^PUBU AHD DUTMBCTP UNDER AUTHORIZED BY TBI APT OT OCTOBER 1 WT. ON BU AT THE POBT ornwTi ir. T. tftto PresH, A. S. P.K.O« Največji slovenski dnevnik t Združenih državah. , Velja sa cdo leto......... $6.00 Za pol leta...............$3.00 Za New York celo leto____$7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA 1 List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sunday« and legal Holidays. MT 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 147. — ŽTEV. 147. NEW YORK. FRIDAY, JUNE 24, 1921. — PETEK, 24. JUNIJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. S KONVENCIJE AMER. FED. OF LABOR A t . DELAVSKI VODITELJI SO SOGLASNO ZA PIVO. — TO JE EDINO VPRAŠANJE NA KONVENCIJI, GLEDE KATEREGA NI NOBENE RAZLIKE V MNENJU Denver, Colo., junija. — Delegati na konvenciji Ameriške delavske federacije do gotovega obsega glede skoro vsakega druge- vprašanja, a en predmet je, glede katerega soglašajo kot en mož. T« predmet je pivo. Včeraj se je pokazalo, da hoče organizirano delo k v oje pivo iu da je trdno v hvojem sklepu, dobiti ga, če je mogoče. Predložilo >e je resolucije, v kaleriit be zahteva, da be izpremeni \ olsteadovo postavo tako, da se bo lahko izdelovalo in prodajalo pravo pivo. Obenem se je objavilu priporočilo, naj se te resolucije sprejinr Kt> je btavil predsednik predlog, je bilo čuti bplošni: Da. Ne zazna run je *e niti enega za šepet a nega : Ne. Oe ne bo kongres iz-lTemeni.' Volsteadove postave v odgovor na ta nujni poziv, se namerava "'staviti velikansko j>etieijo, katero bodo podpisali člani vseh delavskih organizacij. Tozadevne resolucije izjavljajo, da bi izdelovanje pravega piva napravilo konce zavživanju nezdravega "moonshine"-žganja. Konvencij« je rešila irsko vprašanje za to leto s tem, da je z veliko večino {-lasov porazila predlagani bojkot « ngleškega blaga ter ■»preje!« resulueijo, ki daje izraza simpatijam orgauizirnega dela do I <-ja Irske za pro*ti»vt ter poživlja predsednika iiardiuga in kon-gregres*, naj priznata irsko republiko. Nato pa j« sledilo to. kar označujejo vodite-ji kot najbolj radikalni korak, kar jih je kedaj storila federacija, ko se je glasovalo /d sprejem manjšinskega poro«*i!a resoliu-ijskega komiteja, ki je za-l T«-\alo vladno laMninMvo in demokratično kontrolo železnic ter V b»-tvn naeijonalizaeijo v^eh bazičnih ali temeljnih industrij. Poročilo večine je priporočalo sprejem nekoliko milejše izjave, bo j*' pričet govoriti John Lewis, tekinee Samuela Gompersa za pred-s* dnistvo federacije, ter podpiral poročilo manjšine, so navzoči mi-"lili. da prisostvuje preizkušnji moči med voditeljem rudarjev ter u t a nov i te I jem fede ra c i je. Administracija federacije pa je povzročila veliko presenečenje, ko se je izrekla za poročilo manjšine resolucijskcga komiteja. Frank .Morrison, tajnik federaeije ter močan pristaš Gompersa. je iztrgal igro iz rok Lewis* ter povedel člane manjšine k zmagi. V dolgem govoru je Morrison izjavil, da ne vidi nobenega vzro-I d. /akaj bi *e delo obotavljalo zahtevati sprejem zakonodaje, ki bi spravila delavca na enako stališče ^delodajalcem. — Zakaj obotavljati se, — je vprašal, — pri zaktevanju zakonodaje, ki bo dovoljeval« delavcu nekaj glasu pri določenju plač in delavskih pogejev? Trdil je, da bi bilo treba 4' qua si-javne naprave" obratovati za javnost, brez vsakega dobička. John F. F rev, tajnik resolucijskega komiteja, je vodil boj za poročilo večine. Debata glede zavarovanja proti nezaposlenosti je spravila na pozornico predsednika Gompersa. ki je imel ob tej priliki svoj prvi govor v konvenciji. Dal je izraza svojemu prepričanju, da obstaja osnoven ugovor proti zavarovanju pred nezaposlenostjo, ker bi se s tem stavilo delavce pod varuštvo vlade. Resolucija, ki je določala tako zavarovanje, je bila v sled tega poražena pri glasovanju. • i Konvencija je izjavila nadalje, da se zavzema za razoroženje. Od »brila je tudi izjavo eksekutivnega sveta proti gibanju "ene velike unije ter sprejela resolucijo, ki poziva predsednika Hardinga. naj gleda na to. da bo admiral Sims primerno discipliniran, če bi°se ugotovilo, da se je korektno priobčilo njegov slavni govor o "oslih". PRETEP V ITALIJANSKEM PARLAMENTU. Rim. Italija. 22. junija. —- Do burnih prizorov je prišlo v poslanski zborn"i, ko be je pojavil Sig-nor M mano, komunist, ki ni še dobil dovoljenja zavzeti nvoje mesto v poslanski zbornici, Bo-cijalbktični poslanec Banatona je včeraj napadel fašiste v zvezi 8 tem, kar je dovedlo do živahnih protestov od strani članov te stranke. CENA OASOLINA BO POSKOČILA — PEAVI PROFESOR. Ann Harbor, Mich., 22. junija. Profesor Leslie, kemičnega de-pa rt menta z michigansfcega vseučilišča, je rekel v neKem nagovoru. da bo dosegla cena gazoli-na v Združenih drža v a fi 55 do 6$ centov za galono. Izdelovalci avtomobilov bodo delali korak s tem ter produeira-li avtomobile, ki bodo vozili po 35 do 40 milj na eno galono gaso-Neka pretilna kretnja od strani lna. socijalistov je bila signal za fails-1 Eksperimenti, katere se je te, da Mi se vrgli na socijaliste. J vprizarjalo v kemičnem latiora-Delavski minister Labriola se je toriju, so imeli za posledico izum pričel prerekati s fašisti, nakar earburetorja, s katerim je mogoče so padli slednji tudi po njem. doseči toliko milj. Iz dvorane ga je moral odvesti t j ministrski predsednik Giolitti BOELZ OBSOJEN V DOSMTNO (Lepa banda. ta italijanski parlament.) KUGA 8E ŠIRI V JUŽNI RUSUI. I4ndon, Anglija. 22. junija. — Senzacijonalno poročilo, ki pravi, da se kuga hitro Siri po JuZno-iztočni Rusiji ter iz Perzije v Sibirijo je bilo predloženo včeraj na vse-ruskem higijenskem kongresu v Moskvi od strani zdravilnega komisarja Samajko. — soglasno z nekim poročilom na Central News iz Helsingforasa. JEČO. Berlin, Nemčija, 22. junija. — Saški komunist Max Hoelz je bil [danes obsojen v dosmrtno ječo. Obtožen je bi! umora, veleizdaje, ropa in drugih zločinov. Pri obravnavi je prišlo do jako burnih prizorov. | SLOVENKA PORODILA TROJČKE. Iz Tamaqua, Pa., nam poročajo, da se je oglasila štorklja v ne- Kolera divja baje v južnih in)običajni meri pri družini Frank centralnih provincah Rusije ter Padar V nedeljo je namreč Mil se glasi, da je komaj najti cn del Padar porodila trojčke, ki so pa Rusije, ki bi bil prost malarije,^ živeli Ic par ur Mr Fnmk ZdravtAveni komisar pripisuje ^ Padar je dobro znan rojakom v urjenj« teh bolezni rojem mudi In ki nosijo s seboj kali Utah, dočim, je Mrs. Padar bivša članica newyrrske ribniške kolo« sij«. Slika nam kaže senorito Pilar Herrero, staro dvajset let, ki je postala te dni doktorica filozofije na Columbia univerzi. To je prva Filipinka, ki je dosegla to čast. SENATORJI SO PROTI PREISKAVI V MINGO PREDSEDNIK VALERA ZAPRT ENO NOČ Poslužujejo s'i najrazličnejših tri- Zvečer so ga zaprli v barako, na-kov, da bi preiskavo preprečili. — slednjega dne je bil pa izpuščen. Johnsrnovi dokazi. Papirje so mu vzeli. Washington, D C.. 23. junija. Dublin, Irska. 25. junija. — Stnator Hiran. Johnson iz Califor- \ (Poroča Robert -T. Prew.) Pred-i::je ne bo imel s svojo resolucijo, serlnik irske upublike Eamon de v kateri zahteva natančno pre-j^^ra Je m<-»ial preživeti včeraj-iskavo razmer v Mingro okraju, k°t jetnii: v vojaški ba- Va.. nobenega uspeha. Senatorji se poslužujejo najraznovrstnejših| Ko so preti jutru identificira knifov, tla bi preprečili sprejem te i1"'- so izpustili, kljub temu so resolucije. V torek je le malo maujkalo, da ni prišlo.do glasovanja, toda glasovanje je v zadnjem trenutku preprečil sen-tor Mayer iz Montane. Ccnator Johnson je prepričan ti.'i bi bil tak*» konec groznih raz- mu pa p ob raii vse listine in vse, kar je imel pisanega pri sebi. Pripomniti je treba, da so s predsednikom irske republike jako uljudno postopali. Dali so mu dobro hrano in spal je na udobni postelji. ^__________ Vsled kraljevsega obiska se po- mer, če bi bi limenovan poseben J ni ^isto Spremenil. Neki cdfcor, ki bi fp bavil s celo zadevo. r'i,sllikarski poročevalec mi je rezanja, ki prevladuje danes, mogoče več prenašati. Premogar-| " " ^ Re ™ oziramo na ski' baroni imajo v tamošnjem o- kraljeve besede. Boj za samostoj-hraju-vso mot v rokah. Nihče ne |10st in neodvisnost se bo vršil v sme zapustil postaje, če ga prej!^' -nfri »»prej kot s® i? dojene preiščejo detektivi premolar-iAngleških obljub smo že pre-skih baronov. Celo okrajni šerifi!Obljulmjejo in oblju-cpravljajo službo privatnih detek-lbnje-j°' «Pob:ejo pa ničesar, tivov. i -~~~— MEHIKANCI NISO ZA RDEČKARJE ARMADA STERNBEEGA CENA. UNI- TRIJE KRIVI POŠTNEGA ROPA. ir^o,- U oi • - Toledo, O., 22. junija. — Trije Pewng, Kioska 21. junija. _ i2med osemnajstih ohJoženih> Proti-boljseviške s,le. katerim jejtere se je sta,ilo pred sodig?e poveljeval general von Lngern:ker jih dolži da so skova]i Sternberg, ki so navalile na južno |z8roto, da oropajo poštni urad v Sibirijo, so biie popolnoma pora-jToldo za $1,000,000, so priznali žene od čet republike Daljnega j svojo krivdo ter bili obsojeni na iztoka. — soglasno z nekim poro-;trideset dni ječe v prisilni delav- či'om iz Cite. Glasi se. da so bi-,niči. le te 44roparske tolpe/' dejanski Pri proglasitvi obsodbe je rekel uničene in da so preostanki po- sodnik, da so bili po njegovem begmili v Mongolijo. mnenju ti trije možje le malo za Sovjetska vlada v Moskvi je ponudila republiki boljševiško armado, da pomaga pri poraženju generala Sternberga. a republika jp odvrnila, da bo sama lahko ob-vladala-položaj. &OLE ZAPRTE RADI ENCE. INFLU- Buenos Aires, Argentina. 23. junija. — Vse šole v Argentini so bile zaprte do 21. julija potom vladnega dekreta in to radi širjenja .epidemije influence, ki Je sledila zadnjemu mrzlemu vremenu. Pojavili so se številni slučaji influence a bolezen je skoro vedno milejše oblike. (V Argentini imajo sedaj namreč zimo.) pleteni v celo zadevo, v katero je zapleten tudi neki župnik, po imenu Korek. _ ALBANIJA PRED LIGO NARODOV. Pocestni radikalni govornik v Vera Cruzu si je pulil lase, ko ga niso hoteli poslušati. Washington, D. C., 23. junija. (Poroča Herbert Corey J _ Mogoče je. da ni radikalno razpoloženje v Mehiki tako rdeče kot se je glasilo. Mogoče niso rdečkar-ji tako nevarni kot bi nekateri radi videli. Na vsak način je do katerega mora prit' človek. ki je poslušal .Tosepha Bag-ley. podpredsednika American Bank Note Co., ki se je ravnokar vrnil z obiska v Mehiki. — Sedel sem na terasi preti nekim hotelom, ki se ozira na trg, — je pripovedoval. — Bilo je v nedeljo zjutraj. Solnce je lepo iu gorko sijalo in v senci je bilo hlalno. Bil je ravno take vrste dan. ko se govornik lahko postavi. Govornik je bil pri roki. Ko je Mr. Baglej sedel na terasi ter opazoval Ijddi, je prišel na trg majhen sprevod, ki je nosil rdečo in črno zastavo. Na čelu tega sprevoda je korakal tipi^n rdeči govornik, noseč v roki kiš-to. Slednjo je postavil na določeno mesto, vrgel nazaj svoje grive, se prijel z desnico za srčno stran ter pričel: — Naroa Mehike.. Pozornost Mr. Bagley-a je bila vzbujena. Solnce je bilo gorko, senca je bila hladna in trg pred njegovimi očmi je bil poln barv in gibanja. Čul je govornica govoriti, a se ni brigal toliko, da bi sledil njegovim besedam. Napol zaspano je obrnil svoje oči nanj, ko... — Ko je zaigrala občinska godba, — je rekel Mr. Bagley. — Bila je ura rednega nedeljskega koncerta. Govornik se Je ozrl na ■godce, zmešan za trenutek ter nato prenehal govoriti. Banda je igrala naprej in ko je bil komad končan, je govornik zopet pričel: — Narod Mehike... Bum, bum, bum! Kompanija vojakov je primarširala mimo, s par trobentači na čelu. Omahljivi narod Mehike je zapustil govornika ter odhitel, da vidi prizor. Vojaki so korakali sem, korakali tja ter povečali pestrost prizora na trgu. Govornik je molčal in Čakal. Ko je zadnji vojak izginil, je zopet iztegnil svojo desnico ier pričel: — Narod Mehike!... — Hura! Viva! Viva! Bikoborec v jopiču, pošitem z zlatom ter vozeč se v odprti kočiji, se je pripeljal po trgu, na poti v areno. Bikoborbe se vr5e v nedeljo popoldne in jutranja parada je bistven cel dnevnega programa. Vsakdo je odhitel, da vidi bikoborca in da ga pokliče s prvim imenom. Viva Antonio! Viva Perez! Ko je odmrl zadnji glas, se je govornik zopet dvignil. Med tem časom je namreč sedel na svoji kišti. Zaklical je naglas: — Narod Mehike.. Takrat pa se je občinska banda odzvala plaskanju ter drugič zaigrala, dočim je govornik vrgel roki prof i nebu, v nemem pozivu proti tej krivičnosti DurZuazije. Nato pa je stopil s svoje kište, jo dvignil ter vrgel s tako silo ob tla, da se je razbila. Tako vsaj pravi Mr. Bagley. MAX HOELZ OBSOJEN V DOSMRTNO JEČO | DRŽAVNI PRAVDNIK JE PREDLAGAL SMRTNO KAZEN. — j RAZBURLJIVI PRIZORI V SODNI DVORANI — OBTOŽENEC JE IMENOVAL SODNIKE STRAHOPETNO MORILNO BANDO. Berlin, Nemčija, 23. junija. — Včeraj je bil obsojen v dosmrtno ječo saški komunist Max Hoeltz. Ko je sodišče zadnji dan zavrnilo neko pričo, ki bi govorila IJ.oIezu v prid, je obtoženec zaklical: Kaj ne, vi se bojite, da bi prišla eela sleparija na dan. SodniJc je nato rekel obtožencu, da ga bo dal vkleniti, če ne bo takoj umolknil. Imenoval ga je tudi nesramnega vagabunda in zločinca. Obtoženec je pa odvrnil : Le vkleui me, pes, če me liočeš. Vi vsi skupaj ste kapitalistična morilna banda. Ko se je zatem razprava za eno uro odgodila. je Hoelz vzkliknil t Živel revolucijonarui proletarijat! Po obsodbi so Hoelza obkolili policisti, oboroženi z revolverji m ročnimi granatami. Občinstvo je začelo kričati: Sedaj ga bodo pretepli. Spremljal ga je njegov zagovornik ter skrbel, da je obsojeni srečno prišel v jetnišnico. Jako značilen je bil pri obravnavi govor državnega pravdnika, ki je rekel med drugim tudi sledečo: — Nemška ustava je izmed vseh ustav najbolj dalekosežua. Dandanes lahko izražata v Nemčiji komunist in monarhist svoje mnenje. Ce je kdo komunist ali monarhist, ni še s tem rečeno, da je zločinec. Toda oba morata spoštovati postavo. Iloelz je sam priznal, da je hotel vstanoviti diktaturo proletarijata. Pravi/dtr je zakrivil samo politične zločine. Ta njegova izjava pa ne drži. Njegova politika je bila zločinska, njegovo delovanje je bilo zločinsko, in ravno ' njegovega delovanja je razvidno, da je komunizem nesmisel. Ženeva, Švica, 23. junija. — O kompeteuci Lige narodov v med narodnih sporih se je prvikrat dvomilo, ko j.» Albanija predložila zahtevo, da morajo Grki in Jugoslovani izprazniti albansko ozem-Ije. Albanska delegacija je predložila Ligi nov memorandum, v katerem se obrezložuje pritožbe Albanije proti Belgradu in Atenam ter zahteva, da se priredi glede vprašanja javno zaslišanje. IZ ANGLEŠKO DELO NISTI. IN KOMU- Brig-hton,, Anglija, 22. junija. Angleška delavska stranka je na konferenci, ki se je vršila danea tukaj, zavrnila predlog radikalnega krila, naj se dovoli komunistični stranki združiti se z delavsko stranko. Sklep je bil storjen po daljši debati. Robert Williams federa eije transportnih delavcev, je pod-p;ral predlog za pripust komunistov pod pogojem, da sprejmejo vse dolžnosti in odgovornost*. — Ce se ne bo dobro obnašali, — je rekel, — jih bacnite ven. JAPONCI SE tBLJEJO Z BOLJ-ŠEVIKI. v sosedne vasi, kjer stoje nasprotujoče si sile še vedno druga proti drugi. Z ozirom na položaj v centralni »Sibirijo pravi obvestilo; — Položaj je miren iztočno od Tomska. kjer ne mora boljševt-ški upliv prodreti. Potni listi. Tokio, Japonska, 23. junija. —* Japonske in boljševiške sile so se spoprijele v bližini Nikolajevska in zaznamovati je bilo več izgub, — se glasi v nekem oficljelnem poročilu, ki je bilo izdano tukaj. Trdi se. da so boljševikl prvi napadli Japonce. Okrotsk, važno mesto ob za-padni obali Okhodskega morja, je bil zasedeno od boljševikov. Proti-boljšcviki so se umaknili Po najnovejši odredbi bel grajske vlade dobe Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako prinesejo a seboj kako listino i- starega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica, krstni list in domovniea. Navadno pismo ne zadostuje več. Kdor tedaj nima nobem take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše županstvu one občine, v katero je pristojen, po do-movnico, potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski potni list. Nikdo naj tedaj ne pride v New York v namenu, da bi potoval v stari kraj, ako nima kake gori omenjene listine. Frank Sakser State Bank, 82 Cortlandl St., New York, N. Y. 'AdwtlMmmt) Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah m potom naie banke izvrinjejo po nizki ceni, zanesljiv o in hitrof. Včeraj so bile naie cene aledeče: JUGOSLAVIJA! Hazpoiilja ma zadnje poŠte in izplačuje urad" 'Kr. poftni čekovni m "Jadranska banka' 300 kron ____ $2.35 v Ljubljani. 1,000 400 krm 500 kron $3.10 $3.85 kron 5,000 kron 10,000 kron $ 7.50 $37.25 $74.00 NOVI AVSTRIJSKI KABINET. Dunaj, Avstrija, 22. junija. —• M. Sehober je predložil avstrijski poslanski zbornici imena novega kabneta in zbornica je odobrila ta imena s 96 proti 62 glasom. Shober je kancelar ter minister za notranje zadeve in krščanski socijalec Waugoin je vojni minister. Ministri za finance, pouk, pravosodje in živila, ki so sedeli v prejšnem kabinetu kancelarja Ma-yer-ja, so ohranili svoja mesta. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na sadnje poete in izplačuje " Jadranska banka>v t Trstu, $26.50 $52.00 50 Ur ---- $ 3.00 500 lir . 100 lir .... $ 5.50 1000 lir . 300 lir ---- $15.90 NEUfiKA AVSTRIJA: Razpo&ilje na sadnje poite in izplačuje "Adriatiscks Bank'1 aa Dunaju. 1,000 nemško-avstrijskih kron $ 2.75 5,000 nemško-avstrijskih kron $ 12.00 10,000 nemško-avstrijskih kron $ 24.00 50,000 nemško-avstrijskih kron $117.50 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat aepri&ak&i rano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Hi računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe ▼ roke. Kot generalni zastopniki "Jadranske Banki" In njenih podrui. nie imamo sajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo velike ko« neti sa one, ki se še ali se bodo posluževali naie btftkt. Denar nam je podati najbtfj po Domestto Mmmj Order, aH p* po N*w York Bank Draft. Frak Sakstr Stati Bal I1MMM, In y«t GLAS NARODA, 24. JUN. 1921. "GLAS NARODA" MILVI PUBUBmraToOHPAR LOUIS ENCDIK. Tr mt Manhattan. Nmc York City. N. V. «MWi In nrnsnlkov. r.N m§ m priofc&ujcdo. Dannr naj am bUcoroU oo-kraja naroC&fkor proalmo, da na mmm Am. kitni* n-f—■«* jdhgjk Y. Lord Robert Cecil o business princi- pijih. Industrijalno zmožnost Nemčije označuje Du Bois kot prav tako dobro kot je bila kedaj poprej. Delavci niso le izurjeni do najvišje stopnje, temveč tudi izvanredno pridni t t delavni- Na polju metalutgične industrije ceni Du Bois stroške nemškega dela na šestino ameriških produkcijskih stroškov. To je velika razlika, ki daje nemškim tvorničarjem velikansko prednost, v kolikor pride vpo-šiev konkurenca z ameriškimi izdelki. Vspričo teh okoliščin imajo nemški tvorničarji dobre izglede zgraditi si na novo svojo eksportno trgovino. Mo/nost visokih carinskih zidov napram nemškim proizvodom in nada'jna možnost, da ne bodo nemški delavci velno zadovoljni z dosedanjimi nizkimi plačami, bosta skrbeli že za to, da ne bodo nemška eksportna drevesa zrasla do neba. Laški general - goljuf in slepar. V italjanski armadi so odkrili velik škandal. General Segre, bivši vodja italjanske vojaške misije na Dunaju, je s 13 drugimi višjimi častniki obtožen, da je oškodoval italjanski erar za 200 milijonov lir. Zgodovina Segrejevega zločina je sledeča ; General Segre je bil poslan kot načelnik italjanske vojaške misije v glavno mesto avstrijske republi- Kastav z okolico zopet v jugoslovanskih rokah, Slovesna okupacija ozemlja. Nepopisno veselje osvobojenega prebivalstva. Lord Robert Ce.-ii, znani angleški državnik, se je izrazil o tem predmetu takole: — Obstoječa organizacija in ustroj industrij*, ne poslujeta glad-jke. Imel je nUogo, zastopati Itako. To velja tako glede vseh drugih d^žel kot glede Anglije ter ni lijo na isti način kakor sta po-produkt zadnje svetovne vojne. ' dobno zastopstvo vršili francoska — Ena stvar, ki je napačna, je pretirano tekmovanje. Popular- in angleška misija. Kakor znano, nost dveh teorij evolucije in politične ekonomije v njih ustrajanju so ententne države pomagale kru-pri principu tekmovanja je v veliki meri razčlovečila industrijalne ha in denarja potrebni Avstriji s ir trgovinske odnošajc. Geslo: — Biznes je biznes, — pomenja, da.tem, da so ji preskrbovale deloma morate vzeti vpoštev, kadar pride do biznesa. le to. kar je dobička- cenejša, deloma pa zastonj delile nosno iii uspešno in da nimajo pri trgovinskih transakcijah človečan-stvo, obzirnost do drugih in slične take ideje nobenega mesta. Pojmi take vrste »o korenika vsega našega zna. Biznes je biznes, — to je bolj dušo uničujoče geslo kot katerokoli drugo, ki se jih je uveljavilo v odnošajih med ljudmi. Duh rivalstva in tekmovanja, ne le med enim biznesom in drugim. temveč tudi ▼ biznesih samih, je irael za posledico, da imamo jza humanitarne svrhe. Segre pa i® sedaj tekmovanje po celem svetu, z velikimi tru.-ti na eni strani ter.nt imel srca samo za lačne Av- 1 s splošnimi stavkami na drugi strani, kar je Aelikanska bedastoča.Jstrijce, temveč tudi zase. In privo- Trusti so sicer nevarni, a teorija generalne stavke je dejanski ščil si je dobršen del pošiljatev absolutno uničevalna. Njen cilj ni izvesti pritisk na delodajalce,'italjanske vlade ter si vselej po en t*mve(- izvesti pritisk na >-p!ošnost. ter se prav nič ne razlikuje od del živil prisvojil in pridržal, nato ekonomske državljanske vojne, razven glede intenzivnosti. j pa je prodajal blago verižnikom — Do tega nas je dovedel naš sedanji sistem, ki pomenja straš- za visoke cene. no oči i arije za nas vse. Nikarmo reči, da je treba navaliti krivdo j Segre je imel pri teh goljufijah na en del prebivalstva, pač pa je nasprotno treba v resnici dolžiti prav lahko stališče. Njegov polo-zgodovino misli in postopanja tekom preteklih stotih let. Če hoče- žaj je bil tem lažji, ker je imel v živila rred siromašno prebivalstvo-V ta namen so zavezniške vlade od časa do časa pošiljale na Dunaj posebne viake z živili. Te po-šiljatve so bilo carine proste, ker je šlo pri celi akciji v prvi vrsti in o stvari popraviti, moramo uveljaviti povsem drugačno naziranje Na Telovo so jugoslovanske oblasti svečano /.asedle mesto Kastav z okolico, v kolikor pripade po rapallskem dogovoru Jugoslaviji. Že na predvečer so zavihrale s poslopij in dreves naše za stove in so zaplamteli z gričev kresovi veselja in hvaležnosti. V noči od srede nj- četrtek je prišlo v. Kastav iz bližnje Istre Notranjske na stotine ljudi, ki ostanejo pod italijanskim jarmom. Celo noč je vladalo po mestu in okolici živahno vrvenje. Fantje in možje so stavili mlaje in slavoloke, dekleta spletala vence. Zgodaj zjutraj so se napolnile vse ceste in ulice z množicami naroda. v Ob 10. uri oopoldne se je pripeljal z avtomobilom predsednik n;;še razmejitvene delegacije, general Maister, spremljan od majorja Andrejke. Deklice so obsipale avtomobil s cvetjem in ga okrasile z venci. Vsa množica pa je z brezkončnimi ovacijami pozdravljala zastopnike jugoslovanske vlade, V imenu deželne vlade v Zagrebu je prevzel civilno upravo osvobojenega ozemlja dr. Cukar. — Opoldne je pr:redila kastavska občina slavnosten banket. Na večer se je zasvetil ves Kastav v lepi in bogati ihiminaciji, zagoreli so kresovi in vso noč so oznanjali streli Peter Trstu brata, veletrgovca s koloni- iz topičev, pušk in pištol veselje kot ga imamo danes. — Vrniti moremo k kršeanski morali. Na dnu te morale je jalnim blagom. Od tega je redno prejemal pošiljatve, ki so prišle ^delovanje v skupni blazor in naš mora biti, da prepojimo vse one, nezaearinjene čez avstrijsko mejo. ki so zaposleni v industrijah, s tem zadružnim čustvom. J Na Dunaju je potem prodajal olje, Roald Amundsen. osvobojenja tja do Opatije, Vilo-ska in preko Reke do Sušaka in Kvarnera. Posebno lepo je bil razsvetljen in okrašen zvonik, raz ka- Vi hočete raztegniti kapital tako, da bo vključeval tudi de-jkavo, riž in,druge take potrebšči- lašo^1 neZmm um(*nik lo. Treba bi bilo priznati, da je treba postopati y delom na temelju ,ne za vsakdanje življenje. Segre j Nepopisen je bil vtis na množi-enakih pogojev. Ker delata oba skupaj, mora delavec čutiti, da se|se je družil t i ajzloglasnejšimi ve- oe> k0 so opazili na temni UČki goniti nudi primeren delež pri dobičkih in predvsem tudi pri odgovor- rižniki v Avstriji ter jim prodajalci signale z lučjo, ki so kljub skrb-i ostih in dolžnostih uprave. živila, katera je dobavljal za last-*ni straži karabinjerjev odgovarja- --ni dobiček pod firmo italjanske Ji na pozdrave pravXar osvoboje- vlade. Na ta način so šla Segreje- «ih rojakov. Glasno ihtenje se je va živila skozi roke židovskih pre-'razširilo, ko je prišla med ^udi na kupčevaleev v Madžarsko, Galiei tr£u skupina naših *»*5vnikov? --jo, Čehoslovaško, Rumunijo inj^ Jlh ?ašistj Pf^nali iz Istre, Roald Amundsen je zopet v Nome, Alaska, po svojem neuspeš-'drugam. Ta nečedna Segrejeval^^0^^11^?611^1, s. ^ami v nem poskusu, da sledi sribanju arktičnega ledu do Severnega teča- kupčija je cvela dolgo časa. Na i**?.1 ^.f10^'1 os%° °Jene brate. ' . ... ...... \ A ■ i , t , , .... J^no 2/. maja je general Maister ja. Njegova ladja "Maude , je tekom ene zime tnanja v ledu, iz- posled pa so ji vendarle prisil n; |pIeko jiirske Bistrice in Postoine gubila svoj pro|*ler m treba jo je bilo pustiti i,a licu mesta, doklerXa ovadbo ostalih ententnih«odšel nazaj protj Ljllb]jani bi >c ne našlo ladje, ki bi jo spravila nazaj. Kot kaže. pa ni kapitan 'mišij na Dunaju ter nekaterih Amundsen ničesar izgubil. Ko njegova ladja zopet poravljena, — drugih poštenih mož, katererim je rekel, — b«» zopet poskusil in brez dvoma bo nadaljeval s temi 'Sf, Segrejevo početje zdelo vse-Hvojuni poskusi, dokler bo mogel najti sredstva, da kupi živila in 'stransko škodljivo, je italjansko premog za svoje ekspedicije. Če bo imel srečo, -e bo nekoč pomikal |vojno ministrstvo Segreja najprej po poti izgubljene ladje 44Jeanette" ter prišel v bližino par posebnih odpoklicalo, nato pa odredilo prema- letin in te mase ledu l odo one. ki krijejo Severni tečaj. iskavo v tej"zadevi. Kapitan Amundsen ne bo prvi človek, ki b<» obiskal Severni te- preiskave je pokazal narav- <"tj, kajti admiral Peary je bil že enkrat tam. Njegov namen je do- nost nevrjetne reči. Segre je s svo-kuzati, da te. ejo morski toki od Beringovega morja naokrog, proti j0 tovarišijo ogoljufal laški erar i-^vero iztoeni obali Grenlandije. Izključno v tem namenu in radi par znanstvenih opazovanj, ki jih lahko pri tem izvaja, je pripravljen preživeti zimo za zimo na ledu, v družbi treh ali štirih mož. brez gledišč, čaaopisov, podzemske železnice in drugih ugodnosti veliko-lz drugimi 13 višjimi častniki tamest nega življenja. Mogoče je tudi, da hoče v resnici dobiti priliko ^oj zapreti. Vojni minister Bono-/n razmišljanje. On je umetnik, ki je preveč zaposlen z romantičnim'mi je postavil Segreja in njegovo za približno 200 milijonov lir. Radi tega je zaukazalo vojno ministrstvo v Rimu, da se mora Segre i »vi jen jem. da bi se brigal za romantične izmišljotine. On ne hodi v divjine ter med arktični led v namenu, da se bo vrnil zdrav in da ga bo vse križem občudovalo in oboževalo. Njegovih dolgih zimskih sanj ne motijo vizije predavateljskih odrov. On hodi na sever, ker je tam tako lepo mirno in tihe, ker je tam toliko prostora, ker je življenje tam priprosto in heroično, ker ne more človek priti tjakaj z lasranjem, ker je dober agent ali ker pozna bogatega striea nekega drugega, — na kratko re«"eno raditega, ker mu to ugaja. Zelo moder, moder človek je ta kapitan Amundsen ter je za par tisoč let za civilizacijo sedanjih dni ali pa — pred njo. družbo pred vojaško sodišče, ki sedaj zbira materijal, nakar se bo proti Segre ju in tovarišem vršila javna sodna razprava. Proces obeta postati velezanimiv ter bo prava .senzacija. Odkril bo vso gnilobo ia korupcijo višjih funkcijonarjev italjanske armade, ki so se pred svetom tako postavljali, kot da jim glede moralične kvalifikacije ni najti para! Položaj v industriji. Da je Neirtčija kljub vsem težkoČam, v keterih se nahaja, v stanu vreči na tehtnico važne prednosti za zopetno zgrajenje njene eksportne trgovine, so potrdil že marsikateri izvedeni proučevalci razmer in položaja v Nemčiji. Te prednosti, katerih se razveseljuje Nemčija na gospodarskem polju, obstajajo v preizkušeni industrijalci zmožnosti nemških delavcev in sorazmerni nizki ceni proizvodov mirjevati zaveznike, ki se prepi njih dela. * * # V^Vi^0 za hegemonijo. Italija prica- V tem smislu se je v zadnjem času izrazil tudi nadaljni opazovalec, Charles G. Du Bois, predsednik Western Electric Company. . . T . . . .* . , , . , .. ... . ,ima grof Sforza »ploh hrbtemeo? Imenovani je bil v stanu priti do sklepov na e^elju svojih lastnih;^ ^^ ^ napovedujej opazovanj in primer glede razmer v različnih evropskih deželah, hQdQ nacijonali8ti v pariai|iefl. da je Nemčija v stanu prekositi glede cene na ^ brezobzirno obraočnnali z gro-dežele v kateremkoli ^delu sveta. Vprašanje je le, f^ Sforzo, kot zastopnikom ita-vrata dragih dežel- odprta za nemške proizvode, lijanskega- propada. 1 Nezadovoljnost, s politiko grofa Sforze. Turinska 'Oazetta del Popolo\ ki je še nedavno podpirala francosko politiko, piše: — Italija je postala pepelčica entente ter se zdi, ^a je s j ena naloga le še po- Na pofjo, Ana Marin, Brooklyn, N. Y. Kako lepo je širno polje, cvete se ziblje žitni klas. ve*el škrja lfi. junija sta hčerki Franka Slaka Mary in Annie, 12 in 14 let stari, nabirali kopinovo grozdje (lilackberry j. Po dokončanem delu sta se poslu-žili hladne kopeli v potoku, ker sta 'bili izmučeni od vročine. Nesreča je pa zahtevala, da sta obe zašli v pregloboko vodo ter utonili. Njiju ročice so se pokazale parkrat iz vode proseč pomoči — toda bili so sami otroci navzoči, a no(benega izvrsstnega plavalca. Tako sta bili prepuščeni svoji u-sodi. Preplašeni otroci so liegali naokrog ter dobili pomoč, t'xla prepozno. Voda je globoka in čevljev, kar zahteva izvrstnega pla-vača za režite v. Pogreb sp jf vršil v nedeljo 19. junija okoli 12. ure. To se je pripetilo v naselbini Hughes. Pripeljali so trupli na vlaku ob enajsti uri. Tam smo čakali lia »prejem v družbi Fat lira tilvna. Potem smo nadaljevali sprevod na pokopališče. Tam smo našli skopan velik grob, kamor so poh-žili obe rak v i drugo poleg druge. Smem reči. da še ni bilo na tem pokopališču toliko slovenskega ljudstva kot ob leni pogrebu. 1'uievno. da jo Frank Slak jako priljubljen v leni kraju, vsak mu ie sožalje izkazal. Vencev- in cvetlic so deklice in žene prinesle, da ni bilo za šteti. Na • nem samem avtomobilu iz slovenske naselbine Adamson sem videl velik sklati vencev, kupljenih in doma pletenih. Žalost za prijate-Ijn Franka Slaka je pa še toliko večja ker mu je neizprosna smrt vzela s tem vse otroke, izvzemsi Francko, ki se je pred nekaj tedni omožila. Celo življenje pa ne l>o pozabil Anice kot ''baby". Jože Ali''. ADVERTISEMENTS. ^ Dospelo je novo -^ suho grozdje. "" MuSkatel zelo sladke debele Ja- Vi Rtxle, boksa DO funtov .. $9,— ^" ^ Cipar prowlje največje In naj- «► sladkejše jagode, boksa 50 fun- :: tov.......................s«.— - "" Malo Črno grško grozdprtih oči. Te niso trenile, se ni-da je dvorana nekje visoko, da- s<> čudile, niso me nič vprašale, leč v praznoti, za Ustm"* milj i>d- Mirno so jrledale name, skoraj maknjena od drugih ljudi in po- smehljaje, kakor na brata, ki je dnevnega življenja. Vse to* sem bil prišel mimogrede v gorte. V zelo natanko vnlel in občutil; njih dnu in na vsem 1em lepem, brez strmenja in brez strahu, ka- otroškem obrazu pa je bila vtis-kor da mora biti vse prav tako in njena za vselej in neizbrisljivo bi bil edanob* čudež, če bi inojrlo brezmejna groza, kakor da se je biti drugače. bila vsesala v ta ozka lica, v to Mklil sem, da epe vsi drugi, da nežno kožo strjena kri, ki se na bdim sam med njimi Da bi niko- vekomaj ne da več izprati. In ta-jrar ne zlmdil, sem se vzdignil ti- koj sem občutil, da se ta groza ni ho in počasi s svoje slamniee na porodila iz prestanih bolečin, iz tleh. Z očmi, odprtimi na«?težaj. solz in vrzkrikov, ne iz strahot. ki tem hotel odstreti mrak do kraja: so Šle s trdim, telesnim korakom ah kraja ni bilo — »eženj za sež- mimo njega, mladega; temveč da njem se je vdiral mrak sam vase je v poslednji globočini v«e ne-brez konca. Podolž in pofez s- se kaj drugega, kar je bilo seglo tja vrstile slamrnee. tako nagonto «>d začetka m bo ostalo tam za tožene, da je včasih druga za po- zmerom. lovieo visela na ilruiri i vrste so se Prav tako tiho, prav tako po- Pogled v preteklost. Spisal Ksaver Meško. (Konec), V Bog sem isti noči si bil z menoj, moj dal si mi svojo iiuW% da ni-iztegnil roke in ne putrubil njene čiste in svete in svoje, v kesu se očiščujoče duše. Stopil sem od okna. V sebi sem čutil neizmerno, z odpovedjo posvečeno ljubezen, združeno z neizmerno nadčloveško močjo". Prižgal sem luč, sedel k mizi in sem pisal z odločno roko. 44.. .Odpustite, kakor ste mi odpuščali vedno, a ne morem! Ne srdite se name: prišel bo dan, ko boste spoznali, kako prav sem storil, da nisem prišel. In ljubili me boste s tem večjo ljubeznijo, ker bo Vaša duša polna hvaležnosti, da sem Vas ljubil tako mogočno — in nisem prišel. Do tedaj pa odpustite — saj ste mi odpuščali vedno in ste bili ledno usmiljeni z menoj — in zaradi tega usmiljenja bodite blagoslovljeni..." Grob, ki spi v njeni najina ljubezen. je bil s tem zaprt za vedno. Vidiva se šele onkraj groba, kjer za najino ljubezen ne bo "e mej in ne ovir in ne konca in ne smrti in ne groba.. - # ♦ * Ko se bliža solnee k pokoju in umira dan, rad zahajam h kapelici nad mojim domom. Sedem pod lipo i« <>i opažam strmeče oko s kra*oto, ki jo zrem pred seboj. Nasproti pitoreske fcuKse, naie nebotične gore. Senea lega nanje, ■plazi se više in više, kakor bi spro-ztirala nevidna roka čru mrtvaški prt cd doline gor proti slemenu gorovja. Le vrhovi gore še v rdečem svitu: nizko nad njimi plava krvavo aolnčno oblo. Spodaj po dolini se valovi solnčna svetloba in trepeta nemirno, kakor bi odtekala iz doline. Krajina, čuti. da odteka in jo zapušča, in drhti v otožno*i in tesnobi. W drhti: pisano polje, temotne šume, bele hiše, raztresene -po ipolju kakor pi-Ščeta, ko je planil med nje gra beči kragulj m jih j»? razgnal — med njimi sanjari tu p al a m bela cerkviea z vitkim stolpom... Vse to drhti in trepeta v soju zahajajočega- jolnca, kakor bi se trešlo od silnega ihtenja ali kakor -bi s« balo wnee m halo mraka in balo smrti, ki prihaja v temni noei, neopazen a, a plazečimi in tihimi koraki. A zastonj ves strah, ves trepet je brez koristi — sedajo dalje in dalje, s stoterimi rokami objemajo njive in travnike in livade m šume in bele hiše. ki blede v njihovem objemu, in zamišljene cerkve, ki pričakujejo vdano svojo usmlo... Noe prihaja s tihimi in plazečimi koraki, a prihaia neizprosna in neusmiljena in 7. njo prihaja popruba in smrt. A ne boj se zemlja domača, zemlja teptana in zasužnjena! Xe bojte se, mirna sela. ne ve, zamišljene. sunjave cerkvice! Ta pri-rodna noč vam ne bo v smrt in v pogubo, le v odpočitek vam bo. Prebudite se spet iz nje in vsta-nite v novi krasoti in v novi moči k novemu življenju, k novemu veselju in k novim upom. A zrem drug^ noč, drugo pogubo vidim, drugi smrti gledam v trdi, neusmiljeni obraz. Vidim, kako prihaja z velikimi in naglimi koraki, kako stegra trde roke po tebi, domača naša zemlja, na-pojena 1 našimi solzami, orosena z našim potom, oškmpljena z na->0 srčno krvjo. In po tebi stega neusmiljene roke. mufcetrpni naš narod. Oklepa se te s stot»očerimi rokami in te davi, da krvaviš iz stoterih ran in medliš in mreš. Tmirajoč kliče« in prosiš usmiljenja. a zastonj, ne sluša obupnih tvojih klicev, tvoje prošnje so ji v zasmt4i. Xjeno sree je brez usmiljenja. Brez milosti in brez usmiljenja hlepi po tvojem poginu in žeja po tvoji krvi. Narod moj, smrti si zapisan! — Gledam in vidhn. kako se stegajo irladne tuje roke po naši zemlji, kako nas premaguje in davi tuja moč. Vidini, kako teče pod krivičnimi in krutimi udarci v po'o^ih tvoja srčna kri, sužnje nase ljudstvo, kako legaš v grob obupano, izmučeno, smrrtaio ranjeno. Vidini in da ti ne morem pomagati, je moja največja bol. In tako z veliko bolestjo stojim ob tvojem gro*>u in plakam. kakor plaka ljubeči sin ob ockprtem grobu materinem. — Včasih mi pride, da bi vstal, obrisal solze, dvignil roke in bi govoril z vznesenimi besedami višjeduhovniški blagoslov nad tvojim grobom, narod moj. da vsaj po smrti spiš t i hO in mirno, brez bolesti in brez toge___A ne morem m ne sinem — ne dvignem rok in ne govorim velikega blagoslova. Počivaj v neblagoslovljeni časi. k^sor sem se bil nagnil čezenj, se vzdignil, da bi ga ne vzdramil, otroka, spečega z odprtimi očmi v prezgodnjem grobu. Šel sem dalje s sklonjenim životom in bosimi nogami, oprezno sem se ogibal slamnie, da bi se ne spotikal oblije. Takoj poleg otroka je zleknjen počival človek, ki je bil mnogo starejši od njega, v obraz pa mu tako podoben, kakor da je njegov oče. Levo ramo in roko je skrhal pod odejo. Tudi k njemu sem se nagnil, da ga pogledam oid 'blzu. V liea je bil zagorel, porastel in kraj usten že nagubančen; tudi on mi je glodal naravnost iz obličja v obličje, tudi on tiho, mimo, po bratsko. Vse kakor okameneLi otrok: v raskavo kožo, v temne oči se je bila vsesala ona brezmejna groza, ki se:n jo gledal tam; le še globlja je bila, le še zrelejša, jasnejša, ker družila se ji je bolest. In že je zamolklo šepetalo v meni, že mi napol razodevalo, kaj je, kar leži mračno in nemo tam v zadnji glo-bočini. pod grozo in bolestjo. Dalje sem romaJ, vse dalje, od slamniee do slamniee, mimo živih grobov, ogledoval sem m prisluškoval ; gnalo me je, da t kazala sijaj zdravja, in vi l>oste o tem govorili ter priporočali Bolgarski Krvni ^aj svojim prijateljem. Pojdite k lekarnarju ter ga vprašajte za Bolgarski Krvni Oaj. Če je brez njega, ga MORATE imeti takoj. Mi vam bomo hitro ]K»slali. zavarovano, poštnina plačana. velik družinski zavoj za pe* mesecev za $1.25 ali tri zavoje za $3.15 ali šest zavojev za $5.25. Naslov: Marvel Products Company, O Marvel Building. Pittsburgh, Sa. (Advertisement) POZOR, SLOVENKE! Vdovee brez otrok se želi seznaniti s slovenskim dekletom ali vdovo brez otrok v svrlio resne ženit ve v starosti od 30 do 45 let. Tajnost zajamčena. Ponudbe naj se pošljejo pod šifro: '•Ženin'*, c o Slovenic Publ. Co., f>104 Saint Clair Ave., Cleveland, Ohio. (3x 20,22.24—6) GLEVELANDSKIM 0 Z J E POZOR Mi potrebujemo takoj sest nn«ž. da zavzamejo mesta, onih, ki s«» napredovali v sltižbi. SlužIte so vredne $7."» in vih" na teden. Če ste polteni, željni napredka, sposobni govoriti resnico ter trdo delati za neomejen dohodek, se oglasite osebno vsak dan nuni «lrn-tr«» in jw'tn uro »poldne pri : MR. EICHARDT 2409 Euclid Ave. Dr. K.oler slovenski zdravnik 638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa. Dr. Koler ]• naj~ «Ura)U tloveaakl 'fdravnUc Specialist v Plttaburrbu. Id 1m 34-l«tno prakso v adrmTU*-nju TMl MOflklk boteanL ZaatropljenJ« kr-«dr»Tl a gU-•OTit*m «0«. ki *a isumel dr. pro*. KrUch. C« lmat« m csolj« mehur-t*1**u T d". Upadanj« Iu. bolečine ▼ koateh. pridfta In lsttstll vam bom krt. Na čakaj t«, ker ta bo-fcaea naleze. Vee moCke bolf«nl mdravlm po o-krajianl Jtetorif. Kakor hitro cpaalte •a *am prenetmje mriravfe, ne čakml-*a. fmvč pridite ln ram r* bom jaopet povrnil. * t Hyroeolo Ut volno kilo oadrarlm » «•. urah io »ieer bre* operacije. mehurja, ki porzročajo bolestne ▼ krilu ln hrbtu In rCealh tudi roO+> oadrarlm c ®oto- I Rermatttem. tr*aaj3. bolečin* o-tekllne erbečlfa, Hcrrfle in druge kotne bciesnl. k: naatan#Jo raled .-teCl-■te krvi, oxdravlm ▼ kratkem Saaa m nI potrebno letati. \ fbkateri drugI adr^mlkl rabijo tol-ma5e. da vas razumejo. Jaz znam •e Iz ztareca kraja, zato tm .Mrarlm. ker vaa razumen zlovenzkl • Uradne ur«: ob delavnikih odi ki! Ob nedeljah od I do I, II Slovenskim Gospodinjam« Vprašajte gospodinjo, ki irabi Mazola, kakšen izvrsten uspeh ima, ki rabi to olje. Vprašajte jo kakšno razliko ona opazi med Mazola in drugim oljem ali mastjo, ki jo je rabila. Vprašajte jo, če ne spozna izdatno izboljšanje od kar rabi Mazola? Ona vam bo povedala, praženje in pečenje z Mazolo je enako okusno kot z maslom in boljše od masti ali drugih živalskih maščob. / , Mazola je zelo varčno olje. - Vi lahko začinite ribe, krompir ali čebuljo, itd. potem precedite olje in zopet rabite za kuhanje ali cvrenje. To je zato ker Mazola ne sprejme nobenega duha ali okusa od stvari, ki jih v njem začinjujete. Če vaša družina ljubi salato, potem je Mazola najbolje olje. Je v kakovosti tako dobro kot olivno olje, seveda mnogo ceneje, ker Mazola je prosta importnega davka. Mazola se prodaja v pripravnih, pint, pol in po celo galona kositarcah. _ Ni potrebno, da bi bilo na ledu, ker ne postane žavtovo. % GARANCIJA; Če niste popolnoma zadovoljni s kakovostjo in ceno Mazole, vam bo vaš grocer vrnil denar. CORN PRODUCTS REFINING COMPANY, 17 BATTERY PLACE. NEW YORK GLAS NARODA, 24. JTTN. 1921. SKRIVNOST ORCIVALA. DETEKTIVSKI ROMAM. I j Globoki molk. ki je sledil, mu je dokazal, da dele to njegovo mnenje vsi ostali kr. g njega. ,| — Bil sem slep, slep, — je zakričal. — Sprejemal sem ga v svoji hiši ter imenoval svojega prijatedja. O, ali nimam pravice do strašile osvete ? j Tedaj pa s>e je spomnil zločina v Valfeji. Vs-led tega je nadaljeval v tonu globokega razočaranja: V staro domovino ADVERTISEMENTS. Francoski vpisal Emile G&boriau. — Za G. N. priredil G. P. 20 Ah, gospodje, je strašno. (Nadaljevanje.) je rekel. — Ne vprašajte me radi nje. To ADVERTISEMENTS Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni listek iz stan domovine za Vaio družino, sorodnika ali prijatelja Pilite za cene in druga potrebna aavodila na najstarejše in skuše* no slovensko bančno podjetje: RANK 8AEJ3KR STATE BANK (potniški oddelek) Mu U9m Tcrk. ■ T PREDNO SE ODLOČITE za svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da se ga potnik sam kupi, piiite naj-prvvo za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York (AdvartlMinuitl (Adrntlaement) WS& iWSSi OS3 rn * + * * * * Nuga-Tone Uspehi v dvafsetlfc dneh ali se vi pa vrne denar. I — In jaz nisem v stanu osvetiti se! Jaz ga torej ne morem ubiti s svojimi lastnimi rokami, ne morem ga videti, kako bi trpel skozi |ure ali ga slišat, kako prosi milosti. On je mrtev. Padel je pod udarei morilcev, ki so manj podli kot je on sam. Zdravnik in Plant a sta skušJla potolažiti nesrečnega moža. On pa je nadaljeval ter ^e vedno bolj razburjal vspričo zvoka svojega Letnega glasu: — O, Lavrencija, moja ljubljena, zakaj nisi zaupala meni - Bala si se moje jeze, kot da bi mogel oče kedaj prenehati ljubiti svoje dete! Izgubljeno, ponižano in propadlo bi te še vedno ljubil. Ali nisi Zdravnik in Planta nista ničesar več čula, kajti planila sta v iu-jbila moja Iastna Žalibog nisi poznala srca cveta. Oče ne oprosti, šo. Lekok jima je sledil potem ko je zaupal svojo culieo Baptistu z pozobi. Še vedno bi bila lahko srečna, moja izgubljena dragica! raro- iloni: — Odnesi to k gospodu Planti in h'lro! j pričel je jokati. Na tisoče spominov na čas, ko je bila Lavren- Kadar stopi nesreča v kako hišo, je videti kot da je pustila že cija ^ otrok se je pojavilo v Vegovem duhu. Zdelo se mu je, kot na pragu samem svoj usodepolni utis. Mogoče ni v resnici tako, a to ^ ^ ^ilo vse včeraj. je »'ustvo onih, ki imajo kaj stika s tako nesrečo. Ko sta šl,a zdrav- (Dalje prihodnjič.) xiik in mirovni sodnik preko dvorišča, je nudila ta hiša, ponavadi tako vesela in gostoljubna, turoben in žalosten pogled. V gorenjem i-adstropju je bilo videti prihajati in odhajati luči. Gospodična Lu-oila, najmlajša hčerka župana, j«* imela živčni napad ter je morala v posteljo. Nek i mlada deklica, ki je služila kot tsebna strežnica go-spodične Lavreneije, je sedela v veži, na koncu stopnjic ter bridko jokala. Tam je bilo tudi še več nadaljnih služabnikov, ki niso vedeli, kaj bi storili v Jej zmešnjavi. Vrata sprejemne sobe so bila na široko odprta Madama Curtoa je bolj ležala kot pa sedela v veliki naslonjači v bližini ognjišča. Njen mož je je ležal na zofi v bližini okna. Slekli s«, mu suknjo ter odtrgali tudi rokave, ko so mu spustili kri. Dve obvezi na rokah sta značili mesto, kjer se mu je spustilo kri. Neki majhen človek, ki je izgledal kot kak dobrostoječi pariški rokodelec, je slal v Lližini vrat, s preplašenim izrazom na svojem Leu. Bilj je mojster Robelot, ki je ostal za slučaj, da bi se še nadalje potrebovalo njegovo službo. Prihod prijatelju je predramil gospoda Curtoa iz žalostne otopelosti, v katero se je bil pogrezuil. Vstal je, omahni v objem vse časti vrednega gospoda Plante, ter rekel s stokom: — Oh, prijatelj moj, jaz sem najbolj nesrečni človek na svetu, rajbolj nesrečni! Ubogi župan se je v kratkem času tako izprcmenil, da ga je bilo težko spoznati. Ni bil več oni srečni človek, smehljajočega se obraza, trdega pogleda in samozavesti, ki je pričala o njegovi prospe-riteti. V par tirali je postal za celih dvajset let starejši. Bil je zlomljen ni njegove misli >o plavale v celem morju bridkosti. Nič drugega ni mogel kot ponavljati od časa do časa: — Najbolj nesrečen, najbolj nesrečen! Gospod Planta je bil prave vrste prijatelj tak slučaj. Odve-del je župana nazaj na zofo, sedel poleg njeg«, ga prijel za roko ter prisilil, da se je nekoliko pomiril. S pomnil ga je, da mu je ostala njegova žena, družica njegovega življenja, da z lipo vred obžaluje izgubo. Ali nima še drugo hčerko, ki je isiotako upravičena do lju bezuiUbogi človek pa ni bil v stanu poslušati vsega tega. — Ah, prijatelj moj. — je rekel ter se pričel tresti. — vi ne veste vsega! Ce bi umrla tukaj, v naši sredi, obdana od naše nežne skrbi, bi bfl moj obup velik. Nobena žalost pa se ne more primerjati s tem, kar me muči sedaj. Ce bi le vedeli ... Gospod Planta je vstal, kot preplašen od tega, kar bo slišal. — Kdo pa more povedati, — je nadaljeval nesrečni mož, — kje ir. na kak način je umrla? O. moja Lavrencija. ali ni bilo nikogar, ki bi čul tvojo agonijo ter te rešil? Kaj je postalo iz tebe, tako srečne in mlade 1 Vstal je, se stresel od jada ter zakričal: — Pojdimo, Plauta, in poiščimo jo v mrtvašnici. Nato pa je omahnil nazaj na zofo ter ponavljal le še besedo: Mrtvašnica! Priče tega prizora so ostale neme, nepremične in zadrževale so sapo. Tišino so motili le pritajeni vzdihi madi'ii>e Curtoa in mlade služkinje. — Vi veste, da sem jaz vaš prijatelj, — vaš najboljši prijatelj, — je rekel gospod Planta nežno. — Zaupajte mi. — povejte mi vse. — Dobro, — je pričel Curtoa. a solze so mu zalile oč* in ni mogel nadaljevati. Izročil je gospodu Planti zmečkan list ter zastokal: — Tukaj, čitajte, — to je njeno zadnje pismo. Gospod Planta se je približal k mizi ter pričel citati, ne brez težkoče: Iskreno ljubljeni stariši! Oprostite, oprostite, prosim vas. svoji neserčni hčer-, ki radi tuge. katero vam bo povzročila. Zelo kriva sem bila, a kazen je strašna. V enem dnevu zmede sem pozabila na vse. — na vzgled in nasvet nu je drage matere, na s-vojo najsvetejšo dolžnost'in vašo IjrJ-ezen. Ne. jaz se mu nisem mogla ustavljati, ko je jokal p-.cd menoj ter mi prisegal večno ljubezen — in ki me je sedaj zapusitl. Sedaj je vsega konec. Jaz sem izgubljena, izgubljena. Ne morem še nadalje prikrivati svojega strašnega greha. O, dragi stariši, ne proklinjajte me. .Jaz sem vaša hčerka. — jaz ne morem nositi zaničevanja, jaz ne bom preživela svoje nečasti. — Ko bo dospelo to pismo do vas. bom že prenehala Živeti. Zapustila bom svojo teto ter šla daleč proč, kjer me ne bo nikdo našel. Tam bom napravila konec svoji be di in svojemu obupu. Z Bogom, tore;, z Bogom, ljubljeni stariši! Če bi mogla, bi rada zadnjikrat prosila na svojih kolenih za vaše odpuščanje. Moja draga mati. moj dragi oče. imejta usmiljenja z ubogo potnico. Oprostita mi, prosim vas. Naj moja sestra Lucila nikdar ne fzve tega. Še enkrat z Bogom, pogumna sem. ker mi tako narekuje čast. Vam pa bo veljala zadnja molitev in zadnja misel vaše _ uboge Lavreneije. Proizvaja bogato rdečo kri,: čne stanovitne živce, življenja polne možice In ženske. Če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam" spomin mrači in vase telo n-vači, če ste se že naveličali jemati pomirljiva in narkoticSa sredstva, potem posku-iajte NuKJL-Tone. in izprevidrli boste, kako hitro se boste čutili drugačnega človeka! Devet desetin človeških bolezni, kot tzpehavanje. an&mija, revmatične bolezni, glavobol, nevraltcija, ns p rimer slabi tek, neprebava, vetrovi in kolcanje. zaprtje, pomanjkanje enercije. pomanjkanje živahnosti, nervoz&ost, nespečnost, izhaja iz pomanjkanja živčne moči, redke zvodeneto krvi in slabe krvne cirkulacije. Vsak ud, vsako delovanje telesa je odvisno oA. živčne sile za svoje iivljenje in delovanje, živčna moč je posrla\~itua stvar za C^odec. jetra, ledice. d rok, utripanje srca in krvno cirkulacijo. Nu#a-Tone »e najbolj uspešno zdravilo za nervozne in fizično izdelane. Zakaj?j Ker sestoji i* o?mero važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter jih' predpisujejo najslavnejši zdravniki. — Nuira-Tone je bogat na železu in fosforju — ter je hrana krvi in živcem. Nuira-Tone proizvaja življenje v jetra, ter ojačuje čreva. da redno deljujejo. Oživlja ledice ter izganja iz njih strupene sestavine. Nič več vetrov in kolcanja. težke sape in r-ok.ir^fcs jezika. Nič več bolečin in baleznil Nuga-Tone daje čudovl.i tek, dobro prebavo, stanovitne živce ter spravo okrepčujoče spanje. Nura-Tone obogati kri. čredi krvno cirkulacijo ter prižene žarenje zdravja na lice in jasnost v oči. Gradi močne in postavne može. zdra-vejše in krasnejše ženske. Nnga-Tone n* vsebuje omamljivih sredstev, ne zdravil, katerih se človek navad L Zavit je v pripraven zavojček. Pokrit je s sladkorjem, usodnega okusa, ugoden za jemati. Poskušajte ga. Priporočili ga boste vsem svojim prijateljem. NASA POPOLNA GARANCIJA--C«»a Nuga-Tone je en dolar ga sUklenico. Vsaka steklenic*-, vsebuj* devetdeset (»O) tablet, pela« mesečno zdravljenje. Vi lahke kupite šest škatelj, šestmesečno zdravljenje n pet ($S.OO> dolarjev. Jemajte Nun. ■ ene dvajset (20) dni. Ce niste zadovoljni g napihii. vrnite preostanek mnn * i k* ti jo te Mi »«a boni takoj vmUi dsn sr. Indite, da ne morete izgubiti niti penija. — M) prevzamemo rizik o. Nuga-Toae je na prodaj pri vsih dobifh lekarjih po enaki ceni te enaki garanciji. __KO NAROČATE, SA POSLUŽITE TEGA KUPONA. NATIONAL LABORATORY, S. Z0. lOIS So. Wabash Ave., Chicago, m. Gospodje:—Prosim, dobita priloženo..............ga kar mi pošljite. steklenic Nuga-Tone. Ime Cesta in štv. ali R. P. D. Država Dobele solze >o se potočile po licu starega moža. ko^c prečital to žalostno pismo. Mrzla, nema in strašna jeza ie kot v krču stisnila mišice njegovega obraza. Ko je končal, je rekel z lireščečim glasom: — Lopov! Gospod (^urtoa je čul ta vzklik. — V resnici lopov — je zakričal. — ta podlež, ki se je prikradel v temi ter mi ukradel moj najdražji zaklad, moje drago dete! Ona ni nikdar ničesar vedela o življenju. Šepetal ji je v tisesa one nežne besede, vspričo katerih poskakuje srce mlade deklice. Verovala je vanj — in sedaj jo je zapustil. Ah, če bi vedel, kdo je bil, če bi vedel.... Naenkrat pa je prekinil samega sebe. Žarek spoznanja je ravnokar razsvetlil prepad obupa, v katerega je bil padel. — Ne, — je rekel, — mlade deklice se ne zapusti kot tako, če ima miljonsko doto. če ni kakega drugega tehtnega vzroka. Ljubezen mine, a pohlep ostane. Nesramni lopov ni bil prost, bil je po roje mogel biti le grof Tremorel. On je umoril moje dete. 1 CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic' Publishing Co. New York 82 Cortlandt St. knjig*. Hitri računar ,68 Nemški abeednik J5 Nemško angleški tolmai .60 Pravilo dostojnosti ,10 BloTen»ko-ipglr. Ohio, v Babno polje. Franc Kandušar iz Fairpoit Harbor, Ohio, v Celje. Anton Frančeškin iz Cleveland. Ohio, v Sežano. Alojzij Pere iz Cleveland. Ohio, v Podnart. Luka Št rito f iz Conemaugli, Pa, v Grahovo. Franc Podržaj z družino iz Conemaugli. Pa., v Grahovo. Jožef Arko iz Cleveland, Ohio, v Ribnico. Frane Novak iz Cleveland. O.. v Kamnik. Ivan FMerin iz Cleveland. Ohio, v Kamnik. Janez Jereb iz Oaksville. N. Y. v Kostanje^nco. Alojzij Košiček iz Cleveland Ohio, v Žužemberk. Frane Zupančč. iz Cleveland. Ohio, v Dobrovo. Ant-on Stefančie iz Keewatin, Minn., v Delnice. Matija Jakovac iz Pittsburgh, Pa., v Delnice. Slave Turk iz Detroit, Mich., v Gerovo. Filip Turk iz iz Detroit, Mk?h.. v Delnice. Franc Kos iz Cleveland, Ohio, v Kanal. Jožef Žimter iz Iiidianapolk Tud.. v Celje. Andrej Marmilič iz Rustuu. Wash., v Novi grad. g parnikom Le fiavoie 18. junija: Ivan I^šnjak iz Pitt«iljurgh. Pa., v Borovnico. Maksimiljan Lenaršič iz Cass. \V. Va.. v št. Peter na Krasu. Anton Ovčin iz Ca«. W. Va. v št. Peter na Krasu. Matevž Hribar iz Cass. W. Va.. v Žirovnico. Andrej Dreni k iz Cam. W. Va.. v Cerknico. Janez Žnidaršič iz Cass. W. Va.. v Delenjo vas pri Cerknici. S parnikom Paris 25. junija: Dr. M. Josip Pleše iz New Yor-ka v Delnice. Dr. B. K. Simonek z družino iz Chicago, 111., v Prago. Dr. Louis Renner iz New York a v Prago. Viktorija Bsumgartner iz New Yorka v Prago. KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ NEW Y0REA. columbia berenqaviia pocahontas RYNDAM LAPAYETTK ZEELAND aquitania LA LORRAINE adriatic france PRES. WILSON finland cretic mauretania la 8avoie P. MATOIKA lapland OLYMPIC argentina saxonia AMERICA LA TOURA1NE rochambeau FINLAND PARIS CALABRIA 29 Junl. — Tr«t 99 Jun. — Chtrbourfl SO iunl. _ uenoa .2 juli. — Boulogne 2 lull. — Havr* Z Jul. — Cher-ouro 5 lul. — Cherbourg • Jult. — Havrt • lull. — Cherbourg 7 lull. — Havrt • lullja — Tral 9 lull. Cherbourg 12 lull. — Qanei 14 Jul. — Cherbouro 14 lull. — Havre 14 lull. — Genoa I OLYMPIC 16 lull. — Cherbouro 1 LA SAVOIE 15 lull. — Cherbouro LEOPOLDNA 21. julija — Trst PARIS AQUITANIA KROONLAND WASHINGTON ROUS1LLON ADRIATIC LAFAYETTE FRANCE MAURETANIA LA LORRAINE CANOPIC BELVEDERE BERENGARIA BOU RDONN AIS AQUITANIA ZEELAND 23 lull. — Cnerboure LAPLAND S3 lull. — Cherbouro LA TOURAINE 23 lull. — Hwn AQUITANIA 25 lull. — Havre AMERICA B fcs'l. — Cherbouro FRANCE 2t iull. — Havre WASHINGTON 27 iuli. — CtierL-^ura ADRIATIC Glede cen » vonie listke In vse dni£e poje en'.la. obmtte ce na rritlks ^BANK SAKSER STATE BANS «2 i€rtlan«t St, New York. 27 Jul). — Trst 30 Juli. — Cherbourg 90 lull. — wherboura 2 jvg. — Havre 3 avg. — Cherbourg 3 avfl. — Havre 4 avg. — Havre 11 avq. — Cherbourq 6 avg. — Havre 9 avg. — Genoa 11 aua. — »'rat 18 avg. — Cherbourg 9 avg. — Havre 23 ava. — Cherbourg 6 avg. — Cherbourg 13 "avg. — Cherbourg 13 avg. — Havre 16 avg. — Havre 17 avg. — Havn 20 avg. — Cherbourg 20 avg. — Havre 23 avg. — Cherbourg 24 avg. — Cherbourg 25 avq. — Havre 2/ avg. — Cherbouro 31 avg. — Cher^ouig MIAI L COMP^YK Direktna, služba iz New Yorka in Bostona v NapolJ in Qet.ovrw \ Karte do Palerma In Meslne. VELIK PARNIK NA LFVA VIJAKA. POCAHONTAS" odpluje sredi julij« Cene za. NapolJ in Genovo: Kabine Slfc" naprej. 3 razred In »5 vol davka. IZBORNA SLlT4ntA — KRASNT? w. DOBNOFTI. Oddelek za potnik«: 46 BROADWAY. NEW YOHK. Oddelek za ortljago: 120 BROADWAY, NEW YORK. NAREDBA GENERAL. JUGOSL. KONZULATA V«ak bo lahko dobil potni lift, kdor ima dokaze, da j3 v resnici jugoslovanski podanik. Soglaša o s zadnjim odlokom ministrstva 2h zunanje zadeve bo konzulat izdajal potne liste vsem državljanom kraljevine Srbov, Slovencev in Hrvatov, ki bodo svojim prošnjam za potni list prilepili tudi zadostna dokaze o jugoslovanskem državljanstvu. Ko se bo konzulat prepričal, da *o predloženi dokumenti pristni .n radostni, bo dobil prosilec potni list. V slučaju, da bi pa nastali kaki pomisleki, bo izdan potni list &ele z dovoljenjem ministrstva. Ker je število prosilcev ogromno in z vsakim dnem narašča, ni kcnznlatu mogoče takoj opraviti vsega dela, toda polagoma bodo prišli vsi na vreto. Nihče naj ne kupi šifkarte prej, p redno se osebno ne zglasi na konzulatu ter do* bi potni list. V vsakem drugem slučaju ne bo konzulat prevzel nobene odgovornosti za čakanje v New Yorku i? če ladja, za katero so vzeli karto, odpluje brez njih. V dokaz državljans+va je treba predložiti: stari potni list, domov-aico, vojaško knjižico, delavsko knjižico, krstni list ali potrdilo okrajnega sodišča v starem krs-jti. Kdor tega nima, bo dobil pot ni list šele s posebnim dovoljenjem iz ministrstva. Največji. najhitrejši parnlkl na svetu. Izborna postrežba rotnlKC-n. V vaiem mestu ali bližini |e lokal. nI ooent. V JUGOSLAVIJO. MADŽARSKO. ROMUNSKO IN BOLGARSKO. CALABRIA 27. JULIJA Vozni list za Dubrovnik. Trst ali Reko $100. Vojni davek »5 nO. Prsko Cherbourg*: BERENGARIA ........ 30. J-tnlJa AQUITANIA .......... S. julija SI A i * R ET ANI A ........ It. julija HAMBURG NARAVNOST Z NOVIMI PARN1KI ORBITA ...... 2. julija OROPESA ... 16. julija ORDUNA ____30. julija Zaprte kabine za ienske in otroka. THE R0TAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadway New York ulj lokalni potniški agenti. Jugoslaviji In Srbi 11. A w. Xazkoine ugodnosti prvega, druge- f m ga In tretleoa razreda. 5 S Potniki tretjega razred« dobival« K K orezolačno vino. m \ PHELPS BROTHERS. & CO. i M Pincnotr Department j J 4 West Street New York g ROJAKI. NABOČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH, ^fl French Line C0MFA6ME GENERALE THAHSATLAKTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE LAFAYETTE .................. 2. julija LORRAINE .................. 6. julija FRANCE ....................... T. tulila SAVOIE ...................... 14. julija S C PAPIC 33.700 ton. • . 45,000 konjskih sli. 27. julija - 17. avgusta Direktna fslaznlika aveza Iz Pariza « va« glavne to^ke Jueoslavlle. Hitri parnlkl • itlrlml In « Špela pečsnko Jedla, taljlva. B4991) Apela In Micka Iz Domiat ) Zaljubil aa Se vrabec. Šaljiva. E4M2) Drutinake a!a Aua dem Hocbaeblrr. valcer ) jeete ee portdam. mar*. ' Po dolgem Časa saso dobili prav« aemSke ploHe, vojaiQca godba prve rente, krasni Toja*- msrEl in raleerJL Dobili smo jih par tiaofc Pravi glasni Colombia gramofoni od $30.00 do $375.00. Cenik v vseh jesikib Vam poOJemo brezplačno. Ko naroČite blago, nam dajte totel expresanl naslov, da blago prej dobite. NaroČbo in denar (mcney order) pošljite na: IVAN PAJK, CM$JST-tom 24 Main St, Conemaugh, Pa, E4232) D runam era parada marH > Miner daucbter of tb< E4»5S> Radeckl mar«. voJaSka- ) Oeeterrelcb milttaer mart. E7i*e0) ft Reirtment marl ) Grenadier mart, vojalka. El«84 > Holibackc auia mar«. ) Hoch vom Dacheteln marl. Ell 17) Bttlerliader max«, vojatlfa. ) Hop. bop. Schnelpolka E409C) Beautiful Girl, polka. ) Sky Rocket Gellou. ZS1S4) Auf der Aim. valcer ) PeatlDoa