Leto im PoStnlna plačana v gotovini. V Liublianl. v četrtek, dne 30. iuniia 1938 Stev. 147« Cena 1.50 Din Najveličastnejši tabor v slovenski Stotisoč fantov, deklet, mož in žena prisega zvestobo kraljevemu domu, Jugoslaviji in svojemu narodu Nad 15000 organizirane mladine, 3000 narodnih noš, 50000 ljudi na Stadionu, 50000 zunaj Stadiona S sv. obhajilom je mladina začela svoj veliki dan V lepo in svetlo praznično jutro se prebuja Ljubljana. V tej zgodnji uri so ulice še mirne in tihe, le godba po njih igra budnico, ter oznanja začetek slavnostnega dne. Cerkve so pa še prenapolnjene mladine, ki prisostvuje sveti maši in sprejema Evharističnega Kristusa v mlada srca, da bo ta njen veliki praznik tudi duhovno bogat in blagoslovljen. Ob 5 se je začela sveta maša ▼ stolnici Za člane ZFO, ki jo je daroval veliki prijatelj naše mladine škof dr. G. Rozman. Cerkev je bila napolnjena do zadnjega kota; razdelilo se je nad 2000 sv. obhajil. Po sv. maši je zbrane fante nagovoril mariborski škof dr. I. Tomažič. V toplih besedah je razložil veliki pomen današnje prireditve za našo versko preobnovo. Med drugim je dejal: »S tem, da »te prišli na mladinski tabor, niste pokazali le svojega navdušenja za telovadbo; pokazali ste svojo vero. Svet ni naš. V suženjstvu greha ječi. Vi pa se v Kristusovem imenu borite za svobodo božjih otrok, za resnico in pravico, za boljšo bodočnost, osnovano na božjih načelih. Ker veste, da je vsako delo prazno brez božjega blagoslova, ste v svoj program postavili spoved in sv. obhajilo. Tudi vi pravite s »v. Petrom, ki praznujemo danes njegov god, k Jezusu: »Kam naj gremo drugam? Besede večnega življenja imaš,« in z drugim današnjim svetnikom sv. Pavlom: »Nihče nas ne bo ločil od ljubezni Kristusove.« Z delom in žrtvami, povezani s Kristusom boste vi mladi fantje izvojevali zmago svojim načelom.« Sv. obhajilo je delil «am prevzvišeni g. škof. Prav ob istem času so imele tv. mašo m skupno sv. obhajilo članice, gojenke in mladen- ke v uršulinski cerkvi. Sv. mašo s pridigo je opravil dr. Košir. Za člane prosvetnih društev pa je bila sveta maša v Frančiškanski cerkvi ob pol 6. Daroval jo je predsednik Prosvetne zveze dr. Luk-man. Navzoči so bili tudi vsi odborniki. Pridigal je p. Krizostom. Pri sv. Jožetu pa so imeli službo božjo češki gostje. Maševal je duhovni vodja češkoslovaškega Orla dr. František Poul. Samo v tu imenovanih cerkvah je bilo razdeljenih nad 6800 sv. obhajil. Mladina, naša in ona, ki je od daleč prišla k nam, je na tako veličasten način pokazala, da je vera v njej močna, živa in globoka. Sprevod mladine, kakor ga Ljubljana še ni videla Slovesen sprejem najvišjih gostov Ljubljana, 29. ju/nija. Veličastni mladinski tabor v Ljubljani, katerega krasne dni doživljamo zdaj, je dobil tudi najvišje priznanje, ki ga more naša -država slovenski, češki, francoski in poljski mladini sploh dati. Na tabor prihajajo najvišji predstavniki države s knezom namestnikom Pavloin„ ki zastopa tudi našega mladega vladarja Nj. Vel. Petra II., pokrovitelja tabora. Prihod predsednika vlade in narodnih predstavnikov ?.o okoli 7. ure so širne množice napolnile vse ulice okoli kolodvora, ko je prebivalstvo zvedelo, da prihajata na tabor Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavel in ministrski predsednik dr. M. Stojadinovič. Policija je množico zadržala v ulicah, medtem ko je bil trg pred kolodvorom rezerviran za dohod avtomobilov in pa depu-tacij. Na okrašenem peronu je bila postavljena častna čela slovenskih fantov pod vodstvom g. Peršuha ter godbo »Sloga« in pa vojaška godlja 1. planinskega polka. Izmed odličnikov so bili na kolodvoru gg. ban dr. Marko Natlačen s soprogo, mestni župan dr. Adlešič in podžupan dr. Ravnihar, pomočnik železniškega direktorja inž. Kavčič, senator g. Sinode j, policijski upravnik dr. Ilacin. predsednik Zveze fantovskih odsekov dr. Žitko, predsednik pripravljalnega odbora za tabor g. Hvale in drugi odličniki. Naša dekleta pa so stvo-rila krasen špalir v narodnih nošah. Vlak z ministrskim predsednikom dr. Stoja-rlinovičem je dospel v Ljubljano ob 7.30. Z njim so dospeli predsednik senata dr. Mažuranič, predsednik Narodne skupščine g. čirič, minister J,rez listnice dr. Kulenovič, podpredsednik senata g. kotur. podpredsednik Narodne skupščino g. Markič in H. podpredsednik g. Tomič in tajnik skupščine narodni poslanec Damič. Ko je privozil hr/i vlak, je godba »Sloga« zaigrala koračnico. C,, ban in drugi odličniki so prisrčno pozdravili dr. Stojadinoviča in druge državnike ter predstavnike. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič ter vsi došli odličniki so v spremstvu p liana dr. Natlačena in domačih predstavnikov obšli častno četo. Predsednik vlade je fante pozdravil z »Bog živi«, nakar so mu fant je gromko odgovorili >Bog živi!« Predsednica dekliških krožkov gdč. Pogačnikova in podpredsednica prof. Dobov.škova sta s pozdravom izročili gosp. predsedniku vlade tudi lep slovenski šopek nageljnov. Obe godbi sla zaigrali državno himno. Odličniki so nato šli skozi časten špalir. Dekleta so g. predsednika vlade in druge odličnike navdušeno pozdravljala ter jim trosila cvetje. Naša dekleta pozdravljajo hneginjo Olgo Malo prea, vredna je ta mladina, da sta njen največji praznik počastila, da sta sama videla njeno duševno in telesno zdravje in ji dala novega poguma, da zmagovito nadaljuje pot za svojimi vzori! V kratki dobi, odkar je dobila možnost, da zaživi svojo pomlad, je pokazala naša mladina toliko osvajalncga duha in toliko požrtvovalne discipline, da je praznik, ki ga nam jc dala na svojem nMadinskem taboru, pred očmi mogočnih zastopstev tujih narodov presegel daleč presegel ono, kar so tudi največji optimisti pričakovali. Z mirno vestjo lahko rečemo, da naša slovenska prestolnica kaj podobnega še ni doživela v okviru mladinskega gibahja. Najimpozantnejši sprevod, h ar jih je doživela Slovenija Naša mladina, organizirana v Zvezi fantovskih odsekov in Dekliških krožkov je organizirala najimpozantnejši mladinski sprevod, ki se je kdaj vil po ljubljanskih ulicah. Na čelo sprevoda je poslala 100 kolesarjev na s cvetjem okrašenih kolesih. Za kolesarji je prijezdilo 57 funtov na okrašenih konjih ter e tem dala po- ndare/k svojemu ponosu in svoji moči. Bffi so fo fantje dela, ki so jezdili na delovnih konjih — slika prave slovenske mladine. Za njimi je prišla fanfara na 18 konjih, ki je dala slovesni uvod velikemu zgodovinskemu dogodku. Nato so prišli inozemski gostje, katerih mimohod opisujemo na drugem mestu. Ko so odbesneli veseli in navdušeni vzkiiki na naslov mogočnih čeških orlovskih skupin, je nastala tišina. Začel so je sprevod naše mladine, ki je tabor organizirala, ki je tabor s svojimi deset tisoči napolnila, ki je mladinskemu dnevu dala pravi obraz in ki je dušo slovenskega naroda napolnila z nepopisno srečo in ponosom. Naši prapori Veličastno se je pomikal sredi množic gozd praporov naše mladine. 54 smo jih našteli, ka so plapolali, vsi v soncu lesketajoči, z ljubeznijo in žrtvami priborjene zastave, ki predstavljalo vzore, za katerimi hodi naša mladina. l"rcd knežjo dvojico in njenim spremstvo-n so se ti prapori slovenske mladine nagnili v pozdrav, oči nosilcev praporov so se uprle v oči knežjega para in s tribune je prišel pozdrav, ki bo ostal nepozabljen, saj je izrazil spoštovanje najvišjega predstavnika države do zastav, kl vihrajo na čast mlademu vladarju, ki je pokrovitelj tega praznika mladine. Vso dolgo pot od Krekovega trga pa do Stadiona so deset in deset tisočere množice pozdravile zastave slovenske mladine. To je bila prisega, na tihem izrečena med mladino in vsemi onimi, ki jo spoštujejo, da jih ničesar ne bo ločilo več v borbi za vzore, ki so: Bog, kralj in domovina. 7.a- zastavami smo videli prihajati vodstvo mladinske organizacije in ljubljanskega tabora, izbrane vrste naših telovadcev in telovadk, ki so se v junaškem boju merile na Stadionu in ki bodo svoje znanje posvetile vzgoji mladine, ki 9c zgrinja v družino slovenskih fantov in slovenskih deklet. Armada slovenskega naroda Potem pa- vod za vodom, neusahljivo, neprekinjeno, vedno znova žuboreče, armada slovenskih fantov v krojili. 1%9 smo jih našteli. Tiho so korakale njihove vrste, a ponosno. Z obrazov jim je sijal odsev vsakdanjega deta? iz-oči jim je lesketal blesk, ki je pravil, da jih ni strah. Truma za trumo v skupinah po 20 šesterostopov, pretrganih od godb, ki so udarjale koračnice. Množice so kar besnele od navdušenja, tako jih je pogled na to nepričakovano ogromno vojsko presunil Pred slavnostno tribuno so se še bolj zravnali, še bolj udarno so padali koraki, še boli zmagujoče so zaigrali krivci. Naj vidijo vsi dragi gostje, naj vidijo is§ fflMSffam llfir ® IS m ^ fs|. " s -M^vV:V' Sprevod gre čez frančiškanski most. vsi oni, ki imajo težko odgovornost za vodstvo države, naj vidijo, kaj je slovenski fant. Knezu namestniku in vsem, ki so stali okrog njega, jo sijal obraz od veselja in ponosa nad takšno mladino. Očarufoč pogled na dekleta Ko so odkorakali vodi slovenskih fantov, so prišle čete dekliškega naraščaja, mladenk v krojih. 864 smo jih našteli. Prinesle so popolnoma drugo sliko. Saj so tistih let, ko je človek popolnoma vesel, popolnoma srečen, kadar je srečen, in ko svojega veselja in svoje sreče nikomur ne prikriva. Bil je to krik mladine, ki stopa v življenje. Nastop deklet v pestrih krojih mladenk, pravi široki venec zdravja in mlade lepote, iz katerega se je najprej začelo usipati cvetje proti tribuni. Ko so odvriskala mlada dekleta, so prišli mladci v krojih. En tisoč 635 jih je po našem štetju korakalo, lahno poskakujoče za godbami, ki so njihove šesterostope vodile. Malo so hoteli posnemati str umnost fantovskih čet, sai se pripravljajo za vstop vanje, toda mlada leta so imela še svobodnejši izraz in so ee njihove trume spremenile v valovanje dozorevajočega klasja, ki obeta zlati sad. Kakšno veselje sta mogla imeti nad mladenkami in mladci knez namestnik in kneginja Olga I Kakšno zadoščenje vsi oni naši voditelji, ki so jim bila nasproti ta mladostna srca. Kdo naj opiše nastop slovenskih deklet v novih, belo-modrih krojih, ki so zopet v nepreglednih vrstah prihajale, razdeljene v skupine po 20 šeslerostopov, za prekrasno zastavo, ki je bila blagosilovljena šele pred par dnevi. 1.283 jih je bilo, teh sinjih pelerinic, ki so v lahnem elegantnem koraku šle mimo kot sen lepote, ki jo daje samo zdrava duša v zdravem telesu. Množice so sipale nanje cvetje z oken, a same so zopet metale cvetje na slavnostno tribuno pred knežji par in sprejemale v zahvalo navdušene od zdrave. Mogočne vrste deklet, bfldpčih slovenskih mater, ki bodo domovini vzgojile nove rodove v znamenju križa, in ljubezni do domovine. '" To je'bila naša mladina v krofih. Z velikimi žrtvami so si jih nabavili. Z velikim samozataje-vanjem eo sd jih kupili. Kroji, ki eo njihov ponos, nosijo vsi znaki mlade požrtvovallnosti, ki je starejšim rodovom lahko za vzgled, če ne v glasen očitek. Toda e tem sprevod naše mladine še ni bil končan. Na tisoče jih je, mladih fantov in deklet, ki hi bili radi prišli v krojih na svoj praznik, a 60 jih zaustavile bridke ovire. Mnogokje po naši domovini so zadnje tedne teklle solze, ko se je morala mladina odločiti, da bo doprinesla to največjo žrtev, da pride na svoj tabor v svoji delovni obleki. Nič za to. Njihove čete niso za to bile nič manj ponosne, niso zaradi tega napravile nič manj nepozabnega vtisa. Brez njih bi tabor slovenske mladine bil manjvreden, 6aj so mu prinesle pečat velike ljubezni in požrtvovalnosti za vzore same, ki so nad vnanjinii znaki idejnih gibanj. Ljubljana jih je navdušeno pozdravljala, jih je hvaležno pozdravljala, te sinove in hčere naših podeželskih domov, ki so prišli v Ljubljano povedat, da so in hočejo ostati nezlomljiva opora našemu mladinskemu gibanju. Mladcev v civilni obleki, vseh razigranih in zdravih, smo našteili 376. Za njimi so korakali člani Fantovskih odsekov v civilni obleki, 2.109 po številu. Krasni fantje, postavni, zagoreli in zdravi, od dela odtrgani, da pridejo na poziv svojih vodij na zbirališča, da jih vidi domovina, in vsak hip pripravljeni, da sledijo svojim vodjem. Ni je hotelo biti konca ter armade fantov, ki je prišla iz vseh krajev domovine in ki je na vseh njenih koncih predstavnica našega mladinskega gibanja. Knez namestnik in kneginja Olga sta jih neutrudljivo pozdravljala in sprejemala od njih vriskajoča zagotovila ljubezjii do domovine. Deklet v civilni obleki je bilo vsega 1.180. Kako krasno so se oblekle za ta praznik! Narodna duša, ljubezen do starih šeg in navad jim je pomagala, da so se pripravile za svoj zmagoslavni pohod skozi Ljubljano. Med njimi so bile narodne noše v vseh barvah, bele bluze, modra krilca so spominjala na nekdanje pohode slovenskih deklet, pestrost barv pa je razodevala prirojeni okus, ki ga ima slovensko dekle, kadar hoče pokazati, da je lepo. Njihov pohod med množicami je bil eno samo nepopisno zmagoslavje. In kdo ne bi bil navdušen nad temi zagorelimi, zdravimi, a nežnimi obrazi, iz katerih so bliskale neskaljene oči in beli sinehi nepokvarjenih src. Koliko cvetja so prinesle s seboj s svojih svežih polj, ta naša dekleta. Naj ostane v Ljubljani, v spomin na ta kraljevski dan. Saj ga imajo doma še mnogo več, na poljih in v svojih mladih srcih. Številke Takšen je bil sprevod na?e mladine. V številkah bi radi povedali, kako veličasten je bil. Naj sledijo številke. Vseh fantov in mladcev v krojih in v civilni obleki je bilo naštetih 8.08», vseh deklet in mladenk v kroju in eivilu so našteli 3.310. Vseh fantov in deklet skupno torej 9.399. Verjetno pa je ta številka še nekoliko prenizko vzeta, ker so nekatere skupine štelo po več kakor 20 šesterostopov in so cele skupine fantov in deklet v krojih in v civilu opravljalo druge, za uspeh tabora potrebno sluibe. Tako jo bilo 1000 roditeljev Iz fantovskih vrst, kl niso korakali v sprevodu. Tako je bila cela vrsta samaritank. ki jih v sprevodu ni bilo. Z mirnim srcem lahko rečemo, da jo organizacija naših slovenskih fantov in deklet postavila na mednarodnem mladinskem taboru svojih 11.000 članov. Naj ostane pri tej ugotovitvi. Naj «e vrne naša mladina nazaj v svoje domove z zavestjo, da jo pokazala nekaj, česar Ljubljana in tudi vsa naša * flržava Se nd videla. Naj se vrne z zavestjo, da je doprinesla sijajen in nikdar več izpodbiten dokaz, da je slovenska zemlja njena zemlja in da je ona na njej gospodar. Naj se vrne tudi z zavestjo, da je na najlepši možni način v oči vrhovnemu predstavniku naše države izpovedala ljubezen slovenskega naroda do kraljevske hiše in do do- Sprevod Prosvetne zveze Najveličastnejši zaključek reke ljudi movine. Naj se vrne z zavestjo, da je upravičila upe, ki so jih vanjo stavili veliki naši voditelji, ko so se borili za njeno svobodo. Naj se vrne z zavestjo, da je javno počastila Križ, ki mu služi in ki bo v vsej njeni lepi bodočnosti ostal njen vzor iu zaščitnik našega naroda. " Ko smo že mislili, da sprevod večjega veli-Eastva že ne more več pokazati, kakor ga je že pokazal, ko so bile natrpane ulice vse do Stadiona že utrujene od pozdravljanja in vzklikanja, zadonijo tam nekje ob frančiškanski cerkvi fanfare Prosvetne zveze. Spredaj se vidijo štirje vzravnani jezdeci z državnimi zastavami v stremenih, za njimi pa pisan val še nejasne množice, ki prihaja vedno bliže kakor iz neizčrpnih zalog naroda. Vse doslej je bilo lepo in tako veliko, da je duši že zmanjkalo navdušenja, sedaj pa še prihaja nekaj pravljično velikega, še nikdar doživetega. Organizatorji sprevoda so višek prihranili za konec, ki ga je v pisani besedi težko opisati. Vozovi z alegoričnimi skupinami Počasi se sprevod v svojih skupinah odvija in razvršča pred našimi očmi. Za fanfarami stopa mimo častne tribune ves odbor Prosvetne zveze, za njim pa dva ponosna belca peljeta voz »Vere«: na okrašenem vozu trdno stoji velik križ. ki se ga mladina tesno oklepa, pred njim pa stopajo fantje z velikimi črnimi križi na belih plaščih in dekleta v slovesno dolgih sivih plaščih. Ko se voz počasi pomika proti Stadkinu, gledalci ob obeh straneh ulic presenečeno pozdravljajo ta simbol vsega našega gibanja,' stoletnega in neomajnega. Za to skupinn stopajo mladi križarji in klarice v svojih slikovitih uniformah, v plazu pozdravov in oblakih mahljajočih robcev pa se že kaže nova slika: Vojvodski stol, prestol slovenskih vojvod s Gosposvetskega polja z napisi, da je to zibelka našega naroda. Peljejo ga močni konjj, na vozu in za njim so vse narodne noše s Koroške — prizor, ki na vsej dolgi poti trga duše in po enem pogledu prežene vso utrujenost. Vsa ulica bobni kakor slap, robci vihrajo nad gozdom glav, siva skala vojvodskega prestola pa orje vmes in 7, vsakim metrom osvaja nove tisoče. Pozdravi rastejo v višek kakor orgle, preko tisoč in tisoč obrazov pa se je potegnilo neizraženo vprašanje: Ali je zibelka, ali je rakev?! Odgovor si bo narod sam koval. Sprevod teče !n mu ni konca. Na vozu se pelje visoka postava — Napoleon, pred njim sedi lepa Ilirija, pred njo pa frančiškan in prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik, ki je pel o Iliriji, ki »prstan Evropini bo«. Za vozoin stopa simbol tistega zgodovinskega klica po novi, razširjeni Iliriji, klic po Jugoslaviji — niajniška deklaracija. Žene v narodnih nošah, v sredi med njimi pa žene z debelimi knjigami v rokah — 200.000 podpisov, ki jih je narod imel čas sredi svetovne vihre 1. 1917. zbrati in jih izročiti dr. Anionu Korošcu, da bi cesarski Dunaj ne mislil, da je ta slovenski poslanec »majniško deklaracijo« sam sestavil in jo prebral. Žene slovesno drže te knjige in se ne menijo za valove pozdravov, ki udarjajo v sredo ulice kakor veter v gozdu. Naša »magna carta libertatis« stopa med množico, v kateri večinoma nov rod pozdravlja besedo svojih prednikov izpred 21 let. Krepki jezdeci za to skupino so samo majhen presledek za odmor očem, za njimi pa že prihaja voz uresničenja majniške deklaracije — Jugoslavija. Na enem vozu, ki ga peljejo trije pari konj, vse narodne noše Jugoslavije, voz pa ves okrašen, ves v vencih in zastavah — videti je, da sprevod navdušenju gledalcev še ne mara dati odmora. Ob tej skupini vihrajo tako živo, kakor da so se gledalci prav sedaj prvič spomnili na nje. Vzkliki kralju, namestniku, Jugoslaviji pretresajo ozračje in potegnejo za seboj vsakogar, pa če je prišel s trmasto voljo, da ne bo drugega kot suhoparen gledalec. Sedaj ni več gledalcev, ob vozu Jugoslavije smo vsi sodelavci, da to misel novega slovenskega rodu (»vzdignemo in pred očmi mednarodnih opazovalcev obdamo z giorijolo. Nato pride voz, ki simbolično kaže sožitje vseh stanov v eni skupnosti. Na vozu so zastopani kmetje, obrtniki, izobražer.stvo, knjigovezi, še dimnikarja organizatorji sprevoda niso pozabili. Nato pride lepa vrsta zastav, za njo močna godba, nato pa že nov voz, na katerem so visoke skale, vrhu njih pa lep bel zlatorog, ki ga ob straneh stražita dve beli vili — ilustracija legende o zlato-rogu. Ko voz odide mimo gledalcev, ki se radovedno še ozirajo za njim, ugledajo v votlini pod skalami dva škrata, ki varujeta zlatorogovo bogastvo. Naše prekrasne narodne noše Naslednja skupina so narodne noše, dolga Vrsta z vseh krajev Slovenije, med njimi veliko noš, ki jih v dosedanjih takih sprevodih nismo tako pogostokrat videli. V veselem vriskanju in pozdravljanju, zlasti pred slavnostno tribuno, se vali mogočna pisana reka avb, peč in pisanih rut mimo nas, za njo pa že prihaja dolga vrsta voz z udeleženci kmečke svatbe. Na prvem vozu Pogled n* Stadion med dopoldanskimi slovesnostmi najprej hmečka godba: harmonika, bas in klarinet, nato pa na nadaljnjih vozovih pari svatov. Le kuharica, ki ima poleg sebe veliko ženitovanj-sko pogačo, ima svoj voz, da se kaj mogočno vozi. Zvoki nove godbe napovedujejo drugo skupino, nov oddelek narodnih noš, med katerimi so zlasti veliko odobravanje med gledalci žele noše i z Savinjske doline in gorenjski plan-š a r j i. Ko smo še pozorni na rog goren jskega planšarja, že vozi sredi ulice spet velik okrašen voz, ki pelje velik čoln, v njem pa ribo, ki je ujeta v mrežo. S konca voza visi sak, ob straneh pa sedijo brhka dekleta, na vsakem koncu pa so veslači, ki se pridno upirajo v vesla. Trnov-f a n i so to, ki ponazor jajo življenje svojih davnih prednikov, ko so še na veliko ribarili po Ljubljani. Sprevod poživi nova godba, za njo pa koraka najmočnejša skupina narodnih noš, v kateri so noše pač iz prav vseh krajev naše dežele. Tu je tudi nadvse močno zastopana skupina naših žena v pečah, ki so kaj dostojanstveno nastopile. Žene in dekleta imajo vse v rokah šopke rož, s katerimi vzhifeno pozdravljajo slavnostne goste na tribuni, zlasti kneza namestnika Pavla in kneginjo Olgo, preden pa napravijo zadnje korake do tribune, vržejo rože na preprogo pred njo, da so jo do konca sprevoda že vso obsule in spremenile v pravi cvctoči travnik. Novo skupino na vozu tvorijo mizarji iz Št. Vida, ki z najvažnejšimi orodji kažejo mizarsko obrt. Na vozu seveda polno mizarjev v obleki, kakor da so prišli pravkar iz delavnice. Ta skupina je nekak uvod v skupino samih voz. Tu smo videli vozove vseh vrst, kar jih je v nedavni preteklosti vozilo po naših cestah, do najmodernejših zapravljivčkov. Vsi okrašeni od ročic do osi, vozijo jih pa konji, da je veselje gledati njih močni korak. Vsi so polni moških in žensk v narodnih nošah, ki veselo odzdravljajo po-zdravljajočini gledalcem. Godba uvaja novo skupino, ki je tistim, ki ne poznajo stare zgodovine naše zemlje, kaj nenavadna, in so jo sestavili naši vrli Vrhničani. Spredaj korakajo J a z o n , M c d e j a z otroki, vsi v oblekah davnega veka, za temi pa A r g o n a v-ti nesejo svojo ladjo: simbolično pokazana legenda o Argonavtih, ki so po Savi in Ljubljanici pripluli do Vrhnike, tu pa jim je voda obstala v zemlji in so morali svojo ladjo prenesti v Trst, kjer so jo spet spustili v mokri element. 100 leten slovenski starček v sprevodu V novi skupini narodnih noš se zlasti odlikujejo noše iz Križevcev pri Ljutomeru. Nova godba vodi pisano skupino Belo-kranjcev skozi ta živi gozd gledalcev, ki ne- Dr. Stojadinoriž in dr. Korošec pred slovenskimi dekleti umorno pozdravljajo in so zlasti veseli »zelenega Jurija«, ki se iz zelenja niti ne vidi. Med njimi so tudi noše belokranjskih svatov, ki nosijo svatbeno pogačo, največjo pozornost pa vzbuja star mož Belič Janez iz Črnomlja, ki mu samo še nekaj dni manjka, da bo dopolnil 100 let. Krepko koraka med belokranjsko mladino in lastne či-losti vesel krepko odzdravlja s klobukom na obe strani ulice. Gledalci ga seveda tudi pozdravljajo v viharjih navdušenja. Sprevod se je pričel točno ob 8. in je zlasti pred tribuno potekel v tako vzorni in enakomerno razvijajoči se vrsti, da je bila vse skupaj ena sama velikanska živa reka ljudi, pesmi, godb, navdušenega pozdravljanja v vseh raznolikih skupinah, in vse to je trajalo pred tribuno do 9.50. Zaključila je sprevod spet skupina narodnih noš, ki je šla za Belokranjci, za to skupino pa so se gledalci v velikanski množici ij,suli po ulicah in se za sprevodom pomikali proti Stadionu. Vtis tega dela sprevoda, ki ga .je organizirala Prosvetna zveza, je nepozaben, bili so to edinstveui prizori, ki jih Ljubljana doslej še ni videla. Ogromna reka se izliva v Stadion V tem času je Stadion še prazen. Le reditelji in drugo pomožno osebje čaka pripravljeno na svojih mestih. Slavnostni sprevod je še v mestu, toda že se sliši od daleč burno vzklikanje navdušene množice, ki se bliža. Dostojanstveno pripravljen čaka Stadion v tem prazničnem jutru. Nad 50 zastav, naših in tujih lahno plapola v vetru, za pozdrav mladini, ki sedaj doživlja svoj zmagoslavni in zgodovinski dan. Točno ob 8.20 se prične izlivati veletok sprevoda s Tyr-ševe ceste v areno Stadiona. Prekrasen pogled, ki t. opojnim navdušenjem in neko ginjenostjo prevzame gledalca. Živi val mladosti se pretaka, da je pogled čedalje bolj pester Jn lep. Zdi s* da gledaš čudovito pisano mavrico; barve sa prelivajo druga v drugo. Bela, sinja, modra, zelena. Drug za drugim se vrste: Poljaki, Francozi, Čehi, s svojimi zastavami. Samo čeških je 50» Sonce nad slovensko zemljo sije nanje, ki simbolno izražajo in predstavljajo svoje narode, ter vez iskrenega prijateljstva in skupnega dela katoliške mladine v svetu; za večne ideale, za pravico, za mir. Za njimi valove čete slovenskih fantov in: deklet. Godba igra njihovo himno o svetlobi in soncu, o sinjih višinah, ki vabijo mlade duše v polet, o delu in žrtvah za Boga in dom. Korakajo strumno in krepko, vsi ponosni na ta svoj veliki dan. Potem narodne noše, noše iz Češke, mladci, mladenke in drugi. Občutek imaš, da se bujna pomladna trata pomika naprej in na Stadionu razvršča v mogočno harmonijo in prelep razcvet. Vse odmeva od navdušenja in pozdravnih vzklikov. Slovenska katoliška mladina govori svojo veliko besedo. Saj še vedeli nismo, da je toliko imamo. Gostje iz tujine povezani z njo po stremljenju za svete in velike reči, ji čestitajo za dan, ki ga ima. Naši ji vzklikajo prisrčno zahvalo, da so jo obiskali in njeni prireditvi dali mednaroden pomen in značaj. Tisoče in tisoče teh mladih src bije en sam utrip, vse preveva en sam zanos in sladka zavest, kako lepa in prava je pot, ki gredo po njej. Beli robci plapolajo iz množice, ogromni prostor odmeva od navdušenja. Stadion pa še vedno sprejema vase; ljudje zasedajo svoja mesta po terasah in ob en četrt na enajst je napolnjen do zadnjega. Pogled na mirujočo množico, na »živi Stadion« je nepozaben. Sedaj so tribuno zasedli najvišji predstavniki naše države in cerkve. Francoska godba zaigra jugoslovansko himno.. Takrat se množici utrga en sam mogočen vzklik in pozdrav. Prizori, ki tistim, kateri so jih doživeli, ne bodo šli nikoli iz spominal Morje ljudstva na Stadionu Ob božji službi, narodnem petju, navdušenih vzklikih in zvokih drž. himne se posveča slovenska mladina, obdana od svojih francoskih, češkoslovaških in poljskih prijateljev, zvesti službi za kralja, kneza in državo Veletok sprevoda, ki je napolnjeval vse ulice, koder je šel, se je okoli 10 dopoldne pričel zlivati in napolnjevati ogromni prostor Stadiona. Široka vrata Stadiona so komaj sproti požirala vse deset in deset tisočere množice udeležencev v krojih, narodnih nošah, uniformah in civilnih oblekah. Posamezne skupine so vkorakale z godbo. Za red, tako na cesti, kakor v Stadionu, so .izvrstno skrbeli zelo številni reditelji, na cesti pa zlasti pomnožena policija. Izvrstno je delovala .Judi samarijan-ska služba in Rdeči križ, ki je imela sicer precej dela, zakaj vročina je bila huda ter je sem in tja komu prišlo slabo ter so ga morali prenesti ali odvesti v ambulanco, vendar pa, hvala Bogu, resnejših primerov ni bilo. Slikovit prizor mlade vojske Ze pred službo božjo je Stadion nudil edinstveno veličastno sliko, še bolj pa, ko so ga množice napolnile. Vednb sproti so prihajali valovi človeške reke ter se zgrinjali v Stadionu. Osrčje Stadiona so zavzela dekleta, katerih 6kupina z belimi čepicami je bila kakor en sam velik cvetlični vrt, ob straneh sta bili dve mogočni skupini fantov v 6vojih lepih, možato učinkujočih krojih, levo od tribune so bili mladci v modriii hlačkah in svetlih jopičih, desno mladenke v ljubkih svetlo-rumenih krojih. Tik pred tribuno je bila slikovita skupina velikih križarjev in velikih klaric, prva v belih, druga v sivih plaščih, za to vrsto mali križarji in male križarice v belih oblačilih z robčki in banderčki. Najprej je bila poljska deputacija z državno zastavo. Takoj nato so se postavili francoski telovadci v belili dresih s svojo slovito godbo, za temi pa sinji pas čeških telovadit in telovadcev, za njimi pa impozantna, ogromna skupina slovenskih fantov in deklet. Kakor makovo polje sta bili krasni skupini narodnih noš, ki sta izpolnili betonske terase na levi in desni strani tribune. Kdeča marela, tako značilna za slovensko narodno nošo, je bila poleg marele, pod njimi pa naše žene, dekleta, možje in fantje, pa tudi številni otroci v narodnih nošah, da je bil pogled nanje še bolj pester, kakor pogled na sli-karjevo paleto. Deklet in fantov v krojih je bilo po približni cenitvi 17.000, narodnih noš pa 3000, da je bilo v krojih 20.000 udeležencev. Ostalo množico pa je tvorilo občinstvo, ki je napolnilo skoraj do malega ogromni prostor. Ce bi moglo vse občinstvo še ob pravem času na Stadion, bi nedvomno bil Stadion nabito poln, kar pa bi ponienjalo udeležbo daleč nad 100.000. Tako pa je moglo na stadionski prostor le okoli 55.000 udeležencev službe božje. Z udeleženci v krojih vred je po približnih cenitvah bilo na stadionskem prostoru okoli 75.000 ljudi, torej množica, kakršne od evharističnega kongresa v Ljubljani na enem prostoru še I nismo videli. Ce pa poštejemo Se tiste, ki so bfff zunaj Stadiona, pa notri niso mogli, saj je bila kljub temu, da je Stadion sprejel tako veliko množico ljudi, vsa Dunajska cesta polna, moramo računati, du sc je stadiouske, slavnosti danes dopoldne udeležila vsaj 125.000 velika množica, ki je po zvočnikih prisostvovala slavnostim. Ves spored je prenašala ljubljanska radijska postaja. Tribuna častnih gostov Malo pred pol 12 se je pripeljal na Stadion Nj. Vis. knez namestnik Pavle z Nj. Vis. kneginjo Olgo. Zavzela sta mesto na desni strani tribune. Ko ju je množica spoznala, je izbruhnila v viharne ovacije, ki so trajale več minut. Enake ovacije so se ponovile ob prihodu ministrskega predsednika dr Milana Stojadinoviča, notranjega ministra dr. Korošca, češkoslovaškega ministra dr. Š r a m k a in bana dr. Natlačen a, ki je prišel s svojo soprogo. Vsi ti so tvorili častno skupino na desni strani tribune, na levi strani oltarja so zavzeli svoja mesta predsednik senata dr. Mažuranič, predsednik Narodne skujišči-ne Stevo Cirič, dalje ministri dr. Miletič (telesna vzgoja), dr. Krek, dr. Cvrkič (pošla), dr. K u leno vi č in minister dvora Milari A 11 t i č. Dal je so bili navzočni podpredsednik senata g. Ko t ur, podpredsedniki Narodne skup- Ečine g. Marki«, JaSa Tomi? in Vu»etl«, bivši minister in bivši hrvatski ban senator Mi-halovič, dr. K u lovec, g. S mode j, dr. S c h a u b a c h , dr (i r e g o r i n , tajnik Narodne skupščine dr. D a mi 5, šef kabineta ministrskega predsedstva dr. 1' r o t i f in šef kabineta zunanjega ministrstva dr. Markovič ter tajnik ministrstva zunanjih zadev g. Prlntuš. Halje je bil navzoč brigadni general Dodič, ki je zastopal vojnega ministra generala Mariča, in šef štaba polkovnik K a do j či 6, ki je zastopal divi-zionarja generala L u k i č a. Minister dr. Kule-r.ovič je zastopal tudi prometnega ministra dr. Spaha, finančnega ministra dr. Letico pa jo zastopal pomočnik direktorja svetnih S a 111 e r. Rektorja univerze je zastopal univ. prof. prelat dr. S1 a v i č. Navzočen je bil predsednik apela-cijskega sodišča dr. G olj a s soprogo, ravnatelj poštne direkcije dr. Vagaja, zastopnik železniškega ravnatelja, pomočnik inž. Kavčič, dalje podbau dr. M a j c e n s soprogo in več načelnikov banske uprave. Navzoči so bili vsi župani slovenskih mest in sicer dr. Adlešič z gospo in s podžupanom dr. R a v n i li a r j e m , mariborski župan dr. J u v a n s podžupanom g. Z e b o t o m , celjski župan g. Mihelčič, ptujski župan dr. Remec ter predsednik slovenske županske zveze g. Nande Novak ter več županov manjših 6lovenskih mest in občin. Cerkvene oblasti so zastopali: škofa dr. Gregor Rozman in dr. Josip Tomažič, sliški opat dr. Kostelec, kanonika dr. Žerjav in dr. Zupan, ki sta pri službi božji asistirala, prior Učak ter več drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Republiko Francijo je zastopal tukajšnji konzul g. lt e m e r a n d , republiko Češkoslovaško pa konzul g. M i n o v s k y. Navzočim sta bila oha predsednika Prosvetne zveze in sicer ljubljanske univ. prof. dr. Luk-man in mariborske dr. Hohnjec. Na častni tribuni je bil tudi ves odbor Zveze fantovskih odsekov in vodstvo dekliških krožkov z dr. Žitko m, g. H vale to m in tajnikom inž. Ne rini o ter gdč. Pogačnikov o, prof. D o b o v -š k o v o in gdč. Kristo Hafnerjevo na čelu. Francoske telovadce sta na častni tribuni zastopala predsednik mednarodne katoliške^ telovadne unije in predsednik francoske katoliške federacije g. univ. prof. Hebrard in tajnik T h i-b a u d e a u t. Češke katoliške telovadce, poleg fce imenovanega predsednika ministra dr. Sramka, poslevodeči predsednik g. František Leiner in načelnik dr. Jilek, poljsko katoliško telovadno organizacijo pa predsednik msgr. Bilko. Slovesna služba bož'a Pred pridigo je godlia »Sloga« intonirala pesmi »Roža Marija r in »Mi smo grešili«. Vse ogromno število ljudstva pa je vneto in harmonično prepevalo. Petje je vodil stolni dekan g. dr. Kimovec. Nagovor škofa dr. Rožmana Škof dr. Gregorij Rozman je imel naslednji govor: Bratje in sestre v Gospodu! Pod najvišjim pokroviteljstvom, obdani od prijateljev, sredi med resnimi, bratsko čutečimi tekmeci obhajale praznik svobode. Svoboda — človeku tako draga, mlademu človeku še dražja — kako malo je prave in resnične svobode, četudi jo vam iz vseh taborov ponujajo. A v večini teh moramo s sv. Petrom reči: »Svobodo obetajo, ko so vendar nami sužnji pogube; od kogar je namret kdo premaagn, temu je tudi usužnjen< (II Peter 2, 18). Kdor sam v sebi ni 6voboden, nikomur svobode dati ne more. Ko se veselimo zunanje svobode, ne smemo biti notranje zasužnjeni. Prava in resnična svoboda je notranja svoboda duha, je v onem po božji zamisli urejenem razmerju, po katerem od vere razsvetljeni razum vodi človekovo prosto voljo, da izdela v srbi vedno popolnejšo podobo božjo. Kristus je človeštvu prvi oznanil in prinesel pravo svobodo. Brez Kristusa ni svobode. Kogar Kristus ni osvobodil, ta jo še suženj. Kristus nas je osvobodil s svojo resnico. Kdor živi v zmoti, je suženj zmote sebi v škodo in nesrečo. Le kdor pozna resnico in ima vso resnico in ipo njej svoje življenje uravnava, tisti je resnično svoboden. »Če boste v mojem nauku vztrajali pravi Kristus, »boste spoznali resnico in resnica vas bo ostobtr&la* (,ln 8, 31). Svojo resnico je izročil Kristus uroji cerkvi, jo zavaroval z darom nezmotljivosti, da iz njenega vira teče neskaljena čista resnica skozi vsa stoletja med vse narode. Iz nauka eerkve Kristusove raste svoboda, prava in resnična, človeškega dostojanstva vredna. »Kjer je Duh Gospodov, tam je svobodat (II Kor 3, 17). Gospodov Duh je Duh resnice, pravice in ljubezni. V tem okviru se more razvijati človekova svoboda. Resnica, pravica in ljubezen božja je trojna korenina, iz katere vzcvete prej ali slej tudi ob kakršnemkoli nasprotovanju prava svoboda, brez katere človeški rod ne more niti eksisti-rati, kaj šele napredovati in sebe osrečiti! Da zavlada v nas in med nami ta Duh Gospodov, je treba samoobvladanja. V razbrzdanosti in nediscipliniranosti raste plevel in trnje onih človeških strasti, ki svobodo umore, kajti »vsak, ki dela greh, je suženj greha« (Jn 8, 34). Mi pa nismo »prejeli duha suženjstva zopet v strah, ampak prejeli smo duha posinovljenja« (Rim 8, 15). Po Kristusu smo osvobojeni greha, smo podprti z nadnaravno milostjo, da več ne delamo greha, ne robujemo več strastem, marveč smo po Jezusu Kristusu posinov-Ijenci božji — kot sinovi in hčere božje smo svobodni, imamo vse pravice, kakor otroci v očetovi hiši. To je prava svoboda, svoboda duše, ki je v Belokranjska dekleta pozdravljajo kneza namestnika Pavla in kncginjo Olgo. sužnosti ne more ukloniti nobena sila. Telo se more vkleniti v verige in okove, telo se more streti in uničiti — duha usužnjiti z zunanjo silo in mogoče. Tudi, ko telo vzdihuje v okovih, more duša biti svobodna. Brez pomena pa je svoboda telesa, ako je duša v verigah nravnega zla, ako duša prostovoljno služi grehu Kdorkoli torej svobodo oznanja brez Kristusa ali proti Kristusu, nas osvoboditi ne more in nas nikdar ne bo. Bratje in sestre: »Ako vas Sin božji osvobodi, boste zares svobodni* (Jn 8, 36). Dajte, pustite se osvoboditi, stegnite svoje okovane roke nasproti Kristusu, našemu osvoboditelju, »vi ste namreč poklicani k svobodi, bratje« (Gal 5, 13). In to svobodo si ohranite za vsako ceno! Kako ohraniti, s čim? Z istim sredstvom, s katerim si pridobite in ohranite svežost, gibčnost, moč in prožnost svojega telesa — s treningom. Svobodo božjih otrok si pridobimo in ohranimo s tem, da vztrajno delamo in živimo tako, kakor Bog od nas zahteva po svojih zapovedih. Da dosežete v tekmah zmago, treba Ireh reči: ločno spoznanega cilja, vztrajnost in disciplino. Tako v telesni, tako v duševni vzgoji. Cilj naš je čim popolnejša podobnost Bogu. ki je absolutno svobodno bitje. Pot do tega cilja je vztrajna vaja. Nihče ne more priti do svobode Kristusove, kdor brezdeljno čaka, da mu pade njen zrel sad v naročje. Svobodo si narodi priborijo s krvjo in mnogimi žrtvami — svobodo božjih otrok si priborimo s vztrajnim delom v strogi disciplini in veselem obvladanju vsega, kar nasprotuje duhu božjemu, ki je v Has. Bratje in sestre! To spoznanje nesite s svojega tabora seboj: Svobodne nas je Bog ustvaril, svobodne otroke hoče Bog imeti v nas, ne prisiljene sužnje. Svobodno služimo Bogu. Tem svobodnejši smo, čim manj imamo gospodovalcev nad seboj. Najmanj svoboden je, kdor ima slepe in brezumne gospodovalce, to so tisti, ki služijo svojim gonoiu in strastem. Svoboda otrok božjih je najdražje, kar imamo — to si hočemo ohraniti, 6ebi in tistim, ki prihajajo za nami, za to svobodo žrtvujemo vse, ker brez nje za nas ni življenja, ki bi to ime zaslužilo. In še eno srčno željo imamo, da bi svobodo Kristusovo spoznali in okusili vsi, ki daleč proč stoje vkovani v predsodke svojih zmot in ne vidijo lepote in sreče svobodnih otrok božjih. Zato prosimo skupno s toplino mladih src: Gospod, daj jim spoznati svojo zlato svobodo, pomagaj nam, da v Tebi ohranimo pravo svobodo, kajti kogar Ti osvobodiš, je zares svoboden. Amen. Deogralias! Po cerkvenem govoru škofa dr. Rožmana, ki je na vse napravil najgloblji vtis, je daroval služ-ix> božjo škof dr. Tomažič ob asistenci kanonikov dr. Žerjava in dr. Zupana ter druge duhovščine. Med službo božjo je ljudstvo krasno prepevalo. Peli so pesmi: »Marija, Mati ljubljena«, »Mogočno se dvigni«, »Pridi molit o kristjan«, »Lepa si roža Marija« in »Glasno zapojmo, Jezus je svet«. Po službi božji je škof dr. Rožnian molil molitev zoper bogokletstvo, odgovarjal pa je ves stadion. Francoska godba je zaigrala melodiozno francosko cerkveno pesem. Prof. Limpouch iz 1'lzna pa je dirigiral nato pesem »Bože což rač«, ki so jo češki Orli z navdušenjem peli. Ob koncu pa je zopet ves stadion zapel himno »Povsod Bogat. Govor predsednika ZFO „Slovenska mladina — lo smo mil" Dr. Zitko je imel nato naslednji govor: Vaši kraljevski Visočanstvi, zelo spoštovani gospodje predsednik vlade, predsednik senata, predsednik narodne skupščine, zelo spoštovani gospodje predstavniki svetnih in cerkvenih oblasti, predragi gostje, dragi prijatelji slovenske mladine, bratje in sestre! ,Vojvodski prestol .v sprevoda Otvarjam slavnostno zborovanje na Mednarodnem mladinskem taboru, ki se vrši pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. V največjo čast in veselje mi je, da morem v imenu vseh zborovalcev v naši sredi pozdraviti z vsein navdušenjem in z vso vdanostjo Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in Nj. kr. Vis. kne-ginjo Olgo. Zelo smo hvaležni Vašima kraljevskima Visočanstvima, da ste se potrudili in prišli med nas; še posebej moram dati izraza naši radosti in naši hvaležnosti, da je Nj. kr. Vis. knegi-nja Olga s svojo osebno prisotnostjo poveličala naš tabor. Sprejmite, Vaši kr. Visočanstvi ob tej priliki zagotovilo, da ta mladina iz vsega srca ljubi svojo narodno državo, svojega kralja in ves kraljevski doin. Hvaležni in ponosni smo, da je naš mladi kralj pokrovitelj našega tabora, ki se vrši ob proslavi 20 letnice našega osvobojenja in ustanovitve naše države. Zbrane množice mladine in naroda morejo danes res od srca izraziti svojo veliko ljubezen in svojo neomajno zvestobo naši narodni državi Jugoslaviji, našemu mlademu kralju in vsemu kraljevskemu domu. Naš tabor je tako postal najmogočnejša manifestacija slovenske mladine in slovenskega naroda za narodno državo, za našega kralja. Zveza fantovskih odsekov se kot mladinska vzgojna organizacija drži načel okrožnice o kršč. vzgoji. Naše delo je usmerjeno v to, da približamo mladino našemu končnemu cilju: Bogu. Z vsem zaupanjem sledimo pri tem naukom in opominom sv. Očeta. Zato predlagam, da ga pozdravimo ob tej priliki s sledečim brzojavom: »Vaša Svetost papež Pij XJ! številna mladina raznih narodov, zbrana na Mednarodnem mladinskem taboru v. Ljubljani, izreka svojo neomajno zvestobo in pokorščino sv. Cerkvi iu njenemu vidnemu poglavarju.« V izredno veselje mi je, da morem v naši sredi pozdraviti predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča, predsednika senata g. dr. Želimirja Mažuraniča in predsednika narodne skupščine g. Steva čiriča. Prisotnost teh gospodov je zelo dvignila pomen našega tabora, za kar smo jim vsi ou srca hvaležni. Pozdravljam g. notranjega ministra našega dr. Antona Korošca. Njemu ob strani pozdravljam zastopnika vlade češkoslovaške republike in predsednika češkoslovaškega Orla g. ministra msgr. Šrameka. Pozdravljam g. ministra za telesno vzgojo naroda dr. Miletiča, g. ministra pošte dr. Cvrkiča, g. ministra dr. Kreka. V posebno čast mi je, da morem na današnjem zborovanju pozdraviti poslanike. Pozdravljam g. bana dr. Marka Natlačena in prevzvišena gg. škofa lavantinskega in ljubljanskega dr. Ivana Tomažiča in dr. Gregorja Rožmana, vse člane častnega predsedstva in vse gospode predstavnike svetnih in cerkvenih oblasti. S posebnim veseljem pozdravljam predsednika Mednarodne unije katoliških telovadcev, gosp. univ. prof. Ilerbrarda iz Pariza, ki je obenem predsednik francoske Zveze katoliških telovadcev. Enako pozdravljam vse drugo zastopstvo francoske telovadne zveze. Ponosni smo, da se je francoska Zveza udeležila našega tabora s tako številnim zastopstvom, ter da je naša Zveza vedno v naj-iskrenejšem prijateljstvu s posestrinisko zvezo v Franciji. Z vso bratsko iskrenostjo pozdravljam brate in sestre iz češkoslovaške republike, ki so prihiteli na tabor v tako obilnem številu. Najiskrenej-še bratske vezi med našo in vašo mladinsko orga- SPORTSKM LEPOTR se ne ujema z debelo plastjo šminke. Za njo je potrebna lahkota in svežost, ki Vam jo edino morajo dati finesa, prijemljivost in čudodelno mladostne nianse PUDRA COTY PUDER MLADIH ŽEN IN DEKLET 10 slovitih in tri nove barvej Pfeche, Noisette, Gitane Mala škatlja . , , Din 12'— Srednja škatlja . Din 20' — Velika škatlja . . Din 36"-. plus trošarina. Zastopstvo s Hinko Mayer i drug, Zagreb COTY nizacijo so stare in preizkušene in so močno jamstvo za trajno bratsko razmerje med obema narodoma. Z istimi bratskimi občutki pozdravljam brate Poljake. Naj bi bratstvo naših vrst pripomoglo, da bo slovanski rod z ono odločnostjo posegel v zgo-govino človeštva, ki mu pritiče po njegovi moči in po njegovi sposobnosti. Iskreno pozdravljam vse domače prijatelje naše mladine, ki ste prišli od daleč in blizu, da se z nami veselite naših uspehov ter da nam daste poguma za nadaljnje delo. In zdaj naj pozdravim še vas, dragi bratje in sestre. Kaj naj povem vam, ali bolje, kaj naj povem v vašem imenu. Veseli in ponosni smo na to svojo prireditev, ki smo jo pripravili vsi skupaj z združenimi močmi ter pokazali svojo veliko ljubezen do naše organizacije, svojo požrtvovalnost in svojo disciplino. Prepričan sem, da vam je za vse to naša slovenska skupnost globoko hvaležna. Ko danes gledamo svoje vrste, zbrane na tem lepem Stadionu, lahko mirno rečemo, da mladina, ki je zdaj zbrana na Stadionu, dejansko in po vsej pravici predstavlja slovensko mladino. Samozavestno lahko izjavimo, poudarimo in pribijemo: slovenska mladina — to smo mi! Ta lepi tabor naj nam bo nova spodbuda za nadaljnje delo, da približamo naše vrste Bogu, da se vsestransko izobražujemo, da krepimo svoje telo, da bomo močni in odporni. Danes zopet slovesno izjavljamo in obljubljamo, kakor smo pred letom na taboru v Celju, da bomo vedno in povsod vse svoje moči, vse svoje sposobnosti in vse svoje življenje posvetili za napredek našega naroda in za mogočno in svobodno našo Jugoslavijo. Vaše kr. Vis. pa prosim, da blagovolite sprejeti na znanje to našo izjavo in obljubo, podano v tem slovesnem trenutku in ki jo odobravajo in potrjujejo tisoči in tisoči prisotne slovenske mladine. Veličastna manifestacija kralju, knezu namestniku, kneginji Olgi, našemu voditelju in vladi Ko jc govornik dr. Žitko prvič omenil ime Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, jc ves stadion izbruhnil v en sam orkan aplavza, ki se je ponavljal vedno, kadar jo govrnik omenjal kneza namestnika. Ves stadion je bil kakor valujoče morje. Osrednja skupina deklet in žena na tribunah, mladenke so navdušeno mahale v pozdrav z belimi robčki, fantje so pozdravljali z rokami, ves stadion se je tresel od nuvdušcnja in klica) kralju 1'ctru U. in knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi. Knez Pavel in kneginja Olga sta spričo tega ogromnega dokaza zvestobe slovenske mladine naši dinastiji stopila v ospredje tribune, nakar se je vihar navdušenja še podvojil. Knez Pavle je sprva sprejemal ovacijo v vojaškem pozdravu, nato pa sta se oba, knez in kneginja. prijazno z mahanjem rok zahvaljevala morju množice za viharne pozdrave. Te ovacije so trajalo več minut. Ko so se ova-cije nekoliko polegle, je govornik šele mogel nadaljevati svoj dostikrat prekinjeni govor. Komaj pa je pozdravil vladnega predsednika dr. Stojadinoviča, jn zopet ves stadion izbruhnil v orkan aplavzov. Nepopisne so bile manifestacije, ko je govornik pozdravil našega voditelja ministra dr. Antona Korošca. Skoraj prav take ovacije je občinstvo priredilo tudi ministru za telesno vzgojo dr. Milctiču, ministru dr. Kreku, drugim ministrom. predsednikoma senata in skupščine, voditelju Francozov prof. Ilebranlu, voditelju Čehov ministru dr. eiramcku in voditelju Poljakov insgr. Bilku. ---- Med govorom dr. Zitka sta francoska godba in godba »Sloga« intonirali državno himno. Navdušenje pa se je ponovilo, ko sta knez namestnik in kneginja ob 12.30 med zvoki himne slovenskih fantov, po govoru dr. Zitka, odhajala s tribune. Zadaj za tribuno je bila velika množica naših fantov in deklet, ki so navdušeno vzklikali in skoraj zasuli kraljevski visočanstvi s cvetlicami. Policija je z največjo težavo zadržala navdušeno mladino, tako da sta mogla knez in kneginja do avtomobila. Malo kasneje sta odhajala ministrski predsednik dr. Stojadinovič in minister dr. Korošec. Oba državnika sta se morala neštetokrat postaviti med mladenke in pa med dekleta v narodnih nošah ler se dati fotografirati. Oba naša državnika, kakor tudi minister dr. Sramek ter drugi naši ministri, so to prav radi storili. Vsem odličnim državnikom je bilo brati kar z oči, kako so ginjeni nad temi spontanimi izrazi ljubezni naše mladine. še pred polnim stadionom je nato govoril dr, Basa j. Govor dr. Basaia Govornik Je izvajal sledeče misli: Prva naša beseda je Bog, druga narod in tretja domovina. Naš fant bistro opazuje in jasno vidi, da je versko vprašanje njegovo najvarnejšo osebno, družinsko in narodno vprašanje. Naš fant jasno vidi, da je sicer več različnih organizacij, ki se pa vendar vse uvrslijo v dva tabora, .v. Sirarne zivcne boSeCine povzroča istjas. Oni, ki bolehajo na išijnsu, večkrat ne morejo Hpnti in jesti. Sredstva 7.11 omiimljenje 110 pomnim io A naravne tople blatne kopeli morejo napraviti čudež. Ze po prvi topli žvepleni kopeli v VleStnnv-u se umirijo živci Med prednosti lepa kopališča spada posebno suho podnebje 7. 10,8 sončnih ur. Pojdite tudi vi letos v kopaliMo PIE$TANY CCf.tlOdlOVnlSha) v dolini reke Vairn, k rer vUda in r Hotel s pensionnm od Ke 50'-, L zdravnikom in hlMnimi kopelji oošle g. V. Cvrkič, minister brez port-felja g. Kulenovič ljubljanski prevzvišeni knezo-škof g. dr. Gregorij Rožman, mariborski knezo-škof prevzv. g. dr. Tomačiž, general g. Dodič, pod predsednik 6enata dr. Kotur, podpredsednika skupščine gg. F. Markič in J. Tomič, tajnik skupščine dr. Dainič, ljubljanski župan dr. Juro Adlešič s soprogo, podban dr. Stanko Majcen s soprogo, senatorji dr. Gregorin, Franc Smodej, dr. Franc Schaubach, dr. Franc Kulovec, R. Vučetič in dr. Stevanovič, predsednik Prosvetne zvezo vse-učiliški prof. dr. Franc Lukman, poslanec dr. Andrej Veble, predsednik francoske katoliške telovadne zveze g. Hebrard in tajnik iste organizacije gosp. Thibaudeau, podpredsednik češkoslovaškega Orla g. F. Leiner, češkoslovaški konzul g. Mi-novsky, francoski konzul g. Remerand, vodja poljske delegacije msgr. Bilko, bivši hrvatski ban g. Milialovič, predsednik Zveze fantovskih odsekov dr. Zitko, predsednica dekliških krožkov gdč. M. Pogačnik, šef kabineta v zunanjem ministrstvu g. D. Protič in šef kabineta pri predsedstvu vlade g. Markovič ter glavni urednik »Slovenca« gosp. dr. Ivan Ahčin. Med obedom je gospod ban nazdravil gostom ter se zlasti zahvalil g. predsedniku vlade dr. Milanu Stojadiijoviču, da je osebno prisostvoval reviji katoliške slovenske mladine, česar mu naša mladina ne bo nikdar pozabila. Poudaril je važen vzgojni pomen, ki ga ima delovanje katoliških mladinskih organizacij za narod in državo ter je končno s toplimi besedami dvignil čašo v zahvalo Nj. Vel. kralju Petru II., pod čigar visokim pokroviteljstvom se je mladinski tabor v Ljubljani vršil. z omenijenimi in še mnogimi neomenjenimi odTfl-niki, ki so z veliko pozornostjo sledili izvajanjem v areni in tudi z odobravanjem niso štedili. Tako je bila naša družba popolna in v najslavnejšem razpoloženju so se pred našimi očmi vrstile točka za točko, točno po napovedanem redu. Samo še danes! SlanllO In OIIO kot Neustrašna viteza MINO MATICA Ob 16, 1915 in 21'15 uri Tekmovalni izidi, ki še niso bili objavljeni Ker ee je podrobno delo računske komisijo ✓adi izredno številnih primerjav, prvih ocen in ocen iz izločilnih tekem močno zavleklo, so bili dokončni rezultati za tekmovanje vrst ugotovljeni in potrjeni šele snoči pozno ponoči, jih nismo mogli objaviti v včerajšnji številki, zalo jih prinašamo danes. Ti rezultati zadevajo uspehe vrst in uspehe najboljših posameznikov v teh vrstah. V naslednjem tehnični podatki:. Čl a n i c e : ' Tekmovanje v panogah: redovne vaje, proste vaje, met krogle (4 kg, obojeročno), skok v daljavo, skok čez kozo in tek na 60 metrov. Prvak je poslal dekliški krožek Jesenice. Vrstili red: 1. Dekliški krožek Jcsenice (o3 dosegljivih 380 točk) 208.50 točk. 2. Domžale 284 točk. Rezultate v peterolioju in šesterobojn za po« sameznike smo že objavili. tabor z Bogom in v tabor brez Boga aH eelo proti Bogu. Čujte, visoki predstavniki, čujte starši in narod! Naši fantje ne bodo šli za krivimi preroki, ker Bog jim je luč izobrazbe, steber nravne moči in vir vsega telesnega zdravja. Iz src naših fantov v času boja brezbožni kov kipi vroča molitev: »Ve-re nam daj, o Gospod!« Ker verujemo v Boga in v neumrjočnost duše, spoštujemo in poslušamo tudi Cerkev, ki že tisočletja nespremenjeno uči Kristusov nauk, ki je od jšoga ustanovljena nadnaravna družba za zveličunje naših duš. Zato jo hočemo poslušati v vseh verskih in nravnih zadevah, pa tudi v prosvetnih, gospodarskih in socialnih stvareh nas bodo vodila uravna načela, krščanstva. Čim bolj jo danes svet zaničuje in napada, tem bolj se je hočemO oklepati in vršiti apostolat Kristusovega nauka v družini in med tovariši, na vasi in v delavnici. Hočemo zopet pokristjaniti, kar je razkristjaneno, hočemo najti, kar je izgubljeno, hočemo zbrati, kar je raztreseno. Saj so tudi oni naši tovariši v drugem taboru, naši bratje po jeziku 'in krvi, le zaslepljeni so od krivih prerokov. Moramo jih pripeljati nazaj. Res bo naše delo težko, naporno. Toda ne bomo se ga ustrašili, ker hočemo biti neustrašeni božji vitezi v boju za krščanska načela. Če bi Kristus spregovoril današnjim množicam, zopet bi dejal: »Množica se mi smili.« Toda socialnega vprašanja ne bo rešil noben materija-lizem, ne kapitalistični in ne marksistični, ne s socialno reformo, ne s socialno revolucijo. Socialno vprašanje ho rešilo zopetno pokristjanjenje posedujočih in pokristjanjenje delavskih slojev. Zakaj za trajno more gotov gospodarski in družabni red ustvarjati blagostanje le, ako tudi v gospodarskem in v socialnem življenju vladajo krščanska uravna načela socialne pravice in ljubezni. Le na tem temelju je mogoča resnična pre-osnova družbe in njenega gospodarstva, kakor so jasno pokazali s svojim delom in učenjem vsi veliki socialni učitelji od Frančiška Serafinskega do Leona XIII., od našega socialnega preporodi-telja dr. Kreka do sedanjega papeža Pija XI. Reformo socialnega življenja zahtevamo predvsem zaradi družine, ki ji kapitalistična ureditev enako kakor komunistična jemljeta možnost življenja in jo rušita. Proti vsein razdiralnim silam, ki hočejo zrušiti zakon, poudarjamo, da nam je nerazdeljivi krščanski zakon edino trden in trajen temelj družbe. Kolikor moremo govoriti o sreči ali celo o raju tu na zemlji, sta ravno krščanski zukon in krščanska družina edino preostali košček raja na zemlji in največ lepega veselja je v krščanski družini. Zdravo družinsko življenje pa je zopet temelj narodovega življenja, ker narod je velika skupnost družin in iskreno občestvo iste usode. Kakor do družine, tako imamo svete dolžnosti do naroda, da smo vredni in zvesti, delovni in požrtvovalni člani narodnega občestva. Iz spoznanja te odgovornosti hočemo biti zvesti sinovi svojemu narodu, hočemo spoštovati, kar so spoštovali naši očetje: vero, dom in narodne običaje, narodno pesem, pravljico in narodno umetnost. V polni meri hočemo izpolniti svojo dolžnost napram narodnemu občestvu, ker se zavedamo svoje odgo- Tckmc mladenk: Mladenke so tekmovale v rpdovnfh" vajah, v prostih vajah, v kolebnici (vrvica), v skoku v daljavo, v teku na 00 metrov in v skoku čez kozo. Dosegle so sledeče uspehe: 1. Mladenke Ljubljana-Šempeter (od 390 do« eegljivili točk) 375 točk. 2. Mladenko Ljubljana - Šempeter EL vrsta* 35-1.50 točk. 3. Trnovo 354 točk. 4. Jesenice 310.50 to« Najboljše posameznice v vrstaln 1. Cilka Iskra, Jesenice; od 60 dosegIjivili 54.50 točk (90.82%). 2. Torkar Danica, Jesenice 49 točk (81.66%). 3. in 4. Cerar Krista, Domžale, in Bernik Tfla, Jesenice, 46.50 točk (77.50%). Mladenke pa so v vrstah dosegle zapored sledeče uspehe: Tekme vrst (mladenke); 1. Pogačar Cirila, Ljubljana-Sempeter, od dosegljivih 60 točk 59.50 (99.16%). Redko dober uspeh! Sploh se je pa Sempetr v tem tekmovanju izborno uveljavili 2. in 3. Škof Zdenka in Velikonja Mija, Ljub-ljana-Šempetr, z enakim številom točk: 58.50 (97.%). Tudi lep uspeh. 4. Mehle Štefka, 58 točk (96.66%). Deseteroboj članov ZFO; 1. Natlačen Fric, Jesenice, 129.19 točk. 2. Varšek, Ljubljana-Vič, 120.185 točk. 3. Zeleznik, Jesenice, 112.82 točk. Višji oddelek vrst — članll 1. Jesenice 552.70 točk. Srednji oddelek, mednarodne vrste, članll 1. Zupa Velehrad 552.19 točk. 2. Škofovi zavodi 506.83 točk. 3. Olomuc 480 točk. Nižji oddelek — člani; 1. Vodice 355.42 točk. 2. St. Vid nad Ljubljano 348.50 točk. 3. Ribnica 348.39 točk. Nižji oddelek — člani, vrste, mednar.: 1. Kristela Josef, ČSR, 57 točk. 2. Kuba Rudolf, CSR, 55.90 točk. 3. Hvastja Franc, Jugoslavija, 54.90 točk". Mladci; Tekme vrst; 1. Jesenice 421.47 točk. 2. Škofovi zavodi 409.75 točk'. 3. St. Vid nad Ljubljano 386.87 točk. Mešani deseteroboj (mladci) posamezniki: 1. Burja Anton .Škofovi zavodi, 93.70 točk. 2. Dolinar Z. 91.85 točk. 3. Malej T. 91.75 točk. Naša mladina je z doseženimi uspehi pokazala, da je sposobna velikega razvoja, čigar prvi sadovi se že kažejo. Dokazala pa je tudi, da so njeni vodniki in učitelji prav zarezali in začrtali brazdo mladinske športne vzgoje. — Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda. pomešana z nekoliko vroče vode. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Repregledne množice prijateljev naše mladine na Stadiona, Popoldanski nastop na Stadiona Krasnemu telovadnemu nastopu ie prisostvoval predsednik vlade dr. Stojadinovič, naš voditelj dr. Korošec, več ministrov, oba slovenska škofa ter predstavniki skupščine in senata Na častni tribuni na Stadionu: Knez-namestnik Pavle in kneginja Oljca, v drugi vrsti predsednik vlade dr. Stojadinovič, čsl. minister msgr. dr. šramek, notranji minister dr. Anton Koroscc, ban dr. Natlačen, general Dodič. Popoldne, kmalu po drugi nri, se je stadion 2e pričel hitro polniti. Z vhodov ob Dunajski cesti 80 vrele na brežine nepregledne množice ljudi, ki so od minute do minute vedno hitreje pokrivale od soanca ožgana tla. Pogled na to množico, ki se je zbirala in potem posedla po brežinah, je bil nepopisno lep, tako pisan in pester, obenem pa ves živahen in vesel. Nad vsem stadionom je pričakovanje nečesa velikega in slovesnega. Tu in tam se zdaj z ene, zdaj z druge strani stadiona oglasi pesem, ki olajšuje čakanje, vmes igrajo godbe, da sonce, ki še močno pripeka, ni tako neznosno. Začetek telovadnega nastopa je napovedan za ob pol 3 in do takrat ^e je stadion tudi napolnil prav do zadnjega kotička. Polna so bila celo pota za zidovi, tako da je bil prehod zelo otežkočen. Veliko ljudi pa niti skozi vhode ni moglo in so ostali na Dunajski cesti. Takega slavja, da bi bil stadion premajhen, Slovenija še ni doživela. Arena pa je prazna, le zastavice označujejo križišča in točke za rajalne pohode. Priprave so prav vse končane, le zaradi popolne zanesljivosti še tekajo voditelji sem in tja in pregledujejo, če je vse v popolnem redu. Za točnost organizacije in požrtvovalnost članstva je najlepše znamenje to, da se je ta veliki nastop, pri katerem je sodelovalo v celem blizu 10.000 ljudi, pričel le z nekaj minutno zamudo, kar pa niti prava zamuda ni, ker so se gledalci še neprestano zbirali in so zadnje skupine s težavo iskale prostora po brežinah. Preden se je telovadni nastop pričel, je prišel na slav-nosino tribuno notranji minister in slovenski voditelj dr. Anion Korošec. Ko se je po stadionu, ki je bil res strnjen v na gosto stisnjeni množici, od človeka do človeka za to razvedelo, je zaoril en sam jiivio, ki je odmeval od enega konca do drugega in se prelival z vzkliki »Bog živi!« Dr. Korošec je stopil prav do kainnitne ograje tribune in z vidnim veseljem nad tem zdravjem našega naroda odzdravljal burnim vzklikom. Navdušenje v množici je valovalo, in ko bi človek mislil, da bo prav sedaj prenehalo, je z druge strani stadiona prišel nov val vzklikov, ki je spet dvignil vso množico, da so robci znova zaplapolali nad glavami in da so ozračje spet pretresali gromoviti pozdravi. Velikih pozdravov je bil deležen tudi minister dr. Šramek, ki je z mladino iz Češkoslovaške Veličasten javni nastop — krona mladinskega tabora Stadion, 29. jun. ob 7. zvečer. Kakor poplava, ki se s presenetljivo naglico hi silovitostjo razlije med hiše, v ulice, preko polj in zagrne vse, tako je zdaj mogočna množica, ki je štela več kot petdeset tisoč ljudi, udarila na plan iz velikih stadionskih vrat in iz slednjega širšega izhoda. S pisano barvitostjo in kar težečo mogočnostjo je zalila vsa pota, vse travnike in skrila belo Dunajsko cesto pogledu iz daljave in zviška. Tok se je valil, tako silen in močan, da so opazovalci, ki so skeptično stali ob strani, osupnili in ostrmeli. Ljubljana še ni kmalu gostila toliko ljudi. Če je človeka pretresel pogled na defile v ranem današnjem jutru, pogled na sprevod, ki mu doslej prireditvena zgodovina Jugoslavije ne more staviti prav ničesar niti približno podobnega, koliko bolj ga je še pretresel prizor, ki ga je danes popoldne nudil Stadion. Preko petdeset tisoč ljudi je do kraja izpob rilo prav slednjo vrzel in še so morali tisoči odhajati, ker niso mogli k prireditvi, saj so ljudje stali v gosto zbiti gruči prav do slednjega izhoda. Takega prizora pri nas v Jugoslaviji še nikdo ni videl. Kdor je bil danes na Stadionu, ta si bo zapomnil 29. junij devetnajstoosemintridesetega leta prav za vse življenje. Bil je to dan, ki človeka, posameznika in množico, gane v dno 6rra s pre-eudno sladkostjo — kakor delavca, ki zagleda po dokončanem, trdem, tihem in skromnem delu lepši uspeh, kot se ga je bil med delom nadejal. Malo pred tretjo uro se je pričel glavni javni nastop, ki ga je vsa naša javnost pričakovala z najlepšimi nadami in z najhujšo nestrpnostjo. Do zadnjega kotička nabiti Stadion, sijajen pogled v vzgledno planirano, zeleno areno, kjer so telovadci naši fantje in dekleta, neposredna bližina deset-tisočerih ljudi, ki so bili vsi istih misli in enakih želja, kakor dobra družina, prisotnost velikih državnikov, naših najodličnejših politikov in vodij, ki so k nam pripeljali kot goste svoje fante, vse to je premagalo srca in opojilo glave prisotnih kakor močno, šumeče vino, ki prebuja v človeku zavest moči in drami samozavest. Že ob eni popoldne so silne množice pričele polniti stadionsko obrobje — in do poltretje popoldanske ure je bil Stadion napolnjen do zadnjega kotička. Na tribuni so bili zbrani tudi že številni odličniki; dokaj pa jih je prišlo tudi še, ko se je spored že pričel. Nekoliko pred tretjo uro so se odprla velika vrata Stadiona in v dveh dolgih curkih se je v areno spustila živa reka mladcev. Prišle so razcepljeni, sredi strmine sta se oba curka združila in v lepem, rahlo valovečem toku se je pomaknila ta razgibana, pa skrbno urejena množica v sredo arene in se ustavila šele tik pod tribuno na zeleni trati v višini rdečih zastavic. Ni obmirovala, spet se je razdelila in v rajalnem pohodu ustvarjala nove, pa sijajne figure. Po dolgih prestrojenjih se je razdelila, po povelju enakomerno razmaknila, da se ti je zazdelo, kot bi gledal v vrt, kjer je skrbni vrtnar z veščim očesom in spretno roko z merilom natančno določil, v kakšni prečni tn podolžni vrsti bo razporedil rastje. In že je zadonelo povelje. Roke so se dvigale, sklanjali in spet vzravnavali so se hrbti, položaji teh tisočerih mladih teles ritmično izpreminjali, tako da je zdaj vsa živa ploskva zablestela v snežni belini, pa si takoj nato dobil občutek, da gledaš popolnoma drug prizor; na bledi sinjini so se ti spočile oči. Pa ne za dolgo, spet je zasijala belina, sinji, neznatni pasovi so se videli, dokler ni nenadoma belina ugasnila v mirno sinjino jezerske vode. In tako neprestano, ves čas v strogem ritmu in z občudovanja vredno skladnostjo v kretnjah vseh teh tritisočerih teles. Nastop mladcev je upravičeno žel pri gledalcih največji in najburnejši uspeh, saj je bil v resnici do-wšen v vsakem oziru. Z vsemi simpatijami je bil po tej vaji sprejet h»di nastop mladenk, pri katerem sta bila z enako skrbjo in spretnostjo komponirana rajalni pohod in proste vaje. Za mladenkami to nastopile češkoslovaške Or-Tiee, skupina, ki je bila precej številna in je svoj pohod, kakor tudi vaje opravila prav dobro. Le tu pa tam se je opazilo, da bi bilo treba skupne proste vaje še nekoliko uvežbnti, treba bi bilo več skušenj, da bi se izgladile in dovršile. Čehi so v Stadion prinesli modrino in sivino, čudovito lepo so se odražali od zelene trate sivi kroji z modrimi srajcami, trakovi, ki so se ves čas gibali, daljšali in krčili, spajali in razhajali. Po rajalnem pohodu so se goste vrste razredčile in umirile, češkoslovaški telovadci so svojo, dovolj komplicirano in ritmično precej težavno vajo izvršili prav dobro, tako da so bili deležni obilnega priznanja. Stadion se je tresel, tako so klicale množice in desettisoči belih robcev so mahali v pozdrav in v priznanje. V kratkem odmora so prireditelj! poskrbeli za prijetno spremembo: na spored so postavili mednarodno tekmovanje v olimpijski štafeti (400X300 X2O0Xl00m). V tej štafeti je zmagala francoska ekipa. Izidi 1. Francfja v postavi: Corntrt, Petft, Grandll, Human. Rabila je 2.04,4. 2. ČSR v postavi: Halma, Doapovse, dr. Hrst-ka, Pisafik 2.05,5. 3. Jugoslavija v postavi: SkuSek, Klinar, 6u-iteršič, Dreni k. čas: 2.06,4. Štafeta je bila prav zanimiva od začetka do kraja. Ob koncu pa je le prišla do veljave večja francoska sprinterska sposobnost. Takoj po končani štafeti je v Stadion prikorakala francoska ekipa z godbo na čelu. Tudi proste skupne vaje francoske ekipe so bile izvedene i enako odličnostjo kot vse druge vaje. Francozi so bili na tem tekmovanju v resnici vzorno telovadno inoštvo. Ko so še odhajali po tekališču, kamor »o po končanih prostih vajah zavrli, so se od glavnega portala pričele pomikati že goste trume članic Vodstva dekliških krožkov. Pred nastopom so se sicer »dišali nekateri skeptični glasovi, ki so govorili, da ga bodo članice na nastopu polomile, toda članice so na nastopu samem vse te prognoze popolnoma »pravile ob veljavo. Že rajalni pohod j-itn je odlično uspel, pri prostih vajah pa so žele kar viharno odobravanje, ki se nI hotelo poleči. Spet so prireditelji vrinili primemo spremembo: štafeto na 4xl(K) m. Tudi to štafeto je po lepih tekih in odličnih predajah zanesljivo odločila v svojo korist Francija. Zadnji naš tekač (Jugoslavija je„ pričela prav dobro) se je nekaj časa sicer Se drifel Francoza, tako da je bilo celo videti, kakor bi mu sigurno drugo mesto ne moglo uiti. Na koncu pa ga je Čehoslovak najprej vedno nevarnejše in bližje lovil, ga dohitel in v apurtu za malenkost pretekel. Naši in francoski orodni telovadci so nato nadaljevali spored. Naši «o pokazali nekaj prav do-fecili točk M krogih, Fraoooti pa ao anpraj ia- »Zaio divča, zalo trAvac, vedli nekaj zares klasičnih vaj na konju z ročaji: s suvereno eleganco in sigurnostjo. Potem pa so odšli Francozi k drogu, naši pa so krenili k bradlji. Vaje,, ki so jih pokazali oboji, so občinstvo navdušile do kraja. Naši najboljši in najboljši Francozi so pokazali, kaj premorejo. Potrudili so se, saj so vedeli, da vadijo pred ministrskim predsednikom Jugoslavije, dr. Milanom Stojadinovi-čem, in pred visokim državnikom češkoslovaške republike, ki sta gledala s tribune v družbi dr. Antona Korošca in drugih velikih odličnikov. Za čas ko naši in Francozi prekinili vaje, nastopili so člani ZFO s svojim rajalniin pohodom in s prostimi vajami. Pred pričetkom pa jih je pri mikrofonu nagovoril minister za telesno vzgojo naroda, g. dr. Milctič, ki je izvajal sledeče: Govor ministra dr. Miletiča »Dragi bratje fantje, draga mladina! Nenavadno sem vesel, da sem imel priliko kot minister ia telesno vzgojo naroda videti sam na svoje lastne oči vašo disciplino, vašo požrtvovalnost, vaše športne in gimnastične uspehe. Moja radost je še toliko večja, ker vam ni cilj samo telesna vzgoja, ampak tudi narodna, religiozna in moralna vzgoja. Najprisrčneje vam čestitam k vašim divnim uspehom in želim, da tudi v bodoče nadaljujete svoje plemenito delo za blagor kralja in nam vsem skupne velike Jugoslavije! Bog živi!« Ta govor g. ministra so množice sprejele z navdušenim klicanjem in ploskanjem. Proste vaje članov Zveze fantovskih odsekov so pokazale sijajen rezultat vztrajnega, možatega dela in osebne discipline. V množici so zapustile najgloblji dojem, in ko so fantje odhajali, se burno ploskanje še dolgo ni moglo ustaviti. Nato so francoski gostje pokazali nekaj svojih ekshibicijskih vaj na drogu. Njihove vaje so brez nadaljnjega višek, ki ga more telovadec na drogu doseči. To že ni več navadna telovadba, to je že bolj artizem, sijajna ekvilibristika, ki je tako popolna in brez napake, da se gledalci že skoraj nobeni, še tako nenavadni in še tako sijajni novi akciji več ne morejo čuditi. Francozi so na drogu mojstri brez konkurence. Tudi njihove proste skupne vaje so bile predmet viharnih ovacij, še prav posebno navdušeno pa je bila sprejeta poljubna prosta vaja, ki jo je z gracilnim artizmom izvajal znameniti francoski mojster Jean Schlindvvein. Zadnja točka sporeda je bil nastop konjenice, ki je bil prav zanimiv, ,, Razdelitev nagrad S tem fe bW spored izčrpen. Ob koncil tega veličastnega dne, ki je hkratu zaključil veliki mednarodni mladinski tabor. Mešani dvanajsteroboj: 1 1. Sehlindwein Jean (F.) }e HoMl >Ot prvak lep pokal mariborskega župana g. dr. Juvana. 2. Schlindwein Antoine (F.) je dobil pokal dr. Mihelčiča, celjskega župana. 3. Horold R. (F.) je dobil pokal K. čeča. 4. Natlačen Frie (J.) je dobil zlato uro, darilo predsednika vlade g. dr. M. Stojadinoviča. Dobil pa je za zmago v deseteroboju tudi še lep prehodni pokal, darilo min. dr. Korošca. Varšek je dobil v orodnem deseteroboju lično zapestno uro (Vilhar). Višji oddelek (vrste Sanov)? 1. Jesenice (dr. Korošcev kip (orla t razpetimi perutmi; prehodno darilo. Jesenice pa so dobile tudi kot stalno darilo dr. Natlačenov dar (kip atleta s kroglo). Srednji oddelek (člani, mednar.)"? 1. Čsl. Orel (križ v stalno darilo; umetniško Zabretovo delo). Srednji oddelek (ta naptoljietja Jugoslovana): 1. Škofovi zavodi (darilo g. min. dr. M. Kreka, prehodni pokal). Nilji oddelek (ttant}: 1. Vodice (prehodni p-.kal tn »Domoljubov©« stalno darilo). Odbojka (slovansko prrsn*fw>>7 1. ČSR dobi kip, darilo dr. AdleSTča (stalno). Odbojka (mladci): 1. Maribor (prehodni »Slovenčer« pokal). ^ Ijahka atletiko? Najboljši inozemee t vseh panogah dr. Uršika (CSR); dobil je pokal dr. A. Remica. Najboljši Jugoslovan: Tone Klinar (Kristusov relief, darilo tvrdke Štirn) Najboljši naš mladec v mešanem deseteroboju: 1. Burja Tone (Št. Vid, zavodi) je dobil prehodni Mozetičev pokal. Mladci (tekme vrst)? 1. Jesenice (»Alpina«, prehodni pokal). Nižji oddelek II. vrsta: 1. Št. Vid nad Ljublj. (križ s svečniki; stalno). Najboljši jezdec je dobil lično izdelan bronast kip konja. Nižji oddelek I. vrsta? 1. Ribnica (steklena vaza, tvrdka »šešir, Škofja Loka; stalno). Srednji oddelek TI. vrsta? 1. Škofovi zavodi (pokal »Slov. doma«; stalno). Srednji oddelek III. vrsta: 1. Olomouc (ČSO); stalni pokal Članice: Prva vrsta: 1. Jesenice (prehodni pokal »Prosvet. zveze«). Mladenke] Prva vrsta: 1. Ljubljana-Šempeter (prehodno darilo, Marijin kip). , ,, ^ v Pesteroboj: prvaf — 1. Pregelj Iva (Kočevje); Stimov pokal, stalno. 1. Pregelj Iva (velika vaza, stalno). Odbojka: članico: 1. Valašsky Mezinci (ČSR); Marijin kip, stalno. Po razdelitvi daril eo Se doldgo postajale množice, ki kar niso mogle zaradi silnega navala iz Stadiona. Veliki prazniki slovenske katoliške mladine eo v kraju. Poslavljamo se od naših dragih gostov in jim kličemo: >Na svidenje čimprej!« Naši svetli, veliki dnevi in prazniki nas bodo drugo leto našli v zlati Pragi, kamor so nas povabili bratje Čehoslovaki. Sijajna je bilanca našega mednarodnega mladinskega tabora. Pokazal nam je rezultate skrbnega, smotrnega dela, pokazal nam je na nedvomen način, da smo krepki, pokazal pa je tudi našim nasprotnikom, da smo močni bolj kot so si bili kdajkoli le od daleč mislili. Ko sklepamo račune tega našega tabora, se spominjamo sijajnih dni, ki so nam pokazali, da imamo mladino, ki bo znala biti kos vsem položajem. Češkoslovaška akademija v operi Ljubljana, 29. junija. STnoSi so nas ČehosRovaki presenetili s krasno, nad vsa pričakovanja uspelo akademijo, ki se je vršila v opernem gledališču. Med odličniki, kn eo ee udeležili akademije, moramo omeniti predvsem češkoslovaškega konzula g. inž. Stanislava Minovskega, ljubljanskega podžupana dr. Ravniharja, senatorja Smodeja, univ. prof. dr. Grivca, predsednika ZFO dr. Žitka z go»[X) soprogo, člana mestnega sveta Novaka z go. soprogo in še več drugih odličnikov. Ko so se pojavili v loži notranji minister dr. Anton Korošec, češkoslovaški minister monsignor Šramek in ban dr. Mor ko Natlačen, ee je med množico, ki jo je predstavljalo predvsem češkoslovaško in naše občinstvo v tolikem številu, da je bila dvorana popolnoma zasedena, dvignil gromovit aplavz, ki sita mu gg. ministra toplo odzdravljala. Takoj nato je pevsko društvo »Moravan« pod vodstvom g. Veselka zapelo jugoslovansko in češkoslovaško himno, ki ju je občinstvo poslušalo sloje. Nato je prav isti zbor dovršeno zapel še pesem »Moravi«, za katero je drobcena deklica prinesla g. dirigentu krasen šop rdečih nageljnov. Sledila je telovadna točka s tremi vajami, nato pa je operni orkester pod vodstvom ravnatelja Poliča zaigral nekaj uvertur. Za tem so nastopili na bradlji štirje telovadci, ki eo lepo izvajali vsak po tri vaje. Tedaj pa sta ee v loži nenadoma pojavila gg. ministra dr. Miletič e svojo soprogo in dr. Krek. Čim ju je občinstvo zapazilo, ju je začelo pozdrav-ljati r. nepopisnimi ovacijami, ki so zlasti g. ministra za telesno vzgojo očitno spravile v dobro voljo. Oba gospoda ministra »ta nato prisostvovala nekaterim točkam sporeda. Po rajanju članic se je pojavila na odru kot pikapolonica drobcena punčka, osemletna gospodična Mary Rukavičkova, hčerka univ. prof. v Brnu g. dr. J. Rukavička. Ta, nad vse simpatična deklica, ki hodi že od svojega četrtega leta sleherni dan k sv. obhajilu, je čudovito prisrčno in z nepojmljivim razumevanjem rajala ob skladbi Jozela NovAka: »Hudbou k srdei, srdcem k vlasti« in osvojila vse občinstvo. Pri klavirju jo je spremljal Slovenec Dominik Bric, abiturient iz Ljubljane. Po odmoru so Slanice Orla iz Znojma krasno Interpretirale s simbolično vajo »Tri dobe češke zemlje«, dobo moči, dobo projiada in dobo vstajenja svoie domovine. — Temu je sledila pevska solo-točka, ki jo je izvajala sestra Ana Foltinova iz Hublina. Zapela nam je »Skrivanči pisenc iz Smetanove opere »Hubieka« in Antona Dvoraka | '■Ia AtvZm v a r. Irivfle. t Deveto točko so izpopolnili »Moravani« s Kri-škovskega »Satečko« in Aima »Sablenko«. Sledilo je rajanje Članic Orla iz Kraljevega Gradca, nato pa so članice iz Brna odlično izvajale lepo gimna-stično vajo. Za članicami iz Prostejova, ki so izvajale rajanje »Utvarovd proetna«, so članice iz Brna nastopile s svojim slikovitim »Kozačkom«. Temu pa je sledila najlepša in najveličastnejša točka vse prireditve, telovadba z zastavo in venc.i, ki so jo kar najbolj dovršeno podali člani in članice ter mladci iz Češke Trebove. Ta točka je občinstvo naravnost frapirala. Saj je simbolično podajala sliko slovanske vzajemnosti. Sredi vaje je vsa dvorana vstala in navdušeno začela peti ODPRUtE SEIO® ' iff* Ce5W krep, vzorčast . din fr-* Etamin vzorčast din 8'—, 12'— Beli krepi .. din 10 — do 20 —• Platao za obleke, pastelne barve v . din 19'—♦ Bemberg vzorčast . . din 19'— Pique svila črtasta . din 29 — Brisače pravo platno din 9 50 do 12 — • » * « F.KS. SO U V AN WESTW TRG 24 himno »Hej Slovani«. Višek navdušenja pa je bil dosežen v trenutku, ko jo telovadec, ki je na ramenih svojih tovarišev stoje držal trobojnico, z desnico nenadoma dvignil v višino še križ, ob katerem se je blestel napis: »V tem znamenju boš zmagal!« V tem trenutku ni nobeno oko oslalo suho in silovitega vtiska, ki je ob leni prizoru prešinil srca vseh, ni mogoče popisati. Morda je ta prizor ustvaril v ercili vseh navzočih več kot vee prireditve velikega tabora. Vtis tega prizora je bil tolik, da je bilo izvajanje nadaljnjega programa brez pomena. Zato je takoj po »Pomladnem prebujenju«, ki so ga izvajale sestre iz Kro-mefiža in ki smo ga videli že nn mednarodni akademiji, ponovno sledil zadnji prizor iz predzadnje točke, ob katerem je vse občinstvo zapelo jugoslovansko in češkoslovaško himno in tako na najveličastnejši način samo zaključilo lepo prireditev češkoslovaških brnlov in sestra. O akademiji na splošno bi dostavili samo to, da je bila nekoliko preveč obširna in da bi bile prav lahko odpadle točke, ki smo jih videli že prejšnji večer na mednarodni akademiji. Vendar je to malenkost v primeri z vsem užitkom, ki smo ga bil deležni na tej veličaslni akademiji in bra-lom in sestram bratskega češkoslovaškega Orla je vsa naša javnost, ki se je prireditve udeležila, iz srca hvaležna za današnji večer. Iz Ktiajshe Tokio, 29. junija, b. Uradni krogi nič ve? ne tajijo, da obstoja zveza med japonsko in kitajsko vlado, da pride do kompromisa za obnovo sodelovanja med obema vladama. Glasilo japonskega zunanjega ministrstva je v 6vojem današnjem članku poudarilo, da japonska vlada nikakor ne bo zadovoljna samo s tem, da odstopi maršal Čan-kajšek. Japonska ne bo prenehala z vojnimi ope-l arijami vse dotlej, dokler ne dobi jamstva, da kuomitang ne bo nič več vodil protijaponske politike. Kakšna jamstva je Japonska zahtevala, še ni znano. Gornje izjave glede jamstva so podali ugledni predstavniki japonskega življenja tujemu tisku. Japonska namerava velik del kitajskih pokrajin obdržati v svojih rokah kot jamstvo, da kuomitang ne bo vodil proti njej sovražne po* litike. kmruL Drobne vesli London, 29. junija. A A. (DNB). Prihodnja seja glavnega odbora za nevmešavanje bo jutri, v četrtek, ob 16. London. 29. junija. AA. (DNB). Z ukazom kralja Jurija VI. je dobila kolonija Nigerija pravico, da na svoj račun gradi bojne ladje. Častniki in ostali pomorščaki na teh ladjah bodo podrejeni angleškemu mornariškemu ministrstvu. Tenis v Wimbledonu London, 29. junija. AA. (DNB). V drugI pol-finalni tekmi v Wimbledonu je Austin premagal Henkela v treh setih s 6:2, 6:4 in 6:0. London, 29. junija. A A. (Reuter). Pri današnjih polfinalnih tekmah za prvenstvo Anglije v tenisu je svetovni prvak Amerikanec Budge premagal Punčeca (Jugoslavija) v treh setih s 6:2, 6:1 in 6:4. Sporazum med 4 velesilami o umiku prostovoljcev v Španiji London, 29. junija. AA. (Reuter.) Po končani seji pododbora za nevmešavanje je bilo izdano sporočilo, ki pravi, da so predstavniki Anglijo, Francije, Nemčije in Italije izjavili pripravljenost svojih vlad, da plačajo eno četrtino splošnih stroškov za umik prostovoljcev. Te stroške cenijo na 1 do 1.5 milijona funtov šterlingov (250 do 370 milijonov din). Takšne stroške zahteva postavitev talrt>rišč v Španiji, njihovo vzdrževanje ter drugi izdatki. Vse štiri vlade so pripravljeno plačati četrtino potrebne vsote, ker je Sovjetska Rusija svoj del tudi pripravljena plačati. Dalje so omenjene štiri države voljne, da prevzamejo nase naknadne stroške, ki bi jih imela mednarodna komisija pri umiku prostovoljcev, pripravljene pa so tudi plačati eno četrtino predhodnih izdatkov v iznosu 5000 funtov šterlingov, ter predujme za plačilo voznine po pomorskih ladjah. Vsi predstavniki pododbora za nevmešavanje izjavljajo, da so njihove vlade pripravljene poleg lega naknadno plačati izdatke, ki bi nastali pri transportih s pomorskimi ladjami iz Španije. Prihodnji sestanek pododliora je napovedan za četrtek popoldne. Velika ofenziva generala Arande Saragosa, 29. junija. AA. Posebni dopisnik Ha vata poroča; Včeraj popoldne so združene vo- jaške sile generala Arande in Garcie Valina ta* čele s silno ofenzivo na odseku Onda Vechi. S tem napadom so nadaljevale tudi še v zori z največjo srditostjo. Na večer so nacionalistične čete ogrožale za republikance zelo nevarno točko na južnem delu bojišča, no katerem vodi boje general Valina. Napad je bil obnovljen z močnim topni' štvom. Ta vojna operacija je nacionalističnim četam toliko uspela, da so prišli do Artane in ob« kotili nekaj utrjeniih postojank, na katerih je mislil sovražnik postavili svojo močno obrambno črto. S temi uspehi je tudi zelo olajšano nadaljnje napredovanje do obale Sredozemskega morja zahodno od ceste Taragona-Valencija. število ujetnikov ter množina vojnega materiala, ki je bil zaplenjen, je velika. Na jugovzhodnem odseku pri Teruelu so se boji začeli danes zjutraj. Salamanca, 29. junija. AA. (DNB). Uradno poročilo vrhovnega nacionalističnega poveljstva pravi: na castellonskem bojišču smo na odseku Ribes-albes zavzeli vas Arajo ter postojanke na zahodnem koncu tega kraja kakor tudi hrib, ki tvori razvodnico med rekama Fanzare in Ribesalbes. Pri Artani so nacionalistične čete tudi napredovale in zasedle sovražne postojanke, pri čemer je imel sovražnik težke izgube. Pri Paraleri d'Sauseho smo odbili močan sovražen napad Republikansko poročilo iz Barcelone priznava, da so nacionalistični oddelki dosegli na odseku Ribesalbes velika uspehe. — \ ) 'v \ \ > X>M ,x oročlla —« 10.30 Nacionalna ura: Orgauizacija desetega vseslovon-i skega zleta (dr. Alfred Pililer) — 10.,">0 Doset minut za-i havo — 20 Saksofon in ksilofon (plošče) — 20.15 Koncert. Sodelujeta: ga. Jadviga Štrukelj, g. 1'ožonel in okropi ljeni Radijski ork«tcr; dirigent I). M. Šijaneo — 22 Na-i povedi, poročila — 22.15 Za plos iu boljšo voljo (plošče). Petek, 1. julija: 12 Razni zbori pojo (iploSče) —< 12.45 Poročila — 1,1 Napovedi — 13.20 Vojaško godbe igrajo (plošče) — 14 Napovedi — 10 Napovedi, poročila — 10.30 Nacionalna ura- Bitka nn Brcgalniiri — 25 Ictnf-r ca srbsko bolgarsko vojne leta 1013 (Nikola Oolovič) —' 19.50 10 minul za planin,e (g. inž. Avčln Franoe) — 20 Moninszko: Pajku, uvertura — 20.10 Ženska urn: Nnfil lctoviščarji (ga, I. Vclikonja) — 20.30 Akademski pevski kvintet: Skladbo A, Hajdriha — 21.1:1 Koncert češka klavirske glasbe (g. prof. I'. Sivic) —. 22 Napovedi, po, ročila — 22.3U Angleške ploščo. Drugi programh Četrtek, 30. junija: Belgrad-Zagreh: SO Operni koncert. — Praga: 10.30 Zab. koncert — 21 Nar. posuli — 22.15 Zab. program — \'aršava: 10.30 Zob. konccrt —i 21.10 Vokalni koncert — 77 Oodalni kvartet — Sofija: 10.30 Ork. koncert — 20.25 Tenor — 21.15 Mali ork. — 22 Lahna in plesna glasba — Budimpešta: 20 Oporna glasba — 21.:«) Clg. orkester — 23.10 .Jazz — Trst Milan: 21 Rimski-Korzakovega opora »Zlati petelin< — Rim-Bari: 17.15 Vok. konc. — 21 Igra — 22.JO Ples. gl. —, Dunaj: 19.10 Vojaški zbor — 20 Prenos o Vzhodni markt — 21 Orkester in solistit — 22.40 Zab. gl. — 24 Pestra gl. — Hamburg: 20.10 Brandts-Buysova komična opora »Uliksc — Vratislava: 2<1 Mozartova opera .Čarobna piščal« — Lipslco: 19.10 Simf. kone. — Petek, j. julija: Belgrad: 20 Zagreb, 21 Nar. g]., 21.80 Cvejič pojo, 22.20 Kvartet — Zagreb: 20 Španske pesmi. 21 Kvartet in solisti, 22.20 Lahka gl. — Praga: 19.30 Pester progr., 20.55 Petje, 21.25 Nar. gl., 22.40 Plot šče — Varšava: 10.30 Operctnn gl., 21.10 Vole. konc., 23 Komorna gl. — Sofija: 20 Nar. gl., 20.45 Sopran, 21.20 I.abka gl., 21.50 Simf. gl. — Budimpešta: 20 Igrn, 21.20 OrglA. ff.Sf Vojitm godba;* 23.10 (lig. ork. — Trst.MU lan: 20 30 Ork Ifonc, 21.30 Simf. kono. iz baziliko,-* Ritnn Bari: 17.15'Plos« gl.. 21 Opereta .Nevarno podvzetje« —i Dunaj: 20 Plošče, 21 Simfoniki, 22.30 Zab. gl.. 21 Pestra gl. — Berlin: 20 Pnccinijova opera «La Boheme. —i Kdnigsberg: 19.10 Pihala. 20 Valčki — Lipskn: 20 Draž-danska filharmonija — Monakovo: 20.10 \Vagncr-Llsztj Gospodarstvo št Težke slutnje Nekaj ur kasneje je Ivanhoe zaželel govoriti s priorjem. Starček je kmalu prihitel in ga ves v skrbeh povprašal, kako mu je. »Oh, mnogo bolje mi je, kakor pa sem upal,« je odgovoril Ivanhoe. »Balzam, ki so z njim mazali moje rane, jc delal čudeže. Moja duša pa je polna nemira. Še danes moram odtod!« »Zakaj pa?« je vprašal začudeni prior. »Ali še nikdar niMe v svoji duši občutili, da se bliža kaka nevarnost?« je vprašal Ivanhoe. »Vi prav tako dobro veste, kakor jaz, da Anglosasi no vidijo radi normanskih vitezov. Skrbi me, da bi se mojemu prijatelju na Athelstanovi pogreb-ščini utegnilo slabo goditi, kadar bo vi.no rnz-relo glave. Ali bi mi noteli posoditi konja, ki bi na njem čimprej po jezdil na grad Co-ningsbouTgh?« »Kajpada, zelo rad,« je odvrnil prior. »Lahko vzamete mojega jezdnega konja Mnlkina. Vprašanje je le, ali bo mogel nositi vašo težko bojno opravo.« »To bo lahko Gurtli vzel s seboj.« je dejal Ivanhoe ter se takoj začel odpravljati na pot. Kmalu sta Gurtli in Ivanhoe sedela v sedlih ter se poslavljala. Prior pa pa je v šnli opominjal, naj dobro pazi na konja Malkina, ki je šele 15 let star. V tej starosti, je menil Btarček, so konji in ženske taki, da se nanje nikakor ni zanesti. . . Ivanhoeju pa se je tako mudilo, da je to šalo docela preslišal, ■ - Zaloge bencina — za pol teta G. minister za finance Dušan Letica je dal izjavo o uredbi o tekočem gorivu, iz katere je posneti, da si je zadržala država izključno pravico za raziskovanje vseli vrst bitumena v celi državi. Lahko pa država svoje pravice pod gotovimi pogoji odstopi tudi zasebnikom. Nadalje so dana vsa podjetja za predelovanje tekočega goriva pod državno nadzorstvo. Nadalje eo vsi predelovalci obvezani držati na skladišču najmanj četrtino svoje letne proizvodnje. Nadalje morajo vsi uvozniki imeti zalogo goriva za najmanj tri mesece, kar pomeni skupno zaloge za 6 mesecev, kar je za primer potrebe zadostna količina. Poleg tega je uvoz bitumena vseh vrst vezan za uvozno dovoljenje Samostojne monopolske uprave. Cestna taksa za prevoz vaponskih pofCljk. Gradbeni minister g. Dobrivoje Stošovič je podpisal pravilnik o plačilu cestne takse za železniške prevoze blaga v vagonskih pošiljkah. Kot znano znaša ta taksa 15 oz. 10 din za vagon. Da je taksa plačana, so posvedoči s posebnimi markicami, ki bodo že vtisnjene nn tovornih listih. Take tovorne liste izdeluje in prodaja le samostojna monopolska uprava. Prodajalci dobe za prodajo takih železniških tovornih listov 2% provizije. Dokler taki tovorni listi ne bodo odtiskani, bodo davčne uprave nalepile na lovornih listih odgovarjajoči znesek v običajnih kolkih na tovorni list. Povečanje izplačilnih kvot pri Jugoslovanski banki, Zaqreb. Jugoslovanska banka v Zagrebu objavlja, da bo počenši s 1. julijem 1938 izplačevala tele kvote: 1. vse obresti za prvo polovico 1938, 2. vse vložne knjižice, ki dne 7. fpbruarja 1935 niso prekašale vsote 15.000 din (doslej 12.500), 3. na stare hranilne knjižice od 15.000 do 20.000 bo nadalje izplačevala 10% (kot doslej), 4. na stare knjižice od 20.000 do 100.000 din 5% (kot doslej), 5. na tekoče račune od 50.0000 do 500.000 din plača banka 5% (doslej je banka izplačevala samo tekoče račune do 50.(K)0 din v celoti). Izpremembe v upravi Zveze trgovskih zdmienj primorske hnnnrine. Kot pmo že poročali, je zaradi političnih razlogov odstopilo predsedstvo Zveze trgovskih združenj primorske banovine v Splitu neposredno pred nedavnim trgovskim kongresom v Ljubljani. Namesto odstopivšegn predsednika g. dr. Kraljeviča je bil izvoljen za predsednika inž.. Josip Gotovar iz Splita, za podpredsednika pa namesto Ivana Žje iz Šibenika g. Jero Matačič iz Šibenika, dočim je ostal drugi podpredsednik g. Jakov Dvornik na svojem mestu. Jadranska razstava na zagrebškem velesejmu je bila odprta 25. junija in traja do 5. julija. Razstava obsega v vseh prostorih zagrebškega velesej-ma dva dela: 1. Propagandistično-reprezentativni, katerega je organizirala Jadranska straža v sodelo- širite katoliške časopisje! vanjn s strokovnjaki in Javnimi delavci, ter 2. mednarodno razstavo pomorske tehnike in domače industrije tor gospodarstva naše obale, katero je organiziral zagrebški velesejem. Za časa trajanja razstave bo zagrebška radijska postaja prenašala predavanja iz pomorstva in o pomenu našega morja. Nekatere teh predavanj bo prevzela tudi naša radijska postaja. Borza Zflrich, 20. jnn. Belgrad 10.—, Pariz 12.1525, London 21.6225, New Yo*k 436.375, Bruselj 73.98, Milan 22.94, Amsterdam 241.50, Berllin 175.70, Berlin 175.70, Dunaj 32.—, Stockholm 111.475, Oslo 103.65, Kopenhagen 96.50, Praga 15.12, Varšava 82.—, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.53, Buenos Aires 113.50. 2ivina Mariborski Urinski sejem 27. junija. Prignanih je bilo 10 konj, 7 bikov, 70 volov, 308 krav in 16 telet, skupaj 411. Cene so bile naslednje: debeli voli 1 kg ž.ive teže 4.50 do 5.40, poldebeli voli 3.50 do 4.50, plemenski voli 4.50 do 6, biki za klanja 3.50 do 4.75, klavne krave debele 4.10 do 5.25, plemenske krave 3.50 do 4.50, krave za klobasarja 2.50 do 3.50, molzne krave 4 do 5 25, breje krave 4 do 5, mlada živina 4.50 do 6, teleta 5 do 6.50 din. Prodanih je bilo 240 glav živine. Mesne cene: vo-lovsko meso I. vrste 10 do 12 din, II. vrste 8 do 10 din, meso od bikov, krav in telic 6 do 12 din, telečje meso I. vrste 10 do 14 din, II. vrste 8 do 10 din, svinjsko meso sveže 12 do 16 din. Mariborski sojem 28. junija. Prignanih je bilo 10 konj, 7 bikov, 70 volov, 308 krav in 16 telet skupaj 411 glav. Cene so bile Sledeče: debeli voli (za 1 kg žive teže) 4.50 do 5.40, poldebeli voli 3.50 do 4.50, plemenski voli 4.50 do 6, biki za klanje 3.50 do 4.75, klavne krave debele 4.10 do 5.26, plemenske krave 3.50 do 4.50, krave za kllolmsar-je 2.50 do 3.50, molzne krave 4 do 5.25, breje krave 4 do 5, mlada živina 4.50 do 6, teleta 5 do 6.50 djn. Prodanih je bilo 240 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso I. (1 kg) 10 do 12, II. 8 do 10, meso od bikov, krav, telic 6 do 12, telečje meno I. 10 do 14, II. 8 do 10, svinjsko meso svežo 12 do 16 din. Krani Naročnike »Slovenca« vljudno opozarjamo, da čimprej poravnajo naročnino tudi za mesec julij. Oni naročniki v Kranju, ki dobivajo časopis po raznašalki in ki imajo kaj zaostanka, bodo v prihodnjih dneh dobili račun, v katerem bo vračunana tudi naročnina za mesec julij. Vso druge cenjene naročnike, ki redno mesečno plačujejo, pn prosimo, da v prvih dneh julija plačajo naročnino v podružnici »Slovencu« v Kranju. Naj ne bo v kranjskem okolišu nobenega naročnika, ki nc bi imel plačane naročnine tudi za julij, inko da bodo prav vsi sodelovali pri velikem »Slovenčevcm« nagradnem žrebanju. Mali oglasi V mnlih oglasih vrl.ls vsaka beseda 1 din: ienltoviinjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslov nc besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek zn mali oglas 15 din. • Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. ■ I'rl oglasih reklamnega značaja se računa enukolnnska, 3 inin visoka petltna vrstica po 3 din • /a pismene odgovore glede malih oglasov trehu priložiti znamko. Vsakovrstna zlato kupuje po najvišjih cenah ICERNF, juvelir, Ljubljana .VVolfova ulica št. 3 »H Mizarji i! Stavbno in pohištveno okovje, razno orodje Itd. dobite po nizkih cenah v železninl Fr. Stuplca, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. (1) KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj (Ih cenah Nova trgovina LjnblJana - Tvrieva cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze) Vsa lahka letna oblačila si nabavite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra o. 14. Mlade piščance pitane, 66—80 dkg, 1 kg 14 din, zaboji 30 komadov, franko voznlna, razpošilja G. Drechsler, Tuzla. " (1) Prostovoljna gasilska četa v Lahovčah pri Komendi naznanja žalostno vest, da je danes nenadoma umrl nje ustanovitelj in dolgoletni poveljnik, tovariš IGNAC KOSIRNIK posestnik in trgovec Dragega in požrtvovalnega tovariša ohranimo v trajnem spominu! L a h o v S e , dne 29. junija 1938 Uprava. i Izpolnjujemo žalostno dolžnost ter naznanjamo, da nas Je nenadoma zapustil ter odšel v boljše življenje naš dolgoletni občinski odbornik, gospod IGNAC KOSIRNIK posestnik in trgovec r Lahovžah Blag mu spomini Komenda, dne 29. junija 1938 Uprava občine Komenda Resnico govorfi ko trdijo, da prodajamo najboljša ln najcenejša kolesa rezervne dele 1« motorna kolesa. Velika Izbirat Kolesa od 600 din naprej. Splošna trgovska družba z. o. z. et. Vid nad LJubljano IZBSRA NI TEŽKA kadar Je treba določiti časopis v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval Ust, potom katerega bo prlSel zagotovo v stik z najširšimi kupnomočnlml sloji prebivalstva. In to je naS dnevnik »SLOVENEC«, ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo Izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepriča. Potnik sprejme zastopstvo tekstilne stroke ali kaj podobnega za vsn Juino Srbijo. — Ima svoj avto in potuje že preko 20 let. Jako dobro je vpeljnn po vsej Srbiji in poseduje v Beogradu Štirinadstropno hiSo. Reference pri M. Ravnikar, tovarna slamnikov, Domžale. Ponudbe upravi »Slovenca« pod St. 9G69. (a) ODDAJO: Opremljeno sobo z vhodom s stopnišča oddam 1. avgusta t. 1. na Kr. Petra trgu 3. I. n., desno. (s) Čitajte in širite »Slovenca« Prostovoljna gasilska četa Ribnica, okraj Kočevje naznanja vsem tovarišem gasilcem tn znancem prežalostno vest, da je njen zaslužni predsednik inž. Anton Rudei imejitelj zaslužnega križca ITI. stopnje Gasilske sveče kraljevine Jugoslavije, veleposestnik in industrialee dne 28. junija 1938, ob 9. uri, v 35. letu starosti, nenadoma nmrl. Dragega tovariša spremimo 30. junija 1938 ob 16.30 iz hiše žalosti na farno pokopališče v Hrovači k večnemu počitku. Ohranimo mu časten spomin, * v v Upravni odbor Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29, oktobra St. I, telefon 87-33, Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov trgovskih ln stanovanjskih his ln vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Štirisobno stanovanje vse prltikllne In komfort, poleg kavarne »Evropa«, Kersnikova 7 - oddam za avgustov termin v prvem nadstropju, primerno tudi za poslovne prostore. Eventuelno se deli za dve stranki. Ogled od 11 do 12 in od 17 do 18. (č) Zakaj morajo trpeti dojenčki na kožnem vnetjn in nadležnih izpuščajih? Zakaj morajo trpeti matere, da jih pri dojenju deteta mučijo razpokane in razbolele prsi? Zato, ker matere Se ne vedo za hitro in zanesljivo pomoč, ki >o nudi obema edino pravo rastlinsko mazilo .i »OKAMA« Dobi se v lekarnah in drogerijah. Škatlica 8 din. ■ RazpoSilja proH predhodnem nakazilu 10 din (tudi v znamkah): Lekarna Mr. J. Oblak, Št. Vid nad Ljubljano. Morske in zračne kopeli, otok Rab Biser gornjega Jadrana! — Gostilna »P e n g i e n K e k (K tik ob morju. Znana izvrstna dunajska in dalmatinska kuhinja. Dalmatinska vina, proftet in specialna slovenska vina (cviček in ljutomerčan). Pitna voda iz gorskega studenca! — Lastna drobnopeščena plaža tik ob pensionu. Lastna jadrnica, oboje brezplačno na razpolago našim gostom in izletnikom. — Solidne cene! Cena pensionu 55 din za osebo na dan, vkl. vso takse. — Hladne noči. žuželk prosto ozemlje. Milo podnebje. — Krasne sobe, ležeče ob morju« Gostilna »Pension K e k o< , Rab, Dalmaelj«. »f SLOVENEC, podružnica t Miklošičeva cesta it 5 V globoM žalost! sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem fn rnanrem, 3a 5© Vsemogočni danes nenadoma poklical k sebi našega dragega soproga, očeta, starega pčeta, brata, strica, tasta in svaka, gospoda Ignaca Kosirnika posestnika in trgovca v Lahovčah Zapustil nas je sredi dela v najlepši moški dobi, star 54 let ' '' " Dragega pokojnika bomo spremili na zadnji poti v petek, dne 1. julija 1938 ob 9 dopoldne na pokopališče v Lahovčah. Lahovče pri Komendi, dne 29. junija 1938. MANA, žena; FRANCK Iu IVAN, sinova; MTLKA por. LTPAR, ANGELA tn PAVLA, hčere; MIHA, JOŽA in MAKS, bratje; FRANČIŠKA, sestra; JANEZ LIPAR, »et; IVAN in DANICA, vnuka. Gasilska iupa okraja Kočevje naznanja prežalostno vest, da je njen zaslužni starešina, kmrrS inž. Anton Rudež imejitelj zaslužnega križca III. stopnje Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije, veleposestnik in industrialee dne 28. junija 1938, ob 9. uri, nenadoma nmrL Dragega tovariša spremimo 30. junija 1938 ob 16.30 iz hiše žalosti na farno pokopališče v Hrovači k večnemu počitku. Ohranimo mu časten spomin, Župni upravni odbor Štefan ZeromsM: Zvesta reka ^/njivi gošči v gozdu je naletel na svojem bejrff' na zvito gorjačo, suho jelovo vejo,