kiHril ae iprej-majo ia velja risi opna vrsta :
i kr., če se tiska lkrat. u u » i« ^ n ^ ti u n n ^ »i Pri večkratnem tifk&nji •< •• i« primerno imanjšu.
Rokopisi
se ne vračajo, uefrankovitn*
pisma se ne sprejemajo H »roomno prejema oprHvm&Tvt (aort uistracija) in eksjiediciia na Dunajski cesti it. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Po poiti prejemar velja :
10 gi. — kr.
0 ii — ii 2 „ 50 „
Za eeio ieto ta poiieta ia četrt letu
V administraciji velja
Za eeio leto . . S gi. ia poi leta	4 .,
za četrt ieta	2 „

40 kr.
20 „ 10 „
Političen list za slovenski narod
V Ljubljani na aom posiljao vciia 60 kr. več na leto.
VredniStvo ie Rečne ulic*
it. 6
izhaja po trikrat na teden n sicer v torek, četrtek in soooto.
Socijalizem na Slovenskem.
i.
Iz Nemčije privandrani ali poslani agenti začeli so tudi v Ljubljani razširjati socjalis-tične nauke. To nam napoveduje dolžuost, da Be tudi mi o tej zadevi izpovemo, kar nečemo, kakor Btrus, glave v pesek skrivati, da bi ne videli novega gibanja.
Program socijalistov je večinom znan. Ooi niso sovražniki nobeuega naroda, vendar se tudi nobene narodnosti ne oklenejo; pojem narodnosti jim je enako malenkostna stvar, kakor razloček vere. Slovenski socijalisti sicer trd6, da niso še zatajili svoje narodnosti; ven dar je to malo verjetna izpoved, kajti ako si dobivajo govornike iz Nemčije, ki ne morejo imeti ljubezni do našega naroaa, je vendar dovolj jasno, da jim za narodnost in domovino ni nič, za Bocijalizem pa vse.
Lepo je, če ljudje enega stanu Bkupdrže, vendar se mora tudi to resno prevdariti, za kaj se gre, da Be fanatizem ne vnema za kako nevredno stvar. In v tem oziru moramo pač reči, da Be nam marsikteri nazori socijalistov -e dopadajo. Glavni nagib k socijalizmu je menda nevošljivoBt, ker vidijo delavci nektere ljudi bolj srečne od sebe. Ako se posestnik kake tovarne po dnevi s kočijo kam pelje, vidijo ga delavci takoj in pravijo, da je za-pravljivec, požeruh in lenuh; ako pa on celo noč od samih skrbi ne more spati, teganečejo videti. Človek, ki z glavo dela, bo dostikrat v eni uri več naredil, kakor rokodelec v enem dnevu; socijalisti pa menda zahtevajo, da bi
iudi čiovek, ki pisma sostavlja, deset ur na dan delal; kakor da bi to lahko bilo, da bi čiovek izvirne misli tako iz rokava stresal, kakor hruške. Ako Be časnikar ali advokat ali kak drug čiovek. k' se 8 pisanjem vkarja, po storjenem delu nekoliko oddahne, rečejo mu socijalisti precej, da je postopač, da nič ne dela, ker menda menijo, da 8e pravi samo drva sekati ali žaklje nositi delati, ako si pa človek glavo ubija, ali Bpomin napenja, to pri njih ni nobeno delo.
Materjalističoo mišljenje je sploh pri bo-cijalizmu ukoren njeno. Na nebeBa nič ne verjamejo, zato hočejo na tem svetu vse dobro uživati, ter ne pomislijo, da na svetu popolne sreče ni. Žalostno bi bilo, ako bi nam nemški agitatorji tako daleč pokvarili naš obrtniški stan, da bi rokodelcem vzeli vero. Slovenski socijalisti sicer ne sovražijo vere in duhovnikov, vendar bodo morali tudi to točko v svoj program vzeti, ako bodo hoteli z nemškimi „brati'' v prija<eljski zvezi OBtati. Že brezver-stvo socijalistov nam ne ugaja, ako bi prav vse druge točke njih programa odobravali.
O tej Btvari bi se dalo veliko pisati, in in se tudi še bo. Prav imajo delavci, da zahtevajo za se volilno pravico in političen vpliv. Tudi se po pravici pritožijo, ako posestnik tovarne milijone shranuje, delavcem pa komaj toliko da, da se borno preživi, za njih duševni blagor pa se še briga ne. Ravno po takih brezsrčnih in brezverskih gospodarjih Be je socijalizem rodil.
Na Slovenskem pa po naših mislih ni tako slabo za rokodelce, kakor socijalisti vpijejo
Kmečke ženske se same silijo v tovarne , ker tam več zaslužijo, ko doma pri kmetiji. Naši rokodelski pomočniki zaslužijo po 7, po 10, po 13, tudi po 15 gld. na teden. Mnogo je ljudi, ki so 12 let študirali, pa nemajo take plače.
Na Kranjskem je več ko 400.000 ljudi, ki veliko slabši živijo, ko naši obrtnijski pomočniki: kmet mora repo, zelje in krompir jesti, pa vendar ne godrnja toliko, ko pomočnik , ki si lahko vsak večer košček mesa in ob nedeljah in praznikih še pečenko privošči, če bi se premoženje na vse ljudi razdelilo, kakor komuniBti hočejo, bili bi rokodelci veliko na slabšem, kakor bo zdaj, morali bi trdo delati in krompir pa repo jesti, kakor so včasih, ko Buknje in čevlji še niso bili tako dragi in ko se je pomočnik od dvornega svetovalca in od okrajnega glavarja še razločil po obleki, kar se pa zdaj ne, ker pomočniki hodijo lično oblečeni; vendar še o neki prekuciji sanjajo, pri kteri vsaj pri nas ne bodo nikomur imeli kaj vzeti, ker je skoraj povsod vse berač, razun dveh, treh.
Politični pregled.
V Ljubljani 7. januarija.
Avstrijske deiele CiiorcnjeAvstrijHkn katoliška poslanca Pfliigl in Dolbhamer sta sklicala volilne shode in kmetom stvar o gruntnem davku razložila; ščuvanje liberalcev o zemljišnem davku bo kmalo pri kralji, in agitatorji kakor n. pr. Kichmayr in Schaup pojdejo kmalo spat.
Nekaj za hribolazce.
(Konec.)
Kot znamenitost pretečenega leta moram tudi Bporočiti, da sta bila Triglavovih sosedov prvikrat (vsaj po turistih) pohojena. To Bta namreč Suhi Plaz in Kukava Špica Po najnovejši meri se viBOČina Triglavovih bo Bedov tako pokaže; 1. Triglav ima 2864 metrov nad morjem, 2. Mangart 2677, 3. Jalovec 4. Suhi Plaz 2643, 5. Razor 2603, 6. Rogica 2584, 7. Erjovina 2542 , 8. Steiner 2542, 9. Škrinjaterca 2440, 10. Križ 11. Kukava Špica 2430, 12. Cmir 2390.
Suhi Plaz, ki 8e drži in je od Steinerja ločen z veliko sneženo planjavo je bil dozdaj nedolazljiv. Še le letos meseca avgusta je prvi na njegov vrhunec priplezal neki Kugi (prav za prav Kogej) iz Trsta; pa bo ga morali trentarski vodniki po velikem trudu treh ur z vrvijo na vrh potegniti. Ker je ta vrh za 200 metrov niži od Triglava in je vendar na Triglav boljši in varniši pot, bo že vsakdo raje na Triglav šel, in zna gospod Kugi čast imeti, da je bil izmed turistov prvi in zadnji I na Suhim Plazu. —
Kukova, ali kakor domači pravijo: Kov-kova Špica, je po gornji razvrstitvi že na 11. mestu za Triglavom, pa vendar še zmiraj dovolj visoka m Stol (2239 m.) za 200 metrov odmeri. Ta špica se vidi prva na levem bregu triglavske Bistrice nad dolino, ki pelje memo Peričnika v Vrata. Ločena je od ne dosti više Škrinjatarice po globokem s snegom napolnjenem sedlu.
In na to Špico smo se 28. julija 1. leta podali trije tovarši, že imenovani g. A. K. iz Dunaja, jaz in moj brat. Šli smo že proti večeru po precej dobri vožnji poti memo Perič nika, do koče Šimenca, našega vodnika, kjer smo nekoliko počili, o spanji tako ni bilo govorjenja. Kmalo po polnoči pa smo bili že n.i nogah, se nekoliko okrepčali in potem šli naravnost v goro, ki je koj iz začetka zelo strma in pri kteri, skoraj bi rekel, strmina še le na vrbu neha. Ker je pot šla s prvega skozi goščavo , je vodnik z bakljami svetil, kar nam je pač pot razsvitljevalo, ali pljučam zelo nadležno bilo. Vedno strmo kviško stopati potem pa še dim požirati, to ni posebno prijetno.
Čez kako poldrugo uro Brno vendar zelo vtrujeni dospeli iz gojzda na goličavo, Vojnež
imenovano, kjer se pot nekoliko časa zmerno navkreber vije. Potem pa Be lazenje zopet nadaljuje v globini med Škrinjatarico in Kukovo Špico najpred skozi „Uiice" potem skozi „Lepo porto", kteri bi se pa bolj po pravici reklo: „Grda porta", ker 8e po peščeni milini človek silno utrudi. Ob dnevnem svitu smo dospeli do sneženega polja pod sedlom, kjer smo se zadnjikrat oddahnili in nekoliko okrepčali. Ker na vsi poti ni nikjer vode dobiti, smo sneg med vino in rum mešali, kar nam je prav dobro in hladno pijačo dajalo.
Tukaj smo tudi enega izmed|družbe pustili, ki nam je opešal, kar je pa sam zakrivil, ker se ni po turistovsko obnašal. Kajti tudi turisti imajo svojo dieto in svoja pravila. Kdor hoče lahko v goro hoditi, ne sme večer prej preveč jesti in v goro grede ne vpiti. Pijače tudi, kar najmanj more. Najbolje je zjutraj nekoliko črne kave ali kako mehko jajce. Mleko ali bela kava ne velja, preveč slin dela. Na poti je najbolje vino in vodo V miru pustiti ali k večemu nekoliko mešanega popiti. Majhen po-žirek žganja prav dobro stori in najbolje pre-hlajenja obvaruje. Skušeni naš vodnik je že z začetka svaril in z glavomajaje rekel: Kdor
V §teyru imajo dosti dela, ker izdelujejo puške za Kineze in za Rumunce. Kitajci se menda pripravljajo na boj zoper Ru-sij o.
Laž, laž, laž, to je tista mlakuža, v kte-rej ustavoverno-liberalno-judovske žabe najraje skačejo in plavajo. Rekle bo te dni, da Be Poljaki med seboj kregajo zavoljo stroškov o priliki cesarjevega potovanja; kaže se pa, da je teadencijozna laž, ali če bočemo: obrekovanje.
Vnanje države.
Za Don Karios-om noben čiovek na svetu judom ni tako zopern kakor predsednik an-gležkega ministerstva , (»IttriNlom-. Vsak dan prerokuje „Presse", ,,N. fr. Presse", „Tag-blatt", in brez števila judovskih listov, da bo Gladstone moral odstopiti; sovražijo ga pa zato, ker hoče svobodo balkanskih oarodov, osobito Slovanov. Turki kot sovražniki in smrtni dušmanini Slovanov uživajo ravno zato prijateljstvo germanskih plemen , Nemcev in Angležev, čudno je zares, da je zamogel na Angležkem do krmila priti Gladstone, ki je odločan sovražnik vseh Turkov in barbarov. Zavolj irskega vprašanja ga hočejo pogubiti, mi pa mislimo, da mož, ki o jugoslovanskih zadevah tako svobodno misli, tud irskega naroda ne bo zatiral, in če je kaka rešitev mogoča, izpeljal jo bo gotovo le Gladstone; naj ga tudi judje vsak dan enkrat v pekel obsodijo. Lahko je umevno, zakaj so judovski listi za Disraelija; akoravno veduo z liberalno stranko vlečejo , vendar na Angležkem delajo izjemo, ker je voditelj konservativne strauke jud, in jude povsodi podpira, kar se je zlasti pokazalo pri berlinskem kongresu, kjer se je največ Disraeli poganjal za enakopravnost ju-dov v Rumuniji in v Srbiji. Judovska pšenica še nikoli ni tako lepo cvetela, ko takrat, ko je v Londonu vladal Disraeli Beaconsfield, na Dunaji Lasser-Aersperg, v Nemčiji narodni liberalci, Na Fraucoskem pa Gambetta. Gladstone je pa pravi liberalec, in zato ga sovra žijo vsi lažiliberalci, ki jim je svoboda Slova nov zoperna.
Vojska med (^rceijo in Turčijo je neziog.bljiva, kajti Grki kakor Turki se resno pripravljajo na boj. Spomladi bomo kaj novega slišali, kako se bodo obnašali potomci
Perikla, Sokrata, Platona-in Temistokla. O
mirovnem sodišči nečejo nič slišati ni Grki, ni Turki. Nekteri pa še vedno upajo mirne rešitve, in te dni je šla po angleških in potem tudi po drugih listih novica, da je neki grški poslanec sam nekemu angleškemu časnikarju rekel, ter ga pooblastil to tudi objaviti, da ne bo vojBke, ker hočejo evropske vlade ohraniti mir in bodo vnovič zbrale brodovje svoje ter Turčijo primorale, da se vda.
V Albaniji še zmirom ni miru. Albanci ne priznavajo turških uradnikov in prej ali pa slej odtrgala se bo tudi Albanija od turške vlasti. Pravijo, da je prišlo že do boja med Turki in Albanci. Poslednji kličejo vse za orožje zmožne ljudi pod svoje zastave.
Pravijo, da bo veliki ruski knez Konstantin zaradi bolehnosti odstopil kot višji poveljnik brodovja, kakor tudi kot predsednik državnega sveta. Poveljnik brodovja postane potem veliki knez Aleksij, predsednik državnega sveta pa veliki knez Mihael kavkažki. Vojua oklepnica .,Peter Veliki ' odposlala se bo v medzemsko morje.
Izvirni dopisi.
Iz lijubljauc, 6. jan. (O številjenji judstva še nekaj.) Števi[jenje prebivalcev ljubljanskega mesta je dokončano, pole že oddane magistratu S tem Be pa ne more reči, da je številjenje tudi popolnem dognauo ker to je bilo nemogoče že po tem , kako se je vpeljalo, kajti če ji; kaj nepopolnega, je gotovo to številjenje v vsakem obziru. Naj mi bo dovoljeno našteti giavne napake, ki so se pri tem v Ljubljani godilo.
Prvič je bilo prebivalstvo premalo pripravljeno, preslabo podučeno. Ljubljanski župan je to premalo in tudi prepozno razglasil. Prva njegova naznanila so prišla na dan še le dober mesec pred koncem leta in to le po razglasih po mestnih voglin nabitih in po ,,Laib. Ztg." Tako razglašanje ne zadostuje listov po voglih bere malo ljudi, še manj jih pa bere in razumi „Laibacherca " Slovenski listi teh razglasov niso dobili, toraj so jih mogli le površno posneti. Nadrobneji poduk je po hišah razposlal magistrat še le s polarni vred prav zadnje dni leta, toraj je velika večina komaj mogla prebrati, prav
težko pa se je mogel kdo, ki gani dobro raz-
umil, kje dati podučiti, če še na veliko večino tistih ne mislimo, ki brati ne znajo. Ta poduk bi bil moral raznešen in razposlan biti že vsaj mesec dni pred 31. decembrom 1. I., da bi ga bili ljudje imeli več tednov v rokah in bi bili lahko poiskali si pojasnila o vsakem predalu, kteri jim ni bil popolnem jasen, in — kar je glavna stvar — lahko bi si bili priskrbeli potrebnih pisem, ktere postava zahteva, česar pa mnogim ob najboljši volji zdaj vtem kratkem času ni bilo mogoče, in tako bo še veliko dolgih potov in drugače nepotrebnega pisarenja, predno bo vBe v redu — če sploh bo.
Drugič je v popisni poli preveč in premalo jasnih predalov. Polo, kakor je, razumi le v pisarniČnih delih izveden , težko pa pri-prost človek, če prav brati in pisati zna. Že n. pr. „stan," je malokdo razumil, večina je gotovo tje zapisala svoj stan, t. j. poklic, delo, s čemer se človek peča, ob čemer živi. S predaloma ,,oženjen" (omožena), neoženjen (ne-omožena) bi se bile take pomote zabranile, predal bi bil vsakemu jasen. — Tudi drugi predali niso bili popolnem jasni vsakemu, to bode kazalo veliko šievilo pomot, napačnosti in nepopolnosti po popisnih polah in komisija bo imela še veliko dela, če bo hotela , da bo Statistika ljubljanskega mesta vsaj primeroma nekoliko resnici podobna.
Največ zmešnjave je naredil predal občevalo! jezik." Če čisto pustimo na stran to, kar je bilo v „Slovencu" že omenjeno , da je bil uajširnejše polje agitacije za nemčurstvo, je bil celo priprostim domačim ljudem spod-tekljiv. V Ljubljani je mnogo ljudi, ki znajo ali vsaj govore in pišejo tudi nemški, — morda — zavoljo žalostnih naših šolskih razmer — še bolje ko svoj slovenski materni jezik. Več jih je tudi, ki znajo memo svojega jezika tudi nekoliko vsaj ljubljanske nemščine ali celo laščine govoriti, pisati ne. Zdaj jim pa pride ta predal, v kterega imajo zapisati, kako navadno govore! Vsak človek jo na svoje vednosti tolrko pnnosen, da jih rajši še povzdigne, nego bi jih zatajil; rajši bo toraj pobahal se s čemer, česar ne zna — vsaj dobro ne — nego zamolčal kaj, kar nekoliko zna. Zato je bil tu marsikdo v hudih skušnjavah in v veliki zmoti; marsikteri, čegar bogastvo v nem-
v začetku pota preveč vriska, bo proti koncu pota morebiti stokal I
In to se je res zgodlo I — Vendar so slabosti kmalo polegle in brez druge nezgode smo bili potem kmalo na najvišjem vrhu. Gospod A. K. je kot vajen turist prvi prilezei na vrh, ravno ko je solnce vzhajalo. Mi drugi smo pozneje za njim prikobacali. Jutro je bilo čisto in jasno — kakor malokdaj v naših gorah. In razgled ! —
Razgled ni veliko ožji od onega s Triglava. Na zgornjo Btran, ua Koroško in Štajarsko, na visoke Ture, ua velikega Zvonarja in druge tirolske snežnike je ravno tak, kakor s Triglava; le na južno laško stran Triglav razgled zabrauuje. Obe dolini, savško in bistriško, pa od tod človek najbolje pregleda. Pogled v Mer-tuljkove prepade in bližnje peči in robove je pa naravnost pretresljiv. Špik, ki se na desnem bregu Save od železnice proti Kraujski-gori tako ponosen vidi, stoji globoko (vsaj lOO metrov) pod Kukovo Špico. Cerkev matere Božje na sv. Višarjah se prav prijazno kaže čez brezštevilne gorske vrhove in tudi Dobrač pri Beljaku se ti zdi kakor sosed.
Najbolj pa človeka prevzame pogled na Triglava in njegove sosede Erjovino, Kredarico,
Urbanovo Špico in Ccnir. Triglav ti stoji nasproti s svojimi sneženimi rebri, kakor bi hotel reči: „Kdo pa kaj more?" — Z eno besedo : tudi na Kukovi Špici je razgled veli-kausk in se trud na-njo dobro splača.
In pri pogledu velikanske narave , da bi človek neobčutljiv ostal ? da bi se Njega spomnil, ki je vse to razpostavil, razmeril in pretehtal? Zatorej smo tudi mi prav iz srca molili, ,,Verujem v Boga Očeta, vsegamogočnega Stvarnika nebes in zemlje I", smo potem zapeli: „Jam lucis orto sidere", „Laudate in Be-uedietus", kar se je vsa b časom in okoljšinam neznano lepo vjemalo in se vse lepše v takem kraji glasi, kakor doma v nizki sobi. Potem smo spraznili steklenico izvrstne rebulje, smo va-njo svoje karte spravili pa na-njo kup kamna naložili v spomin, da smo b;ii izmed turistov prvi na Kukovi Špici.
Moralo je biti okoli 6 ure, ko srno se poslovili od Kukove Špice, morebiti za vselej. Samo eden se ni mogel od nje ločiti. Kdo neki ? Bil je to domač pesiček, ki nas je sem gor spremljal. Ali mu je mar razgled tako všeč, da se nihče za-njo ne zmeni, pride vendar za nami, pa nekako počasi in oprezno, kakor bi po jajcih hodil. Pogledamo, kaj mu
je, in vidimo, da revše iz treh nog krvavi. Ojstri kamni in robovi so mu kožo na nogah prerezali. Morali smo ga potem vsak nekoliko nekoliko nositi, da smo prišli do gojzda in mahu, kjer je žival zopet lahko skočila. Komaj pa pridemo do ,,grde porte" nazaj, sejevlegla megla na Kukovo Špico in sosednje vrhove in ni šla tisti dan več stran. Tedaj smo jo ravno prav zadeli. — Pot na Kukovo Špico je precej dolga. Do Šimenceve koče poldrugo uro, po-i m v goro zmiraj strmo dobrih 4 —5 ur. Vendar ni nikjer posebno nevarna in je takim priporočati, ki si zavoljo omotice na Triglav ne upajo.
Vodnik Janez Klančnik, po domače Šime-nec, nas je prav dobro vodil. On pozua tudi ponoči vsako stopinjo v naš h hribih in stopa s tako varnostjo in pogumnostjo, da nehote turistu srčnost iu zaupanje daje. To spriče-vanje mu tudi unanji nemški turisti dajejo. Priporočevanja vredna sta tudi Šimen Pintar (Prečki) in Šiurcev Franc.
O Peričniku naj ie toliko omenim, da je tudi to leto veliko obiskovalcev imel. Toliko pa jih morebiti še nikdar ni bilo ob enem pri Peričniku, kakor sv. Alojzija dan, ko so ga prišli Dovški in jeseniški šolarji skupaj gledat. Z
fikem jeziku ne presega 100 besedi, je — in to ceiu brez vsega pritiska — z gole baharije zapisal na polo, da govori slovenski in nem-iki ali ce)6 de laški; če je bilo pa od kake strani le količkaj pritiska, je zapisal se B&mo za nemca, čeravno morda še s svojo ženo ali otroci ne more govoriti druzega ko slovenski. Pa, kakor rečem, vse to na stran; večina pre bivalcev je o tem mislila, da vlada ali komisija hoče tu zvedeti, koliko jezikov kdo zua ali koliko jih vsaj za silo govori, zato se bo v tem predalu marsikje našlo po več jezikov zapisanih. Vse te čudne zmešnjave bi ne bilo že biisebilo v predal zapisalo „materni jezik."
V tem predalu bo pa največ neresničnosti še zavoljo ženskega spola. Znano je namreč, da se je ponemčevanje po naš h mestih najbolj prijelo ženskega spola; kjer je toraj kaj od-raščenih hčer, je staviti veliko na skoro nič, da so se, če je šlo po njihovi volji, vpisale vse za nemke, če je oče prav pol kmeta in z njimi ne more druzega govoriti kakor slovenski, in ravno tako mati. Nič bolje ni pri mladih za konskih, če je žena meščanka; mož se poda, ker drugače ni miru v b ši. So pač tudi iz jeme, a ni jih veliko, in ravno zato čast tak m ženskam, ki se čutijo in kažejo očitno to, kar so po materi, namreč Slovenke!
Tretja velika napaka je ta, da je tud tukaj skoro vsak videl političen rog veu moleč. Naši ljudje politično niso še tako trdui in zreli, kakor n. pr. Čehi, marsikdo ima v srcu pač gorko narodno čutje, ali ne upa se popolnem izpovedati se tudi javno, ker ga strašijo Bedanje še zmiraj tako meglene politične razmere; čuti se Slovenca, njegov navadni in tudi družinski jezik je slovenski, doma v hiši se ne govori n č druzega ko slovenski; ali on ni sam svoj podložen je drugim o kterih ve, kako črtijo slovenji jez k, boji Be, da bi ga ne zapisali v .,črne bukve" za panslavista in mu potem tega ne povračali, zato zapiše sebe in vse svoje s posli vred za nemce, le da bi se ne zameril, na to, da s tem svoj narod zančuje in izda, še ne misli ne v svoji bojazljivosti, ktera se mu prav zh prav še zameriti ne sme, ker ni še davno tega ko so se slovenski uradniki strahovuli. Iu uradnikov, državnih in privatnih, je v tej vrsti mestnih prebivalcev največ.
Nekoliko, če ne največ napak, ki so se
učitelji je bilo vsega števila nad 100. Oiroci so bili pogostovani s kruhom, sirom in vinom. — Gotovo bo ta dan otrokom vedno v »pominnu ostal. —
Le to je škoda, da so se uaprave pri Pe-ričniku jele podirati iu ga ni nobenega, da bi jih popravil. Ker imata Šinerceva in Železni-kova gostilna največ dobička od Peričnika, bi se spodobilo, da bi ta dva kaj storila. V obeh gostilnah naj bi bile pušice , da bi Pe-ričnikovi obiskovalci tudi kaj pripomogli.
K sklepu tega spisa naj še onim odgovorim, ki imajo letanje in lazenje po hribih za neumnost. Pravijo namreč : ,,Gora ni nora; tisti je nor, ki gre gori" ali pa tudi: „Gore bo gore; kdor je pameten na nje ne grel"
Ali jaz pravim, da le nespametno letanje po hribih je neumno, kdor pa previdno, pametno hodi ln se prehlajenja varuje, bo po-krepčan iu vtrjen z gora domu prišel. V hribih človek zgubljen apetit spet nazaj dobi pa Bi tudi na višavah tak vžitek preskrbi, ka-koršnega bi v dolinah zastonj iskal. Zato držim jaz raje z našim Vilharjem in rečem: ,,Na goro, na goro, na strme vrhe Tje vabi, tje kliče in miče srce!" J, A,
tu zgodile, ima na svoj rovaš zapisati Taaffe-jeva vlada. Nemški birokratizem in po njem vzgojeno tuje gospodstvo je pri nas že tako razvajeno, da bi bilo tu treba od zgorej vsaj par takih dregljejev, kakor bo bili potresi v Zagrebu. Zažugati bi se bila imeti ostra kazen vsem viš m in nižim uradnikom za vsako vplivanje ali celo strahovanje pri tem ; to bi Be bilo moralo javno razglasiti in kazen tudi strogo Bpolmti nad vsakim, ki bi jo bil za-s'užil; kajti žuganja se že malokdo boji, ker skušnja uči, da se skoro nikoli ne spolni. Tudi bi bili morali dobiti načelniki uradov ukaze, da morajo svojim podložnim in Blnžabnikom naravnost >ovedati, naj vsak zapiše v oni predal tisti jezik, kterega doma in z drugimi navadilo in najlajše govori, ne pa n. pr. nemškega, kterega mora govoriti v uradu inssvo jimi prodstojniki. Tako bi bili prišli resnici nekoliko bliže.
Da so tudi privatni uradni načelniki in hišni gospodarji pa fabrikanti svoje ljudi stra-bovali in jih naredili za nemce, o tem imamo veliko dokazov. In kar se je godilo v Ljub-Ijaui, to se je gotovo še v veči meri godilo po drugih slovenskih mestih. Zato pravičnemu štatistikarju Avstrije letošnje številjenje ljudstva nikakor ne bo moglo biti zanesljivo gradivo za razsojanje narodov in razmer v Avstriji, izvedel bo pač število ljudi, ne pa , koliko jih je tega, koliko onega naroda. Število nemcev bo vsakako hudo prenapeto.
Domače novice.
V Ljubljani, 8. januarja.
(Zanimiva novica.) Iz zanesljivega vira smo zvedili, da dobi g. Seitner, višji gozdar kranjske obrtnijske družbe, službo gozdnega svetovalca v Serajevu. Ker je g. Seitner morda najbolj kriv za naše Gorenjske kmete tol ko žalostn h gozdnih razmer v Radoljškem okrajnem giavastvu, se utegne po njegovem odhodu stanje naših kmetov nekoliko na bolje obrniti. To pa že zdaj lahko rečemo, da se bude zdatnega zboljšanja le nadejati, ako se ludi še nektere druge osebe premene, ki imajo z odvezo zemljišnh servitut opraviti.
(Mestni odbor) je v seji 5. t. m. pritrdil ponudoi prečast. kneza in škofa ljubljanskega, da se podero hlevi za skofijsko cerkvijo in se iiotični prostor prepusti mestu v last proti temu, da mesto za zidanje novega hleva, ki je proračuneno na 9000 gld., škofistvu plača 5000 gl., da novega prostora ne sme nikdar zazidati, da pa tam napravi javen (že obstoječ) vodnjak, iz kterega bode škofijstvo na lastne stroške cevi speljalo tudi v škofijsko poslopje. Mesto, zlasti pa stolna cerkev, škofijsko poslopje in semenišče bodo vsled te prenaredbe silno veliko pridobile in še le takrat se bode videlo , kako zelo so ti prav nepotrebni hlevi kazili dotični prostor, ko jih več ne bo.
(Umeri) je 7. t. m. Pod gabrom v Šent-vidski fari na Dolenskem Jože Hribar za je-tiko in bo v pondeljek pokopan. Bil je ranjki pokorna roka c. k. okr. glavarja litijskega.
(Ljudsko Stenje ne bo pokazalo resničnih podatkov), vse je skor odvisno od hišnih gospodarjev , in ti zapišejo ljudi za Nemce ali pa za Slovence, kakor se jim zdi. Tudi stranke v hišah, ki imajo posle, zapišejo jih dostikrat za Nemca čeravno ne znajo skor besede nemške. Tako bomo dobili na Kranjskem kakih 50.000 Nemcev; še huje bo na Štajarskem in Koroškem. V Primorji pa bo čez mero Lahov zapisanih, namreč lahonov, ki so rojeni Slovenci.
(Iz odborovih sij družbe kmetijske 12. d«-cembra u. 1. in pa 2. januarija t. L) Došlo je' „Novicaml< iz zadnjih dveh BČj sledeče poročilo. Po novih volitvah lanskega občnega zbora se je vsled družbinih pravil na novo ustanovilo 5 odsekov, ki Bi družbina opravila med seboj delč; — prošnja gosp. župnika Trepala na Selih o zadevah ondašnjega vodnjaka je bila s priporočilom izročena c. kr. deželni vladi; — prošnja občine Moravške o zadevah tamošnjih sejmov je soglasno z zbornico kup-čijsko bila izročena c. kr. deželni vladi z nasvetom, naj dovoli, kar občina prosi; — centralni odbor je radosten sprejel poročilo o uovi volitvi podružničnega odbora, kteremu na čelu je zdaj g. dr. Poznik; — c. kr. deželna vlada je naznanila družbi kmetijski, da se sklada ž njo o dnevih, kedaj da ima letošnja preiskava privatnih plemenskih žebcev biti v Kadoljici, Kranji, Kamniku in Ljubljani, in da pri teh preiskavah gosp. J. Fr. Seunig, podpredsednik družbe kmetijske in pa g. Schlegel, učenik podkovstva, zastopata družbo kmetijsko; — deželni odbor je izročil družbi kmetijski v prevdarek prošnjo Vipavske tržke občine o zadevah velike naprave ovčjega sirar-stva na Nanosu, odbor je sklenil nameravano napravo , ki obeta nov napredek kranjskemu sirarstvu, natanko preiskovati in na podlagi temeljitih pozvedeb svoje mnenje deželnemu odboru izroči; — gospod Ogulin je poslal poročilo v trtam zelo škodljivi glivi „Pe-renospora viticola", ki jo je našel v nogradih dolenjskih; „Novice" prineso prihodnjič kaj več o tej novi uimi; — o predlogih Novomeške podružnice zarad ciganov in pa zarad dobrih poljskih semen se bode učinilo pozvedovanje, (Kon. prih.)
Razne reči.
—	Duhovske premembe: v ljubljanski škofiji: C. g. J. Zan pride iz Kolovrata za kaplana v Rovte.
V krški škofiji: Preč. g. Peter Fun-der, kanonik in vodja škofijske kancelije, je od Btolnega kapiteljna za čas izpraznjene škofije izvoljen za kapiteljskega vikarja, in nadškof solnograški so to volitev že potrdili.
—	Potres so v Zagrebu zopet čutili 5. t. m.
—	Sodni j a je 28. dne obsodila piranskega mestnega Bvetovalca Comiso na 6 mesecev teške ječe zarad velike izdaje. Bilo je v preiskavi več priranskih rogoviležev.
—	„Triester T a g blat t" se jo dobro postavil zoper „Triester Zeitiuig1' i tržaške poslance po zaslugi opral. Zarad tega je prišla tudi „Triester Zeitung" v zadrego in čuje se, da sta jo gg. Reinelt v Trstu in Ritter v Gorici za 200.000 gold. kupila. Mi ne vemo, ali je to vse resnično, pripoveduje pa se sploh tako. „Edinost."'
—	Na Ptujske j gori je kot ropar na 6 let v ječo obsojeni Jurij Butolen domov prišedši svojega očima hotel ustreliti. Očim se potaji, Butolen, misleč, da je očima usmrtil užge hišo, jaha v Ptuj in skoči z mosta v Dravo, ter utone 22. dec. t. 1. , SI. Gosp."
—	Mlad tat. Neka krščenca na Dunaji bila je obsojena na eno leto težke ječe, ker je gospodarju zmanjkalo 200 gl., in ni bil nihče drugi takrat v sobi, ko omenjena ženska in devetletni sinček, ki je bolan v postelji ležal. Ko je bila hišina že en mesec v ječi, našli so pri devetletnemu dečku en petakj
ta^nd g* ojstro isp^ievati, kje je ta denar dobil, ju obstal je, je on očetu vkradel tja^h 200 gl. Nedolžna krščenca je bila takoj izpuščena, in gospod jo pripravljen, jčj nekaj odškodnine plačati za prestano kazen.
—	Čudno jezero. V Meksiki je neko jezero, 4000 metrov obsežno, ki je dobilo na enkrat čisto rudečo vodo. Ljudje v okolici so se te prikazni zelo ustrašili. Od vlade se je poslala komiitija, da bo vodo preiskala, od kodi je ta rudeča barva.
—	Prebivalstvo sveta. Načeli zemlji živi 1456 miljonov ljudi, in sicer v Aziji 825 miljonov, v Evropi 316 mil|onov, v Afriki 206 miljonov, v Ameriki 95 miljonov, v Av Btraliji 4 miljone. Na eno kvadratno miljo pride v Evropi 1791 ljudi, v Aziji 1031, v Afriki 378, v Amer ki 137, in v Avstraliji 24. V obče pride 598 ljudi na eno kvadratno miljo.
—	Bliščeča barva. Neki Anglež, Balmain, je iznašel barvo, ki ima to lastnost, da ee po dnevi solnčnih žarkov napije, in potem po noči precej svetlo blišči. Narejena je iz calcium sulfida. Vsaka reč, ki se s to barvo namaže, se po noči blišči. Kazalci na uri se toliko svetijo, da je moč po noči videti, koliko je ura, in da ni treba klinčka prižgati. Tudi podobe svetnikov iz kamna ali gipaa se lepo svetijo, če so s to barvo pomakni.
—	Risi na visoki Tatri. Mislilo se je že, da risov ni več v Evropi. Zdaj so pa začeli naenkrat budo razsajati v Karpatih, posebno po visoki Tatri. Luni so vjeli lovci v železne pasti devet risov, enega pa so ustrelili. Ker ris vsak mesec po dve srni požre, misliti si je lahko, koliko škode ta žival lov cem naredi ker jim podavi najboljšo divjačino.
—	Prebivalstvo severo-ameri-kančkih držav. Z-dinjeue države štejejo 50,152.000 prebivalcev, tedaj za 11 miljonov več, ko pred dese.im' leti.
—	Tat v cerkvi. Na Dunaji so našli v nek' cerkvi človeka skritega v spovednici. Ker je bil ta človek že večkrat zavolj tatvine kaznovan in ker je imel velike klefče pri sebi sodi se, da je hotel v cerkvi pokrasti. Pač žalostno znamenje časa!
—	Češko narodno gledišče je že tako daleč d<>gotovl]eno, da se bo v njem vprvič igralo o pr liki poroke cesarjeviča Rudolfa.
—	Čenče ali zlobnoat? V petek se je po Ljubljani govorilo, da je krčmar Lužar iz Vodic po noči vstrelil svojega hlapca potem pa samega sebe obesil. To vse je bilo zgolj umišljeno in Lužar je bil danes v Ljubljani ter je v čitaln ci kosil. Čemu si pač ne-kteri ljudje izmišljujejo tako hudobne reči?
—	Hrvatska literatura 188 0.1. 1.) Hrvatska čitanka za više gimnazije i na-like imškole. Sestavio Franjo Petrač č. Knjiga: Historija literature u primjenih kruto vezana stoji 1 for. 70 nov. Zagreb 1880.
2.)	Izvešče trgovačke obrtničke komore u Zagrebu 1880.
3.)	Rad jugoslovenske akademije znanosti i umjetnosti. Knjiga 50. Zagreb 1880. C. 1 for, 50 nov.
4.)	Rad jugoslovenske akademije znanosti i umjetnosti. Knjiga 51. Zagreb 1880. C. 1 for. 50 nov.
5.)	Monumenta spectantia historiam Sla-vor.um meridionalium vol. X. Monumenta Ra-gus'na Zagreb 1880.
6.)	Upoznajmo se. Itdao Ilija Gutešn. Zagreb 1880.
7.)	Selo zloselica ili učitelj Milivoje. Na-pisao M. Gj. Miličevič. U Biogradu 1880 (s Cirilico,).
8.)	Scriptores rerum croaticarum pred XII. stolječem. Napisao Dr. Franjo Rački. D Zagrebu 1880. Diomčka tiskarna.
9.)	Tumač k obččmu austrijskomu gradjan-skomu zakoniku. Napisao dr. Marijan Deren-čin. Zagreb 1880.
10.)	Občenita teoretična • praktična pripravna nauka glasbe. Sastavio Ivan Oertel. U Zagrebu 1880.
11.)	Kohan i vlasta pjesan Frsnje Mar koviča. Drugo izdanje. U Zagrebu 1880.
12.)	Priče djeda Nike. Napisao J. Kozarac. 190 str. Zagreb 1880.
^jsosodooocs:
Priinano isvratne prave
voščene sveče
iz garantirano nepokvarjenega Melnep vosla
(*!)	prodaja
1* &H, Seemann v Ljubljani.
y
i i
amrgabr fiir (Deftcmidj^ngnm.
fiir ha« jTaljt?1881. (Eiiiinibnifrjiflflfr 3al)rgang. 80 ^uarf-^eitm.	iffuflrirf.
•lil 250 ffiraiis.prniturn im JDfrlfii' uon 1500 /r. &reii ber SUiBgnbe I mit <?tempcl 25 9»r.
" " " H „ <žtcmpcl 33 Jifr. Uorratjjig tri: Kathol. Buelihandlung, (13)	Laibach.
Petelinov Janez.
Povestica iz ne še preteklih časov.
( Ta v „Slovencu" priobčena povest iz J domačega življenja je zdaj prišla na svitlo / v posebni 160 strani debeti knjižici in se i dobiva pri Jak. Alešovcu v Ljub-I Ijani (ključarske ul.ce št. 3) mehko vezana po 40 kr., po pošti 5 kr. več. Kdor jih pa naroči najmanj 5, ne plača nič poštnine.
Razen te knjige se pri Jak. Alešovcu dobiva, dokler je še kaj iztisov :
ljubljanske slike. Podoba ljubljauskega sveta pod drobnogledom. Mehko vezane po 60, trdo vezane po 70 kr.
Nemški ne znajo. Burka v enem dejanji. Mehko vezana 30 kr.
•vvs.
)
Artemizia,
nemška zgodovinska pripovest iz dobe rimskih cesarjev od R. Adolfia. (Senco razpodi resnica. Sv. Tomaž.) — V 8° 21 pol, velja 1 gl. 50 kr. Lepo v platni vezana, s pozlačenim^ platnicami 2 gl. 4 kr. V tej zgodbi se poda izobraženim bralcem popis življenja in trpljenja prvih kristjanov iz višjih, imenitniših stanov. Pisatelj kaže v vsakem odstavku, da je res mojster v izrazovanji raznih značajev.
Knjiga se zlasti priporoča za dariia o božičnih praznikih.	(4)
relegrallcue ilrnarne cene 7. j\inuarija . Papirna rent* 73.— — Sreberua r«nt» 74 15 Zlata renta 88 10 — 18601etno državno posojilo 130 75 Bankin« »koije 826 — Kraditne »krije 286 70 — Londoi 118.40— — Ces. kr. cekini 5.66. — 20-lrankov 9,37
stolni trg &tev. 6,
se dobivajo sledeče izvrstne knjige:
Armer Seelen-Monat v. p. Laurentius Hecht.
Andacht-ttnuiiRen fiir 30 Tage 78 kr. Ueber den Mess - Wein v. Jakob Nostadt; zlasti dandanes potrebno 12 kr.
Das Christenthum und die grossen Fragen der Gegenvvart von Dr Albert Stockl, 3 zvezek 2 gl. 10 kr.
Die Schatze des romiseh-kathol. Christen von
Dr. Juh. Zwerg> r 45 kr t)ie Madchen-Erziehung von Feliks Dupanloup
2	gid. 40 kr.
St. Francisci Bliithengartlein von Dr. Kaulen
1 gid. 80 kr. Schonheiten des Rosenkranzes von Dr. Konrad
Martin 90 kr. Theologie des hI. Ignatius von Dr. Jos. Nirschl 1 gid. 20 kr.
Papst Leo XIII. in seinem Leben und Wirken
v<n P. B^no Kutine 1 gid 35 kr. Heidenthum und Offenbarung von Dr. Engel-
bert F scher 3 g'. 60 kr.
Theologiae Dogmaticae Compendium I. tbom. von H. Hurter S. J- 1880 2 gid. 65 kr. Ravnokar je pa tudi izšel II. zvezek, III. zvezek pride na svitlo s koncem leta (tretji natis pregledan.) Fremdworterbuch mit Bezeichnung der Aus-sprache und Betonung von Dr. Job. Aug. IT yse. — Ceio delo (v šestnajstem natiBU)
3	uld. 96 kr.
Real-Encyklopadie christlicher Alterthiimer von I Ur. Kraus, pro Lii ferung 1 gl 8 kr. Padagogik, Lehrbuch von Dr. Alb. Stockl 3 gid. 15 kr
Dr. Jos. Helfert s Anleitung zum geistl. Ge-
schaftsstyl 4 kki. Populare polemisehe Dogmatik, oder5lAbende des Pfarrers von Uncbeufels von Dr. AnU ' Jarisch 3 gl. 60 kr.
Za cerkvene govore se zlasti priporočajo:
Blatter fiir Kanzel-Beredsamkeit, vreduje Ant Steiner v Beču. Sodelujejo gg. E. Krones Dr. Ant. Kerecbbaumer, Dr. Al. Heben-streit in drugi, na leto 10 sošitkov 3 gl. 60 kr. Kdor želi vsak sošitek posebej in proitega stroškov 4 gid. 20 kr. Kanzel-Vortrage des Dr. Math Eberhard, Bi-schofes v Trier in 30 Lieferungen a 60 kr. Od vsih strani čez vse hvaljeno delo.
Predigten auf Sonn und Festtage desKirchen-jahres v Dr. W lb Molitor. V dveh zvezkih bi. 12 sošitkov po 60 kr.
P. Rudolf Graser s Predigten auf alle Sonn-und Festtage des Herrn. Dmgi natis 7 gl. Summa Theologiae Thomae Aquinatis thom.
1. do VIII. 15 gl. Sendboten - Kalender ,.Dem Teufel zum Trutz, den Leuten zu Nutz , dem Guten zur Wehr, und Gotf zur Ehr.'1 30 kr. Glucksradkalender fiir Zeit und Evvigkeit 40 kr. Accessus et recessus altaris, seu preces a sacerdotibus ante et post missam dicendae 24 kr. Knjižica ima razne moftve za razne dni, posebno mnogo molitvic z odpustki.	(3) David und seine Zeit von Dr. HugoWeiss 2 gl. 40 kr.
Moderner Idealismus, sein Verlialtniss zum Materialismus in seiner neuesten Phase
von Dr. Giossner 1 gl. 20 kr. V zalogi ima ali po željah naroča še mnogo drugih katoliških kalendrov, časopisov za zabavo in poduk u, pr. Ilaus-ichatz, Alte und neue Welt, Katholische Mi.-sionen itd.
Katol. bukvama.