t///A Medij Mestne občine Ptuj, leto XVII, številka 11, ISSN 1318-8550 cena 0,42 EUR, poštnina plačana pri pošti 2250 Ptuj ričakovanju čudežnega četrtega decembra 50 let režiserja Mirana Zupaniča ega križa letos izdali 12.953 paketov pomoči Ptujčanka Mina Markovič na svetovnem vrhu 13. princ karnevala je Vlado Hvaleč, 4. ptujska vinska kraljica pa Monika Rehernišek Volitve v DržavniiJSfiii 20 11 j 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 RETROSPEKTIVA PRIREDITVE 13. princ karnevala je Vlado Hvalec, 4. ptujska vinska kraljica pa Monika Rebernišek Na letošnjem martinovanju sta se zgodila dva pomembna dogodka: imenovan je bil novi princ karnevala - Vlado Hvalec, ki je prejel naziv plemeniti Jurij Oprossnitzer, ptujski grajski kapetan, prav tako pa je bila imenovana nova ptujska vinska kraljica. Četrta po vrsti je postala Monika Rebernišek, ki bo v tej vlogi kraljevala dve leti. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Predzadnji mesec v letu praznujemo praznik vina. Martino-vanje, ko mošt vino postane, je na Ptuju že tradicionalna kultur-no-zabavna turistična prireditev. Povezuje jesenski čas s pustnim, saj je v ljudskem izročilu znan tudi kot »mali fašenk« ali »jesenski pust«. Zgodila sta se dva pomembna dogodka. V petek, 11. novembra, ob 11. uri in 11 minut je bil izbran princ karnevala. Letos je ta naziv prejel Vlado Hvalec, pobudnik in ustanovitelj etnografskega društva Korantov duh. V soboto, 12. novembra, pa je bila pred Mestno hišo razglašena četrta ptujska vinska kraljica. Monika Rebernišek prihaja iz vinogradniške družine z Mestnega Vrha. Pri Reberniškovih stoji stara preša z letnico 1869, ki pri- ča o tem, da ima družina dolgo vinarsko tradicijo. Danes uspeva na domačiji 7.000 trt laškega rizlinga, rumenega muškata, so-vinjona, sivega pinota, renskega rizlinga in modrega pinota. »Že od otroških let sem se potikala po vinogradih ter se zanimala za opravila v vinogradih,« se je na odru spominjala kraljica svojih spoznavanj z vinsko kulturo. Oba dneva, ko je martinovanje na Ptuju doseglo vrhunec, so potekale številne aktivnosti, med drugim tudi vodeni ogledi Ptujske kleti, vinogradniške igre in podelitev priznanj. Vinogradniki so na Mestnem trgu predstavljali mlada vina letošnjega letnika. V grajski kleti je potekala predstavitev mladih vin Vinsko turistične ceste 13. Ptujske gostilne in 4. ptujska vinska kraljica je Monika Rebernišek. lokali so ponudili martinovo pojedino, ki je sestavljena med drugim tudi iz mlincev, rdečega zelja in race. Med 21. oktobrom in 12. novembrom je v organizaciji Kluba ptujskih študentov potekal projekt Vino ni voda. V Mestni hiši je potekalo srečanje Združenja karnevalskih mest, FECC Slovenija, na katerem je bilo povedano, da bo prihodnje leto, ko bo kurentovanje potekalo že 52. leto zapored, prav naš, ptujski karneval eden izmed največjih posamičnih dogodkov Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. »Kurentovanje 2012 bo kurentovanje presežkov,« je napovedal Branko Brumen, vodja projekta Kurentovanje 2012 in predsednik FECC Slovenija, in nadaljeval, da bo eden od glavnih adutov kurentovanja prav gotovo predstavitev tradicionalnih pustnih likov in mask sveta, ki bo na Ptuju združila okoli 18 različnih narodov, med njimi bodo tudi eksotični liki iz Senegala, Avstralije, Japonske in Brazilije. Tematsko bo prihodnje kurentovanje razdeljeno na Etnofest, Artfest ter Karnevalfest in bo obiskovalcem ponudilo več kot 150 različnih prireditev, razstav, predavanj in koncertov. Ptuj s svojo pustno tradicijo že več kot dvajset let pomaga ohranjati evropsko karnevalsko tradicijo in kulturo tudi v okviru združenja evropskih karnevalskih mest FECC. Princ kurentovanja 2012 je Vlado Hvalec, pobudnik in ustanovitelj etnografskega društva Korantov duh. Že tradicionalno je v okviru martinovanja 11. novembra ob 11. uri in 11 minut izbran princ karnevala. Letos nosi ta naziv Ptujčan Vlado Hvalec, pobudnik in ustanovitelj etnografskega društva Korantov duh. Novi princ je prejel naziv plemeniti Jurij Oprossnitzer, ptujski grajski kapetan. Idejo za prinčevo ime je Marija Hernja Masten našla v zgodovini mesta, v letih 15701573, ko je v službi habsburškega nadvojvode Karla II. na ptujskem gradu kot grajski kapetan služboval Jurij Oprossnitzer. 2 ■ //tt/'-ff/i UVODNIK 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 V pričakovanju čudežnega četrtega decembra Zdi se, da se v Sloveniji zadnje tedne vse vrti okrog predčasnih volitev v državni zbor. Trenutno smo okupirani z novicami o državah v Evropski uniji, ki se soočajo s finančno krizo, in strankarskim dogajanjem v naši deželi. V Grčiji so že dobili novo vlado, ki naj bi državo popeljala iz rdečih številk, enako tudi Italija in Španija; kdo pa bo v prihodnjih letih reševal nas? Zaupanje v politike je nizko, ljudje več ne verjamejo obljubam, želijo dejanja in pozitivne posledice. Kar deluje in kar je dobrodošlo v drugih državah, ni nujno, da bo tudi pri nas. Dnevno lahko v medijih spremljamo predstavitve programov političnih strank in list, ki si prizadevajo za čim večje število mest v parlamentu. V Sloveniji kandidira 1300 kandidatk in kandidatov, od tega 561 žensk in 739 moških, starih med 18 in 78 let. Včasih se sprašujem, zakaj stranke predstavljajo svoje programe, ki ga po dozdajšnjih izkušnjah v večji meri tako ali tako ne bodo mogle ali preprosto ne bodo izvedle. Volivci se pogosto odločijo za kandidata, ki je dober govorec, ki jim je vizualno všeč in ki ga po možnosti tudi osebno poznajo. Glede na to, da so volitve državnozborske, pa se pri posameznikih pojavlja dilema - voliti stranko ali kandidata v posameznem volilnem okraju. Lahko da podpiraš program stranke, a ti ni všeč kandidat v domačem okolju ali obratno. Ptujska občina je kakor vsa Slovenija že preplavljena z volilnimi plakati, s katerih nas opazujejo večinoma stari obrazi v novi preobleki. V10. volilnem okraju 8. volilne enote - na območju ptujske in hajdinske občine - se bo za poslanski sedež po podatkih Državne volilne komisije potegovalo 16 kandidatov in kandidatk. Na glasovnicah bodo po žrebu volilne komisije zapisani v naslednjem vrstnem redu: Taja Strelec (LDS), Boštjan Koražija (Stranka za trajnostni razvoj Slovenije - TRS), Darko Jazbec (Pozitivna Slovenija), Gorazd Žmavc (DeSUS), Peter Pribožič (N.Si), Vlado Čuš (Zeleni Slovenije), Valerija Šaško (SLS), Igor Šeruga (Zares), Robert Šegula (Državljanska lista Gregorja Viranta), Helena Neudauer (SDS), Stojan Žižek (Stranka slovenskega naroda), Robert Križanič (SMS Zeleni), Ingrid Zadravec (Demokratična stranka Dela), Dejan Levanič (Socialni demokrati), Ana Anžel (SNS) in Vlado Ferčec (Gibanje za Slovenijo). Kot da se je dogajanje v Sloveniji ustavilo - vsi čakamo na ta 'čudežni' 4. december. Stranke hitijo predstavljati svoje programe in kandidate, ti se prijazno smehljajo, stiskajo roke potencialnim 'glasovom 'in imajo usta polna obljub, da bo bolje (ker slabše baje skoraj ne more biti). Je pa bilo že pred padcem vlade in razpisom predčasnih volitev slišati enega izmed vodij stranke v opoziciji, da bo potreben več kot en mandat, da se reši situacija, ki je nastala v zadnjih letih. Ali to pomeni, da ne glede kdo pride na oblast, ne glede kakšen program obljubljajo, ne bo nič drugače, vsaj še nekaj let ne ? Mnogi so v to tudi prepričani, a vendarle upanje ostaja. Kaj nam sicer še ostane? Zadnje dni pred volitvami, ko se je večina že odločila, koga ali katero stranko oziroma listo bo obkrožila, pa programi sploh niso več tako pomembni. Baje je boljši kandidat tisti, ki o drugih odkrije čim več umazanega perila, ki ga je pred volitvami še treba javno oprati. Ne glede na to, komu boste namenili svoj glas in zakaj, pa ne pričakujte čudežev. Zagotovo spremembe bodo, kakšne, pa bomo videli po volitvah. In ne dopustite, da našo novo vlado namesto vas izberejo drugi. Tudi vi opravite svojo državljansko dolžnost in pojdite na volišče. Naj ne bo nizka volilna udeležba kriva, da nova vlada morda ne bo po vaši izbiri. Mateja Tomašič SPREHOD PO VSEBINI Na OZ Rdečega križa letos izdali 12.953 paketov pomoči 4 Menimo, da sedanja cena omogoča odvoz odpadkov 5 Dominikanski samostan - dediščina in kongresni turizem 6 Razstava O vlogi in pomenu Rudolfa Maistra na ogled do konca novembra 7 Uspešno ptujsko podjetje Pikapoka s 130 zaposlenimi 12 Potrebujete denar za razvoj podjetja? 12 Manager klub Ptuj praznuje 20 let 13 Urad za delo Ptuj se je preselil na Trstenjakovo 2 a 13 Pullus med tremi najboljšimi sladkimi vini na svetu 14 Izpraznjeno embalažo tetrapak odložite v vreče za odpadno embalažo 14 Nov način zbiranja in odvoza odpadkov bo potekal od vrat do vrat 15 Na Ptuju podružnica OAO NIITeplopribor 16 Hrvaška delegacija obiskala ZRS Bistra Ptuj in CERO Gajke Ptuj 16 50 let režiserja Mirana Zupaniča 23 Esenca gozdne krajine Gregorja Pratnekerja v Miheličevi galeriji 23 Pet let Arsane 24 Aska in volk na odru MGP-ja 25 Največji zapeljivec med muzikali 26 S Tatjano Kralj po poteh lepih umetnosti 26 V Primusu 25. zborovanje Arhivskega društva Slovenije 27 Pevci iz ČS Jezero zapeli v Bišu 27 Ljudske pevke Jezero obeležile sedem let 28 Bogomir Širovnik, novi ravnatelj OŠ Mladika 28 Sodelovanje Ekonomske šole Ptuj z Univerzo v Mariboru 29 Razvoj raziskovalne kulture pri mladih 30 Bionike - nov študijski program na Višji strokovni šoli Ptuj 31 Srednjeveške štafetne igre na športnem dnevu OŠ Mladika 31 Učenci Elektro in računalniške šole smo bili gostje učencev OŠ Korena 32 Bodi prostovoljec, spreminjaj svet 33 Še vedno vozim - vendar ne hodim 34 Bilten ptujskega športa 2011/1 35 Ptujčanka Mina Markovič na svetovnem vrhu 35 Aleksander Lorenčič, novi predsednik Atletskega kluba 36 Neskončni Leonardo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj 39 Naslovnica: Ptujčanka Mina Markovič na svetovnem vrhu Foto: Heiko Wilhelm Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 9.150 izvodov Izdajatelj: Mestna občina Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Branko Brumen - SLS, Silva Razlag - DeSUS, Franc Kolarič - Zeleni Ptuja in Mladi in upokojenci za delovna mesta, Mirjana Nenad - SD, Sabina Vilčnik - SMS -Zeleni Evrope, Janez Rožamarin - N.Si Nova Slovenija, Mitja Petek - Zares - socialno liberalni. Sodelavke: Staša Cafuta Trček, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910. Tisk: Grafis, Požeg 4, 2327 Rače tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 IZ MESTNE HIŠE Na OZ Rdečega križa letos izdali 12.953 paketov pomoči S četrtega kolegija županov Spodnjega Podravja Zupani Spodnjega Podravja so se v novembru sestali na četrtem letošnjem kolegiju v ptujski Mestni hiši. Razprava med župani se je najbolj razvnela pri točki o novem sistemu ravnanja z odpadki. Poslanec Branko Marinič jih je seznanil z aktualnimi informacijami iz Državnega zbora, predstavnici Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj pa z obveznostmi sofinanciranja te šole. Seznanili so se tudi z občinsko medijsko platformo in možnostjo sodelovanja s Šolskim centrom Ptuj. Konec solidarnosti občinam, ki ne plačujejo dogovorjenih finančnih obveznosti, so napovedali v OZ RK Ptuj. Župani so se seznanili še z aktualnimi informacijami iz Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Na območju Mestne občine Ptuj bo dejavnost zbiranja in odvoza ter odlaganja odpadkov predvidoma po 15. decembru v celoti prevzelo podjetje Javne službe Ptuj, katerega ustanoviteljica in lastnica je ptujska mestna občina. V vseh drugih občinah sistem zbiranja in odvoza odpadkov še naprej izvaja zasebno podjetje Čisto mesto Ptuj, ki to dejavnost opravlja na podlagi pogodbe, sklenjene še v času velike skupne občine Ptuj. Tudi preostalih 16 občin Spodnjega Podravja naj bi si v prihodnje izbralo koncesionarja za to dejavnost. Kot so se načelno dogovorili župani občin, naj bi občine koncesionarja izbrale skupno. Za pridobitev koncesije se bosta potegovali tudi podjetji Čisto mesto, ki dejavnost ravnanja z odpadki na Ptujskem opravlja že 17 let, in Javne službe Ptuj. Podjetje Čisto mesto si tako v 16 občinah Spodnjega Podrav-ja zdaj prizadeva za pridobitev nove koncesije, trenutno pa se med enim in drugim izvajalcem pojavljajo številna nesoglasja. Oba izvajalca uvajata novo shemo sistema zbiranja odpadkov. Direktor podjetja Javne službe Alen Hodnik je pojasnil, da bodo prebivalci ptujske občine odpadke ločevali kar v gospodinjstvih, in sicer po tako imenovanem sistemu Od vrat do vrat. To pomeni, da so gospodinjstva od izvajalca službe prejela vrečke, v katerih bodo ločeno zbirali odpadke. Vrečka rumene barve je namenjena zbiranju plastenk in pločevink, rdeča za papir in karton. Posode rjave barve bodo še naprej ostale za biološke odpadke, za druge, torej mešane odpadke pa se predvideva uporaba posod ali vrečk, tako kot do zdaj, črne barve. V blokovskih naseljih bodo ostala zbirna mesta, v naseljih hiš pa bodo ekološki otoki namenjeni samo še odlaganju stekla. Ptujsko združenje Rdečega križa v težavah Skoraj 35 let je trajalo sodelovanje med Prostovoljnim gasilskim društvom Ptuj in OZ RK Ptuj, saj so imeli slednji v starih prostorih pisarne in skladišče. Po prenovi gasilskega doma pa so jim po besedah predsednika OZ RK Ptuj Aleksandra So-lovjeva za skladiščne prostore ponudili atomsko zaklonišče, polno vlage, in garaže, kjer so se njihovi izdelki že poškodovali. V zgradbi so že novi najemniki, združenje pa je obdržalo le pisarne. »Lastnikposlovnih prostorov ob Dravi je v nekdanji Poetovii na svoje stroške uredil ustrezne prostore in nam jih dal v najem, da lahko v tem mesecu začnemo sprejemati hrano in ne bo treba več zavračati ljudi, trgovin in trgovskih centrov. Na račun tega so se zvišali stroški poslovanja, saj je treba 800 evrov mesečno plačevati za najemnino prostorov, Rdeči križ pa denarja nima. Do zdaj smo plačevali 100 evrov za prostore, ki smo jih imeli in jih več ne moremo dobiti. Mesečno razdelimo 5 do Aleksander Solovjev, predsednik Območnega združenja Rdečega križa Ptuj, je pozval župane, naj občine izpolnjujejo dogovorjene finančne obveznosti. 7 tisoč ton hrane, to hrano pa je treba najprej nekam odložiti, preden jo razdelimo v pakete,« je na kolegiju županom razlagal predsednik A. Solovjev, ki meni, da za nemoteno delo potrebujejo najmanj 400 kvadratnih metrov veliko skladišče. Ob tem so vedno bolj izstopajoče finančne težave, saj nekatere občine ne izpolnjujejo dogovorjenih finančnih obveznosti. Na leto so bili dogovorjeni za plačilo enega evra na občana, vendar so nekatere občine to samovoljno znižale tudi za 50 centov. Ptujska občina na mesec plačuje 299,28 evra, mesečni znesek za druge občine pa je povprečno, glede na število prebivalcev, med 17 in 82 evri. Samo letos so do začetka novembra izdali 12.953 paketov pomoči. Med 17 občinami Spodnjega Podravja dve ne plačujeta svojih obveznosti in vsem, ki dogovorjenih obveznosti ne bodo poravnali do začetka decembra, bodo ukinili pomoč za njihove občane. MISEL MESECA Obveznosti sofinanciranja Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj Helena Bezjak, pomočnica ravnatelja Glasbene šole Karola Pahorja, in računovodkinja Darinka Vreg sta župane seznanili s povišanjem stroškov prehrane in prevoza učiteljev, ki se na to šolo, ki ima sedež na Ptuju, vozijo poučevat tudi iz občin iz širše okolice, saj v domačem okolju naj ne bi bilo dovolj ustreznega kadra. Šolo v tem šolskem letu obiskuje več kot 600 učencev, dobra polovica iz ptujske občine. Sofinanciranje dejavnosti glasbene šole je odvisno od števila učencev iz posamezne občine, tako da ptujska občina plačuje več kot 50 %, kar znaša dobrih 29 tisoč evrov na leto. Dodatno bi za nemoteno delovanje šole potrebovali še 20 tisoč evrov, polovico od tega naj bi prispevala ptujska občina, drugo polovico pa druge občine, soustanoviteljice zavoda. » Svoboda obstaja le, kadar je navzoča Ljubezen. Tisti, ki se v celoti preda, ki se počuti svobodnega, ta najbolj ljubi. In kdor najbolj ljubi, ta se čuti svobodnega. V Ljubezni nihče ne more nikogar prizadeti; vsak je sam odgovoren za tisto, kar čuti, in za svoja občutja ne more kriviti drugega. In nihče ne more nikogar izgubiti, ker nihče nikogar ne poseduje. To je pravo občutje svobode: imeti najpomembnejšo stvar na svetu, ne da bi jo posedovali « 4 . //V™ IZ MESTNE HIŠE 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 Menimo, da sedanja cena omogoča odvoz odpadkov Pojasnitev zapletov pri odvozu odpadkov v MO Ptuj Javne službe Ptuj, d. o. o., je družba, ki jo je Mestna občina Ptuj leta 2008 ustanovila z namenom izvajanja gospodarskih javnih služb. Gre za dejavnosti, ki so pod posebnim pravnim režimom, zagotavljanje teh storitev pa je v javnem interesu. Predvsem javni interes je osnovno vodilo družbe, na njegovi podlagi pa temelji tudi večina odločitev Javnih služb. Alen Hodnik Čisto mesto Ptuj je v prejšnji številki Ptujčana izpostavilo svoj vidik in potek zapletov, ki se pojavljajo pri izvajanju gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki na območju Mestne občine Ptuj. Ne glede na to, da je bilo iz številnih medijev že mogoče razbrati tako ozadja dogodkov kakor interese vključenih, na tem mestu ponovno podajamo nekatera pojasnila, za katere menimo, da je pomembno, da se izpostavijo večkrat. V preteklem obdobju je resnično prihajalo do sprememb standardov na področju ravnanja z odpadki, te spremembe pa so po večini posledica sprememb področne zakonodaje. Tako imajo danes izvajalci javnih služb veliko več obveznosti, kot so jih imeli takrat, ko je bila oblikovana cena za te storitve. Ne glede na to pa se zavedamo, kaj v teh kriznih časih pomenijo tudi nenehne dražitve blaga in storitev na trgu, zato menimo, da smo predvsem izvajalci tistih dejavnosti, ki jih je treba izvajati v javnem interesu, dolžni skrbeti za to, da se te izvajajo kolikor se le da racionalno, transparentno in stroškovno učinkovito. Naše stališče je vedno bilo, in tudi ostaja, da trenutna cena storitev omogoča izvajanje gospodarskih javnih služb tudi s standardom, ki ga zahtevajo predpisi ter pričakujejo lokalna skupnost in občani. To stališče je osnovni razlog za zavračanje nenehnih zahtev Čistega mesta po spremembi strukture veljavne cene, po kateri bi bilo treba prevozu odpadkov nameniti višja sredstva, kot sta jih ob določitvi cen opredelili tako občina kot pristojno ministrstvo. Navedeno je prav tako razlog, da sta bila oba javna razpisa v preteklosti neuspešna. Čisto mesto je sicer ponudilo ceno, ki je bila nižja od drugega ponudnika, vendar je ta cena še vedno presegala naša zagotovljena sredstva. Ker je takšna ponudba nepopolna, je javni subjekt ne sme sprejeti. Ne gre za samovoljo javnega podjetja, kakor navaja Čisto mesto, temveč za zahteve veljavne zakonodaje. Smo pravna država, zato smo glede tega ves čas pogovorov pričakovali razumevanje Čistega mesta. Prav zanimivo je, da so takšna pojasnila tudi del naše pravnomočne odločbe, na katero ni bilo nobene pritožbe tega podjetja. Prav tako Čisto mesto navaja, da je župan (domnevamo, da gre za župana Mestne občine Ptuj) zavrnil prečiščeno besedilo pogodbe. Župan prečiščenega besedila pogodbe ni niti videl niti se do njega ni opredeljeval. Je pa podpis pogodbe temeljil na eni predpostavki, to pa je namenitev investicijskih sredstev za CERO Gajke izvajanju storitev odvoza odpadkov. Kompetenc za takšno odločitev Javne službe nimajo, saj tudi niso prejemnik teh sredstev, temveč se ta stekajo v proračunski sklad, kar je bilo Čistemu mestu večkrat izpostavljeno, tudi v času zavrnitve podpisa pogodbe. Čisto mesto oz. z njihove strani pooblaščena odvetniška družba je v oktobru na Javne službe naslovilo odstop od pogodbe, v kateri je navedlo, da bo prenehalo z odvozom odpadkov na območju Mestne občine Ptuj z odpovednim rokom dveh mesecev. Prav tako je z dopisom opozorilo, da bo kakršno koli poseganje v posode razumelo kot kaznivo dejanje. Ker si tudi mi želimo občanom zagotoviti najkakovostnejše izvajanje gospodarskih javnih služb, bomo še naprej iskali rešitev za nastalo situacijo, pri čemer pa ocenjujemo, da kakršen koli razplet že bo, občani ne bodo oškodovani, temveč bodo dolgoročno zagotovo le pridobili. V zaključku bi želeli vsem tistim, ki se oklepajo režima dela in pričakovanj iz preteklosti, izpostaviti določilo Zakona o gospodarskih javnih službah, ki kot »ustava« tega področja lepo povzame bistvo vseh zapletov: Pri zagotavljanju javnih dobrin je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. Na podlagi 20. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/03 in 9/04) župan Mestne občine Ptuj in Komisija za odlikovanja in priznanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj objavljata RAZPIS za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj na področju kulturne dejavnosti 1. Mestni svet Mestne občine Ptuj podeljuje priznanje velika oljenka: za izjemne zasluge na področju kulturne dejavnosti, umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, ki predstavlja Mestno občino Ptuj v širšem kulturnem prostoru. 2. Župan Mestne občine Ptuj podeljuje priznanje oljenka: za uspehe, dosežene na kulturnem področju. 3. Predlogi za priznanja morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, delovni skupini, podjetju, organu in društvu ter natančen opis posebnih in izrednih uspehov, doseženih na področju kulturne dejavnosti. 4. Predloge za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj lahko podajo zavodi, družbe, organizacije in skupnosti, organi, društva in posamezniki. Predloge za podelitev priznanj je treba poslati Komisiji za odlikovanja in priznanja oziroma županu Mestne občine Ptuj najkasneje do 6. januarja 2012. 5. Priznanja bodo podeljena na prireditvi ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika. Številka: 900-35/2010 Datum: 16. 11. 2011 Komisija za odlikovanja in priznanja Mestne občine Ptuj 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 IZ MESTNE HIŠE Dominikanski samostan - dediščina in kongresni turizem Kompleks dominikanskega samostana je star več stoletij in je bil v tem času velikokrat prezidan, kar je razvidno iz njegove gradbene in funkcionalne strukture. Zadnje obsežnejše predelave so iz začetka 19. stoletja, ko je bila samostanu, kot posledica jožefinskih reform, spremenjena namembnost. Mojca Horvat Mestni svet Mestne občine Ptuj je potrdil investicijske dokumente za obnovo dominikanskega samostana in pričel zgodbo o združitvi arhitekturnega spomenika nesporne velike zgodovinske vrednosti z moderno tehnologijo kongresno-kulturne dvorane, ki so ju na papirju zelo ukrojeno in diskretno združili arhitekti iz podjetja Enota, d. o. o. Fotoarhiv MO Ptuj del južnega trakta ter proti koncu tega leta za njihovo selitev preko gradbišča. Prav tako še vedno poteka selitev depojev in dokumentacije arheološkega oddelka, ki ga je mestna občina preselila iz starih prostorov v dominikanskem samostanu v sosednji objekt. Vendar zapletom še ni konec, saj nas čaka še selitev kamnitih elementov lapidarija, Slavnostni podpis pogodbe o obnovi dominikanskega samostana Po dolgih usklajevanjih med Mestno občino Ptuj, Centrom za preventivno arheologijo, Restavratorskim centrom in nazadnje še z izbranim izvajalcem smo ogradili dominikanski samostan z gradbiščno ograjo ter začeli pripravljalna dela za obnovo objekta za namene kongresno-kulturne dvorane. Investicija je iz vidika koordinacije zelo zahtevna, saj že iz gradbenega dovoljenja izhaja sodelovanje z arheologi in resta-vratorji, kateri po svojih časovni-cah močno presegajo gradbeno-obrtniška dela in predstavljajo velik izziv pri doseganju začrtanega terminskega načrta. Da pa je izvedba še malo zasoljena, je treba poskrbeti za nemoteno delovanje Zgodovinskega arhiva, ki do svoje selitve uporablja še prilagajati pogojem gradbišča in tudi preusmerjati dostope strankam in zaposlenim. Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož in njegovemu arheološkemu oddelku prav tako pri-tiče zahvala za razumevanje in sodelovanje že v času selitve kolektiva, ko so se premagovale marsikatere ovire, presenečenja in izzivi. Treba je izpostaviti zaposlene na oddelku, ki so v veliki meri tudi sami selili svoje delovne prostore. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 20072013, prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi. mitreja in križnega hodnika, ki še zasedajo prostor v cerkveni ladji in križnem hodniku, ki sta predmet obnove. Dodatni poper pa je sama tehnologija sanacije dominikanskega samostana, ki se mora prilagajati konservatorskim pogojem in ščititi kulturno dediščino v objektu. Vsa dela se morajo izvajati z nič ali čim manj tresljaji zaradi varovanja stenskih posli-kav, nekatere rušitve in preboji so zaradi delikatnosti obstoječe ščitene konstrukcije izvedljivi le ročno, pri odstranjevanju tlakov pa je treba paziti na arheološke ostaline v tleh. Že v začetku investicije se Mestna občina Ptuj zahvaljuje za kooperativnost in razumevanje Zgodovinskega arhiva, ki se bodo morali v času do selitve OBVESTILO o oddaji vlog za znižano plačilo vrtca, subvencije najemnin in plačil obveznega zdravstvenega zavarovanja V skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10 in 40/11) se s 1. januarjem 2012 postopki o ugotavljanju upravičenosti do znižanega plačila vrtca, subvencije najemnin za neprofitna in tržna stanovanja ter plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja prenesejo iz občin na centre za socialno delo. Vloge za znižano plačilo vrtca za leto 2012 je treba po novem oddati na novem obrazcu od 1. decembra 2011 dalje (in ne več do 15. novembra, kot je veljalo doslej) na Centru za socialno delo Ptuj. Novi obrazec (Vloga za uveljavitev pravic iz javnih sredstev) bo enoten za vse pravice in je na voljo na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (http://www.mddsz.gov.si), po 20. novembru 2011 ga bo mogoče kupiti tudi v knjigarnah. Vloge za znižano plačilo vrtca, subvencije neprofitnih in tržnih stanarin ter plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2011 (do 31. decembra 2011) se oddajajo še na starih obrazcih v vložišču oz. v sprejemni pisarni Mestne občine Ptuj. Mestna občina Ptuj Nov sedež inšpekcijskih in revizijskih služb na Trstenjakovi ulici Občane Mestne občine Ptuj obveščamo, da so se službe medobčinske inšpekcije in skupna notranja revizijska služba Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju z Mestnega trga 1 preselile na novo lokacijo, in sicer na Trstenjakovo ulico 9 na Ptuju. Novi telefonski številki inšpektoric sta 748 28 80/81, revizijske službe pa 748 28 82/83. Skupna občinska uprava občin v Sp. Podravju 6 ■ IZ MESTNE HIŠE 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 Razstava O vlogi in pomenu Rudolfa Maistra na ogled do konca novembra V ptujski Mestni hiši smo v novembru odprli dokumentarno razstavo, ki smo jo pripravili v soor-ganizaciji z Društvom generala Maistra Ptuj in Vojaškim muzejem Slovenske vojske in ki priča o pomenu in vlogi znamenitega Slovenca za slovensko zgodovino in državotvornost. Rudolf Maister je danes poznan predvsem kot prvi in v začetku prejšnjega stoletja edini slovenski general, osebnost, ki je odločilno posegla v prelomna zgodovinska dogajanja ob koncu 1. svetovne vojne in s svojimi soborci obranila severno mejo Slovenije. Milena Turk In kot tak je predstavljen tudi v razstavljenem gradivu - torej kot vojak, vojaški voditelj, častnik in revolucionar, kot narodno zaveden Slovenec, ki je moral v avstrijski armadi pretrpeti marsikaj hudega in marsikakšno ponižanje in ki je intimno dojel, da se mu ponuja enkratna priložnost, da postavi vse na kocko; ali uspe slovenskemu narodu in sebi v prid ali pa zgrmi v prepad, kot je v knjigi o njem zapisal pred dnevi preminuli univerzitetni profesor in dolgoletni ravnatelj mariborske univerzitetne knjižnice Bruno Hartman. Bil pa je tudi subtilen pesnik, literat, slikar, vnet zbiratelj slovenskih knjig, lastnik ene najlepših in najdragocenejših zasebnih knjižnic v Sloveniji, prijatelj mnogim slovenskim pesnikom in pisateljem ter njihov podpornik - njegov dom v Mariboru je veljal tako rekoč za salon umetnikov, strasten ljubitelj knjig, literarni mentor mladim gimnazijcem in romantična duša ter zelo družaben človek. Rad je bil opažen in v središču pozornosti. V življenju ga je zanimalo nešteto področij in pritegovalo vse, kar je lepega. Ni pa lepote le užival, ampak jo je tudi ustvarjal. Imel je družino, bil je oče in mož, svojo vlogo tukaj je dojemal kot tipično patriarhalno. Njegov sin Borut ga je označil na kratko, a je zadel bistvo njegove osebnosti: »Bil je dober in prijeten, a hkrati neizprosen mož.« Maistrovi predniki so živeli tudi na Ptuju, v hiši na današnji Slomškovi 14, in so bili znani kot lončarji. Generala Maistra so za časa Foto: Boris Emeršič njegovega življenja in po smrti kovali v nebo (bil je eden redkih, ki je imel že za časa svojega življenja po sebi poimenovano ulico, in po naključju je celo stanoval v njej v zadnjih letih življenja), ga imeli za izbranega vodjo in hkrati za samosvojega in samovšečnega častnika, preprosti vojaki so ga imeli radi, nekaterim nekdanjim častniškim tovarišem pa se je zdelo za malo, da so ga in se je povzdignil v generala. Srbsko vodene kraljevske jugoslovanske vojaške oblasti so ga brez zadržkov potisnile v predčasen pokoj, že pri 49 letih. V očeh nemškonacionalnega meščanstva in nemško-avstrijske socialne demokracije pa je veljal za poosebljeno zlo, ki jim izpod-mika oblast in jemlje zemljo iz rok. Slovenskim in jugoslovanskim nacionalistom je bil utelešenje narodnih in državotvornih vrednot, komunistični levici pa buržoazni militarist in kontra-revolucionar, pravi primer kulta osebnosti. Anton Trstenjak v knjigi Človek - bitje prihodnosti razčlenjuje in ugotavlja, da gre v primeru Maistra za proces projekcije, ki je izraz človekove tendence po veličini. Ko so se Slovencem z zlomom monarhije rušili dotakratni simboli in vrednote, so potrebovali nove. V splošni zmedi, neredu in iskanju trdnih oprijemališč so vse vojaške odlike in manjkajoči cesarski sijaj pripisovali prvemu in edinemu slovenskemu generalu, ki med 1. svetovno vojno sicer sploh ni videl bojišča. Slovensko ljudstvo je v njem dobilo zamenjavo za Razstavo je odprl ptujski župan, vsebino razstave je razložil kustos vojaškega muzeja major mag. Zvezdan Markovič, namen razstave pa je predstavil predsednik društva generala Maistra Ptuj Stanislav Brodnjak, ki je med drugim govoril tudi o aktivnostih v društvu. Prva naslednja bo postavitev kipa R. Maistru na Ptuju, za katerega je že pripravljen osnutek. Na sliki je še podpolkovnik Vlado Žgeč (drugi z desne), načelnik Vojaškega muzeja Slovenske vojske. dotedanjega vladarja. Tako bi se tudi general Maister mitologizi-ral, za potomce poznejših rodov bi postal pravljica, mit, vendar je NOB s partizanstvom v 2. svetovni vojni ta proces ustavil in ga zasenčil. Maistrov sijaj je bledel tudi z omalovaževanjem, zanikanjem oz. zamolčevanjem njegovega dela. Generacije mladih Slovencev o njem niso slišale ničesar drugega, kot da je zaslužen za obranitev severne meje, nekateri pa tudi, da je bil pesnik. Moč, ki je žarela iz Maistrove osebnosti, je čutiti skozi besede, s katerimi je Fran Roš kot mlad celjski gimnazijec izpred prve svetovne vojne besedno slikovito upodobil Maistra: »Visok, v sivem oficirskem plašču in s črno kapo na glavi je stopal počasi, z dolgimi koraki, za ročaj držeč sabljo. Živo in odločno so mu žarele temne oči, pod rahlo rdečimi lici pa so se mu košatili mogočni črni brki ... Segli smo v roke častniku, ki se nam je že po svoji visoki zravnani postavi in po prodorni sili svojih oči, po svojih lepih brkih in tudi žametno zveneči gorenjščini zazdel kot nekakšna izredna in prav junaška osebnost.« Poziv Mestne občine Ptuj Mestna občina Ptuj in izvajalec javnega linijskega prevoza potnikov Veolia Transport Štajerska, d. d., pripravljata spremembe na področju dostopnosti do javnega linijskega prevoza potnikov. Prevoznik Veolia Transport Štajerska, d. d., želi ponuditi mesečne vozovnice za dijake in študente, ki stanujejo na območju Mestne občine Ptuj, po posebni ceni s popustom do 60 %. V primeru zadostnega števila prijavljenih bi cena mesečne vozovnice za občane Mestne občine Ptuj iz okoliških krajev na Ptuj znašala 20 EUR (do razdalje 5 km 15,61 EUR) in iz Ptuja v Maribor 45 EUR. Svojo odločitev in podatke (ime, priimek, naslov, letnik izobraževanja in ustanova, v kateri se izobražujete, ter želena relacija vožnje) nam sporočite najkasneje do 15. 12. 2011 na e-naslov: urska.fajt@ptuj.si. Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 MESTNI SVET Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov Pobuda Dejana Klasinca v imenu Stranke mladih - zeleni Evrope: Na območju Mestne občine Ptuj naj se namestijo turistične in prometne table. Odgovor: Projekt postavitve turistične obvestilne signalizacije na avtocestah je v zaključni fazi. Potekajo zadnja usklajevanja z Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS), d. d., in Družbo za razvoj infrastrukture (DRI, upravljanje investicij), d. o. o., za postavitev tabel na ključnih lokacijah. Sredstva za postavitev teh tabel so zagotovljena v proračunu. Za postavitev turistične obvestilne signalizacije na javnih cestah po območju Ptuja je prav tako že izdelan elaborat, ki pa ga bo treba novelirati. K izvedbi projekta postavitve obvestilnih tabel bo možno pristopiti, če bo v proračunu za leto 2012 zagotovljenih dovolj sredstev. Klavdija Petek ♦ ♦♦ Pobudi mag. Kristine Dokl v imenu svetniške skupine DeSUS: 1. Za odpravo arhitektonskih ovir v skladu s strokovnimi smernicami za to področje. To velja za ovire, ki še niso bile odpravljene, kakor tudi za tiste, ki so bile neustrezno odpravljene z gradbenimi posegi, prav tako pa tudi za vsakodnevno odstranjevanje ovir na teh mestih (kamenja, vej, listja in drugih odpadkov). Odgovor: Mestna občina Ptuj je v letu 2011 pristopila k projektu »Mestna občina Ptuj po meri invalidov« in tudi izvedla odpravo nekaterih fizičnih arhitektonskih ovir in drugih pomanjkljivosti v okviru zagotovljenih sredstev proračuna 2011. Za leto 2012 so predlagana sredstva podana v predlogu proračuna in bomo skladno s sprejetim proračunom 2012 nadaljevali odpravo drugih arhitektonskih ovir in drugih ovir ter tako omogočili lažje gibanje invalidov. 2. V proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2011 se morajo za celotno območje Vičave zagotoviti sredstva za preusmeritev kanalizacijskega voda iz Ulice Vide Alič (kanal iz naselja na hribu) v primarni kanalizacijski vod oziroma zbirni kanal. Odgovor: Podan je predlog proračuna 2012, v okviru zagotovljenih sredstev bomo s ČS Panorama dorekli prioriteto obnov in gradenj na območju ČS Panorama. Marijana Nikšič Zorko Pobuda Milana Petka: Strokovne službe občinske uprave naj na DURS vložijo predlog in uredijo, da bodo občani Mestne občine Ptuj v prihodnje plačevali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v več realnih obrokih, vsaj v dveh ali morda treh, v nekem smiselnem razmiku. Odgovor: V zvezi z navedeno svetniško pobudo smo zaprosili za strokovno pojasnilo Ministrstvo za finance, Davčno upravo Republike Slovenije, Davčni urad Ptuj. Takoj ko bomo to pojasnilo prejeli, bomo posredovali odgovor. Branko Novak Pobuda Milana Krajnika: Mestnemu svetu predlaga, da v starem mestnem jedru uredimo parkiranje po naslednjem predlogu: brezplačno parkiranje po 17. uri ob delavnikih (ponede-ljek-petek), brezplačno parkiranje ob sobotah. Odgovor: Plačevanje parkirnine v modri coni je urejeno tako, da se le-ta plačuje do 18. ure, na posameznih parkiriščih do 16. ure ob delavnikih in do 13. ure ob sobotah. Nadzor nad plačevanjem parkirnine izvajajo občinski redarji. Večina občanov opravi svoje storitve (razen nakupovanja) do 17. ure in ni večje gneče na parkiriščih. Parkirišča se ponovno napolnijo okoli 20. ure, ko se začnejo razne prireditve ali se začne zabavno življenje po ptujskih lokalih. Ob sobotah bi brezplačno parkiranje v modri coni prineslo s seboj predvsem negativne strani: plačljiva parkirna mesta bi zasedli zaposleni v trgovskih lokalih, branjevke na tržnicah, drugi zaposleni v lokalih v centru mesta in delno stanovalci; po 8. uri ne bi bilo prostega parkirnega mesta za obiskovalca centra mesta; posledično bi se povečalo nepravilno parkiranje na pločnikih, izven parkirnih boksov in v nasprotju s prometno signalizacijo, kar bi imelo negativen učinek pri občanih, kršitelji pa bi se razburjali zaradi sprejetih plačilnih nalogov. Robert Brkič Pobudi Lidije Majnik: 1. Do konca leta naj se v Mestni občini Ptuj uvede odvoz sor-tiranih odpadkov od vrat do vrat. 2. V Mestni občini Ptuj naj se po zgledu že nekaterih občin v Sloveniji izvaja odvoz sortiranih odpadkov po sistemu »barvnih vreč«; ukiniti pa je treba vse ekološke otoke. Odgovor: V Mestni občini Ptuj se z novim letom predvideva prehod na nov način zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«. V ta namen trenutno v Mestni občini Ptuj, konkretno na območju naselja Bratje Reš, Javne službe Ptuj izvajajo poskusni projekt, kjer se vse vrste ločenih frakcij, razen steklene embalaže, zbirajo pri gospodinjstvih po sistemu »od vrat do vrat« v namenskih vrečah, in sicer plastična in kovinska embalaža v rumeni vreči, papir in papirna embalaža v rdeči vreči, ostanek odpadkov pa v črni vreči, medtem ko se biološki odpadki še naprej zbirajo v namenski posodi, zbiranje stekla in steklene embalaže pa ostaja na zbiralnicah ločenih frakcij. V tem proj ektu želimo preveriti odziv naših občanov na uvedbo novega režima, treba pa je optimizirati frekvenco odvoza posamezne frakcije ter s tem povezanih stroškov izvajanja javne službe. Pri dokončni odločitvi uvedbe in načina izvajanja no- vega režima na območju celotne občine bomo vsekakor upoštevali tudi pripombe občanov ob izvajanju poskusnega zbiranja in odvoza odpadkov v omenjenem naselju. Največ dileme se namreč pojavlja pri načinu zbiranja papirja in papirne embalaže ter ostanka odpadkov, ali le-te zbirati v vrečah ali v namenskih posodah. Vsekakor pa se tudi strinjamo, da je bila praksa zbiranja in odvoza kosovnih odpadkov »od vrat do vrat« mnogo bolj prijazna do naših občanov, zato predvidevamo tudi na tem segmentu spremembe. V zvezi z zbiranjem kosovnih odpadkov se namreč proučuje še en model, ki se v tujini in v nekaterih slovenskih občinah že izvaja, in sicer gre za sistem zbiranja kosovnih odpadkov »na poziv«. To pomeni, da ima vsako gospodinjstvo enkrat letno pravico s posebno prijavo zahtevati odvoz kosovnih odpadkov, ki jih občani na dan odvoza namestijo ob posodi za ostanek odpadkov, kar je do občanov še bolj prijazen sistem, saj naročijo odvoz kosovnih odpadkov takrat, ko ga potrebujejo. Alenka Korpar ♦ ♦♦ Pobuda mag. Kristine Dokl: Z razvojnim programom za leto 2012 in v naslednjih letih naj občina pristopi k realizaciji projekta »Ptuj, starejšim prijazno mesto«. V že pripravljenem osnutku proračuna za leto 2012 ta projekt ni predviden, zato predlaga dopolnitev osnutka proračuna z navedenim projektom in navedbo nosilca naloge. Odgovor: Mestna občina Ptuj bo imenovala delovno skupino za izvajanje nalog izvedbe projekta »Ptuj, starejšim prijazno mesto«, v okviru katere bomo dogovorili pristojnosti posameznih nosilcev. V proračunu za leto 2012 bomo predvideli 500,00 EUR, v okviru programa Socialno varstvo, za pripravljalne aktivnosti izvedbe projekta. Maja Erjavec 8 ■ //tt/'-ff/i MESTNI SVET / STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO ZANIMIVOSTI 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 Dolga razprava o razvojnem programu, viziji in strategiji Mestni svetniki so na novembrski seji vodili dolgo, precej kritično in zahtevno razpravo o razvojnem programu MO Ptuj ter predlogu prednostnih projektov za obdobje v letih 2012-2018. Obravnavo le-tega dokumenta na mestnem svetu so želeli že kar nekaj časa, predvsem si je za njegovo analizo in uskladitev z aktualnimi razmerami že od prihoda v mestni svet prizadeval svetnik Milan Krajnik. Milena Turk Sicer je bil razvojni program sprejet na svetu že marca 2005, torej temelji na stanju in podatkih še izpred tega leta, v času gospodarske rasti. Tedaj je predstavljal osnovo za načrtovanje dolgoročnega razvoja MO Ptuj, vendar pa so se gospodarske razmere in socialni, finančni ter drugi pogoji od tistih let pa do danes hudo zaostrili, zato je treba iz njega izluščiti ter časovno in finančno realno opredeliti tisto, kar bo občina sposobna izvesti v naslednjih letih in kar je za bivanje tukajšnjega prebivalstva bistveno, oz. na kratko - izbrati bo treba najnujnejše projekte in investicije javnega pomena. Župan je v uvodu povedal, da obravnavana razvojna vizija in strategija ni le plod dela občinske uprave in občinskih uradnikov, ampak so bili pri pripravi vključeni reprezentativni predstavniki tega okolja, od gospodarstva do civilnih iniciativ, idr. Svetniki so si različno predstavljali, kako se na seji sploh lotiti obravnave tega dokumenta; eni so dajali konkretne pripombe za spremembe in dopolnitve ter napotke za pripravo, drugi so to točko razumeli le kot informacijo in seznanitev, da bi lažje oblikovali proračun za naslednje leto. M. Krajnik je v razpravi pripomnil, da je premalo teže na tistih projektih, za katere se lahko predvidijo lastna sredstva in prostor, recimo za razsvetljavo, ureditev pokopališča, obnovo fasad v starem mestnem jedru ... - torej za projekte, ki jih je nujno treba izvesti za izboljšanje življenja občanov (t. i. investicijska potrošnja), ne pa prelagati in opuščati na račun tistih projektov, za katere je možno pridobiti sredstva oz. so sofinancirani iz evropskih in državnih sredstev. Branko Brumen je dodal, da bi kot ekonomsko podlago za projekte, ki nimajo možnosti sofinanciranja iz EU in države, morali opredeliti tudi kreditno sposobnost občine. Prav tako tudi upa, da Center za ravnanje z odpadki Gajke ostaja in se načrtuje kot regionalni center, saj gre za pomemben del prostorskega načrtovanja. Miroslav Luci je menil, da so podatki v dokumentu, ki so vzeti iz leta 2002, neprimerni, da bi služili viziji za naprej do leta 2012. Osnova za vizijo mora biti analiza obstoječega stanja, in to ne le v občini, ampak tudi v državi. Ra- zvojni program iz leta 2005 je bil napisan tedaj, ko je bila še verjetna regionalizacija Slovenije, ki bi ustrezala Ptuju, zdaj pa se na političnem prizorišču pojavljajo akterji, ki nimajo niti najmanj v mislih tovrstne regionalizacije, pa tudi sosednje občine Ptuja gredo svojo pot in nimajo interesa za soustanoviteljstvo v javnih zavodih regionalnega značaja. Opozoril je, da v viziji manjka industrijska cona. Po njegovem mnenju je ta vizija in strategija seznam želja, ki bi jih bilo dobro speljati do leta 2030, vendar je zdaj treba narediti ožji izbor, kaj je realno možno. In enkratni evropski dogodki ne smejo, po njegovem, vplivati na uresničitev te vizije in strategije. Župan je povedal, da je razumevanje regionalizma v tem okolju takšno, da občine vidijo samo do roba svoje občinske meje, za sodelovanje z drugimi občinami pa so le v primerih, ko jim to prinaša koristi. Andrej Korpar, ki je bil najbolj oster kritik tega dokumenta, je opozoril, da morajo biti sestavni deli vizije in strategije obvezno opisi postopkov, kako priti do ciljev. Postopki morajo biti termi-nizirani, kar pa je odvisno od financ. Dokument je, po njegovem prepričanju, tudi preobsežen, biti mora kratek in jasen, prvih devet strani je napisanih preohlapno, saj bi to lahko bilo poslanstvo katerekoli občine. Peter Pribožič je povedal, da mora biti v viziji zajeto področje kulinarike in vina, ker imamo v tem okolju na teh področjih velik potencial. B. Brumen je kot cilj predlagal še 33 % do 35 % samooskrbe s hrano, ker ima Ptuj bogato poljedelsko zaledje, in zaključil, da si Ptuj zasluži vsake toliko časa ponovni razvojni dokument. V preteklosti smo imeli Revit - program Ptuj včeraj, danes, jutri. Milan Čuček je kolege svetnike pozval, da bodo morali, ne glede na to, da imajo različna (pred) znanja o tem področju, sami prevzeti odgovornost in določiti prioritete, ne bo jih župan niti občinska uprava, zato je predlagal, da gradivo predelajo najprej na sejah odborov in s predstavniki gospodarstva. Tudi Lidija Majnik je pripomnila, da razume to točko predvsem kot informacijo in da se kot političarka ne more opredeljevati in odločati o tem, kar so prej pripravili strokovnjaki. Lahko bi pridobili kakega investitorja več v občino, če bi imeli sprejete prostorske načrte, je dodala, kar pa ima v Sloveniji sprejeto le malo občin. Miran Vamberger in Miran Meško sta prav tako pritrdila kolegici, da je to preobsežno gradivo za redno sejo, ampak je primerno za obravnavo na delovni seji. Slednji je še pripomnil, da bi razvojni program moral imeti v začetku udaren stavek, ki bi si ga vsak zapomnil in ga razumel, ker je, po njegovem mnenju, sedaj napisan uvodni odstavek zelo dolg. Gorazd Žmavc je rezimiral, da bo pravzaprav potrebna temeljita revizija predloženega razvojnega programa. Kakor je bil na koncu sprejet sklep, se bo razprava še nadaljevala. SMS * / jI mu» IWH Za SMS - ZELENI kakovostna ekipa in kandidat Robert Križanič Stranka mladih - zeleni Evrope ima listo izbranih kandidatk in kandidatov za poslance v Državni zbor. S skupnim nastopom kandidatk in kandidatov tudi drugih strank ter nekaterih gibanj in posameznikov na listi SMS - ZELENI utrjujemo konsolidacijo demokratičnih in eko-socialnih političnih strank ter gibanj, ki zagovarjajo drugačen, človeku in naravi prijazen ter pravičen pristop k upravljanju Slovenije skozi zeleno politiko. Kandidatke in kandidati na listi SMS - ZELENI bodo kandidirali v vseh volilnih enotah in okrajih po Sloveniji. Združeni na listi SMS -ZELENI predstavljajo resnično alternativo za prihodnost Slovenije, ki mora biti neobremenjena z dosedanjimi političnimi ter kapitalski- mi elitami in mrežami. Kandidat SMS - ZELENI na Ptuju je Robert Križanič, predsednik Mestnega odbora SMS - ZELENI Ptuj, vodja uspešnih mednarodnih projektov s področja kulture in umetnosti ter razvojnega sodelovanja. Ptuj potrebuje predstavnika, ki ima rad svoj kraj in ga bo znal promovirati in uvrstiti na visoko mesto v Sloveniji in v globalnem prostoru. Dejan Klasinc, mestni svetnik v MO Ptuj, SMS - Zeleni Evrope Ptuj . 9 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO zares Igor Šeraga - kandidat za poslanca Mestni odbor Zares Ptuj na letošnjih parlamentarnih volitvah kandidira Igorja Šerugo, ki bo stranko Zares - socialno liberalni zastopal v 10. volilnem okraju s sedežem na Ptuju. Igor Šeruga, aktivni član mestnega odbora, je uspešno nastopil že na zadnjih lokalnih volitvah na Ptuju, še posebej v ČS Ljudski vrt, zaupano pa mu je bilo tudi vodenje Sveta omenjene četrtne skupnosti. V letu dni so izvedli številne projekte: obnova Vodove ulice in Ulice Jožefe Lacko, sanacijski posegi na Kajuhovi in Trubarjevi ulici, številne preplastitve ulic, izvedeno je bilo srečanje s starejšimi občani, prav tako pa je bilo podanih več kot 30 pobud, od katerih je bilo 9 realiziranih. Smo mnenja, da je Igor Šeruga zaupanja vreden kandidat tudi na letošnjih volitvah. Dokazal se ni samo z besedami, temveč tudi z dejanji. Za stranko Zares še kandidirata v volilnem okraju št. 9 Sara Kramberger, v volilnem okraju št. 11 pa mag. Ivan Božičko. Mestni odbor Zares - socialno liberalni ^j) Za skladnejši razvoj Mestne občine Ptuj Z namenom, da bi se svetniška skupina stranke DeSUS v MS MO Ptuj konkretneje seznanila s problematiko posameznih Četrtnih skupnosti, je vodja skupine Milan Krajnik 17. novembra sklical srečanje vseh članov Mestne organizacije DeSUS Ptuj. Razprava na srečanju je pokazala, da posameznikom ni vseeno za razvoj lokalne skupnosti. Zavedajo se težke gospodarske situacije in razmer, ki jih je povzročila svetovna kriza, kar je vplivalo tudi na drastično zmanjšanje občinskega proračuna za letošnje leto. Izrazili pa so bojazen, da bo posamezne predele MO Ptuj morda zaobšel tudi proračun za leto 2012. Zato so svetniško skupino DeSUS zadolžili, da se zavzema za skladnejši razvoj v vseh četrti, posebej pri zagotavljanju nekaterih osnovnih pogojev bivanja. Člani stranke so se 22. novembra na delovnem sestanku srečali še s predsednikom stranke Karlom Erjavcem. Mestna organizacija DeSUS Ptuj Zelene Slovenije v nov parlament Sedanja slovenska vlada ne samo da je zamudila francosko-nemški vlak, zanjo je bil žal prehiter tudi nekdanji vzhodnoevropski vlak. Predsednik države je preveč pohitel z datumom volitev in v nasprotju z veljavno Ustavo RS sedanjim parlamentarnim strankam že v startu omogočil veliko prednost. Dogaja se tudi popolna medijska blokada več kot polovice političnih strank, ki kandidiramo na volitvah. Zeleni Slovenije smo na strani mladih, delavcev, inteligence in upokojencev, zato nas na kandidatni listi podpirajo vse generacije, pa tudi politična stranka Združeni Zeleni, Zelena akademija Slovenije, nestrankarska lista Mladi in upokojenci za delovna mesta, Društvo slovenskih inženirjev in številne civilne iniciative z različnih podro- čij Slovenije. Pokrite imamo vse volilne enote in vse volilne okraje. Kdo nas bo volil? Vsi tisti, ki niste zadovoljni s pomanjkanjem služb, neurejenimi prometnimi potmi, s stanjem pitne vode, zraka, varne in zdrave hrane, sodnimi in drugimi krivicami ter socialno pravičnostjo«. In tudi tisti, ki smo proti sedanjemu načinu volitev, ki negirajo ustavno pravico volivcev, da si sami izberejo svoje predstavnike. Pred pokojninsko reformo pa moramo najprej pridobiti nazaj premoženje, ki je bilo pridobljeno v nasprotju z Ustavo RS preko »tajkunske privatizacije«. Vlado Čuš, Zeleni Ptuja 5. kongres stranke v duhu volilne kampanje 6. novembra se je Nova Slovenija v rekordnem številu zbrala v Ribnici, deželi suhe robe, da smo pregledali delo stranke in se posvetili programu za predčasne volitve. Obenem smo s konvencijo predstavili vseh 88 kandidatov za DZ. Nova Slovenija ima jasen program, ki temelji na spoštovanju vrednot za zagotavljanje človekovega dostojanstva v družbi. Gospodarstvu je treba zagotoviti pogoje za rast in nove zaposlitve. V zakonodajnem delu zagovarjamo znižanje davkov, uravnoteženje proračuna, racionalizacijo državne uprave in odpravo plačilne nediscipline. Družini želimo zagotoviti središčno vlogo v družbi, pravičnejšo delitev otroškega dodatka in štipendij, dostopnejšo možnost do stanovanj in novih informacijskih tehnologij. Vse v želji, da se beseda »kriza« ne ponavlja vsak dan. Da bo vaš kandidat Peter Pribožič dobil dober rezultat, se 4. decembra vsi udeležimo predčasnih volitev z glasom za Novo Slovenijo. Mestni odbor N.Si 10 ■ ^V™ STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO UVODNIK 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 SDS 10 + 100 rešitev za pravičnost, delovna mesta in razvoj Pred nami so najpomembnejše volitve po osamosvojitvi. SDS je s svojim programom 10 + 100 pripravljen na vse izzive prihodnosti. Številka 10 predstavlja deset protikriznih ukrepov, ki jih bomo izvedli v prvih stotih dneh po volitvah, preobrat, ki ga je treba doseči takoj na začetku mandata. Številka 100 predstavlja druge potrebne ukrepe, ki jih bo nova vlada izvedla v svojem mandatu. Naš cilj je, da se Slovenija ponovno uvrsti na zdravi del evropskega zemljevida in da bo k temu po svoji moči in hotenju prispeval vsak član družbe. SDS ima prave in pravične rešitve, izkušnje z vodenjem Slovenije in Evropske unije, široko mednarodno podporo najvidnejših vlad držav članic EU in podporo Evropskega parlamenta. Naše kandidatke in kandidati za poslance v DZ, ki so v svojih okoljih že dokazali, da znajo in zmorejo dosegati dobre rezultate, imajo pripravljene tudi jasne ključne lokalne cilje. 4. decembra izberite pametno rešitev! Glasujte za gospodarsko rast in blaginjo. Glasujte za Slovensko demokratsko stranko. Mestni odbor SDS Ptuj Kandidatka za poslanko Liberalne demokracije Slovenije na Ptuju in Hajdini je Taja Strelec Kandidatka za poslanko Liberalne demokracije Slovenije (LDS) v 10. volilnem okraju, ki obsega del Ptuja in Hajdine, je Taja Strelec. Njeno kandidaturo je podprla tudi predsednica Liberalne demokracije Slovenije Katarina Kresal, ki je s tem namenom na martinovo prišla na Ptuj. Taja Strelec, študentka prava v Ljubljani, je najmlajša kandidatka na listi LDS. Rojena je bila leta 1990 na Ptuju, kjer je obiskovala osnovno šolo Mladika, kasneje pa gimnazijo Ptuj - smer evropski oddelek. Že pet let je aktivna v podmladku LDS, kjer je tudi podpredsednica. Izvleček iz njenega programa: dokončanje avtocestnega križa Ptuj-Gruškovje, drugi tir železnice čez Ptuj, posodobitev regionalnih cest, ureditev druge faze podtalnice, dokončanje kanalizacije, kjer je predvidena, rešitev mladinske problematike ... Taja Strelec je ob obisku predsednice LDS tudi povedala: »Že vrsto let me vodi misel: Bodi sam sprememba, ki si je želiš v svetu! Sedaj imam to priložnost in, dragi Ptujčani, uspelo mi bo samo z vašo pomočjo!« Mestni odbor LDS Ptuj V MO SLS Ptuj smo ponosni in veseli, da smo na Ptuju organizirali predstavitev kandidatk in kandidatov SLS 8. volilne enote za poslanke in poslance v Državnem zboru RS 2011, med katerimi je tudi predsednik SLS mag. Radovan Žerjav, ki je posebej izpostavil programske ukrepe za gospodarski razvoj, zniževanje stroškov in učinkovitost v javni upravi, boj za pravno državo in samooskrbo z domačo hrano. Ponosni smo tudi na našo kandidatko Valerijo Šaško, dr. med., družinsko zdravnico leta 2011 v Sloveniji, ki se posebej zavzema za reševanje problematike, povezane z zdravstvom in s skrbjo za paciente na primarni ravni. SLS smo stranka, ki odgovorno spremlja slovenski politični prostor, saj smo zavezani tradiciji in vemo, kaj je konstruktivno delovanje v prid javnega interesa Slovenk in Slovencev ter naše države Slovenije. Zato pozivamo volivke in volivce, da naklonijo zaupanje na volitvah kandidatkam in kandidatom liste SLS Radovana Žerjava - Slovenska ljudska stranka. Mestni odbor SLS Ptuj SD Povezovali smo in slišali potrebe ljudi Nekoliko prej kot običajno se zaključuje mandat tokratnega državnega zbora. Ptuj je v tem mandatu imel poslanca Dejana Levani-ča, ki je predvsem delal za Ptuj, za mlade in mlade družine ter poslušal ljudi in reševal probleme. Kljub težkim časom in neugodnim pogojem je Ptuj v tem mandatu kar nekaj pridobil, ključno pa je, da ima naše mesto tudi v prihodnje svojega poslanca. To bo zelo pomembno za ohranjanje decentralizacije in umeščanje Ptuja med prioritete enakomernega razvoja Slovenije. S poslanskimi večeri, kjer je bilo na Ptuju več ministrov in ministric kot kadar koli prej, smo uspeli ključne probleme in izzive predstaviti neposredno tistim, ki odločajo. Zraven tega je bilo tudi na promociji Ptuja narejeno veliko. Nismo sicer rešili vseh projektov in veliko izzivov naš še čaka v prihodnosti, smo pa imeli možnost predstaviti svoje argumente in prepričati odločevalce. Pomembno je tudi poudariti, da nam je uspelo uresničiti veliko programa, ki smo ga volivkam in volivcem predstavljali ob volilni kampanji leta 2008. Kljub temu je pred nami še veliko dela. Prehajamo v drugi polčas reševanja krize, ki je pustila velik pečat predvsem na tistih, ki za krizo niso nič krivi. Socialni demokrati na Ptuju smo prepričani, da lahko Dejan Leva-nič, ki je tudi kandidat na letošnjih predčasnih volitvah, naredi še veliko in kvalitetno zastopa naše okolje. Zato vas pozivamo, da se udeležite volitev in ga podprete. Naša prednost je, da smo v tem mandatu prepoznali ključne težave, vemo, kako je upravljati državo v času največje finančne in gospodarske krize, in poznamo dobre ter potrebne rešitve. SD Ptuj 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 MLADI BRALCI PIŠEJO / MEDIJI Uspešno ptujsko podjetje Pikapoka s 130 zaposlenimi Mreža maloprodajnih trgovin pod blagovno znamko Pikapolonica z igračami, otroško opremo, oblačili in pripomočki za otroke je ena izmed treh podjetij, ki ga je metodološka komisija izbrala med gazelami dravsko-pomurske regije za izbor Gazela 2011. Gazele so uspešna, dinamična podjetja, ki ob ekonomski rasti beležijo tudi rast števila zaposlenih. Mateja Tomašič Podjetje Pikapoka, d. o. o., je bilo letos že drugič nominirano za dravsko-pomursko gazelo (prvič je bila nominirana leta 2009). »Obe nominaciji sta za nas veliki priznanji, na kateri smo zelo ponosni, saj smo z njima deležni vseslovenskega priznanja, kajti izbor Gazela je slovenski projekt, ki ima veliko veljavo v ekonomskih krogih. Ponosni smo tudi na veliko število zadovoljnih kupcev. Zagotovo je za Pikapolonico gazela potrditev uspešnega preteklega dela in velika spodbuda za delo v prihodnje,« je ob nominaciji povedala direktorica Silva Volgemut, ki podjetje vodi skupaj z možem Janijem. Začetki podjetja segajo v leto Fotoarhiv Pikapolonice 1995, ko sta Silva in Jani Vol-gemut ustanovila podjetje in na Ptuju odprla prvo prodajalno Pikapolonica. Ta prodajalna je imela v svoji ponudbi le igrače. »Podjetniška ideja se je porodila ob mojem poklicnem delu, kajti otroci za svoj zdrav razvoj potrebujejo didaktične in kakovostne igrače, ki jih starši takrat niso imeli možnosti ponuditi otrokom, ker jih na trgu praktično ni bilo (op. ur.: v tako veliki izbiri). Staršem smo ob kakovostni igrači ponudili tudi nasvet, katera igrača je primerna za določeno razvojno starost otroka. Kmalu smo ugotovili, da na trgu primanjkuje tudi otroške opreme in pripomočkov ter jih dodali v našo ponudbo,« se spominja začetkov Silva Volgemut. Zdaj je v Z regijskega izbora Gazela 2011 za dravsko-pomursko regijo (z leve): Sandra Mertelj, Estera Korošec, Marija Kocmut, Silva, Jani in Žiga Volgemut in Irena Bregar podjetju, s sedežem na Slomškovi ulici 3, na Ptuju, zaposlenih 130 ljudi v kar tridesetih prodajalnah po vsej Sloveniji. V podjetju imajo sodelavce, ki delujejo samostojno na svojih področjih in s svojimi idejami sooblikujejo razvoj podjetja, katerega poslanstvo je s kakovostnimi izdelki za otroke olajšati delo staršem in polepšati otroštvo ter soustvariti zadovoljno starševstvo in varno otroštvo z njihovimi skrbno izbranimi izdelki, ki pokrivajo otrokove razvojne potrebe. Sicer pa bodo po napovedih direktorice še naprej krepili svoj položaj na slovenskem trgu in skrbeli za inovativno ponudbo: »Svoje delovanje smo prenesli tudi na hrvaški trg, kjer imamo že prvo prodajalno, ki se ji bodo pridružile še nove. Še naprej želimo staršem in otrokom nuditi kakovostne izdelke v prijetnem nakupovalnem okolju, s prijaznimi in strokovno usposobljenimi prodajalci.« Potrebujete denar za razvoj podjetja? Gospodarske razmere, v katerih smo se znašli, nas vse silijo, da vedno bolj razmišljamo o tem, kako z manj denarja narediti več. Nove ideje, novi izdelki, nove storitve, nasploh nekaj novega, kar ljudje potrebujejo ali si želijo in kar so pripravljeni plačati, so tlakovci na poti do dodane vrednosti, do rasti podjetij in do novih delovnih mest. Potrebujemo delovna mesta z dodano vrednostjo, ker ustvarjajo prihodke v proračun in boljše življenje za vse. Na Bistri zato vlagamo energijo v aktiviranje razvojnih potencialov podjetij v regiji in spodbujanje inovativnosti. Del teh naporov smo strnili v projekt SPRINT, katerega kratica pomeni uStvarjanje podpoRnega okolja za krepitev INovativnega in Tehnološkega potenciala na čezmejnem področju. Dr. Lidija Tušek Korošec, ZRS Bistra Ptuj V juniju smo se podjetniki, direktorji, menedžerji, razvojniki in inženirji že srečali v GH Primus na Ptuju ter spodbudili razpravo o inovativnosti in razvojni naravnanosti v naši širši regiji. Udeležena podjetja so povedala, da pri razvoju želijo sodelovati z drugimi podjetji in s podpornimi institucijami. V odprti diskusiji so razpravljali sodelujoči iz različno velikih podjetij, od mikro podjetij do največjih v regiji. Ovire in spodbude za razvoj, kot jih vidijo podjetja Aktivnosti projekta SPRINT so se od junijskega srečanja še dodatno okrepila. Na ZRS Bistra Ptuj smo potrkali na vrata nekaterih podjetij in se pogovarjali o njihovem pogledu, kaj jih spodbuja in kaj jih ovira pri njihovem razvoju. Skupna točka vsem obiskanim, uspešnim, v razvoj usmerjenim podjetjem je spoznanje, da je treba stalno odkrivati potrebe kupcev in jih zadovoljevati z izboljšanimi nr Mm n.\ 51 r«f '¡m illllBA YL4I]£ M kjOiflUO iAH0Lm«W) |!i BLulONLLrjO TOU7*J0 HEjSH Nalila v vata pnliodmil I Otfenltarif j fm{r±a 1T4J iTIiu-rtll it |'11||>:' ali povsem novimi izdelki in storitvami, iskati nove kupce, osvajati nove trge. Brez novosti in sprememb razvoj ni mogoč. Nesporno je, da je zraven dobrih idej za razvoj podjetja nujno potreben tudi denar. Vabimo na forum: Kako do denarja za razvoj? Vse to nas je spodbudilo k organizaciji drugega foruma, na katerem se bomo pogovarjali o možnostih financiranja razvojnih projektov v podjetjih. Forum bo 14. decembra v GH Primus na 12 ■ ^V™ PTUJCANI / KULTURA 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 Ptuju, s pričetkom ob 18. uri. Radi bi raziskali možnosti, ki se podjetjem ponujajo zraven bančnih kreditov, in spodbudili izmenjavo izkušenj. Na omizje foruma bomo povabili šest članov, in sicer predstavnike velikega, srednje velikega, mikro podjetja, tveganega kapitala, podporne organizacije in organizacije, ki razpisuje finančne razvojne spodbude. V vodeni diskusiji bomo razpravljali o možnostih Manager klub Ptuj je prostovoljna, nevladna, nepolitična in neprofitna organizacija vodilnih in odločevalskih kadrov. Cilj organizacije je z aktivnostjo in zanimivimi dogodki povezati podjetnike in menedžerje za boljši posel in boljše življenje. Klub izvaja naslednje aktivnosti: organizacijo izobraževanj in posvetovanj, izmenjavo izkušenj med člani, oblikovanje mnenj, stališč in predlogov ukrepov za ustvarjanje razmer za uspešno gospodarjenje, promocijo dobrih poslovnih navad in poslovne etike, pomoč članstvu in zastopanje članstva pri uveljavljanju njegovih stanovskih interesov, sodelovanje s sorodnimi stanovskimi organizacijami in s strokovnimi institucijami. Člani kluba so lahko vodje iz gospodarstva in javnega sektorja ter vsi drugi, ki želijo prispevati k uresničevanju ciljev kluba. Aktualni predsednik je Miran in izkušnjah pri financiranju razvoja, vključno z iniciativami EU. Gospodarstveniki, pridite na forum in delite svoje izkušnje! Udeležba je brezplačna, zaradi lažje organizacije pa vas prosimo, da se prijavite s sporočilom na elektronski naslov: prijava@ bistra.si ali po telefonu 02 7480 259. Do 12. decembra bomo zbirali tudi vaša pisna vprašanja, ki jih bomo vključili v razpravo. Senčar iz podjetja Tenzor, d. o. o. Trenutno je v Klub včlanjenih 115 članom, a članstvo ni omejeno. Včlanite se tako, da na spletni strani www.manager-ptuj. com izpolnite pristopno izjavo. Nacionalnost ali državljanstvo nista omejujoča za članstvo. Manager klub Ptuj organizira letos že drugi izbor naj podjetniške ideje. Izvirna podjetniška ideja je več kot pol uspeha podjetja. Za njeno uresničitev potrebujete pogum, kapital, poslovni prostor, odlične sodelavce, trg in kup podjetniške sreče, zato si primeri dobre prakse zaslužijo posebno pozornost. Pozivamo vsa podjetja in samostojne podjetnike iz ptujske regije, ki so uspeli realizirati podjetniško idejo v zadnjih petih letih, da jo opišejo in do konca decembra pošljejo v presojo komisiji Manager kluba Ptuj. Prijavni obrazec najdete na spletni strani Kluba. Urad za delo Ptuj je sedaj na lokaciji Trstenjakova 2 a v poslovni stavbi, kjer je tudi Davčni urad Ptuj. Del dejavnosti je preseljen z Vodnikove 2 (pošta) na Osojnikovo 1 (nad trgovino Borovo). »Poslovanje v sodobnejših, uporabnikom in zaposlenim prijaznejših prostorih je bila že dolgoletna želja,« je na otvoritvi povedal direktor Območne službe Zavoda Ptuj (OS Ptuj) mag. Tomaž Žirovnik ter nadaljeval, da so želeli na novi lokaciji omogočiti tudi gibalno oviranim osebam boljšo fizično dostopnost. Selitev je bila tudi posledica prostorske stiske dosedanjega najemodajalca, ki je potreboval prostore za lastno poslovanje. »Sedanji prostori so lastniški, torej je selitev tudi z vidika gospodarjenja dobra poteza,« je prepričan Žirovnik. Vseh zaposlenih na OS Ptuj je 37 (všteta tudi Urad za delo Ormož in CIPS), na novi lokaciji (Trstenjakova 2 a) pa je 22 zaposlenih. Uporabniki storitev Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) so predvsem brezposelne osebe, iskalci zaposlitve in delodajalci. Z novimi prostori pridobivajo prijetnejše, sodobnejše, bolje opremljene in večje prostore, v katerih želijo na Zavodu ustvariti tudi pozitivnejše vzdušje. Brezposelni so pridobili »zaposlitveni kotiček« - namenjen tistim, ki znajo, želijo in hočejo samostoj-neje voditi svojo karierno pot. Novost je med drugim sodobna opremljena predavalnica, v kateri se odvijajo raznovrstni dogodki, kot so informativna srečanja, motivacijske delavnice in srečanja z delodajalci. Pridobitvi sta tudi večja avla in sejna soba, ki se uporablja pri delu z manjšimi skupinami uporabnikov storitev. Vabilo na konferenco Solbiopolysy V Mestni občini Ptuj bo od 29. do 30. novembra potekala mednarodna konferenca Solbiopolysy -poligeneracija in obnovljivi viri energije ob zaključku EU projekta Solbiopolysy. Njen glavni namen je podati končne rezultate Solbiopolysy tehnologije in predstaviti novosti na področju obnovljivih virov energije tako podjetjem, investitorjem, industriji kot širši strokovni in splošni javnosti. Predviden je tudi voden ogled pilotne naprave, ki je postavljena na odlagališču Brstje pri Ptuju. Konferenca je brezplačna. Več informacij bo objavljenih na spletni strani: http://solbiopolysy-lro.ung.si/index.php/sl/novice. Vljudno vabljeni. ZRS Bistra Ptuj _ Novi prostori urada za delo Manager klub Ptuj praznuje 20 let Dr. Lidija Tušek Korošec, Manager klub Ptuj Urad za delo Ptuj se je preselil na Trstenjakovo 2 a Urad za delo Ptuj se je 8. novembra preselil na novo lokacijo, v nove lastniške poslovne prostore, na Trstenjakovi 2 a. S selitvijo je urad pridobil večje in sodobnejše prostore, ki omogočajo učinkovito izvajanje storitev Zavoda za zaposlovanje za brezposelne osebe, iskalce zaposlitve in delodajalce na enem mestu ter boljše pogoje za delo njihovih zaposlenih. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček . 13 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 Pullus med tremi najboljšimi sladkimi vini na svetu V začetku novembra je na Dunaju potekal slovesen dogodek, kjer se je predstavilo najboljših sto vinskih kleti, največjega vinskega ocenjevanja na svetu, imenovanega AWC Vienna, International Wine Challenge. V skupino najboljših se je uvrstila tudi Ptujska klet z blagovno znamko Pullus. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Od leve: vodja prodaje v Sloveniji Andrej Sajko, enolog Bojan Kobal ter vodja prodaje in promocije na tujih trgih Vinko Mandl - trojica, ki je prejela priznanje - 2. mesto za Pullus sladko G 2009. Pullus med TOP 100 Ptujska klet je bila tudi letos kot edina predstavnica Slovenije povabljena na dogodek AWC Vienna gala večer, ki je sklenil največje ocenjevanje vin na svetu. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali tako domači (avstrijski) kot svetovni enologi, vinski strokovnjaki, someljeji, gostinci, vinski trgovci in strokovni novinarji, je dober mesec ocenjevala kar 9.632 vin 1.487 pridelovalcev iz 36 držav in s petih kontinentov. Izmed vseh vzorcev so na višji šoli zavoda za vinarstvo v Klosterneuburgu izbrali 100 najboljših vinarjev. Med njimi je bila izbrana, kot že rečeno, tudi naša Ptujska klet. Pullus sladko G 2009 drugi na svetu Podelitev priznanj je potekala v dunajski mestni hiši. Ptujska klet je prejela prestižni naslov Award international Wine trophy - 2. mesto v kategoriji sušenih vin in jagodnih izborov za vino Pullus sladko G 2009. Poleg tega so ptujski kletarji osvojili še tri zlata priznanja, za Pullus sladko G 2009, Pullus renski rizling, suhi jagodni izbor 2008, Pullus sauvignon 2010 ter tri srebrna priznanja za Pullus penino rosé 2009, Pullus cuvée 2009, Pullus traminec G 2008. Enolog Bojan Kobal ni skrival navdušenja ob prejemu prestižne nagrade. Dejal je, da si šteje v veliko čast, da so bila ptujska vina že drugo leto GOSPODARSTVO / OKOLJE IN PROSTOR zapored ocenjena tako visoko. Naj spomnimo, da je lani liker-sko vino Pullus modra frankinja osvojilo zlato odličje in se uvrstilo v izbor za šampionski naziv ter na koncu osvojilo tretje mesto v kategoriji likerskih vin. Izpraznjeno embalažo tetrapak odložite v zabojnik oziroma vreče za odpadno embalažo V Sloveniji smo v letu 2010 ločeno zbrali več kot 1.000 ton odpadne kartonske embalaže za mleko in sokove, ki jo najbolj pogosto poznamo tudi pod izrazom embalaža tetrapak. Omenjena količina predstavlja približno 14-15 % vse tovrstne embalaže na slovenskem trgu. Ker je ta odstotek nizek, si moramo prizadevati, da ga povečamo. Kljub temu da je embalaža tetrapak večinoma sestavljena iz kartona, jo moramo po uporabi odložiti v zabojnik oz. vreče za odpadno embalažo. S tem omogočimo recikliranje vseh njenih sestavnih delov. Nadja Novak Z izrazom »kartonska embalaža za mleko in sokove« oziroma »embalaža tetrapak« označujemo vso embalažo, v katero polnimo tako imenovana tekoča živila. Poleg mleka in mlečnih izdelkov (jogurti, smetane in podobno) so to tudi sokovi in sadni napitki, ledeni čaji, juhe, paradižnikove mezge, krekerji in druga živila. Embalažo tetrapak najbolj pogosto sestavljajo tri vrste materialov: karton - daje obliko in trdnost; polietilen (plastična masa) - varuje embalažo in izdelek v njej pred vlago ter hkrati povezuje različne plasti v embalaži; aluminij - varuje izdelke pred svetlobo, mikroorganizmi (npr. škodljivimi bakterijami) in zrakom. Pravilno zložena odpadna embalaža tetrapak zavzame do 20-krat manj prostora Ko je embalaža tetrapak popolnoma prazna, je priporočljivo, da jo izperemo z vodo, nato odvihamo robove in jo stisnemo. Če ima pokrovček, jo tudi zapremo. Tako zavzame do 20-krat manj prostora kot embalaža, ki je ne zložimo. Odpadna embalaža tetrapak torej ne sodi v zabojnik oz. vreče za papir, četudi je večinoma sestavljena iz papirja oziroma kartona. V postopku recikliranja odpadne embalaže tetrapak v papirnicah pridobimo recikliran papir in karton, ki ju je mogoče nadalje uporabiti za proizvodnjo različnih izdelkov: lepenke, kartona, valovitega kartona, kartonske embalaže za jajca, papirnate vrečke, papirnate brisače, tulce, pisarniški papir in drugo. Z odgovornim ravnanjem z odpadno embalažo tetrapak omogočamo njeno nadaljnjo predelavo, zmanjšujemo količino končno odloženih odpadkov na odlagališčih, zmanjšujemo obremenitve okolja in ohranjamo naravne vire. Projekt Ekopaket Ozaveščanju o pravilnem ravnanju z odpadno embalažo tetrapak je namenjen tudi projekt Ekopaket, ki poteka v sodelovanju s programom Ekošola v slovenskih vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Razpisan je tudi nagradni natečaj v štirih starostnih skupinah na temo kreativnega ustvarjanja iz tovrstne embalaže. Otroci, učenci in dijaki lahko svojo ustvarjalnost s pomočjo mentorjev dokažejo z izdelovanjem skulptur, maket in plakatov. Več o projektu in nagradnem natečaju: www.eko-paket.si. 14 ■ ^V™ OKOLJE IN PROSTOR 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 odvoza odpadkov bo potekal od vrat do vrat Nov način zbiranja in Dr. Dušan Klinar, vodja CERO Gajke Uvajanje novega načina zbiranja in odvoza poteka že v mnogih občinah po celotni Sloveniji in tudi pri sosedih, kot npr. v lenarških občinah, Slovenski Bistrici, Miklavžu na Dravskem polju idr. Dosedanjo shemo ločenega zbiranja odpadkov želimo izboljšati in nadgraditi v shemo od vrat do vrat. Ločeno zbiranje odpadkov od vrat do vrat po- Za lažje razumevanje novosti in pomena ločenega zbiranja odpadkov smo pripravili shemo obstoječega načina ločevanja in zbiranja odpadkov ter novega sistema od vrat do vrat: meni, da se odpadki dosledno in pravilno ločujejo že na izvoru nastanka. Z uvedbo takšnega zbiranja odpadkov se bo odstotek ločeno zbranih odpadkov nedvomno povečal, zaradi česar smo se tudi odločili, da vzporedno s tem zmanjšamo število odvozov drugih odpadkov. NOVA SHEMA OD VRAT DO VRAT rjavi zabojnik za biološke odpadke ali kompostiranje doma po želji stranke odvoz: poleti 1x na teden pozimi 1x na 14 dni črni zabojnik za preostanek odpadkov, na željo stranke, lahko samo ČRNA VREČA odvoz: 1x na 3 tedne plastificiran papir, manjše količine stiropora in zama-ščene folije, plenice, ohlajen pepel, tkanine, usnje, šiviljski odpadki, vrečke iz sesalca, mačji pesek, kasete, filmi, fotografije, pluta, lepilni trakovi RUMENA VREČA odvoz: 1x na 3 tedne vsa embalaža (tudi pločevinke): plastenke pijač in živil, plastenke čistil in pralnih sredstev, pločevinke živil in pijač, konzerve, tetrapak, plastične vrečke in folije, sti-ropor, alu folija, jogurtovi in drugi plastični lončki RDEČA VREČA odvoz: 1x na 3 tedne ves papir in karton: časopisi, revije, zvezki, knjige, prospekti, katalogi, pisemske ovojnice, pisarniški papir, ovojni papir, papirnate nakupovalne vrečke, kartonska embalaža, lepenka, drugi karton Želimo omogočiti, da boste odpadke ločeno zbirali že doma in jih tako ločene tudi oddajali kar od doma. Edini del odpadkov, ki ga ne bomo zbirali na domu, je steklo. Odpadke iz stekla bomo edine še vedno zbirali samo na ekoloških otokih, kjer jih boste lahko oddali. Cilj novosti je zmanjšati količine mešanih komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališča, omogočiti predelavo odpadkov in zmanjšati onesnaževanje pri ekoloških otokih, ki je postalo v zadnjem obdobju zelo moteče. V shemi vsaka stranka (v posamezni hiši, ne pa v večstanovanj-skih zgradbah) dobi na dom 72 vreč volumna 80 l v dveh ali treh barvah na leto (črna - če nima posode, rdeča in rumena). Vreče se bodo razdeljevale v zvitkih po 12 kosov na vsakem zvitku za 1/2 leta vnaprej. Pomeni, da stranka prejme 3 zvitke v treh barvah vsakega pol leta (3 zvitki x 12 kosov = 36 kosov/pol leta). Gospodinjstva z več člani prejmejo dodatno vrečo na vsakega 1-2 člana, pomeni dodatne 3 zvitke (po enega, ene barve) na leto. Dodatne vreče se bodo lahko še dokupile na mestni bla-gajm. Odvozi posamezne posode in vreče se bodo izvajali posamezno. Vreče se bodo odvažale na isti dan z različnimi vozili. Za gospodinjstva v večstano-vanjskih stavbah (večje stavbe, blokovska naselja in podobno) bo sprememb pri pobiranju najmanj. Zbirna mesta (opremljena s posodami enako kot ekološki otoki) bodo ostala, zamenjal se bo del posod z več volumna (mrežaste posode se bodo odstranile). Posode na zbirnih mestih pri večstanovanjskih objektih: Rjava posoda (pokrov ali rjava nalepka in napis) za biološke odpadke. Posoda z rumeno barvo pokrova (ali rumena nalepka in napis) za vso embalažo (tudi vse pločevinke). Črna posoda (ali črni pokrov in napis) za preostanek odpadkov. Posoda z rdečim pokrovom (ali napis) za papir in karton. Posoda z belim pokrovom (ali napis) za steklo. Strankam v večstanovanjskih objektih, kjer bodo na voljo vse posode, ne bomo razdeljevali vreč. Novo shemo bomo v Mestni občini Ptuj predvidoma uvedli v letu 2012, natančen datum uvedbe sheme in vse potrebne informacije za gospodinjstva bodo objavljene in posredovane vsakemu gospodinjstvu vsaj 30 dni pred uvedbo. Gospodinjstva v blokih in drugih večstanovanjskih stavbah, kjer sprememb praktično ne bo, bodo prav tako obveščena o spremembah pri posodah, kamor odlagajo odpadke. Datume odvoza posamezne frakcije (barve posode ali vreče) bomo objavili sproti za zimsko in poletno obdobje. Strankam bo od 15. decembra 2011 za dodatne informacije na voljo klicni center na telefonu: 02 620 73 30 v delovnem času (pon.-pet. od 8. do 15. ure, sreda do 17. ure). Vse stranke, ki so vključene v shemo (izkažejo se s plačano zadnjo položnico), lahko pripeljejo vse vrste ločeno zbranih odpadkov v količinah do 0,5 m3 na zbirni center CERO Gajke v delovnem času (pozimi pon.-pet. od 8. do 17. ure, poleti od 8. do 20. ure in ob sobotah od 8. do 14. ure, tel. 02 620 73 40). Prepričani smo, da vam bodo predstavljene informacije v pomoč pri vašem ravnanju z odpadki. Z nenehnim izpopolnjevanjem sheme ločevanja zbiranja in odvažanja odpadkov bomo vsi udeleženci v verigi prispevali svoj delež k ustreznemu odnosu do odpadkov in ravnanju z njimi. SEDANJA SHEMA rjavi zabojnik za biološke odpadke odvoz: poleti 1x na teden pozimi 1x na 14 dni črni zabojnik za mešane odpadke (MKO) odvoz: 2x na mesec embalaža, papir, kovine, steklo sami odvažate na ekološke otoke Sedaj in po novem se ne spremenijo letne akcije: kosovni odpadki - akcija 1x na leto nevarni odpadki - akcija 1x na leto Ostane zbirni center CERO Gajke: električna in elektronska oprema, gradbeni odpadki itd., celo leto vsak dan in sobota (brezplačen sprejem za plačnike do 0,5 m3 volumna - kateri koli odpadek - obvezno sortiran) . //>//'15 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 OKOLJE IN PROSTOR Na Ptuju odprli podružnico inštituta OAO NIITeplopribor Letos so na Ptuju odprli podružnico inštituta OAO NIITeplopribor iz Moskve. Je prva in trenutno edina podružnica, ki jo je v Evropski uniji odprla neka ruska raziskovalna institucija v lasti ruske države oz. ruskega ministrstva. Zaradi svoje edinstvenosti v evropskem prostoru se bo ukvarjala zlasti s povezovanjem različnih gospodarskih in raziskovalnih institucij iz Evropske unije z institucijami iz Rusije, pri čemer bo poudarek na obojestranskem prenosu znanj in tehnologij s področja energetike, okoljevarstva in avtomatizacije procesov. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Ob odprtju podružnice inštituta OAO NIITplopribor se je na Ptuju med 20. in 21. oktobrom odvijala mednarodna konferenca z naslovom Energetska učinkovitost in nove tehnologije v organizaciji podružnice inštituta, Mestne občine Ptuj in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Na konferenci so se s svojimi najnovejšimi raziskavami in dognanji predstavili opazni ruski in slovenski znanstveniki. Konference se je udeležilo več kot sedemdeset udeležencev iz Slovenije in Rusije, predvsem iz razvojno-raziskovalnega in znanstvenega področja. Med vidnejšimi gosti so bili tudi svetovalec ruskega veleposlanika v Ljubljani Andrej S. Mlja-snikov, vodja zvezne službe za ekološki, tehnološki in nuklearni razvoj Ruske federacije Nikolay G. Kutin in drugi najvidnejši predstavniki inštituta iz Moskve na čelu z generalnim direktorjem inštituta Sergey I. Kuznetso-vim. Slovensko energetsko sfero je na konferenci zastopal mag. Janez Kopač, direktor direkto-rata za energetiko v Republiki Sloveniji. Od ideje do realizacije »Ideja o odprtju podružnice inštituta OAO NIITeplopribor Moskva v Sloveniji je stara približno dve leti. Porodila se mi je ob pogovoru z generalnim direktorjem inštituta, ki je na neformalnem sestanku omenil, da nameravajo zaradi promocije njihove tehnologije na evropskem trgu odpreti svoje predstavništvo v Evropi. Po razgovoru z generalnim direktorjem inštituta sem se odločil, da bom zbral podatke o pravnih in upravnih postopkih, potrebnih za odprtje njihovega predstavništva v Sloveniji. Pripravil sem gradivo in v njem poleg drugih informacij predstavil tudi prednosti, ki bi jih imel inštitut, če bi odprl svoje predstavništvo v Sloveniji. Eden izmed glavnih argumentov, ki je nagnil tehtnico na našo stran, je zgodovinska povezanost Slovenije z državami nekdanje Jugoslavije in s tem možnost preprostejšega sodelovanja inštituta z institucijami v vseh državah na Balkanu. Seveda je veliko vlogo pri tem odigralo tudi moje poznavanje Rusije, ruskega trga in jezika, saj sem na tem trgu prisoten že osemnajst let, najprej kot direktor špediterskega podjetja, sedaj pa kot direktor mednarodnega podjetja EASTJ.B.M. TRADE, d. o. o.,« je povedal Bojan Držaj. Med Slovenijo in Rusko federacijo sta bila podpisana in ratificirana dva pomembna sporazuma, Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o sodelovanju v kulturi, znanosti in izobraževanju ter Sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju. Podružnica inštituta OAO NI-ITeplopribor na Ptuju bo imela pomembno vlogo pri izvajanju obeh sporazumov v praksi, med drugim bo preko navezave stikov z raziskovalnimi institucijami v Sloveniji pripomogla k hitrejšemu pretoku znanja med njimi in institucijami v Rusiji ter posledično implementaciji njihovih dosežkov v realnem gospodarstvu. Inštitut OAO NIITeplopribor iz Moskve Državni znanstveni inštitut OAO NIITeplopribor iz Moskve Bojan Držaj je vodilna ruska znanstvenoraziskovalna organizacija v reševanju teoretičnih, raziskovalnih in uporabnih nalog na področju izdelave merilnih sredstev, avtomatskega uravnavanja in upravljanja energetskih naprav in tehnoloških procesov. Je tudi edini državni znanstveni center Ruske federacije, ki je vključen v sistem Ministrstva za energetiko Ruske federacije. Preko Federalne agencije za upravljanje z državno lastnino je v 100-od-stotni lasti države Ruske federacije, upravlja pa ga ministrstvo za energetiko Ruske federacije. Predsednik Sveta direktorjev inštituta je namestnik ministra za energetiko Ruske federacije. »Menim, da je to šele začetek zgodbe, v katero bo treba vložiti še veliko truda, da bo zaživela tako, kot smo si jo zamislili. Vsekakor predstavlja odprtje podružnice na Ptuju nadgradnjo odnosov med Slovenijo in Rusko federacijo tako na gospodarskem kot tudi na znanstvenoi-zobraževalnem področju, saj je takšno povezovanje v trenutnih gospodarskih in političnih razmerah na našem in evropskem trgu še kako dobrodošlo. Pri predstavitvi programa inštituta nam je pomagal župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, ki nam je nudil tudi strokovno podporo ter pomagal pri navezavi stikov z ustreznimi raziskovalnimi institucijami v Sloveniji,« je dejal Bojan Držaj in dodal, da so vrata podružnice inštituta, ki ima svoje prostore na Rogozniški cesti 33, odprta vsem, ki želijo sodelovati pri vzpostavitvi še trdnejših gospodarskih in znanstvenih vezi med obema državama. Hrvaška delegacija obiskala ZRS Bistra Ptuj in CERO Gajke Ptuj Dr. Klavdija Rižnar, ZRS Bistra Ptuj Hrvaško študijsko potovanje je popeljalo novinarje in nevladne organizacije skozi Krško in Celje tudi na Ptuj z namenom ogleda slovenskih regionalnih centrov za ravnanje z odpadki (CERO). V gradnji je namreč CERO na Reki in hrvaški partnerji so si želeli ogledati primere dobrih praks ter spoznati možnosti črpanja evropskih sredstev za okoljske projekte. Direktorica ZRS Bistra Ptuj, dr. Aleksandra Pivec, je predstavila razvojno vlogo institucije na okoljskem področju, medtem ko je mag. Mojca Šibila Drobnič izpostavila ključne raziskovalne projekte snovne in energetske izrabe odpadkov v regiji. 16 ■ ^V™ VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR 2011 25. NOVEMBER / LIS TOPAD 2011 mjftMtriimuB Bodi sprememba. Bodi TRSl Spoštovani! Sem Boštjan Koražija, kot knjižničar že petnajsto leto zaposlen v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Na letošnjih predčasnih državnozborskih volitvah kandidiram na listi Stranke za trajnostni razvoj Slovenije - TRS v mestni občini Ptuj in občini Hajdina. Predstavljam vam nekaj poudarkov iz programa Stranke za trajnostni razvoj Slovenije - TRS: > spoštovanje vsakega človeka neglede na nacionalno pripadnost, jezikovno poreklo, spolno usmerjenost, vero ali filozofsko prepričanje in njegovega poštenega udejstvovanja, > zelena politika na vseh nivojih (vse kar uporabljamo in proizvajamo postavimo v razmeije s človekom in njegovim okoljem), > etično poslovanje in upoštevanje načela poštenosti uveljaviti kot izhodišče vse ostale zakonodaje za podjetja in ustanove. Več o meni si lahko preberete in pogledate na moji osebni intemetni strani: www.bostian-koi,aziia.com in o stranki na littp://www.gib:ini e ti s.si/. Boštjan Koražija O sebi Letnik 1963, rojen na Ptuju. Osnovno šolo m gimnazijo obiskoval na Ptuju. Na Filozofski /akulteti v Ljubljani je zaključil univerzitetni študij geografije in zgodovine. Se med študijem je poučeval na osnovni šoli Karel Destoumfe Kajuh v Ljubljani. Nato se je zaposlil na ptujski gimnaziji, kjer še danes poučuje geografijo. Strokovni izziui so ga v letih 1999 in 2000 pripeljali na mariborsko enoto Zavoda republike Slovenije za šolstvo, kjer je opravljal delo svetovalca za geografijo. Od leta 2000 je član Državne predmetne komisije za geografijo na maturi in od leta 2008 tudi glavni ocenjevalec za geografijo pri splošni maturi. v Igor Seruga - kandidat za poslanca Zakaj/ Znam prisluhniti in ponuditi roko vsakomur, ki jo potrebuje. Sem vztrajen in delaven, zavezan visokim moralnim vrednotam. Verjamem, da je mogoče s strpnim dialogom in na pošten način doseči zastavljene cilje za dobro vseft. V politiko sem vstopil, ker mislim, da je le preko nje mogoče doseči spremembe, ki so nujne, če hočemo lepši jutri. Menim, da je politična pasivnost roda na mlin tistim, ki sprememb ne želijo ali vanje ne verjamejo. Odgovorna ekonomija! Skrbi me razdvojenost v slovenski družbi Polpretekle zgodovine ne bi smeli uporabljati za doseganje političnih točk in ozkih strankarskih interesov. Naučiti bi nas morala, da razdvajanje vodi v pogubo, strpen dialog pa v napredek. Ohraniti moramo javno šolstvo in zdravstvo, ki bo enako dostopno vsem. Zaustaviti moramo večanje neenakosti ter siromašenje čedalje višjega šteuila prebivalstva. Rešitev je odgovorna ekonomija: je okolju prijazna, spodbuja solastništro zaposlenih in delitve dobička zaposlenim ter onemogoča bogatenje posameznikov. Razvojni cilji? 1. Spodbujati turizem kot nosilec razvoja Ptuja in oživitve starega mestnega jedra. 2. Vzpostaviti pogoje za hitrejši gospodarski razvoj Mestne občine Ptuj. 3. Zagotoviti zdravo in čisto okolje z nadaljevanjem projekta zaščite podtalnice, nadaljevanjem sanacije Ptujskega jezera ter dokončno rešitev problema odpadkov po načelu trajnostnega razvoja: odpadki so surovina. Kontakti: Bevkova S, Ptuj 041 371 705 igor. serug a ©zares si vww.igor.seruga.zares.si zares Sjteralni i is ■ //ff/Vw 17 25, NOVEMBER / LISTOPAD 2011 VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR 2011 uspešno Slovenijo l Gorazd Žmavc m 11% Kari Erjavec Glasujte za st. 5 DeSUS Volilni okraj 10 Spoštovane občanke in občani, za kandidata v Državnem zboru predlagamo Gorazda /.mavca - pravnika, ki je opravljal v gospodarstvu in politiki vrsto pomembnih nalog. Bilje predsednik skupščine občine Ptuj, delegat v zboru občin republike Slovenije, sedaj pa je svetnik in predsednik odbora za gospodarstvo v svetu MO Ptuj. Prepričani smo, da se bo s svojimi izkušnjami znal pravilno odločati o ukrepih programa za izhod iz krize, z velikim posluhom za socialni položaj mladih, delavcev m upokojencev in za tiste programe in načrte občine, za katere so potrebna državna soglasja. Mestni odbor DeSUS Milan Krajnik, predsednik 3 OJ a o s JOŽEF MURKO, kandidat DeSUS za volilni okraj 11 Cirkulane, Kidričevo, Majšperk. Podlelmik, Videm. Zavrč, Zetale FRANC KEKEC, kandidat DeSUS za volilni okraj 9 Destrnik, Dornava, GoriŠnica, Juršinci, Markovci, Sveti Andraž, Trnovska vas, četrtne skupnosti: Rogoznica, Grajena mag. STANKA PREMIJ S, kandidatka DeSUS za volilni okraj 2 Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž I 18 VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR 2011 25. NOVEMBER /1.1 STO PAD 2011 Kot poslanka si bo še posebej prizadevala ZA: - pravičnost, delovna mesta in razvoj; - zmanjšanje regionalnih razlik in ustanovitev pokrajine s sedežem na Ptuju/ - zagotovitev nepovratnih finančnih sredstev države pri ohranjanju bogate kulturne dediščine na Ptujskem; - pridobitev visokošolskih rednih programov na Ptuju, pomoč mladim pri iskanju prve zaposlitve ter reševanje stanovanjskih vprašanj; - spodbujanje razvoja mikro, malih in srednjih podjetij ter kmetijstva; • večjo varnost v prometu; • skrb za okolje s poudarkom na varovanju vodnih virov podtalnice Dravskega in Ptujskega polja* www.sds.si Helena Neudauer, univ. dipl. pravnica, kandidatko za poslanko v 10. volilnem okraja S. volilne enote (Mestna obilna Ptvj in Obiina Hajdlna) SDS 10+ 100 I PAMETNA REŠITEV N.Si Blizu ljudem. VRNIMO UPANJE SLOVENIJI /r Peter PRIBOŽIČ Kandidat N.Si na Ptuju in Hajdint, Peter Pri božič Spoštovani! V Sloveniji je potrebna sprememba političnega deia, da bomo uveljavili občečloveške vrednote, postavili zdrave temelje gospodarstvu in omogočili dostojno življenje družinam. To me je vodilo, da sem sprejel odločitev za kandidaturo v 10. volilnem okraju ( Ptuj in Hajdina) za volitve v Državni zbor RS na listi Nove Slovenije. Dobro zastopanje interesov Ptuja z okolico se da izboljšati in doseči več za potrebe družbenega in gospodarskega razvoja našega območja. Vsi si želimo, da se beseda »kriza« ne ponavlja vsak dan in da zaustavimo vedno večji razkorak med bogatimi in revnimi v Sloveniji. Ni vse povezano z gospodarsko krizo, veliko se da storiti z drugačnim delom. 2 vrnitvijo Nove Slovenije v zakonodajno in izvršno oblast bomo vrnili zaupanje v politično delo. V demokratični ureditvi ni čudežnih rešiteijev, ampak je potrebno pošteno delo za skupno dobro in pravičnost do vseh generacij in socialnih skupin. Glas za Novo Siovenijo vrača upanje za prihodnost nas vseh. Naročnik : Nova Slovenija 19 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR 2011 DEMOKRATIČNA STRANKA DELA Spoštovani, vednd s: rejprej c tebe rite. ra vsaki pogodbi, drobni tisk, tL.cJi če je pcgcabč darilna. Demokratična stranka aela - DSID, ne pcnuja pogcdbe. kaj šele darilna, anpak dogovor z jarmi, spoštovani veli™. Ir; tuditakšen dogovor, raj ina tukaj odtisnjeni drobni tisk, da vesle. v ka; se podajale, ko boste vol iS C S D. Ne ratiimo pisan velikih črk za obljube in še nanj. ogrornre. za parole k' sle jih rajbrž siti po leh dvajsetin -etih. ko so se kot neživljenjske, porujale s plakatov. mogoče bile celo všečne, a rikoli uresničene; ker cctem ne bi bili ti, k a. kjer smo mi. ki smo ero in vi, ki vas kličemo v ta krog vredno; ir spoštovanja. Želimo pa zacisati zagotovilo, katerega boste deležni prvi, ko nam v zaupanju v politični projekt in cb podpori, da bomo zmogli povrniti 'judem aostejanstvo in pred vse t vero v prihodnost, dodelite vaš glas, na zeta pomembni glasovnic1 klerje potrebno obkrožiti številko 14. Delavci, brezposeln', študent; upokojenci in ves krog kar nas je kandidatov po vsej domovin, zagotavljano i skrene it in resnicoljubnost ter spoštovanje do vas. sodržavljanov. Smo eno. k' je začutilo smisel nekaj osnovnih prog ta mikih izhodišč, ustanovitelja stranke, mag Franca Zridaršiča, ki so se po brezstevita. tudi čutnih pogovorov, strnila v zelo inovativen in predvsem uresričljiv politični, programski projekt. Vse izhaja ;z deia mogoče še cre, iz izobrazbe, usposobljenosti, kakor oac to vpetost enega v drugo za slavimo, a vedno bo delo goriira sila razvoja. Zagotovimo nu iahko novo priložnost in delavcem, zmoremo vrniti zaucarje v smisel njihove preaanost lojalnosti in ustvarjalnosti v prccesu dela. kar je bilo leta in leta izrabljano izključno za koristi liberalnega, tudi tranzicijskega. kapitalizma in posledično nannerjeno boga1en;u le privilig rane skupine ljud: Programske iztočnice so za DSP jasne in trudimo se v preo slavij ar ju njihove pomembnosti in iruaimc se še bolj v izpostavljanju njihovih n rednosti nred orugini obljubami in projekti strank, k: vp.jejo po rešitvi .zsituacije katero so same omogočile Poslanskega dela, kaj šele dela v vladi po naši meri. si ne predstavljamo kol ragrene al i celo privilegij, ampak kot delovni, skrajno odgovorni poziv, ki raj nam bo omogočen z vašo volilno odlečhvijo. Ingrid ZADRAVEC VO-10 Zagotavljamo neposredno demokracijo, z odgcvorrostjo, ki smo jo pripravljeni vsak trenutek postaviti prea vašo presoje in bomo takoj sprejeli tudi posledice tudi odstopili in crepustiii prestor uscešr.ejšemu fned rami. V tihem prepričanju, da zmorete, spoštovani vclivci. prepoznat- razlike in veiikD priložnost za ljudski parlament in politično neoptedeljeno, strokovno vlado zaupamo vaši modrosti in presoj. j Í71 Atinando HREŠČAK Ptuj VO-9 Smo ljudje, ki hočemo narediti politiko, za vrearo človeka in ji povrniti, ket edini možri demekretičri obliki družbenega dogovora, statusna dostojanstvo. V tem d no ti ne m tisku je pomembno prvo veliko, tudi nujno, zagotovilo da ne bo me dopustili, da Slovenija postare slepo črevo evropskih, scrolnih interesov in rriarginalra družbena struktura, ki res ni kaj dosti številčnejša kot kakšro. na zahoau Evrcce umeščeno predmestje; kaj šele da bi postala podrejera trenutrim potiiičnim razmerjem ali celo diktatu. kar se že izkazuje v teh predvolilnih dneh. večine v evropskem parlamentu ali v posamezrih državah skucnest'. Naš ne obte merjen pristop, zagotavlja enostavne in na nikogar vezane odločitve, ki imajo za cil; le stabilizacijo trerutnih razmer ir. inovaivne rešitve za costopni razkroj iosedarjih. v svoji samezadostrosti kar neosvojljivih, poBiično vooerih državnih fevdov. Bistvo te inevativnosti je v organizacijski sposobnosti in tudi v viziji, kar nekaj, s preteklosljo neobremenjerih ljudi državljanov, Slovencev. Dušan MUROVEC Ptuj VO-11 DEMOKRATIČNA STRANKA DELA 20 /M/rff/f £ liberalna demokracija Slovenije < o r i—i H m < O s. t N O K) O IO 'VI 0 1 m F ti m H O S §> a t o 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR 2011 SLS RmIJOVANA www.radovanzeijav.si 22 /M/rff/f PTUJCANI / KULTURA 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 50 let režiserja Mirana Zupaniča Osebni jubileji so dobra priložnost, da predstavimo katerega od ptujskih rojakov, ki so s svojim delom pomembno prispevali h kulturi v lokalnem ali širšem slovenskem prostoru. Eden takih je Miran Zupanič, ki je v oktobru dopolnil 50 let. Mira Petrovič Miran Zupanič j e roj en Ptuj čan, ki že desetletje z družino živi v Ljubljani. Diplomiral je iz prava ter iz filmske in televizijske režije in je danes redni profesor za filmsko režijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Pozornost strokovne javnosti je vzbudil že kot študent, saj je za svoj študijski film V glavi (1986) prejel nagrado Metoda Badjure za najbolj celovit študijski film leta; nagrado podeljuje Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev in je najvišja slovenska strokovna nagrada na področju filmske ustvarjalnosti in filmske kulture. Ob pedagoškem delu deluje kot scenarist in režiser dokumentarnih in igranih filmov. Med njegovimi bolj znanimi dokumentarnimi filmi sta Oči Bosne (1993) in Kocbek, pesnik vpogrezu zgodovine (2004), za katerega je prejel nagrado Viktor za najboljšo televizijsko dokumentarno oddajo v letu 2004. Vrh svojega scenari-stično-režiserskega delovanja na področju dokumentarnega filma pa je Miran Zupanič dosegel s filmom Otroci s Petrička (2007), Foto: Stane Sršen ki je bil deležen velikega in naklonjenega zanimanja javnosti. Film je prejel številna domača in mednarodna priznanja, med njimi nagrado Vesna za najboljši celovečerni film leta 2007, viktorja za najboljšo televizijsko dokumentarno oddajo v letu 2007 in nagrado Prešernovega sklada 2009. Čeprav v njegovi filmografiji prevladujejo dokumentarni filmi, je posnel tudi več igranih filmov, med njimi televizijska igrana filma Operacija Cartier (1990) in Radio.doc (1995), kinematografski igrani film Barabe (2001), kratki igrani film Made in Slovenia (2007), televizijska igrana filma Igra s pari (2009) in Zmaga (2011) - njegov najnovejši film, ki je bil premi-erno predstavljen pred kratkim, 9. novembra, na Televiziji Slovenija. Veliko zanimanje ptujske javnosti je že v času snemanja vzbudil njegov film Radio.doc, ki je bil posnet na Ptuju in v okolici, pri njegovem nastanku pa je sodelovalo kar nekaj Ptujčanov Miran Zupanič med snemanjem filma Igra s pari leta 2009 in okoličanov. Na Ptuju smo si lahko film ponovno ogledali lani v ptujskem kinu, v okviru projekta Ptuj na filmskem platnu, ki ga pripravlja Zgodovinski arhiv na Ptuju. Za Ptujčane je film zanimiv tudi zaradi zgodbe o skrivnostni smrti nekdanjega direktorja ptujske radijske postaje Franca Plohla, ki je služila kot osnova za film. Zanj je Miran Zupanič leta 1995 prejel zlato nagrado Metoda Badjure in več drugih nagrad. Mestna občina Ptuj se je znanemu rojaku za izjemne dosežke na področju filmske ustvarjalnosti zahvalila z dvema priznanjema, prvič leta 1996, ko mu je podelila veliko oljenko Mestne občine Ptuj, in drugič leta 2008, ko je prejel zlato plaketo Mestne občine Ptuj. V ptujski knjižnici smo ob jubileju Mirana Zupaniča pripravili priložnostno razstavo v Študijskem oddelku knjižnice, s katero smo želeli Ptujčane opozoriti na dosežke rojaka, ki se je pri svojem filmskem ustvarjanju na kritični način loteval perečih družbenih vprašanj sodobne družbe. Miran Zupanič je za predstavitev velikodušno ponudil gradivo iz svojega osebnega arhiva, zato si je bilo na razstavi moč ogledati tudi primerke njegovih filmov s promocijskimi materiali, fotografske utrinke s snemanj, snemalno knjigo za film Zmaga, njegova priznanja in nagrade itn. Za sodelovanje se mu iskreno zahvaljujemo in mu želimo še veliko uspehov na področju filmske ustvarjalnosti. Esenca gozdne krajine Gregorja Pratnekerja v Miheličevi galeriji Stanka Gačnik Foto: Igor Unuk V slikarstvu mariborskega slikarja Gregorja Pratnekerja najprej opazimo umetnikov pr-vinski odnos do pokrajine in posledično do figure v vsej osnovni prvobitnosti. Pravzaprav sta krajinarstvo in figuralika dve njegovi poglavitni temi, ki sta tudi organsko povezani in slogovno enotni. Njuno stičišče je v izjemno živi barvni lestvici kot tudi v pastoznih in vehementnih nanosih barve ter v premišljeno razgibani govorici potez. Narava pomeni Gregorju Pratnekerju primarni in domala edini vir, iz katerega se napaja. Prepusti se njeni skrivnostni govorici, prisluhne številnim nagovorom, ki so zajeti v snovni in metafizični podobi skozi ciklično spreminjajoče se letne čase in ki prek slikarjevih osebnih izkušenj definirajo izbran prostor in čas ter tako postanejo neme, a hkrati žive podobe. V svojem zadnjem ustvarjalnem ciklusu se je posvetil predvsem drevesom in gozdu v nje- Gregor Pratneker, Tri figure v pragozdu, 2011, olje, lesonit . 23 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 MLADI BRALCI PIŠEJO / MEDIJI govi neposredni bližini bivanja. Prepoznamo obrise Pohorja in njegovo bujno in razgibano »zeleno« bogastvo. Kompozicijsko zaključenim in skrbno izbranim motivom v naravi Pratneker vedno skuša dati svojo intimno osebno noto, ki izhaja iz navezanosti na kraje, kjer se je sprehajal ter podoživljal dogodke in občutja iz svojega življenja. Narava ostaja Pratnekerjeva esaenca biti in ustvarjanja. Ostaja esenca njegove umetnosti, ki je bila že od nekdaj subtilna vez med tostranstvom in onstran- stvom. Umetnost pomeni dojemati in izražati svet, življenje okrog sebe, občutenje, spoznanja ..., je komunikacija in hkrati neke vrste igra, kjer si umetnik vedno znova odpira številne možnosti, nove prostore, nove realizacije ... Gregor Pratneker ostaja na poti iskanja, doživljanja, sprejemanja, dajanja ., verjame v ustvarjalno moč lastnih, samotnih svetov in individualnih estetskih prepričanj. Nekaj teh nam ponuja tudi na ptujski razstavi v Miheličevi galeriji, ki bo na ogled do konca leta. Gregor Pratneker, Esenca gozdne koče, 2011, olje, lesonit Pet let Arsane »Vlaganje v umetnost je vlaganje v mesto, turizem, predvsem pa v ljudi in v kakovost življenja« Eksplozija umetnosti Arsane se je začela pred natanko petimi leti. Njeni ustanovitelji si verjetno niti v sanjah niso predstavljali, da bodo dosegli tako velike uspehe in še večjo prepoznavnost. S svojim, za mnoge velikokrat tudi nenavadnim in povsem novim glasbenim pristopom so obudili nekoliko zaspano glasbeno dogajanje na Ptuju in ga dvignili na visoko slovensko in mednarodno raven. Bronja Habjanič Namen in poslanstvo društva Arsana je promocija glasbene umetnosti in lastno umetniško ustvarjanje. V minulih letih je nastalo več avtorskih produktov, ki zastopajo tako mesto kot društvo doma in v tujini. Med najuspešnejše sodijo Vox Arsana, Ars tango & Marko Hatlak & Stefan Milenkovich, Art karneval - živalski karneval, Karne- Fotoarhiv Arsane valske zgodbe, Zgodba o dveh klavirjih ... Društvo je tudi nosilec neformalnega glasbenega izobraževanja za vse generacije in umetnostne terapije, ki se izvajajo po različnih ustanovah. Arsana profesionalno sodeluje z vsemi pomembnejšimi slovenskimi organizacijami, zavodi in društvi, vključuje veliko ptujskih umetnikov ter se povezuje s Simfonični orkester z Nove Zelandije, Festival Arsana - Art Ptuj 2011 slovenskimi in mednarodno podobnimi festivali po Evropi. Za svoje umetniško delo in nakup koncertnega klavirja na gradu je Arsana leta 2009 prejela tudi priznanje Mestne občine Ptuj za izjemne dosežke na področju glasbene umetnosti. Ministrstvo za kulturo Arsano prepoznava kot glasbeno-umetniški center podravske regije, mediji in glasbeni kritiki pa so glasbeni festival Arsana ocenili kot vidnejšega v slovenskem in pomembnega v mednarodnem prostoru. Več kot 120 koncertov in več kot 50.000 obiskovalcev Arsana je od ustanovitve do danes v petih koncertnih sezonah in treh festivalih organizirala več kot 120 koncertov klasične, jazz, etno, popularne, vokalne in instrumentalne glasbe, na katerih je nastopilo več kot 1500 uveljavljenih slovenskih in svetovih glasbenih imen, kot so New Swing Quartet, Terrafolk, Perpetuum Jazzile, Anja Bukovec, Jure Ivanušič, Mia Žnida-rič, Severa Gjurin, Oto Pestner, Jara raja, All Capone Štrajh trio, Marko Hatlak, Maja Keuc, Boštjan Gombač, Janez Dovč, Miha Rogina, Papir, Langa, Bil-by, Carmina Slovenica, Toti Big Band Maribor, Simfonični orke- ster in zbor Akademije za glasbo v Ljubljani, Stefan Milenkovich (ZDA), Kaliopi (Makedonija), Edin Karamazov (BiH), Rade Šerbedžija (Hrvaška/ZDA), Miroslav Tadic (ZDA), Chriss Jarret (ZDA), Trio Čajkovski (Rusija), Konstantin Bogino (Rusija), Elena Denisova (Rusija), Sae Lee (Japonska), Pandit Suresh Talwalkar (Indija), Marko Fio-rentini (Italija), Boško Petrovič (Hrvaška) in številni drugi. O petih prehojenih letih Arsane »Društvo se je promocije vrhunske glasbene umetnosti lotilo istočasno na več področjih. Takoj smo začeli organizacijo koncertov znanih umetnikov z atraktivnimi programi. Sočasno smo se povezali z vsemi osnovnimi šolami v okolici in gimnazijami Ptuj, Slovenska Bistrica in Ormož, za katere smo pripravili posebej prirejene koncerte in glasbene predstave. Vsem generacijam smo omogočili možnost neformalnega glasbenega izobraževanja, s čimer smo zapolnili še eno vrzel v mestu. Krona vsega je nedvomno festival Arsana - Art Ptuj, ki je po mnogih letih poletne ustvarjalne suše dala mestu umetniški utrip, še bolj pomembno pa je, da je v mesto pripeljal številna svetovna imena in veliko umetnikov iz vse 24 ■ ^V™ KULTURA 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 Evrope, ki v času festivala tukaj živijo in ustvarjajo. Festival slovi po številnih odličnih koncertih, glasbenih in plesnih predstavah, dobro so obiskani literarni in kulinarični večeri, okrogle mize, predavanja, lutkovne predstave ter delavnice za otroke in mladino. Izredno pomembno izobraževalno ter povezovalno nit festivala predstavljata mednarodna poletna glasbena in plesna akademija, kjer predavajo profesorji iz najimenitnejših evropskih akademij. Obe akademiji privabljata mlade nadarjene glasbenike in plesalce iz več kot 15 evropskih držav. Spremljevalne in zaključne umetniške dogodke poletnih akademij si ogleda več kot 20.000 obiskovalcev iz vsega sveta. Pomembno se mi zdi, da smo dali velikemu številu doma- čih umetnikov priložnost, da se predstavijo s svojimi dogodki ali pa povežejo v mednarodne projekte in dobijo možnost promocije v tujini,« pripoveduje Mladen Delin, umetniški vodja Arsane. Delin priznava, da so bili začetki Arsane težki, še posebej pa v tako majhnem mestu, kjer prej ni bilo kontinuiranega profesionalnega glasbenega dogajanja. »Najtežje je seveda s sredstvi in kadrom. Ti so na žalost po petih letih še vedno glavni problem, saj brez ekipe ni mogoče izvajati takšnih aktivnosti. V preteklosti je bilo kulturi namenjeno premalo energije in pozornosti, čeprav je le-to eno izmed najpomembnejših področij turistične ponudbe mesta v prihodnosti. Vendar so nas mesto in ljudje, tudi v Mestni hiši, zelo hitro prepozna- li kot kakovostne in resne, zato smo veseli, da smo vse to lahko izvedli. Na veliko srečo se nam je ravno zgodil EPK 2012, ki je bil vsa ta leta še dodaten motivator, da ves čas stremimo k presežkom, vendar pa morajo z nami v tempo tudi tisti, ki v mestu odločajo. Ptuj je čudovito mesto, a včasih malo zaspano, živimo pa v času, ki zahteva hitre in modre akcije. Za zdaj je sicer posluh bil, a je šlo preveč energije za prepričevanje, da je to, kar počnemo za mesto, potrebno. Kljub vsemu smo bili deležni podpore in verjamem, da bo tako tudi vnaprej. Ravno mala mesta včasih potrebujejo velike projekte, da opozorijo nase, kajti vlaganje v umetnost je vlaganje v mesto, turizem, predvsem pa v ljudi in v kakovost življenja. Ptuj to zmore, in to je po moje prava pot.« Želja in potreba po ustanovitvi koncertne poslovalnice V Arsani si želijo, da bi mesto ustanovilo koncertno poslovalnico, ki bi imela vsaj 2-3 zaposlene, ki bi skrbeli za abonmajski cikel, poletni festival in umetniške dogodke v času kurentovanja ter za druge pomembnejše prireditve v letu. Prav tako si želijo, da bi vse, kar so sami »zagnali«, postalo stalnica v mestu, saj se je z obiski in odmevnostjo dogodkov pokazalo, da naše mesto to potrebuje. Želijo si tudi čim več avtorskih vrhunskih projektov, s katerimi se bodo domači umetniki lahko postavili ob bok že mednarodno uveljavljenim umetnikom. Aska in volk na odru MGP-ja Mestno gledališče Ptuj bo v petek, 2. decembra, ptujskim gledalcem predstavilo še zadnjo premi-ero v tem letu. Predstavo Aska in volk pripravljajo v koprodukciji z Gledališčem Labirint in Društvom lutkovnih ustvarjalcev. Bronja Habjanič Fotoarhiv MGP Predstava je namenjena mlajšim gledalcem od 4. leta starosti Režiser predstave Saša Jova-novic pravi, da so se skupaj z ekipo, v kateri so še igralka in plesalka Lidija Sušnik, avtorica lutk in scenografije Barbara Bulatovič, avtor glasbe Milko Lazar ter koreografinja Alja Kapun, besedila lotili zaradi privlačnosti Andriceve zgodbe, ki se na pripovedno izredno lep in svojstven način loteva orfej-ske tematike: umetnost, v našem primeru ples, očara in prevzame strašno zver in premaga še samo smrt. Tako so tudi samo predstavo podnaslovili Ples za življenje. V ovčjem svetu, kjer se rodi ovčica Aska, velja umetnost za nekaj popolnoma nekoristnega in nepotrebnega. Še posebej nekoristna in neumna se v ovčjem svetu zdi ideja, da bi se ovčica lotila študija baleta. Vendar je Aska povsem posebna ovčica, posebej nemirna in prav nikoli se ne uspe ravnati po togih pravilih, ki jih postavlja ovčja družina. Tako se mati ukloni njeni želji in jo vpiše v baletno šolo. Ko Aska prav na dan, ko z uspehom konča prvi razred baletne šole, sreča strašnega volka, je skorajda gotovo, da je njeno življenje končano. Vendar pa Aska z nagonskim vzgibom začne pred strašnim volkom plesati in ga s svojim gibanjem popolnoma očara. Avtor besedila Ivo Andric pravi: »Po svetu so pisali in govorili in peli o tem, kako je ovčica Aska preplesala in presleparila strašnega volka ... Šele ko je minilo nekaj let in ko je v sebi prebolela težko preizkušnjo, je Aska po svoji zamisli sestavila sloveč balet, ki ga je zmerom imenovala Predstava »Proti severnemu vetru« ponovno na odru MgP 17. decembra 'Ples za življenje'. Potem je živela dolgo in srečno, postala plesalka svetovnega slovesa in umrla v visoki starosti. Še dandanes, po toliko letih, plešejo ta njen slavni balet, v katerem umetnost in volja po odporu premagujeta sleherno zlo, celo samo smrt.« V predstavi se na humoren in sproščen način prepletajo lutkovne, dramske in plesne prvine ter pripovedovanje zgodb. Lutkovna izrazna sredstva se v predstavi spreminjajo od klasičnih izraznih sredstev do povsem svobodnega pojmovanja lutkovnih izrazil, tako kot se skozi koreografijo v predstavi razvija in spreminja tudi ples. V današnjem prozaičnem in na materialne dobrine orientiranem svetu, ki povsem spominja na ovčji svet Askine družine, je Askin spopad z zverjo lahko dobrodošla tematika tako za mlado kot za starejše občinstvo. V decembru vas v Mestnem gledališču Ptuj še vabijo na modno revijo Sanje Veličkovic, na gostovanje SLG Celje s predstavo Moje bivše, moji bivši, na odprtje razstave Barbare Jur-kovšek v galeriji Tenzor in tudi na druge ponovitve njihovih predstav. - /}W/ f f, Vf/rff/t 25 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 MLADI BRALCI PIŠEJO / MEDIJI Največji zapeljivec med muzikali V priredbi in režiji Gašperja Tiča je nastala slovenska različica ene največjih uspešnic Broadwaya, ki s pomenljivim naslovom Ljubim te - spremeni se! osvaja srca gledalcev po vsej Sloveniji. 1. decembra ob 19. uri se ji bomo pustili zapeljati tudi v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Špela Kalan Razinger Všeč mi je, ker je drugačen -ljubim ga, bi bil lahko začetek naše zgodbe. Pravljice se tukaj končajo. Kako pa je v našem vsakdanjem življenju? Prva zaljubljenost mine, mi pa želimo ravno tisto, kar je drugačno, spremeniti. Besedilo je po izvirniku priredil in prevedel Prešernov nagrajenec Milan Dekleva, koreografija je nastala po zamisli Fione Johnson Kocjančič, glasbo pa je priredil Lojze Kranjčan. Zgodba muzikala je nadvse zabaven gledališki kolaž velikih in malih, zelo ali skoraj nepomembnih stvari, ki že od nekdaj spremljajo odnos moški-ženska. V lahkotnem tonu, z veliko dobre glasbe spoznamo, kako skozi različna življenjska obdobja sprejemamo sebe in ljudi okrog nas, kako zorijo naši medsebojni odnosi od prvih najstniških ljubezni do ljubezni v jeseni našega življenja. Gre za vsem nam dobro znane dogodke in situacije, ki smo jih v življenju tolikokrat preigrali sami in nam je ob njih Foto: Prospot včasih šlo na jok, še večkrat pa smo se iskreno nasmejali. Mu-zikal na komičen način govori o vsem tistem, s čimer se ubadamo vsak dan, prav do konca življenja - in to je idealen recept za smeh. Enkratno glasbeno gledališko doživetje pa zagotavljajo tudi člani vrhunske pevsko-igral-ske zasedbe: Simona Vodopivec Franko, Romana Krajnčan, Danijel Malalan in Marjan Bunič. Kje se skriva zakladnica idej Simona Vodopivec Franko je eno najvidnejših imen na slovenski glasbeni in zabavni sceni. Idej ji preprosto ne zmanjka. Kar petnajst let nepogrešljiva članica Moped Showa se v zadnjem času posveča vedno bolj priljubljeni gledališki zvrsti - muzikalom. Po izjemno uspešnem Moje pesmi, moje sanje (idejni in pevski vodja/vloga Marije) trenutno nastopa v novi uspešnici Ljubim te - spremeni se!, v katerem je prav tako prevzela idejno in glasbeno V predstavi je zbrana vrhunska pevsko-igralska zasedba. vodstvo. Ljubim te - spremeni se! govori o razlikah med spoloma. Kakšen je vaš recept za srečen partnerski odnos? Če bi obstajal uspešen recept, bi ga verjetno drago prodajali (smeh). Z leti se naučiš strpnosti, spoštovanja, trudiš in boriš se za družino, ne le zase, pa še preprosto ni ... Ali je težko usklajevati družinsko življenje z umetniškim poklicem? Največkrat je res. Jaz sem se za družino odločila dokaj pozno, tako da sem se »delavno, umetniško« izživela že v mladosti. Zdaj se z možem, ki je producent naših projektov, trudiva, da sama dozirava količino dela, tako da je v uravnoteženem razmerju s prostim časom. Če bi hotela uresničiti vse ideje in želje, ki jih imam v svojem poklicu, me pa res ne bi kaj dosti ostalo za družino. Kaj želite s svojim ustvarjalnim delom podariti ljudem? Dolga leta sem sodelovala s Tofom, kjer sem se zastrupila s prireditvami, ki so ljudi nasmejale, jih razveselile, skratka, ljudje so z naših nastopov odhajali dobre volje. Tudi zdaj se pri izbiri predstav trudimo, da ljudje uživajo, se razvedrijo, nasme-jijo, da jih čustveno zapelje, da slišijo veliko dobre glasbe, da se v določenih prizorih poistovetijo, vsekakor pa, da je vrhunska izvedba. Kakovostna sprostitev, ki te ne pusti hladnega. S Tatjano Kralj po poteh lepih umetnosti Nataša Petrovič Ni bilo naključje, da je Tatjana Kralj za svoj študij izbrala umetnostno zgodovino, to je bilo tisto, kar jo je veselilo, in to je tisto, kar še danes rada počne. Sama pravi, da je bila že v mladih letih mala potepinka in v času študija se je udeležila tudi izobraževanja turističnih vodnikov in pridobila licenco. Po pedagoškem delu na srednjih šolah ter vodenju turistov doma in po svetu se zadnjih petnajst let ukvarja tudi z izobraževanjem tistih, ki v tretjem življenjskem obdobju iščejo nove izzive in so se poimenovali Ljubitelji lepih umetnosti. Kdo so in kaj počno ljubitelji lepih umetnosti, je predstavila v besedi in sliki, 20. oktobra, v Narodnem domu Ptuj v okviru Kulturne arene Zveze kulturnih društev Ptuj. Preteklost človekovega ustvarjanja je še vedno nikoli dokončana zgodba in zgodba, ki že petnajst let vznemirja skupino predvsem tretjega življenjskega obdobja, ki ob besedah Tatja- ne Kralj, univ. dipl. umetnostne zgodovinarke, odkrivajo skrivnosti lepih umetnosti, enkrat ali dvakrat na leto pa se odpravijo tudi na katerega od številnih dogodkov in krajev po domovini in Evropi, kjer je mogoče v »živo« uživati umetniško ustvarjanje skozi zgodovino. Tatjana Kralj zna in hoče približati umetnost, povezati človekovo ustvarjalnost včeraj in danes, vzbuditi občutek radovednosti in prepoznavnosti lepega. Skupina vabi medse tudi druge, ki jih lepe umetnosti zanimajo in si jih želijo spoznati na drugačen način, ne samo skozi literaturo, ampak o njih spregovoriti tudi s strokovnjakom in si posebnosti ogledati na razstavah, obiskih dogodkov in zanimivih krajev. Zadnji večer Kulturne arene so letos popestrile še: plesalka Aneja Cafuta v koreografiji Božene Krivec ter harfistke pod vodstvom Tine Žerdin, Jerneja Bombek, Natalija Čačkovič in Renata Čuš. 26 ■ ^V™ KULTURA 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 V Primusu 25. zborovanje Arhivskega društva Slovenije V sredini oktobra je na Ptuju potekalo 25. zborovanje Arhivskega društva Slovenije. Tema letošnjega dvodnevnega zborovanja je bila Primeri različnih praks v slovenskih arhivih. Zbralo se je 130 udeležencev, med njimi ugledni gostje arhivske stroke iz Slovenije in tujine. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Arhivsko društvo Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1954 z namenom, da pospešuje razvoj arhivske stroke in arhivske službe. Danes ima okoli 230 članov, ki po večini prihajajo iz slovenskih arhivov in sorodnih institucij, člani društva pa so tudi delavci, ki delajo z dokumentarnim gradivom v državnih organih in podjetjih. Društvo skrbi za strokovno usposabljanje (organizira strokovna posvetovanja), dejavno je na mednarodnem področju (je tudi član Mednarodnega arhivskega sveta), v zadnjem času pa posveča veliko pozornosti elektronskemu arhiviranju in izobraževanju arhivistov. Tema letošnjega zborovanja je bila primeri različnih praks v slovenskih arhivih. »V preteklih dogodkih smo bili arhivi v javnosti zelo izpostavljeni, zato smo uvodni del zborovanja namenili aktualnim temam. Pridružil se nam je ugledni gost iz Berlina, kolega dr. Karsten Jedlitschka iz Stasijevega arhiva, ki nam je predstavil njihov način dela ter dostop do gradiva Službe državne varnosti nekdanje Nemške demokratične republike. Dokumenti Stasija predstavljajo za tamkajšnje arhiviste nenavaden in izjemen izziv,« strne Katja Zupanič, direktorica Zgodovinskega arhiva Ptuj in predsednica Na Ptuju je potekalo 25. zborovanje Arhivskega društva Slovenije. Arhivskega društva Slovenije. Arhivisti so s predstavljenimi prispevki podali načine strokovnega dela v posameznih slovenskih arhivih na različnih področjih, ki se nanašajo na delo s strankami v arhivih, problematiko valorizacije dokumentarnega in prevzemanja arhivskega gradiva pri različnih ustvarjal- cih, stike arhivov z javnostjo in njihovo poznavanje dela arhivi-stov, koristnost uporabe računalniške aplikacije pri popisovanju gradiva pri ustvarjalcih gradiva, odnos arhivist-inšpektor-ustvar-jalec, primer dobre prakse pri načrtovanju in izvedbi adaptacije arhivske stavbe Zgodovinskega arhiva na Ptuju. Pevci iz Četrtne skupnosti Jezero zapeli v Bišu Ob jesenskem sončnem zahodu na obrobju Pohorja, v Bišečkem Vrhu pred rojstno hišo Jakoba Go-milška, so pevci Moškega pevskega zbora Jezero zapeli njegovo pesem Slovenec sem, ki jo je uglasbil Gustav Ipavec. Ob tej priložnosti je z njimi zadnjič zapel dolgoletni član Slavko Brglez, ki se poslavlja od zborovskega petja. Mateja Tomašič »Domačin Karel Vurcer nam je veliko povedal o Jakobu Gomil-šku in drugih 'velikanih', rojenih v tem kraju. Jakob Gomilšak (1843-1906), duhovnik, slovenski pesnik, pedagog in narodni buditelj, je študiral v Mariboru, Foto: osebni arhiv Slavka Brgleza Gradcu in Rimu. Pokopan je v Trstu. Nekatere njegove pesmi, zlasti Slovenec sem, so pona-rodele in jih pojejo domala vsi slovenski zbori,« je dejal Slavko Brglez, dolgoletni član KD MoPZ JezeroBiri, ki se je ob tej DRtišTVOARSSPASj društvo zaiBOfflOčlOavHikOm oalBedOvolijeE [ - svetovanje in kom, staršem, os nasilja in zlora brezposelnim družbeno izključ kom ar ATS Va-L ¡\£. i! ivi ■! x I ii i: k L :i s' i Pevci MoPZ JezeroBiri so zapeli pred rojstno hišo Jakoba Gomilška v Bišu. priložnosti tudi poslovil od zborovskega petja. V zborih je s premori prepeval petinšestdeset let. Med drugim pri Eli Masten, Jožetu Gregorcu, Branku Rajter-ju, Francu Lačnu in nazadnje pri Ladislavu Pulku. »Na pevce in zborovodje imam lepe, nepozabne spomine,« pravi Brglez in dodaja: »Na družabnem srečanju po nastopu v Bišu sem še zadnjič zapel s petnajstimi pevci našega zbora. Vseh štirih glasov v ubra- ni pesmi se je veselil tudi zborovodja Ladislav Pulko.« Moški pevski zbor Jezero je nastal spomladi leta 1999 iz želje nekaterih krajanov po ustanovitvi pevske skupine. Zdaj v okviru Kulturnega društva Moški pevski zbor JezeriBiri združuje 16 pevcev, ki jih vodi zborovodja Ladislav Pulko. Pevci se iskreno zahvaljujejo družini Pukšič, Karlu Vurcerju in Branku Klincu. . //>//'27 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 KULTURA / VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Ljudske pevke Jezero obeležile sedem let Nataša Petrovič Ljudska pesem je še vedno živa, čeprav se je mladi pevci nekako izogibajo, zakaj dvorana Doma krajanov Budina-Brstje je bila v soboto, 5. novembra, zasedena do zadnjega kotička. Kako tudi ne, domače pevke Kulturnega društva ljudskih pevk Jezero so slavile sedem let svojega dela. Začelo se je leta 2005, ko se je skupina pevk odločila, da bo stopila na pot ohranjanja ljudskega izročila. Začele so zbirati ljudske pesmi - tiste, ki gredo po ustnem izročilu iz roda v rod, in pesmi iz starih pesmaric. Minilo je sedem let, ur ne štejejo več, vaj in številnih nastopov doma in v širši okolici tudi ne. Osebno zadovoljstvo pa jim pomeni aplavz Fotoarhiv ZKD Ptuj občinstva ter druženje v sami skupini in na skupnih srečanjih z drugimi skupinami pevcev ljudskih pesmi. Danes v skupini prepevajo Milica Čuš, Marjana Mohorko, Rozika Bolcar, Milica Cimerman in Ana Šori, ki je vodja skupne, njihova mentorica pa je Silva Kajtezovič. Gostje jubilejnega koncerta so bili ljudski pevci DU Turnišče, harmonikar Nik Zupančič, otroška folklorna skupina Klopotec DPD Svoboda Ptuj, ljudske pevke PD Ruda Severja Gorišnica, ljudski pevci DU Videm, citrar-ka Petra Grabrovec z Vidma, Fantje treh vasi KD Lovrenc na Dravskem polju, ljudski pevci Trta KUD Maksa Furjana Zavrč in ljudske pevke KD Osluševci. Koncert sta s pozdravnima nagovoroma pospremila podpredsednik Sveta Četrtne skupnosti Jezero Andrej Korošec in avtorica članka kot predsednica Zveze kulturnih društev Ptuj. Foto- grafsko razstavo so pripravili člani fotografske sekcije Kulturnega društva Moški pevski zbor JezeroBiri Albin Bezjak, Davorin Munda, Zvonko Ferčič, Dragica Šilak, Boris Voglar in Damjan Voglar. v v Bogomir Sirovnik, novi ravnatelj OS Mladika S1. septembrom je OŠ Mladika dobila novega ravnatelja, učitelja razrednega pouka Bogomirja Ši-rovnika, ki je na tem položaju zamenjal dolgoletno ravnateljico Sonjo Purgaj. Bronja Habjanič Foto: osebni arhiv Bogomirja Širovnika Na OŠ Mladika je zaposlen že 20 let Odločitev za kandidaturo je v Sirovniku zorela kar nekaj časa. Prepričala so ga spodbudna mnenja iz okolja (tako sodelavcev kot staršev), predvsem pa dejstvo, da dodobra pozna življenje in delo na šoli, na kateri je zaposlen že 20 let, smernice razvoja zavoda in položaj šole v okolju. Za ravnateljsko mesto je sicer kandidiralo sedem kandidatov (trije iz šole in štirje izven nje). »Menjava ravnateljevanja je potekala mehko" saj je ga. Sonja Purgaj vzpostavila sistem vodenja, kjer vsak zaposleni v vsakem času ve, kaj je njegova obveznost in jo tudi bolj ali manj samoiniciativno realizira. Povedano drugače: lahko je nadaljevati, kjer so stvari utečene. Vsekakor pa ne bo lahko nadaljevati kontinuiranega razvoja šole, ki ga je vpeljala ga. Purgaj. Kot njen učenec"se bom trudil, da uresničim znan rek Učitelj je ponosen na učenca, kateri ga prekaša','« je ob nastopu novega položaja povedal Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika. Kuhinja in jedilnica že lep čas kličeta po prenovi »Zraven kuhinje in jedilnice, ki glede na trenutno krizo še kar nekaj časa očitno žal ne bosta ugledali lepše podobe, je še kar nekaj skrbi - nepokrito avtobusno postajališče, nepokrita kolesarnica, zunanji videz (nujna bo sanacija ometa in senčil na oknih) in še bi se našlo nujnih vzdrževalnih del. K zapletenosti položaja je pripomoglo še Ministrstvo za šolstvo in šport Bogomir Širovnik s trenutno zamrznitvijo sredstev za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev in nabavo učil. Strokovni delavci šole smo sprejeli t. i. načrt B: izobraževali se bomo med sabo - vsak bo svoje močno strokovno področje uporabil za obliko izobraževanja svojih sodelavcev. Seveda pa smo na šoli lahko ponosni na veliko drugih stvari. V prvi vrsti na naše učence, zaposlene in starše, na certifikat Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja, smo Zdrava šola, Ekošola, imamo enega izmed najkvalitetnejših MPZ v državi, izvajamo številne projekte ter imamo veliko odličnih športnikov, umetnikov, pevcev in gledališčnikov.« Letos je v šolo vpisanih 357 učencev Vizija šole je, da skupaj s starši skrbi za osebnostno rast učencev v spodbudnem okolju. Poudarek je na kakovostnem vzgojno-iz-obraževalnem delu, ki se mora 28 ■ ^V™ VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 odražati v dobrem počutju in zadovoljstvu učencev. Učenci se morajo v šoli počutiti varne in sprejete, pridobiti znanja, ki jih bodo znali medsebojno medpredmetno povezovati in nadgraditi z vseživljenjskimi znanji ter se učiti samostojnosti, odločanja in odgovornosti do sebe, drugih in okolja. Šola posebno skrb namenja otrokovemu razvoju, njegovemu napredku, prepoznavanju in zavedanju njegovih močnih področij, obenem pa oblikovanju in krepitvi pozitivne samopodobe ter skrbi za mirno sožitje različnih socialnih, kulturnih in starostnih skupin (privzgajanje vrednot, kot so razumevanje, strpnost, spoštovanje različnosti ...). Širovnik se bo trudil nadgraditi uspešne projekte, ki v zavodu že tečejo, in njihove rezultate predstaviti širši strokovni javnosti, okrepil bo sodelovanje z različnimi organizacijami na področju vzgoje in izobraževanja ter v največji možni meri (v skladu z zakonodajo) poenostavil administrativno delo strokovnih delavcev. Starši otrok bodo v šoli vedno dobrodošli, zaposlenim pa naj zaupajo glede strokovnosti in z njimi sodelujejo. Starši bodo tudi ustrezno informirani o delu in novostih v šoli (spletna stran šole, pisna obvestila, pogovorne ure, roditeljski sestanki .), šola jih bo vključevala v vzgojno in tudi izobraževalno delo (predstavitev raznih spretnosti, poklicev .) ter jim nudila pomoč in svetovanje glede vzgoje (predavanja, pogovori ...). Razlika med biti učitelj v razredu in biti ravnatelj »Ravnatelj - učitelj: v obeh primerih gre, grobo rečeno, za vodenje in organizacijo dela, s to razliko, da eden dela to z učenci (vedoželjneži), drugi z odraslimi (strokovnjaki). Z gotovostjo lahko trdim, da je oboje delo polno izzivov, vendar je pri delu z odraslimi več razočaranj kot pri delu z učenci.« Širovnik pravi, da bo delo v razredu vsekakor pogrešal. Na neki način bo stik z učenci ohranjal preko otroške folklorne skupine, je pa že uvedel redno tedensko pogovorno uro z učenci (vsak ponedeljek), tako da ga bodo ti lahko sproti obveščali o svojih občutjih, željah, pričakovanjih, uspehih in razočaranjih. Kdo je Bogomir Širovnik? Vsekakor bi lahko rekli, da vsestranski ravnatelj in še mnogo več. Je profesor razrednega pouka, končal je Pedagoško fakulteto v Mariboru. Od leta 1992 je zaposlen na OŠ Mladika. V mandatu 2006-2010 je bil predsednik Sveta zavoda OŠ Mladika, v mandatu 2002-2006 predsednik OO SVIZ-a OŠ Mladika, od oktobra 2004 je tajnik Kulturnega društva Rogoznica, ki trenutno vključuje 186 članov, ki delujejo v šestih sekcijah in letno izvedejo od 12 do 20 samostojnih prireditev in več kot 100 gostovanj. V okviru društva Širovnik skrbi za logistiko, vodi administrativno delo in prijave na javne razpise. Je tudi soustanovitelj MoPZ Rogoznica (1999), ustanovitelj folklorne skupine (2005) in njen predsednik. V letih 2006-2010 je bil tudi predsednik sekcije Koranti Rogoznica (organiziral je 24 gostovanj v tujini in več kot 50 v Sloveniji), od septembra 1992 je organiziral 28 šol v naravi in 12 taborov na OŠ Mladika. Maja 2010 je postal pomočnik tedanje ravnateljice Sonje Purgaj, septembra letos pa ravnatelj. Pridobil si je tudi naziv strokovni vodja otroških folklornih skupin (JSKD RS, 2009), je umetniški vodja otroške folklorne skupine na OŠ Mladika, mentor začetnikom v odrasli folklorni skupini KD Rogoznica in prejemnik bronaste Maroltove značke. Od leta 1999 je član moškega pevskega zbora in prejemnik bronaste Gallusove značke. Je amaterski vaditelj plavanja in amaterski vaditelj alpskega smučanja (oba naziva si je pridobil leta 1992 na Fakulteti za šport v Ljubljani). Sodelovanje Ekonomske šole Ptuj s podjetniškim inkubatorjem Univerze v Mariboru Mag. Vesna Trančar Fotoarhiv Ekonomske šole Ekonomska šola Ptuj je v oktobru za dijake drugih letnikov v okviru predmeta podjetništvo in v sodelovanju s Tovarno podjemov Maribor organizirala motivacijski podjetniški delavnici z naslovom Zakaj postati podjetnik? in Elementi obetavne podjetniške ideje. Tovarna podjemov je podjetniški inkubator Univerze v Mariboru, ki predstavlja pomemben element v sistemu za podporo podjetništva v severovzhodni Sloveniji in je osredotočen predvsem na podpiranje idej, ki izhajajo iz univerzitetnega okolja, sodeluje pa tudi s profesorji in dijaki srednjih šol. Cilji delavnic so navdušiti mlade za podjetništvo in jih seznaniti z osnovnimi podjetniškimi vsebinami, graditi pouk na podjetniških kompetencah in izboljšati strokovno usposobljenost na področju podjetništva. Ta znanja in spretnosti dijakom dajejo temelje za uspešno pripravo na samostojno podjetniško pot in uspešno vodenje podjetja. V naslednjem šolskem letu bo naša šola nadaljevala zastavljene cilje omenjene delavnice na področju kreiranja poslovnega načrta, kjer bodo dijaki v učnem okolju razvijali podjetne, organizacijske in vodstvene lastnosti, se navajali na timsko delo s prevzemanjem vlog v timu, vključno z vodenjem sebe in drugih. Dijaki 2. a G, profesorica mag. Vesna Trančar in Urban Lapajne (Tovarna podjemov Maribor) - /}W/ f f, Vf/rff/t 29 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Razvoj raziskovalne kulture pri mladih V Znanstvenoraziskovalnem središču Bistra Ptuj že od leta 1993 vodimo projekt Uvajanje mladih v znanost, v okviru katerega organiziramo Regijsko srečanje mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Pr-lekije, s katerim želimo mlade navdušiti za raziskovalno delo in kritično razmišljanje. Sašo Kafel, Nataša Mršek, ZRS Bistra Ptuj Namen tega projekta je razviti sodoben model vseživljenjske-ga učenja skozi proces priprave, izdelave in predstavitve raziskovalnih nalog, ki bo omogočil tesnejše povezovanje mladih kadrov in njihovih šol z univerzami, raziskovalnimi inštituti ter še posebej z gospodarskimi subjekti in drugimi nosilci razvoja. V šolskem letu 2010/2011 smo J. Kokol, H. Kosi; Utrinek s predstavitve zmagovalne naloge; Murska Sobota, 23. 5. 2011 Fotoarhiv Bistre izvedli že 19. regijsko srečanje mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije, ki je bilo v aprilu v prostorih Osnovne šole Ljudski vrt. Udeležilo se ga je 115 mladih raziskovalcev in njihovih mentorjev iz enajstih osnovnih in treh srednjih šol te regije. Raziskovali so na štirinajstih različnih področjih in predstavili 35 nalog. Podeljenih je bilo 13 zlatih, 12 srebrnih in 10 bronastih priznanj. Na državno srečanje v Mursko Soboto se je iz našega območja uvrstilo 12 nalog. V drugi krog državnega tekmovanja, kamor se uvrsti le po šest najboljših nalog iz raziskovalnega področja, pa se je uvrstilo 8 »naših« nalog. Zlato priznanje na dr- Katja Bezjak in Jan Bezjak po razglasitvi rezultatov na državnem srečanju, Murska Sobota, 23. 5. 2011 žavnem srečanju sta prejeli dve nalogi - Obnašanje različnih vrst vrečk v kompostu, v vodi, na zraku in v zemlji, ki sta jo pripravila »bistrouma« Katja Bezjak in Jan Bezjak iz OŠ Mladika, pod vodstvom mentoric Majde Kramberger Belšak in Nataše Belšak, ter naloga z naslovom Novodobne pismenosti in funkcionalna pismenost ptujskih srednješolcev dijakinj Jasmine Kokol in Hane Kosi iz Gimnazije Ptuj, pod vodstvom Alenke Bukovič in Jelke Kosi. V šolskem letu 2011/2012 nas čaka izvedba že 20. regijskega srečanja in priprave nanj so že v polnem teku. Oktobra smo objavili najavo 20. srečanja in obiskali vse šole iz našega območja ter jih tudi osebno povabili k sodelovanju in jim ponudili podporo pri krepitvi aktivnosti na področju mladinskega raziskovanja. Srečanje bomo organizirali v drugi polovici marca 2012. Dodatne informacije lahko prejmete na saso.kafel@bistra.si ali na telefonski številki 02 748 02 58. TI "t 1 1 V 1 1 • 1 V • "t 1 '1 "t V 1 • Fokusna skupina: učenje in izobraževanje odraslih v občini za 11 J v ■ 1 ■ •• • Iv1 kakovost življenja in razvoj občine Mag. Klavdija Markez, direktorica Ljudske univerze Ptuj V Andragoškem društvu Slovenije (ADS) so na podlagi analize Vprašalnika o vlogi občin/ regije pri razvoju izobraževanja odraslih ugotavljali, kakšen je prispevek občin k razvoju izobraževanja odraslih: kako podpirajo izobraževanje odraslih, ali zagotavljajo svojim občanom ustrezen dostop do učenja in izobraževanja, kako ocenjujejo delitev pristojnosti med lokalno in državno ravnijo in kako načrtujejo razvoj izobraževanja odraslih. Na podlagi ugotovitev so bila pripravljena izhodišča za oblikovanje priporočil in predlogov za urejanje izobraževanja odraslih na lokalni in državni ravni. Da bi vsestransko osvetlili vlogo občine, preverili ustreznost izhodišč ter oblikovali priporočila in predloge, je ADS v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj 8. novembra izpeljal fokusno skupino na lokalni ravni v prostorih Ljudske univerze Ptuj. K razpravi so bili povabljeni ugledni strokovnjaki, uspešni politiki in praktiki, da bi skupno razmišljali o vlogi občine in o tem, kako bi lahko zagotavljale in načrtovale kakovostno učenje in izobraževanje svojih občanov. Strokovnjaki s področja izobra- ževanja odraslih so na kratko predstavili stanje v občinah, politiki in praktiki pa primere dobrih praks na svojem območju. Na fokusni skupini smo izmenjali stališča in predloge o organiziranosti občine za načrtovanje in zagotavljanje krajevnega dostopa do kakovostnega izobraževanja in učenja odraslih na svojem območju in za uresničevanje nacionalne politike izobraževanja odraslih. Pričakujemo, da bo prispevek razprave pripomogel h kakovostnim predlogom za prihodnje urejanje izobraževanja odraslih v občinah in za zboljšanje upravljanja tako na lokalni kot tudi na državni ravni. Teme v fokusni skupini: Sedan- ja ureditev in dejavnosti izobraževanja odraslih v občini (O. Drofenik); Primeri dobrih praks v občini/regiji (ko dobimo pristanke županov in praktikov, jih dopišemo); Mnenja in pobude članov fokusne skupine o opredelitvi kadrov, finančnih virov in programov, ki naj bi jih občine zagotavljale glede na število prebivalcev; Oblikovanje pobud za Ministrstvo za šolstvo in šport. Razpravo v fokusni skupini je moderirala Natalija Žalec. Projekt Izobraževanje odraslih v lokalni skupnosti financira Ministrstvo za šolstvo in šport. Izvaja se kot del LDN Andragoškega centra Slovenije, izvajalec je Andragoško društvo Slovenije. 30 ■ ^v™ VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 Bionike - nov študijski program na Višji strokovni šoli Ptuj Poslanstvo Višje strokovne šole (VSŠ) Ptuj izhaja iz več kot 125-letne tradicije poklicnega izobraževanja v našem mestu, temelji na široki programski ponudbi v sedanjosti in gradi na novih programih, ki jih potrebujejo industrija, malo gospodarstvo in obrt v prihodnosti. Skupaj s partnerji (CPI, OPZS, MO Ptuj, AG AUTOMOTIVE, TALUM, d. d., Nigrad, d. d., Čisto mesto Ptuj, Lokalna energetska agentura LEA, Telekom, d. d.) je šola razvila profil poklica, poklicni standard in nov višješolski študijski program Bionike. Mateja Tomašič »Na VSŠ Ptuj študira več kot 500 študentov, od tega se jih je v študijskem letu 2011/12 na novo vpisalo v njihove študijske programe 226. Za študijski program ekonomist se je odločilo 71 rednih in devet izrednih študentov, študij mehatronike obiskuje 85 rednih in 22 izrednih študentov, upravljanje podeželja in krajine pa je vpisalo 37 študentov v redni in dva študenta v izredni študij. Strokovni svet RS je 10. novembra letos sprejel novi Višješolski študijski program Bionike,« je povedal Robert Harb, ravnatelj VSŠ Ptuj. Področje bionike je študij energetskih sprememb v živih organizmih za razvoj podobnih tehničnih sistemov in naprav za proizvodnjo energije. Bionika je lahko tudi prepisovanje ali posnemanje stvari iz živega sveta v vsakdanje življenje. Narava nam daje ogromno načel, ki so lahko zelo uporabna, bistvo pa je prav v prenašanju principov v tehniške naprave na nivoju inženirja bionike. Z razvojem človeštva in tehnologije se je razvijalo tudi področje bionike. V praksi lahko najdemo mnogo primerov, ki so zelo uporabni (klimatske naprave, dihanje pod vodo, kompasi, sredstvo proti zmrzovanju, letala, ure, razsvetljava, elektrika, umetni valilniki, razsoljevanje, reaktivni pogon, podmornice, rotacijski motor, toplomeri, sonar ...), veliko pa jih je še neugo-tovljenih. Reševanje problemov se lahko zgleduje po evolucijski strategiji. Le-ta nam prikazuje, kako v naravi prihaja do dobrih rešitev. Po uspešno zaključenem študiju bodo diplomanti uspešno pri svojem delu med drugim uporabljali računalniška bion-sko procesna orodja pri delovnih postopkih in procesih, odločali v strokovnih in poslovnih zadevah, reševali probleme s področja bionike, pripravljali izvedbene načrte za bionske sisteme, sodelovali pri pripravi in izvedbi bionskih projektov ter uporabljali interdisciplinarna znanja biologije in tehnike za reševanje konkretnih izzivov v okolju. Študijski program traja dve leti. v Srednjeveške štafetne igre na športnem dnevu OS Mladika Drago Ačimovič Svenšek Fotoarhiv OŠ Mladika V sredo, 12. oktobra, smo na naši šoli izvedli športni dan, na katerem so učenke in učenci spoznali in izvajali nekatere srednjeveške igre, ki smo jih pripravili v skladu z Letnim delovnim načrtom, v katerega smo zapisali, da bomo dneve dejavnosti, tudi športne, naravnali k srednjeveškemu življenju otrok in poznavanju ptujske zgodovine. Zavedamo pa se, da je zgodovino treba graditi na sedanjosti, zato smo k sodelovanju povabili tudi goste. Na začetku športnega dneva je učenke in učence s svojim obiskom razveseli velik športnik, ki je otrokom vedno naklonjen - boksar Dejan Zavec. Učenci so mu postavljali različna vprašanja, na katera je Dejan z veseljem odgovarjal. Dejana verjetno od boksa nikoli ni tako bolela roka kot tokrat, saj se je podpisal prav vsem učencem naše šole, ki so to želeli. Na koncu obiska so mu učenci v imenu šole predali leseno skulpturo boksarske rokavice, ki jo je izdelal učenec Krištof Križanec iz 6. razreda. Sledila je predstavitev šole golfa za mlade, kjer je Brigita Šo-štarič, vodja Gita Golfa, učenke in učence predmetne stopnje seznanila z osnovami igranja in opremo za golf. Učenci so se nato pomerili v prvi srednjeveški igri, kjer so prenašali vodo tako, kot so jo nosili naši predniki pred stoletji. Ob tem so uporabljali prav v ta namen izdelana prirejena nosila iz lesa. V naslednji igri so učenci in učenke tekmovali v nošenju sadja na loparjih za peko kruha v krušnih pečeh. Večina učenk in učencev se je najbrž prvič srečala z igro metanja podkev na količek, zato je bilo tekmovanje toliko bolj zanimivo in učenci so tekmovali z veliko vnemo. Učenci so na športnem dnevu spoznali vsaj delček življenja srednjega veka, značilnega za naše kraje, se pri tem igrali, tekmovali in preživeli prijeten dopoldan na svežem zraku. Zagotovo bomo v tem letu nadaljevali v srednjeveškem otroškem duhu, tako da bomo ob različnih dejavnostih še naprej spoznavali življenje otrok v srednjem veku. . 31 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Učenci Elektro in računalniške šole smo bili gostje učencev v OS Korena Dijaki in dijakinje ter učitelji Elektro in računalniške šole Šolskega centra Ptuj že vrsto leto sodelujemo v predstavitvah tehniških poklicev po osnovnih šolah severovzhodne Slovenije in širše. Tako smo se tudi tokrat z veseljem odzvali vabilu Anice Toplak, svetovalne delavke. V zgodnjih jutranjih urah smo se odpravili na OŠ Korena, kjer smo v okviru tedna otroka osnovnošolcem predstavili področja programiranja in robotike. Besedilo in foto: Blaž Vidovič Sošolka Andreja Špurej je predstavila življenje in delo na Elektro in računalniški šoli ter programiranje računalniških interaktivnih programov in pro- gramskih vmesnikov. S svojo prisotnostjo je tudi dokazovala, da so iz trte izviti predsodki, da ženske tehnika veseli manj ali sploh ne, kaj šele, da bi si jo 6. sestanek inštituta za razvijanje nadarjenosti Urška Sotler Fotoarhiv Revivis Ptuj Na Revivisu Ptuj je v septembru potekal 6. sestanek sodelavcev projekta Inštitut za razvijanje nadarjenosti. Sestanka sta se udeležila tudi Špela Čučko in Miha Kolmančič, nadarjena učenca OŠ Ormož, ki sta pod mentorstvom mag. Mateje Meško predstavila raziskovalno poročilo Doživljanje zavisti pri nadarjenih učencih. Za pregled aktualnosti s področja nadarjenosti v nemško govorečih državah je poskrbela Karin Markovič, prof., poročilo o 19. svetovni konferenci s področja nadarjenih in talentiranih otrok pa je pripravil dr. Ivan Ferbe- žer. Da nadarjeni učenci uživajo tudi na strokovnih ekskurzijah, ki jih pomagajo načrtovati, sta spregovorili mag. Mateja Me-ško iz OŠ Ormož in Suzana Težak, prof. iz OŠ Kidričevo. Predstavili sta nekaj strokovnih ekskurzij, s katerimi nadarjenim učencem omogočijo, da se družijo s sebi enakimi iz Slovenije in tujine. Za konec je bila predstavljena še ideja o organizaciji strokovno-znanstvenega simpozija, ki bo predvidoma spomladi 2012 potekal na Ptuju. Organizacijo simpozija, ki bo predstavljal generalko pred nastopom na svetovni ravni, bo prevzel dr. Mladen Kneževic. Utrinki s predstavitve raziskovalnega poročila Doživljanje zavisti pri nadarjenih učencih Učenci sedmega razreda OŠ Korena s svetovalno delavko in animatorji izbrale za poklicno pot. Dijak 4. letnika Domen Tomše je učence navduševal z izdelavo in programiranjem naprav. Skupaj z učenci smo ugotavljali, da lahko z malo truda navadna lego kocka namesto v smeteh konča kot del »inteligentne« naprave. Sam sem predstavil robota, ki sem ga izdelal za raziskovalno nalogo Tehnika je lahko zanimiva tudi za dekleta. Robota sem sestavil iz lego kock, skupaj z učenci pa smo grafično programirali napravo, ki poje in pleše. Bagobot, kot se imenuje ta robot, zmore preproste gibe, kot je premikanje rok, metanje različnih predmetov in petje. To pa dekleta veseli in so ga preprogramirale, da je zapel še kaj po njihovih željah. Fante je bolj zanimal tehnični del izvedbe. Na povabilo našega mentorja Franca Vrbančiča, sicer učitelja na elektro šoli, je področje lego robotike in tekmovanj s tovrstnimi roboti predstavil Tomaž Majcen, učenec 8. razreda OŠ dr. Franja Žgeča Dornava. Njegov dolgoletni mentor Danilo Muršec in drugi se kar nismo mogli načuditi, kako spretno se je Tomaž vrtel okrog učencev, ko jim je razlagal in kazal, kako se morajo lotiti tovrstnega projekta, če želijo, da jih bo robot ubogal. Čeprav je šlo za sovrstnike, ni bilo popuščanj in izmikanj. Vsakdo je prišel na vrsto in vsakdo je moral dobiti »pozitivno«, preden je dovolil menjavo skupine. Bilo je naporno, a nam ni žal Posamezne predstavitve so potekale sočasno, učenci pa so se krožno izmenjevali. Čeprav je šlo za manjše skupine, od štiri do šest učencev, zadeva ni bila preprosta. Namreč, v eni šolski uri smo morali opraviti po štiri predstavitve. Šestnajst predstavitev za učence 6., 7., 8., in 9. razreda v štirih urah res ni mačji kašelj. Učenci so z zanimanjem opazovali predstavitve, veliko so tudi spraševali ter se aktivno vključevali v programiranje in reševanje nalog, ki smo jim jih zastavili. Še posebej jih je navdušil robot s kamero, ki je dogajanje v učilnici prikazoval na računalniškem zaslonu. Tako s(m) o si lahko še zadnjič popravili »frizure«, preden smo trenutek ovekovečili s fotoaparatom. Od učencev smo se veliko naučili, oni verjetno še več od nas. Veseli smo tudi, da smo imeli možnost predstaviti tehniko vsem učencem, ne le tistim, ki se že vidijo na tej poklicni poti. Tovrstne predstavitve osnovnošolcem prav gotovo pomagajo pri lažji predstavi, kaj lahko v določenem poklicu pričakujejo. Fantje in dekleta, ne pozabite, tehnika je lahko tudi zabavna. Odvisno od tega, kako se je lotiš in kdo ti jo razlaga. In prosim preverite, ali se lučka res ugasne, ko zaprete hladilnik. 32 ■ ^v™ PTUJCANI / KULTURA 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 Ptujski prostovoljci se trudijo slediti sloganu Bodi prostovoljec, spreminjaj svet Svet Evropske unije je leto 2011 razglasil za evropsko leto prostovoljnih dejavnosti pod geslom Bodi prostovoljec, spreminjaj svet. Tako se v letu 2011 izvajajo različne aktivnosti v državah članicah, katerih namen je ozaveščati javnost o velikem pomenu prostovoljskega dela za blaginjo družbe, hkrati pa je to priložnost za dodatno spodbujanje prostovoljskega dela ter promocijo prostovoljskih organizacij in posameznikov prostovoljcev, ki brez pričakovanja neposrednih koristi zase namenjajo svoj čas in znanje ljudem, ki njihovo pomoč potrebujejo. Nataša Ličina, vodja programa Prostovoljno delo z osnovnošolci na CSD Ptuj Prostovoljci, vključeni v programe prostovoljnega dela na Centru za socialno delo Ptuj, se trudijo slediti sloganu evropskega leta prostovoljstva s svojo požrtvovalnostjo, angažiranostjo in pripravljenostjo nuditi pomoč sočloveku. Vključujejo se v štiri različne programe: Prostovoljno delo z osnovnošolci, Mladinske delavnice, Prostovoljno delo v varni hiši in Dnevni center. Prostovoljci, vključeni v program Prostovoljno delo z osnovnošolci, nudijo individualno pomoč otroku/osnovnošolcu na njegovem domu enkrat tedensko, v popoldanskem času. Otroku se pomaga na področjih učenja, komunikacije, reševanja problemov, koristnega preživljanja prostega časa, krepijo se pozitivne vrednote in pridobivajo nova znanja in veščine. Mladinske delavnice so preventivni program, ki poteka s skupino otrok na osnovni šoli, ki jo otrok obiskuje. Osnovna metoda dela je delavnica, ki prinaša določeno temo, značilno za obdobje mladostništva. Prostovoljci, ki izvajajo prostovoljno delo v prostorih varne hiše, opravljajo individualno in skupinsko delo z otroki, mladostniki in ženskami, žrtvami nasilja. Svetujejo in pomagajo pri vzgoji, komunikaciji v odnosih, organizirajo ustvarjalne delavnice in izvajajo učno pomoč. Dnevni center je preventivni program, ki se izvaja med šolskim letom, od ponedeljka do četrtka od 16.00 do 19.00, na Centru za socialno delo Ptuj. Namenjen je učencem osnovnih šol ter dijakom 1. in 2. letnikov, ki imajo občasne ali stalne učne težave ali pa želijo kreativno preživljati prosti čas. V začetku decembra pa obeležujemo še en pomemben dan za prostovoljce ter prostovoljske in humanitarne organizacije. Gre za mednarodni dan prostovolj- stva, ki ga je leta 1985 razglasila Organizacija združenih narodov in se od tedaj vsako leto praznuje 5. decembra. Mednarodni dan prostovoljstva je priložnost za širjenje idej prostovoljstva in ozaveščanje družbe o pomenu vrednot, na katerih temelji pro-stovoljstvo. Tudi prostovoljci Centra za socialno delo Ptuj se bomo tega dne na Ptuju predstavili javnosti in nagovorili ljudi, da se nam pridružijo pri opravljanju te humane dejavnosti. Če se želiš tudi ti prostovoljno udej-stvovati, zberi pogum in se nam pridruži. Najdeš nas na Centru za socialno delo Ptuj, Trstenjakova ulica 5 a, tel. št. 787 56 00, lahko pa nam pišeš na e-mail: natasa. licina@gov.si, marjan.kokot@ gov.si, metka.juresic@gov.si, melita.topolovec@gov.si. Postani tudi sam soudeleženec tega edinstvenega odnosa dajanja in sprejemanja, kjer lahko vsak veliko pridobi. Postani prostovoljec, spreminjaj svet. Zbiranje sredstev za nakup mamografa še poteka Vsak peti novi primer raka pri ženskah je rak dojk Letošnja največja humanitarna akcija v našem okolju, ki so jo marca, ob svoji 10. obletnici delovanja sprožile članice Soroptimist kluba, je še zmeraj v teku. Ponovno pozivamo vse, ki lahko darujejo, da to tudi storijo. Če bi se akciji pridružili vsi občani MO Ptuj, bi moral vsak prispevati zgolj 10 evrov, če pa bi se vanjo vključili vsi z območja nekdanje občine Ptuj, pa bi bili dovolj zgolj 3 evri. Bron ja Habjanič Oktober - mesec boja proti raku na dojki V ptujski bolnišnici letno pregledajo okrog 3.600 pacientk. V letu 2004 je bilo odkritih 35 karcinomov raka dojke, v letu 2005 18, v letu 2006 12, v letu 2007 21, v letu 2008 11, v letu 2009 8, v letu 2010 19, do septembra letos pa 11. Pacientke prihajajo na preglede iz Maribora, Slovenske Bistrice, Ptuja, Ormoža, Ljutomera in Murske Sobote. Zaradi raka dojk umre v Evropski uniji vsako leto 87.000 žensk, pri nas pa blizu 400. Dobrodelno-prodajna razstava fotografij tudi v bolnišnici V bolnišnici so se odločili, da bodo del sredstev za nakup mamografa poskušali pridobiti tudi s pomočjo prodajne razstave fotografij, ki jih je bolnišnici podarila Špela Bokal. Razstavo so odprli 26. oktobra v vhodnem prostoru porodnišnice. Na voljo je enajst fotografij, cena ene pa znaša 100 evrov. Fotografije so nastale v sklopu mednarodnega turnirja v odbojki na mivki Beachmaster na Ranci ob Ptujskem jezeru leta 2009 in 2010. Na fotografijah, ki jih je mlada fotografinja posnela na in ob igrišču ter celo nad njim, se pojavljajo najboljši slovenski odbojkarji in odbojkarice na mivki, med drugim sestri Erika in Simona Fabjan, Nejc Ze-mljak in Alen Pajenk ter brata Jan in Danijel Pokeršnik Stopmo vkup! z Večerom »Časopisna hiša Večer bo v novembru in decembru akcijo zbiranja sredstev za nakup aparata močno medijsko podprla, vendar ne bo ostala le pri medijski pod- pori, temveč bo s pomočjo svojih bralcev sredstva prispevala tudi sama. Večer bo namreč za nakup mamografa nakazal delež naročnine od vsakega naročnika in dnevnoprodanega izvoda Večera v ptujski regiji,« je povedal Uroš Skuhala, direktor časopisno-za-ložniškega podjetja Večer, d. d. Soroptimist klub je odprl poseben žiro račun, namenjen zbiranju denarja za nakup mamografa v ptujski bolnišnici. Račun je odprt pri NKBM: 04202-0001807435, IBAN: SI56042020001807435 Več o samem klubu lahko najdete na spletni strani www. soroptimist-ptuj.si. . 33 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 MLADI BRALCI PIŠEJO / MEDIJI Še vedno vozim - vendar ne hodim V sredo, 9. 11. 2011, smo bili učenci OŠ Olge Meglič (od 6. do 9. razreda) med 8. in 10. uro zjutraj deležni nadvse zanimivega in poučnega srečanja. Na pobudo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj in naše ravnateljice se nam je predstavil Peter Planinšek s svojo ženo. Je član zavoda VOZIM - to je skupnost invalidov (paraplegikov in tetraplegikov) iz Celja. Tudi sam je tetra-plegik, kar pomeni, da je hrom od vratu navzdol. Na začetku smo si ogledali kratek film o invalidnosti, o nesrečah in prometnih nesrečah, ki največkrat povzročijo invalidnost. Veliko nam je povedal o tem, kako zelo pomembno je, da vozimo previdno in smo pripeti, da na motornem kolesu in kolesu vedno nosimo čelado, da vedno vozimo trezni in upoštevamo prometne znake in predpise. Gospod Planinšek nam je nato zaupal svojo žalostno zgodbo. Kot poklicni voznik je s tovornjakom prepotoval vso Evropo in velik del Azije. Nikjer ni imel težav v prometu, pred enajstimi leti pa mu je sreča obrnila hrbet. V bližini Zagreba, pravzaprav tik pred domom, se je pijani voznik z osebnim avtomobilom zaletel vanj tako močno, da se je tovornjak prevrnil in večkrat obračal. Voznik osebnega avtomobila je umrl na kraju nesreče, sam pa se je zavedel šele v bolnišnici, kjer so mu povedali, da ima poškodovano hrbtenjačo in zato ne čuti svojega telesa. V začetku je še skupaj z zdravniki upal, da se bo stanje popravilo, po enem letu zdravljenja in rehabilitaciji v centru Soča pa je upanje splahnelo. Pokazal nam je nekaj slik svoje hrbtenice z magnetne resonance in nam jih obrazložil. Če bi bil udarec višje, bi lahko bil usoden, če pa nižje, bi najverjetneje čutil in premikal roke. Kot tetraplegik je P. Planinšek popolnoma odvisen od svoje družine, predvsem žene, ki je morala pustiti službo, da ga lahko neguje 24 ur na dan. Njegovo življenje in življenje družine se je po nesreči popolnoma spremenilo. P. Planinšek nam je tudi povedal, da se dolgo ni mogel sprijazniti s svojo invalidnostjo, da je preživljal velike krize in da si je večkrat zaželel, da bi umrl. Spodbude in pomoč njegovih bližnjih in prijateljev Peter Planinšek med predavanjem so mu pomagale, da je prebrodil najhujše obdobje, smisel življenja pa je našel v tem, da preko računalnika in drugih aktivnosti v okviru zavoda VOZIM pomaga tudi drugim invalidom, predvsem pa želi s svojo aktivnostjo v projektu Še vedno vozim - vendar ne hodim preprečiti podobne nesreče, kot jo je doživel sam. Ob zaključku sta nam o varnosti v prometu spregovorila tudi Franc Kozel, vodja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, in gospa ravnateljica. To srečanje nam bo za vedno ostalo v spominu, saj se šele, ko se srečamo z ljudmi, ki imajo osebne izkušnje, prav zavedamo, kako pomembna je varnost v prometu in da se nesreča lahko zgodi tudi vsem nam. Prispevajmo vsi za večjo ozaveščenost v prometu! Učenci predmeta šolsko novinarstvo na OŠ Olge Meglič Fotoarhiv OŠ Olge Meglič Praznovanja Ptujčanke Polone Ambrožič Bombek Novinarska kolegica Polona Ambrožič Bombek se je v teh resnično nezavidanja vrednih časih pogumno lotila enega svojih največjih poklicnih projektov - izdaje lastne revije, ki si jo je želela imeti že vse od otroštva. Bronja Habjanič Naj se zabava začne! Revija Praznovanja (s podnaslovom: Ideje in nasveti za najboljše zabave) je mesečna revija, ki je namenjena vsem, ki kdaj pripravljajo ali se odpravljajo na kakršno koli praznovanje. Gre za prvo revijo s tovrstno tematiko v Sloveniji. Na tem področju je Ambrožičeva že dalj časa opazovala tržno nišo, saj ne glede na to, kaj se dogaja nam, v državi ali po svetu, namreč praznova- Fotoarhiv revije Praznovanja nja ostajajo neka stalnica v naših življenjih. Četudi sami nikoli ne organiziramo kakšnega slavja, pa smo nanje velikokrat vabljeni. In takrat nam zelo koristijo ideje, kot so recimo kaj napisati v čestitke, kaj slavljencu podariti ali kako darilo zaviti. XV V »V £-11 • • Išče se naj zurer Slovenije »Vsebina zajema vse, kar je povezano z otroškimi in odraslimi rojstnimi dnevi, abrahami, porokami, fantovščinami, dekliščina- mi, slavji ob diplomah, odhodi v pokoj, obletnicami in vsemi drugimi posebnimi dogodki. Pišemo o prigrizkih, pijači, glasbi, prostorih za slavja, animaciji, fotografiji, cvetlični, balonski in drugi dekoraciji, tortah, slavnostnem videzu, tematskih zabavah, darilih, ustvarjalnih izdelkih, vabilih in vsem drugem, povezanem s slavji. Prav tako predstavljamo animatorje, fotografe, cvetličarje, glasbenike in druge zanimive posameznike, ki se kakor koli ukvarjajo z zabavami. Pripravljamo tudi zanimive nagradne igre, objavljamo fotografije z zabav bralcev, voščila zanje ter še in še. Preko naše revije lahko bralci tudi nekomu voščijo in ga tako presenetijo. Vsak mesec bomo recimo iskali naj žurerja Slovenije,« je o novi reviji na slovenskem trgu povedala njena urednica, Polona Ambrožič Bombek. 80 strani idej za najboljše zabave za samo 1 evro Revija je prva na slovenskem trgu, v kateri bodo bralci na enem mestu našli najrazličnejše ideje in nasvete za najboljše zabave. Ponujajo jim odličen vodnik za organizacijo posebnih dogodkov, ki bodo s pomočjo novinarskih prispevkov še bolj unikatni in nepozabni. Začetna naklada znaša 7000 izvodov, ciljna skupina pa so ženske in moški, stari od 18 do 50 let. Revija bo izhajala v začetku vsakega meseca, ekipo pa sestavlja okoli 15 ljudi, večinoma študenti novinarstva ali diplomirani novinarji, pa tudi sodelavci 34 ■ ^V™ MEDIJI / ŠPORT 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 Del ekipe revije Praznovanja s področja marketinga, komu-nikologije, likovnega pouka (ti pišejo predvsem o ustvarjalnih idejah za vabila, dekoracijo ipd.) in pa seveda fotografi, med katerimi izstopa Andrej Lamut, študent fotografije iz Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Revijo je mogoče dobiti v večini trafik, večjih trgovinah ter na bencinskih črpalkah. Nanjo se je mogoče naročiti, več informacij pa najdete tudi na spletnem naslovu www.praznovanja.si. Na pomisleke, da se je v teh turbulentnih časih pravzaprav zelo pogumno lotiti projekta izdajanja svoje revije, pa Am- brožičeva odgovarja: »Odločila sem se, da se bom ne glede na trenutno situacijo s polno paro pognala v ta projekt. Ne bi rada namreč čakala na »boljše čase«, za katere tako in tako ni zagotovila, kdaj in če sploh bodo, ampak se bom skušala prilagoditi sedanjim razmeram in poskusila uspeti v njih. Seveda me določene stvari skrbijo, saj je ta projekt povezan z velikimi stroški, a verjamem, da kdor »ne riskira, ne profitira«, pa tudi, da je sreča na strani pogumnih. Še najbolj pa verjamem v kakovost tega projekta in posledično tudi v njegovo uspešnost.« Bilten ptujskega športa 2011/1 Ptujčanka Mina Markovič na svetovnem vrhu Zavod za šport Ptuj Na Zavodu za šport Ptuj smo v oktobru izdali športno publikacijo z naslovom Bilten ptujskega športa 2011/1, ki v sliki in besedi predstavlja odmevnejše športne dogodke v Mestni občini Ptuj v obdobju januar-junij 2011. Besedila zanj je izbral David Breznik, avtor fotografij pa je Črtomir Goznik. Nameni izdaje Biltena so naslednji: najodmevnejši dogodki na področju športa za posamezno obdobje so zbrani na enem mestu, športni rezultati naših športnikov in ekip ter tudi drugi dogodki posameznega obdobja so arhivirani, Bilten služi kot smernica pri izbiri najuspešnejših športnikov za posamezno leto v MO Ptuj, dodatna promocija posameznih športnih panog, športnikov in njihovih kolektivov, možnost oglaševanja gospodarskih subjektov na določenih straneh Biltena ... V Biltenu je opisanih kar 39 različnih športnih dogodkov, ki so zaznamovali prvo polletje 2011, pri tem pa smo poskušali zajeti čim več različnih športnih panog. Vsekakor pa je bila prioriteta pri izbiri dogodka njegova odmevnost na mednarodni, državni in tudi lokalni ravni. Bilten smo izdali v nakladi 200 izvodov, razdelili pa smo ga med športne klube in društva, javne zavode na Ptuju, šole, novinarje ... Druga številka bo izšla januarja 2012 in bo zajela športne dogodke v drugi polovici letošnjega leta. Silva Razlag Foto: Luka Fonda V zadnjih šestih mesecih skoraj ne mine teden, da širša slovenska in svetovna javnost ne bi poročala o izjemnih mednarodnih uspehih športne plezalke Mine Markovič, članice Planinskega kluba 6 B Ptuj. Mina je v letošnjih nastopih na tekmah svetovnega pokala petkrat zmagala - štirikrat v težavnostnem plezanju in enkrat v balvanskem. Ob tem pa je še nekajkrat stala na zmagovalnih stopničkah, tudi na svetovnem prvenstvu, kjer je v kombinaciji osvojila bronasto medaljo. Svojo pripravljenost in kakovost je dokazala tudi na predzadnji tekmi svetovnega pokala 19. in 20. novembra v Kranju, ko si je za rojstni dan priplezala drugo mesto in s tem neulovljivo prednost za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala tako v težavnosti kot v kombinaciji. Do konca sezone jo čakata še finale svetovnega pokala konec novembra v Barceloni in zaključek državnega prvenstva v začetku decembra ponovno v Kranju. In takrat upamo, da bomo Ptuj-čani imeli priložnost, da skupaj z Mino nazdravimo njenemu največjemu uspehu v bogati štirinajstletni športni karieri. . //ff/>?f/> 35 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 MLADI BRALCI PIŠEJO / MEDIJI Aleksander Lorenčič, novi predsednik Atletskega kluba Mag. Dejan Dokl se je aprila letos po osmih letih poslovil od vodenja Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj. Nasledil ga je nekdanji atlet Aleksander Lorenčič, državni prvak v teku na 400 metrov in v štafetnih tekih 4 x 100 in 4 x 400 m, letnik 1981, doktor zgodovinskih znanosti, zaposlen na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, kjer se ukvarja z raziskovanjem sodobne gospodarske zgodovine. Bronja Habjanič Z atletiko se je začel ukvarjati v 7. razredu OŠ »Po večletnem zbiranju poguma sem v klub prišel v 7. razredu osnovne šole, svoje največje uspehe pa sem dosegel kot mladinec, ko sem tekmoval v tekih od 200 do 400 metrov in osvajal kolajne na državnih prvenstvih. Skupaj z vrstniki, ki nas je treniral prof. Milan Cimerman, sem nekajkrat postal tudi državni prvak v štafetnih tekih na 4 krat 100 metrov in 4 krat 400 metrov. V štafeti 4 krat 100 metrov ima naša generacija še danes klubski rekord, ampak glede na odlične mlade sprinterje (pionirji U14 so pred kratkim v štafeti 4 krat 200 metrov postali državni prvaki z novim državnim rekordom) je samo vprašanje časa, kdaj bo izboljšan. Hitro po vstopu v člansko kategorijo sem kot večina športnikov v tej starosti iz takšnih in drugačnih razlogov končal z aktivnim treniranjem. Če bom zdrav, se bom po 35. letu pridružil klubski veteranski sekciji, ki zadnja leta dosega zavidljive rezultate,« svojo športno pot opisuje Lorenčič. Športnik in doktor zgodovinskih znanosti pri 30-tih letih Lorenčič je zaposlen na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, kjer se ukvarja z raziskovanjem sodobne gospodarske zgodovine. »Ne glede na poklic, ki ga kdo opravlja, je šport koristen in dobrodošel. Zame atletika oziroma delo v klubu pomeni umik od profesionalnega dela, kar je dobrodošlo, posebej ker gre za nekaj, kar me veseli in polni z energijo. Atletiko imam preprosto rad. Pripadnost atletiki je ostala tudi v času, ko sem Foto: osebni arhiv A. Lorenčiča aktivno prenehal s treningi. Kar se pa tiče zgodovine in atletike, lahko rečem, da kot zgodovinar čutim dolžnost, da v naslednjih letih napišem študijo o zgodovini atletike na Ptujskem. Ta še ne obstaja, kar se mi, glede na dolgoletno tradicijo in uspešnost, zdi škoda.« Vodenje ptujskega atletske -ga kluba, enega najuspešnejših športnih kolektivov v MO Ptuj, mu predstavlja izziv. Predvsem bi želel klubu vrniti nekaj tistega, česar je bil sam deležen v času, ko je še aktivno treniral. »Največ mi pomenijo številna prijateljstva in vezi, ki bodo ostale vse življenje. Za razliko od mnogih drugih športnih kolektivov delovanje atletskega kluba temelji na vrednotah solidarnosti in pretoka znanja ter izkušenj od trenerjev na atlete. Prejšnje vodstvo je svoje delo opravilo zelo dobro, kar je vidno na več področjih. Klub je v dobrem stanju, naša ekipa pa ima dobre temelje za delo v prihodnje. S prejšnjim vodstvom smo prijatelji, njihovi nasveti in predlogi pa so več kot dobrodošli.« Osnovno poslanstvo kluba je delo z otroki in mladimi »Atletska šola Mirka Vindiša trenutno šteje približno 80 otrok, kar je lepa številka, vsekakor pa jo želimo povečati in v nekaj letih tudi podvojiti. Tega cilja ne bo lahko doseči, sploh glede na to, ker vlada na Ptuju velika konkurenca med športi, ki se potegujejo za svoj naraščaj. Lahko povem, da nam trenutno dobro kaže, saj je z začetkom novega šolskega leta v atletski šoli pričelo vadbo precej novih otrok. Poleg skrbi za podmladek si že- Aleksander Lorenčič, novi predsednik AK Cestno podjetje Ptuj limo veteransko in rekreativno atletiko po načelu "drav duh v zdravem telesu"čim bolj približati občanom. Ravno v tem času začenjamo s programom, ki bo prilagojen starosti in sposobnosti, vseboval pa bo raznolikost atletske vadbe, poseben poudarek bo na družabni komponenti. Glede tekmovalne atletike imamo cilj v klub pripeljati čim več talentov in z njimi strokovno delati. Idej je še precej, a je veliko odvisno od financ. Kar se teh tiče, lahko rečem, da smo izredno hvaležni in veseli, da poleg MO Ptuj kot ključni financer v teh težkih časih z nami še naprej sodeluje tudi Cestno podjetje Ptuj. Želja vodstva kluba je, da nam uspe pridobiti še nove do-natorje in sponzorje. Prepričan sem, da je investicija v atletski klub dobra investicija in da si naši atleti ter atletinje glede na odlične rezultate zaslužijo nadvse dobre pogoje za trening in razvoj.« Lorenčič pravi, da se brez kompetentne ekipe zagotovo ne bi odločil, da sprejme funkcijo predsednika kluba, saj gre za izrazito timsko delo. »Podpredsednik kluba je postal Rok Vertič, univ. dipl. prof. šp. vzgoje, ki se med drugim ukvarja z raziskavami v atletiki in bo skrbel za prenos vrhunskega atletskega znanja v trenažni proces. Vloga tajnika in tistega, ki poskrbi za vse potrebno v moji odsotnosti, pripada Alešu Bezjaku, univ. dipl. prof. šp. vzgoje, ki je že več let profesionalni trener v klubu. Mojca Gramc, univ. dipl. prof. šp. vzgoje, bo skrbela za razvoj atletskega podmladka in za povezavo z osnovnimi šolami, ki so ključne za pomoč pri iskanju atletskih talentov. V vodstvu kluba pa so še David Hameršak, Borut Kostanjevec, dr. med., in mag. Boris Ramot. Slednja sta predstavnika staršev, kar je novost, skrbela pa bosta za boljšo komunikacijo med atleti, starši in klubom. Po mojem mnenju so bili starši do sedaj premalo vključeni v delo kluba. Že zdaj se jasno kaže, da je bila odločitev glede vključitve staršev v ožje vodstvo kluba pravilna in smiselna. Oba omenjena starša aktivno sodelujeta in pomagata pri kreiranju delovanja kluba, za kar se jima iskreno zahvaljujem. Rad bi poudaril, da so tudi predlogi drugih staršev več kot dobrodošli.« Infrastruktura je dobra »Za infrastrukturo lahko rečem, da je solidno poskrbljeno, zaradi izgradnje športne dvorane pa nam grozi izguba metali-šča, ki je locirano na pomožnem nogometnem igrišču, kjer je načrtovana dvorana. Od MO Ptuj v tem primeru pričakujemo zagotovitev ustreznih nadomestnih prostorov, saj imamo v zadnjem času na Ptuju celo vrsto odličnih in zelo perspektivnih metalcev (Dejan Dokl, Rok Grdina, Aljaž Ramot, Arne Korsika, Veronika Domjan, Melani Hentak ...), ki dosegajo kolajne na državnih prvenstvih in širše, zato si zaslužijo ustrezne vadbene pogoje.« 36 ■ ^V™ SPORT / OBVESTILA 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 Člani ptujskega Kung fu kluba ponovno uspešni Svetovno prvenstvo v kikboksu (WAKO) v disciplinah K-1, low kick, kick light in light contactu, ki je potekalo med 22. in 30. oktobrom v Skopju (Makedonija), je bilo za slovensko reprezentanco zelo uspešno. Fantje in dekleta so se v domovino vrnili s kar sedmimi kolajnami (štiri zlate, ena srebrna in dve bronasti) ter dokazali, da sodijo v sam svetovni vrh. Bronja Habjanič Na svetovnem prvenstvu je nastopilo 823 tekmovalcev iz 61 držav sveta, med njimi tudi član Kung fu kluba Ptuj Bojan Ku- Fotoarhiv Kung fu kluba Ptuj javec, ki je nastopil v najtežji in najtrši disciplini K-1, kjer so dovoljeni prav vsi udarci z rokami, nogami in koleni, in to s polno Športne prireditve v DECEMBRU i ZAVOD ŠPORT PTUJ ŠPORTNA DVORANA CENTER Sobota, 3. 12. 9.00-17.00 Nogomet: liga MNZ Nedelja, 4. 12. 9.00-20.00 Nogomet: liga MNZ Sobota, 10. 12. 9.00-17.00 17.30-21.00 Nogomet: FC Ptuj, turnir U18 Nogomet: liga MNZ Nedelja, 11. 12. 13.00-20.00 Nogomet: liga MNZ Sobota, 17. 12. 9.00-14.00 19.00 Nogomet: liga MNZ Rokomet: RK Drava Ptuj - RK Arcont Radgona, člani Nedelja, 18. 12. 9.00-16.00 Nogomet: liga MNZ ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Sobota, 1O. ii. 16.00-20.00. Sobota, 17. ii. 16.00-20.00 Namizni tenis: NTK Ptuj - NTK Edigs Mengeš, člani (1. SNTL) SK Ptuj: Memorial Slavka Ivančiča ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJE Sobota, 3. 12. 17.00 Odbojka: ŽOK AS Prstec Ptuj - Mežica, članice Sobota, 10. 12. 17.00 Odbojka: ŽOK AS Prstec Ptuj - Formis, članice Sobota, 17. 12. 13.00-17.00 Boks: Boks klub Ring, 1. SBL ŠPORTNA DVORANA LJUDSKI VRT Sobota, 3. 12. 19.00 Rokomet: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - ŽRK Ajdovščina, članice Sobota, 10. 12. 19.00 Rokomet: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - RK Olimpija, članice Sobota, 17. 12. 19.00 Rokomet: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - ŽRK Celje Celjske mesnine, članice Z leve: Karel Šauperl, Marko Seidl, Tomi Hojnik, Mitja Potrč in Adnan Hasanagic močjo ter minimalno zaščitno opremo. »Vnjegovi kategoriji do 69 kg je bila izjemna konkurenca kar dvajsetih tekmovalcev, med katerimi so bili tudi nosilci medalj z evropskih in svetovnih tekmovanj, prav tako pa tudi profesionalni borci. V izjemno močni konkurenci je v osmini finala po zelo dobri borbi moral priznati premoč nasprotniku iz Črne gore. Kljub porazu je pokazal izjemno dobro pripravljenost in talent, saj v t. i. ring disciplinah tekmuje šele 11 mesecev,« je po prihodu z evropskega prvenstva povedal trener Karel Šauperl. Člani Kung fu kluba so se 5. novembra udeležili tudi največjega mednarodnega turnirja v Sloveniji - 28. Slovenia Open (2011) v Zagorju, na katerem je tekmovalo skoraj 500 tekmovalcev iz 11 držav. Gre za edini tradicionalni mednaro- dni kikboksing turnir pri nas z močno mednarodno udeležbo aktualnih evropskih in svetovnih prvakov ter naših najboljših borcev. V disciplini kick light so se ga udeležili tudi člani Kung fu kluba Ptuj v postavi Adnan Hasanagic, Tomi Hojnik, Marko Seidl in Mitja Potrč ter dosegli naslednje rezultate: Mitja Potrč je osvojil odlično 2. mesto v kategoriji do 63 kg člani (v finalu je izgubil proti aktualnemu svetovnemu prvaku iz Skopja Redžu Ljutiču), Tomi Hojnik je dosegel 3. mesto v kategoriji do 69 kg člani, Marko Seidl ravno tako 3. mesto v kategoriji do 84 kg člani ter Adnan Hasanagic 3. mesto v kategoriji + 89 kg člani (v polfinalu je izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu, ki je v finalu s 3 : 0 premagal znanega in priljubljenega borca iz WFC ringov Denisa Chorchypa). Adventne delavnice v proštiji KJE? Nadžupnija Ptuj - Sveti Jurij, Slovenski trg 10, 2250 Ptuj, tel.: 02 748 19 70, 031 331 055 KDAJ? 3. 12. IZDELOVANJE OKRASKOV IN PEKA MEDENEGA PECIVA OB 10. URI Za material je poskrbljeno, da se kaj novega naučimo in izdelke starejšim in osamljenim podarimo. 10. 12. IZDELOVANJE OKRASKOV IZ SLAME IN BOŽIČIH VOŠČILNIC OB 10. URI 17. 12. IZDELOVANJE OKRASKOV IZ SLAME IN PRIPRAVA JASLIC OB 10. URI Vabljeni otroci, mamice, babice, dedki . Metka Gutschi (041 987 743) 37 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 PRIREDITVENI VODNIK PROGRAM DECEMBER m oP MESTNO ELEDALEŠČE PTUJ 02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si Petek, 2. 12. Ivo Andrič: ASKA IN VOLK - PREDPREMIERA, kopro-dukcija Mestnega gledališča Ptuj in Gledališča Labirint, ob 10.00 za šole in izven Petek, 2. 12. Ivo Andrič: ASKA IN VOLK - PREMIERA, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Gledališča Labirint, ob 18.00 Sobota, 3. 12. Hans Christian Andersen: SVINJSKI PASTIR, gostuje Lutkovno gledališče Fru-fru Ljubljana, ob 10.00 za abonma Kresnička in izven, ob 11.30, za abonma Zvezdica in izven Torek, 6. 12. Martina Ibša, Tina Gorenjak: XXL BEJBE - STAND UP KOMEDIJA, gostuje Zavod za kulturo Mariboru, ob 19.30 za izven Sobota, 26. 11. New York po ptujsko, modna revija Sanje Veličkovič, ob 19.30 za izven Ponedeljek, 12. 12. D.C. Jackson: MOJE BIVŠE, moji bivši - komedija, gostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje, ob 19.30 za abonmaja Tespis in Orfej ter izven Torek, 13. 12. Dunja Zupanec: STRAHEC, ob 9.30 za šole in izven Sreda, 14. 12. Philip Ridley: PRAVLJIČNO SRCE, ob 9.30 za šole in izven Sreda, 14. 12. Galerija Tenzor in Mestno gledališče Ptuj: ODPRTJE RAZSTAVE AKADEMSKE SLIKARKE BARBARE JUR-KOVŠEK, ob 19.30 za izven Sobota, 17. 12. Daniel Glattauer: PROTI SEVERNEM VETRU, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj, ob 19.30 za izven Nedelja, 18. 12. Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj, predavanje Petja Janžekoviča, Božanska komedija - Vice, ob 15.00 za izven Ponedeljek, 19. 12. Paul Maar: OJ, ČUDEŽNI ZABOJ, ob 9.30 in 11.00 za šole in izven Ponedeljek, 19. 12 Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 19.30 za izven Petek, 23. 12. rokgre: PIKA, KJE JE TVOJA NOGAVICA, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Cezam Ruše, ob 8.30 in 10.20 za šole in izven NA GOSTOVANJU Četrtek, 1. 12 Jeffrey Hatcher: PICASSO, ob 20.00 na gostovanju v Domžalah Sobota, 3. 12. Jeffrey Hatcher: PICASSO, ob 20.00 na gostovanju v Slovenski Bistrici Ponudba CID-a Ptuj in flJ^pl Mestnega kina Ptuj v decembru Sobota, 26. november, CID Ptuj: Posvečeno: Jimi Hendrix Na predvečer 69. obletnice Hendrixovega rojstva se bomo kitarski legendi in glasbeni ikoni poklonili s kitarsko delavnico in koncertom. Od 16:30 do 19:30 v CID-u: Igramo Hendrixa - kitarska delavnica Delavnico bosta vodila izkušena mentorja Pavel Kavec (član Tria Oko) in Marko Korošec (mentor CID-ovih tečajev kitare in glasbenih skupin). Potrebno je predznanje električne kitare in znati vsaj dve Hendrixovi skladbi na pamet. Zainteresirani kitaristi naj naštudirajo katero izmed naslednjih skladb (lahko pa tudi kakšno drugo Hendrixovo): standardni 12-taktni »A blues« ali »E blues«, Hey Joe (J. Hendrix), Purple Haze (J. Hendrix), Red House (J. Hendrix), Voodoo Child (Slight Return) (J. Hendrix), Sunshine of Your Love (Cream). Udeleženci delavnice bodo zvečer nastopili v prvem delu koncerta v CID-u (skupaj s Triom Oko). Za udeležence CID-ovih glasbenih tečajev je udeležba brezplačna, drugi plačajo kotizacijo 15 EUR. Prijave, dodatne informacije: Marko Korošec (mkorosec8@yahoo.com). Ob 20:00 v CID-u: Tribute to Jimi Hendrix - koncert Tria Oko in udeležencev kitarske delavnice Zasedba Trio Oko duh starega, izvornega rocka goji že od leta 1972. Vseskozi je sledila predvsem zgledu zgodnjih rockerjev. Turneja »Oko -Tribute To Jimi Hendrix« oz. Posvečeno Jimiju Hendrixu, ki poteka že tri leta, je povsod pospremljena z navdušenjem, saj silovito učinkovito združuje energijo legendarne skupine Jimi Hendrix Experience. Če niste imeli sreče, da bi Hendrixa videli za časa njegovega življenja, je to posebna priložnost slišati izviren kos rockovske zgodovine. V prvem delu koncerta se bodo Triu Oko pridružili kitaristi - udeleženci delavnice »Igramo Hendrixa«. Vstopnine ni. Celo šolsko leto: dnevni center, informacije za mlade, različne oblike neformalnega izobraževanja (orientalski ples, cikel Preplešimo svet, glasbeni tečaji (kitara, bas kitara, bobni, glasbene skupine), likovna in novinarska ustvarjalnica, konverzacija v francoščini ...), mednarodne izmenjave, prostovoljstvo ... + dobrodošle vaše pobude! Več informacij na www.cid.si. Spored Mestnega kina Ptuj najdete na www.kinoptuj.si Sobota, 3. 12. Daniel Glattauer: PROTI SEVERNEM VETRU, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj, ob 19.30 na gostovanju v Kranju Sreda, 14. 12. Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 19.30 na gostovanju v Mariboru Petek, 16. 12. Gregor Strniša: ŽABE, ob 20.00 na gostovanju v Slovenskem stalnem gledališču Trst, Italija Sobota, 17. 12. Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 19.30 na gostovanju v SNG Maribor Nedelja, 18. 12. Tit Makcij Plavt: KOMEDIJA O LONCU, ob 19.30 na gostovanju v HNK Varaždin 38 ■ ZANIMIVOSTI 25. NOVEMBER / LISTOPAD 2011 Neskončni Leonardo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj Knjižnica Ivana Potrča gradi, dopolnjuje in bogati svojo knjižnično zbirko tudi z različnimi dragocenimi izdajami, če ji to omogočajo razpoložljiva finančna sredstva. V letu 2011 je svojo zbirko dopolnila s prestižno in unikatno monografijo o življenju in delu Leonarda da Vincija Neskončni Leonardo avtorja Alessandra Vezzosa v sodelovanju z Agnese Sabato, ki jo je izdala Mladinska knjiga. Darja Plajnšek V Neskončnem Leonardu najdemo izjemno slikarsko gradivo, reprodukcije najslavnejših da Vincijevih del, skice in študije, zbrane tako v številnih evropskih galerijah, muzejih, zasebnih zbirkah kot tudi v ZDA, Kanadi in Japonski. Celotna izdelava monografije je izdelana v skladu z najvišjimi standardi kakovosti, kar potrjuje priložen certifikat kakovosti. Monografija obsega 400 barvnih strani, 16 strani na pergamentu in je formata 31 x 40 cm. Leonardo da Vinci (1452-1519) je bil vsestransko nadarjen znanstvenik. Zanimala ga nista samo slikarstvo in kiparstvo, s stvaritvami je posegal Fotoarhiv KIP na področje anatomije, botanike, aerodinamike, hidravlike, geologije, geografije, kartografije, astronomije ... Znan je po številnih izumih, za katere se je kasneje izkazalo, da vsi delujejo in so še danes navdih inženirjev. Slike Leonarda da Vincija so bile predmet občudovanja in raziskovanja skozi stoletja, saj so likovno formalno popolne in dodelane do najmanjših podrobnosti. Slikal je z uporabo t. i. sfumata, tehniko nanašanja najrazličnejših barvnih slojev s skrajno omejenimi količinami pigmenta. Z raziskovanjem materialne osnove da Vincijevih uporabljenih snovi so se ukvarjali številni muzejski in konser- vatorski laboratoriji in danes šele vrhunski tehnološki dosežki in naprave omogočajo analizo njegovih del. Zanimivost je risba na pergamentu, poimenovana Portret dekleta. Gre za dekle, slikano v levem profilu, v bogati renesančni obleki, brez nakita, posebnost pa je zato, ker so jo šele leta 2008 pripisali Leonardu da Vinciju. Neskončni Leonardo ne predstavlja samo njegovih umetniških del, ampak tudi njegov odnos do družine in rodne grude. Monografija Neskončni Leonardo je bila razstavljena v čitalnici študijskega oddelka knjižnice Ivana Potrča od 7. do 19. novembra, zdaj pa si jo je možno ogledati tudi v Domoznanskem oddelku, kjer je trajno hranjena. Anatomska študija starca, ki je preminil v bolnišnici Santa Maria Nouvo, ok. 1506. Vir: Neskončni Leonardo, 2011, str. 277 (hrani KIP Ptuj). Vljudno vabljeni k ogledu knjige, ki je nedvomno velik poklon in strnjen prispevek k poznavanju del in življenja renesančnega umetnika Leonarda da Vincija. SVETLA TOČKA p» 1 v 11 • 1 1 v • 1 • • 1 v • • 1 "v Brezplačne delavnice v okviru vseživljenjskega učenja in dvižna ploščad za invalide do sprejemne pisarne MO Ptuj Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček V tokratni številki Ptujčana bi želeli izpostaviti dve svetli točki. Prva so brezplačne delavnice, ki potekajo vsak teden v prosto- rih Ljudske univerze na Ptuju v okviru projekta Center vse-življenjskega učenja Podravje. Upokojenci in upokojenke, čla- ni in članice Univerze za tretje življenjsko obdobje na Ljudski univerzi Ptuj, se lahko brezplačno udeležujejo kreativnih delavnic, se učijo angleški in nemški jezik, srečujejo se na tečajih joge in delavnici ročnih spretnosti. Druga tokratna svetla točka pa je dvižna ploščad, s katero lahko pride oseba na invalidskem vozičku do sprejemne pisarne Mestne občine Ptuj. . 39 L E K A N A Za vas smo tukaj: med tednom od 8. do 19. ure ob aobotah od 8. do 12. ure ^ LEKARNE PTUj LEKARNA PTUj TflSTENjAKOVA 9 SI-22S0 PTUj T 02 771 60 01 dežurstvo: december 2011 ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota nedelja 5 6 7 8 9 10 11 Označene dni dežura naša lekarne, in sicer: oo delavnikih od 20. do 7. ure ob sobotah od 14. do 7. ure ob nedeljah in praznikih 24 ur POTRČEVA 23,2250 PTUJ, TEL. 02 787 84 90 www.lekarna-toplek.sl LEKARNA PTUj ¡E ODPRTA MED DELAVNIKI! 7.00 - 20.00, V SOBOTO: 7.00 - 14.00 dežurstvo: december: 1.12.2011 - 4.12.2011 12.12.201 1 - 31.12.201 1 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO 00 2D. DO 7. UREZjUTRAj, OB SOBOTAH 00 14. 00 7. URE, V NEOELjO IN OB PRAZNIKIH PA ¡E DEŽURSTVO NEPREKINiENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRA| DO 7. URE NASLEONjE^A ONE. lïneasnella.si ÄilJ AifflllggJ Unija i&i lo m&T^n V nedeljo m ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00. Mestna občina Ptuj in Nadžupnija sv. Jurija Ptuj vabita na Miklavže-vanje v ponedeljek. 5. decembra, ob 18.30 na Mestnem trgu. Vljudno vabljeni. silira hiHtfifcKHs y sdHiîti) Ž* üiJlKi2>*/iijJj=> lu tg*¿öfeiiJö i^I^j ihm Prihaja program kot iz sanj! Snelly zdruzuje vse terapije v en program za lepši praznični dan. P/kUïfJ HOTELS & RESORTS PONUDBA MESECA - DECEMBER 2011 Park: PONUBA MESECA November 17.11-30.11.2011) MASAŽA MESECA - Najem privat savne PONUDBA MESECA ZA VAJU Celodnevna karta za rekreacijo: Vstop od 9. do 11. ure (razen nedelje in prazniki) 11,5 € /po osebi Družinska karta: 2 odrasla + 1 otrok = 33 €, 2 odrasla + 2 otroka = 39 €, 2 odrasla + 3 otroci = 47 €. LIMFNA DRENAZA ANTINOOS v Savna naJina LJUBEZEN (90 minut) Vključuje: - Venerina kopel ob soju sveč (90 min. - Primusov napoj IjubeznMcoktajl - Čokoladni fondoue 2 jagodami - Darilce REDNA CENA: strojna-P RES SO) centru FLAV1A REDNA CENA: 80€ PONUDBA MESECA: 60,00 € Koristite 4 ure individualno turško in finsko savno za ceno 2 urnega najema. Cena (40 MINUT; REDNA CENA: PONUDBA MESECA: 19,00 € Limfna drenaža spodbuja delovanje limfe in omogoča, da se telo osvobodi strupov ter lažje odvaja odvečno vodo. Za lepše noge, ki bodo manj utrujene in brez oteklin Noge vam bodo hvaležne. velja le v ponudbi meseca za plačilo in koriščenje v novembru in decembru 2011. §1 PONUDBA MESECA: 59 € (za 2 osebi) ^ Informacije in rezervacije: 74 94 150 Novo v ponudbi Grand Hotela pRIMUS****SUPERI0R OTROCI: Otroška matineja v Grand Hotelu Primus. Ob nedeljah, med 9. in 12. uro, smo za vas pripravili otroške delavnice ustvarjanja in gibanja. Staiii, preživite dopoldan ob kavi, medtem ko se otroci v vaši bližini zabavajo po svoje. Cena delavnice: 2 € na otroka. NOVO: Nedeljska kosila v restavraciji Grand Hotela Primus Cena nedeljskega kosila med 12. in 15. uro Je 19 € za odrasle, posebni popusti za otroke. Obvezna predhodna rezervacija do 18. ure v soboto. Rimska hedonistična večerja - vstopite v skrivnostni svet Rimljanov v Klubu Gemina XIII. ob ponedeljkih In sredah med 18.30 in 20.30 uro. Odrasli: 15 €, posebni popusti za otroke. Primusove vinske zgodbe v Grand Hotelu Primus Decembrski čas penin Petek, 9.12.2011, ob 20.00 v klubu Gemina XIII. Redna cena vinskega večera znaša 18 €; Upokojenci, Študentje in člane skupine Facebook Terme Ptuj 15 €. SAVA HOTtLS & RESORTS Terme Ptuj Tel.: +386 2 74 94 500. e-mail: hotel. primus@terme-ptuj.si, Pot v toplice 9, 2251 Ptuj, Slovenija www.terme-ptuj.si KUP O Npopusta za ^azene ,n savne v 30% Grand Hotelu Primus od ponedeljka do četrtka. Ponudba velja do 22.12.2011. Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti 'iključuje. [/1 I P M popusta za celodnevno kopanje v l\ U i vJ | \J yGrma|nefT, parku od ponedeljka 30% do četrtka. Ponudba velja do 22.12.2011. Ne velja za nakup darilnih bonov m se z drugimi popusti izključuje Tferme Ptuj, d.0.0., Pot v toplice 9,2251 Ptuj Terme Ptuj, d.0.0., Pot v toplice 9,2251 Ptuj (/1 I D (VI popusta na vstopnico s kosilom za i\ LJ 1 kJ I \l notranje bazene v GH Primus. A [-O/ Ponudba velja do 22.12.2011. I /f\ KuP°° velja največ 2 osebi ob enkrat- ^ / vJ nem plačilu- Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Terme Ptuj, d.0.0.. Pot v toplice 9.2251 Ptuj