič ne skrivajmo svoje barve, niti ne pustimo, da bi obledela!
—	Krščanski socialci dunajski so nam bili vzor, ker so nam obetali, da bodo prinesli zveličanje Avstriji. Zdaj smo izučeni. »Krščanski socijalizcm« dunajski ni opravičil upov; danes je v objemu z nemškimi nacijonalci, šulferaj-nom, sudmarko in Wolfom. Videli smo, kam pripelje — polovičarstvo . . . Zato proč s polovičarstvom in z vodenostjo; bodimo polnokrvnikatoličanil
Načela sama pa še niso vse. Ne vsak, ki pravi: Gospod, Gospod, pride v nebeško kraljestvo, in ne vsak, ki pravi, da je »naš«, nam dela čast in veselje. Multiplicasti gentem, sed non magnificasti laetitiam. Pomnožil si množico, povečal pa z njo nisi veselja
—	velja o takih. Na zunaj s takim prirastkom sicer rastemo, toda na znotraj slabimo, kakor slabi človek, čegar kri je začela vodeneti. Počasi tako telo hira; vzame ga vodenica ali marazem. In pred tem procesom se moramo pravočasno zavarovati. Na to stran nam bo treba odločno več pozornosti. Nikdo, kdor s katoliškim življenjem katoliškemu imenu časti ne dela, ne išči ničesar pri nas!
Poleg poudarka čistih katoliških načel je torej naloga katoliškega shoda: poudariti potrebo življenja, doslednega po katoliških načelih. Organizacija je potrebna, toda organizacija je vendar le nekak okvir, lupina; duh je, ki jo mora oživljati! Justus ex fide vivit. Katoličan iz vere živi. Vera mu je vodilo nc samo v politiki, marveč v vsem njegovem ravnanju. To povej na glas, katoliški shod, in vsi, ki boste na njem!
Kar pa velja za posameznika, velja tudi za celoto. Verski, krščanski principi in motivi morajo vladati tudi v javnosti, povsod — cclo v občevanju z nasprotniki. Kolikor jc seveda pri človeški slabosti mogoče, naj se ne zgodi ni-česar, kar bi se n c dalo zagovarjati s krščanskega stališča. To j c najboljša apologija resničnosti krščanstva — in na ta način bomo vsem najbolj im-ponirali . . .
S tem bi bila označena glavna naloga katoliškega shoda.
Za dodatek pa še to: Po narodi h se zdaj ločijo oziroma družijo katoliški shodi v Avstriji. Potreba je tako nanesla. Pri ravnokar minulem nemškem katoliškem shodu se je poudarjala tudi narodna ideja. Tudi mi smemo in smo to sebi dolžni, da krepko naglasimo — ne da bi hoteli komu kako krivico delati — da hočemo narodno živeti. Če imajo Nemci, ki sede pri polni mizi in pri polnih skledah, en vzrok, poudarjati narodnost, imamo jih mi, ki sedimo za durmi in zobljemo samo drobtinice, deset in sto vzrokov. Ali nismo tudi na to malo preveč pozabili?! . . . Na shod bodo prišli tudi Korošci, ki nosijo takorekoč na sebi rane, prejete v narodnem boju . . .
Katoliški shod, dvigni svoj glas in povej, da nam natura in vera dovoljujeta in velevata skrbeti tudi za narodno življenje. Kakor n c smemo t r p e-ti polovičarstva v katoliškem oziru, tako ne mlačno-s t i v narodnem! Četudi se ne imenujemo več tako, a katolišo - narodni v polnem in krepkem pomenu hočemo biti! Čist, ncomadeževan plapolaj nad nami katoliško - narodni prapor!
Lep bo naš katoliški shod. Naj bi bili lepi tudi njega sadovi! — Mnogo smo delali doslej, mnogo tudi dosegli. Na zunaj smo jaki, čvrsti. Zdaj pa vse to poglobimo in zasidraj-mo na trdne skale krepkega verskega življenja!
Med Hrvati katoliško akcijo oživiti i n poživiti, med n a m i Slovenci pa jo poglo-
biti — to je tvoja naloga, katoliški shod!
Bog te blagoslavljaj, Marija te čuvaj!
Posvetitev brezmadežni Devici Mariji
ob priliki katoliškega shoda v Ljubljani dne 24. avgusta 1913, prečita na Kongresnem trgu knezoškol ljubljanski dr. A. B. Jeglič.
Brezmadežna Devica, Mati božja Marija, vsi zbrani posvetimo sebe in svoj rod Tebi, ki pri Bogu vse premo-reš. Srčno in zaupno Te prosimo, vzemi nas milostno v svoje varstvo in ne dopusti, da bi nas in naš rod premagali sovražniki Tvoji in Tvojega božjega Sina.
Brezmadežna Devica, ki si tako trdno verovala besedam angela Ga-briela in si kot Devica rodila Luč, ki razsvetljuje ves svet, pomagaj nam, da ohranimo vero v Boga Očeta, Stvarnika nebes in zemlje, vero v Boga Sina, našega edinega Odrešenika in Učenika, v Boga svetega Duha, ki je poslan cerkvi, da jo ohrani v resnici in obrani vsake zmote.
Brezmadežna Devica, Mati Jezusa, začetnika in nevidnega poglavarja svete nezmotljive in edino zveličavne katoliške cerkve, pomagaj nam, da ostanemo zvesti katoličani, da ne priznamo drugega učitelja in voditelja na potu v večnost, kakor to sveto Cerkev, ki nam govori po nasledniku sv. Petra, po rimskem papežu in po naslednikih apostolov, po škofih združenih s papežem.
Brezmadežna Devica, ki si strla glavo peklenski kači, pomagaj nam, da uidemo njenemu zalezovanju in premagujemo poželenje oči, poželenje mesa in napuh življenja; pomagaj nam, da ostanemo nc le verni, ampak tudi ponižni, nedolžni, čisti, zmerni, trezni, krotki v besedi in dejanju, polni srčne ljubezni do Boga in do bližnjega.
Brezmadežna Devica, ki si kljub najhujšim bridkostim ostala zvesta Bogu in se sedaj v nebeški slavi vekomaj veseliš, pomagaj, da tudi mi ostanemo v veri in v življenju po veri stanovitni do konca in po smrti pridemo iz te solzne doline v pravo domovino, kjer ne bo ne solza, ne bolečin, ne nevarnosti, ampak popolno veselje, ki ga je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo. Amen.
Store slovenske narodne noše.
Tretji zvezek dr. Grudnove »Zgodovine slovenskega naroda«, ki je že natisnjen in ga Mohorjani dobe letos kot književni dar, prinaša mnogo novega gradiva o kulturnem življenju našega ljudstva v srednjem veku. Tu podajemo zanimiv odstavek o slovenskih narodnih nošah:
O najstarejši narodni noši dobimo redke sledove le v staroslovenskih grobovih. Iz njih spoznamo, da so se stari Slovenci nekdaj oblačili v platno, katero so si sami doma tkali. Iz njega so si napravljali hlače in ohlapno dolgo srajco, katero so spuščali prosto preko hlač (tuniko). Po vsej priliki je bila ta noša podobna sedanji belokranjski in hrvaški noši. Nakit so naši predniki posebno ljubili. Moški in ženske so nosili okoli glave platneno obvezo, od katere so ob sencih viseli po dva ali trije srebrni ali bronasti obročki. Roke so bile okrašene s prstani, v katere so bili vdelani stekleni biseri. Premožnejši so imeli na srajcah tudi okrašene zaponke. Kmalu je pri obleki začelo prevladovati sukno. Slovensko kmečko nošo 13. stoletja povzamemo lahko iz popisa slovenskega umeščenja na gosposvetskem polju. Koroški vojvoda, ki je moral nastopiti v slovenski kmečki obleki, je bil opravljen na sledeči način: Imel je hlače in suknjo iz sivega blaga. Poslednja je segala nekoliko čez kolena in bila zadaj z razporki odprta. Na nogah je imel opanke, ki so bile z jermeni dobro privezane, na glavi siv klobuk z vrvico enake barve. Ogrnil sc je s preprostim sivim plaščem in vzel v roko palico. Iz tega popisa spoznamo, da je bila že srednjeveška kmečka noša precej taka, kakršna jc bila v navadi za Valvasorjevih časov v 17. stoletju po Kranjskem. Glavni deli so bili: daljša ali krajša vrhnja suknja iz domačega siv-kastega blaga (lodna), enake hlače, segajoče do kolen, širokokrajen klobuk in opanke ali lesene coklje na nogah. Žensko nošo 13. stoletja nam opisuje Ulrik Lichtenštanjski. Srečal je namreč na svojem viteškem pohodu blizu Kindberga na Zgornjem Štajerskem Slovenko, ki se ic hotela z njim na bojišču meriti. Ta žena je bila preoblečeni vitez Oton Buhovski. Opravo sloven-
ske žene nam pri tej priliki Ulrik takole popisuje: »Dve dolgi kiti sta ji viseli doli celo čez sedlo; na sebi je imela »godeže«, kar je obleka slovenskih žen, a vrh tega še tudi »šapelj« jako drag in bogat.« To poročilo nemškega viteza nas spominja na dolgotrajno slovensko navado, da so neomožena dekleta nosila kite, viseče preko hrbta, med tem ko so jih zakonske žene spletale okoli glave in si jih tam pritrjevale. »Godeži« so bile neke vrste vrhnja obleka, »šapelj« pa je bila obveza za glavo, ki je bila zlasti spredaj na čelu bogato vezena in okrašena. Iz naslednjega stoletja imamo zanimiv popis furlanskega zgodopisca Frančiška di Toppo, ki je ob slovesnem umeščenju patriarha Bertranda leta 1334. videl slovenske noše v Akvileji in jih na sledeč način opisuje: »Prebivalci kraških gora so bili pokriti s temnimi kapami, obšitimi s kožuliovino ali vidrovino in rdečim čopom na vrhu. Nosili so sive jopiče in kratke hlače, ki so bile pod kolenom brez gumb in izpod katerih so se kazale rdeče ali višnjeve dolge nogavice. Nekateri so nosili tudi visoke, debele in podkovane škornje, v rokah so držali ali imeli na ramo naslonjeno debelo gorjačo . . . Žene s Kranjskega so nosile na glavi belo strjeno ruto, ki je visela doli po hrbtu in del tega zakrivala. Imele so bele ali pa rdeče modrce, krilo obšito z raznobarvnimi trakovi; na nogah pa so nosile čevlje, ki so bili z jermeni dobro vezani.« Iz opisa furlanskega zgodopisca ni težko spoznati nošo, ki se je pri kmečkih prebivalcih tržaške okolice z malimi izpremembami ohranila do najnovejšega časa: kratke hlače z razporki ob strani, kratka suknja in kosmata kapa, ki je pač v novejšem času izgubila rdeči čop. Zanimivo pa je, da se že tu pri ženski obleki omenja znamenita »peča«, ki jc še dandanes značilen del naše narodne noše. Tudi z raznobarvnimi trakovi obšita krila, beli ali rdeči modrci, ki so obsegali »ošpetelj« s širokimi nabranimi rokavi so se od tistih dob podedovali od rodu do rodu in šele najnovejši čas izginjajo med narodom.
Iz navedenih popisov je videti, da je narodna noša skozi mnoga stoletja ohranila skoraj neizpremenjeno obliko. Isto nam izpričuje tudi opis stare slovenske noše, ki ga podaje O. Marko Po-lilin v »Kranjski kroniki«. Ta znameniti mož je sicer pisal v 18. stoletju, vendar hoče podati sliko noše, ki je bila nekdaj v navadi in »se še semtertja po Kranjskem na kmetih izslediti da«. V pokvarjeni slovenščini nam jo s humorjem tako-le opisuje:
»Kako so se stai'i Kranjci oblečeni nosili bi morda rad kdo vedel. Hočem toliko, kolikor se pusti iz starih bukev povzeti, postreči. Moški so si po svoji dolgosti kos debelega, nebarvanega, večjidel sivega sukna odmerili na pe-di, ali tolikanj kosmatih kož odločili, te skupaj sešili, rokave vstavili in eno suknjo ali kožuh naredili. Premožnejši so tudi lepše suknje iz belega, čedno opranega blaga ali iz barvanim suk-nom prevlečene plašče večjidel le čez ramo nosili. Na enak način, kakor suknje iz blaga, so si tudi kmetje iz hod-ničnega platna, gospodje iz tančice pustili svoje srajce delati. S širokim zele-no-pisanem ali okovanem pasom iz sukna ali z rdečim ali plavim pasom iz »žnor« so se črez sredo prepasavali. Dve poli platna ali mehko ustrojene jirhovine so vsacega posebej skupaj sešili in hlače do peta, gospodje, ki so kratke škorenj ce obuvali, tudi hlače iz sukna do kolen dolge, si delati storili. Kolikor košate j še hlače je kdo nosil, toliko zaljši je bil. Glavo je pokrivala kosmata kapa, pa tudi iz vrvic ali slame umetno spleten klobuk. Njihova obutev je bil usnjen podplat z luknjicami ob kraju, ki je bil na nogo s suk-nom ali zidanim blagom podloženo, z jermeni pritrjen. Eni so tudi lesene cokljc nosili. Čez ramo so imeli torbico, vsak za svojo potrebo na jermenu; v rokah pa so palico ali šibo di"žati vajeni bili. — Stara ženska noša pa je bila taka: Krila in janke so imeli za ofert s židanim modrcom in predpasnikom iz platna. Ravnotako tudi naložen, okoli vratu zapet, na ramah in na koncu rokavov pri zakonskih za praznik s črno, pri dekletih z rdečo, plavo ali zeleno prejo, na prsih z dvemi ali tremi zaponkami nataknjen ošpetelj. Gosposke so koravde ali zlate dnarce okoli vratu nosile, kakor tudi srebrn, preproste pa le okovan usnjat pas imele, od katerega je na jermenu nožič ali ključ od njih skrinje doli visel. Po vrhu so časih svoj, z belimi trakovi obšit kožuh, ali pa z liarvanimi trakovi obšito jopo oblekle. Dekleta so večjidel in zlasti doma le gologlave s pletenimi kitami, žene pa v svitek nabranimi, in z iglo vrh glave zataknjenimi lasmi ho-
dile, sicer pa tudi s platneno, dobro nabrano in lepo, čez sredo ločeno avbo, tudi s kosmato kapo ali pa s špicami obšito, včasih tudi pisano pcčo pokrite. Teh deklet čelo je krasil z zlatom vezen šapelj, njih roke pa prstani s steklenim očesom, po dva ali trije na enem prstu. Več prstanov, več štiina-nja! Prav tako so si tudi v kitah, prejo iz volne ali svile med lase vtikale. Noge so obuvale v ustrojene, iz jagenjčko-vih kož narejene in pisane štibale, ali če so svoje nabrane, večjidel rdeče nogavice obuvale, so tudi svoje črne čevlje z veliko rdečo, čez preveze položeno zaviho, natikovale. Večjidel pa so možje kakor žene bose hodile. Proti dežju so žene svoj život in obleko z eno rjuho, možje pa s plaščem iz ličja narejenim varovali, da niso mokri postali. V roki so ženske en robec ali ruto za štimanja voljo nosile . . .«
Oče Marko Pohlin je pri svojem popisovanju seveda strnil starejšo nošo z mnogimi novostmi, ki so se šele v 16. in 17. stoletju pri nas udomačile. ,Vse to prestavlja v davne čase, celo v rimsko dobo nazaj. Vendar so da iz njegovega opisa, ako ga primerjamo z drugimi poročili, lahko posneti, kakšna je bila primeroma noša naših prednikov proti koncu srednjega veka. Značilno jc, da vsi poročevalci omenjajo debelo palico ali gorjačo kot zvesto spremljevalko slovenskega kmeta. Že koroški vojvoda jo je pri umešče-nju držal v roki. In od takrat jc ostala značilno znamenje do Valvasorjevih časov, ki pri popisovanju noše vedno pripominja, da možje vedno nosijo močne drenove palice in celo obširno razlaga, kako si jih pripravljajo.
Drugih podatkov o ljudskem življenju v srednjem veku imamo le malo. V zvezi s tem, kar čitamo o ljubezni našega ljudstva do petja in godbe, je poročilo, da so imeli Slovenci svoj narodni ples, ki so ga plesali ob enakomerni melodiji preproste dude ali meha (Dudelsack), ki se je sedaj le še med kraškimi čiči deloma ohranil. Nemški pesnik Seifried Hclbing pravi namreč v neki pesmi iz 13. stoletja (»der junge Luzidarius«): »Zu Kraine sind wir gebeten — dass wir den win-disehen tretten — nach der Blattcr-' pfifen« (Na Kranjskem so nas prosili, da plešemo slovenski ples po taktu dude). Mlado ljudstvo je navadno rajalo pojoč v zboru okoli častitljive lipe pred cerkvijo ali pred gradom, meščani so imeli na trgih svoja javna zabavišča. O Ljubljančanih izvemo iz starih zapiskov, da so se shajali ob vodnjaku na Starem trgu in se zabavali ob glasovih strun in piščalk »s spoštljivim plesom«. Celo pobožni kolinski romarji so napravili v tujem mestu »spoštljiv raj po zgledu kralja Davida«.
Značaj slovenskega ljudstva proti Koncu srednjega veka je najbolje pogodil čedadski zgodovinar Mark Anton Nicolctti. Popisal je življenje patriarha Filipa d'Alegon (1381—1387) in se ob tej priliki spominja tudi njegovih slovenskih podložnikov. Njegove besede veljajo sicer neposredno o Tolmin-cih, vendar jih smemo splošno obrniti na tedanje slovensko ljudstvo. Poroči-
lo se glasi tako: »Tolminci so preprosti in pobožni, svojim predstojnikom so pokorno vdani, zdržujejo se prepirov, vendar hranijo z vnemo svojo čast in nc odpuste žalitve, ako niso dobili postavnega zadoščenja. Drže sc z vso stanovitnostjo svojih navacl, vedno sc oblačijo v isto obleko in se ne ravnajo po španski, nemški ali francoski modi, kakor se oblači vsa Italija. Žive se od živinoreje, ker imajo mnogo pašnikov, in od svojih poljskih pridelkov. Premožnejši so večjidel skopi in zelo šted-Ijivi, tako doma kakor proti tujcem, vendar se ob gotovih prilikah ne boje stroškov. Kadar sc njihove hčere orno-že, jim dajo za doto nekaj glav živine in zraven šc en »groš« (po naše 8 do 10 kron). Ali k temu dobi nevesta še mnogo darov od sorodnikov in svatov pri ženitovanju. Po bogati pojedini, polni mastnih jedij, kakršne ukazuje navada, se postavi na mizo velika pogača, kamor mečejo kmetje za stavo večje ali manjše vsote denarja, kakor jc kdo bolj ali manj premožen, ali pa kakor se kdo hoče izkazati. Tistega, ki je posebno radodaren, navzoči pohvalijo z glasnim ploskanjem. V znamenje zmage v tej tekmi radodarnosti in ljubezni nesejo domov že omenjeni kruh. Tucli so zelo praznoverni in mnogo drže na vraže. Zato sc nevesta v spremstvu žen na eni strani in ženin s svojimi tovariši na drugi strani vračajo od poroke na ženinov dom v hitrem teku med vodnim vpitjem, mahajo z golimi meči po zraku in klatijo veje z dreves in se ne poslužujejo navadne poti, ampak gredo kar črez polje in druge nenavadne kraje, kakor da bi hoteli prepoditi zle duhove, ki bi utegnili zakonu škodovati. Imajo tudi navado v svojem jeziku na razne načine peti hvalnc pesmi o Kristusu, o svetnikih, o Matjažu, o gorskem kralju in drugih znamenitih junakih svojega naroda«.
Tu imamo ohranjenih nekaj značilnih potez iz tedanjih ženitovanjskih običajev, mccl katerimi ima veliko vlogo ženitovanjska pogača, in slovesno spremljanje nevesto na ženinov dom. Izvemo pa tudi, kakšen prazno-veren pomen jc imelo izprva vriskanje, hrumeča godba in streljanje pri poročnih slovesnostih. Eno lastnost po pravici tuji zgodopisec posebno povdarja pri našem ljudstvu, to je ljubezen do svojih starodavnih navad, do' rodne zemlje in svojega jezika. Ta žilava vztrajnost, ki se ni podvrgla tujemu vplivu, ampak zvesto čuvala očetovsko dedščino, je ohranila naš narod sredi mnogih bojev srednjega veka.
Nesreča v naši volni mornarici.
O strašni nesreči, ki je, kakor včeraj poročano, zadela našo vojno mornarico, se šc poroča:
V četrtek dopoldne je bilo na tukajšnjem mornaričnem strelišču za težke topove poizkusno streljanje iz dveh 30'5 cm topov na velike jeklene oklope. Pri streljanju je bila navzoča posebna komisija, obstoječa iz predsednika mornaričnega tehničnega komiteja ekscelence podadmi-rala grofa Lanjuša, več častnikov in za-
stopnika Škodove tovarne za topove, inženirja Josipa Šila. Poleg topov jc bilo potrebno moštvo in za eventualna popravila na mestu tudi nekaj dclavcev iz mornaričnega arzenala. Razun teh je bilo navzočih še več častnikov in civilnih gledalcev, kateri so prisostvovali zanimivim poizkusom.
Ko je bil oddan iz usodnega topa že drugi strel, se je na dosedaj šc ne pojasnen način v trenutku užiga naboja odtrgal zadnji del lopa v teži približno 1500 kg in vrglo obenem 1200 kg težki zaklop (Ver-schluB) ven, medtem ko je kroglo pognalo iz topa. 1200 kg težki zaklop je vrglo v bližnji gozd, medtem ko je odletel 1500 kg težki zadnji del topa v neko zadaj stoječo lafeto, kjer se je na polovico prelomil. Ena polovica je obležala na tleh, druga polovica pa je raztrgala za lafeto se nahajajočega topničarja na kosce, od te lafete je odletela druga polovica še k drugi lafeti, kjer je zopet strašno raztrgala drugega topničarja, od druge lafete je neslo težki kos topa še k obližju stoječemu 24 cm-skemu topu, katerega je navzlic teži več tisoč kilogramov prevrnilo in ubilo tudi za tem stoječega topničarja. Med tem se je ta usodni kos ob železnih lafetah razletel še na več delov in en tak del je zadel podadmirala grofa Karola Lanjuša in mu noge strašno raz-mesaril, Tudi po telesu je zadobil pod-admiral mnogo več ali manj težkih poškodb. Razun podadmirala so bili od kosov še težko ranjeni en mornar in en arze-nalski delavec, 14 vojakov pa je le lahko ranjenih.
Takoj po prvem hipu, ko se je strah' navzočih polegel, so vsi hiteli k še živim žrtvam, katere so za silo obvezali. Medtem sc je telefoniralo v Pulj po zdravniško pomoč. Kmalu potem so prišli na mesto nesreče zdravniki v avtomobilih in mrtvaški voz po mrtvece. Ranjence so zdravniki hitro za silo preobvezali, jih pustili naložiti na pripravljene avtomobile in jih prepeljali v mornarično bolnišnico, Mrt-vecc, katerih dela trupel so ležala daleč naokolu razmetana, so naložili na mrtvaški voz in jih prepeljali v mrtvašnico morna-rične bolnišnice,
Dospevši v bolnišnico, so vse ponesrečence takoj preiskali. Natančna zdravniška preiskava je dognala, da so podadmiralu grofu Lanjušu spodnji deli nog popolnoma zdrobljeni in da ni druge rešitve kakor mu pod koleni, obe nogi amputirati, kar se jc tudi takoj moralo zgoditi. Podadmiral je težko operacijo še dokaj dobro prestal, navzlic emu pa je njegovo stanje jako nevarno, tembolj ker ima tudi po telesu mnogo zelo težkih poškodb. Razun podarmirala se nahajata med zelo nevarno ranjenimi še en mornar in en arzenalski delavec, vendar upajo zdravniki, da jih bo, če ne pride druga komplikacija vmes, mogoče ohraniti pri življenju. Tudi zastopnik Škodove tovarne inženir Josip Šil je težko ranjen, odtrgalo mu je skoro eno roko in tudi po telesu ima več poškodb.
Zdravniki mornarične bolnišnice zastavljajo vse svoje znanje in sile v to, da se število žrtev ne pomnoži. Pri podadmi-ralovi postelji čujeta neprenehoma soproga in ena hči.
Imena onih, kateri so bili pri tej strašni katastrofi ubiti, so: topničar Štefan Šurc iz Dalmacije, Tomaž Čivko tudi iz Dalmacije
in Škornjak s Hrvaškega. Težko ranjeni so: podadmiral grof Lanjuš, arzenalski delavec Miha Gregorič, topničar Dimar-čič in Škodov inženir Josip Šil. Vsi drugi dvanajsteri, v bolnici sc nahajajoči, so le lahko ranjeni in izven vsake najmanjše nevarnosti.
Povcljništvo vojne luke je javilo ne« srečo takoj prestolonasledniku nadvojvodu Fran Ferdinandu, kateri si je pustil takoj vse natančno poročati.
Po mestu je vladala v četrtek, ko se je zvedelo za strašni obseg nesreče, med občinstvom velika potrtost. Pogreb treh ponesrečencev bo najbrže v soboto.
Stanje podadmirala grofa Lanjuša je še vedno zelo nevarno.
O vzroku te velike nesreče krožijo po mestu različne govorice. Po eni naj bi bilo vzrok to, da ni bil topov zaklop (Ver-schluB) dobro zaprt, po drugi pa, da se je teža smodnika za naboj mnogo pomnožila, da bi se tako dosegel večji učinek na oklo-pih, na katere se je streljalo. Nobeno teh" mnenj se pa sedaj ne da kontrolirati, vendar bi pa bilo zadnje jako verjetno, kajti v istini so se vršili poizkusi.
Pogreb treh ponesrečencev bo v soboto popoldne ob 5. uri. Izšlo je povelje, da imajo med pogrebom vse v luki se nahajajoče vojne ladje zastave na pol jambora obesiti v znamenje žalosti. To pomeni V mornarici posebno čaščenje mrtvecev.
XXX
Trst, 22. avgusta. Podadmiral gro{ Lanjus-Wellenburg je nocoj zvečer ob 7, uri 20 minut vsled težkih poškodb umrl.
Trst, 22. avgusta. Pri nesreči v Pulju težko ranjeni specialni delavec Gregorič bruha kri, kar dokazuje, da ima ranjena pljuča. Njegovo stanje je jako resno. Dru-gim je nekoliko boljše.
Balkonski dogodki.
ODRINSKO VPRAŠANJE SE BO MIRNO REŠILO.
RUSIJA BULGARIJO TUDI V TEM VPRAŠANJU ZAPUŠČA. Peterburg, 22. avgusta. Ker je Turčija vsled energičnega ruskega nastopa umaknila svoje čete z desnega brega Marice, stoji odrinsko vprašanje na prejšnji točki, Francija jc proti finančnemu bojkotiranju Turčije, ker ima doli tri miljarde. Tu se zatrjuje, da Rusija -ne bo sprejela posebnega mandata za vojaški nastop proti Tur« čiji, ker so se proti temu izrekli konservativni ruski krogi,
Pariz, 22. avgusta. »Matinu« se poroča iz Peterburga, da je Rusija za enkrat hotela le preprečiti prodiranje turških čet preko Marice in zagotoviti Bulgariji egej-sko morsko obal, ki ji jo je priznal bukareški mir. Kar se tiče Odrina, se bo Rusija za enkrat zadovoljila s finančnim bojkotom, da omogoči za Bulgarijo sprejemljiv sporazum s Turčijo. Finančni bojkot pa Franciji ni povšeči in težko gleda, kako gotove koncesije v Mali Aziji prehajajo v roke drugih narodov. Vendar je Rusija prepričana, da bodo Francozi šli z njo, dokler se ne reši odrinsko vprašanje. Ruska vlada zahteva Odrin brezpogojno za Bulgare. Rusko javno mnenje bi bilo z manjšim zadovoljno.
LISTEK.
'A. P. Celiov:
uradnikova smrt.
Iz ruščine prestavil M. Kačur.
Nekega jako lepega večera jc sedel gospod eksekutor Ivan Dmi-trič Červnjakov tv drugi vrsti stolov nekega gledališkega lokala in gledal skozi gledališko kukalo na »Koiinevil-ske zvonove«. Gledal je in se čutil na višku sreče. Toda hipoma — v povestih srečamo često ta »toda hipoma«. Pisatelji imajo prav: življenje je polno nenadnih dogodkov. — Toda hipoma se je njegov obraz nagubančil, oči so se zasukale, dihanje je zastalo . . . odmaknil je kukalo od oči, se nagnil naprej in apčhi!!!... kihnil, kakor vidite. Kihati ni nikomur in nikjer prepovedano. Kihajo tako kmetje kakor policijski šefi in celo tajni svetniki. Vsi ljudje kihajo. Červnjakov sc ni prav mič prestrašil. Osnažii sc je z robcem in kot olikan človek pogledal okrog sebe: ali ni morda koga s svojim kihanjem vznemiril? Tedaj pa jc moral priti v zadrego. Opazil jc, da jc neki star gospod sedeč pred njim v prvi vrsti skrbno otiral svojo listino, snažil rokavico in nekaj godrnjal. V starem gospodu je spoznal Červnjakov generala Brizžalova v civilni obleki: bil je nameščen v ministrstvu za prometna, pota.
»Oslinil sem ga,« se je domislil Červnjakov. »Ni siccr tujec moj pred-
stojnik, toda vsekakor je neolikano. Moram se opravičiti.«
Červnjakov jc zakašljal, se sklonil s telesom naprej in zašepetal generalu na uho:
»Prosim oprostite, vaše — stvo,... oslinil sem vas... slučajno sem...«
»Nič hudega, nič hudega...«
»Zaradi Boga oprostite. Da jaz... nisem mislil!«
»Ah, Bedite, prosim! Prosim, pustite to!«
Červnjakov se je zmešal. Neumno se je nasmehnil in začel premišljevati dogodek. Premišljeval je in že tedaj ni občutil prevelike sreče. Začel ga jc mučiti nemir. Med pavzo je prišel do Brizžalova, stopil predeni in ko je s težavo premagal bojazljivost, zamr-mral:
»Oslinil sem vas, vaše — stvo . . , Oprostite... Da jaz... ne da bi...«
»Ah pustite to... jaz sem že pozabil, a vi še vedno govorite o tem!« je rekel general in nestrpljivo prcm&knii spodnjo ustnico.
»Pozabil jc. toda vendar ima nejevoljo v svojih očeh,« si je mislil Červ-jakov, nezaupno pogledujoč generala. »Tudi govoriti noče. Moram mu pojasniti, da nisem prav nič hudega nameraval ... da jc to naraven zakon, sicer bo mislil, da sem namenoma plunil vajij. Ako sedaj ne misli, bo sumil mogoče kdaj pozneje!...«
Domov prišedši je razložil Červnjakov svojo nerodnost ženi. Žena, ki je po njegovem mnenju zelo lahkomiselno poslušala o dogodku, se je v začetku nekoliko .vznemirila, a ko jc zve-
dela, da je Brizžalov »tujec«, sc je zopet umirila.
»Vendar ga obišči in se izgovori,« mu jc naročevala ona. »Pomisli naj, da se ti nc znaš prav nič obnašati med občinstvom!«
»Ravno to je! Izgovarjal sem se, toda on jc tako poseben človek... Niti ene pametne besedice ni izpregovoril. Ni bilo mogoče govoriti z njim.«
Naslenji dan je oblekel Červnjakov novo uniformo, katero je rabil le za slavnostne prilike, sc dal ostriči in odšel k Brizžalovu, da bi pojasnil nepri-jetoin pripetljaj... Stopivši v sprejem-s.io sobo jc tam zapazil mnogo prosilcev in med njimi tudi generala samega, ki je že začel sprejemati prošnje. Ko je general odpravil nekoliko prosilcev, je vprl oči na Čcrvjakova:
»Včeraj sem v »Arkadiji«, ako sc spominjate, vaše — stvo,« je začel slovesno pripovedovati eksekutor: »kihnil in ... vas po nesreči oslinil...«
»Kakšne budalosti . . . Bog vedi kaj! Kaj želite vi?« se je obrnil general k naslednjemu prosilcu.
»Govoriti noče,« je pomislil obledeli Čcrvjakov. »To pomeni, da sc srdi... Moram mu pojasniti...«
Ko jc izpregovoril general poslednjo besedo z zadnjim prosilcem in se žc odpravljal v notranje prostore, je stopil Čcrvjakov za njim in zamrmral:
»Vaše — stvo! Ako sem se osmelil (nadlegovati vaše — stvo, sem storil to le zato, da bi pokazal čut kesanja... Ne nalašč, izvolite sami spoznati!«
General jc namrdnil obraz in zamahnil z roko.
»Lahko se norčujete, častiti go-
spod!« jc izpregovoril on in izginil za vratmi.
»Kakšno norčevanje jc to?« se je vprašal Čcrvjakov. »To ni nikako norčevanje. On jc general, pa noče tega razumeti. Ker je tak, se ne bom mogel več izgovarjati pred njim! Zlodej ga vzemi! Napisal mu bodem pismo, iskal l>a ga ne bodem več! Pri Bogu, nikdar več!«
Tako je premišljeval Čcrvjakov nai polu domov. Pisma generalu ni napisal. Premišljal je in premišljal, pa ni ničesar izmislil za tako pismo. Drugi dan se je zopet odločil iti sam po* jasnjevat.
»Včeraj sem prišel vznemirjati vaše — stvo,« jc zamrmral, ko je vprl general vanj vprašajoč oči: »Ne zaradi tega, da hi sc norčeval, kakor st,c izvolili reči. Hotel sem se opravičiti, ker sem vas oslinil, ko sem kihnil... ni mi prišlo na misel, da bi se norčeval. Ako hi se ini smejali, hi to pomenilo, da ni nikakega spoštovanja tako visokih oseb več...«
»Pobcri sc ven!« je hipoma zakričal vsled jeze posiveli in trepetajoči general.
»Kako?« je izpregovoril šepetaje Cervjak. ki je skoro umiral, tako se je prestrašil.
»Pobcri se ven!« je ponovil gene* ral in zateptal z nogami.
V Červjakovcm telesu se je nekaj utrgalo. Ničesar ni videl, ničesar ni slišal, umaknil se je k durim. odšel na ulico in se plazil počasi domov... Ko je prišel mehanično domov, ni slekel svoje vicc - uuiformc, vlggel sc je na djvap = unjr!,
Dunaj, 22. avgusta. Med grofom Berchtoldom in turškim poslanikom Hus-sein Hilmi se je nocoj v zunanjem ministrstvu vršila dolga konferenca. Šlo je za turške pogoje, pod katerimi bi bili pripravljeni umakniti se iz Trakije. Govorilo se je tudi o odrinskem vprašanju. Grof Berchtold je takoj nato sprejel bulgarskega poslanika Salabaševa.
Dunaj, 22. avgusta. >•>Wiener Allg. Zeitung« se poroča iz poučenih pcterburških krogov, da se je položaj glede odrinskega vprašanja v toliko izboljšal, da ruski vladni krogi ne kažejo več posebne vnetosti za akcijo proti Turčiji, da bi se umaknila iz Odrina. Na drugi strani je pa menda tudi turška vlada sporazumno z vrhovnim poveljstvom opustila načrt, da bi turška armada prodirala dalje preko Marice. Na ta način bi bilo odrinsko vprašanje izgubilo svoj mednarodni značaj in postalo zgolj stvar Turčije in Bulgarije. Turčija namerava bojda Bulgariji poslati ultimatum, v katerem bo zahtevala, da ji vrne Odrin, ker Turčija ne more trajno imeti mobiliziranih 300.000 mož.
Run, 23. avgusta. Tukajšnji ruski poslanik Krupenski je izjavil: Ruska vlada se na vso moč prizadeva, da bi se evropski mir ne kršil. Velesile so edine, da bulgar-sko-turški spor ne sme izzvati mednarodnih zapletljajev. Rusija nikakor ne želi vojne. Odrinsko vprašanje za sedaj še ni tako akutno in važno, kakor bi se mislilo. Če pa bo Turčija Bulgariji vojsko napovedala, bo Rusija Turčiji napovedala vojsko.
Dunaj, 22. avgusta. Zdi se, da se bo odrinsko vprašanje čisto mirno rešilo, ker so v vseh evropskih prestolnicah mnenja, da se bo težko našla pot za iztiranje Turkov iz Odrina. Posebna akcija Rusije je toliko kakor izključena in načrt za finančni bojkot, ki ga je sprožila Rusija, se bo najbrže izjalovil, ker je skoroda neizpeljiv in se mu upirata zlasti Francija in Nemčija. V Rusiji sami pišejo listi, naj bi se ruska vlada glede odrinskega vprašanja postavila na izključno rusko stališče, češ: ruski cilj jc Carigrad in bo le ugodno, če bo Rusija ob danem trenutku imela tudi primerno zaledje. Zato je tudi verjetno, da sta Srbija in Grčija Turčiji namignili, da bi Rusiji bil pohod turške armade v Odrin le všeč. Ruski diplomaciji se tu očita dvoličnost.
POGAJANJA MED PORTO IN BULGARIJO.
Berolin, 23. avgusta. »Berliner Tage-blatt« poroča, da se med Porto in Bulgarijo glede Odrina ne vrše še oficielna pogajanja, kakor se je trdilo, pač pa neofici-elna, ki obetajo imeti ugoden uspeh, tako da bi se lahko v kratkem začelo z oficiel-nimi pogajanji. Porta upa cel6, da bo mogla demobilizirati.
GRŠKI DEMENTI.
Dunaj, 22. avgusta. Z grške strani se naznanja, da so neresnične vesti, da sta sc Grčija in Turčija sporazumeli, da bi grške čete pri svojem umikanju iz Trakije Bulgarom priznane kraje prepuščale Turkom,
DEDAGAČ.
Carigrad, 22. avgusta. »Tanin« poroča: Grki so Dedeagač že zapustili, a Bulgari mesta še niso zasedli. Grška flota jc od-plula iz dedeagaške luke.
RATIFIKACIJA BUKAREŠKEGA MIRU.
Sofija, 22. avgusta. (Ag. tel. bulg.) Po-aeben kurir je z ratificirano mirovno pogodbo odpotoval v Bukarešt.
PAŠIČ BO KNFERIRAL Z BERCHTOLDOM.
Belgrad, 23. avgusta. Ministrski predsednik Pašič bo, kakor se zdaj za gotovo izve, na povratku iz Marijinih Var na Dunaju konferiral z grofom Berchtoldom o političnih in gospodarskih vprašanjih.
BULGARIJA PROTI GRŠKIM IN SRBSKIM NASILJEM.
Sofija, 22. avgusta. -Mir« konstatira, da so Srbi in Grki v Makedoniji zaprli nad 1000 bulgarskih šol in cerkva, učitelje in duhovnike pa zaprli, pobili ali izgnali. Pet bulgarskih škofov so prisilili, da so zapustili svoje škofije. Bulgarska vlada naj od srbske takoj energično zahteva, da takoj zopet vse bulgarske škofe, duhovnike in učitelje postavi na prejšnja mesta, drugače naj se uporabijo druga sredstva. Velesile jo bodo v tem prizadevanju gotovo podpirale. — Bulgar. brzojavna agentura poroča, da grške čete pri svojem umikanju silijo prebivalstvo, da se z njimi izseljuje na grško ozemlje in pri tem plenijo bulgarske domove. Mclnik so Grki zažgali in odpeljali sabo bulgarske talce.
Soiija, 22. avgusta. Poroča sc, da se nahajajo med onimi Bulgari, ki jih je solunsko vojno sodišče radi pripadništva k Čc rnopejevi komitski četi obsodilo na smrt, nekateri zelo ugledni veletrgovci, ki ne lc niso bili člani navedene čete, marveč sploh nasprotniki vsake revolucionarne akcije. Bulgarska vlada se je obrnila na velesile, da bi preprečile usmrčenje obsojenih.
Sofija, 22. avgusta. Tukajšnja nemška kolonija je listom poslala protest proti
vestem, ki jih Srbi in Grki razširjajo o bulgarski armadi in bulgarskem narodu.
GRKI O BULGARIH.
Atene, 22. avgusta. Agencc d'Athenes poroča, da so sc grške in mohamedanske občine obrnile do vladarjev velesil s prošnjo, naj bi ne dopustili, da bi se gumuldžin-sko prebivalstvo iznova podvrglo krutemu bulgarskemu jarmu,
RUSIJA DELA ZA TESNO SRBSKO-GRŠKO ZVEZO.
Carigrad, 22. avgusta. »Jeune Turque« poroča iz poučenega vira: Vsa prizadevanja ruske diplomacije gredo sedaj na Balkanu za tem, da se ustvari trdna zveza med Srbijo in Grčijo, ki naj bo ofenzivnega in defenzivnega značaja. Zvezi lahko pristopi tudi Bulgarija, ako se odpove vsaki akciji v Macedoniji in privoli v prijateljsko ureditev šolskega in cerkvenega vprašanja v Macedoniji.
GRŠKA ZBORNICA.
Atene, 22. avgusta. (Ag. d'Athenes.) Zbornica, ki jc imela biti sklicana tc dni, se skliče šele oktobra, ker po mnenju vlade kraljevi odlok zadostuje za ratifikacijo bukareškega miru.
SRBSKO-ČRNOGORSKA MEJA.
Belgrad, 22. avgusta. (Izvirne.) Vprašanje srbsko-črnogorskih meja sc najbrže prav v kratkem reši.
RAZMERJE SRBIJE DO TUJIH DRŽAV.
Belgrad, 22. avgusta. (Izvirno.) Nocojšnja » Samouprava« sc bavi z novim položajem in pravi, da je sedaj prva skrb Srbije, da uredi svoje odnošajc z vsemi svojimi sosedi. Z zaveznicama in Rumunijo je razmerje že urejeno; kar sc pa tiče Bulgarije mora Srbija obžalovati, da so neželjeni zapletljaji dovedli do oboroženega spopada med dvema pratskima deželama, Toda navdahnjena z željo, da tudi z Bulgarijo zasnuje dobre sosedske odno-šaje, ki so tako potrebni za mnogovrstne važlic koristi obeh dežel, — bo Srbija od svoje strani vse storila, kar jc v njeni moči, da sc pozabijo stare in nove rane in da n n odpro poti, na katerih bosta mogli obe državi z gotovostjo računati na miren razvoj na vseh poljih državnega življenja. Kar se tiče Albanije, goji Srbija najboljše želje za njen napreden razvoj in ako se te želje uresničijo, more Albanija računati na Srbijo kot lojalnega in dobrega soseda. Razmerje med Srbijo in sosedno monarhijo — ki je formelno sicer ostalo korektno — je najbolj zastrupilo dunajsko in pe-štansko časopisje. Sedaj jc v pisanju tega časopisja opaziti gotov preobrat in je upati, da bo vsak dan bolje. Ako bodo težnje srbske vlade za dosego dobrih od-nošajev našle potreben odmev tudi med uradnimi krogi na drugi strani, potem je upati, da sc bodo izgubili sledovi onih vplivov, ki so napravili toliko škode. Monarhija ima priliko, da črpa velike gospodarske koristi iz novega položaja na Balkanu. To dobro čutijo njeni trgovski in industrijski krogi in treba bi bilo, da bi ta najmerodajnejši glas o gospodarskih interesih države na vodilnih mestih upoštevali. Bilo bi nerazumljivo, ako bi vodilni krogi v monarhiji, pa bilo iz kakršnihkoli ozirov, prešli preko žive in stvarne potrebe, da sc trgovini in gospodarstvu monarhije odpro zanesljivi in zdravi poti v sosedstvu in zagotovi trg za nakup in prodajo. Upamo torej, da se bodo dobre in iskrene namere Srbije pravično precenile.
SRBIJI MANJKA UČITELJEV ZA MAKEDONIJO.
Belgrad, 22. avgusta. (Izvirno.) Več sto dosedanjih bulgarskih učiteljev ^ Makedoniji jc prijavilo željo, da ostanejo v srbski državni službi. Vlada je skoro vse sprejela in jih bo večjidcl pustila na njihovih dosedanjih mestih. Kljub temu sc živo čuti pomanjkanje učiteljev, ker bo treba do 2000 učiteljskih sil. Ravnotako nedo-staje profesorjev, zdravnikov in inženirjev.
SLOVANI NA GRŠKEM.
Belgrad, 22. avgusta. (Izvirno.) Med Srbijo in Grčijo sc jc razpravljalo vprašanje, da li bi ne kazalo uvesti reci-procitetc za šole slovanskih manjšin v Grčiji in grških v Srbiji. Venizelos je pa izjavil, da ne zahteva nobenih posebnih garancij za Grke, ki so padli pod Srbijo, zato tega vprašanja ni treba posebej urejati.
SPREJEM ARMADE V BELGRAGU.
Belgrad, 22. avgusta. (Izvirno.) Tu sc dovršujejo priprave ža sprejem vojske; na banjiško vežbališče dospevajo neprestano nove čete.
POLITIČNE POČITNICE V SRBIJI.
Belgrad, 22. avgusta. (Izvirno.) Ako nc bo kakih iznenadenj radi odrinskega vprašanja, sc bodo prihodnji teden začele diplomatične počitnice. Večji del ministrov sc odpravlja v kopališča. Šc nerešena vprašanja o odnošajih s sosedi se odlože za prve dni v jeseni. Istotako je odločeno, da se skupščina za sedaj še ne skliče.
PROFESOR LEGER PROTI RUMUNIJI.,
Pariz, 22. avgusta. Znani profesor >Colle(Je de France« Louis Legčr je rumun-
ski vladi vrnil rumunski red z ozirom na postopanje Rumunijc v drugi balkanski vojski.
ČEŠKI NEMCI PROTI STtiRGKHU.
Dunaj, 22. avgusta. Nemški poslanci sc bodo znova podali k ministrskemu predsedniku Stiirgkhu in v imenu pomirjenja med češkimi Nemci zahtevali, da se namesto omrzenega kneza Thuna imenuje za namestnika nepristranskega (?) upravnega uradnika. Tako poroča »Dcutscli - bomisehe Korrespondenz«.
ZASEDANJE DEŽELNIH ZBOROV.
Dunaj, 22. avgusta. Glasom korespondence »Austria« namerava vlada sredi septembra sklicati vse delozmož-ne deželne zbore, ki naj bi zborovali do srede oktobra. Državni zbor se skliče sredi oktobra k jesenskem zasedanju; izvolile se bodo delegacije, ki bodo približno sredi novembra začele zborovati na Dunaju.
ABSOLUTIZEM NA ČEŠKEM.
Praga, 22. avgusta. »Bohcmia« poroča, da so politične oblasti na Češkem dobile zaupno okrožnico, da v 8 dneh poročajo, ali imajo dovolj orožništva na razpolago; ako jim ga manjka, se jim bo na diskreten način dodelilo. Poročajo naj tudi natančno o razpoloženju med ljudstvom. Na Spodnjem in Gornjem Avstrijskem in Solnograškem so orožniki že dobili povelje, da se pripravijo na odpotovanje za daljši čas.
BARON SKERLECZ.
Zagreb, 22. avgusta. O s 18*1 ju barona Skerlecza je izšlo naslednjo poročilo: Radi visoke temperature in in-filtracije nadlaketi je dvor. svet. prof, dr. Lumnitzer iz Pošte bolniku v narkozi izdatno odprl rano. Po operaciji je bilo bolnikovo stanje zadovoljivo in je zaspal. Stanje se mu je poslabšalo le radi lokalnega vnetja in infiltraciji v nadlaketi.
Zagreb, 22. avgusta. Napadalca Dojčiča so danes ponoči po dovršenih polic, zaslišavanjih izročili sodišču. Potek atentata se je s pomočjo štirih oseb na licu mesta rekonstruiral in fotografiral. Dognalo so je, da jc bilo med komisarjem in Dojčičem lc 1 meter razdalje, odprtina revolverja je pa segala do 50 cm proti Skerleczevim prsim. Kroglo, ki je komisarju prodrla roko, so našli v cerkvi. Dojčičevega brata so kot nekrivega izpustili.
Zagreb, 22. avgusta. Policijska preiskava o Dojčiču je dognala: Dojčič je bil za pleskarja v Ivcnosbu pri Čikagi s 120 dolarji mesečne plače. Bil je tajnik 276. sekcije »Hrvatske narodne za-jednice«. S politiko se je zelo pečal in se izobraževal. 22. oktobra se je vrnil na Hrvatsko v Zagreb. Z namenom Čuvaja usmrtiti, kar je že v Ameriki sklonil, jc trikrat za njim v Budimpešto potoval. Potem je šol v Ludbreg k svojemu očetu. Ko je izvedel, da je imenovan za komisarja Skerlecz, se je z neko Rožo Kranjec vjfnil v Zagreb in izvršil atentat.
KOLERA V BOSNI.
Sarajevo, 22. avgusta. Stanje kolere je bilo včeraj naslednje: V Gornji Tuzlid va nova slučaja, v Gračanici en nov slučaj. V Bos. Samcu en nov in on sumljiv slučaj. Ena oseba je umrla.
Sarajevo, 22. avgusta. Danes so sc skoraj v vseh okuženih okrajih pripetili novi slučaji kolere. V Gornji Tuzli sta dva nova slučaja, dve osebi sta umrli. Tu so postavili zasilno kolerno bolnišnico. Srbski knez v Gračanici je na koleri umrl. V Bos. Šamcu je umrla ena oseba. V okraju in mestu Brčka je cela vrsta novih slučajev, posebno v vaseh Skakav in Bjela.
ATENTAT V NOVEM JORKU.
Pariz, 22. avgusta. »New York Herald« poroča iz Novega Jorka, da so našli pod oknom kabineta v City Hali, v kater,em dela župan Gaynoi\ pet di-namitnih patron, ki bi bile zadostovale, da se požene vsa mestna hiša v zrak Kakor kaže. je bil atentat namenjen županu. Najbrže so napadalci hoteli oropati blagajne v Citi Hallu.
PODMORSKI KANAL MED ANGLIJO IN FRANCIJO.
Pariz, 21. avgusta. »Echo do Pariš« jo izvedel, da je vprašanje o zgraditvi podmorskega prodora mod Anglijo in Franci j o tako ugodno napredovalo, da je izvršitev toga načrta v prihodnjih petih letih toliko kakor zagotovljena. Skozi predor bosta v razdalji 15 metrov tekla dva tira. Delo bo dovršeno v petih letih in bo stalo iOO milijonov frankov.
NESREČA V GORAH.
Inomost, 21. avgusta. Hčerka Lu-dovika Ganghofcrja gdč. Ana Gangho-for je na Tilfusalpecku, kjer so Gnng-hoforjovi mude na letovišču, padla čoz oočinc in si težko pretresla možgane.
Slovensko-Mi Katoliški shod.
NAROČAJTE SE ŽE NAPREJ NA PO« ROČILO O HRVAŠKO-SLOVENSKEM KATOLIŠKEM SHODUI
Udeležencem katoliškega shoda in
vsem, ki jim je pri srcu prospeh katoliške misli, priporočamo, da se že sedaj zglasijo kot naročniki na »Poročilo o katoliškem shodu«. — Poročilo bo za vsakega, ki sc bavi s socialnim vprašanjem današnjega časa, veliko važnosti; vsebinsko vrednost tega dela bodo dvignile tudi mnoge umetniške sliko in bogata zunanja oprema. — Kdor si želi omisliti to poročilo, raj naznani to takoj ali najpozneje za časa katoliškega shoda pisarni pripravljalnega odbora ali pa Katoliški Bukvami. Udeleženci, ki se pravočasno zglasijo, bodo namreč dobili poročilo za ifrelo niz'" subskripcijsko ceno.
VABILO
K©NCERTtd
ki sc vrši
povodom hrvaško-sloven-skega katoliškega shoda
v ponedeljek dne 25. avgusta leta 1913. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani „Uniona".
Sodelujeta: Mešani zbor slovenskega glasbenega društva ..Ljubljana" in popolni orkester slavna vojaške godbe pešpolka štev. 27.
Spored:
1.	Gade: Odmevi iz Osjana. Orkester
2.	Dvofak: Padle so pesmi v duš*
mi. Mešan zbor.
3.	Krek: Blagor jim. Mešan zbor.
4.	Grieg: Lirična suita. Orkester.
5.	Foerster: Povejte ve planine. Mošk zbor.
6.	Novak: Gorski kraj. Moški zbor tenor-solo (profesor fldolf Robida).
7.	S ve tek: Slovenska zemlja. Meša) zbor.
8.	S vete k: Slovenske narodne pesmi
9.	Dvofak: Slovanski plesi št. 3 in S
Orkester.	_
Vstopnina za one, ki imajo vsednevne vstopnicc, brezplačna. — Za ostale: Sedeži po 2 K, stojišča po 60 vinarjev
Nekoliko celodnevnih izletov.
Bohinj. Vožnja z železnico 3J/i ure, cena* 3 K 50 vin. Z južnega kolodvora po državni železnici do Jesenic, potem po novi karavanški železnici do postaje Bistrica—Bohinjsko jezero. 507 m nad
* Železniške vozne cene za osebne vlake 3. razreda.
morjem. Snežnik Triglav, Mišljev vrh, Kanjavec, Debeli vrh, Bogatin. Vogel, Bodica, Črna prst, Možic obdajajo bohinjsko dolino. V Bohinjski Bistrici lepa župna cerkcv, kopališče. Do Bohinjskega jezera peš 0110 uro; z omnibusom za 1 K pol uro; avtomobil k slapu Savice ono uro. Poizvedbe brezplačno pri Društvu za tujski promet v Bohinjski Bistrici.
Bled, postaja nove karavanške že* leznice. Od Ljubljane do postaje državne železnice Lesce l'jurc, vožnja stane 2 K 10 vin., od tod pol ure z vozom, peš % ure Blejsko jezero. Otok z romarsko cerkvico Marije Device. Pogled na Triglav, Karavanke (Stol, Golica) in Julijske alpe. Toplice. Prešernov spomenik, Sprehodi: na Osojnico z lepim razgledom (% ure), s čolnom >na otok. V Bohinjsko Belo 1 Vi ure), v lvupljonik pod Babjim zobom (2 uri), v Radovljico (lV-i ure), v Šum-Vintgar (31/« ure), v Ra-dovino—Mojstrano (5 ur) k Belopeškim jezerom, v Bohinj. Na Babji zob, Stol, Golico, Črno prst, Triglav itd. Poizvedbe pri Društvu za tujski promet.
Kamnik. Letovišče in zdravilišče*. Renesanska župna cerkev. Izvir Kamniško Bistrice (3 uro). Največja državna tvornica za smodnik. Kamniško sedlo (5 ur). Železniška vožnja z državnega kolodvora, 1 uro; stane 80 vin.
Vrhnika. Rimski Nauportus. Končna točka vrhniške železnice. Z južnega kolodvora (1 uro) stane vužnja 90 vin. Bizantinska cerkev sv. Petra in Pavla. Krasna okolica. Izvirki Ljubljanice.
Postojnska Jama. Postaja južne železnice Postojna, sedaj mesto. Vnžnin. traja 2 uri in stane 2 K 70 vin. Vstopnina proti izkazu vstopnice kat. shoda znižana 1
Prodaja vstopnic za javno telovadbo Orlov. .Vstopnico so bodo prodajale danes od 2. ure popoldne v hotelu Union (mala dvorana). V nedeljo od 10. ure dopoldne pri šestih bla-gajnicah v domobranski vojašnici. Cena vstopnicam je: sedeži na tribuni in pri oknih v domobranski vojašnici po 2, 3. 4, 5 in 10 kron. Stojišča po 1 K. Stojišča so prosta za vso one udeležence, ki so že plačali pristopnino. Opozarjamo častite udeležence, da si pravočasno priskrbe vstopnice, ker ni izključeno, da bodo tik pred telovadbo boljše vstopnice pošle. Časa je dovelj. Segajte po njih!
Dohod in odhod vlakov.
Dohod.
Dalmatinci: vsoboto ob 2.51 pop, juž.					kol.
Čehi: „ „	n	3.30	n	M	»
Goriški Orli: I. o. „	u	4.33	n	11	H
Siov.iz Nemčije „	n	5.51	H	n	II
Hrvatje iz Za-					
greba danes	n	7.30	,1	ii	n
Poljaki danes	n	8.16 zveč. „			n
Hrvatje iz Reke, v					
nedeljo ....	n	3.01 zjut. „			IV
Štaj. Slov. (Maribor):					
nedeljo ....	n	4.48	11	n	it
Štaj. Slov. (Brežice):					
nedeljo ....	n	6.46	11	n	n
Tržaški Slov.: ned.	ii	7.00	II	»	n
Goričani: ,,	n	5.27	11	drž.	n
Gorenjci: „	n	6.30	11	n	V
» «	n	6.50	11	n	11
Kamničani: „	n	6.42	11	n	11
Dol.iz Kočevja: „	f)	6.44	n	dol.	II
Dol. „Novegam.:„	>1	7.03	n	9	11
Korošci: „	II	7.47	n	drž.	11
Goričani: Tržačani: Gorenjci: Gorenjci: Kamničani: Kamničani: Dolenjci, ki so vstopili na progi Št.Janž Trebnje Dolenjci, proga L<j.-Straža Dolenjci, proga Lj.-Kočev. Poseb. vlak v Brežice Poseb. vlak v Reko
Poseb. vlak v Trst Korošci:
Odhod.
vned.
8.53 zv. drž.	kol.
10.01 „ juž.	M
9.29 „ drž.	11
10.28 „ juž.	11
7.15 ., drž.	11
11.00 „ „	n
ii	»	7.46	ii	juž.	ll
n	>1	9.06	n	dol.	n
»	n	9.29	»	«	91
«	»	9.12	ii	juž.	ii
ii	v	9.00	i>	n	H
H	n	9.30	ii	n	11
,, 12.45 pon. dr. kol.
Dohod hrvaškega posebnega vlaka. f-Irvatje pridejo v Ljubljano s posebnim vlakom ob pol 8. uri zvečer. Občinstvo, ki je namenjeno ob 8. uri zvečer na kolodvor k sprejemu Poljakov, naj sc potrudi na kolodvor že ob četrt na 8. uro.
Vstopnice na katoliški shod sc prodajajo pred veliko dvorano Uniona.
Slovenci iz Nemčije pridejo že z gorenjskim brzovlakom danes ob "/, na 6. uro zvečer.
Odličnjaki imajo prihod jutri dopoldne na Kongresni trg skozi Wolfove ulice.
Dohod na Kongresni trg bo jutri dopoldne zaprt. Vhod za ženske, ki nimajo narodne noše, a imajo vstopnice, bo samo skozi W o 1 f o v o ulico, njihov prostor v »Zvezdi« pa pod kostanji nasproti Vzajemnemu podpornemu društvu.
Izpremembe v reieratih. Referata dr. K. Capudra »o z n a n s t v U'< in dr. Fr. Binicškega »o znanstvenih organizacijah. o Leonovem društvu in enciklopediji« se ne vršita v slovenskem, oziroma hrvatskem odseku za krščansko izobrazbo, temveč na občnem zboru Leonove družbe, v torek, 26. t. m., o b 3. popoldne v veliki dvorani Mestnega doma.
+ K sestanku kongreganistov, ki bo v ponedeljek popoldne ob 3. v a 1 o j z i š k i kapeli, so povabljeni poleg kongreganistov samih tudi drugi, ki niso člani kcngregacij. Saj ima ta sestanek med drugim tudi ta namen, da bi sc kon-gregacije bolj razširile med moštvom, zlasti še med inteligenco.
. Akademike in starešine vseli nia-rodnosti, ki se udeležijo katol. shoda, vabi odbor Slov. kat. ak. starešinstva na prijateljski v c č c r v p o n c -d e 1 j e k, d n e 25. t. m., o b 7. uri z v c-C e r v d v o r a ni ho t e 1 a »T i v o 1 i«.
Južna železnica jc okrasila svoje kolodvorsko poslopje z zastavami. To je gotovo čin lepe vljudnosti in pozornosti napram gostom.
Pesem slovenske redovnice. Bilo je v Ljubljani, ko je pri zadnjih občinskih volitvah svojat pljuvala na redovnico in jih psovala s črnimi brezdomo-
vinkami. Kmalu nato jo izšla v »Bogoljubu« pesem Uršulinko: »Slovenska zemlja«. Vsem se je zdela ta pesem, prežeta iskrene ljubezni do domovine ilt do starih slovenskih idealov nekak odgovor na psovke nasprotnikov. Mešani zbor »Ljubljane« bo to pesem, uglasbil jo je g. Anton Svetek, na koncertu v čast udeležencem katoliškega shoda v ponedeljek prvikrat zapel.
Opozarjamo na prekrasne velike podobe Brezmadežne z besedilom posvetitve, ki naj bi bile v vseh naših društvih, v vseh naših hišah! Slika 1 K. Dobi se v paviljunu razglednic v »Uni-onu«.
Najlepši razgled raz ljubljanskega Gradu je s stolpa ljubljanskega gradu. Vstop na stolp je dovoljen. Čuvaju naj se da nekoliko napitnine.
Kupujte slavnostne razglednice katoliškega shoda! To je najlepši spomin na slavnostne dneve.
Slavnostne razglednice katoliškega shoda se dobe samo v paviljonih v domobranski vojašnici in v »Unionu« ter pri gospodičnah, ki so prevzele razpečavanje. Od ponedeljka naprej se dobe razglednice tudi v prodajalni K. T. D.
Umetniško izdelani spominski znaki za udeležnike katoliškega shoda se dobe po 1 K.
Salezijanska godba iz Trsta pride v Ljubljano danes zvečer ob G. uri 17 minut. Na južnem kolodvoru jo pozdravi salezijanska godba z Rakovnika, nakar sc obe godbi uvrstita; proti Rakovniku grede bosta svirali po mestu.
Shod obrtnikov na katoliškem shodu bo v nedeljo, dne 24. avgusta, oh 7. uri zvečer v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica štev. 12. Govorili bodo gg.: Vojni superior M. Rihtavič iz Zagreba, državni poslanec prof. Evgen Jarc in stolBi vikar Janko Cegnar.
Musica saera v stolnici o priliki katoliškega shoda. V ponedeljek, dne 25. a v g u s t a, ob sedmih zjutraj sc bo pri slovesni pontifikalni sv. maši izvajalo sledeče: Missa IV. in F, zložil M. I3rosig, gradual »Justus ut palma floberit«, zložil Stan. Premrl, pri ofer-toriju: »Jubilate Deo«, zložil Rud. \Vag-ner. — Po sv. maši: Himna »Cerkev Kristusova«, zložil Jož. Modlmayr. — lV torek, dne 26. avgusta, ob sedmih zjutraj pri slovesni pontifikalni sv. maši: Missa »Loretta«, zložil V. Gol-ler, gvardual, »Gloria et honorc«, zložil Ant. Foerster, pri ofertoriju: »O Dcus, ego amo te«, zložil J. B. Muller. — Po sv. maši: Hvalnica (150. psalm), zložil dr. Fr. Kimovec. — V sredo, dno 27. avgusta, ob sedmih zjutraj pri slovesni sv. maši za umrle udeležence prejšnjih katoliških shodov sc bo izvajal: Requiem v C-molu, zložil Jož. Gruber; Libera, zložil M. Kocli.
. Deželni muzej »Rudolfinum« jc
za udeležnike hrv.-slovenskega katoliškega shoda brezplačno odprt 23., 25., 26. in 27. avgusta redoma popoldne od 2. do 5. ure. V nedeljo, dne 24. t. m., je muzej mesto dopoldne za splošen obisk odprt popoldne od 2. do 6. ure.
Shramba gasilnega orodja v Mestnem domu je jutri cel dan odprta, da si gostje lahko ogledajo lepo urejene priprave ljubljanskega gasilnega društva.
Udeležencem katoliškega shoda, ki
si hočejo ogledati podzemeljske čudeže Postojnske jame v ponedeljek, torek, sredo ali četrtek, je znižala jamska uprava vstopnino v jamo na 2 kroni namesto 5 kron, ako se izkažejo pri jamski blagajni z vstopnico h katoliškemu shodu. Jama je otvor-jena ter električno razsvetljena vsak dan ob tri četrt na 11. uro dopoldne in ob pol 4. uri popoldne,
POZOR!	POZOR!
Bosanska
kavarna.
V dnevih katoliškega shoda bo v A lojzijevišču, Poljanska cesta št. 4 v pritličju na levo odprta BOSANSKA KAVARNA.
Odprta bo samo:
V	nedeljo zjutraj od 7. do S. ure in popoldne od 2. do 4. ure.
V	pondeljek, torek in sredo zjutraj od 8. do 9. ure, popoldne od 1. do 3. ure.
Udeležnikom katoliškega shoda se toplo priporoča, da si bosansko kavarno, v kateri bodo stregli pristni Bošnjaki in Bošnjakinjc, ogledajo in si privoščijo skodelico bosanske kave z drugimi sladkostmi vred, ki se bodo dobite
Otvoritev slovensko - hrvaškega katoliškega shoda.
Jako živahno je že po ljubljanskih ulicah. Včeraj je dospelo v Ljubljano v velikem številu naše dijaštvo, zvečer so pričeli prihajati žc mnogi Poljaki, posebno iz Varšave i»i Poznanja. Tu jc tudi mnogo Hrvatov. Danes pripelje vsak vlak mnogo odličnih gostov. Vsi hoteli, vsa privatna stanovanja, pa tudi drugi lokali so'prenapolnjeni. Po Ljubljani vihra žo mnogo zastav, več kot kedaj prej. Ljudstvo bo lahko spoznalo svoje prijatelje!
-| Katoliški shod jc danes otvorilo naše katoliško-narodno dijaštvo. Po sveti maši, ki jo jc služil v stolnici preč. g. dr. Alojzij Merhar, se jc sešlo dijaštvo k svojemu zborovanju v veliki dvorani Uniona. Zborovanje jc posetilo obilo svetnih in du-hovskih odličnjakov, ki so prinesli slovenskemu dijaštvu kot predstraži katoliške misli, obilo pozdravov z vseh krajev. Zastopniki slovanskih narodov so bili od dijaštva prisrčno pozdravljeni. Zborovanje sta počastila tudi prevzvišena vladiki ljubljanski in dubrovniški. Dopoldne sta sc obravnavala dva referata in so bile sprejete tozadevne resolucije. — Obširno poročilo o zborovanju priobčimo v ponedeljek.
Tekma Orlov. Danes ob 6. uri zjutraj so se zbrali na dvorišču domobranske vojašnice tekmovalci za prvenstvo v telovadbi. Po lepem, navduševalnem nagovoru br. predsednika dr. L. Pogačnika se je pričelo tekmovati za prvenstvo okrožij. Nastopilo je 8 vrst po 6 telovadcev, ki so imeli telovaditi na drogu, bradlji, skoku, prostih vajah in redovnih vajah. Kot zma-galci iz tc tekme so izšle sledeče vrste: L Jesenice, II. Šentpeter, III. Št. Vid. Nato so tekmovali za prvenstvo posameznih ti-le telovadci: Klinar (Jesenice), Brton-celj (Jesenicc), Peterlin (Komenda), Lckan (Št. Peter-Ljubljana), Kvas (Št. Vid), Hvale (Vič). Pač najzanimivejši, najlepši del tekmovalne telovadbe. Dovršenost, kombinacija in eleganca vaj, da je gledalcu kar srce utripalo veselja nad takimi telovadci. In potem krasne vaditeljske vaje. Težko je soditi tako izvedene, težke vaje od takih tekmecev. Odločilen je bil gotovo kot zadnja točka — tek na daljino 100 m. Kot končni trije zmagovalci so se proslavili na tej prvi, a lepo uspeli tekmi Orlov sledeči bratje: I. Peterlin Maks (Komenda), II. Hvale Jože (Vič), III, Klinar Janko (Jesenice— Koroška Bela). Po dolgem, obilnem trudu so dosegli ti tekmeci častno mesto zmagovalcev. S ponosom gleda vsa Zveza Orlov na tc brate; s kakim ponosom sc bodo vračali odseki s svojimi zmagalci domov. Častitati jc Zvezi Orlov po tako kratkem, a ležkoč polnem času obstoja na krasnem uspehu. Naprej — do sinjih višav
—	Nazdar!
Poziv slovenskemu občinstvu za današnji komerz. Slovensko občinstvo prosimo, naj danes zvečer velike dvorane ne zasede. Mize in sedeži v veliki dvorani so pri komerzu določani za poljske, češke in hrvaške goste, za maše občinstvo sta določena veranda, vrt in galerija. Prosimo vse, da se po t c m z ozirom n a g o s t e točno r a v na j o.
Spored katoliškega shoda za ponedeljek. Ponedeljek, dne 25. avgusta: Ob 7. uri dopoldne: V stolnici cerkveni govor nadškofa in metropolita ilirskega dr. Fr. Sedeja: »Versko življenje«. — Pontifikalna maša. — Od pol 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne in od 2. do 4. ure popoldne: Zborovanja odsekov: a) Slovenski: Odsek za versko življenje. Velika dvorana Ljudskega doma. prvo nadstropje. — Odsek za krščansko izobrazbo in občni zbor S. K. S. Z. Velika dvorana hotela »Union«, b) Hrvatski: Odsek za religiozno organizacije. Katoliška tiskarna, II. nadstropje. Socialno-gospodarski odsek. Katoliška tiskarna, III. nadstropje. — Ob 9. uri dopoldne: Zborovanje slovenskih in hrvaških učiteljskih abiturientov. Dvorana glasbenega društva »Ljubljana«, Frančiškanska ulica št. 2. — Ob 2. uri popoldne: Občni zbor .S. D. Z., telovadnica Ljudskega doma. — Ob 3. uri popoldne: Zborovanje moških kongregacij. Aloj-zišče, I. nadstropje. — Ob 5. uri popoldne: Prvo slavnostno zborovanje. Vel. dvorana hotela »Union«.
—	Katoliško izobraževalno delo; dr. J. Hohnjec (Maribor). — O važnosti katoliškega shoda za hrvaški katoliški po-kret; dr. Sij. Markulin (Zagreb). — Katoliška načela in javno življenje; dr. M. Lavrenčič (Podgrad). — Ob S. uri zvečer: Koncert v veliki dvorani hotela »Union«.
Jutrišnji družabni večer v »Unionu« so prične ob 8. uri zvečer. Svirata dve. godbi: godba pešpolka št. 27. ki Kvira v dvorani, in salezijanska, ki svi-ra na vrtu. V dvorani bodo postavljeni paviljoni. Pri koncertu bomo čuli tudi dva odlična hrvaška pevska zbora: »Rodoljuba« iz Virovitico. in »Zagoraca« iz Grafa na pri Zagrebu. Pevski zbori
naj vsi pojo na odru v veliki dvorani. .Vstopnina je za udeležnike katoliškega shoda prosta.
Razstava. Družba sv. Petra Kla« verja za afrikanske misijone priporoča udeležencem katoliškega shoda, da si ogledajo zanimivo družbino razstavo afrikanskih predmetov Pred Škofijo št. 8, II. nadstropje. Razstava je odprta od 9. do 12. uro in od 2. do 7. ure popoldne in jo vstop brezplačen.
Pozor! Dne 23., 24. in 25. avgusta bodo nasproti glavne pošte razstavljen ni stroji, ki so za vsakega posestnika velikega pomena in za procvit uspešnega gospodarstva neulrpljivi. Nihče naj ne zamudi ugodne prilike za naba-' vo poljedelskega stroja po znižani ceni! Franc Stupica, trgovce, Ljubljana, Marije Terezijo cesta. Udeležnike katol. kongresa vabim kar navljudncje ®a ogled razstave.
Dnevne novice.
-f Shodi S. L. S. V L u č i n a h je bil
v nedeljo dopoldne prav dobro obiskan shod, na katerem jc poročal drž. poslanec Demšar. Možje so soglasno izrekli zaupanje S. L. S. — V S o v o d n j i (občina Osclica) jc bil v nedeljo popoldne shod pri županu Frclihu. Na shod so prišli tudi nasprotniki iz Sovodnja, kjer obstoji liberalno izobraževalno društvo, in iz Poljan. Obširnemu poročilu drž, poslanca Jarca so v obilnem številu zbrani možje pazno sledili in izrekli brez ugovora zadovoljstvo z delovanjem S. L. S. Stvarni razgovor o nekaterih lokalnih vprašanjih pa Poljanceni ni ugajal in znani Dolinar je začel pogrevati fraze iz >-SIov, Doma«. Jezi ga, da gasilna društva, ki niso pri deželni zvezi, ne dobe podpore, všeč mu ni, da bi se zvišal davek na žganje, češ, da se šc ta ljudem ne privošči. Sploh jc bil na vse hud, tudi na staro liberalno stranko, menda zato, ker so liberalni Poljanci mladini in so kot taki celo z dr. Tavčarjem skregani, Pritrjeval mu seveda ni skoraj nihče in tako se je shod zaključil z liberalnim pogoriščem.
Sobotnim naročnikom sc list ustavi s prihodnjo soboto, ako dotlej nc pošljejo naročnino za naprej.
—	Komunalna posojila. Deželni od* bor je dovolil občini Jesenice posojilo za zgradbo nove šole in okrajnemu cestnemu odboru v Idriji za zgradbo ceste Žiri—Rovte pri Kranjski deželni banki.
—	Zagradbe hudournikov. C. kr. vodstvo za zagradbo hudournikov v Ljubljani je izločeno iz področja c. kr. sekcije v Beljaku in je neposredno podrejeno ministrstvu za poljedelstvo. S tem, da jc postalo vodstvo za zagradbo hudournikov v Ljubljani, ki ga ima inž. pl. Šukljc, bolj samostojno, je upati, da bodo ta dela hitreje napredovala kakor doslej.
—	Cesta Podrošt—Petrovo brdo. Kcl jc vlada dovolila državni prispevek za nadaljno zboljšanje cestc, se v kratkem prično dela, nakar bo ccsta postala deželna. Glede poprave na goriški strani se vrše obravnave.
—	Cesta Školja Loka—kolodvor. Dc« želni odbor jc odločil, da bo izpeljana nova cesta s kolodvora na Škofjo Loko pred Štcmarji, nc za hišo, kakor jc bilo prvotno trasirano.
—	Pogreb preč. g. dekana in župnika Frančiška Kumra sc jc včeraj, v petek popoldne vršil v Kranju. Pokopaval jc č. g. generalni vikar J. Flis ob azislcnci mnogo-brojnih duhovnikov. Pogreba se jc udeležilo tudi gasilno društvo iz Stare Loke kor-porativno in telovadni odsek Orel iz Stare Loke z zastavo ter Marijina družba z zastavo, kakor tudi mnogo odličnega občinstva iz Kranja in Loke ter od drugod.
—	Aretacija tržiških tovarniških uradnikov na Laškem. Pred dnevi so napravili trije uradniki, in siccr dva iz tovarne Kozina in eden iz tovarne Mally v Tržiču, izlet na triglavsko pogorje. Prekoračili so laško mejo s fotografičnim aparatom. Na Laškem so jih takoj kot vohune aretirali in pridržali v zaporu. Od tam so naznanili aretiranci brzojavno v Tržič, kaka usoda jih je zadela. Gotovo sc v kratkem dokaže, da so oni gospodje tovarniški uradniki in ne vohuni.
—	Vojaške vaje v loški in kranjski ckolici sc vrše letos meseca septembra, namreč trenske vaje. C. in kr. trenska divizija št. 13 v Zagrebu bo imela svoje letošnje vaje v škofjeloški okolici ter bode nastanjena v skofji Loki in Žabnici, in sicer v Škof ji Loki okoli 35 častnikov, 180 mož in 180 konj, v Žabnici pa okoli 18 častnikov, 120 mož in 100 konj. — C. in kr. trenska divizija št. 3 v Gradcu bode imela vaje v kranjski okolici ter bode prenočevala od 5. do 17. septembra in od 22. do 25. septembra v Kranju s staležem 45 častnikov, 210 mož in 230 konj in v Stražišču s staležem 20 častnikov, 130 mož in 140 konj. V času od 28. avgusta do 9. septembra bode dospelo v Kranj 240 konj in en oddelek vojaštva, ki bode pripravljal potrebna nastanišča.
—	Odlikovanje. Prcdnica usmilje-nih sester v Kamniku Filomena Mazi je odlikovan z zlatim zaslužnim križcem.
—	Rudolfovo, Krško, Brežice. S 1.
Septembrom t. 1. se otvori redna avtomobilna vožnja Rudolfovo — Krško — Brežice. Ta dolgoletna želja Dolenjcev sc vendar enkrat izpolni. Glavna zasluga gre našemu dičncmu in marljivemu državnemu poslancu prof. Jarcu, kateremu se podjetje obenem v najtoplejšo zahvalo priporoča. ^ ,
_ Strela ubila cerkvenika. Bohinjska
Bistrica. 20. t. m. popoldne jc ubila strela cerkvenika z Nemškega rovta, po domače Gteja, v gozdu ^na vresju« nad vasjo. Čuden slučaj je, da je prvega moža njegove žene tudi strela ubila.
_ Umrl je na Glincah št. 30 kolesarjem dobro znani Joško Pleško. Pred kratkim je prodal svojo hišo, kakor bi vedel, da jc ne bo dolgo potreboval. Izprva se je posvetil mlinarskemu poklicu. Pozneje se je pa z vso vnemo poprijel mehanike ter je kot samouk vsled svoje prebrisanosti v popravi bil kos vsakemu kolesu, motorju, avtomobilu in raznim enakim strojem. V njegovi delavnici jc bil pravcati muzej vsakovrstnih delov starih in novih bici-klov. Sam je bil prve vrste kolesar. Bil jc tudi posebnež v verskih nazorih. A proti koncu svojega življenja sc jc najlepše spravil z Bogom in je prav lepo pripravljen sprejel sv. zakramente. S svojo štedljivo-stjo in marljivostjo si jc prihranil znatno vsoto, katero je volil za dobre namene. Naj počiva v miru!
—	Sirovost želez, delavca. Dno 20. f. m. so šli želez, delavci v Birčni vasi k zajrtku in grajali nekega Dalmatin-ca, ki je nosil seboj velik nož. Matej Rajič mu je rekel, da je to znamenje bojazljivosti, ker nosi seboj tak nož ,za obrambo. Nato plane Dalmatinec z nožem na Rajiča in ga rani na roki. Ko mu je hotel Rajič uiti, ga jc sunil z nožem pa še v hrbet, ga urezal na levem nadlehtu in na glavi. Tako obkla-nega Rajiča so prepeljali v bolnišnico, Dalmatinec, ki se baje piše Marušič, je pa pobegnil.
—	Spored porotnih obravnav. Dne ib. t. m. France Friškovec, posestnika sin iz Mengša zaradi hudodelstva zažiga. — Dne 26. t. m. Franc Kosmač, mlinarski pomočnik v Preserjah zaradi hudodelstva posilne nečistosti in Frančiška Erjavc, gostinja na Vojskem, zaradi hudodelstva detomora. Dne 27. t. m. Jožef Možck, bivši gostilničar, Frančiška Možek, posestniea, oba iz Kamnika pri Ljubljani in Anton Martinjak, zavarovalni agent — vsi trije zaradi hudodelstva goljufije. Dne 30. t. m. J.
»Sajovic, zasebni uradnik, zaradi hudodelstva poneverbe. — Razen teh so na dne 28. in 29. t. m. ter na 1. septembra t. 1. določene štiri tiskovne pravde.
—	Zopetna tatvina v kopališču Toplice. Neznan tatic, najbrže kaka prejšnja služinčad, jc okradla 16. t. m. uslužbence. Škoda je velika. Sum leti na neko natakarico.
—	Atnerikanski sadovi. Amerikanski list :>Amerikanski Slovenec« poroča, da jc v Babertonu slovenski socialist, ki pljuje pri vsaki priložnosti v nabožne podobe in medtem Boga preklinja. Ravno tam jc veliko slovenskih hiš in družin, katere sc norčujejo javno iz sv. maše in zasmehujejo tiste, ki hodijo v cerkev. Ravno v tem mestu je umrla Slovencu F. Z. hčerka. Oče je šel v župnišče, da sc z g. župnikom dogovori za pogreb, Ko gre iz župnišča, ga sreča socialist in zakone in reče: ^Kaj pa ti tukaj delaš?" Oče umrlega otroka odgovori, da je bil v župnišču radi pogreba. Socialist nadaljuje: .-Ali si h ... . neumen. Pokoplji otroka kar na vrt kakor psa.« — Če bi sodili verske razmere med amerikan-skimi Slovenci po tonu, ki odmeva iz večine slovenskih amerikanskih listov, ki k nam dohajajo, bi morali priznati, da so nadvse žalostne.
— Iz Vevč. Vodja vevške tovarne llcntschl mora imeti svoje posebno veselje nacl tem, da delavcem poleg drugih svojih nasilnosti še — nagaja. Drugod v božjem svetu hi se kaj takega nc moglo dogajati, toda pri nas v Vevčah tovarniški delavci žc dva meseca zaman čakajo, kedaj bodo dobili premog, ki so ga že davilo plačali. Ravnatelj Hentschl sc za to reč prav malo briga. Radi bi ga videli, kako hi njemu bilo pri duši, če hi mu kdo to. kar jc njegovega, zadrževal. Kam spadajo ljudje s takimi manirami?
»Živio«-kliceV, zato hujska »Marburger Zeitung« proti slovenskemu pozdravu in vzpodbuja nemško fakinažo k nasil-stvom. Državno pravdništvo in okrajno glavarstvo to hujskanje mirnim srcem pripuščata. Če se bo kaj zgodilo, saj bodo itak samo Slovenci krivi! Vendar se je doseglo, da bo'na mariborskih tleh nadvojvoda Friderik slišal tudi slovenski pozdrav. Poslanec Pišek ga bo na kolodvoru s samo slovenskimi besedami pozdravil v imenu slovenskega ljudstva mariborske okolice ter ga prosil, da bo blagohoten tolmač vdanosti slovenskega naroda na Najvišjem mestu. Ker je nemška poulična druhal do skrajnosti fanatizirana, so se še včeraj varnostne odredbe poostrile.
š Ogenj. Slivnica pri Mariboru. Dne 22. avgusta je zgorela v Slivnici hišno in gospodarska poslopje Petra Romav-ra. Govori se, da so ogenj zanetili otroci. V gospodarskem poslopju je imel župan g. M. Lesjak veliko neiz-mlačenega ovsa in ima okoli 1000 kron škode. Zgorel je tudi en voz, naložen z otavo, posestnika Mat. Koren. Požarna bramba iz Orehove vasi jo prihitela v četrt uri in rešila, kar je še bilo mogoče.
š Trbovlje. S 27. avgustom t. 1. jc prijavljena redna avtomobilna vožnja Trbovlje kolodvor — Trbovlje. Elegantni avtobus bode tudi najbolj razvajenemu JVboveljčanu ugajal.
š Avtozveza Celje—Konjice, življenska potreba tega do sedaj od vseh modernih prometnih sredstev izključenega kraja, sc prtttic s 1. septembrom t. 1. Interesentje naj svoje želje prijavijo zastopniku podjetnika gospodu dr. E. Kalanu, odvetniku v Celju.
Primorske vesti.
Štajerske novice.
š Otvoritev mostu v Mariboru. Danes popoldne sc vrši v Mariboru otvoritev in blagoslovljcnje novega dravskega mostu. Kot cesarjev zastopnik prisostvuje nadvojvoda Friderik. Mesto je razglasilo, da slovenskih (all-slavisch!) zastav ne bo pripustilo in jih s silo odstranilo. Ker mestni urad in politična oblast nc moreta zabraniti
p Socialni tečaj v Pazinu. V Narodnem domu mesta Pazin sc je vršil v dnevih 18., 19. in 20. t. m. socialni tečaj istrske hrvatske mladine. Zborovanj so se udeležili posamezni zastopniki mladinskih društev iz Istre, Hrvatske, Slavonije in Kranjske. Zborovanje je podalo pestro sliko jugoslovanske vzajemnosti. Poleg Istrijana, Slavonca in priprostega kmeta iz Banovine, v njih slikovitih narodnih nošah, so sedeli prvaki in širitelji prosvete med istrskim narodom, zaostali pa tudi niso hrv, kat. akademiki in bogoslovci. Predavanja, katerih je bilo 15, so bila vseskozi stvarna ter velike važnosti za razvoj mladinskih društev in povzdigo istrskega naroda. Posebno zanimiva pa so bila predavanja: g. prof. Ivan Butkovič: Prosvetno delo v mladinskih društvih; g. dr. Ante Gržinič: zdravstvo; g. dr. Josip Grašič: Mladinska društva in istrske javne prilike, V torek zvečer je pa imel predavanje tajnik proti-alkcholne zveze »Sveta vojska« iz Ljubljane, g. L. Puhar, ki je v obširnem in stvarnem govoru pojasnil slab vpliv alkohola s posebnim ozirom na mladino in javno življenje. Tečaj, ki je bil v Pazinu prvi te vrste, se je slovesno zaključil 20. t. m. zvečer. Mladeniči so odhajali polni navdušenja za novo plodonosno delo na hrvatsko-katoliškem programu med istrskim narodom. Veliko se jih je napotilo preko Učkcf gore in Opatije na katoliški shod v Ljubljano.
p Cesarjev rojstni dan v Trstu. Kot vestni časnikarji navedemo naknadno še častno dejstvo, da se je na predvečer cesarjevega rojstnega dne pri svečani razsvetljavi v mestu zlasti odlikoval praporščak bosensko-hercegovskega polka št. 4, Siml Ivan, ki je z »junaci« prve stotnije omenjenega polka čarobno razsvetlil ves grad, kjer je nastanjena omenjena stotnija. V posebno zadoščenje pri tem velikem trudu mu je pač lahko objektivno priznanje Tržačanov, da tako lepe razsvetljave na gradu v Trstu pač še ni bilo. Zato naj ne bi izostala prihodnja leta.
p Železniška nesreča na Opčinah. Na kolodvoru na Opčinah se je zgodila, v petek predpoldne znatna železniška •nesreča. Ko je prihajal malo pred deveto uro tržaški brzovlak na kolodvor, jc smuknila pred vlak 56 let, stara Ana GuŠtinova iz Repentabra in je hotela še v zadnjem trenotku preko proge. Strojevodja, ki je videl situacijo, je stroj takoj zavrl in tako so kolesa žensko le nekoliko zmečkala in jo slednjič vrgla na rob proge. Hipno zavrtje stroja pa je povzročilo, da so vagoni silno trčili drug ob drugega in to jc imelo nepričakovano posledico: Vsa stekla na vozovih so se strla, potniki so popadali križem, na njo pa je začela leteti s polic prtljaga. Bilo je več lahko ranjenih; dva težko ranjena potnika in smrtnonevanio poškodovano Gu-štinovo so spravili v bolnišnico v Trst.
p Vinorejski kongres. Drugo leto se bo vršil v Gorici IX. vinorejski kongres, ki ga priredi ravnateljstvo vino-rejske družbe avstrijske.
p Stavka delavk. Delavke v svilo-predilnici v Zdravščini stavkajo od srede popoldne radi nremalc plače; v
četrtek jutro pa so se vse javile pri oblasti in so zahtevale svoje delavske knjižice in plačo, ki jim gre.
p Dr. Clermont v Pulju. V petek je prispel v Trst sloviti dunajski kirlirg dr. Clermont, katerega ime je postalo znano širom Evropo zaradi njegovih uspehov pri avstrijskem rdečem križu v balkanski vojni. Dr. Clermont je takoj odpotoval s torpedovko v Pulj, kjer bo nadzoroval zdravljenje viccadmira-la Lanjusa in vojakov, ki so bili ranjeni pri nesrečnem strelu iz topa.
p Zgodbe dveh dezerterjev. S paril ikom »Szapary« sta prispela v Trst dva češka dezerterja, ki sta bila pobegnila iz Bosne v Črnogoro, se nato udeležila vojne v Albaniji, potem pa se napotila preko morja v Italijo. V deželi oranž iv citron pa jima je šlo tako slabo, da sta šla sama h konzulu, da hi ju poslal domov.
p V dobi polomov. Po Gorici se govori, da misli vlada razpustiti občinski svet. Pravijo tudi, da že čaka tozadevni odlok na podpis. Za slučaj, da bi bil občinski svet res razpuščen, bodo poverjeni vsi posli do novih volitev sedanjemu županu Bombigu.
p Okraden sodnik, Pretekli teden se je mudil v Trstu okrajni sodnik dr. Hektor Franceselini iz Gorice. Hodil je po mestu, pri Sv. Jakobu pa je skočil v tramvajski voz, da sc popelje k Sv. Soboti. V vozu je bilo nekaj mladeni-čev, ki so se vedli sumljivo in sodnik je začel pazno gledati, koga se lotijo, da ga okradejo. Gleda in gleda in ko slednjič potipljc za svoj žep — denarnice z blizu 200 kron ni bilo več.
p Ozkotirne železnice v Dalmaciji. Mestna občina splitska je dobila od ministrstva za železnice novo dovoljenje za dobo enega leta, da sme opravljati vsa preddela, ki so potrebna za. gradnjo ozkotirne električne železnice iz Splita v Solin.
p Odlikovanje policijskega stražnika. Na cesarjev rojstni deri je bil v Trstu odlikovali s srebrnim križcem za zasluge policijski stražnik Matevž Krastič, ki je bil dne -4. februarja rešil iz velikega kanala potapljajočega se moža. Krastič je bil skočil v vodo v vsej svoji opravi, vsled česar je bila rešitev tem nevarnejša.
p Samoumor nezakonske matere. V Kanfanaru se je utopila v vodnjaku 27 let stara Ivanka Parfant, ki je doma nekje od Celja na Štajerskem. Nesrečna^ ženska je skočila v vodnjak; zapustil jo je fant, s katerim je imela že tri otroke.
p Drznost dveh lopovov. V sredo popoldne sta doživela trgovec z lesom Bolf na Reki in njegov uradnik lepo presenečenje. Ko sta bila namreč vstopila v pisarno, sta ju sprejela dva lopova z nabitima samokresoma, katera sta jima molilo, pod nos. Streljala pa vejidar nista, ker sta smatrala, da je umestneje — pobegniti. Zadržavati neljubih gostov nikdo ni upal in sedaj ju išče žandarmerija.
Ljubljanske novice.
lj Prevoz rezervistov. Včeraj dopoldne ob tri četrt na 8. uro so se pripeljali na tukajšnji južni kolodvor rezervisti iz Dalmacije. Bili so Čehi in Slovaki. Na kolodvoru jih je pričakovalo pod poveljstvom g. Mihaliča veteransko društvo z godbo in zastavo. Pri sprejemu sta bila navzoča tudi g. grof Chorinski in divizionar Kuzma-nek ter mnogo občinstva. Vojaki so imeli eno uro odmora za zajutrek na vrtu kolodvorske restavracije. Vojaška in veteranska godba sta igrali med za-juterkom. Vojaki so bili skoro sami Slovani — Čehi »a Slovaki ter so živahno aklamirali »Prodano nevesto«, ki jo je igrala vojaška godba.
lj Transport rezervistov. Dne 25. avgusta ob 9. uri 10 minut zvečer sc pripelje na južni kolodvor 1191 mož z 9 častniki pešpolkov št. 8, 12 in 67. Odpeljejo se naprej ob 10. uri. Popoldne istega dne ob 4. uri 45 minut pride na južni kolodvor -458 mož z 5 častniki in odidejo ob 5. uri 10 minut naprej.
lj Duhovnih vaj v kn.-šk. zavodu sv. Stanislava, ki jih jo vodil P. Viktor Kolb S. J. od 18. do 20. avgusta, se je udeleževalo 116 duhovnikov ljubljanske škofije, med njimi mil gosp. škof J. Starilia.
lj Duhovne vaje za učiteljice sc začno dne 31. avgusta v cerkvi pri Ur-šulinkah. Govori slovit govornik P. Hartinger.
lj Smrtna kosa, Včeraj zjutraj jc umrl trgovec Franc Babič na Dolenjski cesti, star 45 let. Za glavnega dediča jc postavil šolsko Družbo sv. Cirila in Metoda, ki dobi hišo št. 44 na Dolenjski cesti, vredno nad 100.000 K. Strankam v hiši je izgovoril eno leto brezplačno stanovanje, svojim poslom je volil 1000 K, uo 1000 iv dabi tudi ne-
kaj njegovih prijateljev. Izmed ostalih volil je omeniti, da dobi Sokol II. 500 K, »Glasbetoa Matica« 500 K, trgovsko društvo »Merkur« 500 K, Salezijanci 500 K. Ostalo njegovo premoženje je razdeljeno med sorodnike. Pokojnika prepeljejo jutri ob 1. uri z Dolenjske ceste št.. 2 v rojstni kraj Kranj, kjer bo pokopan.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Res-man, vdova železniškega vratarja, 68 let. — Tomaž Zmrzlikar, delavec hira-lec, 71 let. — Ivana Sodnikar, delavčeva žena, 26 let.
lj Umrl je dne 22. avgusta pod« uradnik južne železnice Matija KukO-vec, star 77 let.
lj Umrla je danes v 63. letu svojft starosti g. Marija Jekovec, vdova po rajnem g. Andreju Jekovcu, učitelju v Kamnigorici. Pogreb bo v ponedeljek.
Zadnje vesli.
TURKI PRI KIRDŽALIJU.
Sofija, 23. avgusta. (Uradno.) Iz Sofijo poročajo, da so turško čete vdrle v Kirdžali na bulgarsko zemljo. Prebivalstvo beži. Vlada je poslala vsem ve-levlastem protest.
GIBANJE TURŠKIH ČET.
Kolin, 23. avgusta. »Kolnische Zei« tung« porora. da plovejo nad Hermanli turški aeroplani. Pri Švilenu sc zbira izredno veliko turških čet.
BULGARIJA IZGUBI ODRIN.
Pariz, 23. avgusta. »Potit PariSien* poroča, da jc že odločeno, da Bulgarija Odrin izgubi, dobi pa koncesije moralnega in formelnega značaja. — »Matin<« poroča, da se vrše med ruskim poslani* kom Ctiersom iz Carigrada in berolin-skim turškim poslanikom Osmati Ni-zarni pašo pogajanja glede kompenzacij za Odrin. Bulgarija zahteva Lozen* grad (Kirkilisse) in porušitev odrinskih! trdnjav. Pogajanja bodo najbrže vsak čas končana.
LONDONSKA KONFERENCA SE NE SKLIČE VEČ.
Peterburg, 23. avgusta. Tu trdijo, da se londonska poslaniška konferenca ne skliče več. Vprašanje Egejskih otokov se reši direktnim potom med kabineti samimi.
INTERESANTNE IZJAVE RUSKEGA POSLANIKA.
Rim, 23. avgusta. Ruski poslanik Kru< penski je izjavil glede balkanskega vprašanja (glej »Balkanski dogodki!«) tudi sledeče: Naj Odrin dobi Turčija ali naj ga obdrži Bulgarija, na Balkanu se vrši sedaj šele prvi akt tragedije. Morebiti ni spor med Turčijo in Bulgarijo tako opasen kakor jc opasen položaj med Bulgarijo in Grčijo zaradi Kavale. Ta spor utegne zadobiti kdaj velike dimenzije. Kar se tiče Bulgarije same, se je pretiravalo, pripisujoč ji pred vojsko neizmerno moč, pretirava se pa tudi zdaj, ko se jo smatra za propalo. Bulgarija rodi veliko otrok. Ljudstvo se bo kmalu zopet povzdignilo in Bulgarija ima gotovo veliko prihodnost. Bukareški mir bo zazdaj situacijo utrdil. Glede grozovitosti utegne biti nekaj res, gre se pa za ekscese soldateske brez vednosti oblasti, Rusija bo nastopala mirno, a odločno.
BULGARSKI DEMENTI.
Soiija, 23. avgusta. Bulgarska tele grafska agencija izjavlja, da je poročilo ruskega funkcionarja glede bulgarskih grozovitosti objavljeno v »Daily Telegraphu« popolnoma izmišljeno in ima tendenco, Bulgarijo pred Evropo zopet kompromitirati.
POSLANIKI NA DOPUSTU.
Belgrad, 23. avgusta. Avstrijski po« slanik Ugron in ruski poslanik Hart-wig zapustita Belgrad in gresta na dopust.
FIČEV V KARLOVIH VARIH.
Karlove vari, 23. avgusta, šef bulgar« skega generalnega štaba Fičev pride te dni semkaj se zdravit.
STANJE BARONA SKERLECZA.
Zagreb, 23. avgusta. Stanje kraljevega komisarja je po operaciji postajalo resno. Temperatura so je naglo dvignila do 40 stopinj. Zdaj pa je zopet padla na 382 stop. in je bolniku boljše. Proces vnetja se ni razširil. Splošno stanje jo zdaj povoljno in ni nobene opasnosti.
PRESTOLONASLEDNIK PROTI
SKLEPU ČEŠKE AKADEMIJE.
Praga, 23. avgusta. Češka akademija znanosti je imenovala ravnatelja arheološkega instituta v Peterburgu profesorja Uspenskega za Člana. Prestolonaslednik jc kot protektor akademije ta sklep sistiral. Opaža se, da je prestolonaslednik svoj ukrep motiviral v nemškem jeziku, dasi je češčine zmožen.
ŠPANCI V AFRIKI.
Madrid, 23. avgusta. Rnjsuli bo v krat« kern izvršil generalui naskok na Tctuan.
Ljubljanskim irgovcem!
Deželna vlada jc dovolila, da smejo biti jutri, 24. avgusta, odprte trgovine od 7. ure zjutraj do 3. ure popoldne, kramarji na Vodnikovem in Pogačar-jevem trgu in prodajalci sadja pa smejo od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 3. ure popoldne do 6. ure zvečer.
Razne s hran
Novice iz Amerike. Dne 1. avgusta t. I. je v tovarni Pittsburg Valve Fet-ting Co. v Babertonu pri delu ubilo rojaka Alojzija Kazin. Pokojni mladenič je doma iz vasi Staje, fara Ig pri Ljubljani. V Ameriki zapušča enega brata, nekje v državi Illinois, v stari domovina zapušča očeta, mater in tri brate. Alojzij Kazin je bil v Ameriki komaj eno leto. Kazin jc bil dober fant. Ne dolgo tega je rekel: »Meni se v Babertonu prav dopade, samo to lfii jc hudo. da po nekaterih slovenskih hišah tako Boga tajijo in duhovščino preklinjajo.« — V Clevelandu so dne 30. julija spremili k zadnjemu počitku Jo-zefino Kaušck, soprogo Avgusta Kau-šeka, ki jo je ubila strela. Kaušek in njena soseda sta pobirali perilo pred pretečo nevihto. Perilo je viselo na žici, katera je bila privezana na veliko hrastovo drevo. Naenkrat trešči v drevo, žico in po žici v ženski, da sta se obe mrtvi zgrudili na tla.
Živali, ki žro mrhovino, so imele lani in letos zopet enkrat obilo pojedino na Balkanu. Listi poročajo, da so se krokarji, vrane in drugi mrhovinarji med pticami iz Avstro-Ogrske in Rumunije v velikih jatah selili na Balkan, kjer se niso mastili samo na mrtvih živalih, marveč tudi na napol pokopanih in nepokopanih. mrličih. Tudi volkovi so se v mnogo večjem številu pojavili nego sicer.
Bogata ogrska svatba. Zadnja leta «e v Časopisju v pasjih dneh redno pojavlja glasovita ogrska svatba, na kateri se pojedo in popijejo nezaslišane količine jedil in pijač. Tako tudi letos poročajo peštanski listi o neki taki svatbi v Kossuthfalvi. Tu se je ženil z Ilono Tipold — najlepšim dekletom svojega kraja — kamnosek Virag v To-polyi. Na svatbo je bilo povabljeni 370 družin, ki so pojedle: 2 vola, 5 prašičev, 200 rac in gosi, zaboj jajc in dva met. stota moke; vse to so zalili z 1200 litri vina, 500 litri piva in 250 litri črne kave.
Organistovski rekord. Slavni angleški organist Gatty Sellars se je ravnokar vrnil iz Amerike v domovino. Na svojem gostovanju v Združenih državah je prepotoval 75.000 angl. milj in igral SOOkrat na 465 orglah. V Winni-pegu je igral pri 40 stop. pod ničlo, v Texasu pa pri vročini 110 stop. v senci.
Bivši gluhonemec — junaški tenor. V New Yorku se izobrazuje za pevski poklic mlad mož, ki ima prekrasen tenor in mu prerokujejo najlepšo bodočnost. Največja zanimivost je pa zgodba njegovega življenja. Do svojega drugega leta se je popolnoma normalno razvijal; tedaj pa je padel z mize in od-sehdob je bil gluhonem. Vsa zdravniška umetnost mu ni mogla pomagati. Stariši so ga dali v gluhonemnico. Tu je z 12 leti nevarno obolel in v hudi vročici so mu prihajali iz ust govoru podobni glasovi. Zdravniki so ga nato začeli energično zdraviti in tekom ene-galeta se je deček zopet naučil govoriti. Nato se je začel nenavadno zanimati za glasbo in ko se je razvil v mladeniča, se je pokazalo, da ima prekrasen tenor. Sedaj se pripravlja za opernega pevca.
Odlikovan pes. V mestecu Dudley na Angleškem je ponoči v neki hiši začelo goreti. Ljudje so vsi trdno spali in nihče ni vedel za nevarnost, ki jim je pretila. V veži je spal majhen gospodarjev psiček »Nell«; ko je zavohal dim, je začel lajati, a nihče se ni zmenil za to. Psiček je nato še obupneje lajal innemirno dirjal po stopnicah gor in dol tako da se je končno gospodarju le čudno zdelo ter je odprl vrata. Nasproti mu je butil gost dim, bil je zadnji ca s. Rešili so se vsi stanovalci m ogenj so lokalizirali. Psičku rešitelju so pa sedaj podelili bronasto svetinjo, ki jo je ustanovilo društvo »Ca-nine Society« za rešitev iz nevarnosti požara.
»Deutsche Wacht« in grozodejstva na Balkanu. Obskurno celjsko glasilo odurnega spodnještajerskega nemšku-tarstva piše z ozirom na neko sofijsko poročilo o grozovitostih na Balkanu v praški »Union«, da je sedaj enkrat za vselej pribito, cla je krvoločnost bistven del slovanskega narodnega značaja m da nečloveška surovost, in pristno barbarstvo mi doma med Turki, marveč med takozvanimi »osvobodilci«
Balkana, t. j. med Jugoslovani. Sicer vedo ravno sofijske vesti mnogo povedati tudi o grških grozovitostih in bi torej »Wachtin« očitek moral veljati tucli Grkom, ki so Nemcem drugače jako pri srcu, kar se je posebno očitno pokazalo ravno ob sklepanju bukarc-škega miru. Dalje bi »Wachta« morala vedeti, da jc doslej na Balkanu neomejeno vladala turška šola in zato Balkana v kulturnem oziru tucli nihče ni prišteval k Evropi. Sicer je pa za list »Wachtine« kakovosti škoda vsake resne, besede. Samo na to-le bi jo opozorili: Pretežni del spodnještajerskega »nemštva« tvorijo slovenski, t. j. jugoslovanski odpadniški življi, krvni bratje balkanskih Slovanov. Kako da viso-kol^ilturno nemštvo trpi te po naravi krvoločne in barbarske življe v svoji sredi, da, še več: kako da si nemštvo na vse kripljc prizadeva, da čim največ Slovencev spravi pod svoj klobuk? Naj nam »Deutsche Wacht« to nesoglasje pojasni.
Dobiti pravo pot, jc največja važnost v življenju. Le zato se mnogi ljudje obupno vojskujejo zoper kronično zaprtje, ker se ne poslužujejo pravega sredstva. Iz zdravniških zapiskov splošne bolnišnice v Bambergu povzamemo, cla so sc dosegli z naravno Franc Jožefovo grenčico mnogokrat tudi v takih slučajih hitri in sigurni uspehi, kjer so že vsa druga odvajalna sredstva odpovedala. — Splošno znana Franc Jožefova voda se čisto naravna neposredno iz budimskega Franc Jo-žefovega vrelca zajema in v še nerabljene steklenice napolni ter sc za mal denar kupi v lekarnah, drogerijah in prodajalnah rudninskih voda.
Napredovanje Katolicizma v protestantov-sKlti deželah v zadnjih slo lelih.
Freiburška »Liberte« je nedavno priobčila zanimiv članek o napredovanju katolicizma v protestantovskih deželah v zadnjih 100 letih. Iz članka posnamemo te-le podatke:
V	Švici je število katoličanov naraslo od 970.000 v 1. 1850. na 1,590.000 v današnjih dneh.
Na Nemškem je bilo leta 1800. komaj 10 milijonov katoličanov, leta 1904. so jih pa našteli že 20,321.441. V vseh delih nemške države so nastale nove katoliške cerkve in župnije, posebno še v velikih mestih. V Berolinu so se v zadnjih letih zelo pomnožile. Najlepši dokaz o napredovanju katoličanov na vseh poljih in v vseh stanovih pa po-dajejo vsakoletni nemški katoliški shodi.
Na Holandskem jc bilo leta 1800. samo 300.000 katoličanov, ki niso imeli nobenega škofa in lc malo duhovnikov. Leta 1907. so pa našteli že 1,822.000 katoličanov s 3758 duhovniki, enim nadškofom, štirimi škofi in 18.825 redovnimi osebami. Leta 1904. so imeli katoličani v holandski vladi (8 ministrov) 3 ministre, 25 poslancev in 18 senatorjev. Imeli so dalje 42 katoliških dnevnikov in tednikov in 43 drugih časopisov.
V	severnih deželah, to je na Danskem. Švedskem in Norveškem ni bilo leta 1800. skoraj nobenega katoličana. Sedaj je na Danskem 2940 katoličanov, ki sc vsako lepo pomnože s 30 do 40 konvertiti. Iz zadnjega časa je omeniti pesnika Jorgcnsena in grofa Holsteina, ki sta oba prestopila v katoliško cerkev. Na Švedskem je 2800 in na Norveškem 2500 katoličanov; vsako leto je krog 100 novih spreobrnenj v katoliško cerkev.
Na Angleškem — brez Irske, ki je malone popolnoma katoliška — so katoličani od leta 1800.—1907. od 120.0000 narasli na 2,180.000. Imajo 21 škofov, 4166 duhovnikov in 2071 cerkva. Največ spreobrnjencev h' katoličanstvu daje anglikanska duhovščina in inteligenca, kar je gotovo zelo značilno. Od 1. 1899. jc prestopilo v katoličanstvo nad 417 državnih poslancev, 205 mornariških častnikov, 162 pisateljev, 129 pravnikov, bo doktorjev medicine in 66 plemičev. bkupaj z Irci je sedaj v londonski spodnji zbornici 82 katoliških poslancev v zgornji zbornici 41 katoličanov in pa -.0 kronskih svetovalcev. V zadnjih 66 letih je bilo na leto povprečno po 10.000 spreobrnenj.
Naravnost čudovito jc katoličanstvo napredovalo v Avstraliji in severo-amerišlu Združenih državaJi. Katoličani se torej lahko tolažimo da so vsi odpadi v katoliških deželah obilo odtehtani po spreobrnitvah v protestantovskih deželah, in to ne samo po šte-vilu, marveč tucli p0 notranji vrednosti
Cerkveni vesinlk.
Romarski vlak na Sv. Višarje. Slov. katol. izobraževalno društvo v Šenčurju pri Kranju priredi dne 2. septembra
t. 1. na Sv. Višarje romarski vlak, ki bo vozil iz Kranja in bo sprejemal romarje na vseh postajah do Jesenic. Iz Kranja bo vlak odhajal točno ob devetih dopoldne, iz Sv. Jošta ob 9. uri 12 minut, iz Podnarta—Krope ob 9. uri 23 minut, iz Otoč ob 9. uri 29 minut, iz Radovljice od 9. uri 42 minut, iz Lesc ob 9. uri 57 minut. Na Trbiž pride ob 11. uri 23 minut. Vlak odhaja nazaj drugi dan, v sredo, dne 3. septembra, ob 12. uri 58 minut in pride v Kranj ob 3. uri 21 minut. Cena vožnje za III. razred za semintja je od Kranja in Sv. Jošta 3 K 20 vin., iz Podnarta in Otoč 2 Iv 90 vin., od Radovljice in Lesc 2 K 50 vin. Vožnja vlaka je ocl Kranja 2 K 40 vin. ceneje, kakor pri navadnem vlaku. Udeleženci iz bolj oddaljenih krajev lahko pošljejo denar po pošti na Izobraževalno društvo v Šnčurju in potem dobe listke v vlaku proti poštnemu nakazu od poslanega denarja. Karte sc ne bodo pošiljale okrog. Bližnji romarji pa dobe vozne listke pri Jož. Kristanu, p. d. Ivanu v Srednji Vasi in v Šenčurju v kapelaniji. Zadnji čas za zglasitev je do 28. avgusta 1.1.
»Slovenska Sira r.
Slomškov dar po 20 E:
221. Po g. Ant. Šarvicelj v Podrav-ljah, nabrano na novi maši č. g. Cirila Kandut na Brnci dne 20. julija 1913, po gdč. Mici Sadolšek in Lenki Sadjak, 20 K. — 222. Nabrali duhovniki ob desetletnici pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezru. 22 K. — 223. Po g. V. Aljančiču, bogosl., Kovor, nabrano na novi maši č. g. Janeza Černilec v Naklem pri Kranju, 25 K 10 vin. — 224. Nabrala na novi maši č. g. Mateja, družica gdč. Micika Matejeva in g. Miloš Carf, Konobece, p. Šmihel pri Pliberku, 26 K. — 225. Darovali č. gg.: Dr. Jos. Ličan, prof. bog., Anton Grbec., župnik, Henrik Peternel, župnik. Val. Knavs, vikar, Fr. Franke, vikar, Iv. Košir, kurat in Henrik Črni-goj, vikar, ob priliki 15 letnice svojega mašništva v Oseku dne 30. julija i913, nadalje so še prispevali č. g.: Iv. Mu-rovec, dekan, Ig. Leban, župnik in B. Grča, župnik, 27 K. — 226. Nabral gosp. Jos. Mirt, bogoslovec v Celju, na pri-miciji č. g. J. Vrečka pri Sv. Jožefu pri velju. 20 K. — 227. Nabral č. g. Janko Baznik, kaplan, Sv. Barbara v Halozah, na godovanju pri č. g. župniku , Ognjeslavu Škamlec v Leskovcu, 20 K.
—	228. Duhovniki pliberške dekanije, zbrani na pastoralni konferenci, 30 K.
Dar hranilnic in posojilnic.
19.	Hranilnica in posojilnica Trnovo, Notranjsko, 10 K. — Hranilnica in posojilnica Škocijan pri Mokronogu, 10 K. — 21. Hranilnica in posojilnica v Žužemberku, 20 K.
Županstvi za »Slovensko Stražo«;
20.	Županstvo na Vrhniki, 20 K. — 21. Županstvo Kot, 10 K.
Nadalje so darovali kot Slomškov dar:
Po g. Antonu Fanedl, organistu v Vurbergu pri Ptuju, nabral na gostiji Jakoba Loko, 3 K 50 vin. — Po g. Jos. Zaje v Gaberkih—Šoštanj, nabrano pri veseli gostiji za zdražbeno lastovico*, 10 Iv. — Janez Pečolar, čevljar v To-polšici, Štajersko, 4 K. — Anton Kocbek, župnik, Sv. Križ pri Mariboru, 5 Iv.
—	Franc Tertinek, žel. pristav, Ljubljana, 1 K. — Nabrano po g. Milošu Čarf, Konobec, za samospev č. g. župnika Vintarja. 10 K. — Pri licitaciji dveh kurjih krcmljev, nabral g. Miloš Čarf, 5 K 10 vin. — Slov. kat. nar. dijaštvo namesto venca na grob tovari-šici Zorki Jegličevi, 13 K. — Rado Žerjav, c. kr. orožn. stražmojster, Zagra-dec—Fužine, 4 K. — Mihael Tavčar, oskrbnik, Bled, povodom svojega 25-letnegas lužbovanja, 5 K. - G. Pavlina Vodovnik, Stari trg pri Slov. gradcu, nabrala na lepi nedelji pri Sv. Urbanu. 6 K. — Po podružnici v Komendi, nabrali svatje na novi maši č. g. J. Bu-renko v Komendi, 10 K. — Anton Ko-lar, župnik, Št. Ilj pri Velenju, 10 K. — J. Nagelschmied, Pliberk, za izgubljeno stavo, 2 K. — Jan. Smrekar, katehet v
Ljubljani, 3 K. — Po g. Ant. Seljak v Idriji, nabrano na svatbi g. Kristjana Vidmarja, 4 K 30 vin.
Prispevek podružnic: Podružnica Hajdin pri Ptuju, 27 K 50 vin. — Podružnica v Kamniku, 200 kron. — Podružnica Sv. Križ pri Ma riboru, 99 K 20 vin.
Iz nabiralnikov: Iz nabiralnika podružnice v Celju, 5 K. — Iz nabiralnika g. J. Dimnika, Za log, 1 Iv 80 vin.
Gospodrslvo.
g Semenj za ječmen. Dne 28. avgu« sta 1913 bo v Miškolcu XVI. deželni semenj za ječmen. Razglas in izpisek iz sejmskega, poslovnega reda je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljub' ljani na vpogled.
( \ Laurln & Klemen!
akc. družba.
Tovarna v Mladi Boleslavi.
Naročila sprejema: A. PARZER - MtJHLBACHER, Imperiah garage, Graz, Pestalozzistrasse 37.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 23. avgusta 1913.
Pšenica za oktober 1913 . . .	1164
Pšenica za april 1914.....12 08
Rž za oktober 1913.....8-96
Oves za oktober 1913 ....	8-35
Koruza za avgust 1913 ....	8-23
Koruza za maj 1914.....7-59
Ravnateljstvo trgovskega bol-nlSkega društva v Ljubljani javlja tužno vest, da je njegov mnogoletni redni član, gospod
Fran Babič
trgovec, gostilničar in posestnik
danes ob 5. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb so vrši v nedeljo dne 24. avgusta ob 1. uri popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska cesta št. 2.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.	2538
Ljubljana, 22. avgusta 1913.
Sprejmeta se takoj
2523
v delo. Eden nnj je zmožen finega velikega delik drugi pa polog velikega dela tudi angleškega dani-skega krojaštva. Ponudbe nli vprašanja na upravo »Slovenca" pod štev. 2522. (Znamka za odgovor!)
Na vse prijatelje
dobre kave!
Ste pokusili kavo z kavinim pridatkom :Franck:? Dobite na mizo čvr-stejši ter barvovitejši zvretek. — : Franck: iz zagrebške tovarne je le pravi z kavinim mlinčkom.
m
emp 106/25.643
Književnost.
Mahni C, Več luči! Iz »Rimskega katolika« izbrani spisi. Uredil dr. A. Ušeničnik. Cena 3 K. vezano i K 40 vin.
Vsakemu jc znan veliki pomen, ki ga zavzema dr. Malinič v kulturni zgodovini našega naroda. On je veliki glasnik katoliških načel, ki so jasno obrazložena v navedeni knjigi. Naj torej ta knjiga načel širi luč jasnega spoznanja in plameneče ljubezni ter da pravo podlago blaginji našega naroda. Dobi se v »Katoliški Bukvami«.
Ušeničnik. Sociologija. Cena 8 K 50 vin., vez. 10 Iv 80 vin. »Katoliška Bukvama«.
Ta knjiga lahko služi za vzor učenemu svetu vseh slovanskih narodov. Pisatelj je z njo ustvaril delo, ki bi mu vsi drugi kulturni narodi pdkazali eno najčastnejših mest v svojem slovstvu. Ušeničnikova sociologija nudi veliko več kakor druga podobna dela, posega globlje in je tudi znatno bolj logično sestavljena.
L a m p e. Tretji slovenski katoliški shod v Ljubljani. Dne 26.. 27., 28. avgusta 1906. Govori, povesti in sklepi. 2 K 80 vin. »Katoliška Bukvama«.
Kdor hoče natanko zasledovati raz-vitek katoliške misli, maj si nabavi to knjigo.
R o b i d a - K o c h. Ljubljana. Kažipot za glavno mesto Kranjske s pet-barvnim načrtom. Cena 1 K 20 vin. »Katoliška Bukvama«.
Kažipot po Ljubljani bo vsakemu tujcu, ki si želi oglejiati mesto in njegove stavbne in zgodovinske znamenitosti, kar najbolje služil; dobi se tudi v neškem jeziku za isto ceno.
Načrt Ljubljane, t : 10.000 v dveh barvah. Cena 30 vin. Isti v petih barvah 50 vin. »Katoliška Bukvama«.
Načrt je najprecizneje izvršen in jasno predočuje sliko celega mesta in bližnje okolice.
F i n ž g a r . Pod svobodnim soln-cem. Povest davnih dedov. »Katoliška Bukvama«. Prva knjiga 3 K. vez. 4 Iv. Druga knjiga 3 K 80 vin., vez. 4 K 80 v.
To je najlepše slovensko leposlovno tlelo, polno narodnega ponosa in ina-cionalnc zavesti. Finžgar nam v njem v mojstrskih barvah slika vzhajajočo moč slovanskega vodu v času, ko so Slovani pravkar prišli v Evropo in začeli zasedali Balkanski polotok.
Oddelek učil za šolo, obrt in splošno izobrazbo našeos Ijutlslva.
V III. nadstropju novega poslopja Tiskovnega društva vzdržava »K a t o-1 i š k a bukvam a« razstavno dvorano, v kateri so vsakemu na ogled raz-obešeni razni predmeti, ki se rabijo pri pouku v šoli ali v obrtu, posebno pa pri raznih predavanjih, ki stremijo za socialno izobrazbo našega ljudstva.
Razstavna dvorana je razdeljena v glavnem v dva dela: Zemljepisno-zgo-dovinski in pa prirodopisni - prirodo-slovni oddelek. Odprta je vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 7. ure p o p ol d n e. Vstop je vsakemu dovoljen; radevolje se razkažejo razne zanimivosti in to brez vsake •: . • z:.o-?i. Poleg vsestransko spopolr. <>:.■•■ z- m-učil za nižje in višje razrede ljudski] šol nudi ta oddelek veliko zalogo predmetov, ki služijo za spi-šno "-> v izobrazbo in so velikega r.-,r.\-•.".-. \ »šem socialnem življenju.
To so razne tabele k rn r-v . koristnih in škodljivi: živali, kakor sesalci, ptice. repti'ij*. koristne it? škodljive žuželke itd. Ravnotako so zanimive tabele različnega s a d j a in pa kmetijsk e i a-b c 1 e domačih živali v raznih pasmah.
Zgodovinski oddelek nam prestavlja razvoj Avstrije, razne boje, avstrijske junake in druge za Avstrijo zaslužne može. Zemljepisni oddelek nam kaže poleg navadnih zemljevidov slike iz vseh delov svela. Praga, Dunaj, Trst, Carigrad, Now Vork, ameriški pragozd itd. Vse to se vrsti pred očmi gledalca.
Za razna predavanja so posebno znamenite p r o t i a 1 k o h o 1 n e slike. Predstavljajo nam srečno in zadovoljno življenje pridnega gospodarja in globoko bedo in pogibelj pijanca. Dalje prva p o m o č p r i raznih n e z g o -d a h , znaki raznih bolezni itd.
Poleg loga je še nebroj drugih tabel, ki jih na tem omenjenem prostoru nc moremo našteti in si jih mora vsakdo sam ogledati. — Katalog učil, ki obsega tudi tozadevne predmete, je brazplačno na razpolago v »Katoliški Bukvami«.
bencln-motorlo
dobro ohranjena, eden za 15 konjskih sil in eden za H konjskih sil močan, sta po jako nizki ceni na prodaj. Motorja se vidita v obratu. Naslov se izve pri upravuištvu Slovenca" pod št. 2521. (Znamka za odgovor!) 2521
iHsm
alkalična kislina ---1
najboljša dijetična in osvežujoča
preizkušena pri želodčnih in črevesnih lia-tarlh, oblstnih >" mehurmh boleznih, katero
priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
poslpiiralna srcisloo
pri karlovovarijskem in drugih kopeiišKih Zdravljenjih in kot poznejšo zdravilo po kopcljili 24 38	in trajno porabo.	I. (VI.*
izvirek: GšesshiibI Sanerbrsiim,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjili špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-u, Peter Lass-niku in Andrej sarabonu, Ljubljana. u
ccfirja, blaga za postelje, flanele, barbenta, in-lcta, grizeta, daniast-gradla, belega blaga, brisač, žepnih robcev, kakor tudi platna in bombaže-vine ter vsakovrstnega blaga, ki ga razpošilja po čudovito nizkih cenah tkalnica
Henrik Goldschmied, Istra 118
pri Novem Mestu ob Meti, Češko.
40 metrov ostankov lepo sortiranih, flanele, barbenta, modrotiska. kaneva itd. prima kakovosti, 16 K. Ravno isti ostanki najlepše kakovosti 20 K. — Od ostankov se ne pošiljajo vzorci.
srednje šole, prvega ali druzega razreda sprejme na stanovanje in hrano kot tovariša k lastnemu sinu- — Naslov pove uprava lista pod številko: ,,2437'\ (Znamka za odgovor!)
Učenec
ki ima veselje do trgovine, in je vešč tudi nemškega jezika, iz dobre hiše se takoj sprejme v večji trgovini na deželi. Naslov pove uprava „Slovenca" pod štev. 2524. (Znamka za odgovor.
D* foan Hubad
»krožni zdravnik iti iMmk u Šbotji
preklic.
Podpisana preklicujeva vse psovke proti Frančiški Dolinar iz Dravelj št. 13.
Dr a vi je, 23. avgusta 1913.	2542
3ož. Škof. 3»awel Jančar.
Išče službo kot hišna ter zna tudi šivati. Ponudbe na upravo tega lista pod „Hlšna" št. 2543.	2543
!]1!
ii
dijakinje
od poštenih staršev. Kje pove upravništvo lista pod štev. 2461. (Znamka za odgovor.)
precejšnje izobrazbe, se odda za
sedlarsko obrt
proti primernemu plačilu. Učenec jc iz pošteno hiše ter precej krepke rasti. Zeli se oddati v kako pošteno krščansko hišo in sicer na deželo. Zeli takoj vstopiti. Naslov se poizve v upravi „Slovenea" pod številko 2531.
Zadnji posnetek slov. pesmi za gramofon 16.7.1913.
Hajlepši spomin na slovenski katoliški shod v LJubljani
so naše mile slovenske
niOCTVli katere dobite z najnovej-|JiaCSSiBij	glini posnetki na
gramofonskih ploščah
edino
v gramofon - atelijeju
L na
Sodna ulica štev. 5.
Največja tovarniška zaloga gramofonov in godbenih avtomatov, vsakovrstnih plošč, peres, igel, kolesja itd.
Lastna delavnica za popravo gramofonov in godbenih avtomatov vseh vrst. 2527
Sprejme se
2541
kuharica
nad 30 let stara, ki je zmožna voditi malo gospodinjstvo, s primerno šolsko izobrazbo. Ponudbe se prosijo na upravništvo „Slovenca" pod št. 2541.
KUHHRICH
pridna in poštena, vešča kuhe in drugega dela, išče dobre službe pri č. g. duhovniku v mestu ali na deželi, gre tudi v Istro ali na Goriško ali na Štajersko. Cenjene ponudbe do 28. t. m. pod št. 2175 na upravo „Slovenca". (Znamka!)
DnTnH I Prečastiti duhovščini in si. p. n. lUliUI I občinstvu v Ljubljani in okolici priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnih novih vn7ftv trpežno in solidno ln rabljenih »UAUV izvršenih po jako nizki ceni. — Priporočam se tudi za na- ® ročila na izvršitev novih vozov kakor tudi jj vsa tozadevna popravila.
Velcspoštovanjem
IVAN DEMŠAR
prej Šiška, podkovskl kovač In izdslov. vozov
Ljubljana, Marije Terezije g. I.
Ivan Kacin,
IzdeMia harmoniiev
l>o najnovejšem amerikan. sistemu. Izdeluje se harmonije za cerkve, šole, pevska društva itd. Sprejemajo se popravila starih harmonijev, tudi harmonik in drugih instrumentov. Stare harmonije sprejmem v zamenjave. — Zahtevajte ilustrovani cenik. Oddajam tudi na obroke.
- Proda se skoraj popolnoma nov -
harmonij
amer. sestava s 13 rog., 3 vrste glasov po jako ugodni ceni. Več pove IV. REKAR, Sv. Petra cesta 54, Ljubljana.	2536
Proti gotovi plači in proviziji iščemc
krajevnega
2526
zastopnika
za Ljubljano in okolico, ki je zmožen kavcije, ker bo moral istodobno prejemati vplačila. Znanje slovenščine in nemščine potrebno. Strokovno znanje ni potrebno, ker bomo dotičnega gospoda sami najnatančneje vpeljali v našo stroko (zavarovanje na življenje in za otroke), Mesečni dohodek 200— 250 kron. Ponudbe z navedbo referenc pod »Pensionsfahlg« na anočne pisarno Jos. Heuberger, Gradec, Herrengasse 1
ilo in poročilo!
Podpisani naznanjam, da sem prevzel znano
knjigoveznico g. J. Giontini
na Francovem nabrežju št. 25
Priporočam se slav. občinstvu v izdelovanje vsakovrstnih knji-goveških del.
Za obilna naročila se priporoča
J. Giontini nasled.
Franc Pajk,
2502	knjigovez.
[EOBflOPNO POTREBNA KNJIGA,
strokovna, bogato ilustrovana, za vsako gostilno in sploh za vsako hišo, ki mora kdaj postreči gostom, je
O SERVIRANJU
iiii>r'!':!'V!!iiiiniiiiiiilililiiiiMiiHiiHiniiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiliiiiniiiiiniiin
isoluinG urnim, pristno
Kmetijsko društvo v Vipavi oddaja vsled priporočila knezoškofijskega or-dinarijata pristna bela mašna in namizna vina letnika 1912 po 50 do 00 K za hektoliter, postavljeno na kolodvor v Ajdovščino. — Sortirano vino
rizling
je po 65 K. - Manj kot 50 litrov sc nc odpošilja. — Kleti nadzoruje vipavski dekan.
«. KmeiijsKo društvo v Vipavi.
..................................................................
V platno vezana knjiga stane 5 K, po pošti 5-50 K, po povzetju 5'70 K. Pošilja sc le proti naprej plačani naročnini ali po povzetju. Naroča se pri upravuištvu „Gostilničarskcga Vestnika" v Ljubljani.
2525
S1E
BBBBBBBBEBEBlSllIllilBlIiliilUlff]
K
Naznanilo preselitve.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo podružnico na Mestnem trgu št. 6 na
Mestni trg št. 12
poleg trgovine Fr. Iglič, ter se priporočam šc za nadaljnjo naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem Jakob ZalaZIlfk 2539	pekarna, slaščičarna in kavarna.

s
m
Opravičevanje Bnloorov.
»S 1 o v a n s k o b 1 a g o t v o r i t e 1-n o društvo v Sofiji« je naslovilo na nekega bivšega slovenskega politika odprto pismo, v katerem z ozirom na različne neugodne sodbe o Bulgariji in njeni politiki pojasnjuje stališče Bulgarov in zavrača nasprotna mnenja. Mi to izjavo »Slovanskega društva v Sofiji, kot objektivni poročevalci, ki hočemo biti nasproti obem stranem pravični, priobčujemo.
Prestavljamo iz ruskega izvirnika:
1.	»Druga vojna s Turčijo se je začela vsled prevrata Mladoturkov in protivljenja Mahmud Šefket paše, podvreči sc volji Evrope. Vprašanje jc bilo glede Odrina.
Ta trdnjava je padla 26. marca in mogoče je bilo misliti, da bo precej sklenjen mir, naložen Turkom s silo orožja. S strani Turkov ni bilo nobenega zadržka; naši »zavezniki« pa so se trudili na vsak način dogovore za-ivleči. Čemu jc bilo to? Ali nc zaradi tega, da bi zadržali bulgarsko armado pri Čataldži cela dva meseca, da bi se izčrpala do 30. maja, ko je po oficiel-nem resnem opominu od strani Edvarda Greya do Srbov in Grkov — bil mir podpisan? Kdo bi mogel trditi, da sc je vršilo vse to brez načrta? Srbom in Grkom je bilo treba časa, da bi se mogli bolje utrditi in pripraviti proti Bulgariji.«
2.	»Srbi so se celih 5 do 6 mesecev utrjevali na Ovčjem Polju okoli Ku-manovega, Skoplja, Kratovega, Krive Palankc in Sultan-tepeja, kraji, ki spadajo po dogovoru brezsporno k Bulgariji. Na sami bulgarski meji pri Kii-stendilu so oni postavili nedostoifio betonirano trdnjavo Sultan-tepe, pred katero so sedaj Bulgari izgubili na tisoče svojih sinov. Ali ne pomeni vse to sistematično pripravljanje za vojno z Bulgarijo?«
3.	»Vsi odnošaji med Srbijo in Bulgarijo so bili določeni po dogovoru dne ■14. marca 1912. leta, kateri je imel naslov: »Dogovor za prijateljstvo in bratstvo.« Vendar so se Srbi prvi odrekli temu dogovoru ter se trudili na vsak način istega uničiti. Se dne 26. aprila t. 1. se je obrnila bul-
garska vlada, katero obdolžujejo, da jc začela vojno, do ruske vlade s prošnjo, inuj izvrši dogovorjen arbitraž. Srbi pa niso sprejeli arbitraže niti potem, ko jih je carska beseda iz Pelrograda k temu povabila.«
4.	»Srbi, naši bratje, prijatelji in zavezniki po dogovoru, začeli so žc prve dni po okupaciji Makedonije zapirali bulgarske šole in cerkve in preganjati prebivalce. Oni so začeli na prav robat način postopati z bulgar-skimi vladikami, proti katerim še turška vlada nikdar ni vzdignila roke.«
5.	»Srbi so sklenili zvezo z Grki in Črnogorci proti Bulgariji, razdelili so na ta način ves makedonski teritorij med seboj, a pozneje so privabili tudi Rumunijo in celo — česar mednarodna morala ne bi nikdar dopustila — domenili so se s Turčijo proti Bulgariji! Mi ne vemo, kako bi se moglo po vsem tem trditi, da jc Bulgarija kriva bratomorne vojne. V ostalem pa ni Srbija prvikrat nastopila proti interesom slo-vanstva: dogovor z Avstrijo leta 1882., kateri je bil pozneje obnovljen; poizkus Vladana Gjorgjeviča sključiti leta 1891.—1893. vojno konvencijo s Turčijo proti Bulgariji; poizkus šo današnje Pašičeve vlade leta 1910. sključiti konvencijo z mladoturki proti Bulgariji. Vse to je jako značajno z ozirom na slovansko obnašanje naše sestre, katera se je vedno pritoževala čez nas pred vsakim Slovanom!«
6.	»Pozitivno je ustanovljeno, da so imeli 23. junija načelniki srbskega in grškega generalnega štaba posvetovanje v Skoplju z namenom, da določijo načrte in čas vojnega napada na Bulgarijo, točno tako kakor so imeli dne 28. septembra 1912. leta načelniki bulgarskega in srbskega generalnega štaba svoje posvetovanje v Sofiji glede napada na Turčijo.«
7.	Bulgarske vojaške vlasti so dobile v roke proklamacijo srbskega kralja za objavo vojne, katera je bila raz-dana vojaškim načelnikom srbske armade brez datuma, kateri se je imel postaviti ob samo tem času, ko se vojna objavi. To je najvažnejše dejstvo, ki dokazuje, da je bila Srbija že davno gotova začeti z vojnimi operacijami.
Poslednje dni je bil zasačen tudi ukaz I. črnogorske brigado dne 11. junija glede nastopanja na Ovčje Polje in v Bulgarijo, a istotako tudi manifest kralja Nikolaja, v katerem sc Bulgari, ki so dali Slovanom pismenost, imenujejo »Tatari«!«
8.	»Naj bi bilo tudi res, da so bulgarski vojni oddelki prvi začeli dne 30. junija z nastopanjem; a res je, da so se podobna početja vršila često na prvi črti. Zakaj so ravno ta spopad dne 30. junija smatra začetkom vojne, a nc kakšen od poprejšnjih spopadov? Pri tem je pa bulgarska vlada že precej sledečega dtne 1. julija ustavila vojne operacije ter po posredovanju Rusije in drugih držav naprosila naše zaveznike, naj tudi ustavijo te operacije in naj sestavijo enketo. Zakaj niso Srbi in Grki sprejeli ta predlog? Ali ni jasno, da so si oni — končno pripravljeni za to vojno — želeli najmanjšega povoda, da bi jo mogli začeti?«
9.	»Razen tega, ko se je ta bratomorna vojna začela in nekoliko dni nadaljevala, jc poslala bulgarska vlada, po predlogu velevlasti iz Rusije, svoje polnomočnike v Niš, da sklenejo premirje in da se preneha nepotrebno pobijanje, — a oni so čakali celih deset dni tam srbskih in grških delegatov; končno pa so se vrnili brez uspeha.«
10.	»Za bolj točno ilustracijo razpoloženja naših bivših zaveznikov nasproti bulgarski narodnosti naj navedemo še sledeča dejstva. Da, prav ta razpoloženost je naredila atmosfero vojnstvenosti, ki je dovedla k nesrečni vojni.
Ko je zavzela grška vojska Solun početlcom novembra lanskega leta, so Grki obrnili tam novo stavljeno bulgarsko cerkev sv. Cirila in Metoda v hlev za konje, a so jo šele po dvomesečnih protestih od strani Bulgarov zopet izpraznili.	s
Po uničenju bulgarskega garnizo-na v Solunu, meseca junija t. 1., so Grki vse Bulgare. ki so bili živi ostali, večinoma žene in otroke, na najne-sramnejši način napadali, a bulgarske cerkve so vso oskrunili: oltarje so razmetali ali zlomili, svete podobe in cerkvene knjige so uničili, bulgarske du-
Nikdo naj ne zamudi ugodne prilike si ogledati ravnokar došle BnOlCŠkCIIl SlklJIClIŠČll osebno kupljene najnovejše jesenske in zimske pariške modele v mantelje, krila in bluze za dame in deklice, nadalje obleke, površnike in klobuke za gospode otroke po izvanredno nizki ceni. ^ ^	„ „ ~ w „ _ „.	.
O. Bernatovic, Lfublsana, Mcsfm trg št. 5.
hovnikc razgnali ali v prognanstvo odpeljati; grški duhovniki pa niso hoteli bulgarskih mrliče,v pokopavati, tako da so morali hiti pokopani brez duhovnikov. Arhiv bulgarske metropolije jo bil razgrabljen in po celem mestu razmetan. — Kdo moro pri takšnih dejstvih trditi, da jc bila ta vojna začeta od Bulgarov? Kdo bi mogel najti povod za kakršnokoli željo Bulgarov, nadaljevati to uničevanje z orožjem?«
»Celo drugo prihaja na svetlo: z neprikritim namenom, uničiti in raz-djati Bulgarijo, začela se je ta vojna po naših bivših sovražnikih, kateri so sklenili novo zvezo, a pozneje so pri-> vabili k temu protislovanskemu ciljij še Rumune in Turke ...«
»Da bi pa kompromitirali bulgar« ski narod pred slovanstvom Jn pred evropejskim občinstvom, so isti, kori-stivši so z okolščine, ko je bila Bulgarija popolnoma obdana z železnim obročem in brez vsake zveze z zunanjim svetom, razširjevali najstrašnejše vesti o zverstvih Bulgarov In o pobitju bulgarske armade. K sreči pa niti eno niti drugo ni bila resnica. Mednarodna en-keta, predložena od bulgarske vlade, bode izsledila, kdo je z ognjem in mečem uničeval prebivalstvo; a bulgarska armada, kakor jo znano, je stala trdno na svojih pozicijah, odbijajoč z uspehom vsak napad zaveznikov, ko se je sklenilo premirje.«
»To jc čista resnica! Ako se pre-» motrijo globlje ta dejstva in se sodi po-i polnoma nepristransko, se je lahko prepričati, da v tem slučaju vojna ni bila »bratomorna«, ampak »butgar-i r o m o r n a«, pripravljena in začeta' po določenem načrtu s strani štirih ras in dveh ver proti malemu narodu, kateri je položil pred tisočimi leti začetek slovanski pismenosti, ohranivši ta zaklad tekom dolgega reda težkih in strašnih vekov, kateri se je boril za narodno svobodo in kulturo z vlastni-mi močmi, a nikdar ni onečastil svoje dostoj>nstvo z nemoralno zvezo, sramo^ tečo krščanstvo ter podkopajočo in oskrunjajočo idejo slovanske .vzajemnosti.«
»S 1 a v j a n s k o b 1 a g o t v o r i iel'j 4 n o d r u š t v o v S o f i j i.« |
—ana—— —— ———
kjer dobi tudi vsakdo radi priznano ogromne zaloge kostume in dečke kakor tudi oblekce za
' 2497
so priznano
Specialna trgovina s kolesi in deli:
Goreč, Ljubljana. Marije Terezije cesta št. 14 n
'„Novi svet", nasproti Kolizeja.)

Dunajska cesta 15.
Dunajska cesta 15.
iz prulh fonarn Huslrije:
Dilrkopp,siyria,Wollenrad
o stroji za pletenje
silni
Vezenje poučujemo brezplačno
Ustanovljena leta 1867.
izborna konstrukcija	JKft mmmtf^IM in elegantna izvršitev
jp«* 12 tovarne v Lmcu.	• y
Ceniki zastonj In iranko.	J
MmjMjSM p®I|(id@liM
o a
kakor vse vrste vratila, mlatilnice, čistilnice za žito, trijerje, slamoreznice, mline in prešc za sadje in za grozdje, posnemalnike za mleko, kosilne stroje, motorje itd. itd.


se dobe pri tvrdki
trgovina z železnino in stroji
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16.
Obenem priporočava naše
Najnovejše amerikanske mline za žito
s katerim si lahko vsak kmetovalec svoje žito sam zmelje in napravi najboljšo moko.
Vsakdo si lahko ta mlin pri nas v zalogi ogleda in prepriča o izbornosti te nove in velevažne iznajdbe. Kameni se sami brusijo in mlin se lahko povsod postavi ker malo zakoti!	2500
¥snk posBstnak mMniiir 3
2493
Domača tvrdka
*v
m
Unmjonii, Prešernova ulica štev. 9.
Najstarejša in največja
Mino z izsotovlleno obleko.
Priporočava se preč. duhovščini v naročila za izvršitev raznovrstne
duhovniške obleke
iz zajamčeno dobrega, trpežnega blaga razne kakovosti, katerega imava prav mnogo v zalogi. Postreževa na željo z vzorci ter sva v stanu vsled nakupovanja v množinah in obširne trgovine po-streči z istinito dobrim blagom in natančno izvršitvijo po najnižji ceni,
V zalogi imava
izgotovljene obleke
za gospode, dečke, gospe in deklice po najnovejšem kroju in lepih vzorcih.
Zaloga srajc, ovratnikov in kravat za gospode.
Ilustrovani ceniki so franko na razpolago.
K BB■ .^{ffi.i.iU.nStffTiMi. -II—.tJCii. 1 itaTIT—^C I II I JC li-J——}(5 lili ll){
ljubi sosed!
zdrave živali, ki dobro prebavljajo in radežro, krepko, težko, krasno živino, krave, ki dajo veliko mleka, in kure, ki neso mnogo jajec, imajo vsi kmetovalci,_ki se ravnajo po 10 zapovedih za kmetovalca in pri-mešajo piči 2—3 krat na mesec Mastina. Mastin je dr.pl.Trn~
metovalca
koczyja redilno varovalno sredstvo. — Mastin je bil s prvimi kolajnami odlikovan v celi Avstro-Ogrski in ga porabljajo milijoni previdnih kmetovalcev. Idi k svojemu trgovcu in kupi zavoj Mastina
* za 60 vinarjev, 10 zapovedi pa zahtevaj zastonj, tudi če ne želiš kupiti Mastina, ali pa piši ti ali tvoj trgovec tvorniški zalogi: Lekarna Trnkoczy v Ljubljani.
Zahvalna pisma o Mastina, uradno poverjena po c. kr. notarja.
Spoštovanemu gospodu lekarnarju Trnkoczyju v Ljubljani.
Spoštovani gospod! Moji prašiči niso žrli, ter so bili zelo slabotni. Slučajno dobim za poizkus od nekoga svojih ljudi zavojček prašičjega krmilnega praška Mastin, doktorja pl. Trnkoczyja krmilno in varstveno sredstvo; in glej čudo! Od todaj ne morem svojih prašičev dovolj nakrmiti in sc že silno debele nekoliko dni sem. V zahvalo za ta izborni pomoček, ga morem in bom vsakomur najtopleje priporočal. Prosim pošljite mi z obratno pošto 5 zavojčkov prašičjega krmilnega praška Mastin, doktorja pl. Trn-koezuja krmilno in varstveno sredstvo.
Z velespostovanjem Josip Englisch, železniški mojster.
Belišče v Slavoniji, dne 31. oktobra 1900.
Vaše veleblagorodje!
Prosim 5 zavojčkov krmilnega in varstvenega sredstva Mastin; odkar Mastin med krmo mešam, je živina zdrava ia krepka.
S spoštovanjem
2494
sestra redovnica Lidwina.
Turnitz ob Traisenu (Nižje flvstr.), dne 27. februarja 1907.

Miiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiifiifiti9iiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii]iiiifi(ii(i)(iiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM>*(i<iii<i'i*iiii<niiiiMiiiiii*n
• (Gorenjsko)
(najmodernejše podjetje monarhije)
Peter Kozina & Ko.
družba z omejeno zavezo.
Prodaja na debelo in drobno
Ljubljana, Breg št. 20.
Tovarniške cene.
2498	___
"""'..........................................................1111 umi................................T...............................u......n imimitf
več trpeli kot dandanes.« Pri velikem oltarju je bogato z zlatom vezan anti-pendij. »Vidite, to je pa domača idrijska obrt. Kako natančno je vso izpeljano, tako dovršena tehnika in kako se v celoti lepo vidi!« Gospa je pokazala, da ni samo po imenu pokroviteljica domače obrti, temveč da tudi razume v polnem obsegu svojo nalogo. V stranski kapeli pokaže g. dekan v mali monstranci del Jezusovega križa. Pre-skrbel ga je baron Stampfer leta 1784 iz cesarske dvorne zakladnico na Dunaju. Njegov stric je bil leta 1720 tu predstojnik in Idrija sc mu jo jako omilila, da jc večkrat v pokoju na Dunaju o nji in njenih prebivalcih govoril. Zato je njegov nečak liotci dati Idriji dragocen spominek na svojega strica. Ekscelenca baron Beck odgovori. da ima od ravno tam tudi on na svojem gradu enako relikvijo. Omilila se jim je cerkev tako, da so drugo jutro pred odhodom kleče molili kakih 20 minut v klopi, četudi takrat slučajno ni bilo nobeno maše. — Zatem jc razkazoval rudarski svetnik Pirnat rudnikiin vse njegove naprave. V jami gredo mimo delavcev. Svetnik Pirnat zagleda rudarja Brusa in ga predstavi kakor načelnika delavskega odseka. Minister mu poda roko in vpraša, kake so kaj razmere med. delavci. Sploh jc pohvalil naše rudarje, da so prijazni in omikani. Drugod vidi le temne obraze,, v tla obrnjene, ne zmenijo se, ako kaka višja oseba mimo gre. V žgal niči so ga zanimale nove peči in pohvalil je red in snago, ki se tam nahaja. Kazal sc je sploh kot strokovnjaka v raznih oddelkih rudarstva. In kak spomin ima? G. dekanu je opomnil, da sc ga osebno spominja, da jc bil pri njem z neko družbo, a da se ne moro domisliti v kak namen je vodil deputacijo. Gosp. dekan omenja, da je bilo poslanstvo iz Češkega in Kranjskega radi čipkarske obrti. »No, in ste kaj dosegli pri ministrskem predsedniku?« — »Da, prav zadovoljni smo sc vračali od Vas, ckscclenca!« — »Me prav veseli, če sem kaj pripomogel za domačo obrt,« jc bil odgovor. — Na večerjo sta bila povabljena svetnik Pirnat in g. dekan. — Dalj časa so se mudili v čipkarski šoli, zanimali za najmanjše stvari. Na šolskem vrtu, ki ga sami otroci pod vodstvom učitelja Gostiša obdelujejo, so se čudili, da se v dveh letih zamore toliko doseči. — Sploh je obiskovalcem Idrija tako ugajala, da so obljubili še katerikrat priti pogledat zanimivo mesto, katero je pa glede pošte, telefona in nekaterih drugih modernih naprav zelo zanemarjeno. Tu jc cesarski rudnik pa še tega nima, kar imajo manjši kraji. No, ekscelenca ima še vedno kaj vpliva, da boclc lahko pomagal.
i Bivši ministrski predsednik dr. Maks Vladimir baron Beck v Idriji. V
torek popoldne krog 4. ure je dospel iz Ljubljano čez Žiri v spremstvu svoje soproge Helene in sestre baronice Antonije Beck znani minister Beck v naše mesto. Znani pravimo radi tega, ker je v dobrem spominu, da se je pod njim naša realka podržavila in s tem odvzelo mestu veliko stroškov; on jc izvedel splošno volilno pravico, kar nista mogla zvršiti ne baron Gautsch ne princ Hohenlohe; pod njim jo dobila Ljubljana dve slovenski gimnaziji m belokranjsko želcznico. Na potovanju na Brionske otoke in v Italijo je hotel si ogledati Idrijo, s katero je imel ob svoji aktivni službi precej posla. Ogledal si je najprvo mestno župno cerkev. Pri kropilnem kamnu ga jc čakal g. dekan in potem razkazoval visokim gostom, katere je vodil sedanji rudniški predstojnik svetnik Pirnat. Idrijska cerkev ima več znamenitosti bodisi novejših naprav ali umetnih starin. Ker jc baronica Bcck pokroviteljica za domačo hišno obrt na Dunaju in je pri zadnji razstavi odprla svojo palačo raznim čipkarskim oddelkom, so jo posebno zanimale take umetnine. Kar obstala je pri masnem plašču, katerega jo darovala cesarica Marija Terezija Idriji. »Glejte, kako je to zamudno in natančno delo in dragoceno blago, pa še tako dobro ohranjeno. Tudi na Dunaju in na nekaterih Marijinih božjih potih sem videla enaka dela iz rok princesinj in vladarice, a Vaše je izvanredno dobro še ostalo.« Zagleda star plašč iz usnja. »To je šc iz prve dobe idrijske, znam, kako se jc to na-pravljalo« in razlagala je možu in njegovi sestri, zakaj in kako so tako obleko v istem času imeli. Vidi bogato lia-kitje pri velumu. »To je precej drago, a že iz novejše dobe.« Iz zlatega bro-kata sta dva plašča. »Za to ste precej šteli in to ste žc Vi omislili,« opomni g. dekanu. »A kaj pa ta-le plašč? Jc gotovo okoli 200 let star, nc rabite ga več, zakaj ga tako skrbno hranite?« Gosp. dekan pojasni, cla so ga darovali 1. 1740 oni rudarji, ki so morali iti v Belgrad trdnjavo podirat; ker so bili naši rudarji že od nekdaj znani kot spretni kopači in razstreljevalci trdega kamenja, so 1739. leta odločili 140 rudarjev za trdnjavo v Belgradu. Vsled dolgega pota in velikega napora tam, vslecl mokrote in slabih živil so slabeli ondi, dva sta celo umrla in ostali so obljubili kupiti na svoje stroške lep mašni plašč, ako se še vrnejo v Idrijo. Na ta dogodek se hrani ta dar kot nekak historičen spominek. »Prav imate, čislaj-mo staro delo, njega dni so ljudje še
porabite slovenski muzlkarjl in pevci lepo priliko in oglejte sl prvovrstno zalogo kla. virjev ln harmonijev, velikansko Izbiro tamburašklh zborov, vsega dragega glasbenega —. orodja, strun in muzikalij pri	.
zapriseženemu strokovnjaku c. kr. dež. sodnlje ln učitelju »Glasbene Matice".
nasproti nunske cerkve.
pasar in izdelovatelj cerkvenega orodja
Ljubljana, Elizabetna cesta
se zahvaljuje prečastiti duhovščini, cerkvenim dobrotnikom, in vsem cenjenim naročnikom za dosedaj mu izkazano zaupanje. Naznanja pa tudi, da je sprejel zastopništvo
iz kineškega in alpaka srebra tvrdkc W.Bachman & Ko.
na Dunaju.
Imenovana tvrdka je preskrbela z namiznim in jedilnim orodjem naš slavni hotel „Union". Vse orodje se je izkazalo do danes izvrstno, kar jamči za solidno delo.
Pojasnila se dajejo tudi pismeno.
Priporoča svojo veliko, bogato zalogo damskih in otroških
najnovejši obliki vseh vrst ter športnih čepic.
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd., tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za
miio i« sploh vse toaletne predmete, fotografije aparate in potreb&čine
kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tlaitd. — Velika zaloga najfinejšega čaja, ruma in konjaka.
Zaloga svežih mineralnih voda in soli za kopelj. Zaloga karbida.
n tarnaj	Kupuje tudi po najvišjih cenah
drogerija in fotomanufaktura	itd-
•	čir* j* i t ♦ v , . Vnanja naročila izvršujejo se točno
jana, Židovska ulica st. 1.	in solidno.
Oblastveno koncesioni rana oddaja strupov.
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, solitar, encijan, kolmož, krmilno apno itd.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
pnv.
Telefon št. 41.
Splošna prometna banka podružnica LJubljana, prej I. C. Nayer
Centrala na Dunaja.
Ustanovljena 1864. -30 podružnic. Vogal niarijisi trg - Sv. Petra cesta. Delniški kapital in reserve 52.000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovno knjige ter na konto-korent l vsukodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Donar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — IzplaCevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjov. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočlh transakcijah vsekdar brazplačno. Stanje denarnih vlog na hranilne knjižico dne 31. Julija 1913, K 70,963.302'—,
31, decembra 1912 na knjižice in tekočI račun K 21^,160-979'—,
1763 II gospodinjston 20
= 50 % prihranka =
more doseči vsaka gospodinja, če rabi mesto surovega masla edino polnovredno nadomestilo Blaimschein-ov „Unikum"-margarin. „Unikum"-margarin se izdeluje iz najčistejše goveje zrnate maščobe z najfinejšo smetano ter se rumeni in peni kot navadno surovo maslo. Dobi se v vsakem mestu ali vsaki avstr. vasi, izvedo se pa prodajalne na vprašanje pri edinih izdelovalcih svetovne znamke Blalrn-schein-ovega >Unikum«-margarina, združ. tov. za margarin in maslo, Dunaj XIV.
„£ndropo3on"
jc na boljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero nI ni-kako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi, izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki za-branl izpadanje las in odstrani prahaje. — Značilno je, da se pri pravilni rabi ie čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. — Cena steklenice 3 krone. — Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele
Preprodajalci popu.t
Glavna zaloga in razpošiljatev pri g. Vaso Petričiča nasl.
v Ljubljani.
V zalogi imajo tudi gg:U. pl. Trnkoczy in A. Kane T Ljubljani, lekarna pri zlitem jelenu in Ant. Adamič v Kranju, lekarni .pri angelju"* Novem mestu in Ivan Omerzu v Zagorju ob Sava
Dež. lekarna pri .Mariji Pomagaj'
m. LE1ISTEK
Ljubljana, Resljeoa cesta i
zraven cesarja Franc Jožefa jnb. mostn
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže
Dorševo med. rible olje K
steklenica 1 K, večja 2 K.
Tanno-chlnm tinktura za lase,
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 K.
Slovita Mm ustna in zobna voda Si!
no proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K.	5228
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, fllalaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat.
Ebse
DOBRO BLAGO SE SAMO HVALI
Lastnik zaloge prvovrstnih glasovirjev, pianin in liar-monijev. 202
Zavod za vglaševar.je, popravila glasovirjev in vseh glasbil.
Ljubljana, Poljanska cesta št. 13.
5 1. avgustom povcoun in razširim svojo zalogo ter jo preselim iz I. nadstropja v prodajalne prostore v isti hiši. Prodajat bodem tudi vse glasbene inštrumente ter vse potrebščine. Posojevalnina ter mesečni obroki 60 najnižje cene. — Ko je inštrument izplačan, ne zahtevam obresti. — Iščimo reelne tvrdkc!
DOBRO BLAGO SE SAMO HVALI!
S Brizgalnice, cevi, telovadno orodje in avtomobile S
D D
D □
D C U 0 D Q D D
□ C3
kupujte samo pri
H. A. SMEfit
ZAGREB
katera tvrdka se zdaj glasi: Središčna prodaja ognjegasnih brizgalnic In potrebščin, telovadnega orodja in avtomobilov d. s. o. j.
Praga-Smichov.
R. A. Smekal.	V. I. Stratilek.	V. K. Smakal.
Opozarjamo, da razpošiljajo v zadnjem času različne nemške tvrdke po svojih zastopnikih na gasilna društva svoje nemške cenike in ponujajo svoje blago.
innnnnnnnnaaanonnanaaaannnaanana
Izgotouljene obleke
površniki, pelerine za moške in dečke, fine vrhne jopice, cele obleke, kakor tudi posamezna krila za ženske. — Velika izbira v prvem nad« stropjn. — Nizke stalne cene v manufakturni in konfekcijski trgovini
Vin, na «093111 Humu m m m
nasproti Mite „Pii Šilu" 1 min Me i in.
767
Josip Stupica
Jermenar
Ljubljana, Slomškova ulica
se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za napravo vsakovrstnih konjskih oprav, raznovrstnih vozov, kočij, ter sploh vseh predmetov, ki spadajo v njegovo stroko. — Popravila se izvršujejo točno in dobro. — Cene zmerno nizke.
2468
narodne noše
kakor: uhanov, brož, verižic,
ili	pasov itd.
lil
||| Lud. Černe, zlatar,
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
ii«
Učenec
zdrav, krepak s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, kateri ima veselje do trgovine, se sprejme pri Iv. Bergantn, trgovina a mešanim blagom, Stara Loka, p. škof j a Loka.	2473
DstanovUena
Dsiiimun
1192 ■■■■■■■■■
Fr. Hopf
sodno zapriseženi izvedenec v Ljnbljani Šelenburgova ulica št. 6
prva največja in najstarejša trgovina
Glasovirjf, piani n!, harmoniji (amerik.) najbolj slovitih tvrdk: Stelz-hamnicr,
Rfissler, Czernj
Horlgl in edino
zastopstvo dvorno tvrdke Forster.
5SMB
Posojevalnica. Plačila na obroke.
Najnižje ceno. 533 1
in glazure za tla izborne specialitete. ki se naglo suše in jih vsak lahko rabi.
Zaloga tovarne za lake
Ludvika Marxa _
pri liriki BRATA EB1, \MM g
Ustanovljeno v letu 1842.
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena in stavbena pleskarja
Ljubljana, mimom cesta
Nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154.
jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo.
Firnež iz pristnega lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko nespremenljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
---——-— Predmete in potrebščine
za žgalno in briljantno „ . _______ —	slikanje.

sobne slikarje.
1132
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.