Stev. 124. U L!iftl]anl, u soboto, dne 30. mula 1908. Velja po poŠti: ta celo teto naprej K 26-— m pol leta , H i'"— u četrt leta » , 6 50 .13 en mesec » » 2*20 V upravniStvu: ita celo leto naprej K 22'40 »a pol leta . » 11-20 ,'.a fetrt leta » „ 5 60 va en mesec „ „ 1-90 pošli j. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. I mf..Tiyg -.2TCK1 Leto XXXVI. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta £ 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulkan ft. 2 (vhod Jez _ dvori5?e nad tiskarno). — Rokopisi sp ■te cratajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štetf. 74. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — -- Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. Opra\>nlškega telefona štev. 188. Današnja številka obsega 16 strani Zavarovanje joveje živine. Piše deželni poslanec J. M a n d e 1 j. Leta 19(X) se je na Kranjskem uradno naštelo 253.839 goved. Tekom zadnjih let se je to število gotovo povečalo, vendar navajam radi zanesljivosti le uradne številke. Ako računamo povprek vsako goveje živinče v vrednosti 200 kron, repre-zentira goveja živina na Kranjskem kapital 50,767.800 kron. Skrb dobrega gospodarstva v deželi mora težiti za tem, da se ta ogromni kapital ljudskega premoženja z zboljšanjem plemena še pomnoži, na drugi strani pa z razumno higijeno in pa z zavarovanjem pred nepredvidno izgubo obvaruje. Poškodbe in različne bolezni uničijo marsikateremu kmetu ne samo trud jednega leta, temveč večkrat njegov celotni živinski kapital. Poleg tega je pa šc to, da čim matije je število posestnikove živine, teni večja je relativna izguba, ako mu pogine ena ali več glav v hlevu. Gospodar, ki šteie v svojem hlevu 20 goved, izgubi, ako mu pogine eno živinče, le dvajseti del živalskega kapitala, kajžar pa, ki ima le dve kravici, izgubi pa že polovico, ako mu pogine jedna krava. Premožnejši živinorejec nc občuti tedaj izgube pri živini tako živo, kakor mali kmet, kateremu provzroči nesreča, da mu pade jedna ali dve glavi v hlevu, večkrat pričetek popolnega gospodarskega pro -pada. Res je, da država delno odškoduje živinorejce v slučaju nekaterih kužnih bolezni. kadar zatira kužne bolezni s pobijanjem okužene ali osumljene živine, in res je tudi. da pripravlja kmetijski minister dr. Kbenboch novo postavo zoper kužne bolezni, po kateri se bo odškodnina šc na več kužnih bolezni kakor dosedaj. razširila; pu bodi to kakorkoli, gotovo je. da pri najugodnejši postavi v obrambo kmetske koristi ob zatiranju kužnih bolezni, ostane šc dolga vrsta živinskih bolezni in slučajnih nezgod, za katere živinorejec ne bo dobil nikake državne odškodnine. Za te zadnje slučaje pa je občutna in nujna potreba kmetskega gospodarja, da se ščiti pred škodo. Edina pot za to pa jc zavarovanje. Poklicanih činiteljev naloga v deželi je tedaj ustvariti živinorejcu priložnost, da za kolikor mogoče nizko zavarovalnino obvaruje svoje gospodarstvo pred nepred-vidnimi škodami vsled bolezni ali nezgod v svojem hlevu. Predno si dovolim podati nekaj konkretnih predlogov glede živinskega zavarovanja na Kranjskem, bom še očrtal v kratkih potezah razvoj in današnjo stanje zavarovanja domače živine. Poskusi živino zavarovati niso od danes, temveč segajo par stoletij nazaj. Od nekdaj so čutili kmetje potrebo zmanjšati izgubo posameznika v hlevu s tem, da so porazdelievali del škode na vse občane. Nekatere občine so uvedle navado, da je vsak občan za določeno ceno vzel gotovo količino mesa od živine, ki se je vsled kake nezgode pobiti morala in ako je bilo meso užitno. To je ponekod še dandanes v navadi, vendar ta način porazdeljevanja škode na vso občino se ni mogel splošno udomačiti in vedno bolj gineva, ker se nekateri branijo tako meso kupovati in užn vati. Drugod so si pa občani ustanovili žii vinske sklade, iz katerih so zadružniki v slučaju nesreče v hlevu dobivali delne odškodnine, vendar so sc taki skladi pri večjih nesrečah izkazali nezadostni. Nadaljni način, obvarovati se škode jc zavarovanje živine pri zasebnih zavarovalnicah, na način kakor se zavaruje proti ognju, toči itd. Takemu zavarovanju bi ne bilo kaj ugovarjati, ako bi privatne zavarovalnice tako izredno visoke zavarovalnine ne zahtevale. Zavarovanje s premijami od 2 Mi do 5% zavarovanega zneska za goved in 4 do 8 c/c za konje je tako visoko, da se živinorejcu tako zavarovanje ne izplača. Zato pa privatne zavarovalnice za živino nikakor nc morejo splošno prodreti, kakor so n. pr. zavarovalnice zoper ogenj, na človeško življenje in podobno. Zavarovanje živine je slab riziko, vsled tega je tekom 50 let lepo število takih zavarovalnic storilo žalosten konec in tudi še obstoječe ne morejo prav naprej. V ilustracijo naj navedem nekaj skupnih številk desetih največjih privatnih žii vinskih zavarovalnic na Nemškem iz leta 1886. Te zavarovalnice izkazujejo skupno zavarovane svote 47,270.802 mark. Zavarovalnine se je prejelo v 1. 1886. 1,961.512 mark. Odškodnine pa plačalo 1,271.873 mark. Po gornjih številkah se pokaže povprečna letna premija s 4-2 % zavarov. zneska. Odškodnina znaša 64% vplačanih premij, preostaje tedaj 36 odstotkov pre-mijske svote v pokritje upravnih stroškov. Privatne zavarovalnice z ozirom na visoko premijo niso vabljive in vsled tega tudi ne morejo prodreti — saj je navedena vsota 47 miljonov mark za zavarovano živino pri nemških zavarovalnicah z ozirom na bogastvo živine na Nemškem naravnost malenkostna. Ker s privatnimi zavarovalnicami ne gre, poskušalo se jc z malimi krajevnimi zavarovalnicami. Takih zavarovalnic se je mnogo rodilo na Nemškem, v Italiji, Avstriji in drugod. Delujejo sicer z malim aparatom in imajo male upravne stroške — 10 do 20% vplačane premije — vendar z ozirom na mali okoliš ne morejo biti v vseh slučajih kos svoji nalogi. Kakor hitro se pojavi izredna bolezen v okolišu take krajevne zavarovalnice, pa je blagajna takoj prazna. Navadno so take zavarovalnice še tako urejene, da vse kužne bolezni izločujejo iz odškodnine. Take določbe pa v izredni meri zmanjšujejo vrednost zavarovalnice. Živinsko zavarovanje je potem takem težavno vprašanje. Pa ker je za živinorejca in za obče blagostanje izredno važno, zato pa ne pride z dnevnega reda, dokler ne bode vsestransko ugodno rešeno. V Avstriji je bil pred 15 leti splošni ':lic po obligatorni državni zavarovalnici za živino. Leta 1894 je tedanji ministrski predsednik na neko tozadevno vprašanje v državni zbornici odgovoril, da mu je obvezno zavarovanje simpatično, vendar pa smatra zavarovanje živine kot zadevo, spadajočo v delokrog deželnih zborov. Tudi splošni agrarni shod 1. 1895 na Dunaju se je izjavil za obligatorno državno zavarovanje živine, dasi so nekateri in ne brez temelja, temu ugovarjali, češ, da se bo s tem ustvaril neukreten birokra-tičen aparat, ki bo z upravo zapravil najmanj polovico letnih premij, kakor se že sedaj godi pri državni zavarovalnici zoper nezgode. Tak je bil položaj živinskega zavaro-varovanja pred približno dvanajstimi leti. Kil šh. zavod sv. Stanislava. Naznanilo o sprejemu v kn.-šk. zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1908/09. V kn.-šk. zavod sv. Stanislava v Šetit Vidu nad Ljubljano se sprejemajo telesno zdravi in moralno nepokvarjeni mladeniči, zlasti taki, o katerih jc upati, da se bodo po dovršenih gimnazijskih študijah posvetili duhovskemu poklicu. V šolskem letu 1908/09 bo v zavodu pripravljavni tečaj za gimnazijo in prvi. drugi, tretji in četrti gimnazijski razred. Gojenci dobivajo v zavodu vso oskrbo, namenu primerno vzgojo in pouk v obsegu in po načrtu, kakor to velevajo avstrijski šolski zakoni. Za mladeniče iz ljubljanske škofije je v gimnazijskih razredih cela plača 400 K na leto, za mladeniče iz drugih škofij 500 kron. Plačuje se naprej v mesečnih obrokih. Nekaj izmed tistih, pri katerih je upa-i nje. da se bodo posvetili duhovskemu stanu, se sprejme tudi brezplačno ali po znižani ceni, kolikor to dopuščajo gmotna sredstva zavoda. Vendar morejo dotični to dobroto le tako dolgo vživati, dokler se je po svoji pridnosti in svojem vedenju kažejo vredne. — Učenci pripravljavnega tečaja plačajo vsi brez razlike 300 K na leto. — Šolnina se ne plačuje; le za sprejem v 1. gimnazijski razred se plača pristojbina 10 K, pri vpisovanju v druge gimnazijske razrede pa 4 K za učila. Repetentje se ne sprejemajo. Prošnjo za sprejem, naslovljeno na kn.-šk. ordinarijat v Ljubljani, morajo vsi učenci osebno v spremstvu svojih staršev, oziroma njih namestnikov, izročiti vodstvu zavoda. Na prošnje, ki bi jih učenci poslali po pošti ali po kaki drugi poti, pa sami ne bi prišli za časa k hišnemu vodstvu, bi se moglo le v izrednih slučajih ozirati. Posebe je pomniti: I. Učenci, ki hočejo vstopiti v I. gimnazijski razred, morajo oddati svojo prošnjo od 15. do 25. junija. Zadnji dan, v četrtek, 25. junija, bo vodstvo zavoda spre-i jemalo prošnje v Ljubljani v kn.-šk. palači, v pritličju na desno, od 8. do 12. ure dopoludne, in od 2. do 4. ure popoludne; drugu dni pa se sprejemajo prošnje v zavodu v St. Vidu. Prošnji naj prilože: a) krstni list; b) izpričevalo o stavljenih kozah; c) izpričevalo o dovršeni ljudski šoli, s pri-, pomnjo, da se jc izdalo, ker hoče učenec vstopiti v gimnazijo; d) izkaz o imetju, čc prosi, da bi bil sprejet brezplačno ali po znižani ceni. Mladeniči, o katerih se bo sodilo, da bi se mogli sprejeti v zavod za 1. gimnazijski razred, se bodo pozvali k izpitu, ki so bo vršil v ponedeljek. 6. julija (začetek ob 8. uri zjutraj) v šolskih prostorih kn.-šk. zavoda v St. Vidu nad Ljubljano. LISTEK. Slovenci u Lurdu. V Lurdu izhajajoči list »Journal dc la Grotte de Lourdes« piše v svoji izdaji z dne 24. maja 1908. o naših romarjih nastopno: Prvo narodno romanje Slovencev v Lurd. Pred nekaj leti je monsignor Jeglič, škof ljubljanski, obiskal našo ljubo gospo v Lurdu, spremljan od prvencev zavoda, ki ga je ustanovil nekaj časa prej, da priporoči to semenišče duhovskega naraščaja Brezmadežni Devici, naj ga ona blagoslovi. Zdaj pa je prišel cel njegov narod, narod Slovencev, ki ga jc hotel v slovesnem letu zlatega jubileja Device ob skali Massa-bielski apostolski naslednik apostolov izročiti zavetju naše preljubljenc Madone. Prevzvišeni jc to določil pred nckaj\ meseci, ko je prejel pastirski list monsig-norja škofa tarbskega, nanašajoč sc na petdesetletnico prikazovanj Marijinih. Izdaj je takoj oklic na svoje drage Slovence, ki so se v mnogoštevilnih vrstah zbrali na romanje, čigar organizacija jc bila od monsignorja Jegliča izročena gospodu Kalanu, župniku v Zapogah. Preskrbljeno je bilo za popoln uspeh romanja. Slovenci so dospeli v Lurd na večer 14. maja in so imeli svoj slovesni vhod v baziliko Naše Ljube Gospe v Lurdu prihodnje jutro. Nekaj trenutkov pozneje so jc njihova narodna zastava — bela, modra, rdeča — priklonila pred belo podobo Brezmadežne in spet enkrat več se je gin-Ijivo udejstvovala pred našimi očmi preroška beseda nazareške Device: »Blagro-vali me bodo vsi narodi«. Takoj nato je škof ljubljanski daroval sv. mašo, združeno s skupnim sv. obhajilom. Romarji pač niso mogli bolj srečno pričeti bivanja v Lurdu. Ni nam mogoče, v našo srčno žalost, poročati o nagovorih škofa Jegliča. Kar lana. Šoba in Poljanca, s katerimi so podžigali in ohranjevali ginljivo pobožnost Slovencev božjepotnikov, nismo ntogli razumeti drugega, kakor da so segle besede v srca teh gorečih kristjanov, kar so pričale do solz ginjenc oči. Treba šc, da po dolžnosti z veliko polivalo omenimo njih pesmi, ki sc odlikujejo skozinskoz po harmoniji, prijetnosti in tu-intani po melanholiji. Slovenci, romarji bodo pa od svoje strani kot nepozaben spomin ohranili ev-. haristično procesijo v nedeljo, 17. maja, ki jo jc vodil njih knezoškof, in procesijo s svečami, pri kateri je molilo dvanajsttisoč mož iz bajonske škofije. To je bilo zanje, kakor so nam sami pravili, kakor vizija nebes. Minulo jc žal! Tudi Slovenci so morali misliti na odhod in slovo. Toda ni jim bilo dosti, da so se poslovili od Naše Ljube Gospe. Poklonili so se pod vodstvom monsignorja Jegliča monsignorju Schopferju v njegovi škofovski vili. Knezoškof jih je predstavil iu se zahvalil našemu škofu za dobrote, ki jih jc izkazoval njemu in vernikom. Ob odhodu obljubi, da hoče tarbskega škofa ohraniti v spominu pri molitvah. Slovenci pa so po nagovoru msgr. Jegliča zapeli dve ljubeznivi pesmi v čast varilni Naše Ljube Gospo v Lurdu. Msgr. Schopfcr jc nato nagovoril romarje nemški (večina njih razume nemi ško), da pove, kako je bil srečen, ko jo mogel sprejeti prvo narodno romanje Slovencev, kako tudi on radostno veruje, da bo to poklonstvo Materi božji prineslo milosti romarjem, njihovemu škofu, ljubljeni domovini, in slednjič, kako hrepeni, da bi šc kedaj videl Slovence v Lurdu. »Ker pa, kakor pravijo« jc pristavil Presvetli — »majhna darila vzdržujejo prijateljstvo, in ker mi je mnogo na Vašem, Vam hočem podariti vsakemu majhno sličico Naše Ljube Gospe ltir-škc. ki naj Vam v spomin kliče Vaše lepo romanje in Vas spominja tega, kar sem jaz za Vas storil, namreč, kar jc čitati na podobici: »Pri votlini sem molil za Vas«.« V istem času si je pripel msgr. Schopfcr na prsa ljubki znak romarjev v slovenskih barvah: beli- modri, rdeči. Navdušeni klici odobravanja so zaorili. Škof tarbski je ganil vsa srca. Videli smo, kako so eden za drugim prihajali in sprejemali spominček: ti dobri božjepotniki so z velikim spoštovanjem poljubljali roko škofovo, iu so slednjič, ko so prejeli blagoslov. v čast škofa klicali daleč odmevajoči: »Zivio!« Slovenski romarji so zapustili Lurd rano v torek. 19. maja. toda z obljubo, da spet pridejo. Veličastna marmorna plošč«* bo pa spominjala obiskovavce naših svetišč, da je prišel narod Slovencev ob peti desetletnici v Lurd. da bi združil svoj glas z vsemi katoličani iu zapel svojo ljubezen do Brezmadežne in izpričal nepremagljivo upanje, ki ga stavi na njo. 2. Učenci, ki so z dobrini uspehom dovršili i. ali II. gimnazijski razred na kaki drugi gimnaziji, pa bi želeli v II., oziroma III. gimnazijski razred priti v zavod, naj oddajo svojo prošnjo, vsa gmnazijska spričevala in druge zgoraj naštete listine do 15. julija. .3. Učenci pripravljavnega tečaja naj prilože prošnji razen krstnega lista in izpričevala o stavljenih kozah izpričevalo o dovršenem -I. ali vsaj 3. razredu štiriraz-redne ljudske šole; prošnje morajo oddati do dne 15. julija. Kdor bi želel bolj natančnih pojasnil, naj se obrne do podpisanega vodstva. V Št. Vidu nad Ljubljano, dne 24. maja 1908. Vodstvo kn.-šk. zavoda sv. Stanislava. Blagoslovljeni zastave Slov katol. izobraževalnega društva in Marijine družbe v Mekinjah. Slovesno pritrkovanje v Mekinjah dne 27. majnika 1908 popoldne in streljanje s topiči ob 3. naznanja, da obhajajo Mekinje posebno slavlje. Bliža se slavlje, ko se blagoslovi mekinjskega Slov. kat. izobraževalnega društva in Mladeniške družbe nova, zelo lepa zastava. Hiše se okrase s slovenskimi, papeževimi in s cesarskimi zastavami. Zvečer ob polu 9. uri pa poje podoknico zastavim kumici, gospici Ivani Prašnikarjevi, društven moški zbor pod spretnim vodstvom pevovodje NiKo Lobode. Umetaljni ogenj, raketi in razsvetljen stolp župne cerkve očarajo gledavce in gledavke. Napoči slavnostni dan naše mekinjske izobraževalne organizacije, 28. majnik 1908. Domača društva pričakujejo goste, slov. kat. društva s širne slovenske domovine pred kamniškim kolodvorom. Iz Ljubljane se pripelje z jutranjim kamniškim vlakom veliko gostov, soborilcev na polju krščansko socialne prosvete med Slovenci. Med potjo trobentajo trobentači naših telovadcev. Iz vagonov doni navdušeno petje. Hitro se vredi izprevod, ki koraka skozi Kamnik v mekinjsko župno cerkev. Krepko svira kamniška godba, naši telovadci v lepili svojih uniformah vzbujajo splošno pozornost. Godba pridno svira, med odmori trobentajo trobentači. Izprevod koraka v najlepšem redu. Občudujejo ga Kamničani in drugo ljudstvo, ki ga je vse polno ob cesti, kjer se premika izprevod. Tale društva so se udeležila slavlja: Društvo Kamnik z zastavo in tel. odseki v uniformah, S. K. S. Z. Ljubljana z zastavo. Pod praporom S. K. S. Z. korakajo zastopnice in zastopniki ženskega in moškega oddelka S. K. S. Z. Mnogo ženskih članic je v lepih narodnih nošah. Nadalje opazimo zastopnike in zastopnice ljubljanskih delavskih stanovskih organizacij. »Podporno društvo tobačnega delavstva«, »Krajevna skupina avstrijske zveze kršč. tobačnega delavstva«, »Strokovno društvo tekstilnega delavstva,« »Strokovno društvo leparne«. Po podpredsedniku in članicah je zastopano »Katoliško društvo za delavke,« kakor tudi odbornice in odborniki I. ljubljanskega delavskega konsum-nega društva,« »S. k. izobraževalno društvo Cerklje« z zastavo, »S. k. izobraževalno društvo Dob« z zastavo, »Moška Marijina družba Ljubljana« z zastavo, »Marijina družba Homec« z zastavo, »Blaž-Po-točnikova čitalnica St. Vid nad Ljubljano« Pismo Boltatusa Pepela. Oespud redehter! Kdu b s mislil, de je naš preuz-višen gespud žepan in preslavn ubčinsk zastop tku usmilenga, tku mehkega srca! Zmeri ni tku. Kedr pride kak-šn srumak kej fehtat, ga kar ob-donkaja.in če sa glih proudobre vole, ga še iz kasna ubluba putroštaja, druzga pa nč. Zdej pa kar naenkat tulk usmilejna in dubrot, de Ide nazadne res vedi na bojo. kam iz usm tem dubrotam. Kaj misija, gespud redehter? Al jm je murbt letašna uručina tku srca umehčala. de sa mehki kokr frišn putr. al je tle kej z zastavo in telovadnim odsekom, »S. k. izobraževalno in katoliško delavsko društvo Preska« z zastavo. Pod zastavo »Izobraževalnega društva sv. Jožefa« v Tržiču korakajo pojeg društvenih članov zastopniki tržiškega delavskega konsumnega in strokovnega društva čevljarjev. Slavlja se udeležuje tudi: Pevsko društvo »Ljubljana« z zastavo, »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov Ljubljana« z zastavo, »C. kr. veteransko društvo Kamnik« z zastavo, »Marijina družba Stranje« z zastavo, »S. k. izobraževalno društvo Mengeš« z zastavo in telovadnim odsekom, »S. k. izobraževalno društvo Domžale« z zastavo, »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov Vrhnika« z zastavo, »S. k. izobraževalno društvo Dol« z zastavo, »S. k. izobraževalno društvo Šmartno pri Litiji« z zastavo, »S. k, izobraževalno društvo Ško-fja Loka« z zastavo in s telovadnim odsekom, »S. k: izobraževalno društvo Rove« z zastavo, »S. k. izobraževalno društvo Srednja vas, Bohinj«, v narodnih nošah in »S. k. izobraževalno in strokovno društvo papirnega delavstva pri D. M. v Polju« z zastavo in telovadnim odsekom, pod katero še koraka zastopstvo »Del. konsumn. društva pri D. M. v Polju«, »Marijina družba«, zastopnik »Strokovnega društva delavstva kranjske industrijske družbe na Savi« in zastopnik »S. k. izobraževalnega društva« v Železnikih, končno »S. k. izobraževalna društva Šmarca, Ihan in Radomlje.« Lep in slikovit je bil prizor v mekinj-ski cerkvi, ki je natlačeno polna gostov in domačinov. Okoli oltarja vihrajo zastave, ki čakajo, da se jim pridruži nova pose-strima. Cerkven govor ima dr. Janez Ev. Krek, ki se v svojem govoru peča z jubilejem cesarja Frančiška Jožefa I. in papeža Pija X. Cerkveni slavnosti je prisostvoval tudi kamniški okrajni glavar Kres-se z gospo soprogo. Po dr. Krekovem govoru blagoslovi g. kanonik Sušnik v asistenci župnikov-bratov Riharjev novo zastavo mekinjskega društva. Lep je pogled na brhke družice v krasnih narodnih nošah, ki so zbrane okoli kumice gospice Prašnikarje-ve. Krasno prepeva društven mešan zbor pod vodstvom društvenega pevovodje. Po končani cerkveni slovesnosti se pomika slavnostni izprevod v kopališko restavracijo, kjer se vrši skupni obed. Po obedu pozdravi mekinjski župnik g. Rihar slavljence. Spominja se vladarjevega in papeževega jubileja. Imenoma pozdravi drž. in dež. poslanca dr. Kreka, vsa društva, kanonika Sušnika in kamniškega okr. glavarja. Spominja se sarajevskega pom. biskupa dr. Šariča. Prečita došle brzojavne pozdrave. Med obedom svira mekinjski tamburaški zbor »Planinka« in prepeva moški zbor »S. k. izobraževalnega društva v Mekinjah«. Popoldne ob 2. pohite udeleženci v mekinjsko župno cerkev k litanijam in blagoslovu z Najsvetejšim. Po litanijah se prične velika ljudska veselica. Predsednik S. K. S. Z., drž. in dež. poslanec dr. Janez Ev. Krek pozdravi udeležence. Govor dr. Janez Ev. Kreka. O naši domovini se pohvalno govori tudi v tujini. Razupili so naše ljudstvo domači liberalci, ki so trdili, da je kmet na pol človek. Liberalizem je imel zmisel samo za razdor med stanovi. Boj in zmisel za napredek in izomiko je vojevala naša organizacija. Vse moči so se posvetile v to. Tiho in mirno se je organizirala naša druzga urnes pršlu? Jest res na vem, kuku b ta reč gor uzeu. Nej pumislja, ene tristu-taužent krone kar tkula kc u en dan raz-talat; tu nisa mačkene souze, pusebn če edn tkula u varžet seže. pa jh ni. Jest dubim kar švindl, če slišni kej ud take šume gnarja. Kaj pa, če b blu tula use skp sam en špas?! Men se use tula čudu zdi in ke sm ta devetnajstga majnka sedou u mestn dvuran na galari in pušlušu, kuku sa dol pu dvuran iz tistm taužentem ukul metal, ke jh neker ni, sm se spomnu enga mojga strica, ke je umerit dol u Kuri vas glih tistga leta. kokr je gespud žepan praznvou petinpuletnea sojga žepanvanja. Tist moj stric je biu tud tku dobrga srca, kokr naš gespud žepan in ubčinsk svetu-vauci. Ke se mu je prbližvala zadna ura, je puklicu use soje žlahtnke ukul sebe in jm reku: »Use, kar um zapustu na tem svete, use jc vaše. Le lepu pu bratusk s raztalite med saba«. In mi usi žlahtnki sma začel kar na glas jokat in se cmert; tku de nazadne res nisma vedi, al sc ud vesela jokama, ke boma puverbal, al sc jokama ud žalast, kc uma dobrga žlahtnka zgubi. Jest za soj tal sm se iz ta desnem učesam joku ud vesela, iz ta letimo pa ud žalast, tku dc sm na use plati ustregli. Tist stric je pol res umeru in mi, kar nas je blu negaveh žlahtnku, sma se začel izobraževalna armada, ki se je boje naši nasprotniki. Umolkujejo glasovi nasprotnikov. Pričeli so hvaliti našo organizacijo. Hrvati, Poljaki, Cehi in Rusini ter Bolgari se hodijo učit k nam, kako se izobražuje ljudstvo. Zastopnik bolgarske vlade se je poučil pri nas o zadružništvu. Rekel je. da ni, našel ne na Francoskem, ne v Italiji in ne v Švici tega, kar je našel pri nas. Najbolj veselo pa je, da se združuje tako lepo naša mladina. Pravi se, da je kmečko ljudstvo dobro, da dela močno za ljudsko izobrazbo duhovščina. Res je nekaj na tem, a vse ne. Drugi hvalijo versko udanost in značajnost našega kmečkega prebivalstva. Tudi to je nekaj, a ni poglavitno. i Naša domovina lahko izgubi kmečki značaj in dobi industrijski znak. Vse se lahko izpremeni. Edino, kar mi daje trdno upanje za bodočnost, kar mi napolnjuje oko z veseljem, je naša mladina. Zidam na našo mladino vse. Naj pridejo kakršnekoli razmere, naj se prično razvijati tvornice, naj dela naše ljudstvo po tvornicah, rudnikih, na kmetih, mladina ostane vedno taka, kakor danes. Pokazala je naša mladina voljo, da izvede svoje ideale. V nedeljo sem bil skupaj z našo akademiško dunajsko mladino, s prihodnjimi doktorji, profesorji in uradniki. In tak duh, kakor je tam, je tu med vami. Mladenič akademik, delavec, mestni mladenič, vsi čutijo, da so vsi eno. Mi, vzgojeni v časih, ko si je stal stan proti stanu, to težko razumemo. Danes že se je dosegla skupnost med našo mladino, ki ne pozna, združena v močno celoto, stanovskih razlik. Kar misli kmečki mladenič, to mislijo njegovi tovariši po mestih. In zato ni potreba, da se obupuje nad bodočnostjo našega naroda. Velik uspeli naših načel je, da se združuje mladina pod našo zastavo. Prepričan sem, da reši naša mladina našo domovino. V taboru izobražene krščanske naše mladine je slovenska bodočnost. Kdor izkuša razdirati to organizacijo, je naš nasprotnik. Kdor pa pri-dene najmanjši kamen k stavbi naše mladinske organizacije, je storil veliko delo za slovensko ljudstvo. Delajmo, ne mirujmo, da ne bo fare na Slovenskem, ki bi ne imela izobraževalnega društva, ki bi ne imela združenih fantov in deklet. Vsi sodelujmo, da se izpopolni notranje življenje po društvih. Drugačne in večje bodo naše veselice in naše prireditve, če se to izvede. Ako to izpeljemo, vemo, da prepustimo dobrim rokam bodočnost našega ljudstva. (Gromovito odobravanje.) Po dr. Krekovem govoru je pa imela glavno besedo poštena zabava. Igralci »S. k. mekinjskega društva« so pokazali z igro »Revček Andrejček«, da je i med kmečkim ljudstvom sposobnih moči dovolj, ki se ne ustrašijo priredbe najlepših iger. Po igri je igrala godba,svirali so tamburaši. Nastopili so pod vodstvom pevovodje Svetka pevci »Ljubljane« in želi vseobčo pohvalo. Le prekmalu je minil čas. Gosti so se poslovili. Spremljani z godbo in z balončki so zapustili gostje Mekinje. Brzojavni pozdravi. Dunaj. Pozdravljamo Mekinje, mekinjski grad in šotor Vaš. Slovenskih Turkov se branite. In zemljo, jezik ohranite! Pogačnik, dr. Korošec. Cerkno. Zbranim braniteljem kato-liško-narodne misli kličemo krepki »Na zdar!« Telovadni odsek Cerkno, Goriško. Ljubljana. Zbranim pod novo zastavo kličemo: Na zdar in slavo! Bog živi krščansko slovensko zvezo! Dr. Lampe, Mandelj. Trži č. Kat. izobraževalno društvo kliče: Kvišku dvigaj se zastava, danes Bogu posvečena, kvišku dvigaj tudi srca prerojena, prenovljena! Radovljica: Pod zastavo novo krepko se borite! Bratski Na zdar! Telovadni odsek Radovljica. Kočevje. Iz nemškega Kočevja pozdrav slovenskim bratom, ki kuinujejo novi naši vodnici. Zastava Mekinjcev dvigaj narod k bojem, k sreči in svobodi! Ivan Štefe, Marko Rašica. V i de m p r i D o b r e p o I j a h. Pro-sveto oznanjuj ti bratska nam zastava, ponosno se bojuj za naša sveta prava! Za izobraževalno društvo Iv. Baloh. Idrija. Zbrane ob novi zastavi prisrčno pozdravlja in jim kliče: Pogumno naprej! Katoliško delavsko društvo. L j u b 1 j a n a. Živelo društvo, zdrave Mekinje, čuvajte verno — ljudske svetinje. Izobraževalno društvo v Sostrem. Tedenski pregled. V državnem zboru se je razpravljalo s silno pridnostjo o državnem proračunu. Gotovo bo rešen v obeh zbornicah do določenega časa. Pri razpravi je načelnik nemškonarodne zveze Chiari govoril za enakopravnost vseh, in zahteval, naj se to določi po posebni državni postavi. Deželni predsednik si je pretekli teden ogledal traso za belokranjsko železnico, in sicer progo Novo mesto-Crnomelj-Metlika. Zagotovil je ljudstvu, da bo na pristojnem mesto govoril za glavno progo Novo ine-sto-Crnomelj. Stavka v tvornici za lep je končana. Delavci imajo lepe uspehe: Delati se začne mesto ob šestih, vedno ob sedmih. Ob sobotah se delo neha ob petih. Cezure se posebej plačajo. Prepove se vsako psovanje delavstva. Zaradi stavke ne bo nihče mas-reglovan. Slovensko liberalno dijaštvo se je pridružilo nemškim hujskačem, ki so v Gradcu na shodu zasramovali katoliške poslance, povdarjali, da se mora proti katoliškim dijaškim društvom bojevati, in ki so še posebno delali za odpad od Rima. Zveza slovenskih znastvenih društev z osrednjim odborom se bo ustanovila. Vsako znanstveno društvo naj odpošlje v odbor svojega zastopnika. Pravila sestavlja g. dr. Majaron. Gosenice po vrtovih in poljih v kranjski okolici so se pokazale v obilnem številu. Pa tudi v ljubljanski okolici jih ne manjka. Ljudje so sami precej vzrok, ker jeseni in spomladi niso čistili drevja od mešičkov. Za cesarjev jubilej na Dunaju se delajo velike priprave. Odri na Ringu že stoje in tudi cesarjev paviljon so jeli graditi. Mlekarska razstava bo 31. maja in 1. junija na Vrhniki. Obišče jo več trgovcev primorskih mest in z Dunaja. Vse kranjske mlekarne pošljejo tja svoje izdelke. V Vatikanu je sveti oče otvoril razstavo cerkvene obleke, ki mu jo je podaril odbor avstrijskih dam. V Rusiji so prepovedali zrakoplovstvo, ker se boje napada na carsko rodbino iz zrakoplova. Raznoterosti. Pri drtijskih občinskih volitvah je S. L. S. zmagala v vseh razre- med saba špeterat, ker mu je bi bliz u žlaht. Usak je biu ta narbliži, dokler nisa udprl testamenta in tekat sma vidi, de naš rajnk žlahtnk ni mou druzga, kokr en kp dougou, gnarja pa šc cempera ne. Sevede pol nisma tli bt temu strice nč več tku bliz u žlaht in šimfal sma čeznga. de se je use kadil. »Sevede, če edn nima druzga, kokr dougove, takmo je lolika ukul šenkvat!« Tku sma reki tekat in te besede sa m unkat, ke je ubčinsk svet tku taužente ukul šenkvou, spet u glava padle. Iblanska občna tud nima nubenga gnarja; ja, še tulk ga nima, de b zadost delucu za ceste špricat mogl udinat. Zdej pa kar naenkat taka baharija, ja, prou mesarska baharija; zravn s pa misija: puf uma naredi, plaču ga u pa tist, ke u za nam pršou. Vidja, gespud redehter, na puf ni nč kunštn bt lujalen. Čc mene nč na kušta. I jest usakmo, še moimo ta narveč suvraž-nke rad vesele prvošm; al kedr je treba beeke štet, tekat pa druga poje. In ubčinsk ! učeti tudi na puf dubrote skazujejo in soja ; lujalnast na ta velk zgonc ubešaja; kdu u te dubrote plačvou, tu je pa še u božjeh rokah. Oespud žepan je liolt reku, de mu ie naš cesar š e simpatična useba in zatu jc treba, de se tu pukaže na zuni in na znotri, kokr je reku sam gespud žepan iu sccr se u na zuni tu iz tem pukazal, de se uja dubrote talale, na znotri pa iz tem, de sc u naredi tristutaužent krone douga. A ni tu moška beseda in uni na veja. kuku ie biu cesar strašil veseu, ke jc zve-du, de je iblanskmu gespude žepane š u simpatičen. »Tu ni za dupuvedat,« je men pisu en moj prjatu, ke na Dimi kostajn peče. »Kar vs iz sebe je biu naš cesar ud samga ginejna, ke mu je pršlu na uhu, de je iblanskmu žepane š e simpatičen.« Oh, gespud redehter, uni s na morja mislt, kuku b rad tud jest pukazu taka lujalnast du presvetlga cesarja, kokr ja u pukazu iblansk ubčinsk zastop. Saj taka na znotri, sam če b biu edn tku prjazn, de b m pusodu ene par taužentarju. Murde h cesar moje lujalnast na biu tku veseu, kokr je veseu lujalnast iblanskega žepana; al dobr b se pa le zdel, če drugmo ne, pa saj men. Sevede, pa tu je težku, jest nimam kredita, ke sm tak srumak, de že kumi čakam na vulivn golaž, kokr m je ta nou tejaterderehtar skus »Naš List« u ksiht puvedu. In le pr pusebneh prložna-steh s mor m tulk špogat, de grem h »Fajmeštre« na en ferkelček, de tam iz sojem prjatlnam Zanetam iz Iblane kašna zažingama. dih. — V cestni odbor kamniški je predsednikom izvoljen g. Andrej Mejač, v trebanjski pa g. Ivan Bukovec. — Umeščen je bil na župnijo Zlatopoljc g. Janez Medved. — Umrl je ravnatelj posojilnice v Sodra-žici g. Jakob Lavrenčič, v Ljubljani pa gospod deželni vratar Ivan Bukovic. — V Javorju nad Litijo je pobila toča, ki je debela kakor orehi tolkla pol ure. — Na Gorenjskem žuga suša krmi, polju in sadju. — V svetokrižki občini na Vipavskem so odkrili močno premogovo žilo. — Mlekarna v Št. Lovrencu je dobila 2000 K državne podpore. — Lekarnar v deželni bolnišnici je imenovan g. Ernst Koželj. Godovi prihodnjega tedna. V nedeljo, 31. maja: Kancijan s tov.. Angela. V ponedeljek, 1. junija: Juvencij, Gra-cijan. , V torek, 2. junija: Marcelin, Erazem. V sredo, 3. maja: Klotilda, Oliva. V četrtek, dne 4. junija: Frančišek, Kvirin. V petek, 5. junija: Bonifacij, Valerija, Dorotej. V soboto, dne 6. junija: Norbert, Ber-trand. idrijske noulce. i Ljudska hranilnica in posojilnica je imela 24. maja občni zbor v pisarni krščanskega gospodarskega društva. Tudi v preteklem letu je lepo napredovala. Prejemkov je imela hranilnica 266.946 K 77 h, izdatkov pa 264.674 K 45 h, denarnega prometa torej 531.621 K 22 h. Vloženih je bilo hranilnih vlog za 100.031 K 68 h, vzdignjenih pa 63.091 K 27 h. Hranilne vloge so znašale koncem leta s kapitalizovanimi obrestmi 267.147 K 31 h. Narastle so od lani za 47.000 K. Posojila znašajo skupno 291.200 K 40 h, narastla so pa blizu 19.000 kron. Hranilnica je namreč posodila 95.014 K 2 h, povrnili pa so člani 76.317 K 48 h. Čistega dobička je imela 1343 K 44 h, znatna svota, če pomislimo, da daje »Ljudska hranilnica in posojilnica« posojila na vknjižbo, kakor tudi na poroštvo na 4:Vic/r obresti. Te obrestne mere hranilnica v preteklem letu ni zvišala, dasi je bil denar silno drag, ter bi ga bila hranilnica lahko pri drugih zavodih po 5% % nakladala, mesto da je dajala posojila po 4%% celo rta poroštvo. Oklepa so tudi vedno trdno »Zadružne zveze« v Ljubljani. Članov je bilo ob sklepu leta 174. Rezervnega zaklada ima že po par letih poslovanja 4471 K 18 h, se razteza na župnije (občine): Idrija, Spodnja Idrija, Čekovnik, Dole in Ledine. Uradtije v pisarni krščanskega gospodarskega društva. Tudi letos hranilnica lepo posluje, ker se člani in nečlani obračajo do nje z zaupanjem. Tako je tudi prav. Naj bi bila naša hranilnica res ljudski denarni zavod za mesto in okolico. Hram prosvete. Vedno bolj očitno nastopajo naprednjaki, kakor tudi Kristan, ter se izdajajo, kaj bi prav za prav radi napravili na stroške davkoplačevalcev. Iz po-četka so se skrivali za firmo »javna knjižnica in čitalnica«. Potem so prišli na dan s trditvijo, da potrebujejo prostore za »razna društva«. Končno pa vendarle pricap-Ijajo za nami ter se udajo, da potrebujejo velike dvorane za različne shode, predavanja. predstave, koncerte itd. Ako potrebujete, pa si napravite, kdo vam pa brani? Priredite si dvorano, kakoršna je n. pr. v ljubljanskem »Unionu«, a nc za denar davkoplačevalcev! Pri tem ostanemo. Dostop v »Mestni dom« bi imeli le gotovi ljudje, le dolžnost plačevati, bi imeli vsi. Ko so naprednjaki s Kristanom prerešetavali razne načrte, so sklenili na občinske stroške po- ln glih unkat jc bla ena taka prlož-nast, de sma mogl jt h »Fajmeštre« pit in žingat na zdrauje in čast slaune iblanske pulcijc, ke je Jebačinuve tatove pugrun-tala. Tu je biu res velek špas iu tku židanc vole žc douh nisma bli, ket tekat. Taka reč pa tud zasluž, de se ja mal zamoč, zatu ke Jebačinu tatovi se ne dobeja usak dan. Tekat sma pa tud u ta narbl sluvesnmu trenutke, ke je glih en frišn Štefan prma-šeru na miza, enaglasn sklenil, de uma tekat, kedr u iblanska pulcija pušpekule-rala tiste tatove, ke sa u iblansk škufi k radi, de uma tekat prštimal gespude pul-ciskmo svetnke Lautari tak faklcuk, de ga še ni Iblana vidla in de se uja samimi gespude žepanc pu nem sline cedile. »Iblansk Zgun« nam je že soj sudelvajne zažihru in »Sukolci« ud numare I pa du 99 sa tud ublebil, de uja brezplačen lampjončke nu-sil, še tringelta na uja za tu pol pu fakl-cuge u ta »Narodnmu dome« nč pugerval. Astn, zdej nej s pa skp uzameja, gespud svetilk, de uja hmal ta vesele sku-mendcral staviti »Mestni dom«, ki naj bi bil nekak »Društveni dom«, a z društvi niso stopili v nikak stik, — vsaj z našimi ne, dasi so najmočnejša. Kako je torej mogoče govoriti o kaki nepristranosti? Kadar bi »Dom« stal, pa bi prišlo prosit kako naše društvo za prostor, uverjeni ste danes prav tako vi, kakor mi, da ga ne dobimo, češ, da je »Mestni dom« hram prosvete, mi smo pa mračnjaki. Sicer pa odkrito povemo, da dvomimo, jeli bi bilo našim ljudem varno stopiti v prostore, nad katerimi bi imeli glavno besedo naši naprednjaki rdečkaste ali prav rdeče barve. Saj ste nas napadli celo v prostorih naših somišljenikov. In če bi plačali? »Katoliška delavska družba« je že od početka prirejala veselice z igrami. Potrebovala je oder v ta namen in ga tudi najemala od »Narodne čitalnice«, proti odškodnini seveda, dasi čitalnica ni nikdar več rabila odra. Ko je dobil v čitalnici oblast Dragotin Lapajne ter je družba rabila oder, ni ga ji hotel posoditi. Ljubše mu je bilo, da trpi čitalnica škodo, nego da bi nam postregel. »Katoliška delavska družba« vsled tega ni imela škode, ampak si je oskrbela vsled tega lastni oder, do katerega bi morda sicer še dolgo ne bila dospela. Ob nekem času je imela »Katoliška delavska družba« istega pevovodjo, kakor »Narodna čitalnica«. A ni šlo, ker so čitalniški naprednjaki vsakokrat, kadar je družba priredila kako veselico, na isti večer v svojih prostorih napovedali zabaven večer, za katere se niso drugače nikdar brigali. Delali so to, samo da bi odvzeli družbi pevovodjo, razbili pevski zbor in s tem preprečili naše veselice, ki naprednjake hudo pečejo, ker so bile ves čas najboljše obiskovane, tako da nam res ne zadostuje, kakor poroča sam »Narod«, ne pivarna, ne Didičev »zol«. Kadar ne bomo mogli izhajati več brez posebne dvorane, jo bomo že oskrbeli, a ne na stroške davkoplačevalcev, pa tudi neodvisno od naprednjakov. Zato pa tudi ne pustimo, da bi se liberalci navalili svoj »hram prosvete« občini na že tako preobložena ramena. i Proti ljudski izobrazbi smo klerikalci, odmeva v »Narodu« glas iz Idrije. Ko bi ne vedeli, kdo spušča te glasove v »Narod«, bi kaj več o tem pisali. Tako pa samo rečemo, da je prav tako malo mogoč z »Narodovim« dopisnikom razgovor o ljudski izobrazbi, kakor s slepcem o barvah. Kdor misli, da ljudi izobrazuje, kadar jih zapeljuje k surovostim, naj kar molči o ljudski izobrazbi. Surovosti »izobraženih« naprednih generalov in njih hlapcev z dne 13. in 14. julija 1907 ne bodo tako kmalu pozabljene. i Predlog. V nekdaj »Narodni« sedaj »Slovenski« čitalnici imajo večino prijatelji ljudske izobrazbe. Mestna občina mora popraviti čitalnične prostore, kolikor so trpeli škode tekom šestih let. V poslopju je že bila lepa. prostorna dvorana, ki dobi sedaj še nov pod najbrž iz cementa, ker je bil hrastov les premalo trpežen pod liberalnimi nogami. Ker se gre po zadnjih v »Narodu« priobčenih »glasovih« le še za prepotrebno dvorano, naj udje »Slovenske čitalnice«, ki so prijatelji ljudske izobrazbe, zahtevajo izreden občni zbor, pri katerem naj predlagajo, da »Slovenska čitalnica« popolnoma odstopi od svoje pogodbe iz leta 1902 ter zopet prepusti vse dosedanje prostore mestni občini — in »Mestni dom« s prepotrebno dvorano je tukaj. Da bi bil ugoden uspeh pričakovati, ni dvoma, ker imajo prvo besedo sami požrtvovalni ljudski prijatelji. Čitalnica je izhajala čez trideset let brez občinske strehe, niti v najhujših časih ni iskala kota pri materi občini, kako da bi sedaj ne mogla prestati drugod'.-1 Ker ima deželni odbor tako trdo srce, potrkajte pri svojih bratih in prijateljih. Čitalnica prav lahko to stori, ker potrebuje po novi pogodbi, kakor pravite, dvorano le par dni v letu, za stanovanje pa le malo sobico, ki bi se že kje v Idriji dobila še ceneje nego za 200 K letne najemnine. Tako bo čitalnica še na dobičku, županstvo rešeno skrbi, za ljudsko izobrazbo pa preskrbljeno. Na ta način bo vse v redu! i Prikupljivo se znajo vesti idrijski liberalci, čast jim! Od dež. odbora pričakujejo, da bo odjenjal ter jim dovolil na občinske stroške zidati gnezdeče. Da bi to tem lažje dosegli, norčujejo se iz dr. Šti-steršiča, ki jc šel v Lurd. 7 let, rodom Nemec, rojen v Philadelphiji. Mož je bil silno dobrega srca, zato so pa mnogi to njegovo dobroto zlorabili. Blagemu možu svetila večna luč! Izseljevanje iz Amerike je še vedno silno veliko. Vse ladje so prenapolnjene. Kolikor parobrodne družbe manj zaslužijo z naseljevanjem v Ameriko, odško-dujejo se pri izseljevanju iz Amerike. Da bi šc bolj pospešile tok iz Amerike v Evropo, začele so pravo judovsko agitacijo. Nekatere linije so silno znižale voznimi čez morje. Druge so se na videz čez to jezile. Pisalo sc je po časnikih o boju kompanij za ceno voznih listkov. Kmalu nato so pa seveda tudi te znižale ceno. Med tem se je pa precej po listih pisalo in razpravljalo o tem, s tem agitiralo in marsikoga pripravilo do sklepa, »ako je tako po ceni, hajd! pa pojdimo domov pogledat!« Tržne uestl. 30. maja 1908. Poročila iz tržišč se glase skoro vedno enako. Kupčija slaba, ni kupcev pa tudi ponudnikom se ne zdi vredno obiskovati trg, ker blaga itak ne dajo izlahka iz rok. V začetku tedna so šle cene višje, tendenca je bila krepka, opirajoč se na pritožbe poljedelcev, da je začela vladati suša. Ali kakor ie razvidno iz včerajšnjih poročil, je dež, ki je padel v teii dneh, zadostoval, da je omajal cene in tendenco, kajti včerajšnji kurzi so čez 20 v nižji od onih 27. maja. V splošnem se poroča, da so polja jako lepa in ako ne bo vremenskih nezgod, bo tudi letina dobra. Z ozirom na to vse čaka nove letine in je tedaj efektivno blago zanemarjeno. Konzum kupi le to, kar je neobhodno potrebno. Cene so sicer padle, a ne zadostno iu se pričakuje, da bo nova letina prinesla za konzum ugodnejše cene. Na to računajo tudi ogrski mlini. Ne le da že delj časa meljejo le po tri dni na teden, se je govorilo, da bodo obratovanje za 14 dni popolnoma ustavili. Moka ne gre nikamor, posebno finejše vrste ne, in na zalogo mleti si ne upajo, ker si ne morejo zagotoviti cen za jesen in na podlagi današnjih cen imajo pri vsakem meterstotu do 2 K izgube. Kakor kaže uradni razglas avstrijskega poljedelskega ministrstva je bilo leta 1907. jako ugodno za avstrijske poljedelce. Ministrstvo ceni vrednost glavnih štirih vrst zrnja na 1.384-7 mil. K, medtem ko se je vrednost letine 1906 cenila z 1126-6 mil. K. akoravno se je mnogo več zrnja pridelalo kakor lansko leto. To razliko iu povišanje vrednosti ie povzročila višja carina. Špirit je pa krenil na drugo pot. Zanimanje je padlo in z njim tudi cene. Sicer se govori, da so se cene zopet napele, ali stališče je že omajano. Sladkor Budgetna komisija gosposke zbornice se je izrekla proti zakonski predlogi o znižanju sladkornega davka. Čakati je sedaj treba kaj bo rekel pleitum zbornice. Posebno S 2. (kazenske določbe) ne bo na noben način prodrl, ker je ponesrečen in bi delal vladi sami velike neprilike. Tržna cena sladkorja se ravna po cenah svetovnega trga iu to regulirati, pač nekoliko presega moči avstrijske vlade. Sladkor ni monopol države. Ako bo prijela rafinerja, bo zacvilil, češ, da bo prišel na nič, ker se sirovi sladkor grozno draži in mora dražje prodajati rafinado. Ako bo priletelo po buči prekupca, bo vlada kar oglušila od samega tarnanja teh, ker hoče oropati reveža prekupca za tistih par vinarjev dobička pri sladkorju. Do detajlista vlada itak ne bode prišla, l ega obiska jo rešijo že gospodinje, ki se na ceno sladkorja veliko bolje razumejo kot pa vlada in cene dobro pritiskajo. Največ posla bi imela vlada pri rafinerjih, ker ti »pošten« dobiček vtikajo v žep. Torej čakajmo na razvoj stvari. Govori se pa, da znižanje davka ne pride več v poštev nove kampanje. Kava. Poročila o novi letini si jako nasprotujejo. Cene nizke. RUSA OBSOJENA. Nevey, 29. maja. Včeraj je tukajšnje porotno sodišče obsodilo Nikolaja Dilno-gorskega, ki je ubil blagajnika Gudela in Oktavija Piffeta ter skušal umoriti notarja Favreja in kovača Niklesa v Montreuxu in potem ukradel iz kantonske banke 2800 frankov, na dosmrtno ječo. Njegov tovariš in pomočnik Dombovsky jc obsojen na 20 let ječe. Brat Dilnogorskega je pisal sodišču. da so obsojenega Nikolaja Dilnogorskega pokvarili spisi Leva Tolstega, mlada soproga pa da ga je pridobila za anarhizem. SRBSKE ČETE V MAKEDONIJI. Sofija, 29. maja. Poluradno »Vreme« objavlja senzacijonalno vest. da je srbski prestolonaslednik te dni v Topčiderju pri Belgradu osebno pozdravil tri čete, namenjene za Makedonijo, ter govori! z vsakim četnikom posebej. IZVOLITEV NASIJEVA RAZVE-LJAVLJENA. Rim, 29. maja. Včeraj je poslanec Man-go izročil predsedništvu zbornice poročilo o izvolitvi Nuncija Nasi. Poročilo predlaga, da se izvolitev razveljavi, ker ui imel pasivne volivne pravice. Osredml konjerejskl ml Dne 25. maja se je zbral novoizvoljeni osrednji svet za konjerejske dežele pri kmetijskem ministrstvu. Ustanovno zborovanje je vodil kmetijski minister sam, ki je v uvodu posebno povdarjal, da se je ta svet ustanovil osobito z namenom, da imajo vse dežele v osrednjem svetu sedež, besedo in glas, kar doslej ni bilo v maloštevilnem odseku. Na to je član osrednjega odbora grof Herberstein podal svoje predloge, kako bi bilo konjerejo po celi državi urediti, osobito kako razdeliti rejo konj po posameznih pokrajinah. Iz njegovega poročila je z radostjo pozdraviti, da polaga veliko važnost na rejo konj težke pasme, ker se ta reja dokaj bolj splača, kakor pa reja vročekrvnih lahkih konj. To je bilo prvikrat, da se je s tega mesta reja težke pasme priporočala, ker doslej, osobito pred 10—15 leti je veljalo kot uradno načelo: kmet naj izreja konje za armado. Proti takim načelom treba je bilo ostrili bojev. V razpravo posegel jc tudi zastopnik konjerejskega zastopstva za Kranjsko, poslanec Povše, ki pred vsem pozdravlja novo načelo, da treba našo konjerejo urejati tako, da bode ista v gospodarsko korist malega konjerejca, da preneha prisilna reja lahkih konj. Le, kjer so za to rejo dani predpogoji, naj se goji, a državne vojne uprave naloga pa mora biti, da v takih pokrajinah pospeši to rejo, da bo po možnosti dobičkonosna, kar se bo dalo doseči le tedaj, če bo vojna uprava sposobne konje kupovala po boljši ceni kakor doslej, ker za 600 do 700 kron nikakor ne more izrejati štiriletnih konj, ko so delavne moči toliko dražje in tudi seno ter oves. Po mladih, težkih žrebetih povprašujejo kupci kaj pridno, dočim za lahke konje ni dobiti dobrega kupca. Zato se od leta do leta bolj širi reja težke konjske pasme in vedno bolj treba ozirati se na dejanske gospodarske razmere in nastavljati vedno več pincgavskih žrebcev. Vodilni krogi, osobito višja vojaška uprava, niso doslej nič kaj radi videli te premembe, zato je toliko bolj pozdravljati preobrat v tem oziru v kmetijskem ministrstvu, katero hoče ugoditi praktičnim potrebam živinorejcev. Načelo naj bode kmetijskemu ministrstvu pri tem, da se reja uredi praktičnim gospodarskim koristim in krajevnim razmeram primerno. Govornik navaja nadalje, da bode morala biti skrb kmetijskega ministrstva, da si od finančne uprave zagotovi višjo dotacijo za povzdigo konjereje ter da bodo podpore delile se tudi za nakup dobrih žrebetnih kobil, ker teli primanjkuje. Da se naša konjereja dobro in naglo povzdigne in izboljša, treba skrbeti tudi za dobre materne živali. Na to apeluje na novi osrednji odbor pa tudi na drž. upravo, da naj uvažuje želje in zahteve kmečkih ko-njerejcev, ki zahtevajo težke žrebce. Ti so jeli razmišljati in računati, kaj jim nese, in skrajni čas je že bil, da so naši kmečki gospodarji začeli ne le umno kmetovati, ampak tudi računati. Pričakuje to toliko bolj, ker je proračun ministrstva že letos narasel za konjerejo. Kakor je kmetijski minister sam naglašal. hoče osobito male kmečke konjerejce podpirati, ter da bo tudi za nabavo dobrih žrebetnih kobil delil izdatne podpore. Planinskim deželam pusti na.i se reja težkega plemena, ker je to za ondot-na gospodarstva najprimernejše in najkoristnejše. Galicija in Ogrska naj pa, ker imata velikanske pašnike za konje, izrejata lahke konje za vojno. Z zadovoljstvom mora se še konstatovati. da je grof Herberstein v svojem poročilu, kakor tudi skoro vsi govorniki v debati povdarjali, da se bo dalo kmetsko konjerejo le potom zadružne organizacije spraviti na višek, zato treba ministrstvu skrbeti, da posameznim takim zadružnim ustanovam nudi podporo tudi za namestitev v to potrebnih strokovno izobraženih navoditeljev. Končno je osrednji odbor sklenil, da se odseku naroči, naj na podlagi današnje razprave in predlogov grofa Herbersteina sporazumno s konjerejskimi zastopi raznih dežel izdela načrt za določitev pasminih pokrajin, ki bo potem predmet sklepanju prihodnjega sestanka osrednjega odbora. Slovenski mladeniči! Mi moramo v organizaciji naprej! Doslej niso imeli štajerski mladeniči svoje sa-mostalne organizacije. Izgubljala se jc v Slovenski krščansko-socialni zvezi, v kateri so združena različna nepolitična društva. In na ta društva so se kot posebni odseki naslanjale mladeniške zveze. Toda te mladeniške zveze niso imele med seboj nobenega ožjega stika. To hočemo predrugačiti! Nočemo siccr odtrgati mladeniških zvez od izobraževalnih društev, ampak dati jim med seboj ožjega stika in jih postaviti pod samostojno vodstvo, kolikor je to v okviru društvenega zakona mogoče. Ustanoviti želimo« Zvezo slovenske mladine.« V to zvezo naj bi vstopile vse že obstoječe in snujoče se mladeniške zveze in druge mladinske organizacije. Tudi tam, kjer ni nobenega izobraževalnega društva, se bodo po pravilih lahko ustanavljale med mladeniči zveze. Zveza slovenske mladine bo imela svoj odbor, ki bo samostalno vodil organizacijo slovenske mladine. Zaradi društvenega zakona bo seveda veljala Zveza slovenske mladine kot pododsek Slovenske krščansko-socialne zveze, sicer pa bodo odbor Zveze slovenske mladine imeli mladeniči v rokah. Ustanovni shod Zveze slovenske mladine bode na binkoštni ponedeljek, dne 8. junija v Ljutomeru. Natančni program prinesemo v prihodnji številki in ga objavimo po lepakih! Slovenski mladeniči! Prihitite dne 8. junija v velikem številu v Ljutomer. Iz daljnih krajev pričakujemo vsaj po nekoliko odposlancev. Dan 8. junija naj bode pravi mladeniški praznik. Mladeniči iz različnih krajev naj se med seboj spoznajo in spoprijateljijo. Mladeniči, ki bodo kmalu poklicani delovati po slovenski domovini za svojo vero, svoj stan in svojo narodnost, se morajo poznati in medsebojno pogovoriti, da bodo imeli tudi kot možje med seboj zaupanje. Kvišku torej, mladeniči, prihitite v Ljutomer! Slovenski mladeniči! Dan 8. junija je vam posvečen! Na svidenje torej ta dan v Ljutomeru! Naše geslo ostani: Mi gremo naprej! Maribor, dne 24. maja 1908. Za Slovensko krščansko-socialno zvezo: Dr. Korošec, t. č. predsednik. , .Mladost" Štev. 5 (Letnik I., Ljubljana, dne 29. maja 1908) ima sledečo vsebino: Povsod življenje — vstajenje! Šmihel Škofja Loka. — Življenje v društvu. — Mladeniči in mladenke, varčujte! — Občni zbor telovadnega odseka S. K. S. Z. v Ljubljani. — Redovne vaje med korakanjem. — Po poti zmage. — Vesele novice. — Iz Idrije. — Trbovlje. — Iz Vipave. — iz Viča. — Ljubljana. — Jesenice. — Tržič. — Iz Cerkna na Goriškem. — Luč v temi. (Črtica. Danski spisal .1. Jorgensen.) — Mali Pilat. (Španski spisal P. Luis Goloma.) Celoletna naročnina znaša 2 K, posamezne številke po 10 v. Upravništvo: Ivan Podlesnik, Ljubljana. (Kat. tiskarna.) Tudi ta številka »Mladosti« nič ne zaostaja za dosedanjimi. Napreduje vedno bolj; za organiziranega kmečkega mladeniča, kakor tudi za organizatorje same, je postala »Mladost« nujno potrebna. Vsak naš zvest in pravi somišljenik, bodisi mladenič, bodisi mladinski prijatelj, se spozna po »Mladosti«. Poljudna, a strogo stvarni način pisave, organizatorični članki, pisani od naših najboljših veščakov, apologetične razprave, krasni leposlovni del, izbran po pisateljih svetovnega imena, mora »Mladost« prikupiti v sleherni slovenski krščanski rodbini. Kakor raste naša mladeniška, naša telovadna organizacija, tako rasti tudi »Mladost«. Slovenska mladina je ponosna nanjo! Zelo se je razširila, naj se še bolj! Na delo zanjo! Izpred sodišča. Motena svatba. V Zbiljah je dne 10. svečana t. 1. v domači hiši obhajal Jernej Gruden svojo svatbo. Te svečanosti se je udeležil tudi hlapec France Šusteršič, ki jc svate vozil, ter je na glasu, da jc silno nadležen, kadar se ga malo napije. Vsled plesa se je po sobi prašilo, zaradi tega so tla z vodo poškropili. Ker so bila tla preveč /.močena, jc Šušteršič pri plesu padel. To ga je tako razjarilo, da jc jel mize pri-zdigovati, vino razlivati in otroke iz sobe poditi. Svati so bili primorani ga postaviti na prosto. Obdolženec sc jc kmalu s kolom v roki vrnil ter ž njim v gnječi ženina v nos sunil. Ko ga jc Janez Gruden iz sobe spravljal, pograbil je nogo od stola in ga sunil pod levo oko. Potem je zunaj hiše tolkel s kolom na vse strani in razbijal po bližnjih predmetih. Oče ženina Blaž Gruden ga je svaril, naj miruje, a obdolženec jc vzkliknil: Čakaj, stare, boni pa šc tebe« ter ga udari po levih lektih. da mu je zlomil levo ulno. Obdolženec pravi, da ni nič škode naredil in tudi nobenega udaril, pač pa je on eno s palico po glavi dobil. Za kazen se mu jc prisodilo štiri mesece ječe. Napad iz zasede. Letos na novega leta dan okoli treh popoldne je prišel posestnik Janez Šinkovec iz Zgor. Kanomlje s svojo vprego pred Pctričcvo gostilno ter pustil konje stati brez nadzorstva na cesti, nato se pa podal v gostilniško sobo, kjer so se nahajali bratje Jože, Alojzij In France Gnezda. Šinkovec je jel takoj Alojziju Gnezdi predbacivati, da mu je neki oblič izmaknil. Nastal je prepir in pretep. Šinkovec je z nožem mahnil po Alojziju Gnezda ter mu prerezal suknjo in srajco čez celi hrbet, ne da bi nož do živega prišel. Nekdo mu je izbil nož iz roke, a ta je zagrabil Gnezdovo roko in ga ugriznil v prst. Konečno se je posrečilo drugim Šinkovca, ki je postal divji, spraviti na prosto. Obdolženec se je nato podal v bližnjo Moč-nikovo gostilno, kjer sta se nahajala dva Šinkovčeva brata in Tomaž Gnezda, brat Alojzija in Jožefa. Tomaž ga je opozoril, da je nekaj krvav na obrazu. Tedaj se je pa jel Šinkovec hudovati na Tomaževa brata, češ, da bo oba zadušil. Med 4. in 5. uro se je obdolženec s svojima bratoma podal proti domu in oddal svoje konje, potem se pa nazaj vrnil čakati svoje nasprotnike. Jože Gnezda je res zapustil s svojimi brati Petričevo gostilno ter šel peš domu. Tam kjer se odcepi pešpot do Gnez-dovega doma od glavne ceste, je Šinkovec prežal oborožen s kolom na svojo žrtev. Brata Alojzij in Tomaž sta korakala po glavni cesti naprej, Jože jo je pa krenil proti domači hiši. Zdajci pa nepričakovano udari obdolženec po Jožetu, z enim udarcem mu je prebil črepinjo na sencu in ga smrtno nevarno ranil. Šinkovec je doma se izrazil: »Kdor išče, ta najde« in se pohvalil, da je nekoga pohladil. Okvarjenec se je priplazil do doma ves pobit in nezmožen spregovoriti kako besedo. Jožef Gnezda je sicer zgubil zmožnost govorice, a ne zavesti. Šele čez šestnajst dni je bil zmožen povedati, da ga je Janez Šinkovec napadel. Obdolženec skuša svojo krivdo vtajiti, a se mu ne posreči. Sodišče ga je obsodilo na osem mesecev težke ječe. Trda glava. Delavca Janez Pavlič in Alojzij Kosec sta v Nočevi krčmi popivala, na kar sta postala oba korajžna. Vsled malenkosti, kakor jc že pri pijancih navada, sta se sprla in zagrabila za vrčka. Vendar se je krčmarici posrečilo jih jima iz roke izpuliti. A že v tem trenotku zagrabi Pavlič za drugi vrček in ga trešči s tako silo Kosccu na glavo, da se je razletel. Obdolženec. kateri vse priznava, bo sedel za to sedem mesecev v ječi. CerKuenl letopis. — Jubilejna slavnost lurške Brezmadežne Device se bo vršila v nedeljo, dne .31. majnika 1908 v Sostrem. K tej slavno-sti, ki se priredi ob vsakem vremenu, vabi vse sesterske družbe kakor tudi slavno občinstvo najuljudneje dekliška Marijina družba v Sostrem. Vse družbe, ki pridejo na slavnost, prosimo, naj bi do 28. majnika naznanile vsaj približno število svojih udeležencev. — Spored slavnosti: A. V soboto, dne 30. majnika: 1. Zvečer po an-geljskem češčenju slovesno zvonenje pri župni cerkvi sv. Lenarta. 2. Postavitev jubilejnega mlaja po Kat. slov. izobraževalnem društvu v Sostrem. 3. Zažiganje ume-talnih ognjev ter raketov. — B. V nedeljo, dne 31. majnika: Dopoldne: 4. Ob 6., uri: Sveta maša s šmarničnim berilom in skupnim sv. obhajilom domače dekliške Marijine družbe. 5. Ponovna posvetitev Brezmadežni. 6. Ob 10. uri: Špev: Veni Cre-ator Spiritus! 7. Prva slavnostna propo-ved ter slovesni sprejem novih družbenic v Marijino družbo. -— Milostljivi gospod prelat Andrej Kalan. stolni kanonik v Ljubljani. 8. Slovesna ievitirana sveta maša. Prečastiti g. župnik Ivan Kapistran Molj. — Popoldne: 1. 9. Ob 2. uri: Dohod in sprejem vseh dobrodošlih nam sester-skih družb in drugih gostov pri ozaljša-nem znamenju sv. Jožefa v Zadvoru. 10. Odhod družb z zastavami v župno cerkev. 11. Dražesten sprevod belooblečenih deklic, ki bodo nosile novo zastavo še zavito. 12. Ob polu 3. uri: Druga slavnostna propoved. — Veleučeni g. dr. M. Opeka. 13. Blagoslovljenje nove zastave dekliške Marijine družbe v Sostrem. 14. Pete litanije. Te Deum. Blagoslov z Najsvetejšim. — 11. .15. Jubilejna veselica ob polu 4. uri. Anton Foerster: »Pozdrav Mariji«. Pesem, poje dekliški pevski zbor. Pozdrav: a) g. blagoslovitelju; b) kumicam - materam, oziroma gospodinjam; c) sesterskim družbam in dragim gostom. Fr. Ferjančič: »Moj vrtec«. Pesem. S. Sardenko: »Samostanska lilija«. Dvogovor v verzih. Fr. Ferjančič: »Šivilja«. Pesem. S. Sardenko: »Roža Skrivnostna«. Dramatična slika v 16 prizorih. Fr. Ferjančič: »Sijaj, solnčice«. Narodna pesem. S. Sardenko: »Eno uro v službi gospe Sitne«; Šaljiva cnodejanka. Anton Foerster: »Ccščena Marija«. Po-sem. Dr. Mihael Opeka: »Blažena med ženami«. Alegorična slika s petjem in spremljevalnem harmonija. Slovesen simboličen sprevod na gledališkem odru. — Vstopnina: Sedeži 1 K. stojišča 50 h. — Vse kaže. da bo ta slavnost velezanitniva. Torej na svidenje! — Jubilejna slavnost v čast Brezmadežni lurški Devici, ki jo je priredilo »Ka- toliško slovensko izobraževalno društvo« v zvezi z mladfcniško Marijino družbo v Dobu v nedeljo, dne 17. t. m., se je kar najkrasnejše izvršila. Gospod društveni predsednik je v kratkem, a lepem govoru pojasnil pomen slavnosti. Za tem so sledile tri deklamacije. Deklamovali so mladeniči Marijine družbe: »Lurški Jubilej« in »Brezmadežni«. Marsikomu so stopile solze v oči, ko je gledal malega dečka klečati pred podobo »Brezmadežne« ter se z vso otroško zaupljivostjo pogovarjati ž Njo. Tudi »Slovenski svet, Marijin dom!« je bilo prednašano izvrstno. Vse tri pesmi je zložila s. Elizabeta. Igra: »Pri grajski kapeli« je jako zanimiva. Berača Smoleta menda ljudje ne bodo kmalu pozabili, tako jim je ugajal. Sploh so vsi igralci dobro izvršili svoje vloge. Udeležba je bila velika. Zastopanih je bilo več društev, kakor Moravčam, Domžalci, Ihanci, Rovljani, Brd-čani in drugi. Vsem hvala! c Na Suhoru pri Metliki se je obhajal sveti misijon od 26. aprila do 4. maja. Vodili so ga čč. gg. Franc Kitak, Urban Než-inah in Gregor Flis iz družbe sv. Vincen-cija Pavlanskega. Udeležba je bila obilna iz domače, kakor tudi iz sosednjih župnij. Lepi in globoko premišljeni govori so ljudstvo do solz ganili. Obhajancev je bilo do 1200. Posebno nad vse veličastna je bila sklepna procesija, katero je vodil novomeški milostljivi gospod prošt dr. Elbert z obilno asistenco. Tudi mladeniči iz Marijine družbe niso zaostali, ti so svetili z gorečimi svečami ob desnici in levici Najsvetejšega. Kaj takega še ni videla suhor-ska župnija! Sklepni govor je prevzel domači rojak gospod kanonik Anton Zlogar, ki je v lepih in vznesenih besedah pojasnil ljudem zgodovino župnije. Vsem gg. poplačaj mili Bog ves trud in sv. misijonu daj obilo sadu! — 501etnico je župnija Su-hor pri Metliki slovesno praznovala dne I. maja. Predvečer je že slovesno pritrkavanje zvonov naznanjalo toli velevažen dan, odkar je župnija nastala. Duhovno opravilo je imel domači župnik g. Jakob Pavlovčič z asistenco metliških gg. kaplanov Stankota Dostal in Petra Natlačen. Slavnostni govor je imel pa misijonar gospod Gregor Flis, ki je razjasnil poslušalcem, kako je važna doba 50 let v človeškem življenju. Govorniku je ljudstvo pazilo sledilo in mu bo to ostalo gotovo v trajnem spominu. Da se je mogla 501et-nica toliko bolj proslaviti, zato se je župna cerkcv sv. Jožefa do 1. maja t. 1. vsa prenovila znotraj in zunaj. Cerkev je dobila novo plehasto streho, novo uro v stolpu, oltarji so prav okusno in umetno renovi-rani, tudi nekaj podob je novih, katerih jc prav manjkalo v cerkvi. Renoviranje in podobe je izvršil podobar g. Jernej Jereb ml. iz Metlike po nizki ceni. Čast mlademu mojstru! Zato se priporoča vsem čč. župnim uradom. Znanost in umetnost. KNJIŽEVNA POROČILA »KATOLIŠKE BUKVARNE« V LJUBLJANI. Lampe, dr. Evgen. III. slovenski katoliški shod v Ljubljani dne 26., 27. in 28. avgusta 1906. Govori, posveti in sklepi. Br. 2 K 80 h. Od vse naše katoliške javnosti željno pričakovana knjiga! Kdorkoli je bil na katoliškem shodu navzoč, si jo bo gotovo omislil. Kaže nam, kaj vse se je sklepalo, koliko koristnega za naše ljudstvo osnovalo. Poročila katoiiških shodov so važen kulturni dokument in trajne vrednosti. Ni dvoma, da se bo tudi to poročilo daleč okoli po Slovenskem razširilo in dičilo vsako večjo knjižnico. Opitz, P. Heinrich. Erlebtes und Erlausch-tes. Skizzen. Vezano 1 K 50 h. Zbirka prekrasnih povestic in črtic, kjer se nam predočuje delovanje in uspeh Marijinih društev in kongregacij. Pridigarji in voditelji Marijinih društev bodo tu našli velik zaklad, iz katerega bodo izčrpali mnogo koristnega in obenem mikavnega. Schiifer, Dr. Jakob. Die Evangelien und Evangelienkritik, der akademisehen Ju-gend und den Gebildeten aller Stande gewidmet. 1 K 68 h. Delo, ki se je med izobraženci zelo priljubilo. Na podlagi prvih znanstvenih virov se neizpodbojno dokazuje pristnost evangelijev, zlasti sv. Luke in Janeza. Zlasti v naši dobi prepotrebno! Kolb, P. Georg S. J. Mitteiiungen iiber das VVirken der PP. Jesuiteir und der Maria-nisehen Kongregation in Linz wahrend des 17. und 18. Jahrhunderts. 1 K 70 h. Zgodovinsko delo z mnogimi zanimivimi podrobnostmi. Voditeljem Marijinih družb bo delo posebno dobro došlo. Rant, dr. Gnido O. F. M. Die Franziskaner der osterreichischen Provinz, ihr VVirken in Nieder-Osterreich, Steiermarh und Krain bis zum Verfalle der Kustodie Krain und ihrer Kloster (15%). Broširano 2 K 80 h. Naš rojak nam je tu podal zgodovinski pregled o naselitvi, razvoju in delovanju frančiškanskega reda po slovenskih pokrajinah. Mnoga poglavja so zelo zanimiva. Prihod frančiškanov v Ljubljano nastavlja pisatelj zelo dobro, kar je pomembno vsled tega, ker so dozdaj v tem oziru mnenja bila zmotna. Iz Iuteranske dobe je zanimivo, kako kruto so protestanti razširjali svojo vero. Zastrupili so celo pri neki pojedini nekega frančiškana. Knjiga je nujno izpolnilo za vsako knjižnico. Reinhold, Dr. Georg. Der alte und der neue Glaube. Br. 6 K. Izvrstna apologetika znanega dunajskega vscučiliščncga profesorja. Omenjamo predvsem začetna poglavja o Kristusu, Knjiga (330 strani) se ozira na najmodernejše ugovore. Toplo jo priporočamo vsem izobraženim krogom! Patiss P. G. Ober die Leiden Maria, der Konigin der Martvrer. Dreissig Predig-ten. Br. 6 K 48 h. Zelo dobro ascetično delo, pisano z veliko vnemo in ljubeznijo. Dogmatiško popolnoma korektno. Nuja neizčrpno snov za propovedi. Klaus von der Saar. Zwischen Volksschule und Kaserne. Br. 60 h. Ta cena in zelo lična knjižica si bo brezdvomno pridobila mnogo prijateljev, saj obravnava najaktualnejšo organizato-rično tvarino v našem času. Opisuje nevarnosti, ki prete šoli odrasli mladini in daje premnogo praktiškili nasvetov, kako zbirati mladež v katoliških društvih, kako jo izobraziti in navaditi krščanskega življenja. varčnosti, ljubezni do kmečkega do-movja itd. Prijatelji mladine, sezite po praktičnem delcu! Krose, H. A. Katholische Missionsstatistik. Br. 2 K 88 h. Krose je eden prvih znanstvenikov, kar se statistike tiče. Svetovno znani sta njegovi knjigi o »Vzrokih samoumorov« in »Samoumor v 19. stoletju.« Pričujoča knjiga je prva znanstveno-zanesljiva statistika o stanju katoliških misijonov po vsem svetu. Zlasti duhovnikom bo knjiga v vsakem oziru dobrodošla. Reinhold, Dr. Georg. Die Gottesbeweise und Ihr neue.Uer Gegner. Br. 60 vin. Brošurica je zelo važne vsebine. Vse-učiliški profesor dunajski, dr. Reinhold, v njej pobija ugovore znanega fizika in mo-droslovca Maciia glede na dokaze o Bogu. Zlasti dijakom in akademikom priporočamo to delo. Fizia, Dr. B. Die Krankenpflege im Hause und im Spitale. Vez. 3 K. Zares izvrstna, tudi po zunanjščini jako lična knjiga, .le neizmerne praktične važnosti in spričo mnogovrstnosti gradiva zelo poceni. Ni ga slučaja in bolezni, za katerega ne bi bilo strokovnjaškega nasveta v tej knjigi. Kako streči bolnikom, kako se ravnati pri naglih nezgodah in nesrečah, kako se varovati kužnih bolezni, kako streči porodnicam in dojenčkom vse tu najdeš. Toplo priporočamo! Harrasser, P. Georg, S. J. Reden und Re-feraten des allgemeinen deutscheii Soda-lentages in Linz 1907. 2 K -10 v. Z veseljem bo vsak Slovenec, vsaka Slovenka, zlasti pa duhovnik voditelj Marijinih društev bral poročilo o sijajnem shodu nemških avstrijskih Marijinih otrok v Lincu. Nad 3000 jc bilo udeležencev, govori in posveti pa so temeljne važnosti tudi za nas. Knjiga nuja toliko praktično izkušenega organizacijskega materijala za osnovo nabožnih društev kakor malokatera druga. Shod u Hotedršlcl Minolo nedeljo je bil shod v Hotedršici pri županu g. Petkovšku. Shod je bila sklicala »Kmečka zveza za logaški okraj«. Prostor zbirališča je bil okrašen z zastavami in zelenjem. Nova posojilnica. Prvi govornik, gospod župnik logaški Lavrič, je pojasnil zborovalcem potrebo in pomen kmečkih zvez ter društvena pravila. Kmečki stan potrebuje državne in deželne podpore, mora pa si pomagati tudi sam. Kmet potrebuje kredita in nudijo ga mu male posojilnice in hranilnice po občinah. Tukaj morejo posamezniki vlagati na obresti svoje prihranke, pa tudi dobivati posojila brez posebnih stroškov. Vsi ti pogoji pa govore za to, da sc tudi v Hotedršici ustanovi posojilnica in hranilnica. Ta poljudni govor je tako prepričal in navdušil navzoče, da so se mnogi takoj priglasili kot ustanovni člani. V kratkem se skliče občni zbor, ki izvoli odbor ter ukrene nadaljne potrebne korake. Nato je poslanec dr. Žitnik poročal o deželnem in državnem zboru. Rekel je uvodom: Rad sem se odzval po- vabilu odbora »Kmečke zveze«, da se vam predstavim kot vaš novi deželni poslanec. Bil sem skoraj deset let tudi vaš državni poslanec, a vam nikdar nisem prišel poročat. In zakaj ne? Ker bi se vam bil moral vsiljevati, česar pa nisem hotel. Prebivalstvo tukaj in v okolici je bilo nahujskano proti meni in naši stranki. Ljudstvu pa so se odprle oči, da so ravno tisti hujskači bili in so največji nasprotniki, izdajalci ljudskih koristi. (Živahno pritrjevanje.) Navzlic temu pa sem tudi za logaški sodni okraj vedno storil svojo dolžnost, kedar so mi volivci izražali svoje želje. Nato govornik pojasni povod obstruk-ciji v deželnem zboru in uspeli, ki je nova četrta kurija. Ako bode prebivalstvo ohranilo dosedanje zaupanje naši S. L. S., potem je tudi upravičeno upanje, da stranka sama dobi večino v deželnem zboru. Liberalci so kričali in pisali venomer: »Liberalcem groš, klerikalcem knof«. Ta klic je imel edini namen, da zmede naše vrste, razprši našo armado v liberalni tabor. Zgodilo se je nasprotno. Lani je bil morda javen shod naše stranke v Hotedršici še nemogoč. Danes pa politični nasprotnik vsak v svojem kotu kuhajo jezo. Prva naloga novega deželnega zbora pa bode, da uredi deželne finance, ki izkažejo velik primanjkljaj v rednem računu. Nadaljna naloga deželnega zbora bode, da posveti vse svoje moči socialnopolitičnim in gospodarskim vprašanjem. Tedaj bi imeli priliko posnemati liberalce ter reči: »Klerikalcem groš in liberalcem knof.« — (Smeh.) — Tega pa ne bodemo storili, ako smo v večini, ampak skrbeli za redno, pametno gospodarstvo ter delili podpore' po razmerah. Govornik nato našteva razna nujno potrebna kulturna dela v deželi, katera bodo zahtevala še več milijonov kron. Dežela in prebivalstvo sama ne zmoreta vseh žrtev, pomagati nam mora država. Zato smo v državnem zboru predlagali in utemeljevali zahtevo, da se vsaj podvoji državni prispevek za izboljševanje zemljišč, vodovode, uravnavo voda, sploh za povzdigo kmetijstva. Vlada nam tudi zagotavlja v bodoče večje podpore za razne panoge poljedelstva. Živinoreja. Glavni vir dohodkov je kmetu v obče še živinoreja. Tega prepričanja je tudi vlada, ki zadnji čas v istini obrača večjo pozornost na povzdigo živinoreje. Ako pa hočemo pospeševati živinorejo, moramo izboljšati tudi pašnike. Vlada je že izdelala načrt zakona, po katerem bi se izboljšali pašniki v planinah. Vse dobro iu koristno! Toda ta zakon bi delil dobrote le planincem, dočim bi velika večina kranjske dežele ne bila deležna. Mi znamo ceniti pašo v planinah. osobito za mlado živino; toda z isto pravico bodemo zahtevali poslanci, da se ta načrt zakona za izboljšanje pašnikov iz-premeni ter raztegne na vso deželo. Notranjska ima obširne pašnike in senožeti. Toda vse je treba izboljšati s pomočjo dežele in države. (Pritrjevanje.) Toda čujte! Poljedelsko ministrstvo je uvažujoč pomen in korist pašnikov lani izdalo ukaz, naj ravnateljstva državnih gozdov in posestev po možnosti kmetom dovoljujejo pašo. Potrebno in koristno! Narobe svet pa je, da ista vlada kmetom prepoveduje pašo v njihovih gozdih, koder živina ne dela najmanjše škode. To birokraško kratkovidnost sem nedavno grajal v proračunskem odseku vpričo poljedelskega ministra in njegovih uradnikov. Včeraj pa mi je očital neki gospod uradnik deželne vlade, da ni res, kar sem trdil, da kmetje večkrat nc govore resnice itd. Tukaj ste zbrani možje iz Dol. in Gor. Logatca ter iz Hotedršice. Povejte mi še enkrat, ali ni res vlada že pred leti prepovedala pašo v gozdih, ki ste jih pred desetletji dobili od graščine? (Klici: Res je!) Te pritožbe kmetov sem večkrat slišal v Planini in v obeh Logatcih. Istina je. da je paša prepovedana, in vem tudi vzrok, zakaj je to storila politična oblast. Iz prevelike ljubezni do kmeta gotovo ne, pač pa iz naklonjenosti do gotovih krogov. In ravno tisti vladni organi, ki so v tem vprašanju delali škodo kmetu, sc sedaj norčujejo, češ, da ne poznamo gozdnega zakona in pa tistih, ki nagajajo kmetu, ker se ni še popolnoma prodal liberalcem. Več o tem govorim v državnem zboru. Izdajalci ljudskih koristi! Poslanec Žitnik govori nato o dveh vladnih predlogah, ki sc tičejo vojaške službe. V prvi predlogi zahteva vlada, da se število vojaških novincev za deželno brambo pomnoži za -1740 mož. Druga predloga, ki naj se skupaj reši s prvo, pa zagotavlja državno podporo revnim družinam rezervistov za časa orožnih vaj. Minister za deželno brambo podmaršal pl. Georgi jc dne 13. maja t. 1. v zbornici govoril med drugim: Popolnoma se strinjam z zahtevo poslancev, da se z vojaki ravna spodobno in ne sirovo. V drugi vrsti zahteva vojna uprava, da se spoštujejo ideali, ki so dragi in sveti možu, posebno pa versko in narodno prepričanje. V tem oziru so se razmere v armadi korenito izboljšale. V velikem številu armade so seveda še vedno mogoči posamezni slučaji sirovosti, ki pa se včasih tudi pretiravajo. Od leta 1889 do konca 1902 je avstrijska deželna bramba štela 10.000 mož. ogrska (honved) pa 12.500, torej 2500 več. Leta 1903 pa šteje avstrijska deželna, bramba 15.050 mož, torej 2550 mož več od ogrske. Od 15.050 mož pa jih je predčasno na dopustu 250, torej jih ostane v službi 14.800. Po razmerju prebivalstva pa je ogrska deželna bramba močnejša od avstrijske. Od leta 1889 so Ogri dali za svojo deželno brambo 250.000 novincev. Avstrijci pa 238.058. Torej sedaj dajejo avstrijske dežele od leta 1903 za deželno brambo 14.500, Tirolsko in Predarelsko. kier deželna zbora dovoljujeta novince, pa 550 mož, skupaj 15.050. Vlada pa zahteva sedaj več 4740 novincev, katerim moramo prišteti še 180 več mož s Tirolskega in Predarelskega, skupaj torej 4920. Vsak brambovec stane državo na leto 350 kron. Recimo, da stane eno krono, torej se pomnožijo stroški za 4920X365=1,795.800 kron. Več novincev pa potrebujejo v prvi vrsti za 36 vojaških oddelkov s strelnimi stroji, in sicer 234 častnikov, 324 podčastnikov in 720 mož; dalje pomnože moštvo pri brambovskem topništvu in gorskih oddelkih. Kranjska dežela je doslej dajala na leto 328 novincev za deželno brambo; po novem zakonu bi jih dajala 437, torej več 109 mož. Da pa vlada dobi v zbornici potrebno večino glasov, nam ponuja: 1. Za revnejše družine ob času orožnih vaj okroglo tri milijone in 500 tisoč K na leto. Podpora bode iznašala polovico dnevnega običajnega zaslužka v tistem sodnem okraju. Ako n. pr. zasluži mož ali reditelj družine na dan tri krone, dobila bode njegova družina 75 krajcarjev, in sicer za vsak dan orožnih vaj; za pot tje in nazaj, ako potovanje do vojaške štacijc traja več kot 12 ur; za vsak dan, ki ga je vojak morda zamudil čez dobo vojaških vaj vsled obolelosti med orožnimi vajami. Te podpore ne bodo deležne družine, ako reditelj med orožnimi vajami dobiva redno svojo plačo ali sploh nima izgube na dohodkih, in premožnejši, ki vsled orožnih vaj ne trpe znatne škode. Ako trajajo orožne vaje štiri tedne in potovanje tje in nazaj traja najmanj en dan. dobi družina okroglo 43 kron, če gospodar zasluži na dan povprek tri krone. Seveda se stroški vsled teh podpor pomnože za tri miljone in pol, toda razdeljeni bodo davki na premožnejše prebil valstvo, deležno pa bode podpor revnejše prebivalstvo, kar zahteva socialna pravičnost. 2. Posebno olajšavo vojaških bremen pa dobi prebivalstvo sploh, ker v bodoče odpadete obe zadnji štiritedenski orožni vaji za deželno brambo iu zadnja orožna vaja za vse vojake, ki iz stalne armade pridejo v rezervo. Sedaj pa računajte! Na leto jih jc k orožnim vajam poklicanih 44.000 mož, ki so večinoma družinski očetje. Gotovo je velikega pomena, ako samo pri deželni brambi odpade tretjina orožnih vaj. 3. Dalje dobi že tekoče leto tri tedne dopusta ob žetvi vsak vojak, ki je kmečki sin. V prvi vrsti dobe dopust vojaki, ki niso bili oproščeni po paragrafih 33., 34. in 60. brambenga zakona. Torej iz družinskih razmer. Očetje se morajo pravočasno oglasiti pri c. kr. okrajnem glavarstvu ali pa vojaki sami pri raportu. Ako torej prištejemo šc dopuste k onim orožnih vaj. dobimo skoraj isto Število dni, potem bode moralo služiti 4920 novincev za deželno brambo. 4. Doslej je bilo od 15.050 brambov-skih novincev predčasno odpuščenih iz službe 250 mož; v bodoče jih bodo predčasno odpustili 500. 5. Uprava deželne hrambe bode v bodoče vsa živila, krmo, oves itd. kupovala neposredno od avstrijskih pioduccntov potoni gospodarskih organizacij. Ti izdatki deželne hrambe znašajo na leto povprek 5 miljonov kron, ki pridejo brez prekupcev med avstrijsko prebivalstvo. Dne 13. maja pa jc poslanska zbornica z 280 glasovi proti 136 sprejela le nujnost predloga, da sc nadalje razpravlja o vprašanju, ali naj se dovoli več 4920 novincev. Zakon torej ni še sprejet. Vladna predloga jc šc v odseku. Sedaj pa poslušajte, kaj piše »Narod« v sobotni številki. Trdi namreč, da smo »izdajalci ljudskih koristi«, ker smo glasovali za nujnost predloga. »Varali smo slovensko javnost, darovali zopet enkrat* molohu militarizmu ljudske žulje, ne da bi dobili najmanjšo kompenzacijo.« Potem z mastnimi, črkami našteje vsa naša imena, češ, glejte jih izdajalce ljudskih koristi, ki se nc zmenijo za ljudske potrebe. Kar čez noč jc »Narod« postal kmečki prijatelj, tisti »Narod«, ki jc že nešte-t vilnokrat na najgrši način ozmerjal in opsoval naše kmete. Naštel sem razna olajšave in odškodnine, ki jih dobi prebivalstvo, posebno pa kmečko, ako deželna bramba dobi več novincev. »Narod« pa tr. di, da se nobena naših zahtev ne izpolni, da se za ljudstvo nič ne stori. Kakor je to očitanje le prozorno hujskanje, tako abotna je tudi »Narodova« trditev, da bode 5000 fantov več veljalo na leto okroglo pet miljonov več, da se pomnoži skupna armada le na avstrijske stroške in da bi pri tej priliki lahko dosegli dveletno službo pri vojakih. Da, izdatki se bodo pomnožili na leto za okroglih pet milijonov, toda tri in pol milijona dobe revne družine reservistov. To vendar ni izguba ali nov davek. Seveda Ogri ne bodo nič plačali, ker Avstrija vedno sama plačuje svojo deželno brambo, kakor Ogri svoj honved. Gotovo pa bodo tudi Ogri v kratkem pomnožili svojo deželno brambo, za kar pa Avstrijci ne bodo nič plačali. In dveletno službo, pravi Narod«, mogli bi pri tej priliki dobiti kot kompenzacijo! Ta pa je že celo debela. Ako bodemo hoteli dobiti dveletno službo pri vojakih, dovoliti bodemo morali okroglo 50 tisoč več vojaških novincev za stalno armado. ter najmanj 50 milijonov kron več. To vprašanje je sicer tudi že v razgovoru, toda ni v zvezi s povišanjem števila brambovcev. Po »Narodovem« mnenju pa so pravi ljudski prijatelji tisti slovenski napredni poslanci, ki 13. maja niso glasovali za nujnost predloga, ampak so zbezljali iz zbornice ter pri durih gledali nas, ko smo izdajali ljudstvo! Ta trditev je tako smešna, kakor pet krav za groš. Kakor seru že omenil, je nujnost obveljala le z 280 glasovi proti 136. Za nujnost pa je potrebna dvetretjinska večina. V jugoslovanskem klubu pa je šest takozvanih »naprednih« slovenskih poslancev. Ako bi bili le štirje ostali v zbornici ter glasovali proti nujnosti, bi nujnost ne obveljala in vsaj v tem zasedanju bi predlog več ne prišel na dnevni red. Vprašam torej, zakaj niso glasovali proti nujnosti ter kmeta rešili »novega. težkega krvnega in denarnega davka.« (Živahno pritrjevanje in smeh.) Morda pravo zadenem, ako rečem, da so tudi napredni slovenski poslanci vpoštevali znatne olajšave, ki jih dobimo za 4920 novincev. Znano je namreč, da so pred tedni sklenili v klubu glasovati za ta predlog. Iz tega morete sklepati, da je »Narodov« članek golo hujskanje, ki pa nas prav nič ne moti in gotovo tudi ne razsodnih ljudi v njegovem taboru. Ljudsko zavarovanje. Še nekaj besed o ljudskem zavarovanju. Vlada je izdelala načrt zakona, po katerem bodo zavarovani delavci, tudi poljedelski, za starost, slučaj onemoglosti in bolezni. Mi popolnoma soglašamo, da se to zgodi, toda zahtevamo, da se ob enem z enakim zakonom zagotovi zavarovanje tudi za samostojne manjše kmečke posestnike in rokodelce. (Živahno pritrjevanje.) Ako bode država prispevala za delavsko zavarovanje, mora isto storiti tudi za kmečki in rokodelski stan. V ta namen naj vlada porabi od dr. Luegerja nasvetovanih 100 milijonov kron povodom cesarjeve 60-letnice vladanja. Obresti od te svote pa ne zadoščajo. Ako se zgodi, da v gosposki zbornici ne obvelja načrt zakona, s katerim bi se davek od sladkorja znižal za 28 milijonov, potem naj vlada ta dohodek porabi za ljudsko zavarovanje. Tudi vlada dobi nekaj milijonov, ako podržavi zavarovanje zoper ogenj. Vem, da bodo zopet kričali zoper mene, ker sem tukaj javno sprožil to misel. To pa poslanca ne sme motiti, ako se dohodki ljudskih žuljev porabijo za ljudske koristi. (Živahno pritrjevanje. Poslanec Gostinčar naglaša. da hoče govoriti o stanovski organizaciji, ker je že predgovornik naštel vse važnejše dogodke in predloge v drž. zboru, ter nadaljuje: Danes ste ustanovili novo hranilnico in posojilnico ter s tem stopili na polje zadružne organizacije. Po-sojilništvo se je lepo razvilo v naši domovini in rešilo velik del našega kmečkega prebivalstva oderuhov, ki so imeli v tem oziru preje proste roke. Ker je torej poso-jilniška organizacija nasprotna in nevarna oderuštvu, zato so oderuhi tako divjali in kričali proti njej. Ta organizacija je silno koristna za naše ljudstvo v gmotnem, pa tudi v moralnem oziru, ker budi in utrjuje stanovsko zavest. Ko se bode naš kmet zavedal svoje veljave in svojih pravic, potem bode tudi vedel porabiti svojo veljavo v svojo korist. Potrebna nam je vsestranska izobrazba, katero nam nudijo društva in zadružništvo. Treba pa se je resno poprijeti dela. Kot poslanec Vaš pa prosim, da me redno obveščate o vseh javnih zadevah, v katerih hočem posredovati. Vedno in povsod sem na razpolago svojim volivcem. Ti pa naj se zganejo povsod, da napreduje dobra stvar. (Živahna pohvala.) Predsednik shodu je prečital resolucije za ljudsko zavarovanje, nadaljno olajšanje vojaške službe in zaupnico poslancem S. L. S. Prvi javni shod v liotedršici je dobro uspel, kar priča, da čim dalje in globlje prodira politična zrelost našega ljudstva. Državni zbor. Dunaj, 29. maja. Zbornica postaja zopet pusta in prazna. Posamezni govorniki so veseli, ako imajo dvajset ali trideset poslušalcev med poslanci. Sploh je več občinstva na galerijah, nego poslancev v zbornici. Nekaj ministrov je bilo navzočih začetkom seje, nato so se kmalu porazgubili. Naravnost škandal pa je, da so tudi odseki večinoma nesklepčni. Vpeljati bi morali strog red. Kdor zamudi trikrat neopravičeno odsekovo sejo, izgubi svoj mandat v odseku. Tako pa se mnogi zanašajo na marljivejše tovariše, češ, bodo že ti opravili brez nas. Poštni oficianti in aspiranti. Danes je trgovinski minister dr. Fied-ler odgovoril na interpelacijo zaradi poštnih oficiantov in aspirantov. V grudnu 1907 je bilo 83 oficiantov imenovanih za aspi-rante. Drugi pridejo čim preje na vrsto. Vlada jim hoče vojaška leta všteti v pokojnino. Vrše se obravnave za ustanovitev osebnih komisij. Proračunska razprava. Prvi današnji govornik je bil staroru-sinski poslanec dr. Korol. ki je govoril o razmerah v Galiciji ter odbijal očitanja ru-sofilstva. Češki radikalec Choc je govoril izključno o nemško-češkem prepiru ter prijemal vlado, ki ne izvršuje narodne enakopravnosti. Krščanski socialec Silberer je priporočal izpremembo poslovnika, pomnožitev državne policije na Dunaju ter podpore za razne »športe«. Grajal je anarhijo v državnih uradih, in zvišanje telefonskih in poštnih pristojbin. Tržaški poslanec dr. Rybar je govoril v obče o jezikovnih in gospodarskih vprašanjih v slovenskih pokrajinah, osobito pa na Tržaškem. Navaja številke v dokaz, da vlada pač podpira Nemce in Italijane, za vlada pač podpira Nemce in Italijane, zanemarja pa Slovane na jugu. Češki poslanec dr. Čelahovsky navaja znane češke narodne zahteve. Rumunski poslanec Simonovicz opisuje bukovinske razmere ter zahteva, da vlada enako podpira Bukovino, kakor Dalmacijo. Češki agrarec Diirich govori obširno o češko-nemškem vprašanju, zahteva izpremembo osebne dohodarine, izboljšanje deželnih financ z državnimi prispevki in ustanovitev strokovnih šol za mlinarje. Danes so govorili še dr. Levickyj, .les-ser in Stark. Glavna govornika sta dr. Glgbinski in socialni demokrat Nemec. V ponedeljek prične zbornica nadrobno razpravo o proračunu. NajboljSa krma za pse je in ostane fattlngerjev kolač za pse ki ie med vsemi krmili najboljše sestavljen in najbolj redilen. 50 Kg K 23.—. 5 kg poštn. prosto K 3 20. Fattingerjev Puppy Bisqoit za mlade pse, 50 kg K 26.—, 5 kg poštn. proste K3'50 Prospekte pošilja zastonj tovarna za pat. kolača za psa in krmo za perutnino Wlener-Neustadt. — Nad 250 prvih cen. Fattingerjeva krmila se izdelujejo pod žlvlnozdr. nadzorstvom. 467 26— 3 Več lepih kmetu i Istrsko vino od 6 do 18 johov, na Štajerskem v bližini Gradca, Mlp A A vllM W I 11 M od 6 do 18 johov, na Štajerskem v bližini Gradca, se po ugodnih pogojih proda. Parcele posameznega posestva niso razkosana, temveč se drže skupaj. (Arondirano.l V sredini vsakega posestva stoji poleg hiše z lepim stanovanjem dobro urejeno prostorno gospodarsko poslopje, kakor hlevi itd. Velikosti posestva primeren gozd meji na zemljišče. Pojasnila daje A. Lavren6i6, Thal, poftta Gosting pri Gradcu. 1270 3-3 Moško kolo znamke Puch 1. vrste s prostim tekom se ceno proda. Kje pove uprava ,.Slovenca". 1337 3-1 Istrski braki (psi in psice) potrebni za lovsko skupino slavnostnega sprevoda na Dunaju se prosijo na posodo. Živali morajo biti čiste pasme, brez napak glede zunjanosti. Barve: čisto bela ali bela in rmena. Popadljivi psi so izključeni od uporabe. Za prevoz in prehrano psov tja in nazaj skrbi odbor. Prijazne ponudbe ali vprašanja vsprejema: 1336 3-1 Dr. Ivan Robida Ljubljana Sodne ulice 6. V tovarni za lep (Leimfabrik) v Ljubljani se sprejme takoj močan in Muškat beli, belo vino, teran, rudeče vino, kakor tudi najfinejši troplnouec se dobi pri lastniku Antonu Ferlan di Giorjlo 1009 24- 11 Rovinj, Istra. trezen 1346 2-1 St. 322 srebrna moška remont 8-S0 St. 337 _srebrna s sidro 15 kamnov 5> — dvojni plašč 6-SO St. 341, srebrna s sidro _ dvojni plašč 15 kam- ^DS D0V> posebno močna 7-9-30 Anton Klffmonn, največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnino. Izvo« v vse dežele. Maribor L 5., štajersko. Lepo, dobičkanosno 1139 5-3 hlapec h konjem za prevažanje blaga. :MLIN: 1322 se da v najem ali pa sprejme 2-2 mlinarskega pomočnika. Ivan Demšar — Železniki. Prodajo se kmetska posestva na Štajerskem. 1. Posestvo obsegajoče 73 oralov, z vsemi gospodarskimi poslopji (13 oralov njiv in travnikov, 60 oralov gozda). Cena K 28.000. Posestvo leži v konjiškem okraju na Pohorju. 2. Posestvo obsegajoče 146 oralov (25 oralov njiv in travnikov, drugo gozd). Gospodarska poslopja so še v dobrem stanu. Zraven sta tudi dve žagi. — Cena K 80.000. — Posestvo se nahaja v ribniškem okraju pri Mariboru. 3. 112 oralov samega črnega lesa. Cena K 80.000. — Nahaja se na Pohorju blizu Maribora, tri ure od južne železnice. 4. Posestvo obsegajoče 59 oralov (13 oralov travnikov, tri orale vinograda, štiri orale njiv), lepo novo zidano hišo in druga gospodarska poslopja, se proda za K 40.000. Nahaja sc eno uro od Poličan ob južni železnici. Naprodaj so tudi druga večja posestva. Pojasnila se dobe pod: ,Posestwaprodajalec(, 1311 3-3 Celje, poštnoležeče 63. Tflhtonfllto brezplačno dopošiHatev mo)ega ilurt, fcUillCVUjlC cenika z nad IOOO slikami. - J^m^tvo več let VsaKo nepopolno blago se vzam« naza| za popolni znesek. Slika i(a nav. velikosti. St 365 r srebrna dam-ska remont.gl 3-50 posestvo obsegajoče 28 oralov njiv, travnikov in gozdov, se proda z vsemi gospodarskimi poslopji v prijaznem kraju na Sp-dnjem Štajerskem, oddaljeno 1 uro od Maribora in ' , ure od železniške postaje. Skupna cena je 21.000 kron. Več se izve pri Josipu Se<-nec v Gradiški, Spod, sv. Kungota, p. Pesnica na Štajerskem. J letno pis. jamstvo! Brez konkurence v kakovosti I p(T5 krovi!~$m Mlad pomočnik In - - en učenec - - za kova&ko obrt se takoj sprejme pri gospodu Antonu Ausecu, kovaču v Pudobu, 1272 pošta Staritrg pri Rakeku. 2—2 Odvetniški koncipijent :: se iiče za pisarno :: dr. Ivana BenkovKa v Brežicah. :: Sprejme se tam začetnih. 1320 3—ii RHRr KazpoiUja po povzetju Prva šv carska sistem Roskopf patent remont, ura s sidro z masivnim solidnim antimagnetiškim kolesjem na sidro, pristno einalliranim kazaliSiem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nikelnastim okovom, šanlr-pokrovom dez ko lesje :io ur idoča (ne samo lii ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jaustvom, komad K 5 — 3 komadi K 14 —, s sekundnim kazalcem K 6 —, 3 komadi K 17-—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 11' ,3 kom. K 31' - s sekundnim ki zolcem K 13 50, 3 komadi K 38*—. -- Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brez odbitka 272 20-18 m tovarna ar # Hanns [mu c in kr dvorni ^ založnik v Mostu (Brux) štev. 157 (Češko). HngKtn tlnstr. cen tki ■ nad Sovo slikami a« na mr btnro nt>m*lo grntln in frank* Gimnazijski konvikt benediktinskega samostana Št. Paul. V lepi zdravi legi v lavantinski dolini, Koroško, (ob državni železnici Zelt\veg-Celje.) Javna, popolna gimnazija in zasebni pripravljavnitečaj. Konvikt je vsled prezidave znatao povečan; razsežne naprave za mladinske igre in telesne vaje; najmodernejše kopalne priprave, elektriška razsvetljava itd. Za pevce znižane cene. Prospekti se dobe pri pred-stojništvu konvikta. 1316 8—2 Štev. 204/pr. Razpis. j V deželni bolnici v Ljubljani je popolniti mesto sekundarija z adjutom letnih ! 1200 K in 20o/o draginjsko doklado ter prostim stanovanjem. Prosilci za to mesto predlože naj svoje z dokazili o starosti, o doktoratu medicine, o eventualnem dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega ter nemškega jezika opremljene prošnje do 20. junija 1908. S. vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani. Deželni odbor kranjski. 1344 2-1 Ljubljana 27. maja 1908. Ho lucerne det Na bivšem Mavželnovem zemljišču v katastralni občini Dravlje poleg drevesnice »Kranjske kmet. družbe" ob državni cesti v Gornji Šiški se bo dne 31. majnika ob 3. uri popoldne na licu mesta prodajalo na javni dražbi več parcel *« letošnjo košnjo. Živinorejci se vabijo, da se udeleže mnogoštevilno in ob določeni uri te dražbe. 1341 1-1 Z odličnim spoštovanjem Rozalija Starkel. Mmmmmmimmmmmmm^. Naznanilo preselitve! Podpisana tiskarna in upravništvo lista »Laibacher Zeitung" uljudno naznanjata, da se njuni pisarna od I. junija 1.1, v novi hiši, Miklošičeva cesta št.20, v pritličji na levo nahajaj, kjer se bodo vsa tozadevna naročila in plačila prevzemala. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Telefon St. 52. Telefon St. 52. 1345 2-1 hrvaška. Z vseučilišča. line 27. t. m. je potekel rok za vpisovanje na vseučilišču. Vpisali so se le trije dijaki, in sicer dva na modroslovski, eden na pravoslovni fakulteti. Ce bi hodilo k predavanju tudi onih 14 pravnikov in 11 modroslovcev, ki svoj čas niso vzeli od-pustnic, bilo bi vseh dijakov na zagrebškem vseučilišču — izvzemši bogoslovce 28, profesorjev na obeh svetskih fakultetah pa je 56, torej prihajata po dva na enega slušatelja! AVSTRO OGRSKA. Cesarjev jubilej. Na Dunaj so došli malone vsi generali iz Avstrije in Ogrske kakor tudi častniške deputacije onih polkov, ki nosijo ime cesarja Franc Jožefa 1. Posl. dr. Heilingcr je naprosil pravosodnega ministra, naj sq zavzame, da se pomiloste, ki so dobili v mladosti kak zapor. Pravosodni minister je rekel, da mu je želja zelo simpatična. VVahrmund se je posvetoval s svobodomiselnimi finki in bruci o položaju. Po informaciji se je podal k rektorju pl. Scala. Na Dunaju se govori, da bo premeščen VVahrmund v Prago. »Tiroler Stimmen« poročajo, da je predlagalo državno pravdništvo, naj se VVahrmund kazensko zasleduje. Zasedanje češkega in moravskega deželnega zbora. Poslanca Mastalka in Udržal sta zahtevala osemtedensko zasedanje češkega deželnega zbora od konca avgusta do oktobra. Ministrski predsednik je izjavil, da se skliče češki deželni zbor po držav-nozborskem v tridnevno zasedanje, da se konstituira, septembra zboruje deželni zbor štiri, meseca januarja pa dva tedna. Tudi moraVski delželni zbor bo sklican meseca junija. Ogrsko-hrvaški državni zbor. Sziklavev predlog o elektriški lokalni železnici Požun deželna meja se je nakazal finančnemu in komunikacijskemu odseku. Madžarska komedija. Kmety je zagrozil, da izstopi s 25 poslanci iz Košutove stranke z ozirom na obljubljeno izboljšanje častniških plač. VVekerle jih je pa pomiril z obljubo, da sq meseca oktobra zvišajo plače državnim uradnikom. Češka zmaga v brnski zbornici. Brnska notarska zbornica je izvolila prvega češkega predsednika in sicer notarja Frančiška Madcrja, v odbor pa tri Nemce in tri Cehe, za namestnika pa enega Nemca in dva Ceha. VELIKE GOLJUFIJE V KIELSKI CESARSKI LADJEDELNICI. V nemških cesarskih kielskih ladjedelnicah so zasledili velike goljufije. Zaprli so zato skladiščnega ravnatelja Hein-richa, veletržca Frankenthala v Kielu in trgovca Bauera \ VVilhemshavenu. NAPAD NA ITALIJANE V SALONI V ITAL IJANSKI ZBORNICI. Podtajnik italijanskega zunanjega ministrstva Masoni je odgovarjal na Masoni-jevo interpelacijo, o demonstracijah v Saloni proti Italijanom. Tajnik nagiaša, da je 17. t. m. sunil neki Srb nekega Italijana. Italijani so se umaknili na čoln. Srbi so obmetavali Italijane s kamni. Italijanski konzulat krepko podpirajo avstrijske oblasti. Italijanska vlada hoče preskrbeti zadoščenje napadenim italijanskim delavcem. PROTI POPOTOVANJU ANGLEŠKEGA KRALJA V RUSIJO. Londonski socialisti in radikalci agiti-rajo proti popotovanju angleškega kralja v Rusijo. Sklenili so ostro resolucijo proti obisku angleškega kralja v Rusiji. NEMEC UBIT V JEKATERINODARJU. Peterburg. 29. maja. V .lekaterinodarju so bile o priliki preiskave pri nekem Ud-minienku ubite tri osebe, med njimi nemški podanik Thuru. Kadeti bodo o tem iu-terpelirali v dumi. Nemški konzul v Novo-rosijskem je o dogodku obvestil nemško poslaništvo v Peterburgu. BOMBA V VARŠAVI. Berolin, 29. maja. Predvčerajšnjim je bila v Varšavi vržena bomba v stanovanje nekega lastnika tvornice za papir ter mu je ubila šest let starega sinčka in ranila dve služkinji. Bombo je nekdo vrgel iz maščevanja. MULEJ HAFID ZMAGUJE. Pariz, 29. maja. Vsa bližnja plemena sn priznala Mulej Hafida. Samo domačini v Tangerju se še ne morejo odločiti, ker se boje Francozov. OSLABLJENA ABDUL AZISEVA ARMADA. Ostanki armade maroškega sultana Abdul Azisa so se umaknili v Rabat. Ab-dul Azisevo armado je zapustilo dve tretjini vojakov. FALLIERESOV POVRATEK Z ANGLEŠKE. Predsednik francoske ljudovlade Fal-lieres se je povrnil na Francosko. Na londonskem kolodvoru sta se poslovila od njega kralj Edvard in vvaleški princ. V Ca-laisu je Fallieres govoril in naglašal, da jamči utrjena »Entente cordiale« za svetovni mir. PROTI NEANGLEŠKIM ZVEZAM Z ANGLEŠKO VZHODNO AFRIKO. Unionisti so zahtevali v angleški po-slaniški zbornici podporo za direktno an-i gleško paroplovbno zvezo z angleško vzhodno Afriko z ozirom na to, ker so sc ptuje in osobito nemške družbe polastile prometa. Kolonialni urad je pa izjavil, da nasprotuje podpori, ki bi morala biti zelo visoka, da bi konkurirali z nemškimi ladjami. ki vozijo poceni angleško blago na račun nemškega davkoplačevalca. VSTAJA NA SAMOSU. O dogodkih na Samosu še ni natančnih poročil. Tudi ni še natančno znano, koliko je padlo v boju orožnikov, vojakov in Samočanov. Avstro-ogrski častni konzul poroča, da je blokiran s šolarji. Tudi ostali konzuli so blokirani. Konzuli zahtevajo pomoč. Iz Soluna so odposlali valija Rejf pašo z dvema torpedovkama, iz Carigrada pa z jahto kontreadmirala Halil paša. Iz Carigrada so odposlali še križarico »■Vbdul Hamid« in torpednega rušilca. Odpošljejo pa še več vojnih ladij in pet bataljonov vojakov. Iz Soluna so odposlali dva, iz Smirne in iz Dedeagača pa po en bataljon. V vladni palači je blokiran z vojaki samoški knez. Dnevne noulce. ; Jubiiejski sprevod na Dunaju. Po- izvedeli smo, da kranjski odbor nadaljuje najuspešnejše svoje delo, ki je sedaj v najlepšem teku. Kljub marsikaterim težkočam je gotovo, da pride kranjska skupina pravočasno in najlepše urejena k slavnostnemu sprevodu na Dunaj in da bo z njo zastopana kranjska dežela kar najčastneje. Odbor deluje neumorno; dan za dnevom se vrše posvetovanja. V deželnem dvorcu je v sobi št. 77 stalna njegova pisarna. Doslej je prijavljenih lepo število udeležencev s pristnimi in krasnimi narodnimi nošami iz vseh krajev. Da se ogromno delo olajša, se je razdelil odbor v tri odseke, ki vsak v svojem področju najživahnejše delujejo. Ti odseki so: finančni, administrativni in umetniški ter pisarniški. Odredilo se je, da se izvrši po deželi konečno nadzorovalno potovanje. Odposlanci odbora dele pri tem udeležencem izkaznice, brez katerih je udeležba in sodelovanje nemogoče. Ta posel sta prevzela za Gorenjsko slikar Zmi-tek in dr. Robida, za Dolenjsko slikar Rašica in urednik Štefe; ljubljanski udeleženci in ljubljanska okolica so se poverili slikarju Magoliču, dočim je ureditev in prireditev kočevske skupine prevzel slikar VVettach, Ravno tako so predpriprave za slikovit in krasen banderium na konjih že skoraj docela izvršene. Nabiranje prostovoljnih prispevkov za jubiiejski sprevod. Svoječasno smo objavili oklic kranjskega odbora za dunajski cesarski slavnostni sprevod. Poročalo se nam je nato, da so sc že darovale v ta namen znatne svote. Dunajski osrednji odbor je namreč prevzel znaten del troškov v svoje pokritje, vendar pa narase kranjskemu odboru precej troškov, ker povzroča zlasti nabava nekaterih kostumov, zlasti onih za banderium precejšnjo stroške. Odbor pa mora posebno radi tega lačunati z radodarnostjo prebivalstva, ker se je pričelo v zadnjem času tekmovanje posameznih dežela, da, celo takih, ki sc spočetka niso menile za sprevod, dočim so sedaj prispevale v ta namen izdatne svote, ki so vsled tega nadkrililc ostale de-žeje iu ki hočejo s tem doseči, da bodo njih skupine kolikor mogoče krasne in slikovite. Tudi kranjski odbor računa pri vprizoritvi kranjske skupine z radodarnostjo prebivalstva, ki bo pri svoji naklonjenosti do vladarske hiše iu pri svojem rodoljubju gotovo to prireditev najizdat-nejše gmotno podpiralo. Odbor je namreč trdno prepričan, da ta podpora ne izostane. Vsled tega se je obrnil odbor pismeno do posameznih korporacij in oseb s prošnjo. da ga pri njegovem delu gmotno podpirajo. in pričakuje, da bo njegova prošnja našla vsestranski odmev. Pred vsem pa se naprošajo odborniki in zaupniki v Ljubljani in na deželi, da po najboljših močeh podpirajo započeto delo in da s tem pripomorejo, da odnese Kranjska z Dunaja kar najsijajnejše uspehe, trajne blagodejne spomine. -h Dr. Ivan Šarič, novoposvečeni škof cezaropolitanski in pomožni škof vrhbo-sanski, je rojen 27. avgusta 1871 v Travniku kot edini sin hišnega posestnika in trgovca. Ljudsko šolo je dovršil pri usmiljenih sestrah v Docu. Tam je dobil prve kali verskega iu domoljubnega navdušenja. Oče mu je umrl, ko je dovršil ljudsko šolo, in mati, ki živi še danes, ga je dala v gimnazijo družbe Jezusove v Travniku, kjer je leta 1891 maturiral z odličnim uspehom. Nato se je posvetil bogoslovju ter bi posvečen v mašnika 22. julija 1894. Posvetil ga je nadškof dr. Stadler. Mladi duhovnik je postal takoj katehet na šoli usmiljenih sester v Sarajevu. Kot veroučitelj se je vpisal na zagrebški bogoslovni fakulteti, polagal kot privatni slušatelj rigoroze ter dosegel doktorat sv. pisma. Ze drugo leto bivanja v Sarajevu ga jc nadškof izvolil za člana stolnega kapitelja in kot tak je prevzel uredništvo »Vrhbosne«, v kateri lastnosti je tekom 12 let povzdignil list med najuglednejše hrvatske časopise. Kot ravnatelj vseh zavodov sv. Vincencija Pav-lanskega v Bosni in Hercegovini je podpiral z besedami in delom bogo- iu rodoljubno delovanje usmiljenk, teli hrvatskemu ljudstvu tako dragih »belih sester«. Trajen spomenik v hrvatski književnosti si je postavil s svojimi pesmami Bogu, domovini in velikanom cerkve in Hrvatske na čast. Stalne vrednosti so njegovi bistroumni članki. Znani so njegovi prevodi iz tujih književnosti, vsakemu salonu v kras je njegova prelepa »Spomen-knjiga iz Bosne«. + O priliki posvečenja škofa dr. Ivana Šariča je izšel sarajevski »Hrvatski Dnevnik« v slavnostni obliki: v narodnih barvah in sliko novega škofa na prvi strani z navdušenimi članki in pesmami prvemu svetskemu škofu-Bosancu na čast. Izmed svečanosti, ki so jih o tej priliki priredili v Sarajevu, omenjamo serenado in baklja-do, slavnostno akademijo v zavodu usmiljenih sester, svečanosti v zavodu sv. Avguština (hčera božje ljubezni), v nadško-fovski sirotišnici iu v zavodu sv. Jožefa. + Plojevi najnovejši izrazi. »Slovenski Gospodar« od 28. t. m. piše: Kakor se nam je sporočalo, je dr. Ploj dne 10. t. m. grozil na Dunaju Pišeku, da bo naše poslance ožigosal zaradi nujnega predloga za Bukovce. To se je točno zgodilo že takoj v »Domovini« dne 20. t. m. Zraven pa so v tem dopisu tudi ti-le značilni izrazi: »jeti-čna Kmečka zveza«, »jezuitizem v politiki«, »nemoralna in sramotna gonja nekaterih mladih kaplanov in gospodstva željnih faj-moštrov proti dr. Ploju«, »nahujskani in očividno zapeljani ljudje«, »politikujoči duhovniki«, »hujskajoči kaplani in fajmoštri«. Zares, veliko se je že naučil dr. Ploj v liberalni družbi. Da ne bo mogel tajiti dr. Ploj svojega spisa, se nam sporoča še z Dunaja: Dr. Ploj je grozil v ponedeljek, dne 18. maja popoldne posl. Pišeku z oži-gosanjem. Niti Ježovnika niti Robleka še ni bilo na Dunaju. V sredo, dne 20. t. m. pa prinese že »Domovina« ožigosanje! Nepo-bitno je torej, da je »Domovina« samo od dr. Ploja mogla dobiti poročilo! Ali je Ploj tako hitro pozabil, kaj so Celjani o njem pisali? Ali naj to ponatiskujemo od številke do številke, da ne bo več tega pozabil? Prevelika naglica škoduje dr. Vilfanu. kjer se gre za narodne stvari. Zakai bi se pehal in trudil za slovenstvo, ko je vendar njegova slovenska narodnost dokazana že s tem. da so dali liberalci nje-, govo ime na slovenskih trobojnicah tiskati. Slovenska odvetniška zveza, h kateri pripada tudi dr. Vilfan, je namreč sklenila, da sc naj vsak njen član zoper kršitev jezikovnih pravic na dopusten način pritoži. Ko jc dr. Vilfan dobil od deželnega sodišča v Celovcu zavrnjeno slovensko tožbo« se zaradi tega ui pritožil, kakor je to pisal svoj čas »Slovenski Narod«, ampak je napravil nemško tožbo. Ko je zastopnik toženca. gospod dr. Brejc vložil na nemško tožbo dr. Vilfana slovenski tožbeni odgovor, tedaj sc jc zbrihtal najprej celovški dr. Miiller in takoj pisal dr. Vilfanu, da naj se pritoži. Cas za vložitev rekurza je bil pa vsled naglice dr. Vilfana zamujen. Na rekurz bi dr. Vilfan moral dobiti rešitev, ker je isti redno civilnopravdno sredstvo, Da bi pa vsaj nekaj imel pokazati, je dr. Vilfan napravil nadzorno pritožbo, o kateri je vedel, da bo šla kakor vsaka druga na Koroškem v koš. Rednih pritožb tedaj dr. Vilfan ne dela, pač pa jc pripravljen s primerno naglico polniti koše koroških sodišč. Heil Hans I + Nemška podivjanost. Kake sadove rodi hujskanje in rovanjc nemških listov, pokazalo se je jasno sinoči (petek večer) v Mariboru. Nemški srednješolci, katerim se je pridružilo precej učencev in vajencev, oboroženi s palicami bikovci, celo z revol- verji (!) so tuleč in žvižgajoč naganjali slovenske dijake iz mestnega vrta. Bil je to prizor, ki se je studil vsakemu poštenemu in olikanemu človeku. Srednješolska mladina, fanatično podivjana, to je uspeh današnje vzgoje. Nekaj pa moramo porabiti. kar jasno kaže korumpiranost dana-i šiyih razmer. Takoj v začetku tega divjanja sta bila v mestnem vrtu dva policaja, ki sta mirno vprašala, kaj se tukaj godi. Potem sta pa izginila in ni bilo nobenega več videti, čeravno je to nemško divjanje tia.ialo nad dve uri. Ta tolpa srednješolcev se je tuleč, žvižgajoč in pojoč »Die VVacht ant Rlicin« valila nemotena po mestnem vrtu, in izganjala slovenske dijake iz nje-ga. Pričakujemo, da bodo ravnateljstva gimnazije, realke, iu učiteljišča korenito preiskovala celo zadevo in strogo kaznovala krivce, sicer bo prihodnjič kdo drugi pošteno prijel te mlečozobe fante za še mokra ušesa, ker so tudi odrasle izzivali. + Zoper »nahujskane kinc-te«, ki so se drznili priti pogledat, kakšno je graško vseučilišče, ki ga oni vzdržujejo s svojimi davki in na katerem se pridi Jo njihovi sinovi, zabavlja tudi »Učiteljski Tovariš«. To je pa čudno od urednika tega učiteljskega glasila, kajti Gangl je vendar socialni demokrat iu mora zato biti vnfet za ljudska vseučilišča. Kakšno ljudsko vseučilišče pa je to, če te takoj s palico po buči udarijo in na cesto vržejo, kakor vidijo. da si kmet ali delavec! »Učiteljski Tovariš« tudi hvali slovensko svobodomiselno dijaštvo, ker se je tako junaško nemškim buršem pod noge položilo in zo-t pet zatajilo svojo narodnost. Učiteljem nič kaj ne častitamo k takemu glasilu. T- Mlekarska razstava na Vrhniki. Mlekarsko razstavo obiščejo deželni glavar Šuklje, z deželnimi odborniki, zastopniki poljedelskega ministrstva in »Splošne zadružne zveze« na Dunaju itd. Zanimanje za razstavo je veliko. Obisk je napovedan tudi iz drugih dežela. Sedaj bomo videli prvič skupaj interesente vsega slovenskega mlekarstva. Ob tej priliki bomo pokazali, kako visoko stoji mlekarstvo na Slovenskem. Komur je le mogoče, naj pohiti na Vrhniko, da tako pokažemo, kake važnosti je ta stroka za slovenskega kmeta in kako jo je pospeševati. Na zborovanju se bo razpravljalo, kako mlekarstvo povzdigniti. Videlo se bode tudi moderne mlekarske naprave. Istrski deželni zbor razpuščen. Cesarski patent z dne 22. t. ni. razpušča istrski deželni zbor ter zaukazuje nove volitve, ki se bodo vršile po novem volivnem redu. Jajčja »demonstracija« kamniškega liberalizma. Iz Kamnika se nam poroča: Impozantnc slavnosti blagoslovljenja društvene zastave v Mekinjah sc je udeležil tudi naš telovadni odsek z zastavo. Ko smo ob 8. uri zjutraj korakali z godbo na čelu na kolodvor, da pozdravimo došlc brate iz Ljubljane in drugod, slišale so se od vseh strani pohvale vzornega nastopa naših telovadcev v krasnih uniformah. Priznati nam morajo to tudi naši nasprotniki. Naš krepki razvoj iu lepe vrste naše. katere diči stroga disciplina — vse to jih strašno boli in peče. Skozi cel dan ni bilo slišati od teh bojazljivcev nobenega glasu in nikakega izzivanja. Zvečer ob pol deveti uri, ko smo spremili zopet odhajajoče brate ua kolodvor, pričele so sc »demonstracije«. Dosedaj smo mislili, da so samo navadni cestni postopači tisti, ki nas ponoči po temnili kotih skriti izzivajo, toda pokazalo se je drugače. Že ua kolodvoru nas ic sprejel kot »častni stražnik« sam župan dr. Kraut, ki se je precej začel iz-podtikati ob nas. Povedalo se mu je, da se naj gre preje učit olike, predno govori z nami. Ker ni mogel drugega pogruutati, zagodel je: Živijo naprednjaki! Precej na to pa je slišal: »Pcreat zelje v salati!« To ga pa je tako užalostilo, da .ic kar izginil. Po odhodu vlaka smo korakali nazaj. Navdušeno ljudstvo nas je pozdravi Ijalo z burnimi živio-klici. Zadaj pa so vpii li pijani liberalni divjaki, izmed katerih so je najbolj odlikoval »ta šantov Janez«. Ko smo prikorakali do Samčevega predora. začeli so nas ti junaki obmetavati z jajci. Tukaj se je pokazala vzorna disciplina. ki vlada v naših vrstah, katere soi koli nikdar niso poznali in je nikdar ne bodo. Nihče se ni niti ozrl za temi izzivači. ki se podnevu niti ne prikažejo ne, ki si pri belem dnevu ne upajo pokazati svojih značajev. Izvedeli smo, da je načelnik tega nadebudnega sokola usnjar Pollak govoril v neki gostilni, da bo zvečer, ko bodo šli »čuki« nazaj, napravil dve koloni, da jih bodo zajeli od dveh strani. Lepa reč! Sokoli se bijejo z jajci. Svetujemo jim. da jih rajši sami pojedo, da ne bodo hodili z lačnimi želodci okrog, kar velja posebno za onega, ki najrajši skrbi za to, da ne bode njegova žena hodila vsa raztrgana po liišali prosit miloščine. Vi nas izzivate ponoči z žvižganjem iu podlimi primki, rni pa vas poživljamo pri belem dnevu, da se poizkusite enkrat z našimi pestmi, če imate kaj poguma. Doslej smo vas popolnoma ignorirali, odslej vas pa zaničujemo in preziramo. Mislite, da nam škodujete. Nasprotno! Ravno včeraj se je zopet prigla-silo šest krepkih fantov. — Čimbolj nas izzivate, tembolj nas podžigate k delu. Mi se množimo. Vaša breznačajnost je meiflla zahvala za prijazno povabilo k tej slavnosti. — Živeli nazadujaki! + Iz sodne službe. Prestavljen je sodnik Doležalek iz Kostanjevice v Trebnje; imenovana sta za dež. sod. tajnika dr. Ja» nežič in Detitscheg v Mariboru; za dež« sod. svetnike in predstojnike: Wagner na Laškem in dr. Glas v Ptuju; prestavljeni so sodnik dr. Tauss iz Radeč v Nemški Landsberg, pristava dr. Reiser iz Slov. Bistrice in Zdolšek iz Gornjega Grada v Maribor; sodnik je postal Picek v Ložu za Senožeče ,dr. Watzulik v Ptuju za Šino-hor; sodni tajnik jc postal v Mariboru dr. Hrašovec za Novo mesto iu dr. Polenšek v Radečah, sodni pristavi: dr. Mathia-schitsch za Slov. Bistrico, dr. Kalan v Rib-« niči, dr. Fisclier v Ptuju, Sernec v Gornjem gradu. Prestavljen je: namestnik državnega pravdnika dr. Pajniča iz Novega mesta v Ljubljano; imenovan je za drž* pravdnika v 7. razr. substitut dr. Rogina v Ljubljani za Novo mesto; substituta drž. pravilnikov v 8. razredu postala sta pristav dr. pl. Kočevar v Ljubljani za Novo mesto in dr. Škerlj za Ljubljano. — Ustanovitev izobraževalnega društva v Lokovcu. V nedeljo dopoldne do maši se je vršil v Lokavcu na Goriškem v prostorih g. Ivana Šuligoja ustanovni shod izobraževalnega društva. Shod je otvoril sklicatelj g. Ivan Šuligoj ter predlagal za predsednika g. Pirilia. Ta je pozdravil navzoče, na kar sta govorila Fr. Kremžar in dr. Capuder o namenu in pomenu izobraževalnih društev. Nato se je volil odbor, ki je porok, da bo društvo živahno delalo in res širilo pravo izobrazbo. — Čebelarski shod v Št. Vidu nad Ljubljano bo v nedeljo, dne 31. maja, ob 3. uri popoldne v gostilni pri »Štefku«. Predaval bo o umnem čebelarstvu zastopnik osrednjega čebelarskega društva gospod nadučitelj in mestni svetnik Anton Likozar. — Vsem obiskovalcem divnega Bohinjskega jezera se priporoča edina slovenska gostilna začetkom jezera gospe Antonije I^avšek. ki se je preselila iz gostilne »Savica« nekoliko bližje jezera k »Logarju« na levi strani ceste. Kakor pri gostilni »Savica«, tako tudi tu prav rada postreže gostilničarka z domačo kuhinjo in dobro, svežo pijačo. — Iz državne stavbene službe. Cesar je podelil višjemu štabnemu svetniku za Kranjsko Romanu Wasehica o upokojitvi naslov dvornega svetnika ter je podelil stavbenemu svetniku Ivanu Boltzu višjim stavbenim svetnikom za državno stavbeno službo na Kranjskem. — V službo državne železnice vstopili so na novo Ivan Wawra pl. Hohenstrass kot volonter v Hrpelju-Kozini, Rudolf Ho-rak v Lescah, inžener Gustav Spiegel v Ljubljani. Ustanovni zbor mizarske zadruge. V četrtek popoldne, 28. maja t. I. se ju vršil ustanovni občni zbor mizarske zadruge v Novem mestu, katerega se je udeležilo od 43 članov le II. Radi prepičle udeležbe se je vršil ob 3. popoldne in je bil v jedni uri z zborovanjem končan. Vladni zastopnik okr. glavarstva, g. Borštner, otvori shod, pozdravi navzoče ter želi, da bi novoustanovljena zadruga donašala obilo koristi članom. Zadružni inštruktor g. dr. Blodig pojasni pomen zadrug z ozirom na novi obrtni red. Nato se je vršila volitev načelništva ustmeno. Načelnikom se izvoli g. Umek Vinko, namestnikom Juri Košir iz Broda. Odbornikom; Anton Šali iz Bršlina. Josip Pečjak iz Pol. Polja. Janez Gorišek iz Št. Lovrenca in Anton Pršina iz Ločne. Namestnikom Rutar iz Šmihela in Grebene iz Žabje vasi. — Ustanovni občni zbor črevljarske zadruge v Novem mestu za sodni okraj novomeški se je vršil 28. t. m., ob 10. uri dopoldne. V odbor načelništva so izvoljeni gg. Franc Picelj, načelnikom, Leopold Ci-gler, podnačelnikom. Odbornikom Štefa-novič, Puš, Podbevšek in Kristan. Namestnikom Kavšek in Henikman. Razun namestnikov bivajo vsi drugi v Novem mestu. Član v preiskuševalno vajeniško komisijo se izvoli po načelništvu. Pristojbina za preiskuševalno komisijo se določi za člane po 5 K, za nečlane zadruge po 10 K. Načelništvo sme po svoji previdnosti tc pristojbine revne vajence oprostiti. Obrtni inštruktor dr. Blodig poroča o imovini skupne zadruge, katera ima gotovine 3177 kron, vštevši tirjatve. Čc se za neiztirljive določi 277 K, ostaja imeovine še 2900 K, od katere odpade na črevljarsko zadrugo 290 K. Ker dolgujejo črevljarji skupni za- drugi še 48 K, katere bode novoustanovljena zadruga morala prevzeti v iztirjatev. K slučajnostim se oglasita Štefanovič in Picelj. Prvi priporoča z ozirom na pojasnila zadružnega inštruktorja, ker ščiti tudi sedanji zakon konfekcijonarje in trgovce z obuvali, naj se sklene abstinenca, da noben črevljar ne prevzame popravila tovarniških izdelkov. Picelj pa nasvetuje, naj bi lila večja složnost glede na enotnost cen, da ne bo razločka pri paru črevljev 3 do 5 kron. Puš se zavzema za oba nasveta in želi. naj se določi termin, do kdaj se smejo popravila sprejemati. Dr. Blodig pojasni, da se danes pri občnem zboru ne more o tem sklepati, ker ne spada to v področje zadružnega zbora, ampak je bolj privatna zasebna stvar, katera naj se reši na sestanku črevljarjev, ki se skličejo po okrožnici. Nato se Picelj kot načelnik zahvali navzočim, ter obžaluje, da je tako pičla udeležba, nakar se shod razide po dveurnem zborovanju. — Iz prostorov slov. kat. akad. tehn. društva »Zarja« v Gradcu so izginila ko-lokvijska izpričevala juristoma Nikotu Obermanu in Pavlu Rupniku. Če bi kak nepoklican individuuin hodil okrog in se legitimiral z izpričevali imenovanih tovarišev ter prosil kake podpore, naj se ga izroči pristojni oblasti. Prosimo, da ponatisnejo to notico tudi drugi listi. — Trgovec gospod Josip B. v Brežicah nam brzojavlja, da poročila v »Domovini« in »Deutsche Waelit« ter drugih listih, da bi bil on zaradi goljufije zaprt, ne odgovarjajo resnici, marveč da je na prostem. Proti njemu uvedene spletkarije da ostanejo zanj brez posledic. — Za pogorelce v Tihoboju so darovali: Mil. gosp. Janez Sajovic, stolni prošt v Ljubljani, 40 kron; preč. gg. Anton Ste-novec, župnik v Dupljah, 10 kron; Evgen Legat, kapelan v Škofji Loki, 50 kron. Ivan Jane, župnik v Colu, 30 kron; blago-rodni gosp. Fr. Komoran, zasebnik v Železnikih 5T0 kron. — Bog povrni stotero vsem dobrotnikom. — And. Petek, župnik. — Tiskovna napaka v novih 35 h ju-bilejskih znamkah. Jubilejske znamke avstrijski in inozemski nabiralci znamk z vso strastjo nabirajo. Najbolj pa iščejo jubilejske znamke po 35 h, med katerimi se nahajajo v listu sto znamk dve s tiskovno napako »ERANCJSCUS« namestu »FRAN-CJSKUS JOSEPHUS L« Takoj, ko so namreč opazili napako, so izključili iz prometa znamke z navedeno tiskovno pomoto. Nabiralci znamk se zato zdaj z vso silo pehajo za 35 h jubilejske znamke z navedeno tiskovno pomoto. Prodajalci znamk zahtevajo že za eno tako znamko kar 10 kron! Sodijo pa, da ceno poženejo še bolj kvišku inozemski filatelisti (nabiralci znam). Filatelisti so tudi zato v takem ognju, ker avstrijskih znamk s tiskovnimi pomotami ni v prometu razven 15 cente-simske znamke za Lombardijo in Beneško iz leta 1850, ko je napravil tiskarski škrat iz »K. K.« »K. F.« Prihodnji tnesec pridejo na obisk svojcev sledeči čč. gg. duhovniki iz Amerike: Msgr. Buli, župnik Bilban in župnik Bajec, vsi iz Minnesote. ter župnik Kranjc iz So. Chicage, III. — Miliarija v Mirnipeči. Na Vrhovem je zopet zbolela ženska, soseda onih dveh, ki ste v tej vasi umrle za to boleznijo pred enim tednom. Sedaj že cel teden ni umrla nobena v fari. Bolnih je sedaj devet, med temi nevarno pet. Iz Litije nam poroča g. lekarnar Brilli: V dopisu iz Litije berem novico, da sem odstopil kot načelnik litijske požarne brambe. Resnici na ljubo naznanja, da je pač nameraval odložiti čast načelnika, ker je preobložen z drugim delom, pač pa ie na splošno zahtevanje pridržal tudi nadalje načelništvo in ga pridrži tako dolgo časa, kolikor bode Ic mogoče na čast in v blagor lepe Litije. — Bolezen v vinogradu. Pod tem naslovom je bila v 122. št. »Slov.« notica, da je zasledil viničar Planinšek v vinogradu deželne kmetijske šole na Grmu bolezen »pršico« na zarodu trte. Ta notica — ki je prišla od nepoklicane strani — bodi pojasnjena s tem, da se pršica vsako leto prikazuje na posameznih trtah in da to ni prav za prav nobena bolezen, ampak majhna ži-valica, znana tudi že našim priprostim vinogradnikom. Po njej napadeno listje postane na zgornji plati nekam valovito izbul-njeno, na spodnji strani, kjer se pršica vgnjezdi, pa belo iu kosmato. Trtna pršica (NVeinblattmilbe) se naseli tudi na zarodu, ne da bi s tem provzročila kako posebno škodo, ker nastopa Ic na posameznih rastlinah. Po naše bi lahko imenovali pršico na trsnem listju tudi listne grinte in tako napadeno perje tudi »grintavo perje«. Sem in tja sc zamenjuje ta bolezen od strani gospodarjev tudi s peronosporo, ki se na močno in v marsičem loči od poškodbe, ki jo provzročuje pršica. Proti pršici še nimamo izdatnih sredstev. Na posameznih trtah se pršica stalno prikazuje,, zato bo kazalo tem trtam obračati posebno pozornost. — Za cesarjev jubilej. Zdravstveni zastop kranjskogorskega okrožja je v seji dne 28. t. m. soglasno sklenil, da sezida za celo okrožje skupno hiralnico v proslavo cesarjevega 60Ietnega jubileja. — Jubilejna slavnost mariborske gimnazije. Letos preteče 150 let,, odkar se je ustanovila v Mariboru jezuitska latinska šola, sedanja gimnazija. Da se dostojno proslavi ta spomin, sestavil se je slavnostni odbor gimnazijskih profesorjev pod predsedništvom gospoda ravnatelja. Slavnost se vrši dne 3. junija. Otvori se s slovesno službo božjo v nekdanji gimnazijski kapeli (sv. Alojzija), ob pol 10. uri dopoldne pa se vrši šolska slavnost v gimnazijski telovadnici. Sedanji učenci izvajajo glasbene točke (orkestralne in pevske), s katerimi se vrste nagovori, slavnostni govor in latinska pesem, ki jo je zložil ud učiteljskega zbora in ki jo govori učenec osmega razreda. Popoldne ob 4. uri se nadaljuje slavnost ob ugodnem vremenu v ljudskem vrtu, kjer nastopijo učenci vseh razredov z javno telovadbo. Na slavnost se vabijo sorodniki sedanjih učencev, oblast in mariborski učni zavodi, posebno pa vsi nekdanji učenci in učitelji. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — Velik gozdni požar. Na otoku Lo-pudu blizu Dubrovnika je prošlo soboto začel goreti gozd. Požar se je tako širil, da je bila potrebna velika vojaška pomoč. Prišlo je gasit 180 vojakov, ki so po dva-najsturnem delu omejili ogenj in rešili mestece Lopud, ki je bilo v veliki nevarnosti. — »Gaiateo« razrušijo. Lloydov parnik »Galatea«, ki so ga po napornem in dragocenem delu, ki jc trajalo cel mesec, dvignili pri Šibeniku iz morja ter prepeljali v Trst, mislijo sedaj razrušiti. To bi bili pač lahko storili tudi v Šibeniku. Prihranili bi si vsaj kak tisoč na prevoznih stroškili. Pa kaj bo Lloydu taka malen« kost! Saj je državna blagajna globoka. Madjarska naselbina v Zagrebu, ki šteje okoli 3000 oseb, večinoma uslužbencev državne železnice, postaja samozavestna. Osnovala je podružnico »Zveze železničarjev dežel sv. krone ogrske«. Predsednik te podružnice je tc dni pozdravil občni zbor »Zveze«, ki je zboroval v stolnem Biogradu z brzojavko, ki končuje tako-le: »Sprejmite iskren bratski pozdrav iz sedaj še tujega, pa ne za dolgo tujega Zagreba! Z madžarskim srcem iu dušo udani Glembay Gyula itd.« — To so pač jasne besede! — K roparskemu umoru v Lipiku. Sodišče je izpustilo lastnika hotela »Do« mišljen« v Lipiku, Josipa Kraller in zakonska Pavličck, ki so bili obdolženi, da so umorili in oropali Nemca Michelna iz Monakovega. Pokazalo se je, da so imenovani popolnoma nedolžni. Trgovec pobegnil. Iz Broda na Savi je pobegnil trgovec Dragotin Herceg. zapustivši 10.000 kron dolga. Torpedovke v Trstu. V četrtek jutro ie došja v tržaško pristanišče bojna ladja »Pelikan« v spremstvu t lotile tor-pedovk. Telefonska zveza Trst-Korrnin-Videm-Rim. Dosedaj se je naša vlada protivila napravi telefonske zveze z Italijo, gotovo iz vojaško-bratnbenili razlogov. Sedaj pa so te ovire odstranjene in v kratkem se izvrši telefon Kormin-Videm in zveže italijanski telefon z našo progo Kormin-Trst. Pulj brez ognjegascev. Puljski ognjegasci so poslali občinski upravi in okrajnemu glavarstvu spomenico, v kateri so zahtevali, da se jim poviša mesečna plača za 20 odstotkov in da dobijo po 4 K 40 vin. za nadzorstvo pri plesih in povišek pri drugih malih pristojbinah. Spomenica je bila menda precej ostro sestavljena, kajti 22 ognjegascev je bilo vsled iste takoj odpuščenih. Nato so ostali ognjegasci v znamenje solidarnosti zapustili službo, in tako je danes Pulj brez ognjegascev. — Odložen novorojenček. Dne 26. t. mes. je neka črtio oblečena ženska odložila pri vratih evangelijske cerkve v Trstu v papir zavitega, še živega novorojenčka. Bližnje ženske so slišale otročji glas, odvile papir ter otroka spravile v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. O nečloveški materi ni sledu. — Ciganki, ki ljubita zlato, so v petek zaprli v Zagrebu. Prišli sta v trgovino zlatninarja Vasica v llici ter si dali pokazati uhane in prstane. Ko sta mislili, da ju nihče nc opazuje, vtaknili sta v žepe več prstanov. Vasic je to videl, jima vzel prstane ter ju dal aretirati. Truplo vtopljenca so potegnili v Remetincih, okraj Samobor, iz Save. Utopljenec, čegar istovetnosti sc ni moglo dognati, je kakih 25 let star, oblečen po običaju posavskih kmetov. Pokopali so ga na katoliškem pokopališču v Stupniku. — Profesorica filologije v Zagrebu. Učiteljica dekliškega liceja v Zagrebu Josipina Steinkuš, je te dni na zagrebškem vseučilišču napravila z odliko profesorsko preizkušnjo za klasično jezikoslovje. — Madžarsko časnikarstvo na RekL Dne 26. t. m. ie izšel zopet »Magyar Ten-gerpart«. Z Reke izgnana urednika stanujeta na Sušaku. — Število redarjev v Trstu pomnožijo za 120 mož; s tem se zboljša policijska služba pri Sv. Ani. v Barkovljah, pri Sv. Ivanu in v Roeolu. — Nov kapucinski general je postal o. Pacificus da Seggiano, prvi definitor pa o. Benno Anracher, glasoviti govornik in katoliški organizator. — Ustrelil se ie v Poreču vojak Josip Varga iz Budimpešte. Bil je kot pomožni krojač dodeljen tamošnjemu lovskemu ba-. taljonu. Zadnji čas jc bil molčeč ter je pogosto tožil, da ga boli glava. Izključeno iu, da bi se bil ustrelil zaradi predstojnikov — Praška čehoslovanska trgovska »beseda« (Pražka Českoslovanska Ob-chodnicka Beseda) ie dobila od namest-ništva v Trstu dovoljenje, da ustanovi tam odsek s češkim poslovnim jezikom. V Trstu živi sedaj nad 2000 Čeliov, ki bodo igrali še veliko vlogo na polju trgovine na našem jugu. — Nemški vicekonzul v Spljetu je postal J. Gluševič. Cesar mu je žc dovolil, da prevzame to častno službo. Nesreča s špiritom. V Tržiču na Primorskem je Emilija Lončar priliki v stroj za kuhanje kave, ko je bil v istem še plamen, špirita. Zažgal se je špirit v stes klenici in eksplodiral. V hipu je bila žena vsa v ognju. Težko opečeno so jo prepeljali v bolnišnico. »Materinska riječ« bo ime novemu hrvatskemu listu, ki prične v kratkem izhajati v mestu Rosario de Sta. Fe v Ar-gentiniji. List bo zbiral okoli sebe hrvatske izseljence in ščitil Jugoslovane sploh, ki se naselijo v Argentiniji. — Velikanski nalivi in nevihte ter grozna toča na Češkem. Zadnji teden je bilo po celem Češkem kaj burno vreme. V nedeljo so se celo popoldne vlivale na razstavo plohe, da se je zdelo, kakor da bi jo hotele celo izplaviti v VItavo. Nove strehe razstavljalnih poslopij niso bile kos tem nasilnim ploham, propustiti so morale na mnogih mestih. Še osodepolnejša pa je bila za Češko prejšnja sobota. Najhujše prizadet je bil ta dan po pravici takozvani »zlaty prud zemi Češke«, to so polabski okraji kolinski, kutnogorski in časlavski. Te prekrasne pokrajine, zlasti zadnja dva okraja, so postale tekom ene ure žrtev velikanskih nalivov in grozne toče. Mali potoček je tekom kratkega časa narastel na višino 7 do 8 metrov. Da je v tem navalu odnesel vse mostove, podiral in odnašal poslopja, pokončal več živine, ruval mogočna drevesa in opustošil prekrasna s cu-krovo peso obsejano polja, je lahko uvideti. Težko je gledati po toči uničena polja, ali če človek vidi po toči opustošen raj, to ga mora boleti srce. Škode jc na stotisoče. Štajerske noulce. š Pozor slovenska društva! Liberalno učiteljstvo se trudi, da bi tudi naša raz-lična društva dobilo pod svojo komando. Šolovodja Pesek, znani zagrizenček, razpošilja sedaj pozive na vsa društva, naj pristopijo k njegovi Zvezi narodnih društev, nad katero bodo liberalni učitelji vihteli svoj bič. Pozor, torej! š Teharje. Tukaj se priredi dne 2. junija prevzv. knezoškofu slovesna podokni-ca. pri kateri popeva pevski zbor celjske orglarske šole. Pri posvečevanju veličastne hiše božje sodeluje deset koralistov imenovanega zavoda, a zatem se mu pridruži veliki mešani pevski zbor opatijske farne cerkve v Celju, ki bode izvajal slovesno mašo od Gruberja. To umetno skladbo bode spremljal pod vodstvom g. Kanila Bervarja orkester narodne godbe v Celju. Vse se pripravlja, da se visoki gost, pre-vzvišetii knezoškof dr. M. Napotnik kolikor mogoče slovesno sprejme. š Učiteljska mesta so razpisana in sicer mesta učiteljice v Dramljah, Slivnici pri Celju in pri Sv. Štefanu, v Braslovčah mesto učitelja in na enorazredni šoli pri Sv. Miklavžu nad Laškim mesto šolskega vodje. Prošnje do 20. junija t. I. š V torek 26. t. m. bil je v Nazarjih pri Mozirju pokopan velezaslužni iu mnogoletni frančiškanski gvardijan ter župnik o. Viktor Jerančič. Ganljivo nagrobnieo je govoril preč. dekan gornjegrajski Fr. Dov-nik. 29 duhovnikov se je udeležilo pogreba ter mnogobrojna množica vernega ljudstva. N. v m. p.! š Prestavljen je iz Maribora v Gradec sodni kancelist Ferdinand Križanec. š Čuden značaj. Župan neke občine nad Mariborom, katero so Slovenci p< zelo napornem delu iu hudem boju Nem-ccm iztrgali pred leti iz rok, ta mož igra zelo čudno vlogo. Ce je treba, je danes on najhujši »klerikalec«, jutri liberalec, a še raje pa vse ostale dni simpatizuje z našimi najhujšimi narodnimi nasprotniki. Ta velemož, ki bi v javnem življenju rad igral »bolj visoko« vlogo, on, ki je v srcu pristaš Narodne stranke, se brati z liberalnimi dohtarji, a ob enem tudi pridno zahaja v zbirališče zagrizenih naših narodnih nasprotnikov, poje »Wacht am Rhein«, pomaga ob takih prilikah pridno s »Heil«-klici, ta »narodnjak« je pa tudi že večletni član podružnice — »Siidmarke«! Zato imamo dokaze, če jih kdo hoče! — Žalostno, a resnično! Slovenija, kje so tvoji značaji! Imen še danes nismo navedli, ker upamo, da ta župan s svojo, slovenski stvari kvarljivo politiko, že vsaj enkrat neha. Ako pa ne. ubrali bomo druge strune. š Ljubljanski igralci gostujejo v Mariboru. V Celju niso imeli dosti uspeha s »Pohujšanjem v šentflorianski dolini«, ker je bil »Narodni dom« ob predstavi skoro prazen. š Mlada ubijalca. Pri Sv. Martinu na Pohorju sta se vračala brata Viktor in Josip Vedenik iz gostilne domov ob 2. uri po polnoči. Med potjo sta napadla sopivca Trdina p. d. Kobilca, ker jima ni hotel izročiti steklenice ruma. Bila sta ga s koli toliko časa po glavi, da je obležal. Drugi dan so ga našli še sicer živega, a je kmalu umrl. Ubijalca so zaprli. Josipa, ki je star šele 12 let, so izpustili. KoroSRe nouice. k »Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu« obhaja letos svojo 60-letnico. Ob tej priliki priredi slavnostno akademijo v četrtek 4. junija, ob 4. uri popoldan s sledečim sporedom: 1. Drag. Hruza: »Svečana koračnica«. Udarjajo tambu-raši. - 2. Pozdrav. Govori predsednik. 3. »Zakipi duša!« Za »Akademijo« zložil Pr. Neubauer, uglasbil Jak. Aljaž, pojo moški zbor, bariton-solo poje tov. Meute Mirko. — 4. 1. govor. Govori veleč. gosp. Mat. Ražun, župnik v Št. Jakobu v Rožu. 5. H. O. Vogrič: »V božični noči«. Fan-. tazija za tamburaški zbor s solo za prvi brač. — 6. H. Volarič: »Slovenski svet, ti si krasan!« Poje z bivšimi akad. člani pomnoženi moški zbor. 7. II. govor. Govori veleč. g. drž. in dež. poslanec dr. Jan. Ev. Krek. prof. bogosl. v Ljubljani. S. H. O. Vogrič: »Spomin na zlato Prago«. Venec čeških pesmi za tamburaški zbor. 9. Ant. Foerster: »Večerni A ve«. Poje moški zbor. — 10. Sklepne besede predsednika. — II. Polka iz operete »Jamska Ivanka«. Za tamburice priredil li. O. Vogrič. k Na Višarjah bodo oskrbovali službo božjo sledeči gospodje: Valentin Weiss, župnik iz Žitarevasi; Ludovik Reinpreclit. škofijski duhovnik, in Anton Benedek. kaplan iz Črnega potoka. k Dva goljufiva fotografa potujeta po Koroškem ter prejemata predplačila na naročene fotografije, katere pa naročitelj nikdar ne dobi. Na sleparja se opozarja občinstvo, da ne bode kdo opeharjen. k Celovška elektrarna je naredila v prošlem letu 33.239 K dobička. k Povožena je bila od izvoščeka dne 29. t. m. dopoldne v Celovcu na Starem trgu 361etna Pavla Triesnig iz Št. Ruperta. Dobila je razun oprask po glavi tudi težke notranje poškodbe ter jo je rešilna družba prepeljala v bolnišnico. k Umrl je 26. t. m. v Frežali državni grof Alberti, po kratki bolezni, star 37 lef. Bil je mladinoljub in velik podpornik on dotne šole. Ljubljanske nouice. lj Vse gospe, gospodične in gospodje, ki so se iz Ljubljane in ljubljanske okolice oglasili za cesarjev jubilejni izprevod, prosimo, da se oglase v odborovi pisarni, deželni dvorec št. 77 tekom štirih dni (iz-vzemši nedeljo)od 6. do 7. ure zvečer, du se natančneje dogovore glede udeležbe oblek in da se jim izroče izkaznice, brez katerih je udeležba nemogoča. Ij Osobje »Katoliškega tiskovnega društva« poleti jutri na Šmarno goro, kjer daruje ob 9. uri dopoldne sveto mašo društven tajnik L. Smolnikar. Pri sveti maši poje domači moški pevski zbor. IjVlomllec v knezoškofijsko palačo prijet. Zopet uspeh ljubljanske policije. Znano je še, kako sc je izvršil dne 23. aprila vlom v knezoškofijsko palačo. Tat se je vtihotapil zvečer v palačo in se v njej dal zapreti; ponoči se je s hodnika skozi peč, v kateri je dve pečnici stri, splazil v pisarno ordinarijata in tam, vlomivši v pisalni mizi, ukradel okrog 1000 K. Palačo je zapusti na ta način, da se je po vrvi skozi okno spustil v Medarske ulice. Policija je takoj sklepala, in menda opravičeno, da storilec ni izvršil samo te tatvjne, ampak da nje- govo delovanje sega daleč nazaj. Znano je, koliko predrznih tatvin se je izvršilo potom vtihotapljenja po tukajšnjih župniščih. Pri prelustriranju raznih oseb so prišli tudi na sled, da bi te tatvine zamogel izvršiti ali jivši pisar Ivan Pogačar, rojen leta 1883 v Poženku pri Cerkljah, stričnik pokojnega (nezoškofijskega kanclerja Pogačar ja; isti je svoj čas že izvršil enako tatvino v stolnem župnišču pri profesorju Zupančiču ift bil zaradi tega kaznovan v petletno ječo, ali pa bivši teolog Fran Germovnik, rojen leta 1875 v Vodicah pri Kamniku, ki je tudi pod goljufivimi pretvezami po deželi izvabljal denar za oltar na Brezju. Zaradi aretacije teh dveh osumljencev so se po ljubljanski policiji obvestile vse tu- in inozemske pristojne oblasti, osobito celo pre-fekture gornjih italijanskih mest, ker je Germovnikova sled vodila tjakaj. Prvotni sum ljubljanske policije je bil popolnoma pravi, in policijska akcija je imela tudi za-željeni uspeh v tem, da je celovška policija vsled dopisa tukajšnje policije prijela dne 28. maja ondi Pogačarja in ga seveda izročila sodišču. Da je bila sled prava, izpričuje dejstvo, da se je Pogačar tudi v Celovcu vtihotapil v škofijsko palačo in se tam skril z namenom, da bi kradel. Tu ga je pa dohitela usoda; bil je zasačen in aretovan. Pogačar je hud zapravljivec in mu je gotovo v Ljubljani pokradeni denar že pošel, pa si je hotel v Celovcu priskrbeti druzega. Celovec je zanj nesrečno mesto. Tudi ko je prvikrat kradel v Ljubljani, se je peljal tja in z lahkoživimi ženskami zapravljal tam denar. Zato se je tudi, in nc zaman, na to mesto obračala posebna pozornost. Tako je ljubljanska policija v kratkem rešil dva za Ljubljano senzacionalna vloma, v splošno zadovoljnost. Ij »Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo« ima v nedeljo, t. j. 31. t. m., ob 9. uri dopoldne, svoj redni občni zbor v »Mestnem domu«. Ij Izjava. Podpisani izjavljam z ozirom na včerajšnjo notico v »Slovenskem Narodu«, da ui res, da bi bila na praznik Vnebohoda delala ves ljubi dan »Knjigoveznica katol. tisk. društva«, res pa je, da sem na nujno in opetovano prošnjo za-» konskih Požar popolno iz lastnega nagiba in ne da bi si bil preje izprosil potrebnega dovoljenja svojih predstojnikov, dovolil, da smeta vršiti akordno delo v svojem prostem času. Pri tem niti mislil nisem, da menita to dovoljenje raztegniti tudi na nedeljo ali praznik. Toliko resnici na ljubo! Ljubljana, dne 30. maja 1908. Ivan Dež-man, poslovodja. — Da je to resnica, potrjujeta s svojim podpisom: Val. Požar. Mici Požar. Ij Društvena godba ljubljanska priredi jutri dopoldne zajtrkovalni koncert v Hafnerjevi pivovarni (A. Dekleva), Sv. Petra cesta. Začetek ob K), uri dopoldne. Vstopnina prosta. Ii Naznanilo preselitve. Pisarni tiskarne in upravništva »Laibacher Zeitung« tvrdke Ig. pl. Kleinmayr & Fcd. Bamberg se nahajata s I. junijem t. 1. v novi hiši Miklošičeva cesta št. 20 v pritličji na levo. — Glej današnji oglas. Ij Nekoliko o napredku ljubljanske okolice. Na vse strani mesta in izven mesta se skrbi, da so lepe ceste in prometne zveze, samo Štcfanja vas je o tako žalostnem stanju, kakor Kitajska, samo da ni obzidana. marveč jo obdaja Ljubljanica in slaba pota. da je žalostno. Na severni strani Ljubljanice, nasproti Štefanje vasi, se nahajajo NoviVodmat, Selo in Moste. Ako hočeš te vasi obiskati, se moraš prepeljati s čolnom, ako ti jc slučaj mil, da je slučajno kakšen izvežban čolnar v obližju. Potem se pa še lahko pripeti, da se še mrzlo kopaš, kakor se je to že marsikomu pripetilo. Ako hočeš uprizoriti igro »Okolu sveta«, se tudi lahko zgodi. Greš iz Štefanje vasi v Ljubljano do Sv. Petra, in od tam do Zaloške ceste, od tukaj pa prideš na Fužine. Tam jc tudi most, da greš brez skrbi čezenj. Potein se gre po slabi cesti ali bolje rečeno po poljski poti v Štefanjo vas. Da je tukaj potreba nekaj storiti za promet tujcev, to je popolnoma jasno. Na tisoče oseb je tega mnenja. Samo v postnem času pride na tisoče obiskovalcev božjega groba z mesta in okolice. Torej prosimo naše državne in deželne poslance, občinske zastope Moste in Dobrunje, da prično resno misliti na regulacijo prepotrebnega mostu, potov itd. Da je tudi zaradi varnosti potreben most, priča dejstvo, da so se pre-tečeno leto en dan trikrat potopili s čolnom. pred tem letom pa so ognjegasci morali z brizgalno Ljubljanico prebresti. Ij Podporno društvo cerkvenikov in organistov piše: Odbor podpornega dru štva cerkvenikov in organistov v Ljublja ni si šteje v prijetno dolžnost, da že danes izraža najlepšo zahvalo vsem dobrotnikom, zlasti preč. gg. duhovnikom, ki so zopet, kakor vselej, pokazali, da so pri delitvi podpore prvi na mestu. Saj dobi večina raznih društev najizdatnejših podpor od preč. gg. duhovnikov, zato tudi naše dru štvo ni dvomilo, da bi se ga prezrlo, ko bo prosilo kakoršnekoli pomoči. Trdno se pričakuje, da ne bo nikjer pomislekov, podpirati društvo kakor je naše, katerega člani so v vsaki župniji tako potrebni in ne zadostno preskrbljeni, posebno za slučaj nezgode ali oslabelosti; zaradi tega si žele nekoliko bolj zagotoviti boljšo bodočnost s pomočjo prijateljev in dobrotnikov poštenim iu potrebnim društvom. Pred malo dnevi so se razposlala vabila za ustanovne, oziroma podporne člane; reči se mora. da se je odzvalo lepo število blagih dobrotnikov, ki so nam poslali ustanovno, oziroma podporno članarino. Odbor društva se zato najiskrenejše zahvaljuje tistim gospodom, kateri so to storili ter prosi nujno, da se vsi povabljeni izkažejo prvim enake. Društvo bo v kratkem razposlalo izkaznice ustanovnih, oziroma podpornih članov ter hvaležno zabeležilo njih imena. Ij Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani je na rednem občnem zboru dne 27. t. m. izvolila izmed delodajalcev v upravni svet Adolfa Petrina kot člana, Josipa Turka in Josipa Weibl kot namestnika; v nadzorstvo Ludovika Herzmanna, Ivana Bo-nača in Avgusta Repiča kot člane, Ignacija Irkiča in Frana Stareta star. kot namestnika. Izmed delavcev so bili izvoljeni v upravni svet Valentin Sajovic in Elija Mu-drovčič kot člana, kot namestniki Eržen, Werzak, Šlosar in Mlinar; v nadzorstvo: Čolnar, Cassermann, Škof, Novak, Berdajs in Lotrič kot udje, Birke, Križman, Kavčič in Kratoclivvil kot namestniki. V razsodišče so prišli Bechmann in Michel kot uda in Golar ter Bezouška kot namestnika. Deficita je 3964 K. Ij Organizacijskemu komiteju kongresa čeških prirodoslovcev in zdravnikov se je posrečilo doseči na progah državne železnice Ljubljana-Celovec-Selzthal-Budje-jevice-Praga in nazaj skoro polovično ceno za udeležnike kongresa za čas od 4. junija do 12. junija. Opozarjamo gospode naravoslovce in zdravnike na to ugodnost s pri-pomnjo, da se dobe železniške legitimacije pri slovenskem odboru (dr. Friedrich, deželna bolnišnica). — Slovenski odbor. Ij Vodovodne cevi so pričeli polagati že na ljubljanskem polju. lj Delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanja. Mestni trg št. 27, telefon št. 99. Od 22. do 27. maja je dela iskalo 26 moških in 24 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponudeno 19 moškim in 32 ženskim uslužbencem. V 29 slučajih se je delo sprejelo. Delo dobe takoj: moški: l strojnik, 2 pleskarja, 2 ključavničarja, I zdravniški sluga, 5 trgov, slug, 2 gostil, slugi, 2 dninarja, 2 pivovoznika, 8 konjskih hlapcev, 3 hlapci za kmetiška dela. — Ženske: 3 šivilje, 4 račun, natakarice. 5 podnatakaric, 2 hotelski kuharici, 6 gostil, deklic, 2 orožniški kuharici, I sobarica, 6 kuharic, 16 deklic za vsako delo, 11 deklic k otrokom. 4 postrežnice, 1 hišnica. Dela iščejo: moški: 1 vrtnar, 2 majarja, več pisarniških slug, 1 hišnik. 1 vratar. Ženske: Več prodajalk raznih strok in razni drugi posli. — Oddati je več stanovanj, mesečnih sob, 1 skladišče, več letoviščnili stanovanj. — V najem se išče stanovanje s 4 sobami. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. — Za posredo vanje je plačati 40 vinarjev vpisnine, po-sredovalnine ni. lj Prve tri plinove svetilke z Aurovo lučjo so gorele sinoči na trgu Pred škofijo za poskušnjo. Razsvetljava se je izborno obnesla iu daleč prekaša dosedanje elek trične žarnice. Močna bela luč teh svetilk je velikansk kontrast proti rdeči električni, in vse hvali prvo. Svetilke so 25 m druga od druge postavljene. Do konca novembra bo v mestu dogotovljenih 400 takih novih plinovih svetilk, deloma ob stenah, večinoma seveda na kandelabrih. Nove plinove svetilke imajo najmodernejšo opravo: Obširno okroglo steklo in lično ostale notranje dele. lj Občni zbor ima danes zvečer ob 8 v hotelu »Ilirija« v Kolodvorskih ulicah novo »Društvo magistratnih uradnikov« na katerem se bo izvolil odbor in vrši razgovor o stanovskih zadevali, izletih itd telefonsko in brzojavno poročilo. POKLONITEV GENERALOV. Dunaj, 30. maja. Danes opoldne so se cesarju poklonili generali v imenu arma de. Navzoči so bili vsi na Dunaju bivajoči nadvojvode, generalni armadui nadzorniki, korni poveljniki, vojni minister in oba domobranska, šef generalnega štaba, admirali itd. Nadvojvoda Franc Ferdinanc je cesarja nagovoril, na kar se je ta za-i hvalil. Pri dejeneurju je bilo navzočih 550 oseb. KONFLIKT MED RUSIJO IN PERZIJO Peterburg, 30. maja. Diplomatiška zveza, med Rusijo in Perzijo se bode v kratkem prekinila. J a Cm ep»- lOTurja Stanje barometri T mm Temperatur. po Celziju Vetr.Ti Nebt. 115 P' 29 9 i več 7398 13 3 brezvetr. jasno 00 !i0 7. rjutr- 40'4 131 sl. jvzb. jasno 2. pop. 39 8 25 0 sr. jug del. obl. VVAHRMUND. lnomost, 30. maja. VVahrmund je iz-avil, da ne ve, ali mu bo mogoče nadalje predavati cerkveno pravo. Kos najfinejšega toaletnega mila dobi zastonj, kdor vrne do konca julija trgovcu, pri katerem naroča »Ceres«-jedilno mast, 10 ovitkov »Ceres«-zavojčkov. »Ceres«-:edilna mast je napravljena iz kokosovih orehov, je najcenejša in najboljša jedilna mast. ŽITNE CENE. Budimpešta 30 maja. ženica za oktober..... Rž za okt........ . Koruza za julij....... Oves za okt........ Efektiv: nesprem. 1017 8 91 6 56 6-91 Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, srodnjl zračni tlak 736-0 mm Srednja vfierajšnla temp. 13 6', norm. 15 7« Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja, ki so mi bili izkazani ob bolezni in prerani smrti mojega iskreno ljubljenega sina, gospoda Leopolda Dolinarja izrekam tem potom mojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se pa zahvaljujem častiti duhovščini in gospodom kapuclnom, blag. g. županu Niko Lenčku, gospodom občinskim odbornikom, bratom Sokolom, gospodom uradnikom, gospodom učiteljem, slavnemu pevskemu zboru , Narodne čitalnice* za ganljivo nagrobno petje, vsem darovateljem prekrasnih vencev ter vsem prijateljem, tovarišem in znancem, ki so »e v tako velikem številu udeležili pogreba in pripomogli ublažiti mojo veliko žalost. V Škofjl Loki, dne 27. maja 1908. Elizabeta Dolinar 1384 1—1 žalujoča mati. Pretužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubljeni sin, brat in svak gospod Jakob Mitteregger vojak c. kr. justične straže na Dunaju včeraj dne 29. t. m., previden s sv. zakramenti v 24. letu svoje dobe po dolgi in mučni bolezni mirno v gospodu zaspal. Pogreb predragega ranjkega bode v nedeljo dne 31. t. m. iz garnizijske bolnice na Dunaju na centralno pokopališče. Predragega ranjkega priporočamo v blag spomin in molitev. Spodnja Šiška, 30. maja 1908. 1350 1-1 Žalujoča rodbina. Na prodaj so 1258 8 stare cerkvene orgije v župni cerkvi v Vavtivasi. Iste imajo deset spremenov in še dobro ohranjen meh. Trebalo bi malega popravila in bi bile dobre za kakšno večjo podružnico. Župni urad v Vavtivasi na Dolenjskem. Kupita se dve še dobro ohranjeni stojali za olje. 1362 1-1 Zahvala. Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja, izkazanega nam v bridkih urah bolezni in snuti našega ljubljenega očeta, starega očeta, tasta itd. Jakoba Lavrenčič-a načelnika trga, ravnatelja posojilnice, ključarja župne cerkve, trgovca in posestnika v Sodražici, izrekamo globoko potrti vsem, ki so se nas na ta ali oni način spomnili prisrčno zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, da je tako slovesno spremila rajnkega na njivo Božjo, dalje velespoStovanemu gosp. nadučitelju in podravnatelju Vrbiču za njegovo pretresljivo poslovilo ob odprtem grobu, hvala g. cand. prof. Maroltu za vzorni aranžma pogreba, slavnemu pevskemu društvu „Glas4 za ganljive žalostinkc, slav. ognjegasnemu društvu za častno spremstvo, slavnemu .Slovenskemu lovskemu klubu* in ,Lovskemu klubu v Sodražici*, občinskemu in trškemu odboru, načelništvu posojilnice, prečasti-temu uradništvu, učiteljstvu, g. orožnikom, nežni šolski mladini, za krasne vence in častno udeležbo pri pogrebu. Iskrena hvala pa tudi vsem znancem in prijateljem, ki so prihiteli na kraj žalosti iz Ljubljane, Ribnice, Dolenje vasi, Loškega potoka, z Velikih Poljan, iz SuŠja, od sv. Gregorja, z Gore itd., da spremijo rajnkega k zadnjemu počitku, posebno pa cenjenim lovskim tovarišem rajnkega, za njihov ganljivi zadnji lovski pozdravi Hvala tudi sorodstvu, ki je položilo toliko krasnih vencev na krsto, hvala vsem sosedom, ki so bedeli ob mrtvaškem odru! Naj Vam vsem Bog povrne! Sodražica, 30. maja 1008. Žalujoči ostali. *3 4* *3 1347 Dr E. Šlajmer ne ordinira do 16.JunlJn. E* S* S* S* •i Reelno! DoDro! M j Mihael Kastner = LjuDlJflRD, = Naslov za brzojave: Telefoi št. 36. Kastner, Ljubljana. 1330 4—1 Glavna zaloga vseh tu- in inozemskih mineralnih voda. Vsak dan nove pošiljatve. ano Grenke vode. Franc Jož., Friedrichshall., Herkules, I lunyady Janos, Piillna, Palma Rakoczy),Lajos Saidschitz. Razne mineralne vode. Bilinska, Bonifacijev vrelec, Ems. Kran., hranco-varski Natalijin vrelec, Fachingen, Giesshiibler, gj Gleichenberg.-Ema in Konstantinov vrelec, 2 Guber Srebrenica, Hall-Jodova voda, Karlo-9 varski Miihlbrunn, Schlossbrunn in Sprudel, Krondorfski Stefanijin vrelec, Levico močan ali slab, Marijinovarski Kreuzbrunn, Preblavska, Radenska, deželna Rogaška, Templjev vrelec, Styria-vrelec,Rimski vrelec, Roncegno.Salvator, Selterjeva v steklenicah in vrčih, Vichy, Vita, Vildungen-Helenin vrelec, Darkavska Jodova 4 sol, Karlovarska sol Mattonijeva, morski lug - in morska sol za kopeli. Prodaja na debelo za morsko sol, navadno in namizno sol. Tudi slanica in lug 4 za kopališča. I Velika zaloga špecerijskega in ko-A lonijalnega blaga, petroleja, olja za ^ mažo, vseh vrst bencina, (obdavčen in ne-™ obdavčen) iz tržaške rafinerije za miner. olje. ^ Kupujejo se prazni sodi od petroleja in olja po najvišjih cenah. Ceniki, prospekti vrelcev itd. zastonj in franko. <1 i f i i 1 i i i i lzborne cevke za pipe so »Eterna-cevke«, katerih je bilo razpečanih v Avstriji v enem letu čez 11 milijonov komadov. Več v oglasu. Zdravilišče ia kspališčs Kamnik = na Kranjskem.. 1'ostaja c. kr. drž. žuleznico, l1 4 ure «»»! Ljubljane, /ari uk »ozono 15. maju. Krasna gorska logu. Vseh Tist »dravljenje (sistem Piiess- nitz in VVinternitz, oblivi po Knoipp-u). Voda za pitje in kopanje. Solnftne kopelji, ogljenčove in električne kopolji, masaža in elektrolfrapija. plavalni bar^n. Izborna kuhinja, cene zmerne. Prospekte pošilja dr. Rudolf Wackenrelter, ruv-nut«lj in najetonik kopališča. 1187 10—1 ] Vrtna veselica \ < v sosrilni pri Jagru • || v Št. Vidu 1343 1-1 | ^ se zaradi neugodnega vremena minulo ^ nedeljo ponovi | v nedeljo 31. maja. | 0 K obilni udeležbi vabi sl. občinstvo gostilničar. ^ Jlnton diušlan cIvana išiušlan rojena cŠolar poročena. Planina dne 26. maja tS08 Jfropa i-i_7 Omare za Sed :: za gostilničarje in zasebno porabo:: prodaja G. A, ihsppacher, Celovec. 1340 12-1 —— Ceniki zastonj in franko. — Franja Suhadolc, Ljubljana, Rimska cesta 9 si usoja naznaniti preč. cerkvenim predstojništvom in slav. p. n. občinstvu, da Izdeluje po najnižjih cenah = cerkvene paramente = zastave, bandera, trakove, velume, Stole, altarne prte. 1352 10-1 5000 ur zastonj! Kron Roskopf patent 3'— srebrna roskopf b-— železna roskopf 7-— srebrna z dvoj-nat. plaščem 8 — J. budilka z bitjem . z godbo. s 6 valji . . ura z nihalom Cenik pošljem vsakomur brezplačno in poštnine prosto. 1300 12-1 Kron budilka . . . 2'40 sveteča . . . 3'— z bitjem na zvonec .... 5"— kuhinjska . . 3-— Kron Kron 12-— ura z bitjem na zvonec . 0- — 7-— z budilko......10' — z godbo......12'— Velik« zaloga pravih švicarskih žepnih in stenskih ur, zlatnine in sre-brnine. NiVel ure uii gl. 100do 10— Srclirneurc. . :i si0 „ 40 — Zlnte ur. , . 12 — . SS0— Zahtevajte moj novi cenik ki ga pošljem brezplačno. 1351 52-1 Fr P 7o 1»i «1 11» *i IC lil ti w O m w r, m S.«. ni C ? 3 —■ O m J2. T o> m ?r W--- » Glavno zastopstvo za južne dežele: Portland-cenientne tvornice delniška družba Dovje-Trst ! o o < < O n O. p a u>ro S A.T3 rt) Cjj-O -1 ta tn ^ NJ sr v 4- P T I n I —0TQ h- 3 na a w % r^žnica Ljubljanska kreditna banka * Ljubljani, siHt»nw« u»ce 2 priporoča žrebanje glavni dobitek promeso na srečke iz 1. 1864, cele a K 22 -, polovice h K 12 —, 1. junija K 300.000 — ZL1 0 sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po 2 0. ^©drmafenica s w Celftveiit glavnica 1 1 1 K 2,000.000 9 1 1 St««xerv»i ^rtmorž > » c n b 8 ■JiJkt 4ei!ra KiB.ica, eo»»»«k'i vwv Po«trnxnle»: Onbt. Sl, Mit« » I*lw»t, ^lli-tTT I. Ltk«>IW. M a a j h ). a S o vi n - i Cnaija: I. T.llnll« 1, II. Ttb.nliMtt 4, III. u.fir;«ii« 77 (*ngil Rto.«<(a), III. L»-«idk>ik 37, IV. Tlii.tr H«cp')!riMe 9, X Rradu>'«Mt>. 21. VI« Mattihllcrilrdi« TI, Tlll. L>ttJicnlil:l), »r«CX in ku^-.ie I Destilacijo žganja II latina Krasna lega, zrak poln kislika, brez prahu. Moderna _ **?»'/"■ "S uredba, živahno x«t«Mniska postna, pošta g družab. življenje. in brzojavni urad. >- 1 ' Popolnoma prenovljeno. Nova hydro-elektr. mehan. therapeut. idravilnica v velikem modernem slogu. Zdravljenje z mrzlo vodo, elektr. razsvetljava in banj. kopeli, inhutatorij, pneum. aparat, parne kopeli, elektr. masaža, šolnine kopeli, zdrav, gimnastika — Preizkušena zdravitnica za bolezni v želodcu, črevih, na jetrih, ledvicah, kron. zaprtju, hiimorrhoidah, kamnu, debelosti, slad. bolezni, dalje proti tkanju, katarom v grlu in krhtju. Najmočnejši zdrav, vrelci, podobni kot v Karlovih in Marijinih varih. — Novi hotel z detetično restavracijo in novim vodovodom z izvrstno pitno vodo. 1102 4 I I ! Zastonj! poiiUom llustrovanl cenik Mnih strojev in voznih koles. Nov dober in fin stroj se dobi : že od 19 gld. naprej, u » Lorenc Rebolj U Kllll, |Jj$J[ v Dravljah št. 51 pri Ljubljani, v kateri se nahaja gostilna, z gostilniško opravo, gospodarskim poslopjem in zemljiščem, se bode 1249 3-3 tur dne 1. junija t. 1. ob 10. uri dopoldne prostovoljno na javni dražbi prodala. Dražbeni oogoji se bodo pred začetkom dražbe prečitali na licu mesta; pojasnila v tej zadevi daje lastnik Alojzij Sojer v Novi vasi pri Rakeku. Singerievi šivalni stroji kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku. 693 21 Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Si»yer, kajti na&ih Sivalmh strojev ne oddajamo p>ekupovalcem. marveč jih občinstvu naravnost prodajamo. Singer Co., akc. družba 2a šiv.: Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. v T y za sedlarsko obrt, kre- 1 /^Oflpk/^ Pak> poštenih staršev, U V vil V V 80 takoj sprejme pri Franc Per- šinu, sedlarskem mojstru v Št. Vidu št. 68 1204 pri Ljubljani. 3—3 Zelo dobro ido&a 1053 15-10 gostilna na jako lepem kraju, kjer je glavni promet, na deželi, se pod zeio ugodnimi pogoji odda v najem tistemu, ki bi se pisal Tišler, Naslov pove upravništvo ,Slovenca". 1317 3-3 Oklic H c IV. 36'/i 'i spojena z izdelovanjem brezalkoholnih osve- ževalnih pijač se takoj prične z najboljšim SjK ki uspehom, za oblastveno dovoljenje za izdelo-vanje in tudi prodajo se jamči ter uredi te-meljito in strokovno manipulacija na licu me- tt meljito in strokovno manipulacija na licu me- Ngr M sta, Obširne informacije v dosego dobre kup- r,A1 (."j čije. Resni reflektantje naj pošiljajo ponudbe {$] pod šifro: „Erste Fabriksfirma 68882* na £ M. Dukes Nachf. te) ^1013 10-6 Dunaj, I/l, \Volizeile 9. W m a U Ameriko in Kanado najzložnejša, najcenejša in najvarnejša vožnja s cunard Line f44 14 Bližnii odhodi Iz Trsta : Carpatia 16. junija. Ultonija 23. junija. Slavonija 7. julija 1908. Iz Liverpoota: Lusitanja največji najlepši parnik 4. in 25. julija, 16. avgusta. 5. septembra, 3. in 24. oktobra. Mauretanija 13. junija, U. julija, 1. in 22. avgusta, 12. septembra, 10. oktobra. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Gdlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srcajezusovega, Zlasti ne Ceres-ovitkov! Kdor namreč vrne trgovcu, pri katerem naroča ,Ceres"-jedilno mast, ovitke Ceres zavojčkov, dobi za vsakih 10 ovitkov 1 kos najfinejša mila it. 650 čisto zastonj! je prav lahko prebavljiva, brez vsakih tujih primesi in t .T. ~ '—. nepotrebnih ma- > jeaiina mast ščobmh kisim in raditega tudi slabotnemu želodcu ugajajoča. Izvrstno redilno sredstvo, zlasti za bolne na želodcu, okrevajoče in otroke. 1059 1 llajboljša pitna voda pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskuSena. od zdravniških (X ) avtoritet priznana, je naravna alkalična kislina Td voda je popolnoma prosta organičnili snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov iu vodovodov najugodnejšo pijačo. Dne I. junija 1908. ob 9. uri dapoldne vršila se bo w kleti Koslerjevega gradu ,,Leopoldsruhe(( v Spodnji Šiški na predlog dednih udeležencev sodna javna prodaja v zapuščino posestnice in gostilničarke Ivane Jeglič na Selu pri Žirovnici spadajočih premičin in srcer: 1. zalogo vina; 2. pcazne p»oude in 3. kletarakega orodja. Dražbeni pogoji se zamorejo vpogledati med uradnimi urami soba št. 40. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek IV. dne 24. maja 1908. mgm Ml ."■» <1 •» 1 A V mske toplice ič(Honfalcone) no Primorskem. | ^ Stalna toplota 38—40" R. — Sezona od I. junija do zad- M njega septembra. — Zlasti priporočljivo proti protinu, trganju, išijasu, ^Hj ženskim boleznim itd. — Lastnina kneza Thurn Taxis-a. A 9 1057 5 'J*.'- Oskrbništvo Rimskih toplic. KaK^viJk i 'JI A Al*™* *t Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijsKih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zalogf, pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u Ljubljana. m 52- 22 1 Novosti Zastonj in poštnine prosto naročajte moj o novi veliki cenik s koledarjem o ki obsega vsakovrstna darila in druge družini vedno dobro služeče predmete. 959 13 v ?r. Čuden, urar in trgovec v JLjubljani. I nas.:-)] vftto nemn mi čelu, <1 ;t svoje C BVUfl= prodajamo po strogo stalnih cenah, brezkonku-renčno nizkih cenah, ki so vtisnjene w vsak par, se črna zahvaliti naša firma za nedosežni renome. Moški štifljetni, močno delani . . . Moški štifljetni, iz prav dobre kozlovine, jako ceno.......... Moški čevlji na trakove, pripravni za trpež........... Moški čevlji na trakove iz izvrstne kozlovine.......... Moški čevlji na trakove, usnje la box-calf, orig. Goodvear šivani . . . Moški čevlji na trakove, usnje la box- calf, American-Style...... Moški polčevlji na trakove iz dobrega, voljnega usnja ........ | Moški drilasti polčevlji z usnjem obšiti, 1 črni, rjavi in sivi.......II 1 Isti za dame.......... Ji 3*50 4*60 3*15 m 675 3 50 3-110 r- Eiegontnapriložnost! Priporočamo nastopno označene vrste: Odlična kakovost! 912 10-7 Specialiteta: „Goodyear svetovni" čevlji in škornji prav odlične popolnosti. Največja izbira damskih polčevljev vseh vrst, dalje deškega, otroškega in dekliškega blaga najboljše kakovosti po izredno zmernih cenah. l, F li *<: 1> F K A > li JE I.. U <1 t*. Damski salonski čevlji iz črnega usnja divje koze......... Damski polčevlji, chevreau, lahki in solidno delani......... Damski čevlji na trakove iz stanovitnega Ornega usnja...... Damski čevlji na trakove iz dobrega rjavega usnja, moderna oblika . . Damski Čevlji na trakove iz izvrstne kozlovine z lakastimi kapicami . Damski čevlji na trak. iz velef. box-calf, eleg. pom. čevlji, Goodyear šivani Damski čevlji na trakove iz najfinešega chevreau,Ooodyear šivani .... Damski čevlji na gumbe iz izvrstnega črnega usnja......... Damski čevlji iz la chevreau, Ooodyear šivani, prav elegantni..... 1 1 SI. 1*50 . 3 75 „ 3 25 „ 3'4G „ 475 „ 515 „ 6-„ 3 40 6- Zastopnica: JOS. HERRISCH v Ljubljani, Stritarjeve (Spitalske) ulice 9. W«M ■il.«HllJBJOZt>,-»-'«3»WMBM tlUllm ■h—wwwwww—m Hoik^ obleka od i sld. iiaiir m 4> i obli a o«l 9 l€l L li^p Otl*€l m\ ka ob k si a m s If I. 11av 1'OJ. f= "Angleško skladišče oblek" O. BERNATOVIC >IJ|» ima«, »1 « n*ii 1604 35 SzantnerJevg crevlji Največja zaloga za gospode, gospe in otroke Pomladanskih novosti Dokolenic (kamašen) LadJ°Je?!"00. Ameriških čevljev i: Prva in največja zaloga črevljev na Kranjskem F. SZANTNER = ^r')1' ii^kr^n,, pijana, Šelenburgove ulice 4, Ijubljana. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zunanja naročila proti povzc^k, V najem oddajata v Rudolfovem na Glavnem trgu lepo, veliko 1200 4 -4 trgovino 5 5peeerijc i 9 žeiezninc katera je že nad 50 let stara in dobro vpeljana, prejšnjega lastnika A. Guština, z dvema velikima portaloma, zraven več prostornih magacinov in obokanih kleti, z električno razsvetljavo, z vso opravo, — eventuelno se tudi celo posestvo proda ali zamenja z lepim posestvom na deželi. Hiša je na najlepšem prostoru z dvema velikima stanovanjema in vso opravo. Natančna pojasnila pri lastnikih Kopač in Paučič v Rudolfovem. zlatarstvo in podoBarsivo. Slavnemu občinstvu, osobito pa vele-častiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom vljudno naznanjava, da sva pod tvrdko .. 318 44-2 <§6tzlmi. S JdeBar ustanovila kiparsko (podobarsko) obrt ter izdelovanje oltarjev v Ljubljani, Turjaški trg št. /• Priporočava se torej sa vsa ta strokovna dela ter pošiljava rasne načrte bres-plačno na vpogled. — isvrševala boJeva vsako isročeno delo vestno, umetniško, reelno in po smernih cenah, Priznalna pismu so na razpolago. V salogi bodo vedno rasna razpela in okvirji sa cerkvene in druge podobe. Z odličnim spoštovanjem Stoizlml. S £cGar poalmtarutvo in podobaratv. Na prodaj je nova hiša močno zidana, obstoječa iz 5 sob, 4 kuhinj in shramb. Zraven je lep sadni vrt. Proda se po jako ugodni ceni. Natančneje se poizve v Rožni dolini št. 203. 1255 5-4 Izvolite pisati po ffi vzorce! Modno blago volneno in periino, za dame in gospode, platno, damast, prti, brisače, blago za srajce, celo platno ali bombaževina, stalno barvni npijl, prekrasnih modnih vzorcev za srajce, obleke itd., itd. lezajam-čene kakovosti priporoča izvozna trgovina lanenega in modnega blaga V. J. Havliček in brat v Podebradih, Češko. Mnogo priznalnic. Naročila v ceni nad 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavoj 40 m peril-nih ostankov proti vposlatvi 18 K. 528 20-14 Lekarna .Prizintem orlu' Nr. Pli. Mardetschiaeger, kemik v Ljubljani Jurčičev trg — Pri čevljarskem mostu rt* . .pi' m. \S, SSK. Dunajske želodčne kapljice, krč utešujoče, slast zbujajoče, vetrove odganjajoče. Steklenica 20 v., 6 steklen. 1 K. Odvajalne krogljice (posrebrene), želodec in črevesje čisteče. ^^ Škatljica 70 v , 6 škatlj. 3 K. Prašek proti kašlju in Zeliščni sok proti kašlju, kašelj utešujoča, 1 steklenica I K, 6 steklenic 5 K. Chlna-železnatn malaga dd kri in moč oslabelim oseham. 1 steklenica 2 K, fi steklenic 10 K. Želez-nate kroglJIcc s čokolado, za malokrvne in blede ženske in dekleta Fluld, vrlbalno sredstvo, proti revmatlzmu in protinu. Steklenica 1 K, 6 steklenic 5 K. Vsa živinozdrnvilnn In ilvlnoredllna sredstva, - živinski in prašičji redllni prašek itd.- .Ada*-preparati (ime oblastv. zavarovano) so najuspešn. uporabljivi: Ada-mlio in creme povzroči naile, šo polt; Ada-zobna esenca in Ada-zobni prašek, najlepše zobovje; Adn-lasna voda in pomada, rast las; -nikake izgube las.- Vsak komad ,,Ada"-preparatov velja 1 K. « .. * O j?" * iS O C .-O ■ , ar 6z kakor: koleseljev, break, napolkritih in drugih tudi že rabljenih vdz, naprodaj po nizki ceni. --------------—_ = Sprejmem tudi = I__ #N v več učencev lil » Ivan Demšar :: za kova6ki obrt. =_ UP Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 6. Revma Nevralglje, kožne bolezni In rane, chron. Morbus Brightii Protin! ohromelosti in pri različnih :: :: ženskih boleznih :: :: Ischias Krapinsi-Toplice Izborni zdravilstveni vspehi termalno zdravilišče vspešno zdravil, s thermal. pitno vodo Hrvatsko (hrvatska Švica). Priznano od avtoritet, izborno, zdravilno in izredno učinkujoče termalno zdravilno kopališče 38 do 44° C, z največjim termalno- kopalnim bazenom v Evropi. 765 20—12 Vednl pritok in odtok 3800 lit. v minuti. Posebne marmor, -kadne kopeli in tuši Sudariji (potilnice) edini te vrste. Otvor-jeno od 1. aprila do konca novembra. Znižane cene do 1. junija in od 1. sept. Kopal, zdravnik dr. Ed. Mai. Klin. masaža, zdravilna gimnastika, elektriciteta. Prospekte in pojasnila daje kopaliftko ravnatelj. Krapina-Toplice na Hrvatskem. Zdravilišče s stanovanji, najpopolnejši higieniški kom-fort. Izboren restavrant in kavarna. Cene zmerne; čitalnice in konverzac. dvorane. Dvigalo, pokrito sprehajališče. Krasni parki. Lepa žup. cerkev. Stalna zdraviliška godba. Igrišča, razvedrila itd. Avtomobili. Od postaje ,Rogaške' lokalne želez. Grobelno-Rogatec, od-cepek (Dunaj-Trst) 2 uri. Postaja Zabok-Krapina-Toplice (Čakaturn-Zagreb) 1 uro. Na obeh postajah poštni in zasebni vozovi. Zasebni avtomobili. Naročila pri kopel, ravnateljstvu na postaje Zabok-Krapina-Toplice, Rogatec in Poijčane. 1 mm mm V>1 «1 V m <■>. v i •v. P> \ ?}■ c o aa i S> •v. « i. o N O \V iS S ll v. m mm M Najcenejša in najhitrejša vožnja * Ameriko je s parniki Sevtgronemškega Lloyda" ix Bremena Neu-Dork s cesarskimi brzoparnik! Kmseo* Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kniser Wilhelm d. ■'■"■» Grosse. mm—m WW Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljublj&ni edino-le pri 2-86 22 Edvard Tavčar-jH, b Kolodvorskih ulicah ».35. nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju". Odhod is Ljubljane je vsak torek, četrtek lo »oboto. Vsa potovanju ae tikajoča pojasnila točno ln brezplačno. Postrežba poštena reelno In colldna. Potnikom namenjenim v zapadne državo kakor; Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington. nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveaton. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu ho dobivajo pa tudi listki proko Bqttlmora in na vse ostale dele svota, kakor: Brazilca, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. {Jt&mnovfjmTtm I. IS42. Sfikafj« napisov &Fk ii pohištvena pleskarja. zbirka dr. ScbOnfetdovtb v tubah za akadem. slikarja. Elekrični obrat Tovarn* In prodaja oljnatih barv, firneia In laka Brata Eberl, Ljubljana prodilalna In kompfoln Talafon 154. Ptlavnlcai Miklošičeva cesta it. 6 Igriške ulice it. 8 Ustanovljeno L 1842. Zaloga čoplčev za pleskarja, slikarja In zidarje, Medllnega mazila aa hrastove pode, karbollneja Itd. Priparo&Ta m tudi sL občinstva za. vsa v najino stroko spadajoče delo v atesta ia aa deželi kot priznana reelno in fino pa najnižjih cenah. 76C 52-20 Sukneno in modno blago za mo&ke obleke, •--■ volneno gladko in pisano v vseh barvah za ženske obleke, perilni batist, delen, saten, o«fir in kambrik za bluze - in krila. - Doito v veliki izberi po ugodni ceni. R. H1KIAUC, Ljubljana Stritarjeve (JpItnlsRe) ulice 5. Vtorce na zahtevo poštnine prosto. 1060 13 ETERNA kraljica i cevk za pipe! J Velike prednosti napram vsem dosedanjim ustnim cevkam. C. kr. avstr. patent. Zdravniško priporočeno. Vremščina enake vrednosti s cvičkom, se dobi še na Suhoriji, Ostrožnem Brdu in Bujah fare Košana in Suhorija. Kupcem, ki ne morejo sami v te kraje, rada posredujeta nakup brezplačno Karol Lenasi v Košani in Anton Bojanec na Suhorji. Cena litru 36 do 40 vin. 1216 3-3 Pozor p. n. gosp. gostilničarji, zasebniki! Bane vaak« vrst. •• morajo akrbno •■rovatt pr.d .••ko ncioalo, kar m p* t»i lahko Taaka tudi najmanjSo rana ralTt]* T zelo hudo, leiko otdr.TljtT« runo le <0 lat a« j« ll-kxz»lo meiilno Tlaina mazila, tako imeBorano pr.iko domače mazilo kot zaoesljiTO araditT« ia »b»eio Ta Tzdržaje rane Mita, .1'Tarnje iat«, olajSnja .satja 1. bolečina, hladi ln poepeAaj. zacaljcnje. ——— Ratpoillja •• vaak dan. —— 1 pnflio« 70 t1>., pol paflice 50 rinarj.T, Broti predplačila E 8 16 aa poSljej« i puSIc., ali E 7'— 10 puSic poštnine proato na vaako peatajo »T»tri>- ogrske monarhije. Val deli embalaže Imajo ■ nkonlto deponovano varatveno znamko. Glavna saloga B. FRflGNER, c. kr. dvorni dobavitelj lekarn. „pri črnem orlu" Praga, Mali (trasa; igel Nerudove al. 203 UinsKa trsooino Alojzija Zajca v Spod. taki pri Ljubljani ima v zalogi najboljša in jamčeno pristna vina iz najslavnejših vinskih goric, kakor: dolenjski cviček iz Gadove peči in iz Drenove, bizeljec, sromeljčan in druga štajerska vina, hrvaško, istrsko in goriško vino. Cena zmerna; postrežba solidna in točna; uzorci na razpolago! ^oilpisr.isa ima v zalogi u.".|rainovrstuejfit- trpnino, kršeno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plažče, kazulo, pluvialc, dalmatike, v«- lnme, albe, koreteljo prte itd. uploh v»a, kar ae rabi v cerkvi pri »iuibi božji. — Prevzem* Udi renenje, prenovijenje stare obleke ln vita popravita. — Izdeluje ročno ln pofiteno po najnižji eenl bsnderu ln rao drugo obleke. Prečastite gospode proiaim, da ae blagovoli pri naročilih »tirati sa domačo tvrdko ter no avaitijfljo tajili tvrdk, dr»-}ttv in potujočih agentov. Zagotavljaj« hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižje eoc«, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjin naročilo. NajodličnejSim spoštovanjam ne priporoča 2922 8 Ana Hofbauer, Smejttel]ica zalogo cerkvene obieke, orodja !n posoda v LJnblJ.nl, Wolfove ulloe 4, I I t* s t $ I ll" domačega izdelka (malin, citron, jagod, črešenj, dišečih jagod) _ o najboljši. - Prva češka akc. družba tovarn za orlent sladkorne in okoladne izdelke Kr Vinogradi prej A Maršner. IVAN* PEN 80 V podobni, izdelovalen oltarjev Iti naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano 2795 52—1« podoMo delavnico umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice štev. 20. Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega deia pri rajnkem g. R o v š e k u pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po priporoča po najatt}! ceni ia kakovosti slavnemu p. n. občinstva fa preč. duhovščini JOSIP VIDMAR ===== * Ljubljani ==» fred škofijo štev. 13, — Stari tof ite?. 4. Prešerne »lic« štev. 4. PapravAa tatfmm In Mae. o» Za birmance'« :: dobe :: bofrice in boferčki primerna 1319 4-2 T "V birmanska darila 1 različnih lepih ur z zlatimi in srebrnimi verižicami, uhanov, m —---zapestnic, broš itd. itd. - po najnižjih cenah. T^fll J v IJV :i m« ^^ zlatar in trgovec z urami, zapriseženi sodnijski cenilec, M J* I Sil t « LJUBLJANA, Wolfowe ulice št. 3. Jgj se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v veležganjarni in rektifikarni sadja M. Co., tropinovec kranjski branjevec Odlikovano » Parizu. Rosner & Ljubljana, Spod. Šiška, poleg Kosler-jeve pivovarne. fi____ __________ ____ ... 1 Delniška glavnica : K 120,000.000'— Podružnica Rezervni fond: K 64,000.000'— c. kr. priv. L Ivstrilskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani . Franca Jožefa cesta štev. 9 == sprejema vloge za obrestovanje proti vložnim knjižicam in na tekoči račun, eskomptira menjice, dovoljuje kredite, kupuje in prodaja devize in valute, kakor tudi raznovrstne vrednostne papirje, izplačuje kupone in izžrebane efekte, zavaruje srečke proti kurzni izgubi, izvršuje izplačevanja v Ameriki, kupuje in prodaja amerikanske dolarje, dovoljuje s^^^n^^sfc^e^^^^s^^s^^s^ss^^s^^ carinske kredite itd. itd. --Sprejema depozite v upravo in varstvo ter oddaja- proti vlomu in ognju sigurne Safe-Deposifs pod lastnim zaklepom stranke. F3HB mmmmm Nad S«. Vidom je 1176 6 griček naprodaj s prijaznim razgledom, kjer je posestvo, ki obsega do 1 orala zemlje, s sadnim drevjem in malo gozda. Zelo pripravno za letovišče. V bližini je studenec z jako dobro vodo. Poizve se v prodajalni na Sv. Petra cesta 14 v Ljubljani. ••••••••••••••co S k^S^ * l električnim obra- • • WM3r tom urejena tvornico g G. Skrbic • «« Zagreb43'7 O llioa itev. 40 O v^Bg?* priporoča £ svoje slovite solidne in cene ža- A luzije, lesene, tkane in platnene ^ rolete, železne in lesene za-tvornice za izložbe in proda- V jalne ter prosi, naj se tej solidni W tvornici izvoli nakloniti največje za- Q upanje. Ceniki in proračuni zastonj. A •••••eeM^IMM Anton P r e sker ferola« v LJubljani, Sv. Petri cesto M. N Mllkavaa > zlat* fcolajao • FarUa Mllkevaa i ilalt kolajae la krila«™ Londona IBOA. duhovnice otiie^ izgotovljene obleki elovu\)e Ii trptliaia Ii Ul Opoiarja n* veliko »vojo talogo >M«bao aa fcavilak* ▼ največji fcbari po 4JJi MUh. tatarit*] iitftra mtrttiktti mitu itfaatttll mlMt« Bajtefirt«|ia ialo|« la aajrazao-I .MM M-f vratna]*« lakira klavirjev in harmonijev ima Alojzij Kraczmer ladalovalao klavirjev In aodna za-priseiani zvedeaeo Ljubljana, Sv. Petra nasip It. 4. Vedno so v zalogi prelgranl pa brezhibni klavirji. Prevzamem ublra-a]a In popravljanja vteb sistemov Olavno zastopstvo dvornih firm L. BBsendorfer oa Dunaju, GabrUder Stlngl na Dunaju, Avgust FBrstar 1 LSbavu, Th. Mannborg v Llpskem. Za vsak pri me;il kupljen klavir docela jamčim. — Najnižja • Izposojevalnlna. — Delna plaElla. Ivan Terdan pleskarstvo Ljubljana, Vegove ulice št 8 se priporoča slavnemu p. a. občinstvu v izvršitev vseb v pleskarsko obrt spatlajočih del, kakor tudi slikarskih, napisnih ia dekoraoij-skih del. Posebno se še priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohištveno pleskarstvo. 3 .«— 2*47 63-h te. M 1 I mM Andrej Zajec cementarna na pešati, pošta Dol pri Ljubljani Prečast. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom prf-poročam kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, šole, zakristije, veže. kuhinje in hod- mflvaiPna nlnCPO v raznih barvah nike krasne — "Hf^Sillrll15 |JIUin okus. uzorcih. Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, krasne križe grobne spomenike in fllrillPIA brušene in polirane kot marmor. — Slavnim cestnim wHWII JOj odborom in zasebnikom nudim - = remontno rovi (6—40 cm svetlobe) za kanale in vo-lili «3 UCVI dovode (zlasti 6centimeterske, namesto dragih železnih in malo trpežnih lesenih cevij), milnje kamne, korita za živino in drugo cementno blago. 692 ll - Ceniki in vzorci na zahtevo. - lfflfflfflmffl«mf»IHimHHHHfmffl«IU»>l/« °/o z • '/2% na amortizacijo ali pa po 5 >/4 °/o brez amortizacije; na menice po 6%. Posojil, sprejema tudi vsak drugI načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven . nedelj in praznikov. 201 ?XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX* Proda se za 10 trm zidana hiša in nekaj zemljišča v Krtini pri Domžalah. Hiša ima lepo lego ter je pripravna za trgovino, gostilno, kakor tudi za vsako drugo obrt. Tretjino pogojne cene bi bilo plačati takoj, ostanek pa v letnih obrokih. Natančneje se poizve pri dr. Pirou,, odvetniška pisarna v Ljubljani. 1257 24—4 {/\.i/ni/ei t* < 4>moriJvo Jfateri xeiijv dobro, po ce///' in \fci'ru/irsinai/\yas)uiu da/o se brexydarno. late zaatopniki. Krasne BLUZE najveCja Izbira v avili hi v drugem modernem n s s 3 blagu tudi po meri. n *.: :: " Vsakovrstna KRILA, PERILO in OTROČJE == OBLEKCE = po najnlžih cenah. KRISTOFIČ porot BUČAR Ljubljana, Stari trg itev. 28. Nadomestek n Sldro-Pain-Expeller j. ■»)■*»» piiuiM k«t liTT.tno klaSnJal« ta •dvadn« muli. pri pr.hlaj.nj« Itd i mm m ... K I 40 10 K I m J.bir. t T.cb Ukiriik M n.k a p. v..j. t.f. ,o,h4 11 >4.It. m J«|j.)« U »rirlMi.. »MklMtM t ft.llj*h > u4t Hidiw iu.ki ,,fllAr. p^.. m i« ort*