Stev. 150. V LlnDIIam, V peleK dne 4. fflllfl 1924. Posamezna Številka stane 1*50 Din. LBlO LIL Naročnina za dr£avo SHS: na mesec ...... Din 20 za pol leta . . . , , . 120 ca celo leto .... a 240 ca inozemstvo: mesečno.......Din SO Sobotna izdaja: celoletno V Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstva. . . . „ 60 i v' i • "i V f>'A • • IBŠSS Cene insersfoms F.nostolpno petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2"—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din 3'— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan lzvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Pošlnina plačana v gotovini. Uredništvo je v Kopitarjevi nllci 6/1X1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravništva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserale) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24.797. in da se pribori zmaga moralnemu idealu enakovrednosti in enakopravnosti vseh. Tako pomaga napredek enega naroda napredku vseh in splošni kulturni, moralni in socialni napredek celokupnega človeštva napredku vsakega posameznega naroda. Ali moremo — če gledamo s tega stališča — to, kar se danes med nami označuje kot «jugoslovanski nacionalizem« smatrati za resnično delo za blagor jugoslovanskih narodov, za istinito narodno delo? Gotovo ne! Narodno delo druži vse člane naroda, vse stanove in vse stranke za en moralni cilj na podlagi politične svobode, demokratične enakopravnosti in socialnega blagra. Pri nas pa se pod geslom «jugoslovanskega nacionalizma« proglašata dva jugoslovanska naroda, slovenski in hrvatski, za protinarodna, za avstrijakantska, za suženjska — in se izločujeta iz jugoslovanske skupnosti kot manjvredna, ki ju je treba s silo podvreči volji enih. Pri nas se uči, da nismo vsi pravi Jugoslovani, ampak samo ena stranka. Gojitev slovenstva in hrvat-stva se označuje za greh, za izdajalstvo, za protidržavno. Da so Amerikanci, ko so se od Anglije ločili, na tak način skušali urediti zadeve 13 dežela, ki so se skupno borile proti Angliji, bi danes ne ,bilo Združenih držav Severne Amerike, ampak bi bila Amerika postala zopet tuja kolonija. Sporazumno urejeno svobodno soživljenje Jugoslovanov se pri nas proglaša za nemogoče, za izdajstvo, za zločinsko idejo; ogromna večina prečanov se meče med izdajalske elemente, odreka se zaupanje celi masi slovenskega in hrvatskega naroda, zagovarja se mesto demokracije politika močne roke, nasilja, pokorjevanja. Na ta način je delala Prusija med Nemci; s kakšnim rezultatom, to vidimo danes. Na enak način delajo fašisti v Italiji; konec tega bomo kmalu videli! Namesto da bi se narodno življenje moralno povzdignilo, narod na ta način podivja, namesto da bi se utrdila sloga, se poglobuje sovraštvo, namesto da bi se narodna država konsolidirala, se zrahljajo vse vezi vzajemnosti, solidarnosti in mirnega svobodnega sodelovanja v skupni blagor države. Ali ni tak «nacionalizem« naravnost v pogubo narodu in državi? Ali ni tak protidemokratični, absolutistični in reakcionarni «nacionalizem« grob, ki ga «nacionalistične« stranke same kopljejo svojemu narodu in državi? Kjer večina naroda, predvsem njegovi delovni stanovi, čutijo, da dejansko niso enakopravni, da se zapostavljajo in da jih tlači kruta sila, — z eno besedo, kjer se odeva v plašč nacionalizma samovolja enih, tam ni govora o resničnem nacionalizmu, tam se narod slabi, razdvaja in uničuje. Jugoslovanski liberalni nacionalizem se od nemškega in italijanskega v ničemer ne loči. Kakor smo že rekli, je ta nacionalizem poveličevanje vseh sebičnih nagonov plemena, ki naj se razvijejo do najvišje stopnje. Ti nagoni so: večanje materialnega blagostanja brez meje, čim višja stopnja civilizacije, vnanjega sijaja in fizične bojasposobnosti ter nadvlada nad drugimi. Kakor se narod s tem postavi nujno v nasprotje z drugimi narodi, tako ustvarja te vrste nacionalizem nujna nasprotja med posameznimi deli in stanovi naroda samega. Kajti tak narodni «ideal«, ki je osnovan zgolj na interesih, koristi, premoči, nujno vede v narodu samem do prevlade enih, ene kaste, ki druge zasužnuje in zatira. Sebični interesi namreč spajajo vedno le posamezne skupine medseboj in jih od drugih ločujejo; če se ves narod postavi v službo sebičnih nagonskih interesov, razpade v posamezne skupine, med katerimi zmagajo one, ki zasledujejo najbolj sebične, najbolj amoralne, najbolj brezobzirne interese. Ta materialistični nazor o narodu je to, kar se imenuje s pravim imenom laži-nacionalizem in ki je svojski vsem zapad-nim narodom brez razlike, ki so od krščanskega kulturnega ideala odpadli. Ta nacionalizem, ki po svoji naravi ločuje, razdvaja in razedinjuje, ker se ne podreja nobenemu občemu vsečlo-veškemu moralnemu idealu, ne more biti merilo delovanju niti človeku niti narodu, ki usmerja svoje življenje po krščanstvu. O tem ne sme biti nobenega dvoma med nami. V dejanskem življenju je odpad od ideala ne samo mogoč, ampak, kakor vemo, zelo pogost in celo prevladuje nad idealno moralno normo; toda načelo ostane načelo in ne dopušča kompromisov s seboj! Pomniti pa moramo tudi, da človeštvo kljub vednim padcem na-splošno moralno napreduje in da se tudi pojem o tem, kaj je narodno, kaj narodu v resnici koflfc ino, kaj ga povzdiguje, vednobolj izčišča in oplemenituje po občem krščanskem moralnem idealu. Dasi so angleški kramarji, zavojujoč Indijo zaradi dobičkaželjnosti, Indcem posredovali tudi marsikatero kulturno drobtino, jih danes zaradi osvojitve tuje dežele in naroda nihče ne hvali in vsak bo zopetno osamosvojitev Indije pozdravil kot velik korak na potu k moralni povzdigi celokupnega človeštva. In Angleži se bodo izognili kazni za svoje osvajalne pohode v imenu «moči in slave britanske nacije« samo, če usmerijo svojo politiko po etičnem idealu družinske skupnosti onih na-rsodov, ki so jih zbrali pod svoje okrilje, ali pa bodo nekdaj delili usodo, katera je danes zadela nacionalno Nemčijo Bismar-ka in Viljema II. Kajti še vsako državo, ki si je postavila paganski nacionalistični tdeal, je z vso silo zadela roka božja. Obstoja pa pravi nacionalizem, ki na-fodov ne razdvaja, ampak spaja, ker se podrejuje krščanskemu vsečloveškemu moralnemu zakonu. Ta nacionalizem obstoja v tem, da se dobre, plemenite, moralne lastnosti naroda postavijo v službo človeštva, da se njegove, njemu v posebni meri lastne vrline gojijo in se tako ves narod moralno dvigne na čim višjo stopnjo, da se na ta način utrjuje vzajemnost vseh ljudi, vseh stanov in vseh narodov, da tako preneha živalska borba med plemeni in stanovi enega plemena, da se na zemlji pripravi kulturni mir in da vsak narod po svojih močeh, svojih osobitostih, svojih darovih v plemeniti tekmi doprinese k skupni stavbi vsečloveške družbe. Zato imajo vsi pravi nacionalisti kateregakoli naroda en, vsem skupni moralni cilj, ki ga uresničuje vsak narod po svoje, ka-koršne so pač njegove naravne zmožnosti. Ta cilj je: vzajemnost, socialna pravičnost, zadružno soživljenje, srčna kultura, politična svoboda, moralni napredek vseh. Ljubezen do lastne krvi in domovine je naravno sredstvo k temu moralnemu cilju. In če se kakšen narod bori z drugim za svoj obstoj, se bori ne samo zase, ampak za blagor vsega človeštva in za blagor svojega lastnega nasprotnika: to je zato, da sc uveljavi svoboda vseh in vsakega Snoči ob poldesetili so se orjunaši zopet proslavili z novim barbarskim činom, ki bo poleg Fakinovega slučaja ostal ne-pozabljen v zgodovini orjunaških barbarizmov. Na Viču v bližini gostilne «Pri amerikancu« na cesti so dokazali nanovo, v čem da obstoji njihovo «nacionalno« delovanje. Delavca Rudolfa Juvana, ki je oženjen in ima štiri otroke, je tam, na cesti, ustavil neki visok Orjunaš, s črnim obrazom in mu zaklical: «Ruke u vis!« Delavec, presenečen, se je temu protivl. V trenutku je že stalo poleg njega 6 orju-našev. Dobil je eno po glavi, na kar je reagiral z obrambo. Nacionalni «junaki«, ki so se spravili nad enega človeka, so mu roke na hrbtu z jermenom zvezali, za- Belgrad, 3. julija. (Izv.) Po poslednjih sigurnih vesteh je Pašiceva misija neuspela in se vrača v Belgrad brez volivnega mandata. Njegovo potovanje je imelo le ta uspeh, da se pospeši razčišeenje neznosnega položaja. Po brzojavnih vesteh se bo pripeljal 15. t. m. v Belgrad tudi kralj in pričela se bodo pogajanja z voditelji parlamentarnih klubov. Z ozirom na take vesti se že lahko smatra, da se nahaja Pašič in Pribičevičeva vlada v demisiji. V mnogih krogih se že celo trdi, da je Pašič že podal demisijo. Jasno je, da po takih vesteh z Bleda ni opažati nobene samozavesti še manj pa veselega razpoloženja. Posebno med pristaši Pribičevičeve vladno koalicije vlada katastrofalna pobitost, ker uvidevajo, da so vse zaigrali in da ni nobene ugodne rešitve, če se ustvari kombinacija brez njih; in edina kombinacija je bil Pašičev volivni mandat. Ta kombinacija pa je padla v vodo in je s tem nehalo vse napihovanje in moč samostojnih demokratov. Po tem Pašičevem neuspehu prihajajo po mišljenju tukajšnjih krogov razne kombinacije v poštev. Pred vsem obstoja tu par lamentarna večina. Vlado bi sestavil ožji opozicijski blok, ki bi ga podpirale tudi Sklepi ožjega glavnega odbora demokratske stranke. Belgrad, 3. julija. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja ožjega glavnega odbora demokratske (Davidovičeve) stranke. Na tej seji so pretresali ves položaj, posebno pa nasilja na shodih opozicionalnih strank. Sklenjeno ie bilo, da se dvigne oh-tožba proti ministru Srskiču radi dogodkov s poslancem Šumenkovičem v Ohridskem vezali oči z ruto ter ga odpeljali. V neki hiši so ga gnali čez štiri stopnice navzdol. Zahtevali so od njega, da poljubi orjunaški znak, kar je odklonil. Nato so mu dali levo roko v navijalnik, ga zavili in mu tri zadnje prste zmečkali. Potem so ga suvali. Kaj se je godilo potem ž njim, se revež ne spominja. Prav zavedel se je šele pod Rožnikom pri bajerju nasproti strelišču. Tam so mu odvezali zopet oči in ga odpustili ... Kdo hoče z nami staviti? Mi trdimo, da ga ni detektiva, ki bi orjunaške zločince izsledil. Odslej naprej bo imelo «Jutro« dovolj gradiva za nov roman, to pot pa iz moderne dobe orjunaške inkvizicije. ŽELJE RADIKALOV. druge stranke in mnogi radikali. Ugovor, da ožji opozicijski blok nima večine, ne drži, kar bi se videlo že pri prvem glasovanju. Sličen položaj je danes tudi v Nemčiji, kjer stranke sedanje koalicije ne predstavljajo večine brez socialistov, ki niso v vladi zastopani z nobenim članom, pač pa glasujejo z vlado. Mnogi radikali govore o dveh drugih možnostih. Ena je: koalicija radikalov z Jugoslovanskim klubom. Predstavljajo koalicijo z Jugosl. klubom, in bi ji načeloval Ljuba Jovanovič. Večina radikalov je za tako rešitev, ki bi bila po njih mnenju prehodna, dokler se ne bi duhovi pomirili in razčistil položaj. Potem bi prišla v kombinacijo vlada sporazuma. Povdarjamo, da vesti o taki rešitvi širijo radikali, ki računajo na podporo tudi drugih strank opozicijonalnega bloka. Ta kombinacija je pa samo želja radikalov in je brez realne podlage. Na Jugosl. klub morejo računati le oni krogi, ki so za pravičen sporazum in sožitje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Stališče Jugosl. kluba je dovolj znano in kdor računa na Jugosl. klub, mora računati tudi z niegovin načelnim stališčem.. okrožju. Dalje, da se dvigne obtožba proti velikemu županu, okrožnemu načelniku in policijskemu pisarju radi istih dogodkov. Govorilo se je tudi o organizaciji omladin-skih društev s strani vladnih strank in je bilo sklenjeno, da bodo demokrati zahtevali, da so vse to organizacije razpuste, sicer se bodo organizirale protiorganizacije za obrambo, ker jo dosedanje delovanje teh organizacij pokazalo, da so ustanovljene v svrho izvrševanja nasilja nad opozicijskimi strankami. Krvav dogodek na meji nad Sorico. DVA ORGANA NAŠE FINANČNE KONTROLE OD LAŠKIH FINANČNIH STRAŽNIKOV USTRELJENA. EN CIVILIST RANJEN. Ljubljana, 3. julija. Danes dopoldne smo iz Sorice dobili sledečo vest: Včeraj, 2. julija med 3. in 4. uro popoldne so zašli pripravnik finančne kontrole 24lelni Florijan G ros in dnevni-čar finančne kontrole Valentin Grehov v družbi g. Primožiča, baje preko meje. Italijanska mejna straža je baje iz raz. dalje 3 metrov streljala na nje. Grehov je padel mrtev na tla, Gros je umrl proti večeru, Primožiča pa, ki je tudi bil zadet, so ranjenega odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Florijan Gros je bil 24 let star in je bil doma iz Stražišča pri Kranju. Valentin Grehov pa je Rus, rojen v Moskvi. Alojzij Primožič pa je sin nadučitelja Primožiča v Sorici. KAJ PRIPOVEDUJE RANJENI DIJAK PRIMOŽIČ. i Ljubljana, 3. julija. Danes opoldne je naš urednik obiskal v deželni bolnišnici ranjenega diiaka Alojzija Primožiča. Leži v posebni sobi v pr- Dalje na drugi strani. Borzna poročila. Dne 3. julija 1924. ZAGREBŠKA BOltZA. V pričetku borze je bila tendenca na de« viznem in valutnem trgu zelo slaba. Blaga je bilo polno na razpolago. Po borzi je postala tendenca zopet čvrsta, samo povpraševanje brez ponudb. — .V efektih promet minimalen. Devize in valuto. (V oklepaju tečaji z dne 2. julija.) Dunaj 0.11755—0.11955 (0.1186-0.1206)., Italija 3.597-3.627 (3.623 do 3.653), London 361.75-364.75 (366—368), Newyork 83.30 do 84.40 (84.24—85.25), Pariz 4.252 —4.402 (4.345 do 4.392), Praga 2.4525—2.4825 (2.474-2.504)', Curih 14.875 do 14.975 (15.05 do >15.15), Budimpešta 0.011. — Efekt, dolarji 82.125 dO 83.125 (83.75-84.75). Vrednostni papirji. Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb, 12(5 do 127, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb, 64—65, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 215, Prva hrvatska štedionica, Zagreb, 920, Dioničko društvo za eksploataeiju drva, Zagreb, 118—123, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Zagreb, 1080, Narodna šumska industrija, Zagreb, 85, Našica 90, Guttman 825, Slavonija 99 do 100, 7 odstot. inv. posojilo 66—67, Vojna odškodnina 125—124. CURIŠKA BORZA. (V oklepaju tečaji z dne 2. julija.) Belgrad, 6.65 (6.55), Italija 24.15 (24.17)', London 24.33 (24.30), Newyork 561.75 (562), Pariz 28.95 (28.85), Praga 16.50 (16.55), Dunaj 0.007935 (0.0079), Bukarešta 2.25 (2.40), Budimpešta 0.0070 (0.0070), Sofija 4.10 (4.10), Berlin 1.3425 (1.345). DUNAJSKA BORZA'. Dunaj, 3. julija. (Izv.) Efekti: Zivnosten« ska banka 0, Alpine 409.000, Greinitz 130.000, Kranjska industirjska družba 805.000, Trboveljska družba 454.000, Hrvatska eskomptna banka 102.000, Leykam 465.000, Jugoslovanska banka 97.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 54.000, Avstrijsko tvornice za dušik 230.000, Gutmann 800.000, Mundus 825.000, Slaves 200.000, Slavonija 80.000. — Devize Belgrad 842-846, Budimpešta 0.8250-0.8850, Kodanj 10.980-11.920, London 307.500—308.500, Milan 3054—3.066, Ne\vyork 70.935—71.185, Pariz 3667-3683, Varšava 13.600—13.700. — Valute: dolarji 70.460—70.860, angleški funt 305.700—307.300, francoski frank 3645—3675, lira 3065-3085, dinar 839—845, češkoslovaška krona 2077-2093. PRAŠKA BORZA. Praga. 3. julija, (Izv.) Lira 147,12, Zagreb 40.37,' Pariz 170.75, London 147.30,' Ne\vyork 34. POBITOST MED SAMOSTOJNIMI DEMOKRATI. - Italijani so nas napadli. Ko sem padel, so prišli k meni in me do krvi pretepli. Grosa so naložili na nosilnioo, a je kmalu nato izdihnil. Ob 11 i>onoči so oba mrliča prinesli v Sorico v mrtvašnico. ITALIJANSKE OBMEJNE ČETE. Italijanski financarji, imenovani »R. Guardio della Finanza«, posebno oni, ki službujejo ob naši meji, obstoje večinoma iz najslabših elementov. Ker se novinci iz severne Italije navadno uvrščajo med alpi-ne, bersaljere in karabinerje, oni iz srednje Italije med karabinerje ter infanterijo in telmične čete, ostajajo za financo dobesedno skoro sami Napolitanci, Kalabre-zi in Sicilijanci, ki imajo o raznih stvareh vse druge pojme kot so navadni med civiliziranimi ljudmi. Italija bi storila prav, ako bi na mejo pošiljala ljudi, ki imajo več takta in hladnokrvnosti. S tem bi se marsi-kakšen incident preprečil. Potrebno bi bilo tudi nastavljanje ženskih oseb v svrho carinske preiskave na glavnih prehodih čez mejo. Morda je tudi gorenja okolnost kriva raznih krvavih dogodkov na mejah. Toda zdi se, da globlji vzrok leži drugje. To je posebno poglavje, ki potrebuje proučevanja. PROTEST NAŠE VLADE. Bclgrad, 3. jul. (Izv.) Današnji listi poročajo o novem incidentu pri Podbrdu, kjer sta bila ubita dva naša obmejna stražnika. Politični krogi so prepričani, da gre za maščevanje vsled dogodkov pri Uncu. Naša vlada je protestirala pri italijanskem poslaništvu. Vendar je bil protest za sedaj formalen, ker še niso znane podrobnosti. Vsi krogi pričakujejo, da bo naša vlada znala braniti pravice naših ljudi in suvereniteto države. BELGRAJSKO JAVNO MNENJE IN ŽER-JAVOVA KVALIFIKACIJA. Belgrad, 3. julija. (Izv.) Današnja »Reč« poroča, da je bil včeraj sprejet v avdijenci dr. Gregor Žerjav. V političnih krogih so radovedni v kaki funkciji in s kakimi kvalifikacijami prosjači neprestano za avdi-jence. Razplet krize v Italiji. Rim, 3. julija. Ministrski predsednik Mussolini je včeraj sestavil listo državnih podtajnikov in jo, prezrši ministrski svet, predložil neposredno kralju. Kralj je listo potrdil. Podtajnik v ministrskem predsedstvu je posl. S u a r d o , v notranjem ministrstvu dosedanji zbornični predsednik Gino G r a n d i, v ministrstvu za narodno gospodarstvo tržaški poslanec Bane 11 i. Novi podtajniki so domalega vsi fašisti, tako da imajo fašisti v vladi zopea absolutno premoč. To kaže, da so v fašistični stranki zopet zmagali radikalni elementi in da se jim je Mussolini udal. S to preosnovo vlade krize nihče ne smatra za rešeno, tudi sam Mussolini ne. Zato tudi ne pojde sam na medzavezniško konferenco v London, kakor je nameraval, marveč bo poslal tja De Navo, novega ministra za narodno gospodarstvo. Rim, 3. julija. Včerajšnji «Osservatore Romano« priobčuje članek pod naslovom cPazimo na vzroke«, v katerem se peča s političnim položajem v Italiji. Pravi, da ostane po preosnovi kabineta še obsežno polje za delo: da se upostavi avtoriteta zakona nasproti vsem in za vse. To je bistveni pogoj, da se med vsemi državljani brez razlike obnovi čut enakih dolžnosti in enakih pravic, enake odgovornosti, brez moralnih in državljanskih privilegijev za kogarkoli. Brez tega je vsaka druga reforma nezadostna in brez tega se pomirjenje ne da doseči. Dolžni pa smo objektivno ugotoviti, nadaljuje list, da bi mogli in morali biti besede, zgledi in delo javnih oblasti in fašistovskih voditeljev boljši, občutljivejši za težko odgovornost, soglasnejši s ponovnimi in slovesnimi obljubami. Fašistični komunikeji in fašistična glasila se še vedno poslužujejo agresivnih fraz, ki jih morejo mnogi razumeti kot dovoljenje, kot vzpodbudo, kot ukaz in iz katerih se morejo roditi mnogi novi zločini. Kaznovanje zločincev ne zadostuje, treba nemudoma začeti s preventivnim delom. Dejanj v tem pravcu brezpogojno pričakuje dežela, ki si bo na tem temelju ustvarila končno sodbo. ANGLEŠKO - FRANCOSKI SPORAZUM. Pariz, 3. julija. (Izv.) Včeraj je Kerriot v skupnem finančnem odboru za zunanje zadeve izjavil, da mu je rekel Mac Do-nald, da smatra angleško-francosko sodelovanje za najboljšo garancijo za varnost Francije. Na predlog nemških agrarcev, da oni jamčijo za dolg, je odgovoril Herriot, da mu zadostujejo jamstva nemške industrije. PROTI KREDITOM ZA OBOROŽITEV, London, 3. julija. (Izvir,) Ponsouby je danes v parlamentu dal na znanje, da bo nadaljeval svojo objavo svoje zbirke dokumentov o vzrokih vojne. Dalje je napovedal predlog, naj se odbijejo vsa v Angliji zaprošena posojila, ki bi mela služiti vojnim namenom. DR, SEIPEL. Dunaj, 3. julija. (Izv.) Dr. Seipel se je danes odpeljal v Hiitteldorf v zdravilišče usmiljenih sester. Za svobodo tiska. Tole beremo v zagrebškem »Obzoru« z dne 3. julija: «... V roku 14"dni je na Sušaku prepovedan peti list. Izdajatelji »Primorskega novega lista« so namreč javili policiji, da hočejo izdajati nov list pod imenom »Primorske novice«. Toda policija jim je odgovorila, da prepoveduje izhajanje tega lista, češ ker bodo pri njem sodelovali isti sotrudniki, ki so sodelovali pri ustavljenih listih. Znano je, da je banski stol razveljavil preiskovalni zapor odgovornega urednika g. Nikole Poliča, sodišče pa ustavitev »Primorskega novega lista«. Toda policijska oblast na Sušaku tega sodnega odloka ; sploh ne jemlje na znanje, izgovarjajoč se i na vrhovno inštanco v tiskovnih zadevah. Toda najzanimivejše je pa to: Časnikarja gg. Kazimir Vidas in Milko Banič — radi njunega sodelovanja v uredništvu so izšle prepovedi — sta med vojno bila do-brovoljca oficirja na strani Srbije in njuna politična preteklost sama po sebi uničuje vse insinuacije o defetizmu in proti- državnosti____« (Nadaljnja izvajanja ne- konfisciranega »Obzora« je konfisciralo uredništvo »Slovenca«.) S tem pa še ni končal Ker je Sušak bil tako brez časopisa, je neki Josip Ba-selli za Vidovdan hotel izdati priložnostni list pod naslovom »Vidovdan 1924«. V »Obzoru« z dne 3. julija beremo, kako je Baselli svoj list priglasil na policiji: »S tem naznanjam, da bom na dan 28. junija 1924 1. zjutraj o priliki vidovdan-skega sokolskega in narodnega slavlja na Sušaku izdal priložnostni list pod imenom »Vidovdan 1924« s sokolsko, nacionalno-politično, gospodarsko in literarno vsebino. Naslovna bo obrobljena z jugoslovansko narodno trobojnico s slikama Njih. Vel. Kralja in Kxaljice».».».< Baselli naznanja vem nadstropju kirugičnega oddelka. Poleg postelje sedi njegov oče. Primožič je ranjen v desno roko nad komolcem. Krogla mu je šla v roko na nolranji strani roke nad komolcem in prišla ven na zunanji strani zgoraj tik pod ramo. Prestreljena jo kost. Zdraviti se bo moral dva meseca. Primožič pripoveduje: Včeraj popoldne sem šel v družbi obeh organov finančne kontrole Slovencem Grosom in Rusom Grehovom v planine. Onadva sta šla po službenem opravilu, jaz pa sem se jima pridružil, ker sem hotel v planinah nabrati rododendrona. Okrog pol 4 je morda bilo i— vsekakor med 3. in 4. uro — smo bili na sorski planini za Lajnarjem. Meja tu sploh še ni natančno določena. Pod Lajnarjem nam pridejo nasproti 3 italijanski finančni stražniki. Bili so nad nami. Na razdaljo kakih 100 korakov eden teh zažvižga, nakar smo mi tri je obstali. Oni trije pa so se nam približali na 3 korake. Imeli so puške pripravljene za strel. Ko ol)stanejo 3 korake od nas, nam eden od njih v italijanskem jeziku zakliče: »Odložite orožje!« Naša dva finančna stražnika pa sta imela med tem ves čas puške na rami. Na poziv Italijana sta prijela za puške, da bi jih odložila, ker sta lahko uvidela, da je odpor napram premoči sedaj nemogoč. Toda komaj sta prijela za pnški, je že počil prvi strel. Kakor se mi zdi, da ta ni zadel. Sekundo nato je počil drugi. Zadel je v trebuh Rusa, ki se je zgrudil na tla in zastokal. Na tleh ležeč je dvignil roke, znamenje, da se uda. Ko sem to videl, sem takoj sedel na tla in tudi dvignil roki kvišku. Tedaj nisem bil še zadet. Slovenec Gros pa ni dvignil rok, ampak sem ga videl ta hip še vedno stati na mestu. Nato je padel tretji strel, ki me je zadel v desno roko. Ko sem bil zadet, sem videl, kako je Slovenec (Gros) skočil in zbežal v smeri proti planini. Videč Grosa bežati, sem še jaz pobral svoj klobuk in planil v beg, pa v drugi smeri proti Sedlu. Z Grosom sva bežala narazen v kotu kakih 90°. Nisem ga videl več. Tekel sem nekaj časa, nato pa sem padel za neki grm. ,Tu sem ležal kake pol ure in si zadrževal kri, Id je tekla iz rane. Končno sem pa le vstal polagoma in pogledal, če so Italijani še blizu. Nisem jih več videl. Pač pa je na istem mestu še vedno ležal Rus. Ležal je vznak. Vedno je krčil noge in jih zopet stegoval. Nato je včasih skušal sesti, pa je zopet padel nazaj. Sicer pa je bilo vse naokrog mirno. Lahov ni bilo ne videti ne slišati. Nato sem stekel do Sedla ter se po strmini drsal navzdol. Prišel sem na pot, hodil nekaj časa njej, nato po senožetih, dokler nisem prišel do prve hiše v Sorici. Tu so mi rano za silo obvezali. Potem sem odšel domov, Domov pri-Sedši sem poslal po starešino finančne kontrole v Sorici. Prišel je v spremstvu orožnika, la je prišel po pošti. Tema dvema sem povedal, kaj se je zgodilo, če je mogoče še kaj rešiti. Več nisem vedel. Nisem vedel, kaj se je zgodilo s Slovencem Grosom, tudi strelov nisem nič slišal, pač pa so pozneje pripovedovali, da so delavci, ki so spodaj podirali smreke, slišali kakih 20 strelov. Na to moje poročilo je takoj odšla pa-frolja 5 finančnih stražnikov na lice mesta, da poišče oba tovariša. Slišal sem, da so v Sedlo prišedši videli na vrhu one tri Lahe. Baje je bilo to okrog 6. ure zvečer. Starešina je za vpil nad Lahe, naj pokažejo, kje leže ranjenci. Lahi pa niso nič odgovorili, ampak so odšli proti Bači. Patrulja je potem našla Rusa mrtvega. Kakih 20 metrov pod njim pa je ležal Slovenec še živ. Tudi on je bil baje zadet v trebuh. — Pra-Sali so ga, kaj se je zgodilo. Odgovoril je: Vestfalska pisma v drugi izdaji. Mnogo imam še povedati o verskem življenju v Nemčiji. Slišal sem pa reči, da preveč hvalim Nemčijo. Nato odgovarjam: Nikoli nisem bil poseben prijatelj Nemcev in Nemčije in nimam nobenega vzroka, peti ji hvalo bolj kakor zasluži. Rekel sem že, da bom kar najbolj objektivno pisal. Rad priznam, da je v Nemčiji tudi mnogo slabega. O tem je govorilo eno celo moje pismo. Tudi vem, da vsega slabega še poznam ne. Toda vse slabe strani Nemčije do dobrega preiskova- j ti in jih čitateljem predstavljati, to nima j pomena. Pred dobrim pa, ki nam samo sili | v oči, zapirati, in no hoteti priznati samo zato, ker se to godi v Nemčiji, bi bilo otročje nespametno. Kar je lepega in dobrega, pa naj bo to v Srbiji, Nemčiji ali na Marsu, z veseljem priznajmo! Veliko raje bi dal prednost domovini kakor tujini. Če pa hvalim tujino, ne želim domovine poniževati, marveč jo — dvigniti. To je tudi glavni namen mojega pisanja, ne toliko hvala Nemčiji, Da je v Nemčiji poleg mnogega slabega tudi mnogo lepega in dobrega, tega objektiven opazovalec ne more utajiti. Ne govorim pa zdaj več o vnanji kulturi: velikosti industrije, iepoii mest, očarujočili par- kih, umetninskih razstavah, ampak o verskem življenju. Dotovo je tudi pri nas mnogo dobrega in lepega; a če se primerjamo s katoličani v Nemčiji, moramo priznati radi ali neradi, da smo vendar daleč za njimi. Bil sem v samih industrijskih krajih. Kako je pri nas po takih krajih, je znano. Ali poznate Trbovlje? Štejejo zdaj kakih 20.000 duš, cerkev pa je velika za župnijo z 2000 dušami, pa ni nič premajhna, prej prevelika. Na Nemškem so manjše župnije, 5—15.000 duš, a cerkve ogromne, pa so ob nedeljah dopoldne vse polne. In čim več je industrije, tem bolje je! V Essenu je 50—100.000 ! delavcev. Človek bi mislil: to je vse rdeče, vsa plaža in moralna nesnaga skupaj. Saj manjka tega gotovo ne. Pa vendar — čujte! Essen ima 300.000 prebivalcev, 30 župnij, katerih vsaka ima svojo veliko cerkev in vse te cerkve so v nedeljo polne. Župnik v essenskem predmestju Bergeborbeck mi je rekel: Škoda, da niste v nedeljo tukaj, da bi videli, kak promet imamo v cerkvi! Ob 11. je cerkev tako polna, zlasti mož, da bi jim lahko po glavah hodili! V isti cerkvi gre poleg 700 deklet, 1200 žena in nevem koliko mož, 500 fantov vsak mesec k sv. obhajilu! Podobne številke, sempatje manjše, morda pa tudi večje, se dobijo tudi po drugih župnijah. V sosednji župniji Alt-Essen, ki ima 18.000 duš, sn še mnogo viš ie. Čitam namreč črno na belem (nemško seveda): »Binkoštno nedeljo, 8. junija, skupno sv. obhajilo. Kakšno veselje za Boga in ljudi, če pristopi vsak mesec 1300 fantov k sv. obhajilu!« ... To so številke, ki se ne dado nič zvijati. Menite li, da bi jaz Nemce res hvalil, ko bi me s številkami ne p r i m o r a 1 i, da jih hvalim? To naj zadostuje v splošnem verskem življenju. Nekaj izredno razveseljivega je pa versko gibanje med dijaštvom in inteligenco. O tem so nekateri naši listi že nekaj poročali. Organizacije so tri: 1. «N e u d e u t s c h e». Iz tega imena ne smete sklepati, da je to kaka nemško-na-cionalistična organizacija. Vse kaj drugega! Imajo vse višje cilje. Versko prenoviti in preroditi hočejo svojo domovino. 2. «Q u i c k b o r n». To je predvsem absti-nentska organizacija z 8000 člani. A od abstinenco so se dvignili še k drugim idealom. Svet idealizem, združen z veliko res-nobo, prešinja te fante, kakor se vidi iz njih glasila. Imrjo tudi svoje posestvo, grad Rothenfela oh Mainu, ki jim je zavetišče in svetišče. 3. «G r o s 8 d e u t s c h -1 a n d». Zopet nekako nacionalistično, ampak najbolj radikalno' katoliško gibanje. Ti niti nočejo imeti nobene organizacije; ideja sama, pravijo, brez organizacije jih mora voditi. Listov izdajajo dijaki celo vrsto. Že njih imena «Das heilige Feuer». USPEH OGRSKEGA MEDNARODNEGA POSOJILA. Budimpešta, 3. julija. (Izv.) Angleški delež ogrskega sanacijskega posojila so podpisali londonski denarni zavodi tekom dveh ur. MAŽARSKI PARLAMENT ODGODEN. Budimpešta, 3. julija. (Izv.) V današnji seji poslanske zbornice je neopredeljeni poslanec Moško nepričakovano stavil predlog, naj se parlament odgodi do 1. oktobra. Po daljši debati je bil predlog s pretežno večino sprejet. KRITIČEN POLOŽAJ DELAVSTVA NA POLJSKEM. Praga, 3. julija. (Izv.) V premogovni'* kih in v železni industriji na Poljskem so ravnatelji izdali lepake, v katerih naznanjajo delavstvu, da bodo plačevali od dne 11. julija dalje za 3 odstotke nižje plače in da so s tem dnem vsi delavci odpuščeni z dela. Sprejeli bodo v nadaljnje delo samo one, ki se zavežejo delati 10 ur na dan. Zveza industrijcev je nadalje zahtevala od vlade, da zniža davke, sicer industrijci ne morejo več obstati. Ti razglasi so delavstvo silno razburili Delavski voditelji so sklicali več shodov, na katerih so delavcem zagotavljali intervencijo vlade in jih pozivali, naj ostanejo mirni. NESREČA V VIDMU. Rim, 3. julija. (1'.t< .) V Vidmu se je vče« raj sesul letalski hangar, ki so ga delavci ravno podirali. Ubiti so 4 delavci, ranje nih pa je 20, POLET OKOLI SVETA. Šangaj, 3. julija. (Izv.) Letalec Mac Laren je priletel semkaj. dalje, kje se bo list tiskal in da bo cm njegov izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik. Toda policija je tudi ta list prepovedala in ni smel iziti. Baselli je ta slučaj naznanil Jugosl. Novinarskemu udruženju v Zagrebu. — To vse in še več smo brali v »Obzoru« od 3. julija. Naslednje pa beremo v »Zagreber Tagblattu« od 3. julija pod naslovom »Za svobodo tiska«. »Zagrebška sekcija Jugoslovanskega Novinarskega udruženja je s svoje izredne odborove seje poslala sledeče brzojavke: »Gospodu notranjemu ministru dr. Milanu Srškicu — Belgrad. — Na Sušaku je bil ustavljen »Primorski novi list« in odgovorni urednik tega lista Nikola Polic zaprt po nalogu drž. pravdnika. Dalje je bil ustavljen »Sušački novi list« z utemeljitvijo, češ da so njegovi sotrudniki isti ljudje, ki so sodelovali pri »Primorskem novem listu«. Ker je vse to težka kršitev ustave ter v nasprotju s tiskovnim Zakonom, ki tu prihaja v poštev, ustavitev Su-šačkega novega lista« pa naravnost nasilni čin, ki ogroža najbolj bistvene življenjske interese časnikarstva kot poklica, protestira zagrebška sekcija Jugoslovanskega Novinarskega Udruženja najostrejše proti tej samovolji organov državne oblasti in zahteva, da celo to vprašanje pride pred ministrski svet, da se protiustavna in pro-tipostavna ustavitev »Sušačkega Novega lista« takoj prekliče ter uvede preiskava proti tistim, ki so to povzročili, sicer bo Jugoslovansko novinarsko udruženje prisiljeno, poslužiti se najskrajnejših sredstev v obrambo tiskovne svobode, zajamčene po ustavi in postavi. Prosimo za nujen odgovor. Za Zagrebško sekcijo Jugoslovanskega novinarskega udruženja: Dr. Milivoj Dežman, Toni Selilegl, Vladimii j Turkalj.« Tako dobesedno beremo v »Zagreber Tagblattu«. Objavljene so še brzo- (Sveti ogenj), «Leuchtthurm» (Svetilnik) in podobna razodevajo njih visoko stremljenje. — Obširnejše o tem dijaškem po« kretu ne morem pisati. Vsak pa, kdor ta pokret pozna in sodi nepristransko, mora nehote občudovati ta visoki in obenem tako resnobni polet nemške katoliške mladine. Kako pa je pri nas v tem oziru?... t Ali moremo na kaj podobnega pokazati?., Pač! Prvi pojav je ta. Glasilo naših akademikov «K r i ž na g o r i», katerega prva številka je ravnokar izšla, kaže voljo, da hoče gojiti med našim dijaštvom isto plemenito stremljenje. Toda eksistenca lista, kakor slišim, je še popolnoma negotova. Odvisna je od denarja, oziroma naročnikov. Najmanj tisoč naročnikov mora biti, da se obdrži nad vodo. Jaz ne morem dovolj priporočati, naj naša katoliška inteligenca list podpira, če hoče, d se dvignemo iz sedanjega — mrtvila. Naša mladina se mora oplodili z duhom, oziroma podne-titi s svežim ognjem, ki užiga katoliško mladino v Nemčiji. (Konec sledi.) _ Maribor. »Lepega zvona glas, Seže v deveto vas — Zato naročite »Zvonoglas.« Dr. Havlička tai za želodcc in čiščenje, znano sredstvu proii težki prebavi, proizvaja edino lc Mestna lekarna v Zagrebu, dobiva so Da po iivirui ceni v lekarni L e u s t e k. javke na predsednika skupščine Ljubo Jovanoviea in pravosodnega ministra dr. Grisogona. Mi pristavljamo: Prepričani smo, da bodo gospodje ministri energično napravili red ter preprečili razne neumestne čine policije na Sušaku, ki to vse dela na svojo roko, o tem smo prepričani. Mi tej vladi zaupamo! To pripominjamo samo sa-to, da »Slovenskemu narodu«, ki v svojo žurnalistično sramoto zagovarja konfiskacije, ne bi zmanjkalo gradiva za kloba-sanje. Izjava Slovanskega Komiteja v Parizu. Ideja vzajemnosti slovanskih narodov, fd je vedno živela v ljudski zavesti, je od-zdavnaj vnemala srca najboljših njihovih sinov. Toda to plemenito stremljenje lc plo-doviti skladnosti sil in usod mora postati tudi veroizpoved in vrelo uspešnega udej-stvovanja vseh slovanskih dežel. Doslej je tuje gospostvo oviralo zbliževanje Slovanov. Danes vstaja nova doba slovanskemu svetu, katerega je svetovna vojna osvobodila objema germanskega duha. Razen lužiških Srbov, ki so bili k nesreča, prepuščeni njihovi tragični usodi, imajo vsi Slovani lastno narodno ognjišče. Odslej lahko popolnoma neodvisno odločajo o svojem mednarodnem udejstvovanju. Rusija, največja slovanska država je žrtev notranjih borb; toda nekoč bo premagala to bolestno preizkušnjo in zavzela v svetu prostor, ki ji gre. Poljski narod je zmagoslavno končal svojo stoletno borbo za neodvisnost in edinstvo in ustanovil državo, k! je važen faktor nove Evrope. Dolgo časa zatirani Jugoslovani so ujedinjeni in Zapomnite si! Komaj par mesecev so samostalni demokrati na vladi, pa se vedejo kakor petelin na gnoju. Celo »Jutro« polnijo z grožnjami, prerokujejo, da so »računi s klerikalizmom sklenjeni«, pretijo pristašem SLS in menijo, da se demo-kratarije res kdo boji, Vse bodo pohrustali ti junaki: poslancp SLS, vse naše zavode konfiscirali., stranko razpustili, vse naše somišljenike pomedli iz Slovenije; celo cerkev bodo užugali in duhovščino pokorili! Vsaka krava in vsako tele v Sloveniji bo plesalo po Žerjavovi komandi. Tako se napihuje žaba, preden poči. Kadar pa bo demokratske glorije konec, bodo zopet postali majhni in pristaši JDS bodo hiteli prisegat, da oni niso bili nikoli za teror, da so »Jutrovo« pisavo obsojali, da so bili vedno za poštenost v politični borbi, itd. itd. Mi pa jim že danes povemo, da slovensko ljudstvo ne bo dalo pardona, ko se Žerjavovi gradovi poderejo. Ljudstvo se ne bo maščevalo, ampak zahtevalo neizprosne reparacije za vso škodo, ki jo je JDS prizadela, natančen obračun za vsako krivico in neusmiljeno kazen za vsa nasilja in grožnje in sicer na vsakem posameznem krivcu, pristašu demokratske stranke, posebej. Fašistom v Jugoslaviji se ne bo godilo nič boljše nego onim v Italiji in sicer jih bo usoda dohitela še veliko preje nego njihove bratce tam doli. Prava beseda! Prejeli smo iz kroga naših čitateljev: članek »Njih najvišji ideal« v torkovi štev. »Slovenca« je vsem, in kakor slišim, tudi drugim izredno ugajal. Zadel je žebelj na glavo: imenoval stvar s pravim imenom. Nacionalizem, jugoslovan-stvo, naprednost in kar je drugih podobnih besedi, ki jih imajo »demokratje« vedno na jeziku in na papirju, so samo pretveza, plašč, s katerim skrivajo svoje pa-mene. Ti so: blatenje cerkve, širjenje brez-verstva in moralne korupcije. O tem priča vsaka številka »Jutra« in »Domovine«. To je njih element in življenjski poklic. Strašna korupcija ljudstva in mladine — ki seveda brez vere mora podivjati — te je edini uspeli njih »narodnega« delovanja. Satan ni nikdar delal drugače, marveč se je vedno delal lepega, se spreminjal v angela luči, da je mogel ljudi slepiti. Taka slepila, lepe pretveze so »nacionalizem«, »naprednost« in podobno. — To je treba pribiti danes in še mnogokrat, da ne bodo mislili, da se ne poznamo! Sokoli in Orjunaši. Pred leti je vladal v Sloveniji mož, ki je bil in je še velik po božnik sokolske in demokratske »ideje«. Na tega moža se je obračalo mnogo ljudi z najbolj različnimi prošnjami. Mož je te prošnje sprejemal, prebiral in sortiral, potem pa je stopil k telofonu in poklical svojo »desno roko« na pomoč. »Ali ie ta in ta človek Sokol?« — »Jn.« — »Ni!« — Tako so je glasil kratek odgovor. Ta odgovor je bil odločilen. Takrat namreč je bil odločilen. Danes pa je drugače. Danes vlada ta mož tudi, čeprav ne na Bleiwei-8ovi cesti. Tudi danes prejema obilo prošenj. Svet je reven in betežen in živi v pomanjkanju in torej prosi za pomoč. Pa zapoje telefon na »desno roko.« — »Ali je, ali ni?« — »Je!« — Ni!« — so glasi kratek odaovor. In kogar > desna roka« ne stopajo v svetlo bodočnost. Cehoslovaki so ustvarili narodno državo, ki je ustalila njihovo edinstvo. Bolgari izpovedujejo zvestobo slovanski vzajemnosti. Ne bo li treba, da skrite spore, žalostno dedščino vmešavanja nemške politike, v bodočnosti nadomesti medsebojna blagohotnost i tista ljubezen, o kateri govori političen slovanski dokument iz XV. stoletja. »Ljubezen, ki pomii"ja razprtije, razpršuje sovraštva, zlamlja maščevalnost in nudi vsem ljudem blagodajen mir.« Zatrdno verujemo. V novih okoliščinah evropskega življenja se odpirajo vedno širši politični in ekonomski vidiki slovanskim narodom, ki se zavedajo neizmernega pomena skupnega dela. V velikih vprašanjih, ki tičejo civilizacijo, napolnjuje njihov vzor in njihovo duhovno življenje globoko čuvstvo človečanstva in neugasljiva želja po pravici in pravičnosti. Skupina v Parizu prebivajočih Slovanov, zastopnikov vseh slovanskih narodov priznava prepojena od teh idej, potrebo, da novi rod uresniči sen velikih prednikov, kakor so Sundulič, Križanič in Obra-dovič med Jugoslovani, Jinrifov in Karavel ov med Bolgari, Koli ar, Šafarik, Palac-ky med Cehoslovaki, Woronicz, Mickie-wicz, Bogdan Zaleski med Poljaki, Homja-kov in brata Aksakova med Rusi. Združeni v Parizu, v srcu velikega francoskega naroda, tradicionelnega prijatelja Slovanov, ki jo mnogo prispeval k njihovi svobodi, hočemo delovati na utrditvi vzajemnosti naših narodov in na njihovem medsebojnem zbližan ju. Obračamo se s tem na javnost v Franciji in v vseh slovanskih deželah, da nam pomaga. Živa in delujoča vzajemnost slovanskih narodov je zagoto, vilo miru in napredka na podlagi svobode in dela. označi za člana »Orjune«, ta prosi zastonj, čeprav je stokrat Sokol. Tako se je počasi razvila iz druge — sokolske — nacijonale »tretja nacionala«, ki brezobzirno pobija drugo, sokol sko. Po ujedinjenju. »Politika« beleži: »Moj prijatelj iz Bosne, upravni uradnik, mi pripoveduje: Dobili smo rezervatno povelje, da posebno pazimo na vse one ljudi, katere je Avstrija dala zapirati, ker so bili osumljeni, da so v zvezi z »Narodno Odbrano«. Ti ljudje so bili, kakor se pravi v zaupni okrožnici, »nevarni za avstro-ogrsko državo, je vsled tega upravičen strah, da bodo nevarni tudi današnji državi.« Izrastki' nacionalisijia. Novosadski »D. Volksblatt« poroča: Minoli teden je prišel na glavni carinski urad v Veliki Kikindi pošten nemški kmet šestdesetih let iz čisto nemške občine Nakovo. Onstran meje ima deteljišče in prosi za dovoljenje, da sme prekoračiti mejo. Uradniki, ki so bili pravkar nemško govorili, ga niso hoteli razumeti in so mu veleli, naj privede tolmača. Mož gre in se čez dalj časa vrne s tolmačem. Uradni načelnik: »Vi, Švaba, ali ste pri vstopu pozdravili srbsko? Ven — in potem pozdraviti!« Kmet gre ven in ko zopet odpre vrata, pozdravi: »Dobar dan«. Načelnik: »Sedaj, tolmač, narekuj srbsko a vi, ujec, ponavljajte za njim! Vidite kako znate; vas Švabe bom že naučil srbsko! Psi!« Tale je srbski nacionalni Šovinizem — ki je pa srbski narodni duši vsekakor popolnoma tuj. Na las tak je bil oziroma je še nemški šovinizem na Štajerskem in Koroškem, kjer ponekod Slovenec ni bil varen življenja, kjer so ljudi, ki so na železniški postaji zahtevali vozni listek v slovenskem jeziku, odganjali v zapor in kjer je psovka »windische Hunde« bila Nemcem vedno na jeziku. Na las tale je bil in je še italijanski šovinizem. To je tisti nacionalizem, ki se izživlja v frazi in —- če je v premoči — v nasilju, ki poraja teroristične organizacije: Orgesch, fašizem, Or-juno. Takega nacionalizma nas vse skupaj Bog obvaruj! Dopisi.- Iz Žužemberka. Drugod pravijo, da so or-junci zolo hudi ljudje. Pri nas v Žužemberku pa jim je treba priznati, da so prav pohlevni in, kar je največ vredno, vseskozi prevzeti av-tonomistične misli. Zadnjič na predvečer Vidovega, so imeli krasno procesijo po trgu in nekdo — najbrže neizogibni notar Carli —• jili je hotel zapeljati in je med vzkliki kraljici, kralju, Jugoslaviji itd. zavpil tudi: Doli i av-tonomisti! Pa se naši orjunaši niso dali zapeljati; strumno je odgovorila vsa četa: Živijo! — Kako veseli smo jih gledali, kako junaško so korakali po trgu: en, dva, en, dva! Vseh skupaj jih je bilo 28, kakor sami trdijo. Hudobni ljudje sicer pravijo, da so jih našteli le 11. Ampak ti so Šteli samo može; pozabili pa so na otročičko, ki so balončke nosili in pa na balončke same. Vseh skupaj s temi vred pa jih je bilo res '28. O, naši Orjunaši se ne lažejo! Najbolj všeč med vsemi nam je bil gospod Peteršiljček, oni ki nosi puselc za klobukom, kakor gospa Peteršiljčkova v Belenj Varošu; kako ponosno je metal eno nogo navzven; to ga je delalo posebno zanimivega. In povelja! Zdcj gor zavij! Zastavo razvij! Zdej ppet zapojmo. Tako smo ga slišali ven iz čete in še mi smo bili ponosni, da Žužemberk kaj takega premore. Neka ženska je sicer pripomnila, da pri tej procesiji manjka križa in se jim je sama ponudila, da jim moli rožni venec naprej, če hočejo. Pa ona se na take or-junske reči ne razume in zato so imeli orjunci prav, da so jo zavrnili. Prečna pri Novem mestu. Prvotno razglašeni volivni izid v naši občini moramo popraviti v toliko, da je dobila SLS 10, združeni nasprotniki pa 15 odbornikov. Po končanem glasovanju je puhli šolnik Zupančič računal, računal in naračunal gospodarski stranki J6 odbornikov, SLS pa 0. Drugi dan po volitvah so se pa za pravilen izid zanimali še drugi in dognali, da je Zupančič kot volivni komisar hotel našo stranko ogoljufati za en mandat. (Oddanih glasov 841, SLS dobila 132, 1 glas jo komisija proglasila za neveljaven in s tem kršila vol. zakon, ki pravi, da se mora — ča to sklene večina — slučaj nepravilnega glasovanja vzeti na zapisnik, ne pa glas kratkomalo razveljaviti. Gospodarska je dobila 208 glasov, količnik 14.) — Dotakniti so moramo še »sijajnega« demokratskega shoda dne 22. junija v Bršlj inu. Da bo celotna slika še bolj sijajna, pribijemo, da je bilo navzočih v gostilni, kjer se je shod vršil, 47 ljudi, polovica takih, ki se za shod niso brigali in so prišli le pit. Večino zborovalcev jo tvorila novomeška purgarija, ki je mislila, da pride sam Žerjav in bo priložnost koga denuneirati. Toda Žerjava ni bilo. To bi jih morali videti, kako so bili frapirani, ko so zagledali samo Žer-.iavovega odposlanca Majcna iz Ljubljane. Novomeščani so namreč jako srečni, če jih Žerjav samo ošine s pogledom. — Poleg Majcna je govoril še penzijonist Seidl iz Novega mesta, ki v svojem navdušenju na stara leta postaja že smešen, in sodnik (!) Romih — informator »Jutra«. Pod vlado dr. Gregorja smejo namreč tudi sodniki govoriti na političnih shodih. Pa ne vsi! — Tako je ta pisana družba srečno nadomostila dr. Žerjava, drugo škode pa ni napravila. Demokratski agitator Lenaršič na shodu ni nastopil. On pravi, da najlažje govori, ko ga nihče ne posluša in ne sliši. Lučine nad Škof jo Loko. Hvalevredna je navada in silno se podžiga ogenj medsebojne ljubezni in prijateljstva, ako se sošolci leto za letom zbirajo s posebnim namenom k prijaznemu sestanku ob določenem dnevu na določenem kraju! —• Prav tak sestanek, spomin 34. oziroma 35. obletnice svojega mašniškega posvečenja bodo imeli dne 8. julija 1.1. vLueinah po medsebojnem dogovoru sošolci-novomašaiki iz 1. 1890. oziroma iz 1. 1889. (prezbiteri). — V svrho večje prikladnosti glede potovanja v Lučine naj dostavim: Dne 7. julija popoldne ob treh s kolodvora Škofja Loka na avtomobil, ki vozi vsak dan ob tej uri skozi mesto Skofja Loka v Gorenjo vas (na Trato) in dalje v Žiri. Popeljete se samo do Gorenje vasi, od tu pa na vozove v Lučine. — Tovariši prijatelji — prisrčno pozdravljeni! Stari trg pri Loža. V nedeljo 6. t. m. prirede okoliška delavska društva poučno eskurzijo v Stari trg ozir. v Pudob. Tudi iz Ljubljane namerava priti večje število delavcev, da si ogledajo lepo trško dolino in njene zanimivosti. Tukajšnje delavstvo namerava prirediti v čast tovarišem dostojen in prisrčen sprejem, spojen s pošteno veselico, da tako poneso gostje lepe spomine na preživele uriee med tovariši v naši lepi romantični dolini. Ptuj. Praznovali smo Vidov dan. Mesto je bilo v zastavah. Popoldne pa vznemiri radovedne Ptujčane uniformiran občinski sluga s svojim bobnom iz Radeekega časov. Knj jo? G. župan razglaša v posebnem »povelju«, da bo jutri sokolska veselica in poživlja občinstvo, da pusti čez nedeljo zastave zunaj. Omenjeno naj bo še, da jo občinski sluga raztolmačll ta županov ferrnan tudi v nemščini. G. župan so li zavedate, da ste župan Ptuja bili ter ste danes samo še eksponent gotove demokratske klike? Smete si špogati še marsikateri poklon nekaterim gospodom, kar Vam pa ne bo utrdilo stališča. Prepričani ste lahko, da Vas bodo upoštevali le toliko časa, dokler Vas bodo rabili? Samoniklega junaštva itak nismo nikdar pričakovali od Vas pa vsaj dober zgled bi lahko vpoštevali, če niste docela udarjeni s slepoto. Za mestno hranilnico se Vam pa res ni treba bati, četudi bi prevzel posle na magistratu kak demokratski advokat kot vladni komisar... Dnevne novice. — Volitev župana v Stranjah. V Stranjah je zopet izvoljen za župana dosedanji župan Mihael Kočar, odločen pristaš SLS. Tudi izvoljeni svetovaloi so vsi pristaši SLS. —- Zadružno-knjigovodski tečaj sa duhovnike se vrši tudi letos in sicer v Mariboru od 4. do vključno 8. avgusta v dijaškem semenišču. Vsi čč. gg. duhovniki, ki se nameravajo tečaja udeležiti, naj se blagovolijo najkasneje do 29. julija priglasiti Zadružni zvezi v Ljubljani ali pododboru Zadružne zveze v Mariboru. Islotam izvedo natančnejše o pogojih in o predavanjih na tečaju, Glavni predmet tečaja bo vodstvo hranilnic In posojilnic. — Na Bre»jah je maševal na praznik oresv. Srca nresvetli knez pi škof dr. A. B. Jeglič. — Porok je bilo na Brezjah meseca junija 24. — Duhovnikom sošolcem iz 1. 1903. Po dogovoru na zadnjem sestanku priredi letos podpisani sestanek sošolcev - duhovnikov v Kočevju in sicer v četrtek 17. julija. Zveza z vlakom je tako ugodna, da je večina udeležencev lahko šo isti dan doma. Sostanek bo v hotelu Trst. Udeleženci blagovolite javiti svojo udeležbo na naslov: Mihael Kmet, župnik, Velike Poljane, p Ortnek. — Narodni pozdrav. »Narodni« pozdrav je pozdrav, s katerim sc pozdravljajo ljudje, ali recimo večina ljudi, ki tvorijo »narod«. Pri nas v Sloveniji se pozdravljajo ljudje s pozdravom »dobro jutro«, »dober dan« ati »dober večer«. Ta pozdrav je običajen tudi v Srbiji. Tik di v samem Belgradu si večina ljudi želi »da* ber dan« ali pa »dober večer«. Ti pozdravi torej res narodni, so slovenski ravno tako kakor srbski ali hrvatski in potemtakem pristno »jugoslovanski«. Vsi drugi pozdravi so izumetničeni. Nekdaj so n. pr. Sokoli vpeljali za sebe pozdrav »na zdar«, da pokažejo s tem svojo solidarnost s Čehi. Ljubljanski suroveži so seveda ta češki pozdrav kmalu spačili v neokusen, navadno z debelim pijanskim basom poudarjen »na zdr«, kar se je zdelo nekaterim ljudem jako »imenitno«, drugim pa zelo neokusno. Danes so vpeljali pozdrav »zdravo«. Ta pozdrav je sam na sebi čisto lep, ampak ta pozdrav ni ljudski in ni naroden, ampak jo nekaj umetnega. Pravi jugoslovanski pozdravi, ki jih pozna ljudstvo in Sloverija ravno tako kakor ljudstvo v Srbiji, so kal. jr rečeno »dober dan«, dober večer« in »dobro ju'ro«. Zato ni nobenega tehtnega vzroka te lepe domače pozdrave zanemarjati s prisiljenimi, umetno y življenje poklicanimi potvo:> r'i — Svetovnoznano presihajoce Cerkni-ško jezero. Na različna in •-"'»stranska povpraševanja radi izletov na Cerkniško pre-sihajoče jezero so poroča sledeče: Odhod vlakov iz Ljubljane ob 6.02 in 9.40 v i zjutraj do Rakeka. Iz Rakoka čez Loško mimo Kartuzijanskih gradov v Cerknico. Na jezeru se dobe čolni za vožnjo pri vsakem posestniku. Prenočišča, prehrana, in vozov! hotel Žumer Cerknica. Odhod vlakov iz ' .čeka v Ljubljano 17.07 poštni in 22.55 brzo-vlak. V nedeljo koncertrira godba dravske divizije. — Proti b»gu sodnikov v odvetništvo. Spričo množečih se slučajev, da sodniki zapuščajo državno službo in se posvečajo odvetništvu, je vlada sklenila, da nobon sodnik no bo več dobil stalluma, ako ne bo položil odvetniškega izpita in dovršil odvetniške prakse oziroma ako ne bo imel vsaj 20 let sodne prakse. — Ablturienti I. drž. gimnazije v Ljubljani, letnik 1904, se sestanemo v torek, dne 8. julija t. L, zvečer ob 8. uri na vrtu hotela »Union«, ev. v slabem vremenu v Rožicah, da so porazgovorimo o proslavi 20 letnice mature. — Strela je 1. julija udarila v več krajih gorenjske električne naprave. — Smrtna kosa. Na Brezjah je umrl g. Srečko Brezigai", tajnik zunanjega mini-strtva. Prepeljali so ga na ljubljansko pokopališče. — Smrtna nesreča. Iz Javorja nad Šmartnim pri Litiji nam poročajo: Dne 29. junija je padel z lestve in si zlomil hrbtenico Anton Možina, p. d. Koren iz Debeči-ga. Po poldrugodnevnem trpljenju je umrl. Bil jo vesten cerkveni ključar in skrben oče številne družine. Pred vojsko je bil v Ameriki, med vojsko ranjen. Družini sožalje iu pokoj njegovi duši. — Osilnica je dobila 23. junija iz ma* riborske zvonolivarne dva nova zvonova po 1000 kg in 561 kg težka. Glasova odgovarjata natannčo naročilu as in f, nad lepoto glasov so pa župljani naravnost očarani. Za dolgo čakanje so dobili primerno zadoščenje v prvovrstnem izdelku. — Med uradniki v Južni Srbiji. Belgraj« ska »Pravda« poroča: »Včeraj je hotel veliki župan bitoljski, ki se je uradno mudil v Resni, telefonirati v Ohrid iz pisarne okrožnega načelnika v Presbi. Okrožni načelnik presbanski pa že dolgo ni poravnal svojega računa na telefonskem uradu in zato telefonski uradnik ni hotel vzpostaviti zveze z Ohridom niti za velikega župana, sklicujoč se na naredbo poštnega ministrstva št. 26539 z dne 18. aprila t. 1. Nato je poslal veliki župan žandarje na telefonski urad z nalogom, naj službujočega uradnika odpeljejo v zapor. Žandarji so povelje izvršili in odpeljali uradnika kot navadnega zločinca v ječo. Nato se je poštni ravnatelj obrnil na poštno ministrstvo s prošnjo za odpomoč, sicer mu bo vse osebje ušlo.« — Zgradba nove skupščine. Ministrstva za javna dola je dovolilo kredit 10 milijonov dinarjev za izdelavo pročelja na novi skupščinski zgradbi. — Nehvaležen begunec. Posestniku Ma« tiji Petermanu v .Višelnici pri Gorjah je ne< ki ruski begunec ukradel iz suknjiča, ki je visel na steni, usnjato listnico, v kateri je bil« 2700 Din- Izdajal se je za gluhonemega in je posečal birme in sejme, kjer je beračil, še več pa kradel. — Tat v čupniičti Neznan vlomilec jfl vdrl v župnišče v Turnišču (Prekmurje) in ukradel župniku Josipu Sakoviču iz zaklenjene omare 1700 Din eotovine. — Razne tatvine in vlomi. Mlinarju Leopoldu Vuteju na Janševi gori štev. 8 je po-neveril neki brezposelni čevljar, ki ima, kot sumijo, že več drugih nerodnosti na vesti, dvokolo, vredno 750 Din in je neznano kam pobenil. — Dva na videz znana postopača sta vlomila v spalno sobo Tomaža Vidoviča v Ptuju in sta odnesla celo obleko, nekaj perila, zimsko suknjo in konjsko odejo v skup ni vrednosti 2000 Din. Ista dva sta v isti noči ukradla iz hleva špediterja Jerneja Brau-hardta, ravnotam, 4 nove konjske odeje, vredne 800 Din in dva para skoro novih vajet za dvovprego v vrednosti 600 Din. — Nevarna tatica je neka Antonija Stibričeva iz Velikega Obreša pri Brežicah. Po priznanju njenega tovariša sopohajkovalca, katerega imajo že zaprtega, je ukradla med dragim tudi iz podružnične cerkve v Zdolah pri Leskovcu cerkveno obleko, iz neke cerkve pri Samobo-ru en kelih in v neki sosedni gostilni dvokolo. Izvršila je tudi več tatvin kuretine in drugih predmetov. Nevarne tatice še niso prijeli. — Rudarju Antonu Polajnarju v Koprivnici pri Črni so bili ukradeni iz postelje 4 bankovci po 100 Din, srebrna verižica s tolarjem Marije Terezije in niklasta ura v skupni vrednosti 800 Din. To tatvino je izvršila najbrže neka ciganka, Id se je potikala po okolici in ki je izvršila bržkone še več tatvin. — Posestniku Janezu Osetu v Črnolizi pri Šentjurju ob južni železnici je bil ukraden izpod kozolca ročni voziček, vreden 200 Din. — Gostilničarju Alojziju Zilniku v Pondoru pri Sv. Jurju ob Taboru je bila ukradena trovrstna harmonika sistema Stahl, vredna 3000 Din. — V Bistrici pri Tržiču je bilo ukradeno posest, sinu Francetu Strič iz veže črno pleskano kolo brez znamke, vredno 1500 dinarjev. — Posestniku Janezu Krbavcu iz Gradaca je bilo ukradene iz kuhinje več ženske obleke in perila v vrednosti 750 Din. Isto noč sta bili ukradeni ravnotam iz poda Janka Zupaniča 2 kosi s kosiščem in par čevljev v vrednosti 450 Din. — Svojemu gospodarju Alojziju Potočniku v Stranski vasi pri Čmom-lje je ukradel njegov hlapec čevlje, nekaj obleke in perila, žepni nož in dozo in 140 Din gotovine v vrednosti 800 Din. Tat je pobegnil. ™ ^rT-^^*™!'.** ^eza z lastnimi močmi. Vladna podpora je nadaljnega omejena na približni znesek 2000 Din. Trgovska in obrtniška zbornica je dala 3000 Din podpore, neimenovani podporniki pa so darovali potom dvor. svet. dr. Marna 16.000 DLu podporo. Min. trgovine in industrije je nakazalo Zvezi iz splošnega kredita, določenega za tujski promet, znesek 25.000 Din. — Po tajniškem poročilu, ki jo bilo z odobravanjem sprejeto so bila spremenjena pravila, glasom katerih bo fungi-rala Zveza v bodoče kot nokaka »Tujsko prometna zbornica«. Nato se je vršila volitev odbora. Izvoljen je bil kot predsednik dvor. svet. dr. Rud. Mam, dalje 8 odbornikov, 5 namestnikov in 3 člani nadzorstvenega sveta. — S tem je bil dnevni red izčrpan in zborovanje zaključeno. š Nov lisi radikalne stranke. V Mariboru Je izšel, kakor smo že poročali- 3. julija nov tednik Pašičevih radikalov v Sloveniji »Narodni Gospodar«. Tiskal se je v socialdemo-kraški »Ljudski tiskarni«. Uredila sta ga advokat dr. Rudolf Ravnik in tajnik Trost. Da bi varali naše ljudstvo, so namenoma vzeli za glavo listu popolnoma enake črke, kakor jih ima naš »Slovenski Gospodar«. V trafikah, kamor so ga nanosili na stotine, so Pašičevi hlapci naročili, naj vsakemu, ld zahteva »Gospodarja«, dajo radikalskega. Sam na sebi pa list ne bo nevaren. Naši ljudje že dobro vedo, da je dal za izdajanje »Narodnega Gospodarja« denTabor« in »Jutro«. Administrator »Jutra« Bizjak je bil radi goljufije od porote obsojen na 1 leto ječe. Toliko v vednost poštenim čitateljem. — Da je g. Vrabl telefoniral s Jutru« poročilo o soji obč. sveta mariborskega 27. junija, je dokaz tudi to, da ima v Jutro« poročilo samo do tam, ko je g. Vrabl odšel iz dvorane. š V Ormožu so se skušali zagrizeni Pri-bičevičevi demokrati vzdržati na krmilu s pomočjo glasov nekaterih pristašev SLS. Ta načrt so jim je ponesrečil. Somišljeniki nase stranke so se strnili v skupno listo, ki ima gotovo izgled za zmago. Laži demokratov, da je na. naši listi več Nemcev in nem-čurjev, so samo prazen bav-bav. Pač pa imajo Že rjavo vi JDRarji večje število najhujših pangermanov in nemšku-t a r j e v ne samo na svoji listi, ampak v stranki in njenih organizacijah. Le lepo tiho bodite vi demokrati. Ako želite, pridemo z dokazi, da je vaša stranka v mestn Ormož navezana, na milost najzagrizenejših protiv-nikov slovenskega imena. Na naši listi so sami pošteni obrtniki, posestniki, delavci in uradniki. Dr. Ban, advokat ormoški, vele-tržec Veselic in druge Žerjavove zvezde so hoteli namenoma razbi+i enotno fronto somišljenikov SLS s tem, da so začeli očitati posameznim našim nemškutarstvo. Načrt in hudobne namere so se jim izjalovile. Da bi se ohranil na krmilu mesta Ormož, je dal župan Veselic vpisati 18 \Vranglovcov v vo-livni imenik. Ti ljudje potujejo kot delavci iz kraja v kraj in po zakonu ne spadajo v volivni imenik. Pa tudi to vam ne bo pomagalo na konja gg. od Žerjavove kornptne kompanije. š Tat na sodišču. Iz poslopja okrožnega sodišča v Mariboru je bilo ukradeno zidarskemu polirju Josipu Krhartu kolo znamke »Puch«, štev. 273342, vredno 1800 Din. š Vlom v trgovino. V Skalah so vlomili neznani tatovi v trgovino Valentina Demšarja in so odnesli okrog 40 svilnatih robcev, 24 metrov klota, več parov raznih nogavic, moškega in ženskega perila, večje število raznih kolkov in znamk in za 800 dinarjev gotovine. Tudi so odnesli več tobaka in cigaret, tako, da zna&a skupna vrednost ukradenih predmetov okroglo 14.000 Din. Ljubljanske sioviee. NAPAD NA DR. LEMEŽA NA ULICI. Včeraj ob poli. uri popoldne je prišel dr. Lemež po Stritarjevi ulici v smeri proti Marijinemu trgu. Orjunaš Anton Horvat, bivši trgovski sotrudnik pri Černaku, je istočasno prišel nasproti in kolportiral posebno izdajo »Orjune«. Komaj je prišel mimo dr. Lemeža, se je obrnil in ga od zadej napadel. Pri tem hipnem napadu se dr. Lemež sploh ni mogel postaviti v bran. Hoteč se umakniti proti sredi ceste, ga je Horvat sunil s pestjo z vso silo za vrat, tako da se je dr. Lemež opotekel in padel z vso silo po tleh, pri čemer je dobil razne poškodbe. Horvat jo dobil še enega pomagača in hitel za dr. Lemežem. Ko se je ta dvignil, da uteče nasilju dveh Orjunašev, je stopil Horvat sredi ceste in pričel kričati: »Orjuna skupi« V tej1 situaciji se je končno dr. Lemež umaknil V neko hišo. _ lj Breskve. Včeraj so bile na našem trgu, ki je v zadnjem času vsak dan bogato založen posebno s sadjem in raznim sočivjem, med katerim je posebno mnogo salate in kolerab in pa raznih češenj, prve breskve in sicer po 30 Din kilogram. lj Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo novembra 1923 zastavljenih predmetov 10. t. m. ob 3. uri popoldne. lj Urad Ljubljanskega velcsejma rabi tn.koj za mizarska dela na razstavišču vestnega mizarskega podjetnika. Pojasnila se dobe v velesejmski pisarni dnevno dopoldne in popoldne. Ponudbe se sprejemajo do sobote 5. t. m. opoldne. lj Pri spravljanju mrve se je težko poškodoval 20 letni I. Klanca r .Ko so pripeljali namreč voz mrve domov pred Češnovarjevo hišo se je voz prekucnil. Pri tem je padel Klančar tako nesrečno, da ga je zadela težka žrd in del voza in je dobil tako težke poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnico. lj Žeparji na delu. V sredo je bila ultra* dena Albini Gorkičevi iz Velike Čolnarske ulice na živinskem sejmu iz žepa denarnica, v kateri pa je imela k sreči samo 140 Din, lj Policijske ovadbe. Včeraj je bilo vlo* ženih 20 ovadb in sicer: tatvine 2, poneverba 1, kaljenje nočnega mira 4, pijanost 1, cestno policijski red 7, nezgodi 2, lahka telesna poškodba 1 in nedostojno vedenje na cesti 2. Zveza za tujski promet v Sloveniji. V posvetovalnici mestnega magistrata se je vršila 2. t. m. pod predsedstvom dvornega svetnika dr. Rudolfa Marna glavna skupščina »Zveze za tujski p r o -m e t«. Udeležilo se je skupščine znatno število tujsko prometnih interesentov in zastopnikov raznih oblasti. Med drugimi so bili navzoči tudi zastopnik ministrstva trgovine in industrije g. dr. Ciril Žižek, zastopnik državnih železnic ravnatelj ing. Šega, centralni nadzornik V i d i c, mag. nadsvetnik Bleivveis in več drugih zastopnikov raznih oblasti. Skupščino je o tvorit po primernem pozdravu dr. Marn, nakar je podal gen. tajnik Vlad. Pintar obsežno tajniško poročilo, ki je obsegalo dolg in temeljit referat predvsem o propagandnem delu Zveze. Propaganda se je usmerila z vsemi možnimi sredstvi v tu in posebno v inozemstvu. Zveza je izdala in razposlala jako lepe plakate za Bled, Rogaško Slatino, Bohinj in Kranjsko goro z opisi v 5 jezikih. Izdelal jih je prof. Saša Šantel, ki je vpošteval pri izdelavi posebno slovenski narodni slog. Dalje je izdala Zveza razne preglede naših letovišč, »Vodnik za Bled in okolico« in kažipot za gornjo Savsko dolino. Zveza se je udeležila jako uspešno lanskega ljubljanskega. velesejma. Inozemskemu časopisju je dala na razpolago obilen propagandni ma-terijal in se je udeležila tudi razstave srbskega planinskega društva v Belgradn. Tndi organizatorično in inicijativno delo Zveze je v zvezi z raznimi tujsko prometnimi in olepševalnimi društvi bilo jako uspešno. Zveza je popravila z valikimi žrtvami (ca 30.000 Din) pota in galerije v krasni soteski »Vingar«, ki je ena najlepših izlet-nih točk Slovenije. Popravila se je tndi pot k slapu Savice. Zveza je plačala zimskemu športnemu Savezu 1500 Din podpore. Tndi je obračala Zveza pažnjo na izboljšanje naših gostilniških in hotelirskih razmer. Tudi pla-ninarstvo je Zveza po možnosti podpirala z raznimi prispevki. Pobrigala se je tudi za razne tujsko prometne ugodnosti v sosednji Štajerski. Notranje delo Zveze je bilo enako intenzivno in uspešno, in je podpiralo tujski promet v naših izletnih krajih. Otvorila se je prodaja železniških vozovnio, katerih se proda mesečno za, okrog 100.000 Din, kar jo vrglo precejšen dobiček. Do marca meseca je dobivala Zveza podporo od vlade in sicer v znesku 6550 Din, Z marcem pa je bila ta podpora ukinjena in se je morala vzdrževati Iz Amerike prihajajo te dni poročila o silnem viharju, ki je opustošil več mest, zahteval nenavadno število človeških žrlev in naredil ogromno materijelno škodo. Ker so pri tej nezgodi brez dvoma prizadeti tudi naši rojaki, bodo marsikoga zanimale podrobnosti. Po tornadu — tornado pravijo Amerikan-ci takim viharjem — prizadeta pokrajina leži zapadno od mesta Clevelanda, kjer se nahaja največja slovenska naselbina v Ameriki, takorekoč drugo največje slovensko mesto na zemlji. Ta pokrajina, ki se razprostira ob južnem bregu zapadnega konca velikega jezera Erie (izg. iri), je večinoma ravnina s farmami, tupatam petrolejskimi vrelci in prehaja proti jugu v valovito ali gričevito ozemlje. Kakih 90 milj zap. od Clevelanda je mesto Sandusky ob jezeru, ki šteje kakih 35.000 prebivalcev. Za nas je zanimivejše mesto Lorain s približno enakim številom ljudi, ležeče kakih 50 milj vzhodno ob Sanduskyja in kakih 40 milj zapadno od Clevelanda. To mesto je bilo pred 20—25 leti malo mestece, ko pa je The American Steel and Wire Co. iz majhnih fužin zgradila tam velikanske tovarne, se je število duš v kratkem malone podesetorilo. V pred-kraju South Lorain je največ po tem povodu nastala precejšnja slovenska naselbina s slov. župnijo in slov. cerkvijo. Med najuglednejšimi družinami, tudi pri Amerikancih, so znane Virantova in Svetetova. Bati se je, da je nesreča zadela tudi to našo naselbino, zlasti ker se med nadaljnimi-prizadetimi mesti imenuje tudi Blyria. To je ime je vsekakor popačeno in se skoraj gotovo nanaša na mesto Elyria (je iliria, kakih 6 milj južno od Loraina). Mogoče pa je tudi, vendar manj, da se nanaša na mestece Berea, kakih 17 milj južnozapadno od Clevelauda. Tornado je najbrž najprvo ?adel na Sandusky in se je pomikal proti vzhodu, kjer je na svoji poti zadel tudi na Lorain. Tornadi se pojavljajo po celi osrednji Ameriki, baje vzh. od Misisipija pogosteje in najrajši koncem pomladi ali začetkom poletja. Ne mine leto, da ne bi v tem času slišali o njihovih pustošenjih. Tornado se pomika redno od za-pada ali jugozapada proti vzhodu, s hitrostjo 5 do 25 metrov na sekundo. Njihova kot je k sreči ozka, kakor v daljni primeri pri nas curek toče, dostikrat precej manj široka kakor milja, pa tudi več. Še večja je razlika v d fužini njegove poti, ki znaša marsikaterikrat samo malo milj, po navadi pa dosti več in so znani tornadi, ki so pustošili na poti več kot tisoč milj. Nedolgo predno nastopijo, se nebo nenadno prevleče s črnimi oblaki in nastane pri belem dnevu tema, kakor je v naših krajih pri neurju ne poznamo. Glavna značilnost tornada pa obstoji v tem, da tvori središče njegovo ali vrtinčast steber od zemlje v oblake, največkrat pa se vidi iz črnih oblakov viseč ali nizajoč se, rilcu ali lijaku podoben, t j. zgoraj širok proti zemlji se zožujoč oblak, ki se vrti z neznansko brzino, vsesava v se ozračje daleč okrog sebe, in kjer ta konec zadene na zemljo in se giblje po njej, ne prevrača samo težkih voz kakor mogočna burja, temveč ruje drevesa, ruši hiše, sploh vse, kar se nahaja na njegovi poti. Ljudje se rešijo, če morejo s tem, da beže iz bližine vidnega pota tornada in bližnje okolice, ki jo vsesava, največ pa iščejo zavetja po kleteh. Farmarji zgra-de po pokrajinah, ki jih je tornado že obiskal, pod svojimi hišami v višini tal z dohodom od sev. ali vzhoda kleti, in četrti poziv velja zvonovom, ki nam ah zapojo tako veličastno in lepo ubrano svojo žalostinko ... Globoko v srca je posegla ta poklomitev — ta čin h%'aležnih učencev — in o tem je pričala pritajena solza v očesu slehernega. Tiho smo se razšli. Popoldan pa smo se zopet zbrali v slavnostni dvorani, kjer nas je najprej živa slika, ki jo je aranžirala gdč. Helena Raunicher, povedla v šolo: Ob skali, iz katere teče studenček, stoji vila, katera predstavlja šolo, v njenem ozadju slovenska trobojmica, na kateri blišči križ, ki rtosi napis «sreča», iz katerega odsevajo zlati žarki, ki nosijo napise ratanih čednosti (bogo-ljufrnost, modrost, delavnost, marljivost, zmernost, pokorščina, ponižnost, čednost, značaj-nost). katere ima namen šola gojiti; k <šoli> pa vodi mati svoje dete, a od druge strani pa amgel uboge zapuščene sirote. Prav za to živo sliko je gdč.na K d r a r zložila prav ljubko, prekrasno pesmico, katero je pred odrom de-klamovala učenka Jožefa Vabič, ki je kažoč na živo sliko tako krepko povdarjala: Iz srca smo hvaležni gdčni za pesmici, da ftam je v obeh svojih pesnitvah podala tako mnogo res lepega! Živi sliki je sledil slavnostni govor (V. Kragl) o pomenu šole. Potem so šolski otroci pTav dobro prednašali tride-janko cPovodnji mož», katero je aranžirala gdčna Ljudmila Skrbinšek. Za sklep so nami pa najprej pevci in pevke I. in II. razreda pod spretnim vodstvom g dane učiteljice Kot vajenec se sprejme v špccer. trgovino v Ljubljani krepak deček poštenih staršev. Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 3768. i/ilH^^tf^fJ išče mesta 3\USMIiL(l v župnišču. Nastopi takoj. — Naslov v upravi Slov. pod štev. 3755. Dobro izurjen cerkovnik (malo izvežban v orglanju) išče službo. Naslov o upravi Slovenca pod štev. 3739. Sprejme se trgovsko na-obražeua gospodična, samostojna moč, izurjena ^cšča nemške in slovenske korespondence in strojepisja za stalno namestitev. Plača po dogovoru, nastop II. avgusta. Prošnje s spričevali in curriculum vitae je poslati na Peter Kofcal, veletrgovina, Kranj. 3720 Kroj. pomočnika izurjenega, sprejme takoj Ivan Udrib, kroj. mojster, f Loke 62, Trbovlje I. — Plača po dogovoru. 3716 PRVEGA STROJNIKA ki je vešč montaže Fran-cisovih turbin, generatorjev, transformatorjev, daljnovodov visoke napetosti in motorjev, išče za centralo v Žireh ing. A. ŠTEBI, Ljubljana, Dunajska cesta 1, IV. nad. pošten deček % dobrim šol. izpr. želi vstopiti za trgovskega učenca v mestu. — Gre tudi za slikarskega učenca. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Rudarski sin« štev. 3769. šofer" Urezen in zanesljiv išče službe. Gre kamorkoli in najraje k tovornemu avtomobilu. Cenjene ponudbe na upravo pod »Šofer« št. 3764. 200.000 DIN vložim v dobroidoče podjetje proti soudeležbi ali tudi posodim na obresti proti sigurni garanciji. Ponudbe na upravo lista pod »Gotovina št, 3717«. MEBLOVANA SOBA, s posebnim vhodom in elek. razsvetlj. se odda z 11. juL na Dunajski c. 61. Več v pisarni Hranilnice kmečkih občin od 8 do 2, pozneje v hiši. Marg. VodoSek lepo zapeOi cDanes je jasen dam, potem pa učenci višjih razredov cRibico>, ki je izzvala burno pohvalo. Proslave 50 letnice framske šole so se udeležili velika župan iz Maribora, g. Otmar Pirkmaier, dva okrajna šol. nadzornika gosp. Matija Lichtenwallner iz Maribora in gosp. Ljudevit Černej iz Celja, častno število učiteljska, zlasti iz Maribora, Slivnice, Rač itd. ter domačini vseh slojev v najčastnejšem številu. Več kakor nagajivost... Te dni smo zopet doživeli posebnost, bolje nagajivost, ki bi ne bila umljiva, če bi se ne zavedali, da živimo v nenormalnih odnošajih. Na ženskem učiteljišču v Ljubljani je napravila ravnateljstvo ob sklepu šolskega leta občutno zmedo, hkrati pa bridke skrbi staršem onih številnih učenk, ki so se oglasile za sprejem v prvi letnik. Priglašenkam se je naznanilo, da bodo — proti dosedanjemu običaju — šele jeseni obveščene, če so sprejete ali ne. Izgovor: »Ni vseh profesorjev v Ljubljani.. .Slovenca«, Odeovorni urednik: Franc Kreinžar v Ljubljani. h generalu. Dolgo časa sta se pogovarjala. Tedaj je vstopil v sobo minister notranjih zadev, Napoleonov brat Lucian, in je prinesel s seboj dva krasno izdelana samokresa, bogato okrašena z žlahtnimi kamni. V samokresa je bil dal vrezati Napoleon imena vseh bitk, ki jih je bil Moreau vojeval. Z nasmehom, ki si je z njim pridobil vsa« kogar, je izročil samokresa generalu in mu je rekel: »Oprostite, da nista bolj okrašena, a imena vaših zmag so vzela ves prostor. NAPOLEON MLADINI. Ko je bil Napoleon krvi konzul, je prišel nekoč pogledat v šolo. Odhajajoč je rekel otrokom: »Učenci, vsaka izgubljena ura je nesreča za bodočnost.« Ta izrek je bil, rekel bi, vodilo njegovega življenja, Malo ljudi je znalo vrednost časa tako dobro ceniti kakor on. Celo njegov oddih je bil slednjič kakšno delo. Kako malo znajo ljudje ceniti ta izrek. SPOŠTUJ MRTVE! Angleški igralec Passmore je bil tako de« bel, da ga je bila galerija zmeraj vesela. Neki večer je igral v vojaški igri, v kateri so ga nazadnje ubili. Težko delo so imeli vojaki in zelo so se trudili, da bi spravili debelega mrliča z odra. Tedaj se zasliši glas z najvišje galerije: »Ti si pa res težek, ti debeluhar tik In mrtvec se dvigne in z glasom, prihajajočim kakor iz groba, govori: — »Spoštuj mrtve!< Izgubila je v sredo zvečer, dne 2. t. m. neka gospa na poti od hotela »Štrukelj« do glavnega kolodvora otročjega belega medveda. Ker je otrokova najljubša igrača, se prosi najditelja, da g* vrne na upravo »Slovenca«. Meteorologično poročilo. Ljubljana 306 m n, m. viš. Normalna barometerska višina 736 mm. Caa opazovan ia Barometer t mm Termometer t O Psihrom. diferenca v O Nebo, vetrovi Padavine v mm 2./7. 21 h 731-8 23 6 1-6 jasno S./7. 7 h 731-9 20-3 21 d. obl. vzh. — 3./7. 14 h 7317 25-2 2-6 d. obl. j. zah. v ,Slovencu' imajo za našega trgovca in obrtnika velik uspeh, ker ima ta dnevnik največ naročnikov med našim ljudstvom na deželi. Cene oglasom so tako določene, da se lahko naroči oglas že za ceno od 5 Din naprej in je torej insercija pristopna tudi manj imovitim, Ta način reklame se je izkazal Se vedno (Handstrickmaschinenl Ročni pletilni stroji nemški fabrikat; stroji za okroglo pletenje (Rundstrici, masehinen) avtomatični, ameriški fabrikat; sukala (Spulmaschinen); stroji za sirovo pletenje (Rauhmasch.); IGLE vseb sistemov, so stalno v zalogi pri Alfredu Kozma, Osijek L, 2upanijska ulica 42. Glavno zastopstvo tvrdke Felix Lederer, Wicn. 3743 barve, Črnila, lake, kit, emajle, iopKe in zajamčeno čisti firneS najboljše kakovosti nudi družba z o. z. MedH-Zanki Maribor podružnica Ljubljana Novi Sad centrala skladišče Tovarne Ljubljana — Medvode. Lep cm premog s 4 do 5000 kalorij, franko Ormož, tona po 300 Din, PRODAJA Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubijani, WolIova ulica št. 1. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.