Poštnina plačana v gotovinL
Leto XII., štev. 2$1
LjnUjasa, petek 30. oktobra I93I
O0SI0 -3 0.:x. 133J,
**-- Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št 3122. 3123«, 3124. 3125. 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 3 — TeL 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Teletom št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 78 180 Wien št 105241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din. • za inozemstvo 40— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8. Telef št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Kje so pravi faMikatorj?
Kdo stoji za Pavelicevo zločinsko družbo - Ali bodo sosedne države storile svojo mednarodno dolžnost?
Beograd, 29. Oktobra, r. Pred par dnevi smo poročali o najnovejših zločinskih nakanah Paveiičeve družbe, kateri še ni bi; lo dovolj nedolžnih žrtev in krvi, marveč se je v zadnjem času vrgla tudi na ponarejanje našega denarja, da bi na ta način škodovala država in narodu ter izpodko-pala kredit dinarja v inozemstvu. Razkrit« ia Petra Gruberja, ki se je iz bojazni pred maščevanjem svojih bivših prijateljev in sotrudnikov »umaknil« ter pribežal v_ Jugoslavijo in tu podrobno opisal početje Paveiičeve družbe, so naravno izzvala v teh krogih silno vznemirjenje, ker se zavedajo, da so razgaljeni do kosti. Ni samo slučaj, da so baš isti trenutek kakor po naročilu, gotovi listi, ki so že vedno podpirali akcijo Paveiičeve družbe, objavili obširna poročila o »atentatu« na Pave« lica. »Giornale d' Italia«, »La Stampa«, »11 Lavoro Fascista«, »II Tevere« in njihovi družbi seveda tudi dunajska črno-žolta »Reichspost« so objavili vsi iz enega vira in skoro dobesedno veliko fantastično senzacijo, ki je podobna slabo pisanemu kriminalnemu feljtonu in se ne razlikuje mnogo od najnižje kriminalne H« terature, ki se prodaja v zvezkih po 1 Din komad. V teh poročilih se opisujejo neki misterijozni ljudje, ki se nenadoma pojavijo izza zavese hotelskih vrat Sledii »herojska« gesta Antona Paveliča, ki 6e ne ustraši štirih napadalcev oboroženih z revolverji, marveč mimo potegne svoj revolver ter jih požene v beg. Peter Gruber se onesvesti in Ante Pavelič mu velikodušno pokloni svoj revolver, da bi se ubil. Tu je sto fantastičnih neumnosti, kakršne smo videli le še pred vojno v slabih detektivskih filmih Sigomarjevega žanra.
O tem napadu do zob oboroženih ljudi ni nihče nič videl ne slišal po vsem Mo-nakovem in celo niti sami Paveličevi stražarji, niti hotelski sluge niso ničesar opazili. dasiravno je b i Pavelič v smrtni nevarnosti. Le dopisniki teh listov so, tako vsaj izgleda, s papirjem in črnilom v roki čakali, da ti misterijozni napadalci izginejo iz sobe, da takoj nato intervjuvajo gosooda Paveliča
Tudi če b' ne bilo te šaljive senzacije v teh listih, bi kljub temu ne bilo treba dolgo iskati, kdo stoji za Ante Paveličem in ostalimi izdajalci ter plačanci, ki ro-varijo proti naši državi Za vsako zločin« sko akcijo, s katero so hoteli škodovati naši državi ali vsaj izzivati nerede in nemire, za vsakim banditom, ki so ga poslali
k nam 6 peklenskimi 6troji in bombami, da 60 Ubijali nedolžne žene in otroke, se pojavlja sled, ki jasno vodi tja, od koder so bili ti zločinci poslani, kjer so dobili denar, orožje, eksplozive in ponarejene dokumente, da se morejo brezskrbno gibati v inozemstvu.
Sedaj so 6e lotili novega načina borbe proti naši državi. Ko jim niso pomagale strojne puške, ki so jih nosili bolgarski komitaši, ko bombe in peklenski stroji niso nič zalegli in ko je ostala klevetniška kampanja gotovega inozemskega tiska, ki je popolnoma v rokah vlade dotične sosedne države, ki vodi proti naši državi renegatsko podzemeljsko sramotno borbo, ko vse to ni rodilo za žel j enih uspehov, so 6e vrgli na ponarejanje našega denarja. To najpodlejše in najnižje kriminalno sredstvo v rokah izdajalca naj bi izpodkopalo vrednost našega denarja, naj bi povzročilo nove finančne težkoče naši državi ter vzbudilo nezaupanje v naš dinar doma in v inozemstvu.
Falzifikati tisočdinarskih bankovcev, ki jih ima Ante Pavelič, so bili izdelani nekje v inozemstvu. Svoječasno se je govorilo, da izdajajo sovjeti falzificirane dolarje in funte. Že samo ta vest ne da bi se pojavili kje falzificirani bankovci, je izzvala silno razburjenje po vsem svetu in ogorčenje proti vladi ki ©o jo nazivali vlado zločincev. V primeri 6 tem je tudi falzifikatorska afera kneza Windischgrae-tza naravnost naivna in nedolžna.
Dne 20. aprila 1929 je bila sklenjena in podpisana v Ženevi od predstavnikov 21 držav mednarodna konvencija o pobijanju ponarejanja denarja Med podpisniki te konvencije so tudi vse naše sosedne države. Za čigav račun je Ante Pavelič, ki je prispel v Monakovo iz Italije pod napačnim imenom in z italijanskm potnim listom, s kopico falzificiranih tisočdinar« skiih bankovcev zašel v ta nov zločin najnižje vrste? Kje so bili ti ponarejeni bankovci izdelani in tiskani? Kje je ta država, ki je podpisala ženevsko konvencijo? Dolžnost vsake izmed držav, ki so podpisale to konvencijo je. da pobija zločine te vrste in zato upamo, da se bodo vse te države pobrigale, da najdejo zločinca, ki biva na njihovem ozemlju. Ta dolžnost je tem veeja in nujnejša, ker je dandanes mednarodni denarni trg mnogo občutljivejši, kakor kdaj poprej in ker zahteva to naravnost kotegorično finančna solidarnost v»e Evrope.
Mušanov o odnosa jih Bolgarske z Jugoslavijo
Otvoritvena seja bolgarskega sobranja - Izključitev komunistov od treh sej zbornice
Sofija, 29. oktobra. AA. Na včerajšnji seji sobranja ie predsednik vlade Mušanov pre-čital ukaz o otvoritvi novega rednega parlamentarnega zasedanja. Ker so komunisti ob' tej priliki povzročili številne incidente, iih ie parlament izključil za tri seje.
Mušanov ie izjavil, da je zadovoljen z resnimi razpravami ob priliki zadnjega parlamentarnega zasedanja ter je naglašal željo, da bi vladne skupine, ki so pri poslednjih volitvah dobile večino, delale v parlamentu še nadalje z isto resnostjo in tako dokazale sposobnost parlamenta ter hvaležnost bolgarskemu narodu. Nato je Mušanov obširno poročal o ukrepih vlade proti gospodarski krizi, ki jo je sedanja vlada pode-
dovala od prejšnje. Poudarjal je, da je tečaj bolgarskega leva zelo čvrst ter mnogo boljši od tečajev mnogih drugih valut. V zunanji politiki je Mušanov naglašal, da želi bolgarska vlada voditi miroljubno politiko ter politiko sporazuma z vsemi državami. O odnošajih Bolgarije z Jugoslavijo je izjavil: »Dokazujemo in bomo dokazali, da želimo živeti z Jugoslavijo v miru in da živimo v dobrem sosedstvu s to bratsko državo. Nočemo nobenega rovarjenja na jugosloven-skem ozemlju ter smo tudi v tem pogledu dokazali našo dobro voljo. Naša politika je politika miru in gre za tem, da se mimo rešijo razni spori.«
Podaljšanje rusko-turške pogodbe
Tevfik Ruždi bej in Litviitov v značaju rusko - turškega prijateljstva
Angora, 29. oktobra. A A. Med snočnjo večerjo v čast ruskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova, je turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej pojasnil načela
zunanje politike turške republike in sovjetske Rusije ter poudaril, da stremi ta politika le po utrditvi miru. Poset Litvinova nudi prijetno priliko, da podaljšata Turčija in Rusija svojo pogodbo o prijateljstvu in nevtralnost z dne 17. decembra 1. 1925.
Litvinov je v svojem odgovoru navedel razloge, ki govore za prijateljstvo med Turčijo in Rusijo. To prijateljstvo je popolnoma drugačnega značaja, kakor pa so prijateljstva, sloneča na pogodbah. Udej-6tvuje se namreč neprestano s svojim de-
lom za splošni mir. Če bi podobno prijateljstvo sklenile tudd druge države, potem bi mir ne bi1 ogrožen. Zato mu bo lahko pritisniti pečat na pogodbo, s katero bodo podaljšani dosedanji sporazumi med Turčijo in sovjetsko Rusijo.
Predsednik turške vlade Izmet paša je priredil na čast Litvinovu svečan obed, zvečer pa je bil velik ples v ruskem po* slaništvu.
Angora, 29. okt g. Ruski ljudski komi« sar za zunanje zadeve Litvinov in turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej sta podpisala danes pogodbo, s katero se v decembru 1. 1925. sklenjena prijateljska in nev-tralitetna pogodba med Turčijo in sovjetsko Rusijo podaljšuje za nadaljnjih 6 let
Posredovanje Turčije med Rumunijo
in Rusijo
Odmev Litvinovega poseta v Angori — Turčija smatra, da je sedaj ugoden čas za pomirjenje med Rusijo in Rumunijo
Aneora, 29. okt Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej se je sestal s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Litvinovom in je po sestanku novinarjem izjavil, da morajo biti Turki v prvi vrsti zadovoljni, ker so povsem prenehali obmejni incidenti, ki so se dogajali na rusko-turški meji in ki so zbujali med javnostjo toliko razburjenja. Z Litvinovom je govoril tudi o bodočih odnošajih med obema prijateljskima državama in o razmerju med Rumunijo in Rusijo.
Angora, 29. okt Zdi se, da bo poset ruskega ljudskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova v Angori prinesel tudi zbli-žanie med Rumunijo in Rusijo. Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej je pozval
Litvinova, naj poblasti Turčijo, da posreduje med Rusijo in Rumunijo. Turški zunanji minister je opozoril na to, da so nasprot-stva med obema državama sedaj manjša in da so tudi prejšnji obmejni incidenti skoraj prenehali. Po mnenju turške vlade se mora sedanji trenutek izrabiti za zbližanje med obema državama. Odgovor ruskega ljudskega komisarja doslej še ni znan.
Razlastitev španskih kronskih posestev
Madrid, ?9. oktobra AA. Ministrski svet je sklenil podariti sevilskd občini posestvo Alkazar in vse tamošnje parke. Posestvo in parki so bifi last bivše španske krone.
MACDONALD OSTANE NA ČELU VLADE
Macdonald uživa zaupanje vsega naroda — Novoizvoljeni parlament se sestane v torek - Pred izpremembami v vladi - Finančni minister Snowden podal ostavko
London, 29. oktobra. AA. Danes opoldne je bilo znanih 608 izidov od 615, kolikor znaša število vseh poslancev v novem angleškem parlamentu. Dosedaj
imajo:
Konzervativna stranka 471 poslancev, nacionalna-liberalna stranka 63 poslancev,
nacionalna delavska stranka 14 poslancev,
neodvisna nacionalna stranka 3 poslance.
Nacionalni blok vlade šteje 551 poslancev. Opozicija ima 57 poslancev in sicer:
48 delavskih poslancev, 7 liberalnih in 2 neodvisna poslanca.
Konzervativna stranka je pridobila 207 mandatov, delavska stranka je izgubila 232. Za nacionalni blok je glasovalo 14 milijonov volilcev, za opozicijo pa 7 milijonov. Volilni izid na londonski univerzi bo objavljen šele v soboto.
London, 29. oktobra, n. Po izvolitvi dveh irskih nezavisnežev je dobila vlada vsega skupaj 555. opozicija pa 55 poslanskih mandatov. Računi vlade in o-pozicije se za enkrat ne skladajo posebno zaradi zadnjih dveh poslancev. Opozicija pTavi, da sta oba nova irska poslanca proti vladi. Potemtakem hi imela vlada »samo« 553, opozicija pa 57 poslancev. Konzervativci so gotovi, da bodo imeli v spodnji zbornici tudi 471 poslancev. Liberalci Simonove in Herbert Samuelove skupine 63, Macdo-naldovi laburisti 14, Hendersonovi labu-risti 48. ostali liberalci Da 5.
Prva seia vlade po volitvah
London, 29. oktobra, g. Vlada se je danes dopoldne pod predsedstvom Mac-donalda sestala na prvo sejo po volitvah. Zakladni minister SnOwden, ki ni kandidiral, je pri tej priliki podal ostavko ter napovedal, da se namerava umakniti iz političnega življenja. Splošno se pričakuje, da bo imenovan za viseonta ip najbrže tudi za člana lordske zbornice.
Jasno je, da se bodo v sedanjem kabinetu nacionalne vlade izvršile znatne spremembe. Jutri bo Macdolnald v Che-quersu sestavil program nove vlade. Sprememba kabineta je v vsakem slučaju potrebna že zaradi demisije dosedanjega finančnega ministra Snowdena, ki ga bo bržkone nadomestil Neuville Chamber-lain. Pravijo, da bosta podala ostavko tu* di lord Oharkey in državni tožilec 6ir Jouvvitt. Druge kombinacije še niso znane. Vlada se je bavila s položajem, ki je nastal po volitvah. Kakor se zatrjuje, bo štela nova vlada 20 članov. Macdonald je baje odločen, da bo gledal na to, da bodo v vladi zastopani po 6vojem pomenu vsi narodni interesi, vključno delavskih. Vodja konzervativcev Stanlev Baldwin je izdal angleškemu narodu poslanico, v kateri ga poziva, naj tudi v bodoče podpira ministrskega predsednika Macdonalda.
Po 6eji vlade je bil Macdonald sprejet od kralja v avdijenci, ki je trajala skoro eno uro. Po avdijenci je bil zelo dobro razpoložen in je novinarjem izjavil, da se razvija vse tako, kakor je treba.
Situacija v novem parlamentu
Rekordna zmaga konzervativne 6tranke je tem pomembnejša, ker stranka ni izgubila nobenega volilnega okrožja, 6 čemer se ne more dosedaj ponašati nobena stranka. V novem parlamentu bodo poslanci opozicije zasedali samo dve klopi in bo moral veliik del vladnih poslancev zasesti celo mesta v klopeh, ki so določene za opozicijo. Število poslancev delavske stranke ie celo nižje kot je bilo številp liberalnih poslancev v starem parlamentu.
Volilna udeležba je bila nenavadno velika. Vsi člani večnacionalne vlade 9o bili izvoljeni. Londonsko prebivalstvo je prirejalo Macdonaldu včeraj in danes burne ovacije. Njegov šofer ie moral ustaviti motor v avtomobilu, nakaT je navdušena množica vlekla Macdonaldov avtomobil po cestah.
Otvoritev parlamenta
London. 29. oktobra, s. Parlament se bo sestal v torek. Po verifikaciji mandatov bo svečana otvoritev parlamenta dne 10. novembra. Dan prej bo imel Macdonald na banketu londonskega lord-majoria pomemben političen govor, ki ga vsa javnost pričakuje z velikim zanimanjem.
Navdušenje v Londonu
London, 29. oktobra, n. Javnost je s pričo nepričakovanih volilnih rezultatov navdušena m prireja vsakemu članu vlade, čim se prikaže na ulici, velike ovacije. Ko sta snoči kralj in kraljica posetila predstavo v gledališču Lane. jn je publika sprejela s frene-tičirim vzklikanjem, ki trra ni bilo ne konca ne kraia.
Kako presolajo položaj v delavski stranki
London, 29. oktobra, d. V krogih delavske stranke pripisujejo krivdo za veliki poraz pri volitvah Macdonaldu m Snowdenu, ker sta povzročila razkol v stranki. Pri tem napovedujejo, da bodo konservativci po svoji zmagi Macdonalda in Snowdetna zopet
izrinili iz vlade, nakar bosta oba bržkone imenovana za paira ter dobila izven vlade visoki upravni mesti. V splošnem poudarjajo listi delavske stranke, da razmerje glasov, oddanih pri volitvah, samo po sebi za delavsko stranko ni preveč tragično. V primeru s prejšnjimi številkami je delavska stranka izgubila približno le petino volilcev. Ogromen uspeh konservativcev je bil v glavnem mogoč le zaradi njihovega skupnega zastopa z liberalci, s čimer so bile onemogočene trojne kandidature v posameznih voMlnih okrajih.
Popolnoma so odpovedali komunisti, ki so dobili smešno majhno število glasov, kar se tolmači kot nov dokaz, da so se angleški volilci odločil; proti radikalnim geslom. Tudi nova Mosleyeva stranka je ostala brez znatnega uspeha in je njen voditelj Oswald Mosley sam propadel, poražen od konservativne kandidatke Copipelandove. Hendersonovi prijatelji menijo, da se bo Hender-9on začasno zadovoljil s tem. da bo sprejel odločitev splošnih volitev, vendar pa se bo brez dvoma dal pri prvi priliki, ki se mu bo ponudila, postaviti za kandidata delavske stranke.
Komentarji angleškega tiska
London, 29. oktobra. AA. »T i m e s< pravijo, da je angleški narod pri teh volitvah pravilno ocenil gospodarski in politični položaj. Zato je zmaga narodna in strankarska. Dalje čestitajo vladi, da ni bila vezana po nemogočih obljubah.
Glasilo delavske stranke >DaiIy Herald« pravi, da je prestalo delavstvo hudo izkušnjo. Če bo hotelo spremeniti sedanji poraz v bodočo zmago, bo moralo takoj na delo. Pri prihodnji priliki bo delavstvo moralo biti pripravljeno ne samo, da zmaga, temveč da tudi izvrši svojo nalogo. List dalje poudarja, da je delavska stranka kljuD 60 mandatom dobila nad 6 milijonov glasov. Zaključuje, da ni dobro, da ima toliko volilcev v spodnji zbornici tako malo zastopnikov.
List >D a i 1 y Chronicle« pravi, da ljudstvo ni hotelo diktature 9veta delavskih
organizacij in programa delavske stranke za omiljenje gospodarske krize. Ljudje so spoznali, da je ta program neizvedljiv.
»D a i 1 y M a i k vidi v volitvah veliko patrijotsko glasovanje za Anglijo. Narod je odklonil razredno borbo.
»D a i 1 y Telegraphc piše, da je rezultat volitev triumf svobodne demokracije, ki je omogočil zdravo vlado in zdrave finance.
»Morningpost« trdi, da ?o volitve narodni in ne strankarski plebiscit Volitve so dale ministrskemu predsedniku zaželjene svobodne roke, da izvede potrebne davčne reforme za oživljenje industrije in poljedelstva in za uravnovešenje trgovinske bilance.
>N e w s Cronicle« objavlja članek znanega finančnega strokovnjaka Leythona. Leython je vladi zastavil predvsem tri vprašanja, ki po njegovem mnenju najbolj zanimajo angleško javnost Ta vprašanja so: indijski problem, stališče Anglije do Društva narodov, razoroži t ven o vprašanje in stališče Velike Britanije napram državam-dolžnicam. Leython izraža ob zaključku svojega članka nad o, da nova vlada ne bo zavzela reakcionarnega stališča.
Z volitvami obogatel
London, 29. oktobra, n. Neki londonski meščan je tik pred volitvami stavil, da bodo konzervativci dobili nad 400 mandatov. Za stavo je položil 400 funtov. Ljudje so stavili proti njemu z desetkratnimi zneski. Danes opoldne je mož dvignil 119.000 funtov, t. j. okrog 25,500.000 Din.
Bojazen pred angleškimi zaščitnimi carinami
Berlin, 29. oktobra. AA. V tukajšnjih političnih krogih prevladuje mnenje, da bodo rezultati parlamentarnih volitev v Angliji neugodno vplivali na nemško trgovino in industrijo, ker bo novi angleški parlament pod vplivom konzervativne stranke bržkone uvedel nove zaščitne carine, s katerimi bo mnogim nemškim proizvajalcem onemogočeno izvažati na Angleško.
Nove olajšave za vinogradnike
Oprostitev od banovinske trošarine za vino, ki je vinogradniki zamenjajo 2 a poljske pridelke
Ljubljana, 29. oktobra. AA. Kr. banska uprava dravske banovine razglaša:
Da se v sedanji težki gospodarski krizi olajša revnejšim vinogradnikom prodaja vina in si morejo lažje nabaviti najnujnejše življenjske potrebščine, odločam, da se veljavnost drugega odstavka paragrafa 32 pravilnika o banovinskih davščinah za proračunsko leto 1931-32 razširi na vse sreze dravske banovine. V bodoče bo kr. banska uprava oproščala banovinske trošarine ono vino, ki ga dajejo vinogradniki - producenti iz kateregakoli sreza v dravski banovini v zameno za poljske pridelke in izključno za domačo uporabo kmetovalcem v dravski banovini.
Ta ugodnost velja le za revnejše vinogradnike, ne pa za imovitejše posestnike vinogradov aH vinske trgovce. Prav tako se ne more dovoliti, da bi se dajalo vino nro-
sto banovinske trošarine v zameno trgovcem, obrnikom in raznim prekupčevalcem.
Vinogradniki, ki se hočejo poslužiti ugodnosti trošarine proste zamene vina, morajo to prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole. V prijavi je točno navesti ime. t>o-klic in bivališče prodajalca in kupca, množino vina ter množimo in vrsto v zameno vzetih življenjskih potrebščin.
Oddelki predlagajo te prijave v rešitev kraljevski banski upravi s svojim poročilom, v katerem je treba vedno označiti, ali so prosilci vinogradniki - producenti hi da so oprostitve tudi potrebni
Nadalje se oprošča na posebno prošnjo tudi vino, ki ga morajo dajati vinogradniki-producenti prevžitkarjem.
S tem se ne menja dolžnost plačevanja državne trošarine po zakonu o državni trošarini	Ban: dr. Marušič, L r.
Reforma pokojninskega zavarovanja
Deputacija strokovnih organizacij in socialnih ustanov pri ministru za
socialno politiko
Beograd, 29. oktobra. AA. Mčnister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Kostrenčič je sprejel d epu taci jo Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije ter predstavnike privatnih nameščencev društva »Merkur« ter ljubljanskega »Pokojninskega zavoda za privatne nameščence«. Ministra je pozdravil v imenu deputacije predstavnik beograjske podružnice Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jovo Novakovič ter mu razložil težke razimere, v katerih se nahajajo privatni uradniki predvsem zaradi neurejenega stanja njihovih pokojnin. V zvezi s prejšnjimi predstavkanni je zaprosil ministra, da kot resorni minister dela za rešitev tega važnega socialnega cpraSanja na ta način, da se pokojninski zakon, ki
velja v Sloveniji in Dalmaciji razširi •• vso Jugoslavijo ter s tem izvede izenačenje vseh privatnih uradnikov glede omenjenega važnega življenjskega vprašanja.
Minister je deputaciji izjavit da uvideva potrebo rešitve tega vprašanja in da je njegova želja, da se reši čimprej, pri čemer je treba gledati na socialno zavarovanje sploh. V zvezi s tem je minister deputaciji nag-!asi 1, da bo to socialno vprašanje zaradi svoje važnosti in nujnosti prišlo pred Narodno skupščino, ki se kmalu sestane.
Glavni tajnik Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov je izkoristil priliko, da je naglasi! tudi važnost sprejetja obrtnega zakona, pri čemer je treba čuvati klavzule zakonskega načrta, ki urejajo službene odnosa je privatnih uradnikov.
Sprememba na našem poslaništva v Budimpešti
Beograd. 29. oktobra. M Dosedanji jugoslovenski poslanik v Budimpešti g. Rado-rnir Lukovič je bil zaradi bolezni stavljen na razpoloženje. Včeraj popoldne _ je bil sprejet v poslovilni avdijenci pr,j državnem upravitelju Horthyju, nato pa je posetil tudi ministrskega predsednika grofa Karolyija in zunanjega ministra Valka. Snoči je z brzovlakom odpotoval v Beograd. Na kolodvoru so se poslovili od njega poleg osobja jugoslovenskega poslaništva tudi predstavništvo diplomatskega zbora.
Smrt uglednega beograjskega novinarja
Beograd, 29. oktobra p. Davi je preminil po kratkem bolehanju ugledni beograjski novinar tn književnik 2ivojin Karadžič, po-
tomec znanega srbskega književnika Vu-ka Karadžiča. Po Južni Srbiji je Obiral gradivo za večje delo o Južni Srbiji, pa se je pri tem prehladi! in sedaj na posledicah umrl. Pogreb se bo vršil jutri.
ElektriBkaeiia sav«ke banovine
Zagreb, 29. okt. n. 2upan Srkulj, trije mestni svetovalci in ravnatelj mestne električne centrale so odpotovali v Beograd. Udeležili se bodo ankete pod vodstvom trgovinskega ministra Kumanudija o vlogi udruženla rudnikov in topilnic, ki se je ponudilo, da prevzame monopolno koncesijo za elektrifikacijo savske banovine.
Zasedanje donavskega banovinskega sveta
Beograd. 29. oktobra p. Ban chmavske banovine g Milan Nikolič je sklical zasedanje banovinskega sveta za 3. november. Na dnevnem redu je razprava o banovin-skem proračunu
Anglija nas uči
Zgodovina, učiteljica narodov, nam ve povedati o dveh, stoletja trajajočih svetovnih imperijih: staroveškem Rimu in moderni Angliji; obenem pa nas tudi uči, v čem je skrivnost velikega uspeha, kakršnega lahko dosežejo le redki narodi. Lastnost velikih državotvornih narodov namreč je, da v nevarnosti opu-ste vse notranje spore in razprtije ter postavijo vso svojo silo složno v službo splošnosti.
Sodobniki in priče sedanjega pomembnega dogodka na Angleškem smo v tako ugodnem položaju, da nam po vzgledu, kako naj skrbimo za svojo državno in narodno skupnost, ni treba segati v nivo davnino, marveč se lahko učimo na primeru, ki se je ravnokar odigral pred našimi očmi. Primer je toliko učinkovitejši, ker nam kaže pot k ozdravljenju in izhod iz težkega položaja, ki je skoro do najmanjših podrobnosti sličen našim prilikam. V pičlih šestih mesecih se je razvil na Angleškem proces, ki je prive-del angleški narod iz neposredno pretečega družabnega razkroja k popolni narodni slogi.
Ko so se začetkom letošnjega leta v Angliji pokazali nevarni znaki neugodnega gospodarskega stanja v obliki velikanskih primanjkljajev v državnem proračunu, je vlada takoj sestavila odbor, znan pod imenom majske komisije, ter mu naročila, da nepristransko prouči in najde vzroke silnega deficita. Ta »May Commission« ie izdelala svoje poročilo ter ga predložila vladi že naslednji mesec. Macdonald se je po temeljiti presoji poročila sam uveril, da so vzrok proračunske neuravnovešenosti med drugimi tudi velike socialne dajatve, ki so bile določene v času viška konjunkture, ki pa v novih prilikah niso več v soglasju s finančnim stanjem državne blagajne. Na temelju te ugotovitve je bil možen samo en logičen zaključek: Potrebna je največja štednja vseh ljudskih slojev.
Angleški premier, načelnik delavske vlade, je imel tudi dovolj hrabrosti in dalekovidnosti, da je sklep nemudoma predložil najširšemu forumu svoje stranke, zahtevajoč primerne ukrepe v tem pogledu. Veliki politični vodja pa v lastnem taboru nI našel ljudi, ki bi razumeli in do zadnje konsekvence ocenili vso težo nastalega položaja. Zbali so se za interese stranke in kratkovidno odklonili zahtevo, naj tudi delovno ljudstvo doprinese žrtve skupnemu narodnemu interesu. Skoro sam samcat je stal Macdonald nasproti strnjeni delavski stranki in nasproti mogočnim strokovnim zvezam. V te i osamelosti pa je tudi dobil priliko, da je z mogočnim razmahom Dokazal vso svoio veličino. Ni se ustrašil razkola stranke in je med viharjem večine svojih poslanskih tova-
' rišev proglasil načelo: Država je prva in interesi stranke so v vseh ozirih podrejeni državnim interesom. Dal je na kocko vso svojo preteklost, tvegal je plod svojih dolgoletnih naporov pri organizaciji delavske stranke, vedoč, da bo njegova žrtev na korist domovini. V volilnem boju je vedno Iznova poudarjal: Prvo je država, prvo je naš dom, dotranja ureditev po tem ali onem načelu je zelo podrejenega pomena.
Njegovi kratkovidni tovariši danes po grozovitem volilnem porazu gotovo že uvidevajo svojo tragično zmoto: zbali so se za bežne interese svoje stranke in zato postavili v nevarnost celoto, ki edina lahko jamči obstoj ne samo delavskemu razredu, ne samo laburistični stranki, marveč vsemu narodu in vsem strankam, v katerih okviru se udejstvu-je ljustvo. V globokem nepoznavanju ljudske duše, ki je bila pripravljena nositi težke žrtve v korist države, so krenili v boj z malenkostnimi gesli. Narod pa je poučil svoje voditelje: Država je prvo, ne stranka!
Mali človek je s svojim zdravim, od strankarstva nepokvarjenim državnim smislom spoznal, da gre borba za kaj večjega in ne samo za zmanjšanje prejemkov delavskega razreda. O tej zrelosti angleškega ljudstva razločno govore volilne številke prošlega torka. Vsakomur je nedvomno jasno, da bi konzerva tivci 'ne bili dosegli tako impozantne večine, kakor je niso še nikoli, ako bi ne bili šli v boj z geslom narodne sloge, z geslom prvenstva državnega interesa nad strankarskimi in narodnimi interesi, število za Macdonalda oddanih glasov v premogokopnem okrožiu Seahamu, gnezdu radikalnega socializma in komunizma, pa še posebej priča o državotvornosti angleškega delavca. Macdonald je dobil tu 30.000 glasov večine in ta velikanska številka priča, da je angleški mali človek z navdušenjem oddal svoj glas možu, ki ie prosrlasil narodno slogo 2a edini soasonosni lek in državno korist za najvišji zakon.
Naš narod nima visokoletečih svetovno političnih ambicij, gotovo pa ima zdrav smisel za samoohrano, čemur je dokaz njegov žilavi stoletni odpor proti tujim napadalcem. Ali naj po komaj doseženi svobodi zavrže plodove vztrajnega dela pokolenj in se ne razumevajoč položaj zopet vrže v naročje strankar-jem, demagogom in šarlatanom?
Angleški vzgled naj lebdi pred očmi našemu ljudstvu, da bo 8. novembra z odločnostjo izpovedalo svojo ljubezen do države in kralja. Ves svet je zavzet nad veličino angleškega domoljubja, ne dajmo, da gre ta veliki svetovni dogodek mimo nas in mimo našega naroda brez koristnega nauka, ki sra lahko črnamo iz odločitve angleškega delovnega ljudstva.
Naročilnice za srečke so priložene današnji številki ,,Jutra". Kdor namerava srečke naročiti naj Izpolni in odpošlje čimprej naročilnico, da bomo mogli vsem pravočasno poslati srečke.
ZADRUŽNA HRANILNICA r. z. z o. z.
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 19
Valutne špekulacije s tujim denarjem
Bivši tajnik Mestne hranilnice v Črnomlju pred sodiščem zaradi nedovoljenih špekulacij
Velik volilni shod v Beogradu
Beograd. 29. oktobra, p. Za nedeljo ob 10. dopoldne je sklican v Beogradu velik volilni shod za vse mesto. Na shodu bodo govorili vsi trije beograjski kandidati, in sicer minister trgovine dr. Kosta Kumanudi. prosvetni minister Boža Maksimovič in predsednik Obrtne zbornice Miljutin Stanojevič. Sedaj se vrše po vsem mestu okrajne konference. ki so vseskozi dobro obiskane ln dokazujejo, da vlada, tudi v prestolnici za volitve veliko zanimanje.
Minister Puceli med Kočevarji
V	ponedeljek in sredo je g. minister Pucelj v kočevskem delu svojega volilnega okraja priredil nad 20 Izvrstno uspelih shodov in s tem dosegel gotovo rekord. Pravi rekord med volilci v naši banovini je pa z udeležbo na vseh teh shodih dosegla^ tudi nemška narodna manjšina, ki se je z vzgledno solidarnostjo povsod izjavila soglasno za državno listo. Lahko rečemo, da je mala kočevska deželica najsijajnejši vzgled državne zavednosti, ki lahko izpod-buja tudi volilce jugoslovenske narodnosti, kako je treba pojmiti velikanski pomen teh zgodovinskih volitev.
Domači govorniki in volilci so povsod soglasno izjaivljali, da smatrajo za največjo čast. ko jim je dana uri volitvah prilika odločati pri najvažnejših državnih vprašanjih. Povsod so pa, izjavljali.tudi najglobljo vdanost državi In .kralju ter z največjo odločnostjo sklenili priti vsi brez izjeme na volišče.
V	torek že ob 8. zjutraj je govoril minister Pucelj v Cvišlarjih, ob 9. v Oneku, a posebno mnogo volilcev je bilo zbranih na shodu v Koprlvnikii. kjer je navduševal volilce za državno idejo tudi tamkajšnji župnik. Ob 12. je imel minister Pucelj, ki ga je spremljal namestnik g. dr. Arko, odlično obiskan shod v Nemški Loki. nato v v Spodnjem Logu in Knežji Lipi ter v Raindolu. a v Mozlu mu je bil prirejen veličasten sprejem z občinskim odborom, županom. župnikom in šolskim vodstvom na čelu. Ko se je g. minister nripeljal v vas, je godba igrala državno himno. Iz Mozla je odšel v Črna Potok, nato v Livold in v Dolgo vas, kjer so ga na shodih povsod burno pozdravljali. Tako v ponedeljek zvečer v Stari cerkvi, kakor tudi v sredo ziutrai v Mali gori je razen kandidata navdušeno govoril tudi duhovni svetnik župnik Josip Eppich. bivši poslanec oblastne skupščine, in v i.menn župlja.nov zagotovil. da se vsi udeleže volitev. Na poti iz Stare cerkve so ministra ustavili v šalki vasi in že pozno zvečer v mestu Kočevju, kier je imel v naglici improvizirana shoda.
Tudi v sredo so v Polomu. Starem logu. Gotenici in Borovcu poleg županov govorili tudi župniki o potrebi močnega nastopa Dri volitvah s strani narodne manjšine na Kočevskem. Po shodu v Klečah je bil posebno ganljiv sprejem v Starem Logu, kjer je minister Pucelj obiskoval kot 10 letni deček eno leto tamkajšnjo osnovno šolo, zato tudi izvrstno govori starodavni kočevski di-jalekt. Ob snrejemu v Starem Logu so poka') topiči, Igrala je godba in pred zbrano šolsko mladino je mininstra Puclja pozdravil tamkajšnji nadučitelj.
Največje navdušenje in harmonija za veliko idejo sta vladali tudi na izvrstno usoe-llh shodih v Grčaricah. Kočevski Reki, Novih Lazih, v Moravi in štalcerjih. Poleg ministra Puclja so povsod pojasnjevali polo-
žaj, važnost, volitev Ln potrebo velike udeležbe tudi namestnik kandidata dr. H. Arko in gg. Gustav Verderber in trgovec Kresse Iz Kočevja. Vsi imenovani gospodje so bili za svoja patrijotična izvajanja deležni burnega aplavza in ljudstvo je tudi v spodnjem delu sreza Kočevje glasno izjavljalo, da hoče 8. novembra polnoštevilno in z največjo vnemo izvršiti častno dolžnost vsakega dobrega državljana s tem, da se brez izjeme vsi volilci udeleže volitev. Na vseh shodih je mala kočevska deželica enodušno in odločno pokazala, da hoče biti na dan volitev vzor ostalim delom dra.v-ske banovine, da tako pokaže, kako je treba dajati državi, kar je državnega, in kralju, kar je kraljevega.
Poziv hišnim posestnikom
Ljubljana, 29. oktobra. AA. Banska uprava dravske banovine v Ljubljani apelira na uvidevnost hišnih posestnikov, da glede na vladajočo gosnodarsko krizo ter pomanjkanje likvidnih denarnih sredstev ne zahtevajo od denarno šibkih najemnikov stanovanj in lokalov za tekoči novembrski termin celotnega plačila tromesečne najemnine v naprej ter dovolijo najemnikom plačevanje najemnine v mesečnih obrokih kakor to velja za podeželske kraje.
Velike poplave v Bosni
Sarajevo. 29. oktobra n. V okolici Visokega je reka Bosna preplavila pokrajino. Poplava sega do periferije mesta. Uničenih je več hiš. Voda še vedno narašča. Na progi Satra.jevo-Višegrad je pokvarila progo, a je bil promet danes popoldne že vzpostavljen. Na progi Karanovac-Gračanica so poplave promet docela zaustavile. Reka Pra-ča je poplavila velik kompleks zemlje. Ljudje že 20 let ne pomnijo takšne poplave. Voda je preplavila tudi večji del vasi Rogatice, ki so jo morali ljudje docela izprazniti. Pri Jaklanici je Neretva odnesla več železniških mostov. Vode valijo seboj velike količine lesa. Na obrežje je naplavila tudi truplo neznanega otroka. Pri Konjiču je voda razdrla 60 m dolgo cestno progo.
Žalostna usoda pastorke
Požega. 29. okt. n. Pred tukajšnjim sodiščem se je danes vršil proces proti Milku m Malici Lovinčič ter njunemu sinu Fra-nju iz Slafcinikov. Za Veliko noč so obtoženci novezall z vrvmi pastorko Mando in jo zaprli v klet. Rele po treh dneh jo je reši! vaški župan. Mando so hoteli tako kaznovati, ker ni hotela vzeti za mofla nekega bogatega soseda, ki ga ni ljubila. Lo-vinčičevi so bili obsojeni vsak na tri mesece strogega zapora.
Krvav zločin gvatemalskega diplomata
Dunaj, 29. oktobra AA. Iz Linza poročajo, da je včeraj dopoldne v bližini Sankt Georgena ataše gvatemalskega poslaništva v Londonu, Samuel Godoj, streljal na svojega zeta, Gvatemalca Maksa Reinbarta, ki je obležal na mestu mrtev. V sosedni sobi je ta čas ležala Godojeva sestra in žena ustreljenega Reinharta, bolna za pljučnico, ki je Čula vse. kar se je dogajalo v predsobi, in je kmalu nato zaradi razburjenja umrla Zapustila je troje otrok, nai-starši je star i leta, najmlajši pa 14 dni. Vzrok tej rodbinski drami so bile finanč- 1 ne razprtije. Godoj je bil aretiran.
Balkanska konferenca
V Carigradu je bilo pravkar zaključeno delo balkanske konference, ki je kakor njene predhodnice v Atenah, v Solunu in Sofiji zbrala može iz vseh balkanskih državna posvetovanje, kako naj se dosežejo čim najboljši odnošaji med balkanskimi narodi — državami.
Ideja balkanskih konferenc je izšla iz propagandne akcije za svetovni mir. Teh sestankov se dosedaj udeležujejo neoficijel-ne delegacije, ki niso odgovorne svojim vladam za deJo na konferencah. Zato pa morejo biti seveda tudi sklepi, sprejeti predlogi in izražene pobude, neobvezni. V stvarnem pogledu je s tem podan važen del karakteristike teh prireditev.
Bog varuj, da bi hoteli s temi konstataci-jami omalovaževati sestanke balkanskih delegacij. Tudi. ako vemo in smo si v svesti velike razlike, ki je med neodgovornimi delegacijami ter odgovornimi predstaviteljj držav, moramo še vedno s poudarkom priznavati ogromno vrednost, ki jo imajo taki sestanki za boljšo bodočnost našega polotoka. Saj se na konferencah tem bolj pokaže, kak duh vlada med balkanskimi narodi, kako razpoloženje vlada med duševnimi in političnimi krogi, iz katerih so delegacije izšle. Dosedanje mnogoštevilne enuncijacije na konferencah pa ravno dokazujejo, da ie v narodih želja po sporazumevanju, po spravi in prijateljstvu in da bi na Balkanu ne bilo več prostora za medsebojna trenja in borbe in ne možnosti za tuje, zlohotne intrige, katerim je ta kot E,vrope že tolikokrat zapadel, — ako bi bila merodajna samo razpoloženja, ki se uveljavljajo med balkanskimi delegati. Vnanii svet, ki še vedno prepogosto z velikim zanimanjem gleda na naš jugovzhod, lahko ravno po teh enuncijaci-3ah presoja, kakšno je resnično razpoloženje med nami in kako velik del odgovornosti za vse, kar se je med nami zgodilo zlega v preteklosti, pada na izven-balkanske faktorje.
Med dosedanjimi zaključki carigrajske konference so tudi taki. ki se brez sodelovanja oficijelnih državnih predstaviteljev, brez aktivnega angažiranja vlad sploh ne dado realizirati. Vsakoletni sestanki vna-niiii ministrov balkanskih držav, arbitražne pogodbe med državami in končno pakt, ki bi vezal države v trdno balkansko skupnost, to so predlogi, o katerih bi mogli reči, kadar bi bili doseženi, da se je cilj balkanskih konferenc z njimi dosegel. Seveda je od sprejetega predloga do realizacije v začrtani obliki še zelo dolga pot, ali tudi v tem je že uspeh, ako prične reelno gibanje v tej smeri. Najbolj kočljiva bo nedvomno ona o zaščiti in obravnavanju narodnih manjšin, ki se je .v Carigradu s plenalne konference postavila v odsek. Razumljivo, zakaj to je najopasneiša točka, je takorekoč oni peklenski stroj, ki more na mah dotlej tako složne delegate spraviti v ogenj in jih raz-gnati na vse vetrove. Bilo bi prav gotovo odveč, pečati se podrobno s tem problemom: preveč je znan, da bi to še imelo smisla. Tudi to vprašanje se more razvozlati. Ako se je doseglo to, da sta si danes Grčija in Turčija, ki sta si bili še nedavno najhujši sovražnici, kjer je bil predmet spora ravno manjšinski problem — če je tu sploh še umesten ta civilizirani evropski izraz —, da sta si Grška in Turčija tako dobri zaveznici, ki sta napravili križ čez nesrečno, naravnost strašno preteklost ter zasigu-rali na vse revandikaciie, sloneče na nekdanjem stanju in nekdanjih nacijonalnih težnjah, potem bi se gotovo dala tudi drugje najti formula, ki bi balkanske narode srečno popeljala iz labirinta sporov okrog narodnih manjšin. S poudarkom pa moramo pristaviti, da se zdi ravno v rešitvi tega problema — ključ do sporazumevanja tudi v drugih vprašanjih.
Na carigrajski konferenci so bile sprejete tudi resolucije, ki se morejo realizirati mimo oficijelnih državnih predstaviteljev; ker ležijo tako rekoč v sferi, ki jo obvladuje zasebna inicijativa. Ravno v teh področjih se more izkazati, kako daleč sega vpliv in kako velika je že sugestivna- moč onih krogov, iz katerih izhajajo delegacije balkanskih konferenc.
Enega pa je med balkanskimi narodi pred vsem treba — medsebojnega zaupanja in spoštovanja. Ako ie v tem pogledu carigraj-ska konferenca storila pozitivno delo, je svojega namena znaten kos že dosegla. Vsi prijatelji boljše balkanske bodočnosti pa ji moramo samo želeti, da bi ga dosegla v polni meri, sedaj in bodoče.
Gradnja ceste na Gross-Glockner
Celovški list »Frcie Stinumen«- prinaša ia.nvm.ivo vest. da se mudi solnograški d« želni glavar dr. Rehrl v Mera.nu, kjer so pogaja z neko italijansko družbo, ki bi naj »topila v »Glookmerstrasse A. G.«. Rehrl naj zainteresira italijansko družbo za cesto na Gross-Glockner, ki jc poleg gospodarskega in tujsko-prometnega pomena predvsem velikega strategionega pomena.
Razen tega je šef neke dunajske tvrdke. ki je udeležena na zidavi navedene ceste, odpotoval v Pariz, da se pogaja t neko t»-mošnjo družbo.
Družba za gradnjo ccste na Gross-Glockner ima v proračunu za del ceste, ki bi naj bil dograjen že letos, 12 milijonov šilingov, izdatki pa znašajo že dosedaj 13 milijonov. Poleg tega je izstopila i z družbe A. E. G. v Berlinu, ki je bila udeležena s precejšnjim delom.
Kakor izgleda, bodo morali cesto na Gross-Glockner gradit« res samo s tujim denarjem h« tu bo Nemcem najbolj všeč italijanski denar. Sicer se pa ni nič čuditi, da to cesto, ki bo tvorila najbližjo zvezo med Nemčijo in Italijo, prodajajo Italijanom. saj so ko-oški mogotci, lo! sirepati-zirajo z ItaVijanl, prodajali tudi cesto čez Pak, ki bi tvorila zvezo med Labudsko dolino in Gradcem,. ter bi tvorila najbližjo zvezo med zgornjo Italijo in Budimpešto. S tem v zvezi je bila tudi svoječasna izjava avstrijskega zunanjega ministra dr. Šchobra: Da i te nam Maribor in cesta čez Pak bo nepotrebna.	pk—
Novo mesto. 29. oktobra.
Danes se je pričela pred tukajšnjim okrožnim sodiščem razprava proti bivšemu tajniku Mestne hranilnice v Črnomlju, Josipu Kastellcu, zaradi raznih malverzacij, s katerimi si je protipravno prisvojil nad četrt milijona dinarjev iz branilnične blagajne, in sicer zaradi napada na nadzoru-jočega sodnika v zaporu in radi zmotnega zavajanja upravnega odbora Mestne hranilnice v Črnomlju s potvarjnnjem knjig, kakor tudi proti soobtožencu Stanetu Jakši ravnatelju tvrdke Jakša & Comp. d. z. o. z. v Ljubljani, ki je obtožen, da je namenoma zavajal Josipa Kastelica k nedovoljenim dejanjem in sodelovanju pri tem s tem, da je prevzel v Ljubljani po dogovoru s Kastelicem od Mestne hranilnice v Črnomlju v letih 192)1 lin 1922 skupno 1,213.200 K ter po dogovoru z njim napačno vknjižil v poslovnih knjigah tvrdke »Vesne« d. z. o. z. v Kamniku in kasneje v bilanci tvrdke Jakša & Comp. V Ljubljani na škodo Mestne hranilnice v Črnomlju 199.106.S5 Din. Mestna hranilnica v Črnomlju je bila oškodovana za približno 1,500.000. Jože Kastelic je bil dalje časa v zaporu, dočim je bil Stane Jakša na svobodi.
Kakor navaja obtožnica je Jože Kastelic vršil kot hranilnlčni tajnik take posle, ki jih običajno vrše ravnatelji denarnih zavodov, končno pa so prišli na sled njegovim .nekorektnostim. Sprva se je Kastelic hotel poravnati z upraivnim odborom, ki pa na njegove ponudbe ni mogel pristati, nakar je 6. junija lani izročil predsedniku Mullerju ključe Mestne hranilnice ter ni prišel več v urad. Teden dni kasneje sta na nepojasnjen način izginili iz hranilnič-nih poslovnih prostorov dve knjigi tekočih računov.
Kastelic je bil aretiran in odveden v zapore okrožnega sodišča r Novem mestu, kjer je nekaj časa simuliral blaznost. Pri neki priliki 'je iz lil na službujočega sodnika, ki je prišel v njegovo celico, vrč vode.
Po pročitanju obtožnice, ki obsega 92 strani, je bil zaslišan na današnji razpravi najprej Jože Kastelic. Izpovedal je, da si je v kratki svoji službeni dobi pridobil vse zaupanje upravnega odbora in da je vršil vse Špekulacije s tujimi valutami z vednostjo upravnega odbora In načelstva zavoda. S temi špekulacijami je hotel kriti
Ptujsko gledališko vprašanje
Ptuj, t oktobru.
Gledališka sezona Je že povsod v polnem razmahu, celo podeželski odri so zc prkkK> začeli s predstavami. Pri jpas?
Slovenci »mo imeli že pred vojno skromen diletantski oder v Narodnem domu, kjer so se vprizarjale narodno in razno ljudske igre. Slovencem je bilo takrat to edino duševno razvedrilo. Med vojno je seveda počivalo vsako prosvetno delo. Takoj po vojnii p« je zopet oživelo Dramatično društvo in že od leta 1919. naprej je imel Ptuj vedno redne gledališke predstave bodisi po domačih diletantih ali z gostovanji Narodnega gledališča v Mariboru in drugih. Potrebe gledaliških predstav ni potreba še posebej poudariti, posebno, če pomislimo, da so tudi Nemci jpridno na delu in prirejajo že od leta 1927. naprej redne predstave.
Za letošnjo sezono je gledališko vprašanje pri nas stopilo v akutni stadij. Dosedaj so Mariborčani že skozi tri sezone prirejali predstave. Imeli smo v dolgih zimskih večerih vsaj nekaj prepotrebnega duševnega razvedrila. Da pa se je moglo gostovanje vršiti, je zasluga Dramatičnega društva in pa mestne občine, ki je pomagala z denarno subvencijo. Od časa do časa pa je moralo tudi Dramatično društvo seči globoko v žep, da so se krili deficiti. Znano j«s, da mestna občina zaradi obče gospodarske krize letos ne more dati denarne subvencije. V proračunu z« 1932 je za gledališče sicer izkazana postavka 5000 Din, kar se pa nanaša na brezplačno prepustitev gledališkega poslopja z inventarjem, razsvetljavo, kurjavo in delavstvo. To je mestna občina dajala tudi prejšnja leta m das: je imelo Narodno gledališče se denarno podporo, so s« končale nekatere predstave z deficitom .
Dramatično društvo se prizadeva, da bi letošnja gostovanja mariborskega Narodnega gledališča, ki bi se vršila od časa do časa, gmotno podprlo, vendar nima za to dovoljniih sredstev. Mogoče bi se dala gledališka kriza rešiti na ta način, da bi občina skupno z Dramatičnim društvom, ki ima še nekaj borih par v blagajni, finan-sirala predstave. Občina bi lahko priskočila vsaj z malenkostnim zneskom na pomoč. sai je Imela lani iz proračuna prihranjenih nekaj nad 400.000 Din. Treba bo vsekakor misliti na to, da ne ostanemo brez gledaliških predstav. Ako pa ne gre drugače, naj se zopet oživi diletantsk' oder! Sai smo ga imeli pred leti pod spretnim vodstvom učitelja 2. Maicena dobro organiziranega. Gledališče je bilo vedno zasedeno in publika kar najbolje zado-volina.
V minoritskem kloštru se. kakor niše »Slovenec«, nekaj šušlja, da dob:mo v Ptuju v kratkem Ljudski oder. ki steguje svoje roke po mestnem gledališču. Kolikor jo nam znano, ie poslopje gledališča še vedno v najem« Dramatičnega društva. Ako ni mogoče, da se ustanovi diletantski oder pod okriljem Dramatičnega društva, nai vzame zadevo v roke prosvetni odsek Sokola. Sai imanvo v Ptuiu dosti talentov ki bi bili sposobni za oder. gledališka kriza pa bi bila vsaj začasno rešena Brez gledaliških predstav pa nikakor ne moremo ostati, sai drugače ne bo izključeno, da bomo videli pri nemških prireditvah miio«^ Slovencev, čemur se pa potem nikakor ne bomo mogli čuditi.
izgube, ki jih je utrpel zavod z vojnim posojilom, ker je bil v letih 1921-22 v času ugodne konjunkture za to najbolj primeren čas. Plavšičeva nesrečna finančna politika, ki je nastala 1. 1922, je porazno vplivala na naš denarni trg ter je bila prizadeta tudi črnomeljska hranilnica, ki se je v veliki meri bavila s špekulacijo s tujimi valutami. Obtoženec je izpovedal nadalje, da je kupoval z dobrim namenom v velikih množinah zlasti nemške marke in sicer predvsem od svojega brata Staneta, ki biva sedaj v Argentini, kakor tudi od potujočih krošnjarjev. Kupoval je tudi dolarje po .vsej Beli Krajini od domov prihajajočih Amerikancev. Te valute, ki jih je nakupil samo od svojega brata za 1,250.000 K .ie prodal raznim denarnim zavodom v Slove-venijl ter izgubo ali dobiček vknjižil v conto separato. špekulacije so dovedle tako daleč, da je nastala izguba 1.500.000 Din.
Nadalje jc izpovedal, da je blagajna izkazovala redno več ali manj in da ee nikdar ni ujemala z blagajniško knjigo. Kazni odborniki so imeli pri posojilnici kredit prj^o mere, čeprav je bilo po statutih prepovedano. Reviziji je vedno predložil vse poslovne knjige v pregled, in če ni nihče zahteval kakega pojasnila o tej ali oni vknjižbi, ni kriv. Vsa revizijtfca poročila, izvršena v času njegovega službovanja, so bila zanj najbolj ugodna. Vodil je vse pofsojilnične trgovske in upravne posle ter je imel od načelstva zavoda tudi polno pooblastilo, da sme zavod zastopati v vsakem primeru. To pooblastilo je bilo tudi legalizirano pri sodišču v Črnomlju. Vodil je knjigo o devizah in va< lutah, kakor tudi sconto tekočih računov. Te najvažnejše knjige pa so na čudežen način izginile kmalu potem, ko je bil aretiran. Obtoženec tudi trdi, da mu je bila blagajničarka Haderjeva nenaklonjena. Na vsako vprašanje predsednika senata ie zelo naglo odgovarjal. Kar ee tiče obtožbe, da je napadel v zaporu predsednika okrožnega sodišča. izjavlja, da ga je le slučajno polil z vodo, ko je stopil ▼ celico.
Zasliševanje Kastelica je trajalo ves dan do 18., nakar 6e je po kratkem odmoru pričelo zasliševanje soofrtoženca Staneta Jakšeta. Jutri se bo razprava nadaljevala. Zaslišanih bo 26 prič.
Masaryk o položaju Češkoslovaške
Praga, 29. oktobra. AA. Včerajšnjo 13. obletnico neodvisnosti češkoslovaške republike so proslavili po vsej državi brez zunanjega sijaja, zato pa ob sodelovanju vseh slojev prebivalstva.
Predsednika češkoslovaške republike Ma-saryka so posetili člani diplomatskega zbora, člani vlade in predstavniki vojske.
V	svojem odgovoru na čestitke je Ma-saryk opozoril na ekspozeje zunanjega ministra in ministra financ. Položaj češkoslovaške republike je relativno ugoden, kar je predvsem zasluga češkoslovaškega naroda, ki se je z lastnim delom dvignil na sedanjo višino.
Nato je Masaryk govoril o demokraciji. Parlamentarna demokracija je proti vsem skeptično razpoloženim krogom dokazala svojo vrednost.
V	zvezi z notranjepolitično agitacijo in demagogijo, ki se je pojavila na češkoslovaškem zadnje čase, smatra Masaryk, da je treba odstraniti iz javnega življenja vse osebnosti, ki so se zapletle v korup-cijske afere in so podpirale korupcijo.
Nazadnje je Masaryk poudaril, da smatra češkoslovaška za svojo dolžnost, da sodeluje z drugimi narodi pri rešitvi sedanjih gospodarskih tegob.
Nova mednarodna kreditna akcija
Pariz, 29. okt. AA. »Matin« prinaša lz Washingtona vest, da je predsednik Hoo-ver snrejel v avdijenci belgijskega ministra Francquija, s katerim je razpravljal o kreditih, angažiranih v Nemčiji, ki jim poteče rok meseca februarja prihodnjega leta. Gre pri tem za kredite, katerih podaljšanje še ni zagotovljeno. Da se prepreči nevarnost, ki preti Nemčiji in srednji Evropi ter s tem vse i Evropi zaradi umak-nitve kreditov iz Nemčije, je Francqul predlagal osnovanje mednarodne kreditne banke z nalogo, da pretvarja kratkoročne kredite v dolgoročne. Hoover je v načelu ta predlog ugodno sprejel pod pogojem, da ga sprejme Pariz, kjer se bo Francqui mudil v začetku novembra zaradi nadaljevanja pogajanj.
Hmeljski trg
Žalec. 29. oktobra, h. Danes je bilo na hmeljskem trgu živahnejše zanimanje in tudi povpraševanje se je dvignilo. Prodanih je bilo 200 stotov hmelia dobre, srednje in prvovrstne kakovosti. Cene so padle in so se gibale v okviru 230 — 350 K č.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za dan^«:
Pretežno oblačno, mestoma slabo in deževno. Hladno. — Situacija vferajšnjega dne: Večji del centralnega kontinenta je pod zelo visokim pritiskom. Na jusru in 6everu pa prevladuje barometerska depresija. Zaradi tega je po vsei Srednji Evropi oblačno in deževno vreme. Pritisk je padel samo na vzhodu za 0.1 — 1 mm, sicer pa je narasel za 0.1 — 2.5 mm. Temperatura se ie menjala, deloma je padla, deloma narasla, deloma pa ostala nespremenjena. Padla ali narasla je za 1—2 stopnji.
Dunajska vremenska napo red «a petek: Spremenljivo.

I
g/t*""«'*
Mogočen volilni pokret v vsej Slovenij
Sreski kandidati
v dravski banovini
Dr. Ljudevit Pivko
(kandidira v okraju Maribor levi breg. kamor spada tudi mesto Maribor. Bil je poslanec že v stari narodni skupščini in je po svojem javnem, zlasti pa prosvetnem delu, a tudi po svojem drznem junaštvu med svetovno vojno tako Tnan po vsej na-š5 domovini, da je pač nepotrebno še posebej pisati o njem. Omenimo naj le še, da si s svojim odkritosrčnim nastopom na pr vi mah pridobi prijatelje povsod, kamor »ride. Ta njegova priljubljenost se bo v epi luči pokazala tudi v ogromnem številu glasov pri volitvah. Njegov namestnik je g. Ivan Janžekovič, posestnik v Ko-.šaikih pri Mariboru.
Albin Koman,
posestnik v Vižmarjih nad Ljubljano, kandidira v ljubljanski okolici, ki je največji volilni okraj v naši banovini in ima zato in pa zaradi svojih posebnih gospodarskih in krajevnih razmer tudi največ kandidatov, namreč pet. Koman je daleč izven svoje ožje domovine znan boritelj za interese kmečkega stanu, ki pa je enako priljubljen tudi pri drugih slojih prebivalstva. Njegov namestnik je bivši Kmetijski načelnik pri pokra j iraški vladi v Ljubljani in bivši predsednik Kmetijske družbe g. Ivo S a n c i n.
Nadaljnji kandidati v ljubljanski okolici so gg.: prof. Evgen Jarc, trgovec Fran Z e b a 1, tesarski mojster Pavel P a v č i č in Rudolf Šinkovec, ravnatelj Vzajemne pomoči v Ljubljani,
Franc P$d
}f potez goep. Ivana Prekorška, o katerem srno že pisali, kandidat za eeljsbi okraj. Doma je iz središča savinjskega hmeljarstva, iz Žaloa, kjer iima posestvo in gostilno in velja daleč na okrog za hmeljarskega veščaka. Zato je zlasti med hmeljarji tudi splošno zaia<n in cenjen, samoumevno pa pozna do dobra tudi kmečke potrebe in težkoče, saj živi ves čas med kmečkim prebivalstvom. Kot gostilničarju so mu znane tndi želje in potrebe obrtništva. Njegov namestnik je gosp. Ivan Srebotnjak, posestnik m lesni trgovec v Št. Petru.
Dr. Vinko Rapotec,
odvetnik iz Maribora, kandidira v okraju Prevalje-Dravograd. Kmalu po prevratu se je naselil v Mariboru, kjer si je v kratkem času pridobil simpatije tudi prebivalstva z dežele, zlasti iz dravske doline. Pridno se udejstvuje v narodnih društvih in sodeluje v pokretu, ki naj kar najtesneje združi inteligenco s kmečkim in delavskim ljudstvom. — Njegov namestnik je delavski organizator in voditelj g. Anton T o p o 1 o-v e c, okroaci nadzornik konzumnega društva v Prevalju.
Poleg dr. Rapotca kandidira v prevalj-s!kem srezu tudi g. inž. Franc P a h e r n i k, posestnik v Vuhredu.
Anion Kitne
je kandidat za novomeški okraj. Doma je
v Gornjem Polju, kjer ima posestvo ki kjer je že skoro 20 let nepretrgoma župan, kar ne priča le o njegovi velik; priljubljenosti, temveč v enaki meri o njegovem dobrem gospodarstvu. Po vsej Dolenjski je znan kot iskrena in idealna duša. Ko je bil star 30 let, se je izselil v Ameriko, kjer je ostal nad 11 let. Ko je videl žalostne razmere, v katerih so živeli naši tamkajšnji rojaki, se je oprijel dela z vso vnemo in ljubeznijo. Ustanovil je več prosvetnih in podpornih društev in ustanovil v Clevelandu prvi slovenski dnevnik > Ameriško Domovino :, ki izhaja še danes. Po povratku na svoj dolenjski dom si je uredil vzorno gospodarstvo i.n je s svojimi velikimi izkušnjami pomagal tudi drugim daleč na okoli. Zato so ga dolenjski . župani postavili za kandidata pri sedanjih volitvah. Njegov namestnik je znani šolnik gosp. Martin Matko iz Novega mesta.
Poleg gosp. Klinca kandidira v novomeškem okraju gosp. dr. Niko Zupani«, bivši minrister, znani borec za Jugoslavijo
Milan Mrovlje
kandidira v litijskem okraju. Kot kmečki sin je želel ostati trajno v tesnih stikih s kmečkim prebivalstvom, zato se je izštu-diral za geometra. Vendar pa se je potem popolnoma posvetil javnemu delu in se zlasti uveljavil v boju za izboljšanje življenjskih razmer delavskega in kmečkega ljudstva. živahno in požrtvovalno se udejstvuje v organizacijah, ki streme za povzdigo našega podeželja, in pa v pokretu agrarnih interesentov, Povsod ga cenijo radi njegove neumorne in nesebične delavnosti. Njegov namestnik je g. Gvidon B i r o 11 a, daleč na okrog znani in cenjeni industrijec iz Zagorja.
Poleg g. Mrovljeta kandidirata v litijskem srezu še gg.: Alojzij Turk, trgovec v Višnji gori, in dr. Vinko Zoreč, odvetnik v Beogradu.
ODOL
je ustna voda, ki po mnenju uglednih zobnih higijenikov zahtevam nege zob najpopolnejše| ustreza.
Marsikateri je videl g. kandidata šele prvič in takoj je ljudi razvnel s svojim simpatičnim in domačim nastopom, želeli so, da bi še večkrat prišel med nas, kar je tudi obljubiL Kakor se vidi, bodo naši ljudje šli vsi na volitve, da pokažejo, da so za kralja in močno Jugoslavijo.
V	Gornji Savinjski dolini
Gornji grad, 27. oktobra
V	našem okraju je priredil pretekli teden sreski kandidat g. Rasto Pusto-s 1 e m š e k celo vrsto volilnih sestankov in shodov. V četrtek 22. t. m. je imel sestanek zaupnikov v gostilni »Pri pošti« v šmartnem ob Pajki, v soboto 24. L m. pa v Nazarjih in na Ljubnem. V nedeljo 25. t. m. ob pol 9. je bil javen volilni shod na trgu pred cerkvijo na Ljubnem Kljub dežju je po več sto volilcev zvesto in paizljivo poslušalo zanimiva izvajanja kandidata Ra-sta Pustoslemška o sedanjem političnem položaju, o gospodarski krizi in o potrebah Gornje Savinjske doline. Na-glašal je, da so volitve 8. novembra zgodovinske važnosti, ker se ima pri teh volitvah ugotoviti, kdo je za državo in kdo je proti njej. Kdor ta dan ne bo volil, bo pokazal, da mu ni mar blaginja in napredek Jugoslavije. Ta pa naj potem tudi ne računa s pomočjo in podporo ie države, kadar bo prišel v neprilike in zašel v nesrečo. Ker lesna trgovina peša, ji bo treba otvoriti nova tržišča. V to svrho bo potrebno izposlovati železniško zvezo iz šmartnega na Paki preko Gornjega grada n;i Kamnik. Isto velja tudi za cestno zvezo Ljubno-Kramerica-črna, s čimer bi bila vzpostavljena direktna zveza Ljubljane preko Gornjega grada in Ljubnega s Koroško. Zavzemajoč se za potrebe delovnega ljudstva je govornik poudarjal, da bo dolžnost novega poslanca, da nemudo-r~a izposluje splavarjem (flosarjem) čim ▼e rje vozne olajšave na železnicah. Govoreč o potrebah in interesih kmečkega stana je naglašal, da se bo z vso odločno-
stjo zavzel za to, da bo država dala izdatne podpore za povzdigo živinoreje in sadjarstva, podpore za plemensko živino, predvsem pa bo zastavil vse svoje sile, da bo živinorejcem zopet omogočeno, da bodo svojo govejo živino smeli postavljati na stara koroška tržišča. Razpravljajoč o veliki važnosti tujskega prometa za gornje-grajski okraj je kandidat izjavil, da se bo, ako bo izvoljen, z vsemi silami zavzemal za to, da se cesta Ljubno-Luče-Solča-va^ Logarska dolina velikemu tujskemu prometu primerno znatno razširi in popravi, da se izpopolni električna razsvetljava na Ljubnem in se raztegne še na Luče in Radmirje. Kazoč na veliko škodo, ki jo neprestano povzročajo povodnji. je govornik zahteval regulacijo Savinje in njenih pritokov, zlasti pa hudournika Ljub-nice, in sicer na državne stroške.
Svoja izvajanja je kandidat zaključil rekoč, da ve, da so prebivalci gornjegraj-skega okraja neomejeno vdani in neomajno zvesti državi in njenemu vladarju, zato je prepričan, da pojdejo vsi na volišče, čeprav jih volkovi v ovčji obleki odvračajo od tega. Volilci so odšli s shoda krepko odločeni, da gredo 8. novembra volit, ker jim to veleva sveta državljanska dolžnost.
V Mozirju je bil ob 12. volilni shod v restavraciji Majerhold. Zborovalni lokal je bil poln in zborovalci so z napeto pozornostjo .poslušali stvarna kandidatova izvajanja.
»
Ob 15. je bH shod v Bočni v prostrani dvorani šekove gostilne. Kljub skrajno neugodnemu vremenu je bila dvorana polna volilcev. Na ta shod so prihiteli volilci celo iz Gornjega grada. Izvajanja kandidata
Pustoslemška so volilci sprejeli z živim odobravanjem in se zavezali, da pridejo 8. novembra vsi na volišče.
Ob 21. je bil volilni sestanek v Lnčah pri »Slovencu«. Tudi tam je bila enodušno in navdušeno pozdravljena kandidatura
lučkega rojaka R. Pustoslemška.
*
Tudi dragi sreski kandidat, g. župan Matija Goričar iz Mozirja, je v neprestanih stikih z volilci. Od dneva do dneva se bolj kaže, da bo volilna udeležba tudi v našem srezu impozantna.
Na severni meji
Št. ilj v Slov. goricah, 28. oktobra V ponedeljek je bil med nami naš sreski kandidat g. dr. Pivko. Brez posebne agitacije se je zbralo kmalu po 6. zvečer v gostilni g. Dimnika nad 65 domačinov. Kljub velikemu dežju so prišli možje in fantje tudi iz Cirknice, Kaniže in Ceršaka. Prisotni so bili tudi vsi župani. Prostor je bil nabito poln.
Gosp. Thaler je v imenu šentiljskega župana otvoril sestanek, nakar je g. kandidat v lepem, domačem govoru obrazložil današnje stanje in zakaj so nekateri proti volitvam. Vsi so ga prav pazljivo poslušali in sklenili, da bodo šli vsi volit. Govorili so še g zdravnik dr Bačar. g. Thaler in tukajšnji šolski upravitelj g. Sardoč. Zborovale1 bi radi še dalie poslušali g. kandidata in ostali so še. dokler ni dr. Pivko odšel z vlakom v Maribor Pripomniti je da so bili poslušalci iz vseh stanov: kmetje, viničarji, železničarji, učitelji in upokojenci.
V radovljiškem srezu
Radovljica, 28. oktobra. V torek zvečer se je vršil v salonu hotela »Slavec« v Kranjski gori mnogoštevilno obiskani volilni shod sreskega kandidata g. Ivana Mohoriča. Shod je otvoril in mu predsedoval notar dr. Gra šič, ki je obrazložil zborovateljem pomen in važnost sedanjih volitev ter predstavil sreskega kandidata g. Ivana Mohoriča in njegovega namestnika g. Josipa Ambroži-Ča. Kandidat g. Ivan Mohorič je nato v dolgem govoru, ki so ga navzoči poslušali z vidno pozornostjo in zanimanjem, ob razložil naš splošen gospodarsko=političen položaj, posebne potrebe radovljiškega sreza in program bodočega gospodarskega dela v Narodni skupščini. Očrta! je posebno težak položai našega kmeta-živinorejca v sedanjih časih, pojasnil potrebo podrobnega dela na pospeševanju tujskega prometa in pomen industrije za prebivalstvo radovljiškega 6reza. Poslušalci so sprejeli izvajanja sreskega kandidata z burnim odobravanjem Nato je kandidatov namestnik g. Josip Ambrožič, obrtnik in posestnik v Ljubnem, v poljudnem go voru očrtal stališče gospodarskih krogov do bodočih volitev, opozoril na pogreš-nost abstinence, ki jo propagirajo nekateri agitatorji, in raztolmačil si6tem novega volilnega reda in njegov pomen za složno gospodarno delo v novi narodni skupščini. Govori obeh gospodov so vz; btadili v Okolišu Kranjske gore živahen interes in razumevanje za naloge bodoče narodne skupščine m bodo brezdvomno prispevali k polni udeležbi cele okolice pri volitvah.
V sredo se je vršil v Radovljici sestanek gostilničarjev celega sreza, na katerem je sreski kandidat g. Ivan Mohorič obrazložil svoj gospodarski program. Kandidat je pokazal, da v polni meri pozna in podpira stremljenja našega obrtništva in hoče pri neureienih vprašanjih posebno glede trošarinskih in taksnih zadev pomagati prizadetim panogam. Posebno zanimanje so vzbudila izvajanja gospoda kandidata glede programa za izgradbo tujskega prometa, ki je za jeseniški kot najvažnejši steber gospodarstva. Gostil-niča-rstvo se fe na tem programu soglasno izreklo za program sreskega kandidata Ivana Mohoriča, ki ga hoče v interesu gospodarskega napredka v vsakem oziru podpirati.
Tudi na Jesenicah se je vršil včeraj ▼ prostorih Kazine mnogobrojno obiskani sestanek industrijskih nameščencev in uslužbencev. Sestanku je predsedoval g. dr. Maks Obersnel, ld je obrazložil pomen in obeležje sedanjih volitev in predstavil zbranim zborovalcem sreskega kandidata g Ivana Mohoriča Kandidat g. Ivan Mohorič je nato v enournem govoru orisal položaj industrije v naši agrarni državi ter opisal specijelne težave obmejne in* d trs t rije v okviru splošne gospodarske politike. Začrtal je smernice bodočega gospodarskega dela. da 6e prepreči brezposelnost, da se zaščitijo obstoječi obrati i.i varuieio interesi delovnega ljudstva. Po poročfu g. Mohorča se je razvila živahna debata, v rkvnru katere se je pokrenilo vprašanje štednje v državnem gospodarstvu. odprave kuluka. vprašanje novih trgovskih pogodb ter javnih del. Zanimivim izvaianiem kandidata Mohoriča so slediti navzoči z napeto pozornostjo in burnim odobravanjem Uvideli težkoče. s katerimi se ima borit' podie+nost v naših IcraHh. kateri agrarna oolirika žitorod-nih krajev ne more prinesti traine koristi n't5 od poro oo Posebno pozornost so vzbudila ian ia nlede možnosti razvoja nov »h industrij. potrebe zaščite domačega dela ter ukrepov, s katerimi bomo mogli prebroditi sedanjo gospodarsko krizo.
Krasen shod župnika Barleta v Škofji Loki
Škofja Loka, 28. oktobra.
Sreski kandidat župnik g. Janko Barle je priredil tekom nedelje v Selški in Poljanski dolini vrsto shodov, ki so pokazali, da se je ljudstvo že prav izdatno otreslo verig, v katere ga je skušalo na novo vkleniti zaslepljeno strankarstvo. Tudi škofjeloški okoliš bo k zmagi zdrave državne misli častno pomagal. Naši ljudje bodo na volišče šli, čeprav jih s toliko vnemo prigovarjajo k abstinenci!
Najlepši shod je imela Škofja Loka. Čeprav je deževno vreme nagajalo, se je zbralo več sto uglednih mož in fantov, ki so s Dozornostjo poslušali krasna in stvarna izvajanja vseh govornikov. Navzoče so bile tudi vse okoliške vasi. posebno Žab-nica. Stara Loka, Godešič, Reteče in gorci iz zminške občine.
Shod je s pozdravom na kandidata <3. Barleta in namestnika g. Lončarja otvoril škofjeloški župan g. Josip Hafner, poudarjajoč važnost skupnega dela, ljubezni in edinstva vseh činiteljev, ki jim je sreča im blagostanje domovine odkrito pri srcu. Po besedah g. Sinka je tržiški župan g. Lončar očrtal razmere, ki so privedle do 6. januarja. Naša država ima sedaj volil™ zakon, ki naj da zopet ljudstvu sodelovanje pri upravi države. Skrbni in preudarni govor je zaključil poziv, naj se vsi volilci 8. novembra udeleže volitev, ki bedo vsemu svetu povedale, da je Jugoslavija močna in nedeljiva.
Ž-upn-ik g. B^rle je uvodoma navedel zakaj je sprejel kandidaturo. Njegova pot je bila doslej v cerkev, k bolnikom in k pticam, ljubim prijateljicam. Toda blago-bit države je nad vse! halj ko kdajkoti kliče danes naša dmovitia po sinovih, ki so ji zvesti in vdani. Zt to mora na plan prav vse, kar iskreno čud. Niso zlati časi za kandidata, toda v dobi ko hoče deliti kralj oblast z ljudstvom, ne sme biti med nami omahljivcev. Delajmo vsi za blagor in srečo Jugoslavije! Ljubezen, edinsfvo, sloga in medsebojno zaupen je naj družijo vse Jugoslovene. Bratje, podajte si roke — gre za Jugoslavijo!
Govor g. župnika je bil sprejet z iskrenim odobravanjem. Po zahvali župana Hafnerja vsem govornikom so se v debati izkristalizirale še nekatere nejasnosti, tako da so se končno vsi zborovalci razšli s trdnim sklepom: 8. novembra morata Škof ja Loka in okolica na volišče polno-ite\nlno!
V slovenjebistriškem okolišu
Slov, Bistrica, 28. oktobra Naš lokalni volilni odbor pod vodstvom . dr. Pučnika je priredil tekom zadnjih 14 dni več volilnih sestankov in shodov. Lepo uspela zborovanja so se vršila zlasti na Črešnjevcu, v Devini, Sp. in Zg. Pol-iskavi, kjer je nastopil še pokojni kandidat g. Srečko Robič, za katerega se je zavzemala večina volilcev našega okraja. Na žalost ga je nenadoma iztrgala smrt njegovim volilcem, ki so mu brez pridržkov zaupali. Vendar njegov namestnik ekonom g. Vinko Gornjak zategadelj ni okleval. Sklical je 25. t. m. zborovanje pri Sv. Martinu n. Poh., kjer se je po rani maši zbralo nad 50 pohorskih gospodarjev, ki so pazljivo sledili govornikom gg. I. žuraju in V. Gornjaku. Oba sta obširno razložila težavni gaspe darski in politični položaj ter pome:"' velitev. Podrobno sta tolmačila pomen chžavne liste in sre-skih kandidatur, pri katerih imajo volilci svobodno izbiro. Njun apel za polno-številno udeležbo pri volitvah so zborovalci soglasno odobravali in obljubili, da hočejo z vsemi silami delovati za priljubljenega rojaka V. Gornjaka, ki je prevzel kandidaturo kot namestnik ravnatelja Krejčija iz Ruš.
Zborovanje je zaključil domači šolski upravitelj g. Podvršnik, poudarjajoč, da se doslej še nikdar ni vršilo pri Sv. Martin« zborovanje, ki bi poteklo v tako lepi slogi in medsebojnem razumevanju. Izkazalo se je, da se naš pohorski človok dobro zaveda, da lahko le z odločnim in složnim delom premagamo današnje kritične čase in pomoremo naši državi do lepše bodočnosti. Sestanki se bodo še nadaljevali.
V mežiški dolini
V nedelio se vrS na Jesenicah v kinu »Radio« velik shod na katerem govorita o *eh vprašani>h «n?nis*er iavnih del dr. A. Kramer in sreskj kandidat g. Ivan Mohorič.
Guštanj, 27. oktobra. V nedeljo 25. so se vršili v Mežiški dolini štirje volilni sestanki. V Črni, Mežici, na Prevaljah, v Guštanju sta govorila o bližnjih volitvah sreski kandidat g. inž. Pahemik iz Vuhreda in g. Rovšek iz Ljubljane. Zbrani so bili pripadniki vseh nek-danjrih strank. G. sreski kandidat je izvajal med drugim.
Tri leta so minula, odkar se v javnem življenju ne govori več o volitvah. Parlamentarno življenje pred tem je vsakomur znano, ko so se politične stranke borile druga pToti drugi, hoteč dobiti v roke krmilo države, ne da bi se brigale za izboljšanje in utrditev razme- v novi državi. Znani so dogodki, ko so počili v parlamentu usodni streli. Temu sramotnemu življenju je napravil k; ncc naš modri vladar. Z modrimi ukreni im s politiko mirj in reda so se v državi zopet uredile in ublažile notranie razmere reda in pravice, tako da se sedaj zo->et lahko vračamo k parlamentarnemu življenju.
Dravska banovina je lepa. Umno urejena poljedelstva, temni obsežni gozdovi so naše bogastvo; vsa pokrajina je prepojena z industrijo. Vsi izdelki gredo v južne kraie. Danes smo v slabem položaju, v krizi. Kmet. delavec, trgovec in obrtnik, vsi težko živ;mo. Ali ni n-.iša sve*a dolžnost da storimo vse, da s složnim naporom premagamo sedanje težave? Naš dom sto i i trdno, vendar pa je obdan od zavistih neprijaleljcv. k? si žele našega razipada. Zavezniki teh neprijateljev so oni. ki prebivajo med nami in tajno hujskajo tn citirajo pro V volitvam in nagovarjajo k abstinenci. Oni s tem dokumentiralo, da '•'m nI do knnsolidaciie lastne države. Pozabimo preteklost in strankarske strasti, strnimo sc v celoto, da poehnremo državo m nje utrditev./
Seznam sreskih kandidatov in namestnikov v Sloveniji
Mesto Ljubljana:
Kandidat dr. Kramer Albert, minister T Ljubljani; namestnik Tavčar Ivan, tajnik Delavske zbornice v Ljubljani.
Srez Brežice:
Kandidat Rrulej Ernst, posestnik in župan v Sevnici; namestnik dr. Benedi-čič Franjo, rudniški zdravnik v Senovem.	,
Kandidat Urek Ivan, župan in bivši narodni poslanec v Globokem; namestnik Pintarič Franc, župan v Rigoncih.
Srez Celje:
Kandidat Prekoršek Ivan, upravitelj javne bolnice v Celju; namestnik Gori-čan Franjo, posestnik in sreski kmetijski referent v pokoju v Višnji vasi.
Kandidat Piki Franc, posestnik in gostilničar v Žalcu; namestnik Srebotnjak Ivan, posestnik in trgovec z lesom v Sv. Petru v Savinjski dolini.
Srez Črnomelj in Metlika:
Kandidat Lovšin Evgen, posestnik v Ljubljani; namestnik Šmalcelj Josip, trgovec in posestnik v Predgradu, obč. Stari trg ob Kolpi.
Kandidat Makar Danijel, posestnik in gostilničar v Metliki; namestnik Smuk Janez, župan in posestnik v Mlakah, obč. Podzemelj.
Srez Dolnja Lendava:
Kandidat Faflik Fran, župnik v Kan-čevcih; namestnik Ošlaj Jožef, občinski tajnik v Dolnji Lendavi.
Kandidat Hajdinjak Anton, posestnik v Odrancih; namestnik Križanič Nikolaj, župan in posestnik v Kotu.
Srez Gornjigrad:
Kandidat Pustoslemšek Rasto, novinar v Ljubljani; namestnik Kolenc Franc, posestnik in trgovec, Juvanjec, obe. Ljubno.
Kandidat Goričar Matija, župan in posestnik v Mozirju; namestnik Sem Anton, posestnik v Ljubnem.
Srez Kamnik:
Kandidat dr. Potokar Ivan, odvetnik v Kamniku; namestnik Pančur Franc, posestnik v Zgornjem Tuhinju.
Kandidat dr. Rožič Valentin, profesor in posestnik v Ljubljani, namestnik Buri ca Alojzij, posestnik in župan v Dragomljah.
Kandidat Cerar Anton, posestnik in gostilničar v Kamniku; namestnik Tome Ignacij, trgovec in posestnik v Moravčah.
Srez Kočevje:
Kandidat Pucelj Ivan, minister in posestnik v Velikih Laščah; namestnik dr. Arko Hans, odvetnik v Kočevju.
Srez Konjice:
Kandidat Goričar Maks, duhovnik in posestnik v Mozirju; namestnik Košir Anton, župan in član banskega sveta v Žičah.
Kandidat Gajšek Karol, notarski kandidat v Konjicah; namestnik dr. Mejak Ervin, odvetnik v Konjicah.
Srez Kranj:
Kandidat Barle Janko, župnik v Ljubljani, namestnik Lončar Ivan, župan in posestnik v Tržiču.
Srez Krško:
Kandidat Majcen Ivan, mesar in posestnik v Št. Janžu; namestnik Globev-nik Ivan, posestnik v Škocijanu.
Kandidat Vale Maks, posestnik in trgovec v Št. Jerneju; namestnik Bučar Lavoslav, posestnik v Kostanjevici.
Kandidat Grebene Anton, posestnik v Brezju, obč. Krško; namestnik Horvatič Martin, posestnik v Krški vasi.
Kandidat Drmelj Alojzij, posestnik in župan v Boštanju; namestnik Polanc Anton, mlinar in župan v Radečah.
Srez Laško:
Kandidat Pavlic Alojzij, duhovnik in profesor v Celju; namestnik Jagrič Alojzij, strojevodja v Zidanem mostu.
Kandidat Juvan Rudolf, predsednik Narodne strokovne zveze v Ljubljani; namestnik dr. Roš Franjo, odvetnik in župan v Laškem.
Srez Litija:
Kandidat Mravlje Milan, geometer in posestnik v Ljubljani; namestnik Bi-rolla Gvidon, industrijec v Zagorju.
Kandidat Turk Alojzij, trgovec v Višnji gori; namestnik Hribar Rudolf, lesni trgovec v Izlakah.
Kandidat dr. Zoreč Vinko, odvetnik v Beogradu; namestnik Kovačič Anton, posestnik in gostilničar v Selu, obč. Bu-kovica.
Srez Ljubljana-okolica:
Kandidat Koman Albin, posestnik v Vižmarjih; namestnik Sancin Ivo, načelnik v pokoju v Ljubljani.
Kandidat Jarc Evgen, profesor in podžupan v Ljubljani; namestnik Pe-trovčič Jurij, župan na Viču.
Kandidat Pavčič Pavel, tesarski mojster in posestnik v Mostah pri Ljubljani; namestnik Kušar Jakob, posestnik v Notranjih Goricah, obč. Brezovica.
Kandidat Zebal Franjo, trgovec na Rudniku: namestnik Toni Alojzij, orožnik v pokoju na Logu pri Vrhniki.
Kandidat Šinkovec Rudolf, ravnatelj Vzajemne pomoči v Ljubljani; namestnik Zadnikar Jakob, posestnik in gostilničar na Brdu, občina Zg. Šiška.
Srez Ljutomer:
Kandidat Žemljic Jakob, posestnik in župan v Radencih; namestnik Skuhala Fran, posestnik in župan v Križevcih.
Srez Logatec:
Kandidat dr. Rape Stane, tajnik Zveze kulturnih društev v Ljubljani; namestnik Remžgar Ivan, gostilničar in posestnik v Žirovnici.
Srez Maribor desni breg:
Kandidat dr. Vauhnik Miloš, odvetnik v Mariboru; namestnik Volk Matija, posestnik in župan v Pobrežju pri Mariboru.
Kandidat Krejči Anton, tovarniški ravnatelj v Rušah; namestnik Gornjak Vinko, ekonom v Slovenski Bistrici.
Kandidat Kirbiš Ivan, posestnik v Prepolah; namestnik Rajšp Josip, posestnik v Spodnji Polskavi.
Srez Maribor levi breg:
Kandidat dr. Pivko Ljudevit, profesor v Mariboru; namestnik Janžekovič Ivan, posestnik v Košakih.
Srez Murska Sobota:
Kandidat Benko Josip, industrijec in župan v Murski Soboti; namestnik Bii-ček Mihael, posestnik v Ferdici.
Kandidat Hartner Ferdinand, posestnik v Murski Soboti; namestnik Kočar Matija, župan in posestnik v Skakovcih.
Kandidat Vezir Geza, posestnik in gostilničar v Martjancih; namestnik Ho-došček Fran, posestnik v Venkovcih.
Srez Novo mesto:
Kandidat dr. Zupanič Niko, bivši minister v Ljubljani; namestnik Belov-sky Klement, posestnik pri Sv. Heleni, obč. Mirna.
Kandidat Kline Anton, župan v Gornjem polju; namestnik Matko Davorin, upokojenec v Novem mestu.
Srez Prevaljb
Kandidat inž. Pahernik Franc, posestnik v Vuhredu, namestnik Geršak Ivan, posestnik in župan v Črni.
Kandidat dr. Rapotec Vinko, odvet-nih v Mariboru; namestnik Topolovec Anton, okrožni nadzornik konzumnega društva v Prevalju.
Srez Ptuj:
Kandidat Petovar Lovro, poštar v pokoju in posestnik v Ivanjkovcih; namestnik Šolar Franjo, posestnik v Zla-toličju.
Kandidat Vuk Štefan, župan in posestnik v Cirkovcih; namestnik Ceh Jožef, gostilničar in posestnik v Ločiču.
Kandidat Petek Franjo, posestnik v Cvetkovcu; namestnik Rojs Ivan, posestnik v Ormožu.
Srez Radovljica:
Kandidat Mohorič Ivan, glavni tajnik zbornice za TOI v Ljubljani; namestnik Ambrožič Josip, posestnik in obrtnik v Radovljici.
Kandidat Ažman Ivan, posestnik in župan v Lescah; namestnik Kralj Franjo, tovarniški delavec v Koroški Beli.
Srez Slovenjgradec:
Kandidat Rupnik Franjo, uradnik Pokojninskega zavoda v Ljubljani; namestnik Volk Jakob, strojarski mojster v Šoštanju.
Kandidat dr. Vošnjak Bogumll, poslanik v pokoju v Beogradu; namestnik dr. Bratkovič Alojzij, odvetnik v Slo-venjgradcu.
Kandidat Mermolja Ivan, posestnik v Št. IIju v Slov. goricah; namestnik Kac Ivan, posestnik v Šmartnem pri Slovenj-gradcu.
Srez Šmarje:
Kandidat Spindler Vekoslav, novinar v Mariboru; namestnik Malgaj Anton, viničar v Strtenici.
Kandidat Zdolšek Anton, posestnik v Hotumnju pri Ponikvi; namestnik Debelak Simon, posestnik na Kristanvrhu.
Kandidat Drofenik Josip, posestnik v Št. Jurju ob juž. žel.; namestnik Lesjak Jurij, župan v Slivnici pri Celju.
Shodi v laškem srezu
Sreski kandidat za laški srez g. Rudolf Juvan bo imel v Trbovljah in okolici naslednje volilne sestanke in shode: v soboto 31. t. m. ob 8. uri v gostilni Sušnik; ob 10. uri v gostilni Zavrašek; popoldne ob 16. uri javen volilni shod v gostilni Forte na Vodah; v nedeljo 1. novembra ob 8. uri v gostilni Španc: ob 10. uri v restavraciji Rotar na Tereziji.
V	nedeljo 1. novembra se vrši volilni shod ob 8. uri pred cerkvijo na Dota pri
Hrastniku.
V	soboto 31. t m. bo shod ob 20. uri v hotelo Juvančlč na Zidanem mosta.
V	nedeljo, 1. novembra bo shod v gostilni pri Ježn na Loki pri Zidanem mostu, ob 8. uri pa sestanek v Razborn pri Loki v gostilni Pompe.
Na vseh shodih in sestankih govori sreski kandidat g. Rudolf Juvan. Volilce vabimo k številni udeležbi.
L* " 8 „«a ^
\bo\namCS Dan«
Cena: mala steklenica 10 Din, srednja steklenica 36 Din in velika steklenica 52 Din. Dobiva se povsod!
V ptujskem srezu
Ptuj, 28. oktobra.
Iz vseh srezov naše banovine prihajajo poročila o velikih volilnih shodih. Iz našega sreza še ni bHo ničesar slišati o uspehih volilnih shodov, kakor da bi pri nas ne bilo volilnega gibanja. Temu seveda ni tako. Vršijo se volilni shodi v vseh večjih krajih in opažati je živahno volilno gibanje. Zanimanje za shode je veliko. Tako so se vršili dne 18. t. m. shodi pri Sv. Barbari v Halozah, Sv. Andražu v Halozah in pri Sv. Vidu pri Ptuju. Dne 25. t m. so se vršili shodi pri Sv. Urbanu, Sv. Lovrencu in na Polenšaku. Vsi shodi so bili dobro obiskani im ljudstvo je z zanimanjem sledilo izvajanjem sreskega kandidata gospoda Lovra Petovarja.
Tudi v Ptuju smo imeli velik volilni shod 34. t. m. Že pred napovedano uro shoda se je dvorana napolnila do zadnjega kotička. Na shodu so bili pristaši vseh prejšnjih političnih strank; tudi Nemci so se ga v velikem številu udeležili. Novi ptujski župnik g. Ladislav Jerše je bi! pri vstopu v dvorano burno pozdravljen.
Predsednik mestnega volilnega odbora g. dr. Šalamun je otvoril shod. na kar je takoj povzel besedo sreski kandidat gospod Lovro Petovar, ki je v glavnem poročal o gospodarskem in' političnem razmahu m o pomenu o pred/stoječih volitvah v Narodno skupščino. Poudarili je. da smo po umnem vodistvu našega vladarja dobili enoten naziv naše države »Jugoslavija« in enotno jugoslovensko zastavo, kar bi gotovo vsega tega še danes ne Imeli, ako bi še vladale one razmere, ki so bile pred 6. januarjem. Tudi splošno gospodarsko krizo, ki je nri nas še ne čutimo toliko kakor drugod, bi gotovo občutili vse drugače, ako bi vladale pri nas še stare strankarske razmere. Žalostno dejstvo je, da so se v času, ko bi morali skuirmo in v slogi graditi našo državo našli elementi, 'ki na tihem pa tudi javno hujskajo ljudstvo proti volitvam. Na koncu svojega govora je pozval vse prisotne, da gredo dine 8. XL t 1. brez izjeme vsi na volišče, pa naj bo za tega ali onega kandidata.
Po govoru g. Petovarja se je razvila debata, v katero sta zlasti posegla železniški delavec g. Vodovmik, g. dr. Senčar in g. dr. Šalamun. Ta je še enkrat opozoril na ogromni pomen predstoječih volitev. Poudaril je, da je treba v slogi iti na delo. zginiti pa da mora vsako plemensko »M strankarsko politično sovraštvo. Smatra z« velik zločin, da ljudje, ki se zavedajo pomembnosti volitev, hujskajo nevedno ljudstvo k abstinenci. DoUžnrat Slovencev je da gremo vsi na volišče, da pokažemo ■ tem tudi zunanjemu svetu, da ni med nami vej plemenskega sovraštva in da smo za močno Jugoslavijo.
Manifestaci jski shod v Slovenjgradcu
Slovenjgradec, 27. oktobra.
V nedeljo 25. oktobra L L je bil v starem, zgodovinskem Narodnem domu shod, ki se ga je udeležilo nad 300 volilcev, pristašev vseh nekdanjih strank, da slišijo sreskega kandidata, znanega in odličnega narodnjaka g. dr. Bogomila Vošnjaka, bivšega poslanika ter njegovega namestnika, našega uglednega župana g. dr. Alojzija Bratkoviča. Velika dvorana v Narodnem domu je bila vsa polna.
Shod je otvoril g. Leopold Kopač, ki je pozdravil zborovalce ter v kratkem nagovoru poudarjal, da je sveta dolžnost vseh iskrenih Jugoslovenov, da pomagajo popolnoma dograditi našo državo. Sedaj ni časa za hujskanje in za strankarske prepire. Le v slogi, delu in ljubezni do našega jugoslovenskega doma ie naša rešitev.
Sreski kandidat g. dr. Vošnjak je v svojem temeljitem, domovinske ljubezni prežetem govoru izvajal med drugim:
Ko sedaj zborujemo v naši domovini, se spominjamo časov pred 80 leti, ko so mogočni tabori po naši ožji domovini manifestirali brez strank, brez prepirov in so imeli samo en cilj: narodnost in svobodo. Enako važni časi so sedaj. Zavedati se moramo, da je vsaka abstinenca pri volitvah 8. novembra naravnost samomor. V Jugoslaviji državni poslanec pomenja nekaj čisto drugega, kakor v stari Avstriji. Ce se je peljal stari Miha Vošnjak iz Celja na Dunaj pred 50 leti, ni imel skrbi niti za zunanjo politiko, niti za državne finance, ker taka vprašanja niso reševali Slovenci, ampak vladajoče avstrijsko plemstvo na Dunaju. To so bile skrbi tedaj za celjsko gimnazijo, za jezikovne pravice in za stvari, ki se nam danes zdijo prav male. Ako to pomislimo vidimo, kako ogromno odgovornost nosi poslanec velike neodvisne Jugoslavije.
Prehajajoč na gospodarska vprašanja fe postavi! govornik načelo gospodarske solidarnosti ln harmonije med vsemi sloji. Neobhodno ?e potrebno, da se osnujejo pri nas kmetijske zbornice. Žalostna ie v Jugoslaviji kupna moč kmečkih množic. Medtem, ko prhaia v severni Ameriki na glavo dohodek 3313 Din. ie v Jugoslaviji letni dohodek na osebo 343 Din. Izpod Jugoslavije je samo
še Bolgarija z 256 Din, medtem ko ima še celo Rumunija letni dohodek od 393 Din na glavo. O takih številkah naj v prvi vrsti razmišljajo bodoči poslanci.
Jugoslovenska vlada se je odločila za volilni sistem po srezih. Iz srezov naj niknejo sreske kandidature, ki najbolj odgovarjajo duhu in interesom dotičnega sreza. Ni dvoma, da bo volilna udeležba v vsej Srbiji in Vojvodini, kakor tudi v Bosni velikanska. Kako bomo mi Slovenci izgledali, če Slovenci ne bodo prišli na volišče v ogromnem številu? Cisto neslovensko Je, postaviti se za peč in prekrižanih rok čakati, kaj pride. Značaj slovenskega ljudstva je tak, da ne prenese abstinence. Govornik je zato popolnoma prepričan, da bodo tudi Slovenci skupno z vsemi drugimi Jugosloveni mogočno in energično sodelovali na konsolidaciji velifce Jugoslavije v bodočnosti.
Po živahnem odobravanju je povzel besedo namestnik sreskega kandidata tukajšnji župan g. dr. Alojzij Bratkovič, ki je bil poprej med najuglednejšimi pristaši Slovenska ljudske stranke. Izvajal je med drugim: Živimo v velikem in važnem zgodovinskem trenutku, o katerem bo pisala poznejša jugoslovenska zgodovina. Naš kralj nas vabi in kliče k upravljanju naše lepe države. Mi se bomo brezdvomno odzvali najvišjemu klicu, opustili vse strankarstvo, ki Je skozi 10 let pripravilo našo državo na rob propada v veliko veselje sovražnikov naše svobodne države. Ko sem prevzel namestništvo sreskega kandidata me je vodila samo ena misel: Čuvajmo svojo zemljo, svojo domovino; če Je ne bomo znali čuvati, nismo vredni, da Jo imamo. Mnogi agitatorji skušajo vplivati na nekatere, češ da niso volitve svobodne! Vsakdo ve, da so volitve baš sedaj svobodne, medtem ko so za časa strarnkarstva postavile stranke svoje kandidate in somišljeniki so bili zaradi discipline stranke primorani voliti poslance, ki so jim bili morda dostikrat nepriljubljeni. Vsak je svoje sreče kovač in oni volilci, ki M morda ostali doma na dan volitev dne 8. novembra t 1., škodujejo sebi in narodu. Kdor ne voli je suha veja v naši državi; vsi stanovi brez razlike strank morajo pomagati pri graditvi naše države. Vsi iskreni Jugosloveni bomo kot res dobri državljani šli 8. novembra polnoštevilno na volišče in s tem dokazali vsem onim, ki rujejo proti naši državi, da želimo veliko, močno in svobodno Jugoslavijo.
V	znamenju sloge se je zaključil lepo uspeli shod, kakršnega še ni videl Slovenjgradec.
Prejšnji dan, v soboto se je vršil istotako zelo dobro obiskan shod v Mislinji pod predsedstvom g. Konrada Iršiča. Tudi tam sta govorila sreski kandidat g. dr. Vošnjak in njegov namestnik dr. Bratkovič.
V	sevniški okolici
Sevnica, 28. oktobra.
Tudi v našem Okolišu je volilno flibanje že zelo živahno. V soboto zvečer je priredb sreski kandidat g Krulej volilni sestanek v gostilni Planine v Šmarju pri Sevnici, v nedeljo popoldne pa je lepo uspel sestanek v gostilmii g. Rade j a na Rlamci. kjer je otvoril sestanek prometni uradnik g. Rihter in podal besedo g. Kruleiu. ki ie pojasnil sedanji politični položaj. Navzoči so soglasno obljubil da bodo vsi šli volit in .pripeljali s seboj tudi druge. V nedeljo zvečer je bil volilni shod v Sevnici v gostilni g. ©mperška. Po govoru g. Krulej a se je razvila živahna debata, ki jo je zaključil g. notar Ušlaker s pozivom: »Volitve so naša pravica in naša dolžnost. Svojo dolžnost do države izpolnimo _ s tem, da se vsi. udeležimo volitev, svo jo dolžnost do domače okolice t>a izvršimo, da volimo domačega kandidata g. Kmileia.«
Občinski proračun sevniške občine za leto 1932. je sestavljen. — Od lanskega proračuna, ki je znašal 464.000 Dim. je bodoči proračun manjši za 32.000 Diin, torej znaša bodoči proračun 432.000 Din. Razveseljivo je dejstvo, da so znižane občinske doklade od 72 odst. na 40 odst
V	naši občimi se v tekočem letu res marljivo dela, predvsem na pobudo g. župana Kruleja. Gradi se vodovod, občina je kupila sodnijsiko poslopje, zasajenih je b lo okrog 10.000 gozdnih in 100 sadnih dreves na občinskem zemljišču. Vršilo se je se-lekcijsko premiranje goveje živine, — sadna razsitava, grozdni sejem, gospodinjski tečaj itd. itd. Povsod le potrebno delo. — Kljub ogromnemu im vsestranskemu delu, ki ga vrši naš župam Krulej, pa bodo bodoči občinski izdatki mmogo manjši. To je lejp dokaz gospodarsko upravne sposobnosti našega volilnega kandidata g. Kruleja, ki ima zaradi tega mmogo zaupanja med voliilici v vsej okolicL
V	zagorski kotlini
Zagorje, 28. oktobra.
V	nedeljo so 3e kljub mali reklami vršili v naši dolini kar trije odlično obiskani shodi, na katerih so govorili g. minister Pucelj, g. dr. Bohinjec ter namestnik sreskega kandidata g. Birolla. Prvi shod je bil v kopališki restavraciji na Izlakah ob pol 8 uri, drugi ob 11. na Lokah pri Robavsu in tretji popoldne ob 3. v rudniški restavraciji v Toplicah, kjer se je zbralo toliko ljudi, da so morali mnogi ostati na prostem. Z velikim zanimanjem so sledili resni možje in mladeniči vseh slojev besedam g. ministra, ki je poudaril v svojem govoru, da prihaja prvič med rudarje. Zastopal je vedno stališče, da morata stopati kmet in delavec v politik! po Isti poti. Najmanj 70 odstotkov imata skupnih interesov. Sedaj, ko kralj kliče, naj ne bo nikogar, ki ne bi šel na volišče in ki ne bi pristopil k mizi dela. Pozivi k volilni abstinenci Izhajajo iz onih vrst, ki jim je bU začetek in konec lastna stranka, ne pa državna korist. Da ni opozicijske liste, je vzrok, ker so ti elementi med seboj duhovno sprti, nezmožni konstruktivnega dela. Da ni svobode, kričijo. Sami so pa bili v vladi ves čas po 6. januarju in z veseljem so od nje sprejemali važna odlična in vplivna mesta. Abstinenca je škodljiva in se vedno klavrno neha. Biti moramo poleg, kjerkoli se razpravlja o naših interesih. Država, ki je dala milion svojih sinov za svobodo, ne bo pripustila tega, da bi postala mokra cunja v rokah brezvestnežev. Brc? skupne države bi postali plen grabežliivib tujcev. Slovenci imamo največ potreb in
moremo najmanj nuditi. Zato je tem bolj potrebna na&a udeležba na volitvah. Ce se bodo rudarji zdržali volitev, tudi njih poslanec ne bo mogel zanje doseči ničesar. Najbolj sta udarjena kmet in delavec, zato morata ona dva prva na voli&če.
Za g. ministrom je povzel besedo g. dr. Bohinjec, ki je v temperamentnem govoru pojasnil pomen javnih volitev, ki so naperjene le proti tistim, ki nimajo nobenega prepričanja. Osmi november bi bilo treba uklesati povsod in ga osvetljevati z žarko lučjo. Ta dan bo zaprisega novi Jugoslaviji. Nikdar več strankarskih prepirov, vsi na novo delo!
Namestnik sreskega kandidata g. Birolla je v presrčnih in stvarnih besedah pozval k čim večji udeležbi. Nato se je razvila debata, v katero so posegli številni volilcL Krasno uspeli shod je zaključil predsednik, župan g. Grčar. Volilci so se razšli s sklepom, da ne bodo samo oni prišli na volišče, temveč bodo prepričali o potrebi glasovanja tudi vse svoje znance.
V dolnjelendavskem srezu
V	našem srezo je volilno gibanje v velikem razmahu. Vsak dan se vrše v posameznih vaseh volilni sestanki, ki se često pretvarjajo v velike volilne shode. Na delu je zlasti naš sreski kandidat g. Anton Hajdinjak, ki hodi s svojimi prijatelji od vasi do vasi; večje sestanke je imel zlasti v Dokležovju, Ižakovcih, Bratoncih in Lipovcih Gospod kandidat je izčrpno poročal o političnem položaju in o pomenu predstoječih volitev. O domačih gospodarskih razmerah in pomenu volitev za naše Prekmurje je poročal župan Erjavec iz Bratoncev. V nedeljo so bili shodi v Gan-čanih, Beltincih in Odrancih. Na teh sestankih je govoril tudi učitelj Izidor Horvat iz Dolnje Lendave. Vsi shodi so bili prav dobro obiskani in povsod se je kazalo veliko zanimanje naših kmetov za predstoječe volitve. Po izčrpanem dnevnem redu možje kar nočejo zapustiti prostorov, tako da je v Beltincih moral še izpre-govoriti domači šolski upravitelj g. špra-ger. Impozanten je bil shod v kandidatovi domači vasi Odrancih, kjer je bilo, do 250 poslušalcev. Taki shodi se niso vršili niti v prejšnjih strankarskih časih.
V	ponedeljek so bili shodi na Melimcih, na Gornji in na Dolnji Bistrici. Po naprej določenem programu bo g. kandidat Hajdinjak obiskal vse naše občine. Po madžarskih občinah bo nastopil tudi namestnik g. župan Križanič, ki je v teh krajih zelo spoštovana in znana oseba.
že dosedanji shodi so pokazali razveseljivo dejstvo, da se ljudstvo zelo zanima za volitve 8. novembra in da rami hujskači nimajo več toliko vpliva, da bi ga odvrnili od volitev in ga tako spravljali v nesrečo. Prekmurje ima mnogo potreb, ki jih bo treba urediti in naši možje se v popolni meri zavedajo, da se lahko kaj doseže le, ako smo vsi složni in vsi sodelujemo pri velikem delu, ki nas še čaka.
čas za volilno agitacijo je zelo kratek. Naš srez šteje 48 občim in vsako izmed teh obiskati in radovednima volilcem razložiti vse, kar žele, ni malo delo. Zato se vrše sestanki že zjutraj od devete ure naprej v pozno noč. Tu in tam nastane zamuda, a možje vztrajajo in čakajo potrpežljivo, da čujejo dobro prijateljsko besedo od svojega kandidata in drugih znanih svojih prijateljev, javnih delavcev. Nekdanji strankarski volilni shodi se niti po obisku, niti po zanimanju mož ne morejo primerjati današnjim volilnim sestankoma, ki so prava manifestacija čustvovanja našega ljudstva.
Z največjim upanjem zremo v našo bodočnost, kajti 8. novembra bodo naši možje šli vsi na volišče in tako javno pokazali vsemu svetu, kako misli Prekmurje.
V srezu Šmarje
Sreski kandidat Vekoslav Spindler ie tekom zadnjih dni priredil več volilnih shodov in sestankov po kozjanskem okraju, tako v soboto 24. t m. zvečer v Podčetrtku, v nedeljo 25. t m. ob 8. zjutraj velik shod v Sv. Petru pod Sv. Gorami, ob 11. v Podsre-di, ob 15. v Koprivnici, ob 20. v Kozjem. Dne 26. t m. je prepotoval občine zapadno od Kozja ter imel volilne sestanke v Dobju in v Zagorju. Dne 27. t. m. je imel lepo obiskane volilne sestanke v Virštanju in Sedlarjevem.
Razpoloženje je v okraju, ki je gospodarsko zlasti težko udarjen, ker ima letos ogromne količine sadja in vina, ki ju ne more spraviti v denar deloma zaradi splošne gospodarske krize, deloma pa tudi zaradi strašne zapuščenosti okraja v prometnem pogledu, je bilo sprva glede udeležbe pri volitvah zelo pesimistično, vendar pa vkljub tajni agitaciji gotovih ljudi ljudstvo prihaja do prepričanja, da ne bo nič boliše. ampak le še slabše, če ne bi šli volilci na volišče. Tekom prihodnjih dni bo sreski kandidat Spindler obiskal občine v šmarskem in rogaškem okraju.
Dravograjski srez
Po vsem dravograjskem srezu se je začelo prav živahno volilno gibanje. Sreski kandidat g. inž. Franjo Pahernik, posestnik iz Vuhreda je ime! dosedaj shode in sestanke v Vuzenici, na Muti, v Guštanju, v Prevaljah. v Črni in v Mežici. Volilni shodi so imeli prav lepo udeležbo ter so nad vse pričakovanje dobro uspeli. Te dni se bodo vršili sestanki še na Remšniku, v Kaplji in v Ribnici na Pohorju. Na sestankih poročata inž. Pahernik in notar Anton Lovšin.
Volišča v Trbovljah
Trboveljska občina ima 9 volišč, in sicer 7 v Trbovljah in 2 v Hrastniku. Volišča v Trbovljah so: L občinska posvetovalnica: volilci iz Trbovelj 2 in kmetske okolice ter prebivalci iz Lok z začetno črko A. 11 deška šola Trbovlje 2: volilci iz Lok z začetno črko B do G. m. dekliška šola Trbovlje 2: volilci iz Lok, začetne črke H do L. IV. Delavski dom: volilci iz Lok, začetne črke M io R. V. deška šola na Vodi: volilci iz Lok, začetne črke S do Z. VI. čakalnica zapadlega obrata: volilci iz Retja začetne črke N do Z. m dekliška šola na Vodi: volilci iz Retja, začetne črke A do M.
Naši kraji in ljudje
Kje je spomenik septemberskih žrtev?
Ljubljana, 29. oktobra.
Ko sem se zadnjič vračal od svečanosti odkritja dr. Žerjavovega spomenika, sem videl, da so grobovi septembrskih žrtev Se vedno brez spomenika. V lepi vrsti grobov, ki se vrste ob poti od dr. Krekovega spomenika proti belemu sv. Florjanu, M krasi grob gasilskega staroste Barleta, se ta vrzel občutno pozna, posebno, ker je to prostor na vogalu.
Pri tem sem se spomnil vseh naših priseg im obljub in zbirk za spomenik narodnim žrtvam. Danes je od takrat že 23 let im sipomenika še vedno ni. To meče na nas kot narod žalostno senco neresnosti. Kakor je znano, je bil spomenik že narejen in ni bil postavljen, ker je baje to prepovedalo cerkveno oblastvo. Recimo, da je bilo to nekoč res. Žalostno ali resnično. Danes — mislim — ni več tistih časov, da bi kdo prepovedal postaviti spomenik na grob. Torej bi moral »pome-nik že stati! Pa pravijo: spomenik se je Izgubil... Saj spomenik ni igla ali gumb, da bi ga ne bilo mogoče najti. Iz Ljubljane menda ni ušel. Mora torej biti v Ljubljani.. In če ni posrečen — kakor pravijo
—	pa je vsaj kamen, ki se da porabiti!
Mislim, da je skrajni čas. da zamašimo
to vrzel in rešimo ta problem. Saj danes ko imamo toliko narodnih žrtev in vojnih grobov, ni treba posebnih ceremonij. Postavi naj se preprost kamen ali piramida Z datumom 20. IX. 1908 in imeni padlih
—	in naša dolžnost bo storjena. To ne bo presegalo stroškov, ki bi jih ne zmogli: Saj občina ljubljanska, ki je spravila spomenik — in se je baje izgubil — pri sedanjem splošnem prenavljanju mesta, lahko postavi primeren spomenik, da bo končno ta zadeva rešena nam v čast in v zadoščenje žrtvam.	X
DržavninTunokorencem
Ljubljana, 29. oktobra.
Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Da se kontrolira pravica za prejemanje draginjskih doklad, moraio po čl. 113 pravilnika za delo odsekov za računovodstvo pri finančnih direkcijah predložiti vsi upokojenci odseku za računovodstvo vsako leto dvakrat, in sicer v aprilu in oktobru, predpisane prijave za prejemanje draginiske doklade. Za otroke, stare nad
IB^Z^RJ
Kino Matica ^si
»Ti, ti, moj mali korporal« »Zakaj se smehljaš, Mona Lisa« to so
šlagerji Roberta Stolza
ki jih poje priljubljeni
Wil»y Forst
v svojem najnovejšem filmu
•Mone £ise
Navdušenje pri včerajšnji premieri!
Najnovejši Foxov zvočni tednik!
Predstave ob 4., in 9% zvečer
iS
I1
im nrs
16 let. ki se redno šolajo, se morajo priložiti prijavam tudi potrdila šole o rednem šolanju.
Zato se vsi v Ljubljani bivajoči upokojenci obveščajo, da dobe predpisane tiskovine za priiavo pri odseku za računovodstvo, referatu za civilne in vojaške miro-vine, Krekov trg. pritličje, soba št. b v času do 10. novembra 1931, kjer nai se vsi upokojenci osebno, toda le v tem času, zglase.
Izven Ljubljane bivajočim upokojencem se bodo vposlale prijave po pošti. Upokojencem, ki so že predložili šolska potrdila
za leto 1931-32 teh ni treba ponovno prilagati Drijavam.
Pravilno izpolnjene in po dveh aktivnih ali upokojenih državnih uradnikih potrjene prijave se morajo takoj vrniti temu odseku.
Upokojencem, ki se ne bodo odzvali temu pozivu, se bo ustavilo izplačevanje dra-gin.iske doklade. Pri tej priliki se vsi upokojenci ponovno opozarjajo, naj v bodoče javijo vsako spremembo bivališča najpozneje do 10. vsakega meseca, ker se po tem terminu že prično odpošiljati čekovne nakaznice podružnici Poštne hranilnice.
Smrt družinskega očeta v Ljubljanici
Pri reševanju hlodov v narasli Ljubljanici je utonil Du-kičev delavec, ki zapuiča 6 nedoraslih otrok
Ljubljana, 29. oktobra.
Deževno vreme traja še dalje in so pričele vode zopet močno naraščati. Od Vna-njih goric proti Ljubljani je barje podobno velikemu jezeru in Ljubljanica je postala v mestu prav nevarna zgradbam novih mostov. V teku noči je pobrala pri gradnji novega mostu na Jurčičevem trgu veliko število hlodov in tramov in je sploh začela pobirati vso leseno konstrukcijo, ki je postavljena tamkaj in iz katere vodijo staia gradbena dela. Dufcičevi delavci so morali priti zaradi narasle vode ponoči reševat to konstrukcijo in so komaj oteli iz vode malo črpalko, dočim velike črpalke niso mogli spraviti na breg in je zaenkrat ostala v strugi. Danes je znova narasla Ljubljanica odplavila velike kupe ilovice, ki je bila nagromadena zaradi regulacijskih del v strugi pod bregom. Zahtevala pa je žal tudi smrtno žrtev
Dukičevi delavci so že dopoldne lovili pri novem mostu, ki bo vodil čez Ljubljanico za splošno bolnico, tramovje in ostale kose lesa, ki jih je odplavila voda pri starem čevljarskem mostu. Nadaljevali so popoldne in je pri delu bil zaposlen tudi 411etni tesar Valentin Mandelj, doma iz Češnjice pri Dobrun j ah. Nalovljene tramove so spravljali delavci na breg s pomočjo železnih kavljev, tako zvanih »mačkov«. Okrog 14.10 je priplavalo t»o vodi precejšnje bruno, ki ga je pričel Mandelj loviti z »mačkom«, stoječ na lesenem plohu. položenem pod obokom novega mostu na lesenih nosilcih. Že je zadri kavelj v bruno, ko pa ga je hotel potegniti k bregu, se je na mokrem plohu uprl. pri čemer pa mu je spodrsnilo, izgubil je ravnotežje m
je mahoma treščil vpričo drugih delavcev z glavo naprej v narastlo Ljubljanico.
Tovariši so ga trenutek nato videli prihajati na površje, nakar ga je voda zanesla z nogami naprej pod leseno konstrukcijo odra. Ker so bili ta čas vsi na bregu, mu niso mogli dosti hitro priskočiti na pomoč, obenem pa so računali, da se bo Mandelj še pravočasno zavedel in se oprijel za en ali drug tram in se sam potegnil nazaj na oder. Očividno pa se je pone »rečeni delavec tako prestrašil, da je mahoma izgubil zavest in ga je deroča voda silno naglo splavila med nosilci dalie. ga potegnila pod glad:no ie tirala s seboj. Delavci Ivan Tihel, Dominik Tori in še dva druga so nato hiteli ob bregu s kavlii na dolgih drogovih, vpili na oonnoč in opazovali. kje se bo nesrečni Mandelj zopet pokazal na površje Omazili so ga šele kakih 100 m dalje, Mandelj pa se je prikazal na površju samo za trenutek, potem pa ga je voda zopet potegnila pod gladino in ga odnesla s seboj Njegovi tovariši so še nekaj čaka hiteli ob bregu Ljubljanice, potem pa so uvideli, da je vsaka pomoč iz-kliučena in da se je njihov tovariš utonil Obvestili so o smrtni nesreči Duikičevo podjetje in ie bila obveščena tudi policiia. Priče nesreče so bile zaslišane in ie bil sestavljen zanisnik.
Pokojni Valentin Mandelj ie bil oče 6 otrok, izmed katerih je največji star 12. najmlajši pa šele 3 leta. Bil je zelo priden in vesten delavec, zaposlen pri Dukiču nad leto dni. Priljubljen je bil tudi doma v Češniici. kjer je njegova tragična usoda vzbudila s strašno prizadetimi domači mi najgloblje sočustvovanje.
Dva strašna poboja
Krško, 29 oktobra.
Z novim moštom, ki je že takoj v po-četku pokazal izredno moč, se je otvorila sezija bolj žalostnih, se pravi nepremišljenih fantovskih pretepov in pobojev, ki jih obsoja vse ljudstvo. V nedeljo 25 t. m. se je vse zabavalo po raznih gostilnah in domačih hramih. Vinski duh je objel glave mladih in objestnih fantalinov ki so naravnost posuroveli in so namenoma prikazali vse znanje z nožem in batom, ne meneč se za občutno, a pravično kazen.
V Gorenji vasi se je vršil pravcati poboj in so obležale tri žrtve. Na vabilo nekega vinogradnika so se namreč podali nekateri fantje in možje v Nemško goro. Zvečer ob mraku so se vračali piroti domu in se spotoma ustavili v Gorenji vasi. Ali so sami izzivaJi, se še ni moglo dognati. Ve se le, da so jih med časom, ko so se zadrževali kot gostje vinogradnika v hiš:, obkolili fantje iz Velike in Gorenje vasi. Ko so stopili brata P. in nekateri drugi iz hiše, se je začel pretep. Delovale so motike. bati. palice im n o ži. ki so pač edino orožje strahopetcev in so položili na tla okrvavljena brata Plankarjeva z razbito črepinjo pa je obležal Puntar Anton. Vse okrvavljene so prepeljali bližnji sosedje v krško bolnico, kjer se Puntar bori s smrtjo.
Drugi obsojanja vredni dogodek se je odigral v Leskovcu. V dom g. M. je ob mraku prišel g. Jordan iz Drnovega. Spotoma se je tamkaj ustavil, da pozdravi prijatelje, a je žal naletel na vinjena farotali-na brata P. iz Leskovca. Sedeč za mizo je bil priča bratovskemu prepiru, ki se je izcimil v pretep ie poboj. Jordan je vstal da zapusti sobo, toda v tem je bil že napaden z nožem od P., ki mu je direktno odsekal in posnel meso do kosti z leve roke v zapestju. Jordan je padel na hrbet in prosil, da ga puste živega, kar pa fae-talinom še ni bilo dovolj. Na mnogih kra-
jih prerezane hlače g. Jordana so dovolj očitno kazale, da je dobil več vbodljajev, tudi v noge, poleg tega še tri v glavo! To početje obsoja vse ljudstvo in je v interesu varnosti, d? se taki pretepači eksem-plarično kaznujejo.
Eno od mnogoštevilnih podjetij kave Hag.
Zakaj brez kofeina?
Navadna kava vsebuje 1—2% kofeina, rastlinskega strupa, ki lahko pri mnogih ljudeh povzroči težkoče srca, povišanje krvnega' tlaka, motenje spanja, razdraženje živcev ali ledvic. Zaradi kofeina naj bi otroci sploh ne pili kave. Kofein je vzrok, da mora zdravnik takorekoč dnevno «ab.r:i-njevati navadno kavo. Venomer bolj potrebna je postala prava kava, ki ji je advzet kofein. Kava Hag je prava, najplemenitej-ša zrnata kava, ali brez kofeina, ter popolnoma neškodljiva tako zdravim kakor tudi bolnim. Celo deca sme brez pomisleka piti mleko s kavo Hag. Najnovejša raziskovanja so pokazala, da mleko, začinjeno s kavo Hag, ni samo tečnejše, ampak tudi najlažje prebavljivo. Kava Hag je vseskozi kvalitetna, le najboljše vrste kave tvorijo njeno mešanico. Izdatnost ji je neoporečna. Posebna organizacija pa skrbi, da kavo Ha s dobite vedno svežo v vsaki dobri trgovini z živili. Servira se na željo tudi v hotelu in kavarni. Brezplačen vzorec prejmete — ako pošljete izrezek tega oglasa in Din 1.— za odpremne stroške — od Kave Hag d. d., Tomašičeva ul. 4, Zagreb.
KULTURNI PREGLED
Letošnji češki nagrajenci
Češkoslovaška republika je upeljala lep običaj, da država za praznik 6vobode podeli pisateljem skladateljem, igralcem in drugim umetnikom, ki jih izbere posebna porota, častne nagrade.
Kakor smo že zabeležili, je bila tudi letos odlikovana z državnim priznanjem vrsta čeških, slovaških in nemških umetnikov Oglejmo si nekatere nagrajence:
Izmed pesnikov je dobil državno nagrado Josef H o r a za svojo zbirko »Tvoj glas«. Hora je eden najboljših pesnikov mlajše generacije. Odlikuje ga motivično bogastvo in izbrušena, dasi povsem moderna forma. Opeva tudi socialne motive. Znan je nadalje kot kritik. V »Jutru« z dne 17 t. m smo objavili njegov topli ne-krolog najstarejšemu češkemu pisatelju Aritalu Stašku. ki ga je g. Hora napisal nalašč v naš »Kulturni pregled«. Zaradi tega lahko »Jutro« g. Hori še posebej iskreno čestita'
Drugi pesniški nagrajenec je Jiri Ka-r a s e k z L v o v ' c. k' je dobil nagrado za letos iznšlo novo pesniško knMeo »Po-tepuhove pesmi o življenju n smrti«. Ka-rasek je že starejši mož Bil je med ustanovitelji »Moderni Revue«, ki jo je pokojni Arnošt Prochazika izdaja! 30 let. Ta revija je bila nekoč v češki literaturi avantgardistična: uvajala je nove poglede literaturo. zastopala impresionizem,
na
simbolizem, »dekadentstvo«, struje. ki 6o imele v tankočutnem Karasku naiboljšega tolmača. Karasek je izdal pred vojno dolgo vrsto knjig, med njima več pesniških
in esejističnih zbirk, novele, roman »Go-thioka duše« itd. V zadnjih letih je dokazal svojo pesniško moč baš z zgoraj ome» njeno zbirko, ki je knjiga plemenite resi-gnacije, plod zrelosti in zadnjega življenjskega spoznanja.
Via d is lav Vančura, ki je bil nagrajen za roman »Marketa Lazarova«, je eden največ obetajočih mlajših čeških pripovednikov. Njegov nagrajeni roman je vzbudil takoj po izidu veliko pozornost zaradi aktualne snovi in umetniško zaei-mive oblike.
Jo6efa Čapka poznamo bolj po delih, ld jih je spisal skupaj z bratom Karlom Čapkom. To je predvsem drama »Iz življenja žuželk«, ki so jo mnogo igrali tudi v tujini. Prav kakor Karel Čapek, ilustrira tudi Josef sam svoje spise, kar daje knjigam še posebno zanimivost. Nagrajen je bil za povest »Senca praproti«.
Gustav W i n t e r. profesor romani« stike, ki pa živi že dolga leta v Parizu kot dopisnik »Prava lklu« je bil nagrajen za »Knjigo o FTanoiji«. Kritika je lani, ko je Winterjeva kmjiga izšla pri »Aventinu«, obsežno pisala o vrlinah te knjige, ki je najboljši spis, kar jih imajo Čehi o Franciji. Bistrost^ pogledov na sodobno življenje se združuje z globokim poznavanjem preteklosti. Winter pozna odlično i politično zakulisje i duhovno življenje tja do njegovih najsubtilnejših odtenkov
Naposled sta bila odlikovana z nagrado tudi slovaška pisateljica Ludmila Pod-j a v o r i n s k a za kn jigo »Balade«, izmed nemških pisateljev pa Hans Watzlik
za reman »Pfarrer von Dornloch«.
Izmed nagrajencev iz dr.ugih panog omenjamo predvsem režiserja Jana Bora, ki deluje pri praškem Vinohrad-kem divadlu. Bor je poleg Hilarja najbolj originalni češki režiser. Nagrajen je bil za režijo Dostojevskega »Bratov Karamazo-vih«, ki so imeli izreden uspeh. Nagrajeni so bili še režiser Jindrich H o n z 1 a, igralki Ružena Naskova in Eva V r c h s lička (hčerka slovečega pesnika Jaro-slava Vrohlickega) ter igralec František S m o 1 i k.
Med glasbeniki zasluži posebno pozornost Alois H e b a, čigar V4 tonsko opero »Mati« so letos prvič izvajali v Monako-vem. Med drugim sta bila nagrajena tudi muzika Jaroslav K o c i a n in Otakar Š e v č i k.
Knauerjev konveraacijski leksikon. Poleg krasne, a cenene antologije Goetheja je Knauerjevo založništvo v Berlinu letošnjo jesen presenetilo občinstvo s kon-verzacijskim leksikonom v enem zvezku. V sirovo platno okusno vezana knjiga šteje 1875 strani in vsebuje 35.000 gesel. 2600 ilustracij, 70 enobarvnih in večbarvnih prilog s slikami im zemljepisnimi kartami, številne statistične preglede in ponazoritve itd., skratka: vse, kar potrebuje človek, ki hoče na hitro roko kaj izvedeti. Vse to pa ni preseneti 1ivo. sajf imamo v tujih jezikih več takihle priročnikov. Presenetljiva je cena: knjiga sl""-v platno vezana samo 50 Din. cena. k-' * » mogoča le ob ogromni nakladi »Knaur? konversations-Lexikon« pomeni na knjiž-
Slovenjebistriško učiteljsko društvo bo praznovalo 60-letnico
Slovenska Bistrica, 29. oktobra.
V	soboto je zborovalo učiteljstvo slo-venjebistriškega sodnega okraja v mestm deški osnovni šoli. Prisostvovalo je 50 članov in. članic. Dnevni red je bil dffkaj obširen. ker se je vršil sočasno občnn zbor in ie dosedanje društvo likvidiralo ter se preosmovalo v JUU za sodni okrai slove-njebistriškL
Navzoče je pozdravil predsednik g. Miloš Tajnik, ki je izčrpno poročal o delu odbora ter o najvažnejših dopisih. Posebej se je debatralo o reorganizaciji učiteljskega pevskega zbora, o banovinski in državni skupščini, o učiteljski ustanovi UGP ter o propagandi mladinskega tiska. — Nato se je vršil občni zbor. Iz porodil posne mamo. da je štelo društvo v preteklem šolskem letu 61 članov in je na raznih kraiih zborovalo štirkrat. Vsa poročila so vzeli zborovalci z odobravanjem na znanje. Nato se je izvršila formalna likvidacija starega in ustanovitev novega društva.
V	odbor so bili izvoljeni gg. M "'los Tajnik kot predsednik Matko Jaežekovič kot podpredsednik, Joža Stopar. tainik. J. Ris malova, blagajničarka; J. Zivko, Strigl,
Zanesljivo in brez bolečin pomaga \
Vari, Rajner in zakonca Logarjeva kot odbornika. V nadzorstvu so ga Feiglova. gg. Vendramin, Kranjc in Kopriva Članarina se je zvišala na mesečnih 16 Din Med slučajnostmi so zborovalci vzeli na znanje izvajanja g. Miklavca glede povišic. Slovenjebistriško društvo bo ob novem letu praznovalo 60letnico obstoja in hoče ta jubilej slovesno proslaviti dne 10. aprila 1932. Priprave za proslavo so bile poverjene novemu odboru, ki bo o njih podrobno poročal na prihodnjem zborovanju v decembru na Pragerskem
Vdova Sidonija je zastrupila taščo
Tragedija iz prekmurske obmejne vasi pred mariborskim velikim senatom
Maribor, 29. oktobra
V zatišju, kjer prenehajo gozdovi prekmurskega bogataša Hartnerja, leži siromašna, majhna, a prijazna vasica ženav-Ije. Je tik ob avstrijsko-madžarski meji. Pred nekaj leti je razburila vaščane žalostna vest. da so obmejni stražniki ustrelili domačina Josipa časarja, znanega in nevarnega tihotapca. Ovdovela Sidonija je po moževi smrti gospodarila skupno s pokojnikovo materjo, 66-letno Ano časarje-vo, ki je imela izgovorjen skromen pre-vžitek.
Kmalu po moževi smrti pa se je Sidonija seznanila z Denešem časarjem, ki je začel pogosto prihajati na njen dom ter je tu pa tam pomagal pri delu. To nikakor ni bilo všeč tašči Ani. ki je svarila sinaho pred novim izvoljencem. Ko pa je tašča celo izvedela, da se namerava Sidonija poročiti, je nastopila odločno proti sinahi. Dejala ji je. naj pusti Deneša pri miru, ker ni nič prida.
Letos pred pustom je tašča nepričakovano umri a, nakar se je začela Sidonija pridno pripravljati na poroko z Denešem in je res že v začetku maja sklenila zvezo z njim. 2e mesec dni po smrti Ane časar-jeve pa so se bile raznesle po ženavljah in okolici strašne govorice. Ni še skopnel sneg na grobu pokojne tašče in že so začeli ljudje govoriti, da pokojna ni umrla naravne smrti, marveč da ie bila zastrupljena.
Kmalu nato so se nekega dne pojavili na domačem vaškem pokopališču gospodje iz mesta Poklicali so grobarja, da je odprl grob. In dočim so domačini radovedni in z grozo vpraševali, kaj vse bo iz tega, so v juliju prišli po Sidonijo, ki se je bila medtem že poročila, orožniki in jo odgnali v zapor... In danes je prišla pred mariborski veliki senat.
Sidonija časarjeva je mala posest-nica protestantovske vere, iz ženavelj, stara 26 let. Lepo se je opravila za razpravo in ni napravila vtisa vražje ženske. Na vprašanja predsednika je odgovarjala v prijetni prekmurščini. Ko je prečital državni tožilec obtožbo, je na vprašanje predsednika, ali je kriva, s solzami v očeh od-
govorila: »Iz svojega čistega srca izpo-
vem, da tega nisem nigda včinila«___Na
podrobna predsednikova vprašanja je ot>-toženka gladko odgovarjala, in ko se je spomnila svojili dveh otročičkov, so jo ob-lile solze.
A kaj pravi obtožnica? Da je Sidonija letos v februarju primešala jedi, ki jo je prinašala svoji tašči Ani časarjevi, arze-nik in je tašča na posledicah tega strupa 16. februarja umrla. Tako se je iznebila tašče, ki je nasprotovala poroki z njenim sedanjim možem. Zato se je obtoženka s taščo večkrat prepirala, zlasti še, ker je tašča venomer zatrje\jala, da v zvezo z Denešem ne privoli, dokler bo živa.
Na podlagi ljudskih govoric, pravi obtožnica, so se začeli zanimati za skrivnostno zadevo orožniki iz Petrovcev. Ko so se oglasili pri Sidoniji, je odločno zanikala, da bi bila taščo zastrupila in vedno je tuidi zatrjevala, da pri hiši nima nobenega »čemera«. Kakor pred orožniki, je tudi danes pred senatom vztrajala pri svoji trditvi. Odločno je zanikala krivdo celo potem, ko je predsednik sodišča prečital mnenje fiziološkega zavoda v Ljubljani, da je tašča umrla zaradi zastrupljenja, ker so našli arzen v jetrih in ledvicah.
Zaslišanih je bilo več prič, od katerih so pa vse — razen ene — ugodno izpovedale za obtoženko. A ravno izipoved te priče je obtoženko zelo obremenila. Priča je namreč izpovedala, da je obtoženka letos v januarju od nekega neznanega moškega kupila strup za podgane. Torej je imela strup pri hiši, čeprav ga pri preiskavi niso našli. S to izpovedjo in pa z dejstvom, da obtoženka ni skrbela za taščo tako, kakor bi bila morala se je obramba Sidonije pred senatom zelo omajala ..
Po dolgem posvetovanju senata je bila ob tričetrt na 13. razglašena obsodba. Sidonija časarjeva je bila obsojena na 15 let robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic Molče in zopet čisto brez solz je obtoženka sprejela obsodbo in je mirno odšla iz dvorane.
Razpravo je vodil predsednik dr. Lešnik, državno tožilstvo je zastopal dr. Hoj-nik, obtoženko pa je zagovarjal dr. Fanin-ger.
Zagonetna tragedija mladega para
Po 5 letih zakona se je mož ustrelil na pokopališču, žena pa je skočila
v vodo
Beograd, .29. oktobra V sredo sredi dmeva se je odigrala strašna rodbinska tragedija. A to je bilo prav za nrav šele niieno prvo dejanje. Na pokopališču ob grobu nekega otroka, katerega so starši vsak dan okrasili s svežim cvetjem, se je^uistrelil sekretar ministrstva za notranje zadeve, Dušan Zarič, mlad mož. ki je s svoio ženo Katarino živel že 5 let v z ako nai. Kakor vse kaže, je bil zakon sklenjen iz vroče ljubezni, vendar je predstavljal pravcati roman, nenapisano žalo-gro dveh različnih značajev in različnih stremljenj. Vsa petletna doba je bila pol na nervoznosti, nekakšne živčne mrzlice Nekaj časa sta bila oba zakonca tako zaljubljena, da sta vzbujala pozornost, potem zopet hladna, jezna, zopet zaljubljena, zopet strastna, zopet jezna in hladna. To se je menjavalo iz dneva v dan. V zadnjih dneh je bil mož čudno zamišljen in je najrajši obiskoval pokopališče, kjer se je po večkrat na dan ustavil pred grobom neznanega deteta, kakor da bi ga privlačevalo dnevno obnovljeno cvetje. Tako je tu-dii v sredo tam postal, gledal nekaj časa s cvetjem pokriti grobek, potegnil je. nato revolver, ga naslonil na sence, sproži in padel mrtev med sveže jesensko cvetje^
Ko so niegovi ženi Katarini javili to žalostno vest. se ie onesvestila k^kor da jo ie porušila strela. Z veliko težavo so jo
obudili zopet k življenju. Včeraj zjutraj pa so potniki ladje »Tomislav«, ki vzdržuje promet med Beogradom in Zemunomi, z začudenjem opazovali mlado ženo, ki se je v tolikem deževju neprestano in povrh še neprimerno oblečena, šetala po krovu. Blizu zemunske postaje, ki je zadnja leta postala nekak posebni otok ljudi, ki bežijo iz življenja, pa je mlada ženska preskočila ograjo krova ie se vrgla v vodo. Reševalni čoln so takoj spustili za njo in že ko so jo prvič valovi zopet dvignili na površje, so jo pogiabile močne roke mornarjev. Prinesena na krov in spravljena k zavesti, je mlada nesrečnica govorila vse tmogoče o svoji >Ietni zakonski tragediji, ki pa po pravem, sodeč po njenih besedah, to ne bi smela biti: »Ljubila sem ga, kakor ne bom mogla nikogar več, bil pa je tako nervozen, da nismo mogli ostati skupaj« ---
Še več je govorila o svoji ie njegovi veliki ljubezni, izjavljala je, da ji je največja uganka njegova smrt in tako se je »uradnim organom, ki mrko in često tudi flegeiatično opravljajo uradne posle, s katerimi je zvezana velika tragika, nudil v veliko presenečenje nov življenjski problem: iz ljubezni se dva vzameta, brez iprave ljubezei in skladnosti živita 5 let, (oo nekaki strastni manifestacija svoie ljubezni pa bežita iz življenja...
Sneg po naših gorah
Avtomobilski nromet oo poren;
Ljubljana, 29. oktobra.
Ljubljanska sekcija Avtomobilskega kluba nam javlja, da so po obvestilih obmejnih kontrolnih uradov gorenjski prelazi zasneženi Ljubelj je ves v snegu in najbrže letos ne bo več prehoden. Na jezerskem sedlu je že okoli 20 cm 6nega in še nadalje sneži Avtomobilski promet je tudi z verigam^ nemogoč Na Podkoren-'kem sedlu je danet 15 cm snega in je z verigami prehod za enkrat še omogočen. Na Koroške se mora potovati preko Dravograda al' p? l italijanskim triptikom preko Rateč in Trbiža. V primera ;užne-ga vremena ie upati da bo vsaj Podko-rensko sedlo zopet prosto snega.
Iz Škofje Loke nam poročaio, da je v noči od torka ne sredo okrog 4. ure pobeli! sneg za kratko časa Škof;o Loko-
nem trgu dogodek, ki je vreden zabele? be. Pri nas ga lahko po označeni coni ta- I Sneg pa se je moral zopet umakniti de koj dobavi Tiskovna zadruga v Ljubljani ževju. Višji hribi so zasneženi. Tempera-
skih prelazih delno onemogočen
tura je znatno padla.
Na Peci je po vesti iz Mežice padlo pol metra snega Tudi nižie koroške gore je pobelil sneg. Uletova koča na Peci ie že imela za goste vnetejše smučarje, ki so preizkusili svoje stare sposobnosti na novem snegu.
Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti ieter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Josefova« erenčica. večkrat na dan nonžita. krasen nrinomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih oholeniih. da deluie »Franz Josefova« voda si mirno razkmiaioče in vselej milo odvaiaioče. »Franz Josefova« errenoica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.

Spominu dr. Edvarda Slavika
Na. krSnem Proseku bodo danes dopoldne položili k večnemu počitku dr. Edvarda Slavika, odličnega vodjo tržaških Slovencev.
Ko je z »Edinostjo« padel več ko petdesetletni steber slovenske kulture in primorskega političnega življenja, s katerim je bilo Slavikovo življenje in delovanje tesno združeno, je pokojnik zadel svoj sedmi križ na rame. Kot sin proseškega trafikanta je 1887. leta končal tržaško srednjo šolo. Nato je študiral pravo. Kot mlad koncipijent je stopil potem v pisarno dr. Gustava Gregorina v Trstu. Le še za leto
dni ali dve je odpotoval na Štajersko k celjesku narodnemu delavcu dr. Dečku, nato pa se je spet vrnil k slovenskemu Jadranu. Z vsem svojim resnim značajem, s svojo strogo doslednostjo, s svojo umerje-nostjo je stopil med ljudstvo.
Njegova pot je šla naglo navzgor, spočetka med prvake kulturnih organizacij, od tam med politične voditelje. Kot tak si je takoj znal priboriti velik ugled ne samo med slovenskim življem, temveč so ga cenili tudi Italijani. Ko je z dr. Ribarem, dr. Gregorinom, dr. Pertotom m drugimi sedel v tržaškem občinskem svetu in deželnem zboru, je postal strah svojih nasprotnikov. Kajti njegovi medklici, polni ironije in sarkazma, so udarjali izredno v živo. »Diavolo« so mu zaradi tega pravili Italijani. Pri vsem tem pa je bil Slavik eden najbolj resnih in preudarnih tržaških politikov: O katerikoli zadevi se je izjavil, vedno je izrazil svojo misel tako, da je zadel na pravo plat. In za kar se je zavzemal, je dosegel. Dunajska vlada, tržaški namestnik in višja oblastva so se dobro zavedala, da je Slavikova beseda tehtna, premišljena, neovrgljiva. Zaradi tega dr. Slavik skoraj nikoli ni doživel političnega
Njegovi sodelavci so mu včasi dejali: Beschvvichtigungshofrat. To označbo je tudi povsem zaslužil. Kakor je bil namreč jedek in dosleden napram nasprotniku, tako je bil skoraj edini pri političnem društvu »Edinosti«, ki je znal pomiriti včasi razburjene duhove in izravnati nasprotujoča si stališča.
Vojna ga je našla malo ne osamljenega, čeprav ne ravno močnega zdravja, je kljub temu zadel vse delo in skrbi na svoje rame. šest dni v tednu se ;'e trudil in garal v svoji pisarni in vzgajal svojo deco, pomagal ljudem, ob nedeljah je šel med ljudstvo na deželi in bodril in svetoval na vse strani.
Tudi prevrat ga ni stri. še težja so bila bremena, ki si jih je naložil po vojni. »Edinost«, izročeno milosti in nemilosti nasprotnika, izpostavljeno bojkotu in kampanji nasprotnih listov, ki proti njim ni smela v borbo, je dr. Slavik podprl še bolj ko kdaj prej. Vse je osebno nadziral, vse osebno vodil. Tudi pri »Prosveti«, »Kmetijski družbi« in drugje je zastavil svojo besedo in nazadnje — še svoje premoženje. Edina njegova tolažba je bila, da je bila njegova deca že izšolana in tudi pri kruhu, — njemu samemu pa je ostal le še — hladni grob v njegovem rojstnem kraju — vedno slovenskem Proseku nad Trstom.
siče vesti
+ Kraljeviči so se vrnil; v Beograd. Kraljevski princi, ki so doslej še bivali na B'e-du, so se te dni vrnili v Beograd in ž njimi studi oddelek garde z oficirji.
*	Konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani je ob priliki proslave narodnega praznika dne 28. oktobra prejel toliko čestitk. da bi vsakemu posebej zahvala bila nemogoča Zato se tem potom kar naj,topleje zahvaljuje vsem, ki so s svojimi ust-menimi kakor tudi pismenimi gratulacija-mi dali izraz svoji naklonjenosti do Češkoslovaške republike.
*	Ko se je Vodnikova družba odločila, da izda Pu.ponovo knjigo "Od pastirja do izumitelja . se je obrnila na pisatelja, ki živi v Newyorku in ga prosila, da dovoli slovenski prevod, ker se je culo, da je prof. Pupin v tem precej natančen in je že par prevodov odklonil, ker niso popolnoma, odgovarjali originalu. Slovenski prevod je oskrbel prof. P. Breznik, ki se je preteklo leto seznanil s prof. Pupinom na svojem potovanju po Ameriki. Prof. Pupin je želji Vodnikove družbe rad ustregel in ji napisal pismo, ki ga boste eitaLi na čelu te knjige. V tem pismu se Pupin spominja' dveh Slovencev, ki sta mu gladila pot v življenje, to je bil učitelj Kos in trgovec Luk i nič. Obeli se opetovano spominja tudi v svoji knjigi. Pripoveduje nam tudi, kako je na pariški konferenci rešil Bled in Bohinj. Pripominjamo, da je njegova knjiga doživela 8 izdaj v 4 letih in 6 prevodov, med drugimi celo v japonščino. To bo brez dvoma ena najzanimivejših knjig na letošnjem književnem trgu.
*	Strokovni izpit za poštnohranilnicne posle sta napravili z odličnim uspehom pri centrali v Beogradu gdč. Milena Matjanova in Zdenka. Premrovova, pripravnici ljubljan ske podružnice Poštne hranilnice, čestitamo !
*	Nov tolmač za italijanski jezik, Višie deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo dr. Fortunata Mikiiletiča, odvetnika v Celju, za tolmača italijanskega jezika pri okrožnem sodišču v Celju.
*	Slovensko društvo v Krakovu je v pretekli društveni sezoni priredilo ciklus predavanj. Med drugimi so predavali profesor slavistike Splavinski o slovanski ideji med Poljaki v preteklosti in sedanjosti, naš rojak profesor Vojeslav Mole o Slovencih, dr. Maleeki o slovanstvu v Italiji in profesor Frančič o srbsko-hrvatski književnosti. V letošnji zimi nameravajo v Krakovu pn-rediti več predavanj o slovanskih literaturah in o slovanskem kulturnem' življenju sploh. Predsednik Towarzystwa Slo-Tvianskiego je vseučiliški profesor dr. W. Semkovicz.
*	Spominska svečanost za padle avstrijske in madžarske bojevnike. V ponedeljek bo v katoliški cerkvi v Beogradu svečan •rekvijem v spomin avstrijskim in madžarskim bojevnikom, ki so v svetovni vojni padli na področju kraljevine Jugoslavije.
*	Natečaj za uradniške pripravnike Narodne banke. Direkcija Narodne banke je razpisala natečaj za deset uradniških pri-
Vrp^emko noroči!«
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra. 3 temperatura. 4. relativna vlaga v %, 5 smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin. 8 padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo.
29. oktobra
Ljubljana 7, 762.0, 5.0, 92, tiho, 10, dež, 32.2 Maribor 7, 761.7, 3.4, 98, tiho, 10, dež, 27 C; Zagreb 7 762.9, 4.4, 94, El, 10 dež, 5.3: Beograd 7, 759.7. 7.9, 96,.SW8, 10, dež, 13.4; Sarajevo 7, 759.8, 8.0, 98, tiho. 10, dež, 1.5; Skoplje 7, 760.8, 12.8, 94, E2, 10, —, —; Kumbor 7, 756.8, 17.3. 96, El, 10, dež. 13.4; Split 7, 757.9. 15.2, 89, E4, 6, —. —.
Temperatura: Ljubljana _, 4.2; Maribor 6.6, 2.6; Zagreb 8.2, 3.6; Beograd 10.8, 6.8; Sarajevo 12.2, 7.5; Skoplje 23.6, 9.7; Split 18.9. 13.8.
Solnce vzhaja ob 6.33, zahaja ob 16.53.
Luna vzhaja ob 17.46, zahaja ob 9.-58.
pravnikov. Prosilci za razpisana mesta morajo biti naši državljani ter absolventi univerze ali višje trgovske akademije. Vsi sprejeti morajo opraviti sprejemni izpit. Interesent)! se opozarjajo na razpis v »Službenih novinah«.
*	Vsem fotoamaterjem in članom Foto-kluba-Ljubljana sporoča odbor, da uraduje klubov tajnik dnevno od 10 .do 12. in od 20. do 21. v pricestnem lokalu v Stross-mayerjevi ulici št. 4 v Ljubljani (nasproti II. drž. realne gimnazije na Poljanah). Sem naj se naslovijo vse prijave novih članov, članarine, dopisi in drugo. Člani, pridite po izkaznice!
+ Podpora za Belo Krajino. Pisarna RK v Ljubljani je prejela od direkcije III. realne gimnazije v Ljubljani 784.05 Din za Belo Krajino. Za splošno akcijo so darovali: Zierenfeld Pavla 50 Din, M. M. 50 Din, neimenovana 30 Din, neimenovana 20 Din. — Iskrena hvala!
Zimske suknje, obleke isa vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največfi izbiri J. MAČEK, Lfubljana, Aleksandrova cesta št. 12.
*	Akcija za prehrano pasivnih krajev.
Kakor javljajo iz Boke Kotorske, so te dni začeli prihajati prvi vagoni hrane za pasivne kraje banovine. Hrana se s končne železniške postaje Zelen ike prevaža s pa.ro-brodi do Kotora, potem pa z avtomobili v določene kraje v črni gori. Za črno goro je namenjenih 400 vagonov hrane.
+ Za slepa dekleta. V velikem domu za slepe v Ze.mu,nu, kjer je tudii mnogo slepih deklet, je začelo primanjkovati prostora za ženske. Nove ženske bolnike pošiljajo do nadaljnjega na posestvo »Moja volja« pri Indjiji Odgovarjajoč nujni potrebi pa se bo v kratkem zgradil nov velik trakt, kjer bodo slepe ženske našle primerno zavetje. V korist gradbenega fonda se bo priredila efektna loterija z namenom, da se podpre človekoljubna akcija.
+ Redna služba božja na Šmarni gori ob nedeljah in praznikih je za letos prenehala, vendar pa bo ob ugodnem vremenu tudi v zimskem času gori sv. maša, in sicer na praznik 8. decembra, na sveti dan, na novega leta dan, 6. januarja in 2. februarja. Kdaj se bo začela zopet redna služba božja, bo objavljeno pomladi v Časopisih.
*	Novi grobovi. Na Dunajski cesti 82. v Ljubljani je umrla gospa Lucija C v aro-v a. Pogreb blage matere bo danes ob 15. iz hiše žalosti k Sv. Križu. — V mariborski bolnici je preminil v starosti 64 let upokojeni inšpektor finančne kontrole g. Anton P u c. Pogreb bo danes na mestno pokopališče. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Nove razglednice. Za božič in novo leto je izdala Jugoslovenska Matica deset novih razglednic, od teh osem po osnutkih mlade umetnice Nuše Prunkove. So to zelo posrečeni ljubki motivi iz našega narodnega življenja in iz domačih običajev. Razglednice so trobarvne, odnosno četvero-barvne i,n tehnično dovršeno izdelane v naši domači ljubljanski Delniški tiskarni. Po umetniški kvaliteti in tehnični dovršenosti jim moramo dajati prednost pred raznimi inozemskimi razglednicami, po katerih Slovenci, žal. tako radi posegajo. Dobiček teh naših razglednic je namenjen prosvetnim, človekoljubnim in narodno-obrambnim svr-ham Jugoslovenske Matice. Zato pozivamo naše trgovce, da prodajajo, našo javnost, zlasti inteligenco pa, da vporablja za voščila le te razglednice (po 1 Din komad). Razglednice bodo že v prihodnjih dneh naprodaj po vseh podružnicah Jugoslovenske Matice, po trafikah in knjigarnah, odnosno trgovinah s papirjem. Trgovci, ki dobe provizijo, jih naročajo pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, šelenburgova .7-11.
*	Velik požar v Splitu. V sredo ponoči je v Splitu nastal silen požar v tovarni pohištva, katere lastnik je Josip Pijevič. Tovarna, največja v Dalmaciji, je bila name-
ščena t dveh objektih, škoda Se ni ugotovljena, brez dvoma pa znaša precej nad milijon dinarjev. Nad 50 delavcev je brez kruha.
♦	Predsedstvo Društva židovskega zavetišča za stare in sirote v Novem Sadu naproša vse, kii so prejeli listek za opeko tega Doma, da denar pošljejo po čeku, a-li pa listek vrnejo. Dom, ki je že pod streho, bo razpolagal s 60 posteljami.
+ Gradba moderne soline v Ulcinju. Da bi Jugoslavija v bodoče mogla svoje potrebe glede soli kriti v lastni državi, je mono-polska uprava sklenila, da zgradi moderno solino v Ulcinju. V neposredni bližini reke Bojane se bodo zgradila potrebna poslopja, kjer se bo predelavala sol. Solina bo do leta 1933. popolnoma urejena. Na leto bo lahko dajala do 90.000 ton soli. Gradbena dela so se že pričela.
♦	Profesijonalni požlgalec aretiran. Kar-lovska policija je aretirala povzročitelja cele vrste požarov v tamkajšnjem okolišu. Dognalo se je, da je to neki Nikola Pajič, nalno bav.il s požigomžof-pro Wirnihardgo star 52 let, ki se je tako rekoč profesionalno bavil s požiganjem. Možak je namreč raznim ljudem proti plačilu zažgal njihova poslopja, da so mogli potem zahtevati visoko zavarovalnino, ž njim vred so bili aretirani tudi posestniki, ki so ga najemali za požig.
Pred influenco
in nalezljivim vnetjem grla Vas ščitijo
Dobivajo se v vseh lekarnah Cena malega zavojčka Din 8.—, velikega zavojčka Din 15.
♦	Gostilničar streljal na svoje goste. V
Požegi se je v ponedeljek ponoči odigrala krvava drama. V gostilni Edvarda Broza se je vršila zabava. Vse je bilo židane volje. Ob 3. zjutraj je gostilničar pozval goste, naj se raz idejo. Ker se gosti pozivu niso odzvali, je gostilničar pograbil nekega gosta in ga porinil iz hiše. Nastalo je srdito prerekanje, nakar je Broz potegnil revolver in streljal na Proka Božiča, ki se je mrtev zgrudil na tla. Tudi Božičev brat je bil od krogle zadet in hudo ranjen. Orožniki so gostilničarja aretirali in Izročili sodišču.
♦	Kolarstvo in kovaštvo Kunstler-Ljub-Ijana pri tobačni tovarni izdeluje avtoka-roserije, vozove, ročne vozičke, lestve, podkuje konje itd. poceni in dobro. Naročajte samo pri Kunstlerju.
♦	Dr. Milan Perko daruje namesto venca pokojnemu Francu Gostiču za Akademsko podporno društvo v Ljubljani 100 Din. Denar je na razpolago pri blagajni »Jutra«.
» Obledele jbleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
M Bit
razvija in napravi slike Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor 3
Iz Lfubliane
u— Ban dr. Drago Marušič danes v petek ne bo sprejemal strank, ker .bo službeno zadržan.
u— Žalno slavje in slovesna zadušnica v spomin padlim bojevnikom. Na vseh svetnikov dan bo žalno slavje na pokopališču pri Sv. Križu ob 15.45 v gaju judenburških žrtev. Dnevni red: Religiozni koral vojaške godbe, žalostinka ljubljan skrili pevskih zborov pod taktirko g. Prelovca, kratek žalni nagovor kurata. g. Bonača, vojaška godba zaigra padlim v slovo, bivši vojna kurati into.ni.rajo »Libero«, »Oj Doberdob« (petje) in vojaška godba zaključi slavje s tretjo žalostinko. Prosimo vse, naj se brezpogojno pokoravajo navodilom stražnikov in rediteljev. Dostop v gaj bodo imeli od 15.10 naprej samo zastopniki oblastev, pevci, vojni invalidi in zastopstvo vojnih vdov. V primeru slabega vremena se slavje ne bo vršilo. Usmiljene roke naj prineso svečk in cvetja na najbolj zapuščene vojne gomile! Prav tako vabimo Ljubljančane k slovesni maši zadušnici, ki bo za vse naše padle fante in može na vernih duš da.n 2. novembra v "frančiškanski cerkvi ob 9. — Udru-že.nje vojnih invalidov i.n osrednji odbor Zveze bojevnikov v Ljubljani.
u— Sokol I. počasti tudi letos 1. novembra ob pol 2. popoldne spomin svojih umrlih članov. Hvaležnost do umrlih, ki so z nami živeli in delali za sokolstvo, ki so velik del svojega življenja nesebično posvetili sokolski stvari, nam veleva, da jih ohrani mo v trajnem spominu. Njih svetli vzori naj vodijo in navdušujejo našo mlado sokolsko pokolenje. Zato bratsko vabimo vse članstvo in sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se udeleži komemora-cije na Taboru. Po počastitvi odidemo ob 14. k grobom umrlih članov. Zdravo! Uprava.
u— Zopet ena novost v Elitnem kinu Matici. Z današnjim dnem uvede Elitni kino Matica zopet novost, ki bo nedvomno ugodno vplivala na obiskovalce kina. Od danes naprej bo namreč v Elitnem kinu Matici uvedena redna fimska reportaža vseh važnih svetovnih dogodkov potom najboljših zvočnih tednikov ameriške družbe Fox Hearst, ki ima svojo žurnal-sko službo organizirano po vsem svetu ?n prinaša svoje izredno zanimive tednike v nemškem jeziku. Z Elitnim kinom Matico je ta družba sklenila dogovor, po katerem se bo predvajal v Ljubljani redno njen •najnovejši tednik in to začenši vselej s soboto. Ne glede na program bo torej v Matici sleherno soboto najnovejši zvočni tednik, kd se bo predvajal potem do vključno petka. Družba Fox se je obvezala dobavljati Ljubljani vedno najnovejši tednik istočasno kot kinematografom v Parizu, Dunaju, Pragi, Zagrebu in Beogradu. Ljnb-Ijana bo torej zanimive svetovne dogodke gledala v filmu ob istem času kot preje omenjena velemesta, kar je ne dvomno zopet velik napredek.
u— Danes premiera senzacionalnega ve-lefilma »Zapadna fronta 1918. Ni še videla Ljubljana filma, ki bi bolj mogel pretresti gledalce kakor bo to gotovo storil velefilm
(Donet/	C. Tšolmtefa vehsdelo e
^cvorecem filmu t	v nemškem jeziku
0	#	Nepozabni pevec iz »Rio Rite«
(mj sta$ en fe ^
Predstave ob 4., pol 8. in 9. zvečer.
ZVOČNI KINO IDEAL	£upe (Delen
»Westfront 1918«, delo režiserja G. W. Pabsta. FIlm je napravljen po romanu E. Johansena »četvordca od infanterije«. Fritz Kampero, Gustav Diessl, Hans Moebis, Claus Clausen, štirje mladeniči se nahajajo leta 1918 v Franciji. Vojna vihra jih je pozvala pod zastavo. In sedaj nam predo-čuje film vojno in vse, kar je z njo v zvezi v pravi realistični sliki. Vse grozote na bojnem polju, borba v peklenskem ognju topov, granat in šrapnelov, napadi, protinapadi, življenje v rovu, v etapi, slika iz bolnice, z dopusta, vse to je opisano, kakor se je res vršilo. Ta film bo pač senzacija, o kateri bo govorila Ljubljana še dolgo. Premiera bo danes. Film prinese ZKD. Glede na ogromno zanimanje bosta dnevno dve predstavi in sicer prva ob 14.15 v Elitnem kinu Matici, druga ob 17.30 v kinu Ideal. Cene so nizke, da si lahko vsakdo ogleda to senzaeijonalno filmsko delo. Ker je zanimanje zanj ogromno, naj si blagovoli občinstvo vstopnice pravočasno rezervirati v predprodaji. Govor v filmu nemški.
u— Abonenti kina Matice naj blagovolijo najkasneje pa do 3. novembra nakupiti potrebne vstopnice za november. Tudi v novembru dobe abonenti pet prvorazrednih sporedov in sicer filme »Rop Mane Lise«, veliko komedijo »Nedolžni Jakob« opereto »Moja žena pustolovka«, »Carjeva ljubica:; Max Pallanbergov prvi velefilm »Dober grešnik« — skratka odličen spored kakor oktobra. Pri tej priliki vabimo še druge državne nameščence, da do 3. novembra vstopijo v krog Matičnih obone-ntov in si za nizko ceno pribavijo eno najboljših zabav.
u— Mladinski odsek Sokola I. na Taboru
se obrača na javnost s prošnjo, da mu pomore pri nabavi zimsko-sportnih potrebščin. Predvsem bi prišle v poštev smuči. Zato apeliramo na vse brate In Sokv^.tvu naklonjeno javnost, da nam pošlje če že ne celotnih smuči, pa vsaj gotove dele. Sneg bo kmalu zagrnil Golovec in Rožnik, pa tudi polja in tega časa se mladina pravtako veseli kot pomladi. Ako bi glas naše prošnje prišel do razumevajočih src, bi bilo marsikomu, kateremu starši zaradii težkih razmer ne morejo kupiti smučI, pomagano, da bi užival in si krepil telo ter obenem ra-stel v krepkega člana in zavednega Jugo-slovena. Vsakemu bomo mi kakor tudi mladina iz srca hvaležni za izkazane nam dobrote. Tozadevna darila je poslati aa Mladinski odsek Sokola L na Taboru.
u— Vse obiskovalce starega pokopališča pri Sv. Krištofu 1. in 2. novembra prosimo tudi letos milih darov za novo cerkev sv. Cirila in Metoda, ki se bodo pobirali pri vhodu na pokopališče. — Vsem darovalcem se že naprej iskreno zahvaljujemo. — Ker namerava mestna občina že prihodnje leto začeti z novo cesto čez pokopališče, prosimo tudi za stare železne in kamenite nagrobne spomenike v korist nove cerkve. — Društvo za ustanovitev župnije i.n zidavo nove cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
u— Izredni občni zbor Fotokluba — Ljubljana. Odbor je sprejel na svoji zadnji seji soglasen sklep, da se skliče za torek 10. novembra izredni občni zbor ob 20. v zadnji sobi Narodne kavarne. Dnevni red:
1.	poročilo odbora; 2. sklepanje o nujnih predlogih odbora, člani polnoštevalno!
u— Snaženje uradnih prostorov davčne uprave za mesto. V dneh 30. an 31. t. m. in
2.	in 3. novembra bo snaženje uradnih prostorov davčne uprave za mesto Ljubljano, in sicer se bodo prva di a dni snažili blagajniški in računovodstveni prostori v I. nadstropju, druga dva dneva pa ostali prostori v II. nadstropju. Uradno poslovanje s tem ne bo prekinjeno, vendar se stranke vabijo, da se te dni pri vplačilu davka, takse in drugih pristojbin poslužujejo poštnih položnic, druge zadeve pa, kolikor niso nujne, odložijo na poznejši čas.
u— Mesnice in mesarske stojnice bodo ob nedeljah od vštetega 1. novembra do 1. aprila prihodnjega leta zaprte. Zato bodo pa odprte ob sobotah ao 19. ure.
u— Zastrupljenje s plinom. V neki vili v Gorupovi ulici se je včerj popoldne zastrupila s plinom 23 letna služkinja Julka Potočnikova, doma iz Velikovca na Koroškem. Napol mrtvo jo je našla njena gospodinja, ki je pozvala na pomoč stražnika, da je vdrl v kuhinjo čez balkon in odprl vrata kuhinje, ki jih je Potočnikova popreje od znotraj zaklenila. Potočnikovo so nato nemudoma odpeljali v bolnico, kjer so jo komaj še rešili smrti.
u— Vedno nove tatvine. Tatovi so postali tako predrzni, da kradejo celo v samem poslopju sodne palače. Sodnemu uradniku Ivanu špuntu je v sredo dopoldne ukradel nekdo s kolesa v vestibulu palače popolno-
ma novo, 120 Din vredno karbidno svetilj-
ko. _ Delavec Alojzij Bratina, stanujoč r
Velikovškovi ulici 4, je prijavil, da mu je v noči na četrtek ukradel nekdo z domačega dvorišča več srajc in nogavic. _ Enako smolo je imel tudi hlapec Ivan Razboršek iz Zgornje šiške 39, kateremu je odnesel tat par 150 Din vrednih čevljev.
u— Zasledovanje in aretacija. Kakor smo poročali, je bil nedavno izvršen v spalno sobo bolniških strežnic Ane Senčarjeve in Ivane Zvolenkove na Zaloški cesti 2, drzen vlom. Odnešenega je bilo precej denarja in drugih vrednot. Kakor je dognala preiskava, je izvršila tatvino 19 letna služkinja Roza!ija G. s Trojan, ki je bila dalje časa zaposlena v bolnici. Rozalija se je polastila tudi manjših zneskov na škodo tovarišic Ane Pla.nkarjeve in Marije Gromove. Zdaj je izginila in jo zasledujejo s tiralico. — Včeraj zjutraj je neki policijski organ aretiral podjetno Dolenjko, komaj 19 letno Marijo K., doma iz Sodražice, ki se je že dalje časa zadrževala v Ljubljani in se preživljala na nepošten način. Policija jo je kot nepoboljšljivo deklino izročila sodišču.
Kino Ljubljanski dvor
_Telefon 2730_
Danes nepreklicno zadnjikrat ob
4., pol 8. in 9. uri Slavni pustolovec Kichard Dix in lepa Esther Relston v senzacionalnem velefilmu
»INDIJSKE NOČI«
Borba dveh oficirjev za ženo v tajinstveni Indiji. Cene 4.— in 6.— Din wmmmmmmmmammmmmm
u— Eletni plesn', tečaj v Kazini — vsak petek in sredo ob pol 21. Začetniki in novi člani točno ob 20. Vabila pri mojtsru g. Jenku. Posebne plesne ure po dogovora dnevno od 10. do 20. ure.
u— S. O. Preporod! Zvečer ob pol 8. ba v Trgovskem domu ob;čajna Preporodova plesna vaja Vodi g. mojster Jenko. Točnost! Zlasti novinci. Vljudno vabljeni.
u— Plesni krožek Tabor obvešča poset-nike plesnih vaj, da se bo zaradi praznovanja Vseh svetninkov vršila plesna vaja izjemoma v soboto 31. t. m. ob običajni uri v veliki dvorani na Taboru.
u— Manufakturno blago se še vedno prodaja po zelo nizkih cenah. Olga šlibar, Stari trg 21.
Iz Maribora
a— Seja finančnega odseka. V sredo zvečer se je vršila seja finančnega odseka mestnega občinskega sveta, na kateri so razpravljali v glavnem o proračunu mestne občine za 1. 1932. Za podrobno proučevanje Izvršenega proračuna so določili posebno komisijo, v katero so bili izvoljeni občinski svetniki gg. Pušenjak, Sabothy, inž. Dračar in Ošlak. Specijalna debata o proračunu pa je preložena In se bo vršila po končanih volitvah.
a— Vozni red po Pobrežki cest! ob Vseh svetih. Predstojništvo mestne policije odreja, da je na dan Vseh svetnikov od 12. do 19. ob priliki obiska grobov na Pobrežju zaradi varnosti in neoviranosti prometa pešcev prepovedan po Pobreški cesti vsak. vozni .promet brez izjeme. Vsa vozila namenjena na pokopališče, smejo voziti samo po Tržaški cesti in Nasipni ulioi do Pobre-ške ceste, kjer se morajo ustaviti. — Avtobusni promet se pomnoži na progi Glavni trg — Pohrežje. V to svrho bodo pričeli voziti mestni avtobusi že dopoldne ob 8. z Glavnega trga na Pobrežje v pomnoženem številu ter odpadejo zaradi tega ta dan p-> poldanske avtobusne vožnje v Limbuš, Ruše, Pesnico in Sv. Peter.
a_ Iz gledališča. V nedeljo bo prva letošnja uprizoritev »Cirkuške princese-:. Režira Dj. Trbuhovič, dirigira L. Hercog;; baletne točke pleše gledališki plesni zbor in naštudiral jih je A. Harastovič. —> »Zemlja smehljaja«, naiuspelejša opereta se bo ponovila jutri za ab. B.
a— Mlinar in njegova hči. Sokolstvo vn njemu naklonjeno občinstvo vabimo, da si ogleda lepo in pretresujočo dramo »Mlinar in njegova hči«, ki jo uprizori v soboto ob ob 20. v telovadnici kasarne kralja Petra L (kadetnica) dramski odsek Sokolskega društva Maribor I.
a— Kinematografske predstave. Grajski kino od danes dalje »Mamzelle Nitouche;. — Union kino od danes dalje Ufa velefilm »V tajni službi.«
C.
Sclimidl:
Mesto mrtvih v Jukatanu
novi roman „Jutra"
(pričetek v nedeljo, dne 1. novembra)
NI
NE ganljiv ljubezenski roman,
napeta detektivska zgodba, NE povest o skrivnostnih prigodah v tuji deželi
- AMPAK
vse to obenem!
Naročite »Jutro«!
Berite novi roman!
.i»»
[jjllHj
B,!.
Iz Celja
c_ o Vseh svetih bosta pobirala kra-
jtvni odbor Rdečega križa in Vmcencije-va konferenca na obeh celjskih pokopališčih prostovoljne prispevke, namenjene onim siromakom, ki nimajo sredstev niti za najpotrebnejše. Nihče naj ne obišče svojih rajnkih, ne da bi daroval vsaj skromen dar najbednejšicn!
e__Petje na grobovih. Pevsko društvo
>01jka« tudi letos na dan Vseh 6vetih ob 15. zajoje na okoliškem, ob 16. pa na mestnem pokopališču nagrobnici domače* ga celjskega skladatelja g. Karla Bervar-7a, nato pa še na vojaško-invalid&kecn pokopališču nagrobnici »Oj Doberdob« in »Vojaško odhodnico«.
e — Za praznik Vseh svetnikov bo mestni avtobus podaljšal opoldansko vožnjo v Savinjsko dolino do Rečice in bo vozil od 30. oktobra do 2. novembra po starem voznem redu torej tudi zvečer ob 18. iz Celja in ob 6.35 zjutraj iz Rečice. V Vojmik bo pomnožil istočasno vožnjo od vlakov iz Celja ob 3lt8. zjutraj, ob 11.10 in ob 17.45 ter se bo vračal vsakokrat takoj po prihodu v Vojnik zopet v Celje. Ostale proge bodo po potrebi oja-čene še z 1 vozom ob sedanjem voznem Tedu. V Celju bo vozil na obe pokopan* šei izpred kolodvora 1. novembra od /s9. zjutraj do K-19. vsake četrt ure v obe smeri. Dan pred praznikom in dan po prazniku pa samo po potrebi približno ob
15., 16. in 17.
e__Volilci, ki imajo volilno pravico v
mesta, bodo razdeljeni na vsa 3 voušca v naslednjem redu: Na I. volišču (poslopje mestnega načelstva v Prešernova ulici) volijo volilci z imenskimi začetnicami od A do J, na II. volišču (poslopje meščanske šole v Vodnikovi ulici) z začetnicami od K do P in na III. volišču (poslopje mestne narodne osnovne_ šole v Gregorčičevi ulici) pa od R do Ž.
e— Seja mestnega občinskega Sveta bo
dre vri ob 18.
e_ Računski zaključek mestnega avtobusnega podjetja je razpoložen občinstvu na vpogled v tajništvu mestnega avtobusnega podjetja, stari dvoriščni trakt mestnega načelstva, II. nadstropje. Pritožbe ali ugovori morajo biti vloženi pri mestnem načelstvu najpozneje do 10. novembra.
e— Prepoved zazidavanja. V smislu sklepa mestnega občinskega sveta se v predelu med Ljubljansko cesto, Jurčičevo ilico in potokom Sušnico v bodoče ne -me več zidati, ker bo Ljubljanska cesta -azširjena do Sušnice. Pritožbe na bansko upravo je vložiti do 10. novembra.
e— Dve nesreči Pred tednom se je po ■nesreči vsekal v palec leve roke 27-letni čevljarski pcmočnik Josip Kole iz Predela pri Šmarju. Rana se je okužila in nastopilo je zastrupi jen je krvi. Kole je moral poiskati pomoč v bolnici, kamor so pripeljali tudi 5-letnega posestnikovega sina Milana Lapornika iz laške okolice, ki mu je 27. t. m. telica v domačem hlevu stopila na desno stegno in mu prizadela veliko raztrganino.
e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. premijero veličastnega zvočnega filma »Atlantik« s Fritzem Kortnerjem, WiIIyjem Forstom in Francem Ledererjem v glavnih vlogah. Zvočna predigra.
e— Brivnice o Vseh svetih. V nedeljo bodo vse brivnice v Celju in Gaberju ves dan zaprte.
Iz Škofje Loke
š— »Prva pomoč v nezgodah« je bil naslov izredno zanimivemu predavanju, ki ga je imel v torek zvečer škofjeloški zdrav* nik g. dr. Jože Rant pri sokolski četi v ReteČah. V učilnici se je zbralo okoli 40 oseb, ki so predavatelju elediili z veliko pozornostjo. Predavatelj je seznanil prisotne 6 kostolomi in zastrupljenjem, govoril je o umetnem dihanju, človekovi hi* giieni in drugem. Predavanje je imelo posebno korist v tem, ker 60 6e poslušalci praktično ve zbali v prenašanju bolnikov, v vajah za umetno dihanje, v preobvezo-vanju kostolomov in ran. Predavanja pri četi v Retečah se bodo nadaljevala, in sicer ob četrtkih zvečer.
Iz Kranja
r— češka beseda v Kranju priredi v soboto ob 7. zvečer v hotelu »Jelen« prvič lutkovno igro »Gašperčck razbojnik« za otroke in odrasle.
Z Jesenic
s— Poroka. V nedeljo se je poročil v kapelici na Plavžu g. France Pristov 6 Sa* ve z gdč. Angelco Bizjakovo iz ugledne narodne obitelji na Jesenicah. Bilo srečno!
s— Divji lovec« je šel kot otvoritvena predstava v proslavo 60 letnice pisatelja Finžgarja v soboto in nedeljo čez sokolski oder. Nastopilo je okrog 50 igralcev. Režiser br. Potrato je ponovno dokazal svojo sposobnost. Posamezne vloge so bile dobro naštudirane, kar se je pri Janezu in Gašperju osobito opazilo. Br. Hlebanja je Tončka prikazal originalno v lepi in nepretirani igri. S. Sredenškova je podala Majdo v dobri igri in simpatičnih kretnjah kmečkega dekleta. Zavrtanik (br. Potrato) je bil podan brezhibno, z znatnim notranjim doživetjem. Zalo sta ugajala Špela in njen Kovač, prav tako tudi
Iz Trbovelj
t— Zveza bojevnikov v Trbovljah bo
imela v soboto žalni dan. Ob pol 8. bo maša, nato pred spomenikom polaganje vencev in spominski govori. Ob 17. uri bo članski sestanek pri Volkarju. Bojevniki, udeležite se!
Iz Hrastnika
h— Nesreča na novi separacijL V torek se je ponesrečil na separaciji rudar Martin Babic, doma iz Pleskega. Neki stroj n>u je odtrgal člen palca na desni roki. Ptvo pomoč mu je nudil rudniški zdravnik g. dr. Arnšeik. Sodelavci in drugi ponvi lujejo tega sotrpina, katerega kruta usoda že več let hudo preganja. Sam je že dvakrat težko obolel v grlu, žena pa je imela že večkrat hude živčne naoide in 6e je morala celo zdraviti že v umobolnici. Pa tudi sedaj še ni popolnoma zdrava. Imata pa dve nepreskrbljeni hčerki.
h— Kino Narodni dom predvaja v soboto ob 20. in nedeljo ob 17. in 20. film vesele športne vsebine »Arnior na esnu-čeh«.
Iz Krškega
fcr__Lep plen. V torek dopoldne se ie
▼ mrežo g. Dolinska Franca, sodavičarja v Krškem, ujel izredno lep som. Dolg je 1 40 im in tehta 15 kg.
kr— Mednarodni varnostni znaki. Na vseh banovi-nskrh cestah I. in II. reda v krškem srezu so bili postavljeni medna-rodi varnostni znaki v svrho osiguranja avtomobilskega prometa. Tako je doslej označenih 53 križišč, 3 železniški prehodi brez ramp, 54 ovinkov, 10 hrbtov in 1 znak za splošno nevarnost.
Iz Slovenske Bistrice
sb— Odlikovanje. Z redom jugoslovenske krone je b'il 27. t. m. odlikovan 6lo-venjebistriški zdravnik g. dr. Ljudevit Čeme i. Čestitamo!
sb— Za volitve 8. novembra je po objavi mestnega urada določeno samo eno volišče: v mestni posvetovalnici. Na tem volišču bodo volile občine Slovenska Bistrica, Zgornja Bistrica, Spodnja Nova vas, Kovača vas, Šentovec in Ritoznoj, ki štejejo skupno 825 voliicev. Predsednik volilnega odbora je šolski upravitelj g. Tajnik, člana pa gg. dr. Jagodič in ravnatelj Rismal. Volitve bodo trajale od 7. zjutraj do 6. zvečer.
sb— Trgatev je bila v naših renomira-nih goricah v Kovači vasi, Ritoznoju in na Visolah te dni končana. Vinogradniki so s količino in kakovostjo zadovoljni. Sortirani mošt je dosegel od 21 do 23 stopinj sladkorja! Žal pa mizerne cene niti približno ne odgovarjajo pridelku in visokim 6troškom pridelovanja, ostali kmetje. Dekleta in fantje so igrali precej živahno. Z ubranim petjem so pripomogli, da je prišla igra v veliki meri do veliave. Pravemu gorenjskemu dialektu so bili kos skoro vsi igralci. Scenerija in oprema odra je zelo primerna, kar ie zasluga br. čebulja. Predstava je bila kljub silnemu dežju in nekaterim prireditvam obakrat precej dobro obiskana.
Iz Slovenleradca
sg— Nova trgovina. V ulici Princa Andreja je odprl novo trgovino z mešanim blagom gosp. Franc Topolnik. Lokali za Bat'o so tudi primerno adaptirani in začne podružnica obratovati v kratkem.
sg— Novo pot na Urško goro gradi agil-na podružnica SPD. Pot bo mnogo krajša od vseh dosedanjih in bo tako ustreženo vsem turistom in izletnikom, ki posečajo to priljubljeno planinsko postojanko.
sg— V mariborsko bolnico je premeščen eekundarij tukajšnje bolnice gosp. dr. Sera-fin Vakselj. Gosp. doktorju, ki si je za časa svojega bivanja med nami pridobil vsesplošne simpatije, želimo na novem mestu mnogo sreče in uspehov.
Iz Ptuja
j— Pojasnilo. K poročilu pod naslovom »Napad z nožem« v št. 243. od 21. t. m. popravljamo v toliko, da se fantje niso sprli v Belšakovi, temveč v neki drugi gostilni v V.ičavi.
j— Gremij trgovcev opozarja, da morajo biti v nedeljo na Vseh svetnikov trgovine ves dan zaprte. Za soboto 31. t. m. sklicuje Trgovski gremij za okolico ob 9. dopoldne volilni sestanek v Društvenem domu v Ptuju.
j—. Listine je ponarejal. Sodišču je bil ovaden Vinko Pl, kolaraki pomočnik iz Serdinja, ker je v svoji delavski knjižici popravil datume o zaposlitvi kot pomočnik. Zaprosil je namreč za izdajo obrtnega lista kot samostojen kolarski mojster, pa so mu prišli na sled.
j— Nevarnega kolesarskega tatu so pri* vedli orožniki v sodne zapore v Ptuju. To je Jožef Černesel, čevljarski pomočnik iz Hajdine. Kolo, ki ga je bil ukradel izpred gostilne na Hajdini mojstru Zavcu, je razstavil in ga skril na bližnji njivi v koruzo.
j— Lovskj tatje so bratje Anton, Janez in Franc Gajšt iz Pečke št. 55. Že delj časa so nastavljali zanjke srnam. Tako je našel dne 12. t. m. lovski paznik Šturm Jožef iz Sesterž v lovišču občine Majšperk na zanjki ujeto in že mrtvo srno, težko okoli 40 kg. Takoj je sumil, da so to morali biti navedeni bratje, ker je že večkrat sled vodila do njihove hiše. Zadevo je prijavil orožnikom, ki so 20. t. m. izvršili hišno preiskavo in našli v veži kožo divjega zajca ii enako žico, 6 kakršno je biila srna ujeta.
j— Nasilneži. Mladeniča Edvard in France sta v noči od 25. na 26. t. m. popivala v družbi drugih fantov po več gostilnah v mestu. Ker so v Društvenem domu razgrajali, jih je gostilničar postavil pod lip. To pa posebno Edvardu ni bilo všeč in je začel tako razgrajati, da ga je moral stražnik odvesti v policijske zapore. To pa drugim fantom ni bilo všeč in so se vsi korporativno napotili pred policijsko stražnico in zahtevali, da se Edvard izpusti iz zaporov. Ker se je to godilo v pozni nočni uri. je bila policija primorana vporabiti radikalnejša sredstva in je razgrajače razgnala s pendreki. Vsi se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. Edvard je iz besnosti v zaporu pobil tudi nekaj šip.
i— V Narodnem domu v petek morske ribe. sulač, v soboto in nedeljo pa jetrni-ce, krvavice, pečenice in divjačina.
Iz Prekmurja
pm— Brandlov trio in pevka Regina Mi-heličeva bosta sodelovala pri velikem dobrodelnem koncertu, ki ga priredi Kolo jugoslovenskih sester 3. novembra v So-kolskem domu v Murski Soboti. Tvrdka Brandl iz^Maribora bo dala oz prijaznosti za ta večer koncertni pianino na razpolago. Pridite!
pm— Nesrečen padec s kolesa. Zadra-vec Mihael iiz Odrancev se je peljal s ko- , lesom proti domu. V žepu je imel železen I predmet, ki bi mu lahko postal usoden. Med potjo je kolesar najbrž zadel v kak kamen, da mu je kolo spodneslo. Ko je padel je začutil silne bolečine, kajti železo, ki^ga je imel v žepu, se mu je zapiči.lio v pleče. Rana jebila precej velika in mu doma niso mogli pomagati. Moral je poiskati pomoč v murskosoboški bolnišnici.
pm— Za grižo sta umrla v murskosoboški bolnišnici dva pacijenta. Sedaj ni v bolnišnici nobenega za grižo zbolelega bolnika.
pm— Vlom v bolnišnico v Murski Soboti. Bolniški paznik Janez je opazil v torek zjutraj, da so neznani gostje 6 silo prišli v pisarniške prostore, o čemer je takoj obvestil upravitelja bolnice. Upravitelj šuštarsic je ugotovil, da so vlomilci prišli čez ograjo in hoteli vžagati v vrata, ki vodijo v pisarno, odprtino. Ali vrata se niso dala z lahkoto žagati. Zato sn vlo* milci s silo najprej odstranili železni zapah, nato so z vitrihom odprli vrata 'n tako prišli v pisarno. Odprli so omaro, a našli, niso nič primernega plena. Nato so sc spravili nad blagajno, ali najbrž jih je kak šum preplašil, da je niso odprli. Sicer pa je tudi v blagajni bilo le malo drobiža.
GOSPODARSTVO
Anglija in zaščitne carine
Izid torkovih volitev v angleško spodnjo zbornico ni samo odločilnega pomena ža bodočo smer angleške notranje in zunanje polivke, maiveč tudi za vso svetovno trgovino, saj bo morala nova angleška zbornica rešiti dvoje vprašanj, ki ne zanimata samo Anglijo. temveč tudi ves ostali svet. Rešiti bo treba vprašanje stabilizacije funta, ki bo nadalje ostal merilo vrednosti za znaten <lel svetovne trgovine, kakor tudi vprašanje izravnanja angleške plačilne bilance, ki je v najožji zvezi z živo akcijo za uvedbo zaščitnih carin. Oba problema pa sta medse boj tako ozko povezana, da ju ni mogoče i\3šiti vsakega zase. Akcija za uvedbo zaščitnih carin se je zlasti v zadnjih mesecih zelo razširila. Navzlic jasnemu volilnemu izidu pa je nadalje ostalo povsem negotovi, ali ■■•) bodo konservativci, ki so dobili absolutno večino, dejansko odločili za uvedbo zaščitnih carin, kar bi imelo za svetovno gospodarstvo nedogledne posledice. Tudi znaten del narodnega bloka ne vidi v zaščitnih carinah ključa za rešitev težkoč spričo okol-nosti, da poslabšanje angleške plačilne bilance r.e izvira toliko iz trgovinskega prometa, kakor iz nazadovanja dohodkov od investicij Jcaptala v inozemstvu ia občutnega skrčenja dohodkov od uslug v pomorskem nrometu.
Visoko pasivna trgovinska bilanca za Anglijo ni znak slabosti, ker so tako zvani nevidni dohodki Anglije vedno občutno presedali vsoto pasivnosti. V poprečju zadnjih treh let je znašal angleški izvoz 782 milijonov funtov, uvoz pa 1154 milijonov, tako da je znašala povprečna pasivnost 872 milijonov funtov. Nevidni dohodki AngPie pa so v zadnjih treh letih znašali povprečno 477 milijonov funtov, in sicer med drugim 258 milijonov cd donosa angleškega* kapitala v inozemstvu 62 milijonov od zadu^ka bank pri posredovanju kapitala v inozemstvu in 122 milijonov od dohodkov za usluge inozemstvu v pomorskem prometu (gornje številk-? označujejo čiste presežke nevidnih dohodkov nad nevidnimi izdatki).
Povpiečno je bila angleška plačilna bilanca zadnja leta aktivna za 105 milijonov funtov, ki jih je Anglija znova naložila, odnosno investirala v inozemstvu. Toda ta presežek plačilne bilance je že lani znatno padel, in sicer od 137, odnosno 138 milijonov funtov v let iih 1938. in 1929. na 39 milijonov v pret. letu; za tekoče leto pa je pričakovali v plačilni bilanci primanjkljaj od najmanj 60 milijonov funtov.
Ta primanjkljaj pa ne bo nastal zaradi morebitne večje pasivnosti trgovinske bilance, temveč zaradi nazadovanja gori opisanih nevidnih dohodkov. Zaslužek angleške trgovske mornarice v inozemstvu se je zaradi nazadovanja prometa v zvezi s svetovno gospodarsko krizo in silnega padca prevoznih tarif občutno skrčiL Predvsem pa so nazadovale obresti in drugi dohodki od kapitala, investiranega v inozemstvu, in sict-r deloma zaradi svetovne krize, deloma pa zaradi raznih moratorijev, tako v Južni Ameriki in Avstraliji.
Rešitev sedanjih težkoč bo torej predvsem mogoča, če bo uspelo omiliti svetovno gospodarsko krizo, kajti potem se bo angleška plačilna bilanca zopet avtomatično zboljšala. Ni izključeno, da bodo ti argumenti, ki jih navajajo nasprotniki zaščitnih carin v krilu narodne vlade našli razumevanje, vsaj pri enem delu onih politikov, ki sicer simpatizirajo z akcijo za uvedbo zaščitnih carin. Če pa bodo zagovorniki svobodne trgovine prodrli s svojimi argumenti, danes navzlic izidu volitev še ne more nihče presoditi.
Kriza v naši produkciji namiznega olja
V sredo se je v Beogradu vršila važna konferenca v ministrstvu za trgovino in industrijo, ki se je bavila z vprašanjem krize v naši produkciji namiznega olja. Na konferenc; so bili navzoči predstavniki skopelj-ske Trgovske in industrijske zbornice. Centralnega sekretarijata delavskih zbornic, Saveza delavcev živil, Saveza indhstrijcev v Zagrebu in predstavnik trgovcev z makovim semenom iz Južne Srbije.
Kakor znano, je bila nedavno povišana uvozna carina na oljno semenje, in sicer predvsem na prizadevanje trgovcev z makom iz Južne Srbije. Ker je to povišanje carine povzročilo podražitev sirovin, je nastopila nevarnost, da naše domače tvornice (predvsem ona v Zagrebu) ustavijo obratovanje. Tako je nastal konflikt med tvorni-cami olja, ki so se jim pridružili tudi delavci in med producenti, odnosno trgovci maka iz Južne Srbije. Tvomičarji poudarjajo, da morajo polovico potrebne sirovine uvoziti iz inozemstva, zlasti pa da produkcija maka v naši državi krije le neznaten del potrebe tvornic. Južnosrbski trgovci zahtevajo za mak 4 Din fco Skoplje; pri tej cepi pa bi sami produkcijski stroški za olje znašali 10 Din pri kilogramu, dočim se enako olje iz inozemstva lahko uvozi po 9 Din. V tvornicah olja je zaposlenih 450 delavcev in nameščencev, ki jim je ogrožena ekst stenea. Skopljanska Trgovska in industrijska zbornica sicer trdi, da je na razpolago okrog 1000 vagonov neprodanega makovega semena, dočim je bilo tvomicam doslej ponudenih iz Skopi ja in Velesa od strani trgovcev in bančnih konzorcijev komaj 150 vaeonov.
Na konferenci je predstavnik skcpljanske Trgovske in industrijske zbornice utemeljeval potrebo uvozne carine na oljno semenje, ker je produkcija maka zaradi gospodarske krize otežkočena. Dr. Aleksander, predstavnik Prve hrvatske tvornice olja v Zagrebu, pa je postavil zahtevo, da se morajo cene našemu domačemu makovemu semenu prilagoditi cenam na svetovnem tržišču, sicer je nadaljnje obratovanje tvornic ogroženo. Konferenca je nato razpzravljala o vrprašanju, kako se naj z organiziranim odkupom maka v zvezi z ukinjenjem uvozne carine reši vprašanje obratovanja tvornic. Do zaključka pa .še ni prišlo in se bo konferenca nadaljevala. >
= Trihinoskopski pregled svinjskega mesa. Iz Beograda nam poročajo: Z naredbo kmetijskega ministra je bilo nedavno odrejeno, da morajo veterinarji izvršiti trihinoskopski pregled svinjskega mesa v vseh podjetjih, ki se bavijo z izvozom svežega ali predelanega svinjskega mesa v inozemstvo. Na vprašanje, ali se ima ta trihinoskopski pregled izvršiti tudi v onih obratih. kjer se svinje koljejo le za izvoz r Avstrijo, v celih komadih ali v ipolovieah, je veterinarski oddelek kmetijskega ministr-. stva rzdal pojasnilo, po katerem v takih obratih ni treba vršiti obvezno trihinoskop-skega pregledovanja, in sic. glede na odred-
be zaključnega protokola k sporazumu o živalskih kužnih boleznih med našo drŽavo m Avstrijo. Po tem protokolu morajo biti opremljene z veterinarskem potrdilom o negativnem trihinoskopskein pregledu samo pošiljke živil, ki so izdelane od svežega svinjskega mesa in ki se uživajo, v svežem stanju, kakor n. pr šunka, klobasice itd. V obratih, ki ne izvažajo svežega ali predelanega svinjskega mesa samo v Avstrijo, temveč tudi v Češkoslovaško ali katero drugo državo, pa se mora vršiti trihinoskopski pregled pri vseh svinjah, naj se potem koljejo za domačo porabo ali za izvoz.
— Samoupravni davki. Včerajšnji »Tr govski list« objavlja na uvodnem mestu članek »Občinski proračuni«, v katerem postavlja zahtevo, da naše občine v sedanjem času, ko vse stremi po znižanju potrebščin, znižajo svoje .izdatke in svoja bremena ter jih spravijo v sklad s plačilno zmožnostjo prebivalstva. Marsikje ne mislijo dovolj na posledice, ki nastajajo z dragimi investicijami, ki bi se ob sedanjih težkih prilikah brez škode lahko odložiie na poznejši čas. Večina občin izdeluje baš sedaj proračune, zato naj gospodarski krogi pazijo, kakšna bremena jim namerava občina naložiti za prihodnje leto. V dravski banovini je bilo lani pobranih 110 milijonov Din samo na dokladah na državne neposredne davke, to je približno polovico tega, kar je pobrala država sama. Občinske doklade, ki znašajo do 200% in še več niso redke izjeme.
— Uvoz železa iz inozemstva. Beograjska ^Pravda« je objavila vest, da mora komer-eijalni biro jugoslovenskih železarn odstopiti inozemskim železarnam naloge za 200 vagonov izvaljanega železa, ker inozemske železarne doslej niso bile v stanu, da na našem tržišču prodajo ono kvoto valjanega železa, ki jim pripada po kartelnem dogovoru. Ta kartelni dogovor določa, da imajo domače železarne kriti dve tretjini, inozemske pa eno tretjino naše potrebe v valjanem železu. Kvota naših železarn pa je prekoračena in zato zahtevajo inozemske železarne, da se jim omogoči uvoz pripadajoče kvote. Naše domače železarne so ponudile inozemskim v pogodbi določeni penale, nakar pa inozemske železarne niso hotele pristati. Glede na okolnost, da ima v jugoslo-venskem železarskem kartelu največjo kvoto (52%) državna železarna v Zenici, po-zivla »Pravdas merodajne kroge, da se kar telni dogovor z inozemskimi železarnami spremeni, ker ne gre, da bi se v času, ko po našemu izvozu stavljajo največje ovire, uvažalo tuje železo. Po vzgledu drugih držav moramo tudi mi omejevati uvoz, dokler so naše domače železarne v stanu kriti vso p itrebo. Kartelni dogovor, ki škoduje naselim gospodarstvu in brez potrebe omejuje domačo produkcijo, je treba vsekakor spremeniti.
= Zopet n a otvoritev dunajske efektne borze. Kakor druge evropske borze, so tudi unajsko, takoj po ukinjenju zlatega stan-
načelstvo). Pri ponudbi vsake živine je točno navesti sledeče: tarost živine, ali je -istokrvna, teža, pri kravah : navesti tudi količino mleka na leto. pri mladih plemenskih merjascih koliko gnezdo in barva merjasca aii svinjice. Na gornji način bo nakup in prodaja živine zelo olajšana. Živali za zakol ne pridejo v poštev.
Borze
29. oktobra.
Na ljubljanski borzi so tudi danes ostali devizni tečaji skoro nespremenjni. Dolar se je intervalutanio ponovno dvignil in je tudi pri nas nekoliko poskočil. Tudi Trst in Bruselj sta se po včerajšnji oslabitvi zopet nekoliko dvignila.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda držala na včerajšnji višini, vendar ni prišlo do prometa. V dolarskih papirjih prav tako ni bilo zaključkov, vendar je tendenca nadalje zelo čvrsta in se je 7% Blairovo posojilo okrepilo na 62—65 (včeraj 59—63), S% pa na 66—67 (včeraj 63—66). Promet pa je bil v Investicijskem posojilu po 65 in v begluških obveznicah no 43.
Derize.
Ljubljana. Amsterdam 2273.78 — 2280.62, Bruselj 784.29 — 786.65, Curih 1098.45 — 1101.75, London 215.71 — 223.21. Newyork 5604.76 — 56.21.76, Pariz 221.06 — 221.72, Praga 165.86 — 166.36, Trst 287.97—293.97.
Zagreb. Amsterdam 2273.78 — 2280.62, Bruselj 784.29 — 786.65, London 215.71 do 216.13, Milan 287.97 — 288.87, Newyork kabel 5615.76 — 5632.76, Newyork ček 5604.76 — 5621.76, Pariz 221.06 — 221.72, Praga 165.86 — 166.36, Curih 1098.45 do 1101.75.
Curih. Beograd 9.05, Pariz 20.20, London 19.95, NevvTork 513.50, Bruselj 71.40, Milan 26.45, Madrid 45.50. Amsterdam 207.15, Berlin 121.25, Dunaj 71. Stockholm 113.50. Oslo 111.50, Kobenhavn 111.50, Sofija 3.70. Praga 15.10, Varšava 57.20, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.07.
Efekti.
Ljubljana. Sn/o Blair 68 bi., 7% Blair 59 bi., Celjska 150 den., Kreditni zavod 195 den., Stavbna 40 den.. Ruše 125 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 280—295, investicijsko 64.50—65.50, 4% agrarne 42.50—43.50, 8% Blair 66—67, 1% Blair 62—65, 7% Drž. hip. banka 63 denar.
Beograd. 6% begluške 43.75, 44, 44.50, 44.25 zaklj., 7n'n investicijsko 6S bi., Vojna škoda 282, 281.50 281 zaklj., veliki komadi 283 zaklj., za november 282 zaklj., 7% Blair 62 ;:aklj., 7°/o Drž. hipotekama banka 66.50
bi.. Narodna banka 4S00
4900.
Blagovna tržišča
(larda v Angliji, zaprli. Medtem, ko so v drugih državah, razen Nemčije, kmalu zo-) et znova odprli efektni promet na borzah, ie dunajska efektna borza ostala ves čas zaprta in je šele v sredo pričela znova poslovati. Bila je zaprta skoro 40 dni. V zadnjem času se je na Dunaju sicer razvil efektni promet med posameznimi bankami, vendar le v malem obsegu, ker ni bilo nobenih notacij. Na prvem sestanku v sredo so vsi efektni tečaji sicer popustili, vendar so se držali v mejah tečajev, ki so zadnje dni veljali v prostem prometu. Glede na normalizacijo razmer je včeraj v Curihu zopet pričel notirati avstrijski šiling in je bil zabeležen tečaj 71 nasproti pariteti od 72.93. Avstrijski šiling, ki je še pred tedni padel za preko 10%, zaostaja sedaj nasproti zlati pariteti le še za 2.6 %.
=- Nove banovinske ceste H. razreda. Kakor je »Jutro« že poročalo (18. t. m.), je minister za zgradbe z odlokom od 16. oktobra na predlog banske uprave dravske banovine proglasil 60 cest v dravski banovini za banovinske ceste II. razreda. Ta odlok je sedaj obiavljen v »Službenih Novinah« od 28. oktobra št. 252.
—	Pravilnik o nakladanju in razkladanju vagon ski h pošiljk na odprti progi, ]e pravkar izdala generalna direkcija državnih železnic. Ta pravilnik stopi v veljavo 1. novembra t. 1., in sicer namesto odredb lokalne tarife odseka V. v), ki se ukinejo. Novi pravilnik določa pogoje, po katerih se ima v bodoče vršiti nakladanje in razkladanje vagonskih pošiljk na odprti progi. !*>vol.jenja za tako nakladanje, odnosno razkladanje dajejo odslej oblastne železniške direkcije pod posebnimi pogoji.
—	Amortizacijsko žrebanje 6% begluških obveznic. Finančno ministrstvo, oddelek za državne dolgove, sporoča, da se bo na podlagi čl. 8. zakona o finančni likvidaciji odškodnin za begluške zemlje v Bosni in Hercegovini vršilo 2. novembra t. 1. drugo amortizacijsko žrebanje 6°/« obveznic za finančno likvidacijo odškodnin za begluške zemlje v Bosni in Hercegovini (begluških obveznic) in sicer ob 9. dopoldne v oddelku za državne dolgove, soba št. 20.
—	Monopol na riž v Italiji. V zadnjem času prihajajo poročila iz Italije o pripravah za uvedbo monopola na riž. Sedaj je bila v Rimu ustanovljena privilegirana družba, ki bo imela izključno pravico, dajati dovoljenja za prodajo riža. Družba bo določala cene za prodajo riža na debelo za vse leto. •in sicer na podlagi obveznih prijav pridelovalcev v količini vsakoletnega pridelka. Eventualno izgubo pri izvozu bo družba krila iz svojih rezerv odn. iz prispevkov ki jih bodo plačevali trgovci z rižem za nakupljene količine. Ustroj tega monopola precei spominja na naš žitni režim.
— Ustanove za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno rijili vdove. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1931. 7-a uboge onemogle obrtnike in trsovce, odnosno njihove vdove ustanove po 150 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za TOI v Ljubljani do 1. decembra 1931. Priloži naj se, jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je 'prosilec obrt ali trgovino samostojno Izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prosilka onemogla vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
= Posredovanje pri nakupu fn odprodaji olemenske živine v dravograjskem srezu. Na ":eljo kmetovalcev sreza dravograjskega bo vodil sreski kmetijski referent na Prevaljah evidenco o vsej plemenski živini v srezu. predvsem o kravah, bikih. telicah. merjascih in plemenskih svinjah, ki oridejo v poštev za prod* jo in nakun. Glede ca gornjo evidenco naj prijavi vsak kunec in prolaialec ž;vine po dopisnici svojo željo na n^«lov: Sreski kmetijski referent na Prevaljah (sresko
ŽITO
+ Novosadska blagovna borza (29. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 28 vagonov. Pšenica: dolnjebaška, 79 kg 235 zaključek, baška, potiska. 80 kg 2o0 zaključek. Oves: sremski, slavonski 130 — 132.5. Ječmen: baški, sremski, 63/64 kg 120 — 125. Koruza: baška stara 99 — 101; gornjeba-šlta 95 — 97.5; južnobanaška, slavonska 90 do 92.5; sremska, Indjija 99 — 101; sremska Šid 101 — 103; baška nova umetno sušena 78 — 80; sremska nova sušena 79 do SI; banaška nova sušena 71 — 73. Moka: baška, banatska »0« in r(Xk 355 — 375; »2: 335 — 355; j5S 300 — 310; 250 — 260; >7« 190 — 200; t-8« 122.5 — 127.5
+ Budimpeštanska ferminska borza (29. t. m.) Tendenca slaba, za koruzo ustaljena; promet srednji. Pšenica; za marc 11.10 do 11.12; rž: za marc 12.40 — 12.45; koruza: za mai 13.15 — 13.20.
Flaubertov
Salambo
v prevodu A. Debeljaka je mojstrovina pripovedništva, ki razgrinja vso barvitost stare poganske Kartagine. Zato ga berite!
Milijoni
bi milijon! ljudi uporabljajo
že več kot 30 let
po spodaj navedenem navodilu za uporab«
levje francosko žganje
IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJIV ČUDOVIT UČINEK
Pri revmi, protinu, ishia-su natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrg-nite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, aervoznosti in nespanja v drgni te čelo in vse telo in vzemite, predno ležete spat, mlačno Kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja % 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot listna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer.
Levje francosko žganje .
je pristno le v tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte izrecno
Levje francosko žganje
in zavrnite odločno vsak nadomestek!
Levje francosko žganje
dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po Din 10.— 26.—, -52.—.
Varujte se pred po tvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL. - DROŽDJENKA, Zagreb, Marnličev trg 5. Telefon 73—5Z.
Iz življenja in sveta
Zmaga angleške narodne koalicije
Zgoraj levo: konservativec Baldwin, voditelj najmočnejše stranke nove vladne večine. Zgoraj desno: Lloyd George, načelnik liberalne stranke, ki zaradi bolezni ni mogel učinkovito poseči v volilni boj. Spodaj levo: Mac Donald, predsednik najmočnejše vladne večine, kar jih pomni angleška parlamentarna zgodovina. Spodaj desno: Henderson, vodja laburistične opozicije, ki je doživela pri volitvah strahovit poraz
Tutankamonova skrivnost
O njegovem življenju nam je le malo znano — Roparji
v grobnici
Navzlic vsej znamenitosti, ki jo uživa Tn tank amen po svetu, smo zelo malo poučeni o življenju in usodi tega egiptskega faraona. Iz skopih napisov in poročil, ki so se ohranila v njegovi grobnici, vemo, da je nastopil vlado kot 9-leten dečeik, umrl pa je že kot 18-leten mladenič bog ve pod kakšnimi tragičnimi okoliščinami. Ker mu njegova žena, mlada kraljica Ne-fretete, ni rodila živega moškega potomca, so nastale pc njegovi smrti velike zmešnjave in zarote, faraon je postal nekdanji regent in Tutankamonov veliiki sobar Aj, tega pa je umoril kmalu Tutankamonov general Horemheb, ustanovitelj 39. dinastije.
Kako se je zgodilo, da je umrl Tutan-kaman brez moškega potomca, je skrivnost, ki je ne bomo morda nikoli razkrili. Dejstvo je, da so našli v njegovi grobnici trupelca dvojice očitno mrtvorojenih otrok, ki sta bila njegova otroka, a kako, da sta se ta otroka rodila mrtva, zaradi bolezni mlade kraljice ali nasilno zaradi kakšne politične intrige, tega ne bomo izvedeli nikoli. Po Tutankamonu je ostala le hči, princesa Ankezena-Aten, in to je hotela Nefretete poročiti s sinom hetitske-ga kralja, ta pa je ponudbo odklonil. To je skoraj vse, kar vemo o nesrečnem faraonu, razen tega., da je bil zelo pobožen in da je dal zgraditi v novi prestolnici, ki si jo je bil izbral, velika svetišča.
Carterjeva in Camavonova ekspedicija, ki je odkrila njegovo grobnico v Dolini kraljev, je morala 5 let razkopavati teren, da je prišla do nje in v teh petih letih pa v poznejših devetih so odpravili preko 200 tisoč ton zemlje. To pove nazorno, kakšno ogromno delo je bilo treba izvršiti.
Vhod v grobnico so odkrili pod ostanki koče, ki je v Tutankamonovih časih rabila grobarjem. Po stopnicah so raziskovalci prišli do zapečatenih vrat in ko so te odprli, so po na pol zasuten hodniku dospeli do drugih zapečatenih vrat. V ta vrata so izvrtali luknjo, da bi mogli uiti strupeni plini, ki so se v teku tisočletij morda nabrali v grobnici. Tok vročega
Praznovanje rojstnega dne v Ameriki
Kako praznujejo v Ameriki rojstne dneve, nazorno kaže pismo neke mlade Američanke, ki je pred kratkim slavila svoj 19. rojstni dan, pa pravi, da noče o takšnih »slavah« v bodoče nikoli več nič slišati. Zakaj?
Zato, »ker pomenijo rojstni dnevi v najboljše namizne prte vžgane luknje, pre-kucnjene svetiljke, lise na klavirju od topeč ega se sladoleda, počeno vzmet v uri, ki jo je nekdo preveč navil, s parfemom obrizgano opremo, polomljen stol, ker je hotel nekdo na njem stoje opraviti slavnostni govor, mastne madeže na preprogah, ker so si gostje napovedali vojno s namazanimi kruhki. Ne oziraje se na to, da so sosedje nad spektaklom vpili vso noč...«
Japonski civilisti beže iz Mandžurije
Dobra taktična poteza
AngleSka poštna uprava si je tamigijla ddbro in tudi zelo koristno potegavščino na račun radio »komarjev«. Nekega dne se je pojavil v listih nr-slikan in na londonskih ulicah osebno velik, zaprt avtomobil z velikansko anteno na strehi in Se večjim napisom: »Ah je vaš radioeuparat naznanjen?« In okvirna antena na strehi se je premikala sem in tja, kakor da »voha« v svoji bližini radio sprejemnike, od časa do časa se je avto ustavil pred kakšno hišo, dva moža v uniformi sta stopila k strankam in jih vpraševala: »Ali je vaš radioaparat naznanjen?«
Silna panika se je lotila vseh radio poslušalcev, Id so imeli slabo vest, kajti vse je bilo prepričano, da more skrivnostno vozilo res razkrivati nenaznanjene radio-aparate. V nekoliko dneh se je poštni upravi samo v Londonu prijavilo okrog 10.000 oseb, ki so dotlej komarile, plačale so določene pristojbine, pošta je zaslužila velikanske vsote in razen tega je prišla na glas, da svojo stvar dobro zna. Kajti na skrivnostnem vozilu ni bilo ničesar, absolutno ničesar, kar bi moglo komarjenje spraviti upravičeno v strah. S tem vozom ne bi odkrili niti najnedolžnejšega detektorska. Slaba vest je storila vse. In Anglija se sedaj na glas krohoče izborni potegavščini svoje poštne uprave.
Novi državni predsednik Peruja
zraka je udaril skozi to luknjo in ko so posvetili skozi njo s svečo, so zagledali v njenem plapolajočem soju prvič nedoločne obrise ogromnih zakladov, ki so potem po svetu vzbudili takšno senzacijo. Ko so končno stopili v to zakladnico, so precej ugotovili, da so jo bili obiskali že roparji kakšnih 10 ali 15 let po Tutankamonovi smrti in da so jo seveda temeljito oplenili. Odnesli so gotovo do 60 odstotkov vseh dragocenosti, ostalo je hilo vse razmetano in deloma pokvarjeno. A še ta ostanek predstavlja nezaslišan zaklad.
Tutankamonov sarkofag v posebni manjši dvorani je bil nedotaknjen. Krsta z mumijo je ležala v dveh drugih krstah in ob čelu zunanje krste je bil ovit venec cvetlic, ki so bile osušene, a so vendar ohranile svojo prvotno barvo. Howard Carter pripoveduje, da ga nič v življenju ni tako ganilo kakor ta venec suhih cvetlic, ki jih je morda mlada, neutolažljiva kraljica položila tja pred več nego 3000 leti. Ob sarkofagu so našli vesla, s katerimi naj bi si mrtvi kralj pomagal preko divjih vrtincev do obrežja kraljestva mrtvih.
Louis Sanchez Cerro, ki Je bil izvoljen za novega, državnega predsednika Peruja, še pred njegovim nastopom je bil izvršen nanj atentat, ki pa se je ponesrečil
NAJNOVEJŠA ŠTEVILKA
ilustrovane tedenske revije
»ŽIVLJENJE IN SVET"
vsebuje naslednje zanimivosti:
EVGENIKA (dr. Ivan Jurečko — s sliko). — ZMAGOSLAVJE TEHNIKE (Osip Dimov). — YORKTOWN (150 let ameriške neodvisnosti — s slikami). — SKRIVNOST RAZVOJA. — SKALNI SAMOSTANI NA GRŠKEM (s slikami). — »NOVI SVET«, — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA. — SINJA DEMANTA (H. Picard — z ilustracijami Fr. škodiarja). — POGREBNI OBIČAJI PRI RAZNIH NARODIH (s slikami). — IZ ZGODOVINE VSAKDANJOSTI. — ŠPORTNI DUH V ANGLIJI (s sliko). — IDEALNA ŽENA (Olga Čehova — s sliko). TEDENSKI JEDILNI LIST. — AKO ŠE NE VEŠ. — KARIKATURE. — ČRNOGORCI. — HUMOR V SLIKAH.
»ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko in stane mesečno samo 8 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
Min. predsednik Laval v Beli hiši
Od leve: gospa Hoover, predsednik Hoover, min. predsednik Laval in njegova hči
Josette (Po radio sliki iz Washingtona)
K Lavalovemu obisku v Ameriki
Poljski poslanik v VVashingtonu F!lipowicz,
ki je precej ostro zavrnil netočno izjavo senatorja Boraha o krivičnosti meja Nemčije in Madžarske nasproti slovanskim državam
Postani in ostani
član Vodnikove družbe!
Poroka v angleški kraljevski hiši
V stari romantični cerkvi vasice Bal-combe v SusBezu na Angleškem se Je poročila, kakor smo že kratko poročali, edinka kraljevega tasta Earla of Athlooe, la-dy May Cambridge, z gardnim stotnikom Henryjem Abelom Smithom. Ceremoniji Je
kornost napram možu. To se je zgodilo v sporazumu z ženinom in duhovnikom, nevesta ima namreč eventualno pravico do angleškega kraljevskega prestola.
Nonroporočenca sta prejela mnogo dragocenih (teror in nevesta se je pri tem iz-
Cerkev v Balcombeo, v
prisostvovalo okrog 500 gostov, med njimi angleška kraljica Mary in angleška princesa Elizabeta. Poročni obred je izvršil 82-letni škof Carter.
Posebno pozornost je vzbudilo to, da se se v poročni formuli, ki je predpisana nevesti, iapustile besede, ki jI nalagajo po-
krogu ženin ia nevesta
ta zelo praktično. Nl se dala presenetiti z darovi, temveč je v neki lo ndonski veletrgovini vsakovrstnega blaga dala nantaviti knjigo, v katero je točno in obširno popisala vse svoje želje glede darov.
Zaradi nejasnosti položaja v Mandžuriji so številne japonske družine zapustile mand-žursko ozemlje in so zbežale z vsem svojim imetjem na Korejo. Slika kaže transpo-'
beguncev v Daljnenj (Japonska Koreja)
LJUBLJANA
Mestni trg 9*
Iz obilne zaloge nudim v ugoden nakup ipoderne krznene plašče, ovratnike, boe itd.
Dragocena brada
V majhni vasi blizu Milana je pred več nego tremi leti neki Savatini vlomil v hišo nekega kmeta in mu odnesel več tisoč Ur. Malo pozneje ga je policija prijela — denarja sicer ne več — in sodniki so ga za£li za tri leta.
Te dni je mož odsedel svojo kazen, med katero je bil temeljito shujšal in se izpre-menil. Zlasti dolga črna brada, ki mu je bila medtem zrasla, ga je tako izpremeni-la, da bi ga lastna mati ne spoznala več. In kaj je napravil ta falot?
Z denarjem, ki si ga je prislužil v ječi, si je kupil novo obleko, najel avto in se odpeljal h kmetu, katerega je pred tremi leti okradel. Izdal se je za zastopnika višjega državnega pravdnika in mu dejal, da ga takoj odpelje v ječo, če mu ne plača 10.000 lir za Savatini ja o katerem se je izkazalo, da je bil po krivem obdolžen tistega vloma. Kmetič je bil tako prestrašen, da ni spoznal ptiča pod perjem in ker ni imel pri roki dovolj gotovine, je stekel k sosedom, da Je končno zbral 10.000 lir, ki Jih Je izrodil sleparju proti »uradnemu potrdilu«. In s tem denarjem je mož z dolgo. brado izginil — bog ve kam.
Pisatelj umorjen v Arabiji
Kakor poročajo iz Palestine, so neznanci umorili nedaleč od palestinske meje znanega danskega potopisca in avanturista Krnita Holmboja. Holmbo si je postavil za smoter svojega življenja proučevanje Arabije in je v ta namen priredil vanjo že celo vrsto uspelih ekspedicij. Večkrat so ga zaprli kot boljševiškega agenta, a vedno so ga znova i25»ustili. Končno je pristopil k islamu, zaradi česar se je dala njegova žena od njega ločiti.
Pred nekoliko tedni se je odpravil na potovanje skozi Arabijo do Meke. Izbral si je pot, ki je zaradi roparskih rodov ena najnevarnejših. Ali so ga umorili roparji ali pa fanatični vahabiti, ki niso verovali, da je bil njegov prestop v islam iskren, doslej še ni znano.
K nemirom na Cipru
Sir Ronald Storr, angleški guverner na Cipru
Žrtev vetra
V okolici Laona blizu Pariza se je dogodila tragična nesreča. Ravnatelj nabav-ljame zadruge v Soissonsu Collin je naredil izlet z lastnim letalom v spremstvu svoje sinahe gospe Lebeau. Nepričakovano je zašel v hud vihar. Posrečilo se mu je pristati, a na tleh je veter dvignil letalo in ga zataknil v travnik. Potnika sta morala zlezti iz kabine navpično stoječega letala, kar je bilo dokaj nerodno. Ko je skočila gospa Lebeau na tla, se je zataknilo padalo, ki ga je nosila na hrbtu, za ogrodje. Odprlo se je. Veter je takoj dvignil nesrečno ženo v zrak, jo nesel 600 m daleč in na vso moč treščil ob staro bukev. Obležala je s prebito lobanjo in bila takoj mrtva
Iz uredniškega koša
Suha vas. v vasi je umrla neka ženska. Uradni organ, ki je točno izpolnil prijavo, Je zapisal pod rubriko »Zadnji zdravnik«: Umrla je brez zdravniške pomoči.
Vsak dan ena

Temperatura. »No, kaj pravite, ali bo lepo vreme?« »Mislite? Pri meni je zmerom nevihta!«
SOKOL
Prosvetni razmah škofjeloškega Sokola
Sokol v Škofji Loki ie s predsedniki dramatičnega, kulturno-prosvetnega, tehničnega in glasbenega odseka začrtal kulturnemu doživljanju jako živahno in tudi izbrano pot. Dober uspeh zavisi tako od sodelujočega članstva, kakor od občinstva, ki mora dajati prosvetnim tvorcem vsaj moralne vzpodbude in krepitve za nadaljnje ustvarjanje. Priznamo, da ni posebno vzgledno, da se precejšen del članstva društvenim prireditvam nekako redno odteguje in da ogromno delo visi na posameznih, požrtvovalno agil-nih bratih in sestrah. Kdor smatra igro, predavanje, nastop za neprijetno breme, pač ni pravi Sokol-ica in je bolj v napoto, ko v oporo.
Kulturno - prosvetni odsek bo imel bodoče mesece več predavani. Prijavili so se mnogi bratje, ki bodo predavali o najrazličnejših in aktualnih temah. Dr. Jože Rant bo govoril o higijeni zob, šef davčne uprave br. Adamič France pripravlja nad vse presenetljivo predavanje » o drugih prebivalcih škofje Loke, posebej bo govoril o komponistih, br. Ziherl Janko bo obdelal smučanje, br. Horvat Rudolf idejno stran Sokolstva in dr. Gantar Janez strahote plinske vojne. Zaprošenih je k sodelovanju'tudi več predavateljev ZKD, ki so se že doslej na škofjeloških tleh prav dobro izkazali. Kot popolna novost se uvedejo ure s pravljicami za deco. Za lepo stvar vnete sestre bodo vodile naše malčke med škrate, vile, povodne može, pesoglavce in druge čarovitosti, ki pritegnejo mlade duše. V prepričanju, da mora b:ti Sokol tudi v ponašanju dober bosta seznanjala moški naraščaj s ciklusom predavani o lepem vedenju br. Košča in Debeljak. Tudi letos se bodo vršili vsem telovadnim oddelkom nagovori, še prav posebno pa bra-toni-voiakom, ki nai misel Sokolsiva zanesejo sirom naše države. Prosvetni odsek je vzel v oskrbo vrhu tega četo v Retečah, kjer bo predavanje vsak drugi četrtek, dočim bodo v Škofi i Loki ob sobotah. Predavanj ie bilo dosedaj 4.
Gledališki odsek je doslej uprizoril »Peg, vrček moj«. Na sporedu so še Remčevi »Užitkarji«, ki se že študirajo, burka » Tri-:e vaški svetniki«, Bulovčeva »Bajka«, učinkovita. »Bratje sv. Bernarda«, za božič »Pe terčkove poslednje sanje«, zanimivi »Favn« in drama »Veleia«. Režiserji so br. Košca, Horvat, Berčič in Burd.vch, vsi poznani lju bitelji oderskih desk.
Pevski zbor v rokah br. Adamiča bo pokazal javnosti plodove svojega prizadevanja na akademiji 1. decembra in glasbenem \ ečeru 13. decembra. Posebej se ustvarja oktet, izbrana glasova br. Sinka in Lege pa nam obljubljata solo, koncertne točke. Nameravana je ustanovitev mladinskega pevskega in mešanega zbora s pritegnitvijo ženskih glasov. Tamburaši pridno vadijo i» radi priskočijo k sodelovanju, kadar jih pozove Sokol.
Uprava kina bo preskrbela za zimo vec kulturnih filmov, ki se bodo mladini in od raslim predvajali po znatno znižanih cenah. Nagovori bodo priložnostni. Naročen je film Skalašev » V kraljestvu Zlatoroga«, ki bo prav gotovo žel največji uspeh.
Vaditeljskemu zboru vzpričo naraščajočega dela manjka preanjakov. Društveni, 14-dnevn:. prednjaški tečai v prvi polovici novembra bo skušal to vrzel izpopolniti. Sokolstvo se bo obdelalo z idejne, zgodovinske in tehnične strani, mnogo pa se bo delalo praktično. Sokolu je zagotovljen vaditelj iz savezne šole br. Majnik.
Prosvetno življenje v škofjeloškem Sokolu bo vse mesece jako živahno. Tako ie prav, ker ie Škofja Loka središče vsega sokolskega pokreta v škofjeloškem okraju, ki je za Tyršev nauk posebno trd in gr čav.
I radi eventuelne postavitve zasilne primitivne telovadnice, v kateri bi se lahko vsaj v zimski dobi zbiralo članstvo in gojilo telovadbo.
Lužiškj »Sokolski listi« so prinesli izpod peresa br. Martina Novaka, poznanega sokolskega delavca in umetnika lep.c'an.'K o Tyršu kot ustanovitelju Sokolštva Isti pisatelj je pričel prevajati v lužiško srbščino tudi najznamenitejši Tvršev o'anek: Naša naloga, smer in cilj. Razveseljivo je, da se je tudi med iužiškimi studenci pojavila misel jačjega udejstvovanja v Sokolu. Lužištco Sokolstvo je važen faktor v nacionalnem življenju te najmanjše veje Slovanstva.
Zveza delavskih telovadnih edinic v ČSR je štela konec leta 1930 1220 društev s 136 tisoč 977 pripadniki in znaša prirast v preteklem letu 120 društev in skorai 20.000 pripadnikov. Članov ie bilo 51.857, članic 12.364, naraščajnikov 7133, naraščajnic 9011, dečkov 25.228 in deklic 26.404. Vse kategorije so narasle, največji ie napredek pri članih, dečkih in deklicah, najmanjši pri naraščaju. Češkoslovaške delavske telovadne enote imajo med delavstvom še konkurenčno organizacijo: Federacijo proletarske vz-go.ie, ki ie bila do nedavna cela iačia od DTJ, vendar pa je zaradi politične ekstrem-nosti zadnje leto mnogo izgubila na številu pripadništva, kj se ie rajše oklenilo resnei-ših DTJ.
Šport
Sokolstvo v Ljubljani. V Ljubljani deluje sedaj šest ts.Gfcols.kih društev in sicer matično društvo Ljubljanski Sokol, ustanovljen 1963, Soko H. na Taboru, ki bo praznoval 1. 1932 25 letnico ustanovitve, Sokol II., ki obsega zapadno stran mesta. Sokol III. za Bežigrad in sever Ljubljane ter Sokol IV., ki združuje dolenjsko strar mesta. Sokol v Šiški je bil osnovan 1902, ter je drugo najstarejše društvo v Ljubljani. V neposredni bližini mesta pa delujejo še društva Moste in Stepama vas na vzhodu, Ježica na severu, Zgornja Šiška in St. Vid na zapadu ter Vič na jugu. Tudi to so razmeroma krepke edini ce. Ljubljanski Sokol ima zelo lepo teLova-dišče v Tivoliju, Soko'I I. ob svojem domu na Taboru, Sokol II. in III. in Sokol v Ši-Tci imajo lastno telovadišče, medtem ko Sokol IV. zaenkrat še nirna^ svojega prostora. Lasten krov imajo društva Sokol I., Sitarji pa si ga grade.
Sokolsko društvo Gornja Radgona. Prosvetni odbor si ie pod vodstvom br. Miiller-ia zasnoval pester program za zimo. Z obveznimi predavanji vsak mesec so že pričeli. Prvo zanimivo obvezno predavanje za vse članstvo je imel dne 14. t. m. v šoli tajnik br. Danilo Pahor o Sokolstvu in sokolski misli. Drugo predavanje bo imel v začetku novembra okrožni prosvetar iz Ljutomera br. Karbaš, nakar bodo sledila nadaljnja. Dramski odsek pod vodstvom br. Pahorja predvideva za bodočo sezono Nu-šičevo * Sumljivo osebo«, Anzengruberievo »Slabo vest«. Tučičevo »Golgoto«, Molnar-ievega »Vraga«, Schonekejevo »Otroško tragedijo« ter ponovitev predstave »Nicco-demi - Ostanek«. Razen tega se bodo uprizorile vsaj dve otroški predstavi »V kraljestvu palčkov« in »Snegulčica«. Poskrbljeno pa je tudi za izobrazbo šolskega naraščaja; vsako nedelio dopoldne od pol 11. do pol 13. se vršijo sestanki dece začasno v društveni sob:ci na Spodnjem Grisu. Tehnični odsek se pripravlja za proslavo sokolskega praznika 1. decembra. Da omogoči telovadbo ostalih oddelkov v zimski dobi, ie sklenil najeti začasno večjo sobo. Določen pa je bil tudi ožji odbor, da prouči vprašanje za-
Priprave za zimski šport na Gorenjskem
Jesenice, 26. oktobra. V nedeljo se je vršila v kavami čop na Jesenicah seja širše uprave Gorenjskega zimskosporfcnega podsaveza, ki je bila izredno lepo obiskana. Razpira ve so bile izredno živahne, znak, da je med člani uprave mnogo dobre volje in smisla za razvoj zdravega in privlačnega športa v naših krajih.
Razpravljalo se je o spremembi pravil JZSS, o končno vel javni določitvi teritorija in o kompetenci poslovanja GZSP ter so bili sklenjeni tozadevno važni sklepi. Načelnik tehničnega odbora inž. Janko Janša je poročal, da so došle že številne prijave za zimskosportne prireditve klubov in društev, ki se bodo vršile na teritoriju podsaveza, tako da so vse nedelje od 8. januarja do aprila zasedene. Manjkajo še prijave sokolske župe, saveza in zunanjih klubov, zato se pozivajo, da ia prijavijo čim prej, da ne bo nesporazum-Ijenj. _
Pozimi se bo priredilo več tečajev za začetnike in izvežbane smučarje, poseben tečaj za smučarje, ki naj bi vežbali mladinske oddelke in tečaje za sodnike vseh panog zimskega športa.
Da prodre zimski spore v vse .plasti našega naroda, se bo posvetila vsa skrb naš! mladini, ki naj se uvede v ta lepi in zdravi šport. Pozvana so vsa društva, klubi in odseki, da osnujejo mladinske zimskosportne odseke. Banski upravi je bila poslana spomenica s predlogom, da se telesna vzgoja šolske mladine izpopolni v7'tplfl ko, da bo mladina7 imela v zimskifi' mesecih. priliko prirejati v učnih urah- shiiuškc izlete in se vežbati v zimskosportnih panogah pod vodstvom svojih učiteljev. Da se vzgoji močan kader učiteljev smučarjev. naj se da učiteljem v zimskih mesecih priliko, da posečajo »moške tečaje, tako da bo šolska mladina vežbala pod vešči™ vodstvom svojih učiteljev-smučarjev.
Uvedeni so tudi strožji pogoji za verificiranje članov, organizacija velikih podsaveznih sankaških tekem na Jesenicah je poverjena jeseniški »Skali«. Iznesle so tudi pritožbe zaradi planinskih koč v Triglavskem pogorju, kjer so- nekateri planinci komodno sedeli in ležali v. kočah, tekmovalcem smučarjem, pa se niso odprle koče, ali pa se jim sploh, niso nudile.udobnosti, ki so jih bili deležni izletniki in smučarji. Glede finančnih strani podsave za, ki niso baš rožnate, je bilo sklenjeno apelirati za pomoč na vse, na razvoju zim skega športa najbolj zainteresirane kroge. Vse te začetne težkoče pa bo podsavez, ki mu stojijo na čelu osebnosti z bogatimi izkušnjami, dobro voljo in vztrajnostjo za izvedbo začrtanega programa, gotovo prebrodil.
Službene objave LNP
(S seje p. o. 28. t. m.)
Navzoči gg. Kuret, Novak, Accetto, Berdajs, Zupane, Pivk, Kovač.
Ker je SK Rudar, Hrastnik,- odigral obe poskusni tekmi, se predlaga u.; o. rja za« časnega člana. Upravnemu odboru se pre-i-a SK Jadran, ker ni postavil predpisanih recitcljcv pri utoni Jadran : Primože II. ..r t. m.	.
Kazenskemu odboru se predasta i<?ralca Sevfert Viktor (Rapid) in Janžekovič Va-clav (Maribor). Z ozirom na sodniško poročilo o tekmi Rapid : Maribor 25. t. m. se poziva MO Maribor, da imenovana igralca zasliši in pošlje zapisnik o zaslišanju do prihodnje seje. Nadalje igr. Por Anton (Hermes) z ozirom na sodniško poročilo o tekmi Hermes rez. : Slovan t. m., igr. Ja umika r Maks (Svoboda, Vic) na podlagi sodniškega poročila 'o tekmi Korotan : Svoboda. Vič 18 t m upravnemu odboru se preda SK Svoboda. Lj., ker m oddal postave moštva na predlani tiskovin i pri tekmi Jadran : Svoboda 11. 2d. t. m.
Pozivajo se fdubi, da plačajo sodniško takso 20 Din ,n sicer Slovan in Hermes ss g. Bresvarju za sojenje tekme Hermes 2o. t. m., korotan in Svoboda, Vič ss. o Breskvarju za sojenje tekme 18. t m Sparta in Svoboda, Vič ss g. Dolinariu za sojenje tekme 2x t. m. Poziva se SK Korotan Lj., da javi do prihodnje seje even-tuelne zadrzke proti verifikaciji igralca Jenka Viktorja za drug klub. Verificirajo se s pravom 'nastopa dne novembra za Hermes : Bardutzkv Ro» bert, Poženel Valentin, za SK Rapid Maribor • Koritoenik Emerik. Sanghammer Oto. Zizek Bogo, čerče Viljem/ Gomol Sta nko. Goričan Edvard. Grmol Marjan Heber Herbert, za Slovan. L j. Za vrl Rudolf. G i ran d on Alfonz, za NSK Sparta, Lj. čemažar Ivan	'
Danes ob 19. seja k. o. LNP v palači Delavske zbornice Vabijo se oh 19.15 igr. Kosmač Fudovik Oven Anton. Brcar Ivan (vsi SK Jadran), Pungerčar Žane, Bežan
Naznanjam
cenjenemu občinstvu, da bom OTVORIL v soboto, dne 81 oktobra v Rožni dolini, cesta 15, št. 26
podružnico mesarije
Imel bom na zalogi vse v to stroko spadajoče prvovrstno blago po najnižji ceni.
Priporočam se za obilni poset
FRANC DOLNIČAR
mesar, šolski drevored.
Emil (oba SK Grafika) ter g. Brumen Maks (Sk Grafika) kot priča, ob 19.30. Varšek Milan (SK Ilirija), ob 19.45 Poga-čar, Jamnikar Maks _(oba Sk Svoboda. Vič), Por Anton (ŽSK Hermes). — Tajnik II.
Službeno iz LSP. Poziv ajo sc prvorazredni ljubljanski klubi in SK Korotan, da se udeleže po svojem zastopniku današnjega sestanka ob 18. v Del. zbornici. Dnevni red: Razprava o prv. tekmovanju rezerv. — Tajnik I.
Poljaki o naših nogometaših. »5poi-tovnv Pregled« piše o, jugoslovenskc-polj-ski tekmi: Premagali smo močno in znano nogometno moštvo, ki je v Evropi in Južni Ameriki pokazalo svoje zmožnosti. Najboljši del jugoslovenskega moštva je bil napad, ki je bil hiter, gibčen in nevaren za poljski gol. Predsednik poljske nogometne zveze, general Bonca Uzdovski je dal tisku izjavo, kjer naglasa, da je bila poljsko-jugoslovenska tekma zelo lep« m da sta se obe moštvi borili z veliko energijo.
Redna "lavna skupščina JXS s« bo vršila najbrž 13. decembra. Do takrat bo končano tudi državno prvenstvo. Letošnja skupščina bo, kakor se zdi, potekla precej mirno, ker na dnevnem redu ne bo vprašanj. ki bi razburjala duhov«
TSK Slovan. Drevi ob 20. seja nogometne sekcije pri »Sokolu« (lovska soba). Vabiio se gg. Bucik, Skrlavaj, Grm in GIo-belnik.
Iz življenja na dežel?
CERKNICA PRI RAKEKU. Dramski odsek Sokola je uprizoril v nedeljo 15. t. m. šaloigro >Glavni dobitek«. Podana je bila igra prav dobro, za kar gre zasluga predvsem režiserki gdč. Rudolfovi. Prireditev je bila kljub zelo slabemu vremenu dobro obiskana. Naš Sokol jo, kakor smo videli, dobro preskrbljen s spretnimi igralci. Sedaj študira druga skupina novo šaloigro sNa ogledih« pod režiserjem g. Fapčičem. Ta igra bo uprizorjena v prvi polovici drugega meseca.
GORNJI GRAD. 15. novembra bo naš Sokol uprizoril mladinsko veseloigro v treh dejanjih, ki jo je spisal Josip Na-brok. Iz posebne prijaznosti bo v igri sodeloval Lion, najlepši pes Jugoslavije. Začetek ob 4. popoldne.
MEŽICA, Dne 25. L m. je obhajal šahovski klub v Črni svtfjo štiriletnico. Ob tej priliki se je odigral turnir z letos ustanovljenim Šahovskim klubom v Mežici. Nastopilo jc po 16 članov od vsakega kluba in si je Mežica priborila zmago v raz-njerju 20 in pol točk proti 11 in pol točke Vsekakor moramo pozdraviti zanimanje, ki;se Jiri.=do te lepe. igre zlasti med rudarji v Mežici. Naj bo ta zmaga, ki &i jo je klub izvojeval v Črni, vzpodbudna za nadaljnje študiiranje in izpopolnjevanje na tem polju. — iPoverjeniške posle: naroči tve naših listov, oglase, reklame, osmrtnice, je prevzel za Mežico in okolico g. Vončina Stanko na Poleni. Istotam lahko še do 5. novembra plačate članarino za Vodnikovo družbo v znesku 20 Din.
LJUTOMER. Kmetijska nadaljevalna šola v Ljutomeru, ki jo je v preteklem šolskem letu posečalo lepo število kmet-skih mladeničev, prične, čim bo slabo vreme onemogočilo kmetijsko delo, pouk v drugem tečaju. Zato vabi vse kmetske mladeniče iz občin Ljutomera, Slamnjaka, Stročje vasi, Presike, Kamenščaka, Ceza-njevcev, Stare ceste, Braneslavcev, Nor-šincev in Gvena, ki so lani posečali prvi tečaj, naj se javijo do 4. novembra pri svojih županstvih in 8. novembra ob (pol 9. v pisarni meščanske šoLe, kjer bo vpisovanje. Pouk bo zopet ob četrtkih in sobotah od 2. do 5. ali do 6. Predavali bodo isti predavatelji kakor v preteklem šolskem letu. Sprejmejo pa se tudi kmetski mladeniči stari 16 let, ki še niso posečali prvega tečaja, ker je učna snov razdeljena tsko, da letos lahko poslušajo drugo polovico snovi, naslednje leto pa prvo polo-jvico, ki se je obravnavala v preteklem sol-•skem letu. Tudi ti naj se javijo pri žu-i panstviih <in pri vpisovanju. Pouk bo brezplačen. Od učencev se bo samo zahtevalo, t da redno prisostvujejo pouku. Vsak mla-■ denič,'. ki je lani posedal -šojo, - naj med ; svojimi tovariši ppagitira za čim večji poset šole.
Nenavadna smrt
Celje, 29. oktobra.
Pred dnevi je nastal v vasi Polže pri Novi cerkvi prepir med O0 letno zasebni-co Katarino Karilnikovo in njenimi sosedi. Prišlo je tudi do prerivanja in je Ka-dilpikova padla na tla. Morali so jo odnesti v posteljo, včeraj zjutraj pa je ne* pričakovano umrla.
Sosedje so bili osumljeni, da 60 povzročili njeno smrt s tem, da so jo pahnili na tla. Sodna obdnkoija trupla pa je ugotovila, da je imela Kadilnikova zaradi padca le majhno podplutbo na glavi in da je umrla zaradi hude pljučnice. Uvedena preiskava proti nedolžnim osumljencem je bila seveda takoj nato ustavljena.
bilo vetra. Posestnik Dragar si je pri reševanju hudo poškodoval roko. Kako je nastal požar, še ni natanko ugoto%*Ijeno, govori se pa, da ga je zanetila zlobna roka.
GLEDALIŠČE
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20. Petek, 30.: Zaprto.
Sobota, 31.: Pritličje in prvo nadstropje. Ljudska predstava po znižanih cen,vi. Izven.
LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20.
Petek. 30.: Zaprto.
Sobota, 31.: Damski lovec, Car se da fotografirati. D.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 30.: Zaprto. Sobota, 31.: Zemlja smehljaja. B.
buden lovski koncert. — 22.30: Plesna glasba. — KON1GSBERG 16.15: Lahka glasbi. — 19: Zborovski koncert. — 20.30: Prenos iz Berlina. — .VluHLACKER 17: Prenos orkestralnega koncerta iz NViesbadena. — 18: Orkester mandolin. — 19.45: Prenos opere-ie / Dunaja. — 22.30: Plesna glasba. — BUDIMPEŠTA 12: Orkestralen koncert. — 17.25. Lahka glasba. — 19.30: Prenos opere >Lakirnic iz gledališča. — Koncert ciganske kapele. — RDi 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.10: Plošče. — 21: Operelni večer.
KURIVO:
PREMOG in DRVA nudi po konkurenčnih cenah Rudolf Velepič, trgovina s kurivom Ljubljana VIL, Sv. Jerneja cesta 25.
V sobolo zvečer bo uprizorila drama po znižanih cenah NestroVevo burko »Pritličje in prvo nadstropje?, v režiji prof. Šesta :n v običajni zasedbi. Ta tipična dunajska veseloigra izvrstno zabava občinstvo. Ker so cene znižane, obisk tem topleje priporočamo. — Opera pa bo jutri zvečer ponovila francosko igro gest, opero in balet »Damski lo vec« in enodejanko »Car se da fotografira' ti«. »Damski lovec« ie prav za prav šahovska igra. vrsta pantomimskih prizorov, pri-kazujočih vojno in ljubezen. Vse dejanj?
je povezano z močnim sodelovanjem belega lovca, ki tudi v šahovski igri da življenje za Belega kralja. »Car se da fotografirati« pa je moderna opera. Predstava je za red D. Abonente reda C opozarjamo, da zaradi spremembe repertoarja dobe predstavo prihodnji teden.
Dve premijeri. V začetku novembra bo v drami krstna predstava Golarjeve veseloigre :>Dve nevesti r v režiji gosp. Lipaha, opera pa pripravlja veliko Konjovičevo delo »Kostana« v režiji ge. Fromanove iz Zagreba.
L. MIKUŠ
Mestni trg 1$
Tvomica dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palio — —
Radio
Izvleček |z programov
Petek, 30. oktobra.
LJUBLJANA 11.30: Pravilna izgovarjava slovenščine. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Predavanje za gospodinje. — 19: Francoščina. — 19.30: Potovanje po Nemčiji. — 20: Sokolsko predavanje iz Beograda. — 20.30: Koncert iz Beograda. — 22.30: Napoved časa in poročila.
Sobota. 31. oktobra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa," plošče, borza. —= 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: O kulturnem filmu. — 19: Angleščina. — 19.30: Narkotična poživila. — 20: Govor ministra I. Hribarja. — 21: Koncert nosp. Li-koviča. — 21.30: Klavir in harmonij. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Sloveu ski vokalni kvintet.
BEOGRAD 10.30: Plošče. — 12.05: Radio-orkester. — 17: Narodna glasba. — 20: Koncert lz Zagreba. — 21.30: Poročila in lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17: Pa|)oldanski koncert. — 20.30: Koncertni večer. — 22.40: Lahka glasba. — PRAGA 19.20- Godba na pihala. — 20.30: Jazz na dveh klavirjih. — 20.45: Program iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Koncert mladih talentov. — 30.15: Orkestralen koncert. — 22J.0. Klavirski koncert — 23: ples. — DUNAJ 11.30: Koncert orkestra. — 17: Dunajska glasba. — 19.45: Operetni večer. — 22.45 Godba za ples. — BERLIN 20.30: Po-
IZJAVA
Podpisani Kalan Viktor, posestnik in gostilničar v Ljubljani, Poljanska cesta, izjavljam, da je bilo zdravljenje mojega zamrlega 81etnega sina Viktorja povsem pravilno in povsem odgovarjajoče predpisom zdravniške vede.
Vse moje tozadevne trditve, da bi bil zdravnik, kateri je zdravil mojega sina, kriv njegove smrti, so neresnične in brez kake podlage ter naravnost izmišljene.
Vse te trditve izrecno preklicujem in bodi ta preklic zadoščenje zdravniku, ki je z vso vestnostjo zdravil mojega sina.
Obenem se zdravniku zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega preganjanja in me s tem rešil občutne kazni.
Ljubljana, dne 30. oktobra 1931. 12955	KALAN VIKTOR
D
rzaina
razredna loterija
žrebanje srečk za I. razred 23.
kola se vrši 19. in 20. novembra 1931. Cena srečke: Cela 200 Din, polovica 100 Din in četrtinka 50 Din. Naročila izvršim takoj. Srečne slučaje čuvam na zahtevo v največji diskreciji. Z naročili se je treba obrniti na glavno pooblaščeno kolekturo
Aleksandra R. P.tv-lovlča, Beograd
Cara Nikola II. br. 69, Kralja
Alberta I.
12828
VI 23504/31—1
12957
Razpis
MESTNO NAČELSTVO v Ljubljani nabavi za mestno priprego:
ca. 33*000 kg zdravega, suhega, rešetanega ovsa za
takojšnjo dobavo ter ca. 30.000 kg zdravili, suhih, srednjih pšeničnih otrobov za sukcesivno dobavo ca. 2.500 kg vsakega meseca v letu 1932.
Natančnejši zadevni pogoji se dobe pri mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Šolski drevored 2/JI., po Din 10.—.
Ponudbe s priloženimi vzorci je kol kovati z Din 100.— in jih vložiti v mestnem gradbenem uradu najkasneje do 6. novembra 1931 do 11. ure dopoldne.
MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI,
dne 28. oktobra 1931.
Župan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc 1. r.
Harmonike
izdeluje nove in sprejema ▼se glasbene Instrumente popravijo J»ne, Ljubljana, Bohoričeva 9.	1S5-26
Telefon 2059
|Premog suha drva
tVtgmtBft, Bah-»rlie»» K. i

Požar na Vrhu
Krašnja, 29. oktobra.
Sinoči okoli 20. ure je izbruhnil požar v vasi Vrh, ki leži v hribih, uro hoda od Krašnje, Posestniku Jo?etu Burji je .pogorelo gospodarsko poslopje, hlev s podom in svinjakom ter več strojev z motorjem. Živino so pravočasno rešili, vse drugo je zgorelo. Škoda je velika in tembolj občutna, ker je bil lastnik zavarovan le za 800 dinarjev.
K požaru so takoj prihiteli gasilci tz Krašnje in Smartnega v Tuhijski dolini, vendar s slamo kritega poslopja ni bilo mogoče rešiti, pač pa so pomagali obvarovati blizu stoječa, s slamo krita poslopja, ki so bila v veliki nevarnosti. Da ni postala nesreča mnogo večja, se je zahvaliti na-ključ ju, da je neprestano deževalo in ni
Kurja očesa
Najboljši tredstv« proU kurji« oiesom >Clavin< 1« »Mt
a
S
iS
3
Dobite r lekarnah, droge rijah ali oarariHMt I* tror nie« i« flimega skladUSa Čuvajte w poaaratfbl
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak
S potrtim srcem naznanjamo vsem znancem, da je naša preblaga soproga, mati in babica, gospa
Lucija Cvarova
roj. Pavličeva
med delom, ki mu je bila zvesta vse življenje, nenadoma preminula.
Pogreb naše predrage mame bo v petek, dne 30. oktobra 1931 ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta štev. 82, na pokopališče k Sv. Križu.	12954
V Ljubljani, dne 29. oktobra 1931. Žalujoče rodbine:
Cvar — Julko Kovačič — Dr. Tavzes '
0b5:na Ljubljana	Me«tuj oocrebnl mod
^ette malim oglasom t
Ženitve, dopisovanja, naznanila te oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če na) pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. Prit stojbine je vposlati obrnem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Liubljani 11.841 — Telefon Številka 2492. 3492
Z«s e«f£eoe**
2 Din 9 snom Gt
SSCaslove malih oglasov
«
dobite takoj po izidu lista v podružnicah „ Jutra' 9 »Morfboru, v	9 iVorem mestu,
9 ISrbevljah in na (Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate.
JLLk
HI*

Trg. vajenca
f primera« predizobrarbo sprejme tvrdka Norb. Za iiier & sin, Sv. Peter v Sav. dolini. Prednost ima tisti, ki se je že nekaj ča »a učil — ako ga njego-v J>rei~nji gospodar priporoči 47277-1
Kmečko dekle
zdravo, pošteno in snažno, stalno službo sprejme takoj W<nn berger, Žirovnica. Gorenjsko.	47274-1
Kočijaž
»Tfdnje starosti. Slovenec, ožen.jen, brez otrok, dobi mesto k par konjem. Žena bi morala oskrbovati 16 prešine v. Mezda delu pri-me-rnu. Stanovanje, popolna oskrba, razsvetljava, kurjava, parilo na graščini Ponu dbe na Vlastelinstvo Sesti.ne pri Zagrebu. Kata linski trs br. 2. 47278-1
Klepar, pomočnika
veščega tudi strelov odo i h lEfirav, sprejmem takoj. — Jfaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. "	47265-1
Trg. pomočnika (co)
i^čem za prevzem dobro vpeljane delikatesne trgo-vinel Potrebno 5000 Din ksioitala. Naslov v oglas. ©ddevku »Jutra«. 47185-1
Tovarna kemičnih izdelkov
Eče Z3 takoj strok ovnjašk« moč kot pomočnika pri obratnem inženjerja. Ponudbe 5>a Puhlici ta?. Zagreb. Ilica !>. pc»d br. 2S5--1«, 47179-1
Postrežnico
pridno in pošteno sprejmem k manjši družini za čas »d Ji 7. do 2. ure po.po.ldne. Dobi zajtrk in kosilo, _ drago po dogovoru. Sta.ri trg 8t. 2/TV levo. 47303-1
Postrežnico
ki zna. tudi kuhati, sprejmem takoj v bližini sv. Jožefa. cerkve. Naslov pove oclasni oddelek »Jutra«.
47311-1
Mesar, pomočnika
dobro izvežbanega v sekanju mesa pri čoku, sprejmem. Samo dobra spriče •vala. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro s-Mc.sarija«.	47354-1
Strojepisno moč
perfektno, s popolnim zna njem srbohrvaščino in nem ščine, obeh stenografij ter brezpogojnim poznanjem knjigovodstva, veščo tudi obračunavanja delav -skib plač, išče za takojšen nastop veliko industrijsko podjetje. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod >722« 47071-1
Sodarja
veščega izdelav« sodov la eepane borovi ne po vzorcu za transporte, sprejme Ri-boeojstvo B a r d a. Ba.nja Luka.	46538-1
Perfektno
strojepiska
t znan'em stenografije ter pi možnosti hrvatskega in nemškega jezika, sprejmemo takoj. Ponndbe z na vtdbo minimalne plače je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hitra in točna«.	47331-1
Kontoristinjo
zmožno pravilne nemščine, ■prejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Navedbe 220«. 47337-1
Trg. pomočnika
mladega, kavcije zmožnega sprejmem takoj. Naslov v n-glasnem oddelkn »Jutra«.
47339-1
Mesar, pomočnika
dobr i izvežbanega v pre kajevanju, sprejmem takoj Vpoštevajo se samo dobra ■spričevala. — Ponudbe pod »Samostojna moč« na o-gl. -ddelek »Jutra«. 47355-1
Postrežnico
■starejšo, iščem za jutranje ure. Ima tudi sobo in zajtrk. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47366-1

Zimsko suknjo
moško, črno, zelo lepo proda Lind-ič, Ulica na grad št. 9.	47299-6
Voziček
naprodaj na Krekovem trga št. 4.	47288-6
Klobuke
vseh vrst, najnovejše oblike po zelo znižani ceni nudi modni salon Stuchly-Maške. Ljubljana. Židovska ulica 3.	47367-6
Edgar Rice BurroughS;
Tarzan, kralj džungle
Moštvo je v svoji besnosti navalilo na častnike, ki so predstavljali osovraženo oblast na ladji. Večina mornarjev je bila oborožena s kavlji, sek.rami in drogovi, častniki so se morali umakniti pred srditim naskokom mornarjev. Udarec s sekiro je do brade razklal kapitanu glavo.
3 oleandri in citre
naprodaj t gostilna pn Franceijnn, Celovška cesta št. 49.	47312-6
Smučarji, pozor!
Ce rabite dobre ln trpežne smučke, kako; radii zanjke, se oglasite pri meni. Veli ka zaloga, prvovrstno blago tn nizke cene. Petkom šek Frane — izdelovalec smuč'-. Drenov grič. Vrh oika.	47070-6
Kopalno peč
skoraj novo, prodam v Kocenovi ulici št. 3.
47064-6
Brivski pomoč-lik
iober delavec, išče za ta koj nami-ščenie v boljšem salonu. Ponndbe na naslov van Čermak. pri g. Francu štirn, St. Jurij ob južni ieleznid.	47282-2
Puhasto perje
čisto, čohano, kg po 48 Din. druga vrsta kg po 38 Din. Čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti pub kg oo 250 Din raz pošilja po pošt. povzetju L BR070VIC, ZAGREB Oica 82.	22 6
2 nagrobni sve" i
lepi, poceni na.prodaj v Knafljevd ulici štev. 13/11.
47332-6
Namočena
polenovka
najboljše vrste, prima šun ka, sveži narezki in razne deiikatese po zelo znižani ceni. — Vino črno in belo. priporočljivo o-sobito za bolnike, ter vedno sveže špecerijsko blago po kon ku-renčni ceni priporoča tvrdka F. R. Kovačič. M1 klošičeva cesta 32. Prepri čajte se.	47320-6
Lep asparagus
poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
47358-6
lllfli
Zastopnika
za prodajo kranjskih klobas
v Mariboru Išče
tvornica mesnih izdelkov v Ljubljani. V poštev pridejo oni kateri imajo obširna poznanstva v trg. z meš. blagom ter restavracijah in ki razpolagajo 8 primerno gotovino ali kavcijo. Ponudbe na naslov: Evald Popovič, Ljubljana. 47259-3
Zastopstvo
ozir. zalogo
odda konkurenčna tovarna keksov agilnemn io dobro situiranemu trgovcu za Celje z okolico in Maribor z rvkolico. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tovarna keksa«. 47176-3
Francoščino
temeljito poučujem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izprašana v Parizu«.
45598-4
Camernikova šoferska šola
Ljnbijana, Dunajska e. 36 (Jogo Auto) telefon 2236
Prva oblast, koncesijonirana Prospekt lfi zastonj — pl Site ponj!	251
M
Slaščičar, pomočnik
išče službo za takoj. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Samostojen 289«. 47289-2
Krojaški pomočnik
izvežban za velika dela, »če ' službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
47302 2
Upokojenec
trg. izobražen, korespon-d en t v slov., srbohrv. in nemškem jeziku, vešč strojepisja, išče primerno službo. Naslov ▼ oglasnem od delku »Jutra«. 47180-2
PRVA JI GOSLOVENSKA TOVARNA GUME »REKORD« Josifa G. čuljkoviča, Leskovae izdeluje: v najboljši in zajamčeni kakovosti:
platno iz gume In lepilo za krpanje galos in snežnih čevljev.
Konkurenca v ceni in kakovosti izključena
Dobra pletilja
želi stalno službo. Naslov v oglasn-em oddelku Jntra 47309-ž
Postrežnico
iščem »za popoldanske ure. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	47310-2
Pekovski vajenec
zanesljiv im pošten, ki se je že 2 leti učil, išče do->rega mojstra, pri katerem bi dovršil učno dobo. Na slov: Mihael Meglič. Ljub jana. Cerkvena ulica 19 — Trnovo.	47326-2
Gospodinja
išče mesta k boljšemu gospodu. Ponudbe na oglasni iddelek »Jutra« pod šifro »Varčna 34«.	47336-2
Absolventinja
trg. akademije, z lep« pisavo. vešča strojepisja in stenografije, išče popoldansko zaposlenje v pisarni. Delo »prejme eventuelno na dom. Ponndbe na oglasni >ddelek »Jutra« pod šifro »Točno delo«.	47346-2
1000 Din
dam tistemu- ki nti preskrbi mesto blagajničarke. ali mesto v pisarni. Cenj. ponudbe na podruž. Jutra Maribora pod »Stalna služba«.	47370-2
potniki
Fiksum in provizijo
nudimo potnikom za obisk privatnih strank ta Ljubljano ln okolico te* vso dravsko banovino ca ma nufakturoo blago. — Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum in orovizija«	45053 5
tUuiU
Radio »Hartley«
štiri ven, omrežna anoda s polnilcem, zvočnik in akumulator ugodno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47345-9

Stari Austro-Fiat
24 HP, sposoben za takojšen pogon, nove gume, električna luč, poltovorni, pripraven za gasilce ali predelavo v gasilsko sesal-ko, za 4900 Din takoj proda Rafael Simčic, Stična.
47074-10
Ford
tvpe 1929, novo lakiran, nova streha, generalno popravljen, odprt, takoj naprodaj za 18.900 Din. Re«-nirn reflektantom poskusne vožnje na razpolago. Voz v brezhibnem stanju. Rafael Sknčič, Stična. . 47075-10
Renault
zastopstvo Vam nudi tovorne in osebne avtomobile vseh vrst, _ najcenejše in najkulantmejse. — Ogled brezobvezen. Renault Service, Cesta n« Rožnik št. 19.	46935-10
Veliko peč
za gostilniški lokal kupi Angela Kunstelj, Jezica, gostilna.	47333-7
Pisalno mizo
dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na hotel Miklič v Ljubljani.	47350-7
Majhno posestvo
za rejo 2 ali 3 krav, kupim na Štajerskem ali Dolenjske®. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod »Posestvo«.
47271-20
Posestvo
z gospodarskim poslopjema, vinogradom, sadonosnikiom, lepim gozdom in njivo, 8 oralov, pri veliki eeeti, do-sežoo z vsakim voeilotn, prodam po dogovoru. Na slov pore oglasni oddelek »Jntra«.	4787*2-20
Hišo s pletarno
in zemljiščem prodam v rvomžalah. Pojasnila daje Kari P r e 1 o g Ljubljana Gosposka ulica 3. 47223-20
Novo hišo
pripravno za letovišče, na lepem kraju blizu kolodvora prodam za 26.000 Din Ponudbe na ogla«, oddelek »Juitra« pod značko »95«.
47095-20
Stsvbno parcelo
676 m', pri novi šišenski cerkvi prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
47065-2t'
Vinograd, posestvo
Brebrovniku pri Ljutomeru in vinogradno pose=tvo v Zg. Gaberniku pri Rog. Slatini usodno naprodai. — Pojasnila daje dr. A. Sal-bersrer. odvetnik v Liuto-ru.	46539-20
RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6.
Lep vogalni lokal
vddam. Kongresni trg št. 8 47363-19
Ti
itmevonfa
oddajo Petsob. st ovanje
pri tobačni tovarni, za 1100 Din mesečno odda »Posest« Miklošičeva 4. 47268-21
Elegant stanovanje
s 4 sobami, kopalnico in pritiklinami na prometnem kraju oddam z novembrom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	45624-21
Dvosob. stanovanje
za 450 Din takoj oddam v Zg. Šiški 205. 47314-21
Stanovanje
2 »ob, kuhinje in predsobe takoj oddam ob Zeleni jami — Prešernova ulica 2.
47327-21
Dvcsob. stanev-nje
solnčno, s kopalnico oddam za Bežigradom — Ple-teršnikova ulica 24. Na-slov za informacije pove oglas, oddelek »Jutra«. 47318-21
Moderno stanovanje
3 sob, kabineta, verande in kopalnice oddam s 1. februarjem. Naslov v oglas.nem oddelku »Jutra«. 47334-21

Kožuhovinast plašč
za 1000 Din naprodaj v Nunski ulici štev. 19/11.
47304-13
VTehruna
Domačo hrano
okusno, po 12 Din dnevno nudim v centru mesta. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	47353-14
Pekarno v Mariboru
oddam takoj v najem. Naslov pri podružnici »Jutra« Mariboru.	47371-17
Lepa jabolka
štajerska po Din 2—3 kg, v zabojih po 20. 33 m 50 kg (tudi po 1 zaboj) razpošiljam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 47301-34
Namiznih jabolk
2 vagona prodam. Naslov oglasnem oddelku Jutra.
47279-34
2 pritlična prostora
pripravna za pisarno, delavnico ali samsko stanovanje, v sredini Ljubljane na razpolago za 500 Din mesečno. — Pojasnila daje Društvo posestnikov, Sa lendrova ulica 6. 47226-19
Špecerij. trgovino
na veliko, dobr« idočo, m zelo prometnem kraju oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Trgovina na veliko«.
47<175-19
Trgov, z železnino
in špecerljo radi bolezni prodam. Naslov t ogla«, oddelku »Jutra«. 46672-19
Trgovski lokal
za man u fakturno trgu v i no, v sredini Ljubljane oddam proti prevzema inventarja in nekaj blaga. Naslov v oglasnem oddelku >Jutra«.
46613-19
Gostilno
na račun ali v najem ta koj oddam kavcije zmožni osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47334-19
Poslovne prostore
velike, visoke in svetle, v prvem nadstropja, na zelo prometni točki Dunajske ceste, eca 450 m>, event. s komfort. stanovanjem oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Center takoj«. 47361-19
Stanovanje
sobe in kuhinje, z elektriko in vodovodom v hiši odda takoj Franc Hren. Kodeljevo, ob Mladinskem domu št. 5.	47342-ei
Stanovanje
solnčno. obstoječe iz 3 velikih sob in vseh pritiklin. z najmodernejšim komfor tom oddam z novembrom za 1600 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
47353-21
Stanovanje
»o*»e, knhrnje in priitiklm takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
47360-2
Gosposko
stanovanje
(HenrschaftswK>h'nung') v I. nadstropju na Dunaiskn cesti poleg kavarne Evropa, peteobno. z vsem komfortom (elektrika, plin. telefon) oddam. Ponudbe pod_ vi. november« na ocrlasni oddelek »Jutra«. 47362-21
iščejo Stanovanje
1 sobe in kuhinje iščem za takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
47253-^1/a

oddajo Sobo
solidno opremljeno, « posebnim vhodom oddam gospodu. Poizve se med 1. in % 2. popoldne v Krakovski ulici št. 29.	47285-23
Opremljeno sobo
•t sredini mesta oddam s 1. novembrom solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 47887-23
Sobico
oddam s 1. novembrom. — Gostilna »Grajska klet« Mestni trg 13, dvorišče.
47292-23
Sobo
lepe opremljeno, « tekočo vodo v umivalnika, strogo separiran vhod, oddam 1. novembrom. Poizve se v Str bliski ulici štev. 6/TT.
47300-23
2 lepi sobi
s posebnim vhodom, Miza glavne pošte skupno oddam boljšemu gospodu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo in poceni«.	47281-23
Sostanovalca
s vso oskrbo sprejmem na S*. Petra nasipu štev. 43.
47349-23
Opremljeno sobo
« posebnim vbod-om takoj oddam boljšemu gospodu v
Florijanaki sKci štev. 31/1.
47322-23
2 gospoda
na stanovanje sprejme Plachl, Maribor, Koroščeva ulica 8.	47369-23
Prazno sobo
parketirano, v katero si stranka lahko postavi Ste dilnik, pri garnizijski bol niči, za 250 Din odda »Po-iest«. Miklošičeva cesta 4.
47267 23
Opremljeno sobo
* hrano oddam s 1. no vembrom. Naslov ▼ oglas, oddelkn »Jutra«. 47118-23
Sostanovalca
sprejmem v čisto sobo z električno razsvetljavo in hrano za KO Din mesečno, ali 150 Din tedensko — takoj ali s 1. novembrom. Restavracija »Soča«, Sv. Petra cesta.	47108-23
Prazno sobo
suho. zračno, parketirano in t električno razsvetljavo takoj po zmerni ceni oddam v novi vili za Bežigradom — Podmilščakova ulica št. 7/1, vila Zvonka.
47089-23
Opremljeno sobo
z 2 posteljama, posebnim vbodom, parketom in električno razsvetljavo oddam s 15. novembrom. Na razpolago tudi kuhinja. — Kamniška ulica št. 2?, Sp. Siška-Ljubljana. 47312-23
Gospoda ali gdč.
sprejmem na stanovanje — event. s hrano, v Koroščevi ulici 2, pri kemični tovarni 47313-23
2 opremljeni sobi
s posebnim vhodom, parketom in elektriko oddam s hrano ali brez solidnima gospodoma. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 47305-23
Sobo
lepo opremljeno, event. s hTano oddam 2 osebama na Bregu št. 18/11. 47329-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, parketom, kopalnico in telefonom oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
47316-23
Sobo z 2 posteljama
in posebnim vbodom, s hrano ali brea odda Lindič, Ulica na grad 9. 47298-23
Sobo z 2 posteljama
mirno in solnčno takoj oddam 2 boljšima osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	47293-23
Sobo z 2 posteljama
in električno razsvetljavo po nizki ceni oddam v Mali čolnarski ulici št. 3.
47317-23
Sostanovalca (ko)
s hran« sprejmem v Flori-janski ulici aiev. 19/11.
47338-33
Sobo s hrano
»a 750 Din takoj odda Zor, Sv. Petra cesta 27. Ogledati med 1)1. ® 13. uro 47335-23
Sobo z 2 posteljama
čisto, svetlo in solnčno, s oosebnim vbodom oddam s 1. novembrom enemu ah dvema gospodoma. Naslov v oelasnem oddelku Jutra.
47343-23
Solnčno sobo
novoopremljeno, i 2 posteljama. event. tudi z uporabo kuhinje oddam v centru mesta. Naslo-v v ogla«, oddelku »Jutra«. 47356-23
Prijazen kabinet
v sredini mesta oddam s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
47357-23
Dve sostanovalki
z zajtrkom sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	47350-23
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vbodom, v centru mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
47391-23
Opremljeno sobo
c 1 aM 2 posteljama takoj
oddam v Rožni uli"' »t. 19 47347-23
Iznenadenje
Gumasti podpetniki znamke »REKORD« v novi dovršeni izdelavi in kakovosti
nosi]o zmago.
Prvi poskus bo iznenadil vsakogar glede trpežnosti in trajnosti novega »REKORDA«. Cena je reklamna zaradi vpeljave zaščitne znamke »REKORD« 12951
Majhno sobico
z vso oskrbo oddam v Streliški ulici 24/11, levo.
47365-23
S&f>e
iščejo Prazno sobo
preprosto, iščem. Ponndbe pod šifro »Grem tudi za hišnico« na oglasni odde lek »Jutra«. 47325-23/a
1k/pi*i
Grafolog in hirosof
N. Sadlucki — odpotuje!
V Mariboru ostane samo še do 1. novembra. — Hotel »Zamorc«, soba 26. Potem bo v Celju, hotel »Evropa« 47244-24
Ženitve in poroke
posreduj« najbolj vestno u> diskretno koncesijom-rani Zavod ca sklepanje zakonov »R e z o r« Zagreb, pošta 3. — Informacije ln prospekte pošilja proti vposlani poštni znamki za 10 Din.	213-24
Ker
mnogo mislim — trpim, zato usliši mojo prošnjo in pridi v soboto ob 18. uri pred kopališče Ilirija. Prosim sigurno. Poljub Mimi.
47348-24
Gdč. Marico K.
vljudno prosim za oprostitev negotovosti sestanka. Vzrok poveim ustmeno. — Prosim, če mogoče v soboto, dne 31. oktobra ob 7. uri zvečer na določenem prostoru. — »Resnost«. v	47374-24
V oglasnem oddelku »Jutra«
je dvigniti sledeča pisma:
Amerikanizacija, Akadema-čarka, Auktion, Absolvent, Brezkonkurenčen, Bodočnost, Blagajna, Božično drevo, Banka, Cisto, Cvetličarna, Citre, Dom, Drniš. Denar, Dobra gospodinja. Dolgi zimski večeri. Dogovor, Ellen-berger Laura. Eterna. Enostanovanjsko, Freundschaft. Fiksum, Garancija 50.000 — odgovor, Gorska rožica, Gospodinja, Hrovatič, Hišnica, Hitro, Izurjen kurjač, 1. S., Izurjen, Judita 11, Iskrena, Kaučic Ivan, Knjige, Knjigovodstvo, Krojaški, Kratke noči, Lepota in erotika, Le ■ in dobičkanosao 28, Mirna stranka, Mladi zakonci, Mara, Močno, Mladenič Mirna in stalna. Miren par Mlin, Mikroskop, Na lepem prostoru, Neutrudljiva, Najboljša spričevala prvovrstne reference, Nemudoma, Novo, November - oktober, 1. november (1 ali 2 prazni sobi). Natančno delo, Okna Oskrba, Obvezno, Penzijo-ner z žeoo, Poštni uslužbenec, Potnik 14, Pridna 258 Prijazna sobica, Primerna cena, Poštena 333, Pridno dekle, Promet, Plašči. Pri-reference, Pesa, Podjetna, Perfekten, Povsod zanesljiv, Recept, Radio, Rekordno nizke cene, Razvedrilo ▼ jeseni, Sopotnik. Svoj srečni mirni dan. September, Služba takoj, Sreča v zakonu. Strogo se pa-
ri rano, Samski, Stalen 34 Stalno dobra plača. Sem brez službe, Stalen zaslu žek, Sijajno, Spremljevalec Stalno 2309, Slaščičarski. Slaščičarski posn-oč-nik. šofer mehanik, Takoj 3, Takoj soba, Takojšnje plačilo. Točno plačljivo, Triglav. Trgovina. Ugodna prilika. Uradnica, Ugodno, Učite-ljiščnica, V slogi je moč. Vre v mestu, v ^zi-ceK, V bližini tramvaja. Vseeno. Visoke obresti. Vreden vse ga spoštovanja. Zmožen 312 Zvesta. Za Ljubljano, Zrno žen krojač. Zmožen. Za december. Zračna soba. Za stalno, 10 % donos. 5 <7r provizija. 907, 12, 10. 475. 300—£00 Din, 200.000. 1713. 7077-9 odgovor 60.000 Din 550 Dim mesečno, 15 dni, 223.
N«)noveia dolinska pate ta a ielezna telo praktična aložljiva postelja * tapeciranim madracom — praKtična za viaku tiiiu, hotele, za putujuč« oio-be in nočne službe. Stana Din' 3*«.—. Razpoli. Ijam pol to m in železni-co« po povzetju.
cs
Lesena dolinska patentna ' selo • praktična »lot-Ilira, poatela • tapecira-Bia madracom. — Stane JH» 299.—,
spaljnt
poleni
fotelj
stane Dln lSOO _
Liefestuhl praktičan za leiani« • ia (edenie. Sta-" ne Dia IM___
Po Icm imam {isto io-h»no perje k< po Din 41— Ciato belo goaje kf po Dia !M.— in tisti pob kg po Din 258___
L BROZOV1Č, ZAGREB Uica 12. UL
# ' 9 ¥ i I
" ----
Nov gramofon
event. tudi na obroke naprodaj v Jenkovi ulici 13.
47308-iS
Angora mačko
mlado, pristno, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mijau«.
47219-27
Stroji!
Radi preureditve obrata prodam stroje, popolnoma uporabne, brezhibne. po najnižji eeni, is sicer: 8-40 po Din 650.—. 8-50 po Din 1300.—, 8-60 po Din 1500.—. Izvolite st oeebno j gleda ti, gotovo boste našli stroj, ki bo ta vašo porabo tak-o za izdelovanje nogavic, kakor vseh drugih pletenih predmetov. Pišite na naslov: Kati Vajt. Celje.	305-^9
Pletilni stroj
Popp-ov 10/80, prav dober, ugodno prodam in dam kupcu stalno delo, s katerim kupnino lahfoo deloma odsluži. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika«. 47319-29
Stružnico za les
ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
47344-23
Galoše
najbolje popravlja gumi-klinika. Dunajska cesta 9.
47290-30
Damskih klobukov
krasna izbira od 50 Din. Vedno za-dnje novosti. Preoblikovanje 28 Din. Salon »La Femme Chic« Ani«a Puhek, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/1. 347
Slike za legitimacije
dobiš v 10 minutah pri foto Joško Šmuc, Marijin trg 8 — vogal Wolfove 1.
304-50
Popravila
se sprejemajo in točno iz-vrše. Žalni klobuki vedno v zalogi. Stuchly - Mašku, Ljubljana, Židovska ulica št. 3.	47368-30
RAZPIS
Direkcija državnega rudnika Velenj« razpisuje za na dan 23. novembra 1933 ob 1L uri nabavo:
258 m jeklene žične vrvi
32 mm premera (Schachtforderseil). Pogoji se dobe pri podpisani.
IZ PISARNE DIREKCIJE DRŽAVNEGA RUDNIKA VELENJE
12956
Vevi iz funte
v vseh vrstah in dimenzijah izdeluje na najpopolnejši tehnični način ter jamči za kakovost, izdelavo in trpežnost. Konkurenca v ceni in kakovosti je izključena.
PRVA JUGOSLOVENSKA TOVARNA
GUME »REKORD«	12951
Josifa G. Čuljkoviča, Leskovae
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutrac Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi * Ljubljani.