Izhaja vsak četrtek
in velja g poštnino vred in v Mariboru b poSiljanjem na dom za celo leto K 4.— za pol leta „ 2,— za četrt leta „ I.—
Naročnina se pošilja npravništvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi.
Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
SLOVENSKI
/v
/ ac

«5
List ljudstvu v pou In zabavo.
Posan
se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po 10 h.
Rokoplál se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po IS h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
Inserati se spremejajo do srede opoludne.
Stev. 15.
V Mariboru, dne 11. a rila 1901.
Tečaj XXXV.
Občinske volitve.
Mislili smo že, da se nam za občinske volitve ne bo več treba toliko brigati, kakor nekdaj, ker se je pač malokje bati, da bi občinska uprava prišla v nemškutarske roke. Zal, da temu ni tako! Nemškutarstvo je zadnji čas začelo zopet d r z n e j e dvigati svojo glavo ter se ozirati po plenu. Posebno v mariborskem, ptujskem in ljutomerskem glavarstvu so se razmere znatno spremenile in sicer za nas na slabše. Čeprav po nekaterih krajih v teh treh glavarstvih narodna zavest še vedno veselo napreduje, toda splošno pa nazaduje. To je dejstvo, ki se ne da utajiti in katerega si ne smemo prikrivati. Težko, da bi si letos kje pri občinskih volitvah pridobili kak nov občinski zastop, pač pa je že danes gotovo, da bomo nekatere občine izgubili.
Velike važnosti je, da so občine v rokah zavednih katoliških slovenskih mož. Od tega ni morda samo odvisno, ali potem županstvo nemški ali slovenski uraduje, ali ima nemški ali slovenski pečat, od tega, v katerih rokah je občina, so odvisne 8e tudi druge imenitne in važne reči.
Občinski zastop oskrbuje občinsko pre m o ž e n j e. Vsakemu si ja treba dobro premisliti, komu bo poveril to premoženje, ali katoliškim slovenskim možem ali pa brezbožnim nemškutarjem. Le poglejmo si nemškutarske vrste! Kaki ljudje so med njimi? Po največ — seveda pripo-znavamo tudi izjeme — so to ljudje, ki
rajši sedevajo po kr". h nego pa opravljajo svoja kmetska op	ljudje, ki-
•so imeli že večkrat priliko, ■ poznati se z kazenskimi sodniki, j ki glas svoje vesti mamijo z opoj; t i j a č a m i, in imajo le jedno prednost, ■ je zgovornost in gostobesednost. Po tej i-istnosti pa se dajo premnogi tudi iz kv ; to-narodnih vrst zapeljati. Ker nemškut; . oajo mnogo govoriti in kričati, mislijo r kater da tudi mnogo vedó, da so pametni n razumni, čeprav je gostobesednos; le znamenje površnega mišljenja in p tve znanosti. Kdor trezno in razumno m pa bo vedel, da se ljudje sodijo ne po besedah, ampak po dejanjih. In taki gotovo ne bo volil v občinski zastop mož, ki so se izneverili svojemu narodu, a prepogosto tudi vsled svojega življenja niso na najboljšem glasu. Brez skrbi pa lahko voli vsakdo zna čajne in verne slovenske može, kateri h bodo brez dvoma najvestneje oskrbo v r; .ti občinsko premoženje.
Občinski odbori, oziroma predstojniki imajo uplivno be^uu pri krčmarski obrti. Glavarstva se povprašujejo pri njih, kadar se ustanovijo nove krčme ali kadar se jim da koncesija za novo pijačo, n. pr. kadar se daje pravica za žganjetoč. Občinski predstojniki imajo tudi odločilno besedo, kadar prosijo za ples, za prekoračenje policijske ure itd. Kdo bo boljše updrabljal te važne pravice, ali nemškutarski občinski odbor ali pa odbor, v katerem sedijo pošteni, verni in zavedni slovenski kmetje ? Kdor ima zdrave možgane, bo vedel sam prav odgovoriti.
Občinski odbori so velikega pomena za okrajne zdravstvene odbore, kateri sestavljajo terno okrožnih sodnikov. Okrajni zdravstveni odbori so sestavljeni iz voljenih odposlancev iz različnih občin. Zgodilo se je že, da so okrajni zdravstveni odbori predlagali za okrožne zdravnike može, ki niso niti jezika zmožni, v katerem bi naj občevali z bolniki. Od takega zdravnika ima okraj pač malo haska, a plačati ga mora prav pošteno.
Dalekosežne važnosti so tudi občinski zastopi za okrajne zastope, kakor jih imamo pri nas na Štajarskem. V tretji skupščini je namreč vsak župan tudi volilec, in ž njim po številu občinarjev še eden ali več mož, katere izbere odbor. Na sestavo okrajnega zastopa imajo torej občine veliko upliva. In vsled velikih nalog, ki jih imajo okrajni zastopi, pač tudi v tem oziru ne sme biti vseeno, ali sedijo v okrajnem zastopa možje, katerim lahko kmet zaupa, ali jjh možje ria kai^rc imajo npiiv kmetnm ne preveč naklonjeni nemški mestjani in tržani.
Občinske volitve se vršijo, lahko bi rekli neprenehoma zdaj tukaj zdaj tam. V prihodnjem času bo več občinskih volitev v ljutomerskem, ptujskem in mariborskem glavarstvu. Da se obrača na te volitve več pozornosti, zaradi tega smo napisali današnje vrstice.
Listek»
Zgodilo se je ....
Pripoveduje A. Dr.
Izginili so iz naših krajev tihotapci in kontrabanti, ž njimi pa večjidel tudi njih dvomljiva slava, in le tuintam ob dolgočasnih zimskih večerih spomni se še kak stari oče njihovih pogumnih in nevarnih potov, ob katerih je mnogoteremu financerjeva sovražna svinčenka na veke ugasila strastno pohlepnost po nepoštenem dobičku. V nekem sorodstvu ž njimi so lovski tatje. Njih potuhnjeno junaštvo cveti več ali manj dosih-dob, seveda bolj na skrivnem, kajti njim ni za posvetno pohvalo in čast. Postave brez uspeha zasledujejo in kaznujejo te zvite ptiče, ki se znajo poskriti še tako paznemu čuvaju in ki vedó uporabiti vsak ugoden trenutek. Neokretnost »nedeljskih lovcev«, ki na lovu s puško ravnajo, kakor bi imeli motovilo v roki in ki zadenejo k večjemu psa ali gonjača, je lovskim tatom le v zbadljivo zasmehovanje. Bistro oko in zanesljiva roka lovskega tatu pa redkokdaj zgreši, puška mu ¡e zvesta pomagačica in on navadno mojster strelec. Dokler še bode kak zajec muzal po svetu v neprestanem strahu za svoje življenje,
: in dokler lov ostane le kratkočasna pred-i pravica bogatinov, bode cvetela tudi obrt | lovskih tatov. Saj si lovski tat svojega po-i stopanja ne šteje v greh, misleč, tudi meni je všeč pečenkin vonj, in samogoltni grajščak zajcev vendar ni cepi!, da bi si za svoj trud smel ustvariti izključno pravico do lova.
Naš Lenta, katerega vam že poprej priporočam v milosrčno pomilovanje, bil je cvet pristnega lovskega tatu in vrhutega prijatelj dobrodišeče zajčevine. Zraven pa je vtaknil tudi marsikateri belič v svoj žep za zajčevo dlako. Kakor bi se bilo še-Ie včeraj dogodilo, tako živo se mi je v spomin utis-nila nesrečna osoda mojega znanca Lenta.
Še ni bil za vojaka zrel, brisal si je še, rekel bi, ostanke mleka po obradku, da napravi dostojen prostor mahu, ki se pozneje po mnogih skrbeh prestvari v ponosne mo-stače, a vendar puško je znal sukati kakor nemara vsak zaprisežen lovec. Mnogoteri večer, da, včasi dolgo v noč pri mesečini je prežal ob gozdnem robu, čakajoč ugodnega trenotka. S praznimi rokami vrniti se domov, ni mu bilo volje. Vedel je tudi za razne vraže za svoj »šport«, dasiravno je »črno šolo« poznal le po imenu. Na tihem je namreč »panal« smodnik za svojo rabo; nasipal ga je verno v testo, zavil ter porinil k ognju. Tako zahlupnjen smodnik baje ne poka, in
to je gotovo jako važna in koristna iznajdba za lovske tate.
V okolici, kjer je Lenta ime! svoje okrožje, životarilo je sicer v vednem strahu za revno življenje povsod dosti strahopetnih dolgo-ušnikov, pa najraje so se zbirali k svojim junaškim sejam in pogovorom v gozdu stran vasi. Oh, tam jih je bilo, da bi jih lahko brez truda s kapo ubijal. To je naš Lenta tudi izvohal. Toda — nekaj mu je motilo to srečno zavest. Pred leti je v teh krajih strela zadela drvarja. Šel je nekoč v divji nevihti po svojem opravku in ob tej priliki usmrtila ga je strela. Sedaj pa natihoma ljudje govore, da se ondi prikazuje neka pošast In res, tudi Lenta je že pri svetlobi lune zapazil nekaj čudnega. Najprej se vzdigne iz struge v beli halji odeta prikazen, polagoma, leno se vleče k drevesu, pri katerem je bil drvar zadet. Nekoliko postoji in zgine. Lento pre-šinja strah in groza po vseh njegovih grešnih kosteh, kadar samo že sliši pripovedovati od duhov, vešč in besov! Ne hodil bi več na to mesto, toda ti dolgoušesni strahopetneži ga ne puste pri miru.
Kaj šmenta! Bom se pa s kom pogovoril, misli si. V vasi je stari Matevž, ta je že marsikateremu dobro svetoval in včasi tudi pravo zadel. Veliko je na svetu skusil, iz svojega življenja v6 pripovedovati dovolj
Politični ogled.
Državni zbor bo sklican zopet na dan 18. aprila. Poslanci in njih glasila so navdušena za to, da državni zbor tudi v bodoče dela. Toda razmere med različnimi strankami in med vlado so tako napete, da se maši-nerija državnega zbora lahko pri najmanjšem dogodku ustavi. Slovani si nikakor ne morejo želeti, da se državni zbor odstrani, ker višje uradništvo, ki bi potem imeli vso vlado v rokab, nam Slovanom ni naklonjeno, t'a tudi kmet bi ne imel nič dobrega, kajti visoki gospodje ne poznajo kmetskih potreb niti se zanje zanimajo.
Delegacije se snidejo dne 16. maja. Takrat se bo torej zopet prekinilo zborovanje državnega zbora, menda do jeseni.
Prusaški duh se tako širi po Avstriji, da so se s to prikaznijo začeli baviti že tudi izvenavstrijski listi. Francoski listi jako pazno opazujejo vsaki korak naših Prusakov. Samoumevno je, da Francozom ne bi bilo ljubo, ako bi se pruska država raztezala doli do Adrije. Tudi italijanski listi so začeli obračati več pozornosti prusaškemu gibanju v Avstriji. Mnogi Slovenci pa so tako slepi, da se kar z navdušenjem oprijemajo nemškega jezika in da v vsem ubogajo prusake po naših mestih in trgih.
Mladočeška stranka je imela shod zaupnih mož, na katerem se je sklenilo, da se pusti državnim poslancem politika prostih rok, to se pravi, oni naj na Dunaju sami po lastnem preudarku postopajo. Zaupniki jih torej ne silijo v obstrukcijo, in več ko verjetno je, da Mladočehi v državnem zboru ne bodo kar zlahka začeli z obstrukcijo.
Proti poljskemu klubu se je začela med Poljaki velika gonja zaradi tega, ker se mu ni posrečilo doseči podržavljenja poljske cimnaz'io v Tc5in'i. Radikalni poslanci prirejajo shod za shodom, na katerih volilci zahtevajo podržavljenje tešins^ gimnazije in obsojajo vladi prijazno drsanje poljskega kluba.
Rusija in mandžurska pogodba.
Veliko se je ugibalo, ali je Kitajska podpisala mandžursko pogodbo ali ne. Vsled te pogodbe bi dobila Ruska velik upliv na mandžurske pokrajine. Sedaj izjavlja neki ruski vladni list, da Kitajska pogodbe ni podpisala vsled velikanskega pritiska od strani drugih dežel. Ce ne bo Rusija danes dosegla svojih namenov z Mandžurijo, pa bo jih jutri, Rusija ima vstrajno politiko.
Kako delajo na Pruskem za verno ljudsko šolo. V pruskem deželnem zboru
čudnih dogodkov, a ljudje ga vendar le včasi sumničijo, češ, da si je Matevž to ali ono izmislil.
Torej k temu se je neki večer zaupljivo obrnil naš junak. In ko mu je skrivnostno potožil svojo stisko, si Matevž po svoji navadi, kadar je mislil kaj posebno važnega povedati, najpoprej odkašlje, potem pa po kratkem molku resno podu čuje Lenteka:
»Hm! fant, to je brez dvoma duh rajnega drvarja. On nima v večnosti pokoja, dokler ga nikdo ne reši, in ker se posebno tebi prikazuje, glej, ravno od tebe čaka rešitve. Imel sem bukve. V teh so bili pri-lični »žegni«, strašno močni. Škoda jih, da so mi prišle v zgubo. Najbrž jih je »moja« zanesla h gospodu fajmoštru, ko so svoje dni raz prižnico povedali, da vse, kar je v enakih bukvah, ni res, ampak bedasto, neumno in celo greh verovati, in kjer še imajo take bukve, naj jih oddajo v farovž. Pa je vendar vse nebeška resnica, in ko bi se tudi na glavo postavili, meni te vere ne bodo vzeli. No, v teh bukvah je bil tudi žegen za tvoj slučaj. Dobro se ga še spominjam, saj sem znal te zlate bukvice brez mala cele iz »fraj« glave. Torej pazi, kako moraš s tem žegnom ravnati, da pomagaš onemu duhu. Ko se ti zopet prikaže, hipoma primi z zobmi za gumbo na svojem oprsniku — z roko si
je naučni minister Studt strogo poudarjal, da mora imeti ljudska šola izrečno verni značaj. Drugi minister pl. Miguel je zopet strogo obsojal, da se najdejo med učiteljskimi krogi hujskači, ter da se širijo med učitelji nevarni, brezverski in puntarski članki; s takim početjem si škoduje celi stan najbolj sam ter daje otrokom slabi vzgled. Najbolj pa je osupnila liberalni svet izjava nemškega cesarja sama, katero je s posebnim poudarkom izrazil pl. Krocher-ju, predsedniku pruske zbornice. Z ozirom na znani napad na cesarja v Bremskem mestu je namreč rekel cesar, da opazuje od dnč do dnč večjo raz-divjanost med mladino, od dnč do dnč bolj gineva spoštlji^ost do predpostavljenih; temu nasproti morajo vsi delovati, a izdalo prej ne bo, dokler ne spravimo šole v pravi verski tir. Tako na Nemškem, na Pruskem, v pruski zbornici! Kaj pa mislijo naši liberalci? — Protestanti se potegujejo za versko šolo; kaj mislijo o tem naši katoliški politiki?
Vodjo filipinskih ustašev Aquinalda so ujeli, ne sicer v prostem boju, ampak zahrbtno, z grdo izdajo. Črne izdajalske duše so se ponudile Aquinaldu, da mu vjamejo severnoameriškega generala Funstona in njegovo spremstvo. To se je zgodilo, a ko je prišel Aquinalu,? gledat ujetih žrtev, ujeli so njega. Vkljub temu še bo trajal boj na Fili-pinah naprej. _
Dopisi.
Iz Zavrča. Malokedaj dobi menda urednik »Slovenskega Gospodarja» iz našega kraja dopis, a zdi se potrebno, da vendar nekoliko pogledamo v našo faro. Z velikim začudenjem opazujemo, da se tudi v naš kraj vriva in razširja nemšku-tarski »Štajerc«. Ni skoraj da bi verjel, da so se dali mnr naši doslej pošteni in zvesti možje za^ijg ; posilinemški tabor. Pa'kač je res, je res. Priznati moramo, da kateri bi lahko veliko koristili domovini in imajo zmožnosti za to, tisti kar tiho sedijo in njih srce je menda okamenelo, da se njim ne smili rod, ki se pogrezuje in oddaljuje zmiraj bolj in bolj od prapora, nit katerem se blišči geslo: »Vse za vero, dom, cesarja.« Naše ljudstvo rado čita, a kaj mu pomaga, če prebira same umazane in veri in narodu nasprotne knjige in časopise. In tak časopis je ravno »Štajerc.« Priznati moramo, da ga veliko ljudi prebira, posebno veliko takih, ki prej niso nikdar ali le mimogrede pogledali v kak časnik. In to so večinoma taki
smeš pomagati. Samoobsebi se ve, da moraš oprsnik imeti in na njem vsaj eno gumbo. To moraš grizti, dočim z desno nogo na-pravljaš na tleh trikrat križ in moliš zmiraj sledeče »močne in svete« besede: Čere — mere — čačere! Ko gumbo odgrizeš, izpluj jo čez glavo za sebe. Kadar vse to izvršiš, je duh rešen, in ti imaš veliko zasluženje pred Bogom. Se vč, da se bo rešeni duh tebi že znal kedaj hvaležnega skazati.«
Lenta je ves čas sleherno besedico pazno na uho vlekel, in dasiravno se mu je marsikaj čudno, da težavno zdelo, zlasti gumbo grizti, vendar si ni upal dvomiti. Stari Matevž je imel še dokaj ugleda pri priprostih in praznovernih ljudeh. Da bi pa ne pozabil med tem onih svetih in močnih besed, si jih je na tihem večkrat ponavljal ter skrivnostno šepetal: »Čere, mere, čačere!
Nedolgo potem je zopet zašel v znani nam gozd, in kaj, čuda! — duh se znovič javi. V prvem trenotku se je zbal, sreča, da vsaj žegna ni pozabil. Kmalu se ojunači, začne odgrizavati gumbo in ravno misli z nogo delati križe, ko duh predenj skoči ter zagrmi: »Presneti pesjedlakec! Tri sto medvedov, da si mi enkrat vendar prišel v pest, dolgo si se mi znal izvijati« donel je grozoviti glas grajskega čuvaja. »Puško sem in hajdi z menoj k županu, tri sto medvedov!«
ljudje, ki ne znajo ceniti ne svoje narodnosti, ne svojega milega maternega jezika; ki bi pri glažku »hudičeve vode« prodali vse, kar je nam drago in pošteno. Zato pa naj skrbi vsak domoljub, vsak naročnik »Slovenskega Gospodarja«, da pridobi kolikor mogoče veliko naročnikov na »Sloven. Gospodarja«, da vsak tak naročnik posojuje takim, ki ga nimajo naročenega, ali niso v stanu si ga naročiti. Torej vi slovenski možje in fanti, ki ste z menoj enakega slovenskega prepričanja, ne naročujte si slabih listov, posebno takih ne, ki so nam sovražni, in nam le hudo želijo. Oklenimo se torej naše mile slovenske domovine in držimo se trdno našega gesla »Vse za vero, dom, cesarja«. Živeli Slovenci, živela katoliška slovenska stvar, to želi priprost
Zavrčki fant.
Sv. Rupert v Slov. gor. (Vrlemu možu v spomin.) Mej tem ko so se razlegali mogočni streli po vseh Slov. goricah na Velikonočno nedeljo, ter je bilo vse radostno in veselo, vil se je iz prelepe vasi Go-čove ganljiv in dolg mrtvaški sprevod proti župni cerkvi sv. Ruperta. Raz obrazov nepregledne vrste pogrebcev bral si žalost in otožnost, ki je jasno pričala, kako globoko, zevajočo rano jim je zadala nemila smrt. In kdo ne bi žaloval, ko je pa vendar umrl eden najboljših mož lenartskega okraja, mož plemenitega, čistega, kremenitega značaja Karol Pečovnik, veleposestnik v Gočovi. Da ga je ljubil in čislal vsakdo, pričal je velikanski pogreb, kakoršnih vidijo redkokdaj Slovenske gorice. Razven domačih duhovnikov so bili navzoči tudi benediški kaplan, kot poseben prijatelj ranjkega. Polnoštevilno je bilo zastopano domače učiteljstvo, okrajni zastop, okrajna hranilnica, lenartska in trojiška slovenska posojilnica in mnogo odličnih prijateljev od Sv. Lenarta, Trojice, Bolfenka in Benedikta. Na grobu so mu zapeli domači duhovniki m učitelji ginljivo žalostinko, na-grobnico predragemu ranjkemu pa so pretresljivo govorili benediški kaplan Fr. Muršič. Pač nobeno oko ni ostalo suho. Možem in gospodom, otrokom in odraslim, vsem je do srca segalo ginljivo slovo. Ne morem si kaj, da bi ne omenil le nekaj zrnic iz nagrobnega govora. Ranjki Karol Pečovnik, omenja govornik, je bil veren, vzgleden katoličan, da malo takih. Čudovito natanko in skrbno je spolnoval svoje krščanske dolžnosti. Za čast Božjo in za katoliško cerkev je bil ves vnet in goreč. Pokojnik je bil zvest sin slovenskega naroda, jeklen, neupogljiv in vrl narodnjak, glavni steber narodnosti lenartskega okraja že od nekdaj. V boju za narodne
Prestrašen Lenta v prvem trenotku nič dru-zega ni mislil, nego da je oni duh planil nanj. Še-le po potu se je vzdramil ter spoznal žalostni položaj, iz katerega ga ni mogel rešiti noben, še tako močen žegen.
Malo pozneje pa je v zaporu premišljeval svojo nesrečo in se pokoril za svoje lovske skomine. Ko pa se je bližalo novačenje — tudi za njega — in vojaška komisija le prerada jemlje enake preskušene strelce, se je naš junak vojaščine zbal in nekaj tednov pred nabiranjem je zginil kakor kafra, nikjer ni bilo o njem ne duha ne sluha. Še-le pozneje je pisal znancem iz Amerike, kamor je bil izfrknil. Se v6, da se duh ubitega drvarja najbrž še dozdaj žalostno potepa po gozdu in čaka odrešenja — zastonj! — ni ga več Lenteka blizo, ta je bil še upanje zanj.
Lenta pa je v Ameriki ves srečen. Ondi ima prost lov, celo medvede sme streljati in loviti divje konje, v »žegne« pa in v duhove več ne veruje, in to od tistihmal, ko se je pri onem »močnem žegnu« tako neprijetno ponesrečil.
pravice Je vedno stal v prvih vrstah. Nasprotnikov se ni bal, pač pa so se njega bali nasprotniki, a vendar visoko spoštovali. 18 let je bil odbornik okrajnega zastopa in hranilnice, kateri je celo nekaj let bil ravnatelj. Pri vseh narodnih podjetjih, zavodih, društvih je bil povsod med prvimi. In deloval je v tem tako mirno in modro, da smo ga vsi občudovali. Držal se je docela Slomše-kovih besed: »Za narod malo govoriti, veliko delati in vse pretrpeti.« Kje tak je še med nami? Bil je nadalje najboljši oče svoji družini. 26 let sta s preblago ženo živela v prelepi edinosti in krščanski ljubezni. Nad vse velika, celo čudovita je bila njegova skrb za drage otročiče. Najstarejšo hčer je dal k šolskim sestram. S kakim veseljem je hitel na Dunaj, ko je bila hčerka preoblečena Sedaj je v Sarajevu kot izgledna šolska sestra Starejšega sina pa je dal v gimnazijo, katere je dovršil pet razredov, potem pa prestopil v samostan k kapucinom in drugo leto bo imel novo sv. mašo. O, kako se je tega veselil skrbni oče! Vse je že pripravil. In kako milo je bilo videti mladega sina ob preranem grobu predragega očeta! Troje ostalih otrok je ranjki tudi izredil v strahu Božjem. SS sosedi je vedno živel v najlepši edinosti. Sploh je bil mirnega, blagega, spravljivega značaja, bil je v resnici mož, cel mož, po-polen mož! Kje tak je še med nami, kot on, ki spi v prezgodnji groba jami? Srce nam je krvavelo žalosti med ginljivo na-grobnico, a govornik nas je potolažil kažoč na vstalega Odrešenika, ki je premagal smrt ter nam zapustil sladko upanje prihodnega našega vstajenja, ko se bomo zopet z ranj-kim veselo pozdravili, češ
„Saj križ nam greti govori,
Da vidmo se nad zvezdami."
Od Sv. Trojice v Slov. gor. V št. 12
»Slov. Gospodarja« smo poročali o novem zdravniku, da ne zna slovenski ter da Tro-jičarji delajo na vse kriplje, da ostane stalno v njih sredini. Tržki občinski predstojnik je povabil vse okoliške župane k posvetovanju. Kako oblastno se vede naš Golob! Okoliški župani pridejo, pa ne vsi. Dva se nista zmenila za Goloba. Začetkom hvali sklicevatelj novega nemškega zdravnika. Zatem prebere navzočim dopis »Slov. Gospodarja« zoper novega zdravnika, češ kaka krivica se mu godi. Sedaj še le Golob razodene svoje srčne želje: občine naj povišajo občinske doklade za 1% v prid novemu zdravniku. Prične se glasovanje. »No, dovolite Vi, župan občine Treh kraljev?« vpraša Golob. »Nikdar ne,« odvrne vrli Živko, »zdravnika, ki ga ne razumem, naj bi še plačeval?« »Ste se menda »Slov. Gospodarja« vstrašili«, nadaljuje Golob. »Ne, temveč mi že itak plačujemo zdravnika, ki je pri Sv. Lenartu«, odgovori mu Živko. »Kaj pa Vi?« vpraša Golob župana občine Trotkova. »Jaz pa „glih" tako ne dovolim.« Reče in odide odločni Šižko trotkovski; za njim jo pobere tudi trikraljski predstojnik. »Vi pa boste vendar dovolili, gospod Elbl«, poskusi Golob tretjič svojo srečo pri županu občine Sv. Benedikt. Oj, kako ste se vendar vrezali, gospod Golob! Elbl, mož stare korenine, narodnjak od pet do glave, že 16 let župan, on naj bi kaj takega storil? Modri ste sicer, toda Elbl je modrejši; zato Vam je tudi modro hrbet obrnil in odšel! Tako jo je skupil Golob pri županih župnije sv. Benedikta. Najmodrejše pa je gotovo storil župan iz Porčiča, ki niti prišel ni. Dobro ste se držali, vrli župani!
Slovenski zdravniki, kje ste? V Slovenskih goricah so letos zaporedoma umrli trije zdravniki: pri Sv. Trojici, Sv. Lenartu in Sv. Juriju ob Ščavnici. Kako imenitna mesta za slovenske zdravnike! Cujte! Naše slovensko ljudstvo mora zahajati k zdravnikom, ki je razumejo, v Radgono, Ljutomer, Ptuj, Maribor; torej iz središča Slovenskih goric mora hoditi k zdravnikom in p6nje na skrajne meje! Pri Sv. Trojici se je že naselil nemški zdravnik, a ljudstvo ga ne razume.
Sicer ima že »inštruktorja« v slovenščini, a prosim Vas, kedaj se nauči pristen Nemec slovenski? In ravno zdravnik mora popolnoma znati jezik bolnikov! Ako se naseli pri Sv. Trojici slovenski zdravnik, hitro bi imel, to ga zagotavljamo, preobilno posla, pa tudi zaslužka, ker ljudstvo ni revno in Sv. Trojica je eredišče Slovenskih goric. Torej na noge slovenski zdravniki!
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Iz državnega zbora. Za dr. Tavčarjem so izstopili iz hrvatsko-slovenskega kluba še tudi njegovi liberalni tovariši dr. Ferjančič, Plantan in Gabršček. Da bodo sedaj vsaj slovenski štajerski poslanci prišli prej ali slej skupaj, je samo vprašanje časa. Po Spodnjem Štajerskem se je prizadevanje dr. Ploja in Robiča, da liberalci izstopijo iz hrvatsko-slovenskega kluba, povsod z veseljem in priznanjem sprejelo.
Grom in blisk. Danes okoli polnoči, ko se je črna noč najtesneje oklepala naše zemlje, začelo je naenkrat bliskati in grom je odmeval po našem mestu kakor drdranje voz iz daljave. Gost dež je padal, vmes tudi majhne zrnice toče. Kakor da bi bili že v pozni spomladi! Zjutraj pa, ko smo se vzbudili, bila sta Pohorje in Kozjek pokrita z belo snežno odejico. Kakor da bi še bili v pozni jeseni!
Šmarje pri Jelšah. C. k. namestnija v Gradci je potrdila pravila »katoliško-poli-tičnega izobraževalnega društva za šmarski okraj«. V nedeljo, 21. t. m. ob 3 uri popoldne bode prvi glavni zbor, za kojega upamo pridobiti odlične slovenske govornike. Namen društva je razviden iz naslova, toda pristaviti še moramo, da bole društvo imelo svojo čitalnico. Pravi ud društva more biti vsak doleten mož šmarskega okraja, podporni udje, ki imajo razun volilne, vse druge pravice rednih udov, pa so lahko drugi zunaj našega okraja bivajoči avstrijski državljani. Oglase za pristop sprejemlje začasni odbor v Šmarji. Želimo društvu, da raste in mnogo-brcjen sad obrodi! — Zdaj upamo, da se bodemo kraguljev in kanjuhov ložje obranili, ki v novejšem času vedno in vedno obletavajo naše krščansko misleče kmete, ter jim vsiljujejo »Slovenski narod« in »Rodoljuba«. Ce si ti tički v časih posmode svoje perutničke, jim seveda to nič ne d6. Krš- ! čanski možje, vi pa posiliblago »Narod« in »Rodoljuba« pošiljajte le nazaj, kakor ste to že večkrat storili, saj veste, da se dobro • blago samo hvali in ga ni treba nikomur vsiljevati.
Kozjanski okrajni odbor je tako le sestavljen. Predsednik č. g. Marko Tomažič, podpredsednik g. dr. Fran Jankovič; iz vele-posestva je izvoljen g. Ferdinand Kunej iz Šentpetra pod Sv. gorami, iz industrije g. Jože! Čemele, trgovec tudi iz Šentpetra, za trge g. Mihael Horvat, posestnik in gostilničar v Sonovem pri Kozjem, za kmečke občine g. Jakob Bovha iz Verač. Iz plenarne seje sta se volila g. dr. Fr. Jankovič in g. J. Zakošek.
V	Šmarju pri Jelšah je umrl g. Jože Brinšek, bivši nadučitej v Šmarju. Dosegel je visoko starost 82 let.
Na Pragarskem je pogorela hiša Leopolda Lončariča. Zažgal jo je baje otrok Marije Spenglič.
V	Celju je umrl trgovec in hišni posestnik g. A. Ferjan v 74. letu svoje dobe.
Iz Gornje Radgone se nam poroča: Dne 1. aprila je umrla tukaj gospa Marija Kurbos, občespoštovana mati gospoda predstojnika gornjeradgonskega. Slovenski fantje so ji ob navzočnosti mnogobrojnega občinstva zapeli prelepo nagrobnico »Blagor mu, 'ki se spočije!« Bodi ji žemljica lahka!
V	Hajdošah pri Ptuju so fantje na velikonočno nedeljo popoldne streljali s tem, da so v leseni štor zabili dinamitno patrono. Štor se je razletel z močnim pokom in jeden del je priletel v precejšno daljavo 121etnemu Valeniinu Glažarju tako nesrečno v glavo, da je nezavesten omahnil z razbito glavo in še tisto noč izdahnil. Zopet žalosten izgled za lehkomiselne mladeniče, naj se ne igrajo s streljivom; za otroke pa, naj lepo doma ostanejo in ne stikajo povsodi okoli, kjer jih ni treba.
V	ptujskem okraju dobro znani zdravnik dr. Egbert Kleinsasser je v Opavi na Šlezijskem umrl.
Pri Sv. Juriju ob Ščavnici se vršijo prihodnji četrtek občinske volitve. Bračkianci napenjajo vse sile, da bi dobili občinski odbor v svoje roke. Toda slovenska kmečka stranka bo zmagala, ako pride vse na volišče. Badovedni smo, ali bo g. Vavpotič tokrat res volil narodno ali ne.
V	Slov. Bistrici umrl je g. sod. pristav Franc Jagodic dne 9. t. m. Bil je blag mož. Počivaj mirno dragi prijatelj!
Gledališka predstava na Cvenu. Na občno željo bo se na belo nedeljo v šoli na Cvenu ponavljala priljubljena igra »Lurška pastirica«. Začetek ob 6. uri popoldne.
Socijalizem. Prvi snopič tega dela, ki ga piše dr. Iv. Krek je ravnokar izšel. Celo delo bo izšlo v 10—12 snopičih in stane 3 K. Naroča se pri Luki Smolnikarju, stolnem vikarju v Ljubljani.
Neumestne šale žalosten izid. Na praznik Marijinega oznanjenja popoldne, (do-čim so vsi drugi pri »Kukovih« odišli k ve-černicam), ostala sta doma 18 letni Martin Kukov in njegova 8 letna sestrica. Za šalo pravi Martin, da hoče poskusiti, kako se ljudje obešajo. Poskuša, remen mu zadrgne vrat, deklica mu ne zna pomagati — in ko so drugi prišli na dom, bilo je že prepozno.
Notar Šlamberger v Kranju je pred kratkim zgubil hčerko, sedaj je pa nevarno bolna soproga, katere plemenito srce je bilo obče čislano tudi pri nas Spodnjem Štajar-skem iz časov, ko je bila notarjava rodbina v Ljutomeru.
Dobremu vinu treba tudi imena. Kemična poskuševalnica v Klosterneuburgu na Nižjem Avstrijskem sestavlja nek pregled o vinogradništvu v Avstriji. Zato ji je jako ljubo, ako ji dopošlje kdo letos vino v pre-skuševanje. Treba je poslati buteljko od. ®/4 litrov, preskuševanje je brezplačno, in na zahtevo se dobi tudi poročilo o preskušnji. Letos so pri nas dobra vina in kdor ga pošlje v preskuševanje, bo s tem samo koristil svojemu okraju. Poznamo vinogradnika, ki je tudi svoje letošnje vino poslal v Kloster-neuburg. Čez kratek čas so že začeli povpraševati po njegovem vinu.
Svinje so požrle pri Sv. Bolfenku pri Majšbergu osem mesecev starega otroka, katerega so pustili stariši brez paznika v zibelki.
Iz Male Nedelje Kmetijska zadruga v Mali Nedelji je imela dne' 24. marca t. 1. prvi redni občni zbor. Ko se je razglasil sedemmesečni račun, bilo je slišati mnogo odobravanja. Mlada zadruga je imela 2864-60 K skupnega prometa in 6162 K čistega dobička za rezervni zaklad.
Vinski trg v Gradca. Danes se je otvoril v Gradcu vinski trg in bo trajal do 14. aprila. Udeležuje se ga tudi več spodnje-štajarskih vinogradnikov.
Kdor ima oddati suho cepljenih trt Welschriesling na Vitis riparia 300 komadov, naj naznani naslov in ceno upravništvu »Slovenskega Gospodarja«.
Knjiga »Naši narodni grehi« se dobiva v »Narodni tiskarni« v Gorici in pri knjigotržcu g. Likarju. V nobeni slovenski hiši ne bi smela manjkati ta knjiga, iz katere se moramo učiti, kako živeti in kako se ogibati narodnih grehov. Baš sedanje volitve po obmejnih slovenskih pokrajinah so
zopet pokazale, kako potrebni smo še narodnega pouka. Zatorej Slovenci, ne izogibajte se tej prekoristni knjigi in naročajte si jo ! Cena knjigi je 50 vin. po pošti 5 vin. več.
Iz šole. Učiteljem pri Sv. Florijanu na Boču je imenovan začasni učitelj g. Fr. Jamšek. Upokojena sta učitelj g. Peter Kres-nik v Olimju in učiteljica g. Hedviga Der-njač, rojena Jonke.
Požar v Ptuju. Na Veliko soboto je začelo goreti v Ornigovem gozdu, katerega je spremenil v park ter izročil v porabo občinstva. Škoda je znatna.
Pogorelo je na Blanci v rajhenburški župniji dne 9. t. m. šest posestnikov. Pri požaru se je ponesrečila neka stara žena ter zgorela. Požar so povzročili otroci.
Nesreča. Žena strojevodje gospa Gen. Sluga je rezala kruh. Pri tem ji je nož spodrknil in ji prerezal trebuh. Rana je nevarna, tembolj ker je bilo pričakovati kmalu veselega rodbinskega dogodka.
Nova knjiga. V Dragotin Hribarjevi tiskarni so izšle Iv. M. Resmanove pesmi »Moja deca«. Cena 2 K. Čisti skupiček je namenjen za Prešernov spomenik.
Poročil se je dne 8. t. m. v Krškem g. dr. Tomaž Horvat z gospico Vido Lapaj-netovo. Bilo srečno!
Za šmarski okraj. Opozarjamo, da bo shod katoliškega kmečkega društva dne 21. t. m. V liberalnih listih čitamo, da misli študent Zabukošek prirediti shod liberalnega društva tudi v kratkem v Šmarju. Še enkrat : Shod katoliških slovenskih kmetov bo dne 21. t. m.
Koliko je Slovencev v Celju? Celjski magistrat je toraj vendar dal glas od sebe in povedal število celjskih Nemcev in Slo-vancev. Celjski magistrat trdi, da je ljudsko štetje pokazalo, da je v Celju vsega prebivalstva 6713 oseb in da se je v 10 letih prebivalstvo pomnožilo za 449 oseb. V letu 1890 je prebivalstvo se razdelilo na 4687 Nemcev in 1577 Slovencev, koncem 1. 19o0 pa je po trditvi celjskega magistrata bilo v Celju 5272 Nemcev in 1451 Slovencev, od katerih odpade 416 na garnizijo. Po tem poročilu bi bilo se število celjskih Nemcev pomnožilo za 575 oseb, število celjskih Slovencev pa zmanjšalo za 126 oseb. Število protestantov v Celju se je pomnožilo od 64 na 161 oseb. Takega poročila je bilo od strani celjskega magistrata pričakovati. Tak zaključek ljudskega štetja v Celju nas ni prav nič presenetil, vsaj je znano, da je moralo na stotine slovenskih uslužbencev in uslužbenk kot »občevalni jezik« upisati nemščino, dasi se vrši v Celju promet prav za prav v slovenčini in bi najzagrizenejši celjski Nemec z nemščino delal presneto slabe kupčije. Celjski Slove "i seve kljub zgoraj označenemu rezultat'- niso zbrisani s papirja.
Ljutomerska nemška šola. Štajarski deželni šolski svet je ugodil želji ljutomerskih Nemcev, da se nemška šola razširi v tro-razrednico, čeprav se mu je dokazalo, da je komaj za enorazrednico dovolj otrok nagla-šenih in še ti niso nemškega pokoljenja.
Žitne cene na dunajskem trgu. Pšenica banaška 7 70 do 8 25 K, pšenica južne železnice 7 95 do 8 30 K, rž južne železnice 7 90 do 815 K, ječmen južne železnice 7 20 do 8 25 K, ječmen ob Tisi 7-10 do 8 25 K, koruza ogerska 5'80 do 585 K, činkvant ogerska 6 75 do 710 K, oves srednji 6 90 do 705 K, fižol 810 do 10 — K.
Grof Ladislav Pejačevič, bivši ban Hrvatske je umrl na Velikonočno nedeljo. Da-si je bil pokojnik veren pristaš zveze med Ogrsko in Hrvatsko, vendar je ljubil to poslednjo in je to ljubezen pokazal v važnih trenutkih. Zato govore hrvatske novine z največim spoštovanjem o pokojniku in proslavljalo njega zasluge za domovino. Velikih zaslug si je pridobil, izvedevši združenje vojne krajine z banovino. Moža se je po-
kazal tudi povodom znane gonje radi mad-jarskih grbov, ki jih je dal razobesiti finančni direktor David in katere je pretrgala množica. Pejačevič je rajši odstopil, nego da bi bil izvel zadoščenje, kakor so jo zahtevali Madjari. Povodom velikega potresa je Pejačevič razvijal najvspešneje delovanje v prid hudo zadetega mesta zagrebškega, a mestni zastop ga je v znak hvaležnosti imenoval častnim meščanom.
Iz drugih krajev.
Odlikovanje ministerskega predsednika. Cesar je podelil ministerskemu predsedniku dr. Körberju veliki križ Leo-poldovega reda. S tem je cesar na jasen način izrazil svoje zaupanje ministerskemu predsedniku in priznanje, da se je parlamentarni stroj spravil v pravi tir.
Bodoči kardinali. Kardinalom bosta kmalu imenovana nadškof praški Lev grof Skrbensky in nadškof krakovski pl. Puzyna, oba Slovana.
Volitve na Ogerskem se vrše v prihodnji jeseni; tako trdijo nekateri ogerski in hrvatski listi, akoravno še ni določen rok za prihodnje volitve. Poučeni krogi trdijo, da se to zgodi v prvi seji po praznikih, dne 18. t. mes. Te dni se bo namreč ministerski predsednik posvetoval s svojimi ministerskimi tovariši glede sestanka delegacij in pa o tem, ali se o kvoti razpravlja tudi v obeh parlamentih. V avstrijskem parlamentu se to bržkone zgodi. Če bo to slučaj tudi v ogerskem parlamentu, bo razprava trajala o tem predmetu radi nastopne opozicije več tednov in tedaj se volitve ne morejo vršiti pred pozno jesenjo. Sicer se pa ogerski parlament razpusti bojda še v maju in se vrše volitve meseca junija.
Zaroka nemškega prestolonasled-(lnika Mnogo ugibanj glede zaroke nemškega prestolonaslednika so v zadnjem času objavili razni pruski in tudi avstrijski listi. V prvi vrsti je prišla pri tem v poštev prince-zinja kumberlandska, potem pa hči pokojnega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa, nadvojvodinja Elizabeta Z obema predlogoma se sedaj obširno peča »Köln. Volkszeitung«. Glede prvega pravi ta list, da iz te moke ne bo kruha, ker vlada v rodbini bolezen in se torej prestolonaslednik ne bo spuščal v nevarnost. Kar se pa tiče poroke z avstrijsko princezinjo, pravi ta list med drugim: »Prestolonaslednik je protestant, nevesta bi bila katolikinja. Poroka bi se morala vršiti po protestanškem obredu in potomci bi se morali cdgajati v protestanlizmu. V takih okolnostih bi pa bila nevesta eo ipso izobčena iz katoliške cerkve. V kaj takega bi pa dovolila le taka nevesta, ki jej je katoliška vera postranska stvar. Kaj tacega pa nihče ne pričakuje od avstrijske katoliške princezinje, in je torej ta projekt razpal že sam ob sebi. Sicer pa, dostavlja ta list, je prestolonaslednik še mlad in ne misli na ženitev, saj gre ravno po praznikih še le na bonsko vseučilišče, kjer bo moral v prvi vrsti misliti na — učenje.
Naš cesar v avtomobilu Pri svojem povratku iz Monakovega je cesar Franc Jožef obiskal nadvojvodo Franc Salvatorja in Marijo Valerijo v Wallsee. Ni se malo začudil cesar, ko je videl, da ga na kolodvoru pričakuje nadvojvoda Franc Salvator z — avtomobilom. »Ali se ne bomo prevrnili«? vprašal je cesar, ko je stopil v avtomobil ter se na to peljal z avtomobilom do gradu. To je prva vožnja našega cesarja z avtomobilom.
Strašen konec otroške igre. Iz Gencsa na Ogerskem se poroča: Več otrok v starosti 5 do 7 let se je igralo »sodnijsko obravnavo proti morilcu Bela Papp in pastirju Zsoltan.« Oba otroka, ki sta igrala imenovana hudodelca, je otročje sodišče obsodilo v smrt. Otroci so ju res zvezali in obesili, a ko sta otročiča visela v zraku, se
je »sodišče« ustrašilo in — pobegnilo. Ko so otroci sami pričeli praviti, kako imenitno so se.igrali, šli so ljudje pogledat na lice mesta in dobili oba mlada soigralca še vedno obešena in seve — mrtva.
Angleško-burska vojska. Z bojišča prihaja vest, da so Buri pod poveljstvom Scheepera dne 6. t. m. ujeli pri Aberdeenu večji oddelek angleških konjenikov ter da so se Dewet in Botha zjedinili pri mestu Vrede. Kot vzrok angleškega poraza se navaja, da ni v vojni reda, da je vojaštvo malo izurjeno in z živežem slabo preskrbljeno. Tudi višji častniki niso mnogo vredni. Dewet in Botha še imata nad 15.000 mož. Živil in streljiva še imajo Buri za tri leta.
Bolezen angleškega ministerskega predsednika. Lord Salisbury je obolel in dasi se je bolezen na boljše obrnila, bode isti bržkone že .proti koncu aprila odložil predsedništvo in izstopil iz ministerstva.
Ljudsko vseučilišče v Rimu. Vedno pogosteje se ponavlja v naših časih želja po univerzah za ljudstvo, ki bi višjo omiko širile tudi med prostim narodom. Zanimivo je, da deluje v tem smislu že 15 let papeška akademija »Arkadia« v Rimu. Predavanja, ki jih ta akademija prireja, obsezajo vse stroke znanstva: zgodovino, higieno, geologijo, italijansko in nizozemsko slovstvo, narodno gospodarstvo, teologijo itd. Najznamenitejši katolški profesorji in učenjaki sodelujejo pri teh »poljudnih konferencah«. Vstop je vsakomur brezplačno dovoljen. Seveda bodo navzlic temu naši liberalci znanstveno dokazovali, da je cerkev sovražnica vede in da hoče ljudstvo ohraniti v nevednosti.
Kdaj bode konec sveta? Znani vre-menoslovec Falb je prerokoval, da bode konec sveta 1899, a se je, kakor lahko vsi potrdimo, vkanil. Angleški pastor Grenbill pravi, da bo konec sveta 1. 1930. Prirodopisec Buffon trdi, da bo zemlja polagoma zmrznila in potem razpala, to pa še le čez 90.000 let. Prirodo-slovec Bruithuisen pa trdi, da bo zemlja propadla vsled neizmerne vročine, kar se bo zgodilo še le v 61.000 letih. Učenjak Olbers meni, da bo konec sveta čez 220 let in bodo svet uničile velike povcdnji. Istina pa je, da za konec sveta nihče ne ve razven njegov Stvarnik.
Čehi proti Nemcem. V Olomucu na Moravskem Čehi po zadnjih volitvah nočejo več kupovati pri Nemcih. Sladkorni tovarni nemškega poslanca Primavesija nočejo dati nobene sladorne repe. Nemški trgovci in tovarnarji britko občutijo moč Čehov. Slovani imamo moč, toda rabiti je ne znamo.
Društvene zadeve.
Pri Kapeli blizu Radgone mislijo osnovati Cirilovo in Metodovo podružnico za gornjeradgonski okraj. Mi že sedaj opozarjamo slovenske narodnjake na to vele-važno društvo. Zelo dobro bi bilo to za naš okraj! Rojaki, čvrsto naprej!
Slovenjebistriška podružnica sv. Cirila in Metoda. V nedeljo 14. t. m. zboruje slovenjebistriška podružnica sv. Cirila in Metoda pri Jugu na Videžu ob 1/t 4. ure popoldne.	Načelnik.
Hranilnica in posojilnica v Jarenini ima v nedeljo dne 21. aprila ob 4. uri popoldne v gostilni g. M. Cvilaka svoj letni občni zbor. Vspored: 1. Poročilo načelstva; 2. Odobrenje letnega računa; 3. Predlogi, nasveti. Vse ude vabi na ta zbor načelstvo.
Ustanovitev slovenskega stavbin-skega društva. V Celju se je po vzgledu »Slov. del. stavbinskega društva« v Ljubljani osnovala delavska stavbena zadruga z omejeno zavezo »Lastni dom« ter je ista tudi sedaj že vpisana v zadružni register. Zadruga sme raztezati svoj delokrog po okrožju celjskega in mariborskega okrožnega sodišča.—Namen zadruge je, preskrbo-
vati svojim članom, sosebno delavcem lastne hiše z vrtom -in dvoriščem potom letne armotizacije, tako, da plačujejo udeležniki, katerim se je hiša zidala ter izročila z vrtom vred v posest, vsak mesec ali teden dogovorjeni znesek ter preide potem hiša v določeni dobi v popolno last dotičnika. — V načelstvo zadruge so izvoljeni gospodje: Dr. Ivan Dečko, odvetnik; Ivan Krančič, mestni kaplan: Franjo Jošt, revizor slovenskih posojilnic; Ivan Rebek, ključavničarski mojster; Ferd. Gologranc, zidarski mojster; Rudolf Libensky, črkostavec in Al. Terček, knjigovez, vsi v Celju. Zadruga bo začela kmalu delovati in si je že zagotovila za take hiše jako ugodno veliko stavbišče, ob-segajočo kakih 5200Q sežnjev. To zemljišče razdelilo se bo na posamezne dele, obsegajoče 100D sežnjev, na katerih se bo posta-stavila hišica z 2 ali 3 sobami, kuhinjo, vežo in shrambo in pri katerih bo še ostal precejšen vrtič. Kdor hoče k stavbeni zadrugi pristopiti, naj se oglasi pri g. Joštu v posojilnici celjski ali delavskem društvu v Celju.
Kapela pri Radgoni. G. Iv. Fras, sluga knezošofijske pisarne v Ljubljani nam je poslal več lepih knjig in 36 komadov družinske pratike brezplačno. S tem potom se mu bralno društvo pri Kapeli prav prisrčno zahvaljuje in želi, da bi ga mnogi posnemali. Bog ga živi!	Bralno društvo.
Južnoštajerska gospodarska zveza.
Dne 27. marca 1901 so stavili g. poslanec dr. Ploj in tovariši naslednjo interpelacijo na poljedelskega in pravosodnega ministra:
Da se gospodarsko zadružništvo na Spodnjem Štajerskem spravi v enoten tir, da se razvija in razcvita, izvolil se je 1. 1900. v Mariboru odbor, ki si je stavil nalogo, da ustanovi osrednjo zadrugo vseh spodnješta-jerskih zadrug pod imenom Južnoštajerska gospodarska zveza ali po nemškem »Süd-steirischer volkswirtschaftlicher Verband.«
Po pravilih, ki so sestavljena v smislu -zadružnega zakona z dne 9. aprila 1873, bi raj bila ta zveza zadruga z omejenim poroštvom in pristopale bi lahko k zvezi fizične in juristične osebe, predvsem bi seveda naj bili udje posamezne zadruge. Dne 6 sept. 1900 so se predložila pravila c. kr. okrožnemu sodišču v Mariboru za vknjiženje. Okrožno sodišče v Mariboru je odklonilo vkniženje. Na priziv proti tej odklonitvi pri nadsodišču v Gradcu in najvišjem sodnem dvoru se je odgovorilo, da juristične osebe, torej posebno zadruge ne morejo biti udje zadruge. Predložena pravila so potemtakem protipostavna in njih vknjiženje nedopustno.
Enak odbor kakor v Mariboru se je osnoval tudi v Gradcu, samo nekaj pozneje. Sestavil je pravila za »zvezo gospodarskih zadrug na Štajerskem, registrovano zadrugo z omejenim poroštvom«. Pravila se opirajo na ista načela kakor pravila spodnještajerske zveze. Predvsem je tudi v teh graških pravilih določeno, da morejo biti udje zveze fizične in juristične osebe, potem takem tudi zadruge. Graški odbor je predložil svoja pravila dne 26. okt 1900 deželnemu sodišču v Gradcu, da jih vknjiži, in bila so brez obotavljanja vknjižena. Res, neka razlika je bila že od začetkoma med obema zvezama. Dočim sosegraškim odbornikom določile jako lepe plače, zavezali so se odborniki spodnještajerske zveze, delati zastonj.
V Gradcu ustanovljena zveza stoji pod varstvom štajerskega deželnega odbora. Kakor vsako podjetje štajerskega dež. odbora, meri tudi to podjetje na to, da se nemškemu delu dežele na škodo slovenskega dela dajejo ugodnosti in da naj tudi gospodarske zadeve služijo njegovim strankarskim političnim namenom. Slovencev je tretjina vsega štajerskega pre-
bivalstva in v slovenskem delu dežele je zadružništvo mnogo starejše in mnogo bolj razvito nego pri Nemci h. Čeprav hoče graška zveza obsegati celi Štajer in čeprav sestoji njen odbor iz 18. udov, vendar v njem ni nobenega Slovenca. Dobrodejno delovanje te zveze je tudi iz drugih vzrokov popolnoma izključeno. Predvsem pride v poštev velika gospodarska razlika med Spodnjim Štajerjem in nemškim Štajerjem. Tudi razlika jezika, osobito pa vsled mnogoletnega postopanja deželnega odbora in štajarske kmetijske družbe vzbujeno, gojeno in vkoreninjeno nezaupanje nasproti vsem podjetjem od te strani sta nepremagljivi zapreki za plodonosno delovanje graške zveze po slovenskem Štajerju, celó če bi se res nameravalo resno delovati. To moramo tembolj povdarjati, ker smo izvedeli, da misli vlada dajati graški zvezi denarne podpore, katerih pa bo, kakor skušnja uči, slovenski Štajer — če sploh kaj — v istini malo okusil.
Pred dvema letoma se je v Celju ustanovila zadruga z omejeno zavezo pod tvrdko »Merkur« in tudi vknjižila. Ker pa ni ugajala nekaterim nemškonacijonalnim vročekrvne-žem, zapovedala je vlada svojim uradnikom, da se mora že pravomočno vknjiženje izbrisati. Sodišča so takoj ubogala to povelje.
Po odlokih, v uvodu navedenih, je tudi graška zveza protipostavna. Nam pa ni znano, da bi vlada tudi nasproti tej zvezi postopala na enak način, kakor nasproti zadrugi Merkur v Celju.
Tako različno postopanje na eni strani nasproti Nemcem, na drugi strani nasproti Slovencem na Štajerskem, mora na vsak način povzročiti, da ljudstvo začne sumiti vlado in sodišča, da delajo strankarsko.
Z ozirom na enaka dejstva vprašajo podpisani poslanci visoko vlado:
1.	Ali je voljna, se poučiti o teh dejstvih?
2.	Ali je pravosodni minister voljan uplivati, da se v bodoče odstrani različno postopanje c. kr. sodišč enoistega deželnega nadsodiščnega okrožja pri vknjiženju zvez gospodarskih zadrug in v dosego tega namena zahteva občno veljavnega odloka c. kr. najvišjega sodišča?
Cerkvene zadeve.
Dve molitveni uri v počeščenje presv. Reš. Telesa. Pod tem napisom je izšla v Cirilovi tiskarni lično opravljena bro-šurica. Na 31 strani je podano veliko snovi. ; Po tej knjigi segli bodo posebno radi udje bratovščine spresv. Rešnjega Tel. Dobiva se | pri preč. g. stolnem proštu L. Hergu.
Sedemstoletnica na Remšniku. V svet. letu 1901 se obhaja pri Sv. Juriju na Remšniku tudi sedemstoletnica ustanovljenja župnije. Pavlinski koroški samostan je na Remšniku na svojem posestvu 1. 1201 ustanovil župnijo. Torej je že preteklo sedemsto let od iste dobe. Prej so spadali Remšničani pod Lavamiind na Koroškem, potemtakem je na Remšniku ena najstarejših župnij. Da bi se sedemstoletnica v spominu vernega ljudstva bolj korenito ohranila, začeli smo isto obhajati sedaj v velikonočnem času od 25. marca do 2. aprila s svetim misijonom, kojega so vodili prečastiti očetje lacaristi gospodje Macur, Kitak in Pedišek od sv. Jožefa pri Celju. Verno ljudstvo se ga je obilno udedežilo in z veseljem oblegalo spo-vednice in prejemalo svete zakramente prav spokorno, kajti pri vseh pridigah se je duh spokornosti videl ljudem na obrazu in očeh. Obilno so solze tekle posebno pa na cvetno nedeljo popoludne o pol treh, ko smo Jezusa za odpuščanje radi preobilnih prestopkov prosili, takrat menda ni bilo suho nobeno oko. Slovesno je obljubilo verno remšniško ljudstvo na glas, da se ne da zapeljati
od krivovercev, od sovražnikov sv. katoliške in edino izveličavne cerkve; da rajši umrjo, kakor da bi sv. vero zatajili ali od Kristusove katoliške cerkve odstopili in se v zmoto zapeljati dali. To je bil veličasten trenutek in to obljubo hočejo tudi izpolniti in nikdar Jezusa z odpadom žaliti.
Sedemstoletnico smo tedaj začeli s slovesno obljubo, da hočemo kakor do-sedaj tudi v prihodnje zvesti katoliški kristjani ostati in mater sv. katoliško cerkev ljubiti do temnega groba in raje življenje dati, kakor Jezusa z odpadom kedaj raz-žaliti.
Očetom misijonarjem javno zahvalo izrekamo za požrtvovalni trud. Mili Jezus naj stoterno poplača, saj nam ni mogoče.
Udani Remšničani.
Gospodarske stvari.
Nekaj za sadjarje.
(Dalje.)
Na kakošen način naj drevje cepimo? Za debelejšo podlago je najbolj priporočati cepljenje za kožo. Pa tudi divjaki, ki imajo debelost svinčnika, radi uspevajo za kožo cepleni. Vendar je nekatere bolj drobne bolje cepiti z nalogo (prilogo). Ako se cepi za kožo, se mora podlaga dobro mužiti, drugače ne raste cepljenje. Poleti pa in deloma še v jeseni se cepi z zelenim očesom. Zna se v tem času (posebno junija in julija) tudi z zelenim cepičem cepiti, pa se mu sme samo eno oko pustiti, katero še tisto leto požene. Ta način cepljenja je posebno priporočiti za slive in marelice, ali če komu veter cepič zlomi poleti. Pri cepljenju na zeleno oko ni treba cepilnega voska, drugače pa se mora vse dobro zamazati, da se sok ne posuši. Cepljenje v razkol pa se naj opusti!
Ako je treba odraslo drevo precepiti, ker ne rodi dobrega sadu ali ker je nerodovitno, naj se to na vseh vejah naenkrat zgodi. Le ako bi komu cepičev primanjkalo, naj cepi prvo leto zgornje veje, drugo pa spodnje. Mesto, kjer se veje cepijo, ne sme biti mnogo debelejše od človeške roke pri dlani, ker se drugače slabo zaraste. Mora se torej drevo na kolikor mogoče mnogih krajih cepiti. Ako drevo še ni bilo zaradi starosti onemoglo, bode 'že navadno v četrtem letu potem sad obrodilo in se tako hvaležno ska-zalo za trud, ki smo ga imeli ž njim.
Da cepljenje ne uspeva, temu je navadno uzrok (po skušnji pisalca) ali cepič sam, ki je že preveč osušen, kar se pozna navadno na njegovej zgrbančenej koži, ali pa se ni rana dobro zamazala, da se je pustila kje kaka majhna odprtina, ali pa se je pozabila dati na zgornjo rez primerna voščena kapica.	M. S.
Obvezna revizija zadrug. Strokovnjaki so že dolgo tega mnenja, da mora postati revizija zadrug, med te štejemo posojilne , gospodarske zadruge in konzumna društva, obvezna. Polom posojilnice v Nuss-dorfu pri Dunaju je spravil to zadevo zopet v ospredje. Nemški zadružni listi glasno zahtevajo, da vlada in parlament uzakonita zahtevo, da se za zadruge določi obvezna revizija.
Naše spodnještajerske posojilnice so večinoma pri celjski Zvezi. .Celjska Zveza ima sicer svojega revizorja, za slovensko posojilništvo velezaslužnega g. Fr. Jošta, vendar v pravilih nima določbe, da mora revizor vsako leto pregledati poslovanje in delovanje vseh članic. Sedanji revizor obišče sicer vsako leto, kakor razvidimo iz letopisov, veliko število Zvezi priklopljenih posojilnic, a vseh zaradi nedo-stajanja časa ne more, a mu jih tudi absolutno potrebno ni, ker Zveza nima take določbe v pravilih.
Ker je Zveza popolnoma samoupravno društvo, treba je le sklepa občnega zb?ra,
da se obvezna revizija posojilnic vzame v pravila. Ni pač treba dokazovati, kako potrebno je tako določilo, in tudi ni treba razkladati, koliko zaupanja si bo s tem zopet pridobila Zveza.
Druge zadruge, kakor gospodarske zadruge in konsumna društva so na Spodnjem Štajerskem brez vsake revizije, ker ne pripadajo k nobeni zvezi. Le par izjem je, nekatere take zadruge so se priklopile Gospodarski zvezi v Ljubljani, ki pa tudi nima obvezne revizije. Dokler se te zadruge ne združijo v kako zvezo, treba je, da nadzorništva vršijo svojo nalogo. Naj pomislijo, da v gmotnih ali denarnih rečeh velja načelo: »Ne zaupaj nikomur, niti svojemu najboljšemu prijatetju ne!«	A.
Važno za vinogradnike. Pri zasajanju cepljenih ameriških del ali pa pri
grubanju na zeleno cepljenih ameriških trt se zgodi večkrat velikanska napaka, da se tako globoko zasaja ali pa tako globoko gruba, da pride evropskega dela trie, toraj cepiča več ali manj pod zemljo. Ako pride evropski del trte v zemljo, bo trtna uš napadla evropske korenine, vsled tega bodo odgnjile in vinograd bo zopet uničen.
Dobro zdravilo konjem, ki imajo naduho. Naberi dobro zrelih brinjevih jagod, stolči jih in zmešaj z nekoliko strdi (medu). Dobro je priliti nekaj lanenega olja, to vse se napravi v svalke, kateri se dajejo konju 2 do 3 krat na teden. Tako ie svetoval prijatelj, ki je na ta način popolnoma ozdravil bolnega kobja.
Predenica (Kleeseide) se pokonča, če jo dobro poškropiš z vodo, v kateri je na 100 litrov vode namešane 3 kilograme železne
galice (železni vitrijol). To poškropljenje ne škoduje ne drugi klaji ne živini.
Preveč ne polivaj spomladi. V aprilu
in maju potrebujejo rastline več gorkote, kakor pa moče. Tudi moče ne prenašajo. Prilivati moraš ie sveže posejanim rastlinam in tistim, ki nimajo globokih korenin.
Hennebergova svila, pristna le tedaj, ako se naroči naravnost v moji tovarni, za bluze in cele obleke, črna, bela in barvana meter za 65 kr. do 14 gld. 65 kr. Zasebnikom poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Pisemska poštnina v Švico je podvojena.
G. Heniielicrg, tovarna za svilo (c. kr. dvomi
zalagatelj,) Zürich, 37 17-4
Loterijske številke
Line 6. aprila 1901. 21 52, 15, 64, 6 Trst »	» 33, 53, 10, 48, 18
25 10—6
Vsak poskus z
p r a v o
ZOfO
a 1 o
kot dodatek k bobovi kavi, ima vselej dober uspeh, zatorej se ta vsaki kuhinji za kavo najtoplejše priporoča. — Dobi
se povsod, kjer ne, tja se pošiljajo poštni zavoji frankirano in brez povzetja. Itraljc
„Vzajemna zavarovalnica"
y Ljubljani Dunajska cesta št. 15 Medjatova hiša
vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. — Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni pove^eniki.
„Vzajemna zavarovalnica v IJubljani** je edina slovenska.
Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	524 16
Rojaki zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu!
¡MT" Svoji k svojim.
3
Ivan Cesar,
podobar, pozlatar in izdeiovatelj oltarjev,
v Mozirju na Štajerskem,
priporoča častiti duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu svojo
veliko zalogo ¿g* ¿gi jgfc izdelanih podob,
na primer: Marije, Kristusa itd. razne velikosti. 0C* Cene j ako nizke.
Prevzamem v prenovljenje stara cerkvena v mojo stroko spadajoča dela. Obrisi za nova dela, oltarje, prižnice itd. brezplačno. 208 6—i
G. fu A. Frizzera Trento i
■» — - veletriec z vinom in posestnik vinogradov
Da našim kupcem ugodno postrežemo razpošiljamo tudi sodčke z 5() litri in naprej. Q Vzorci so vedao na razpolago. 203 15-1
iS
Velikanska knjižnica je naprodaj.
Večina knjig je znanstvenih. Za ljudske knjižnice je primernih le tretjina vseh knjig. — Velik izbor specijalnih zemljevidov vseh jugoslovanskih krajev. Redka zbirka! Vprašanja na upravništvo lista pod št. 183. 183 3—3
M, Berdajs, Maribor,
trgovina s semenjem in mešanim blagom
In111IHIII——BBi
Štajersko deteljo
plombirano, brez predence (grinte) kakor vse vrste detelnih, travnih in zelenjadnih semen, zlasti pese v vseh tu poznanih sortah jako © © izvrstne kvalitete priporoča © Q
119 6—5	M. Berdajs.
Za bolne na želodcu in stare ljudi.
495
Konjak
star, iz domačega vina, pošilja franko 4 stekl. za 6 gold., 2 litra za 8 gld., novi konjak 2 litra za 4'80 gld. Benedikt Hertl, grajščak, GoU6 p. Konjicah, Štaj.
i «teki, za i gid. 5o kr. se dobi pri Al, Qnawlsst, gosposka ulica, Mailiior.
Za 230 gld. se proda v Gradcu, Lendplatz št. 27 trgovina za ovojeno meso. A. Fras. 191
HC V najem se išee "25W
primerno stanovanje
■v Studencih. Ponudbe pod št. 197.
197 2—2
Prodajalnico
200 3—2
z mešanim blagom, pivom in žganjem želi ¡Mg* v najem dati Neža Uajdinjak v Orehovcih pri Radgoni.
Proda se
nova hiša z okoli 25 oralov zemlje (njive, travniki, les in pašn:'ri) za 1000 gld. 500 gld. ostane vknjiženo. Kje, pove upravništvo lista.	195 3—2
Zbirajte obrabljene
poštne znamke
vseh dežel, vseh vrst, tudi celo navadne. Rabijo se za vzgojo ubogih dečkov v duhovnike. Lepi nabožni spominki, rožni venci, svetinj ice sv. Antona in Jezuščka v Pragi se pošljejo v dar za poslane znamke. Vpraša se in znamke se pošiljajo na Bureau Betlehem v Bregenz, (Vorarlberg.)	540 (25—14)
Uboga deklica,
ki je že čez 12 let stara se sprejme v krščanski hiši v nekem nemškem kraju za svojo. — Dotične ponudbe na upravništvo lista pod št. 194 do 16. t. m.
194 2—2
V najem se da
posestvo, ki leži na desnem bregu Save, pri postaji Trbovlje. — Dotične ponudbe na M. Kirschchlager, c. kr. nadinžener, Ljubljana.	193 3—2
	' f'" M -	■Jžl, ..V -'•/	A
			
Naznanilo in priporočilo.
Usojam se prečastiti duhovščini ter slavnemu p. n. občinstvu udano naznanjati, da sem kupil kamnoseški obrt J. Weber-jevih dedičev v Celju in preselil tu sem i svojo veliko zalogo iz Ljubljane, kjer sem vodil isti obrt po očetovi smrti tekom osem let.
Posebno pozornost obrnil bodem cerkveno umetnemu delu, katero sem izvrševal že dosedaj v popolno zadovoljnost častitih p. n. naročnikov. — Sklicujoč se na svoje vsestranske zmožnosti v vsakej smeri te stroke prosim prečastito duhovščino ter slavno p. n. občinstvo, naj se blagovoli ozirati pri naročilih vrste na mojo tu edino slovensko tvrdko, ter zagotavljam v vsakem oziru najboljšo in najsolidnejšo izvršitev mi blagonaklonjenih del od prostih do najfinejših po konkurenčnih cenah.	3
Vineenc Čamernik,
kamnoseški mojster
CELJE.	S«» J.*., CELJE.
Chief-Office: 48 Brixton-Road London, SW.
A. Thierry-jevo pravo centifolijo mazilo
Je najboljše vlstčno mazilo, ima po dobi-em osuaženju bolečino olajšujoč učinek in hitro zdravi, odpravi z omehča-njem vsakovrstna vrinjena telesa. — Je za hribolazoe, kolesarje in jahače neobhodno potrebno.
(. (. $ Dobiti je v vseh lekarnah. .) .) .j S pošto frankirano 2 lončka 3 K 50 v, 1 lonček za poskus proti nakaznici 1 K 80 v razpošilja s prospektom in z imenikom prodajaluic za vse dežele sveta lekarničar A. Thiery-Jeva tovarna v Pregradi pri Rogačkl Slatini. — Svari se pred ponarejanjem in se opozarja na zgoraj zaznamovano, na vsakem lončku vžgano znamko.	15 25—14
STRSKI TE
Podpisana zadruga ima v svoji zalogi še ogromno množino istrskega terana, katerega želi preje nego nastopi vročina prodati. P. n. g. trgovci in gostilničarji se opozarjajo, da dobe pri večjem naročilo jako izborno vino po zelo ugodni in I60 6-4 nizki ceni.
Istrska vinarska zadruga
Pulj (Pola) Istra.
»■a*i«MWMM«iB««HBagnai
Oklic
206 1—1
za sklicevanje zapuščinskih upnikov.
C. kr. okrajna sodnija v Mariboru pozove vse tiste, kateri imajo kot upniki na zapuščino dne 10. oktobra 1900 brez oporoke umrlega Mihaela Sabatty, posestnika v Vurmatu in Št. Ož-
baldu kako tirjatev, da se z njihovimi zahtevami
dne 15. aprila 1901
ob 8. uri predpoldne na mestu v Vurmatu št. 57, zgornje Ein-šlavo posestvo oglasijo ali pa dotične prošnje do takrat pri podpisani sodniji vložijo, sicer zgubijo vsako pravico na zapuščino, če jim zastavna pravica ne pristoji.
C. kr. okrajna sodnija v Mariboru, oddel. V,
dne 2. aprila 1901.
Kapun.
Razglas.
Br.
12.631 13.360
Za pokončevanje prave medene rose na vinski trti (Oidium Tuckeri) oddajal se bode tudi letos žvepleni prah v vrečah od 50 kg za 8 K pri deželnem poskuševališču v Mariboru (Landes-Versuchs-station in Marburg) in pri deželnem poskuševališču v Gradcu (Lan-des-Versuchsstation in Graz, Heinrichstrasse Nr. 39). Manje kakor 50 kg se ne more oddati.
Naročniki naj se torej obrnejo pravočasno na jedno zgoraj imenovanih poskuševališč, kamor naj pošlejo ob enem tudi dotično svoto z natančnim naslovom (zadnja pošta, železniška postaja).
Žvepleni prah, kateri se bo oddajal letos, je najfinejše vrste (90—95° droben) in se bo pred razpošiljatvijo od deželnih strokovnjakov preiskal glede čistosti in drobnosti.
Naročnikom se pošljejo z žveplom vred tudi kratka navodila, kako se mora uspešno žveplati.
Gradec, meseca sušca 1901.	204 1—1
Od štajerskega deželnega odbora:
Edmund grof Attems.
\ K K mesec maj % % %
ŠMARNICEif*
Mariji, majnika kraljici
v venec splel
kn. šk. duh. svet. in župnik pri Sv. Petru poleg Maribora.
31 premišljevanj za Marijini mesec v ljubki domači besedi. Marijine prelepe čednosti se priporočajo t podobah zalih cvetic, da si jih Marijni častilci ložje zapomnijo in raje Q S S S posnemajo. & <3 <3 &
Broširana knjiga 80 v. Vez v platnu K 130 Vez v usnji » l"60
Poštnina 10 vin.
Razpošilja se le proti predplačilu.
Prodaja
tiskarna	Oirila.
V zalogi tiskarne sv. Cirila v Mariboru se dobi
Za birmauce lep spomin
in sploh za odrasle koristen molitvenik
g: „DUHOVNI VRTEC" S
v V. natisu.
Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 480 straneh še pouk za sveto birmo in 116 svetih pesmi: velja v usnje vezan z barvanim obrezkom K 1'40, v usnje vezan z zlatim obrezkom K 1'70, v usnje vezan z zlatim obrezkom s kopčo K 1.90.
Sv. birma,
Pouk in priprava za ta sv. zakrament za šelo in dom v III. natisu. 1 kom. velja 12 v, 10 kom. K 110,. in 100 kom. K 9'—
Chief-Office: 4, Brixton - Road, London S.W.
Z nekoliko vode naj se 50 do 60 kapljic
A. Thierry-jevega balzama
pomeša, da se po ceni izvrstno in zelo okusno vodo pridobi, ki dlesno utrdi in gnjilobo zob zabrani. Pristen samo tedaj, ako je z v vseh državah registrovano zeleno nunsko varstveno znamko in z klo-bučkovim zatvorom z vtisnjeno tvrdko: „Allein echt" previden.
Dobi se v vseh lekarnah.
S pošto frankirano 12 majhnih ali pa 6 velikih steklenic 4 K. Jedna steklenica za poskus s prospektom in imenikom prodajalnic vseh dežel sveta razpošilja proti nakaznici po 1 K 20 v le-karničarja A. Thierry-ja tovarna v Pregradi pri Rogački Slatini.
Pazi naj se na znake pristnosti.	14 17 25—14
pleskarski in slikarski mojster Celje Gledališke nI. 5. Celje
se priporoča p. n. občinstvu in prečastiti duhovščini za izvrševanje vsakovrstnih slikarskih in pleskarskih del, kakor: vse cerkvene, sobne in dekoracijske slikarije, črkoslikarska dela na steklo, les itd.; vsa stavbena in pohištvena pleskarska dela ter imitacije vsakovrstnega lesa.
Cenilci in prorai-vaja-i na, ¡zala-te^ranje "brezplačno !
Brez konkurence Z
Trgovina
oljnatih, suhih ter © @ raznih hiih bar?
firnežev in lakov Zaloga
-f- vseh pleskarskih in slikarskih potrebščin.
Postrežba točna --in solidna.
203 Cene 13-1 jako nizke!
Lepo posestvo,
oziroma trgovina z mešanim blagom, gostilnica ter prodaja tobaka, celo poslopje v dobrem stanu, vse zidano, liišno poslopje z opeko krito, pri podružnici Sv. Duha, župnije Sv. Jurija ob Ščavnici se iz proste roke proda ali pa pod ugodnimi pogoji v najem da. — Posestvo meri 9 oralov t. j. njive, velik sadonosnik, gozd ter lepe, z izabelo na novo obsajene gorice. Vse to se nahaja zraven gospodarskega poslopja in je torej posebno pripravno za vsako trgovino. — Omeniti je še, da so se zgoraj omenjene trgovine dosedaj z največjo zadovoljnostjo oskrbovale.
Ob enem se še priporoča drugo posestvo pri Mali Nedelji blizu župnijske cerkve, pri katerem že sedaj gostilna in prodaja tobaka dobro napreduje. Ako bi pa prevzel omenjeno trgovino kak izurjen mesar, imel bi lep dobiček. To posestvo se pa ne proda, temveč samo v najem da. — Pojasnila daje
Franc Senčar,	206 3—1
posestnik in trgovec, pošta Mala Nedelja pri Ljutomeru.
Razglas.
Krajni šolski svet v GotovIjali bode dll«? 13. april» 1901 «b 9. url dopoldne oddal ]M> zmailjševalsai dražhl vsa stavbinska dela za novo dvo- oziroma trirazredno ljudsko šolo in učiteljska stanovanja v Ootovljah. Podjetniki morajo vložiti 10°/o varstveno kavcij Stavbeni načrt in proračun je razpoložen v občinski pisarni na ogled.
Krajni šolski svet v Crotovljah,
dne 2. aprila 1901. 201 2-2	Andrej Antloga,
načelnik.
Vabilo
na
redni občni zbor
Posojilnice v Slov. Bistrici,
registr zadruge z neomejeno zavezo, v ponedeljek, dne 22. aprila 1901, ob 2. uri popoldan
MT v uradni pisarni. "M
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva o letnem računu.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Slučajnosti.
210 i-1	Nn^olntvo.
MALA OZNANILA
Vsaka beseda stane 2 vin.
Vsaka beseda [ ij
stane 2 v. | j|
i Večkr. objava I (1 ) po dogovoru. |)1
Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih' na upravništvo se mora znamka za odgovor pridejati.
Proda se.
Lepo posestvo
se proda v Spodnjem Radvanji št. 90,
pol ure od Maribora. Obstoji iz lepo zidane hiše s 3 sobami, hleva, drvarnice, lepega vrta, sadonosnika in velikega lepega travnika. Blizu hiše je studenec.
188 1—1
TTi^o v Ljutomeru blizu cerkve je naprodaj. Pripravna bi bila za obrtnika ali zasebnika. — Več pove Fr. Zacherl, učitelj v Ljutomeru.
•211 3—1
T mm a !n««iiiii z zidano in opeko
Lepa metija krit0 hišo z g0-
spodarskim poslopjem, v dobrem stanju, obstoječa iz 4 ba 7 a njiv, 3 ha 7 a travnikov, 3 ha 9 a 7 □ m sadonosnika, 38 a pašnika in 3 ha 58 a 19 □ m gozda se pod ugodnimi pogoji proda. — Več pove lastnik Jožef Raišp, v Lormanji,. pošta Sv. Lenart v Slov. gor. 209 1—1
Hiša na prodaj,
z 5 stanovanji, bizu tovarne, natančneje se izve pri posestniku Studenci št. 113 pri Mariboru.	6—1
Žalostnim srcem naznanjam vsem prijateljem in znancem v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov, da je preblaga gospa
Ana Fras roj. Murko,
soproga bivšega nadučitelja pri Sv. Marjeti ob Pesnici
dne 2. aprila 1901 ob 9. uri zvečer v 85. letu svoje dobe previdena s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Grospodu zaspala.
Pogreb vršil se je v četrtek, 4. aprila zjutraj. Svete maše zadušnice bodo se brale dne 15. aprila v farni cerkvi sv. Ruperta v Slov. goricah.
Gornja Voličina, dne 4. aprila 1901.
213 1—1
Anton Fras, posest.
sin.
ZAHVALA.
Prisrčno zahvalo izrekamo za tolažilne izraze sočutja, za premnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku predragega moža, ozir. očeta
Karola Pečovnik,
veleposestnika,
vsem spoštovanim udeležencem, blagorodnim c. kr. uradnikom, zastopnikom raznin korporacij, sosedom, prijateljem in znancem; posebej še se zahvaljujemo slavnemu okrajnemu zastopu in si. okrajni hranilnici pri Sv. Lenartu za krasen venec ter mnogočastitemu g. Fr. Muršič, kaplanu benedičkemu, za ganljivi govor, domačima čč. gg. duhovnikoma in gg. učiteljema pa za izborni čveterospev nepozabnemu pokojniku v slovo. Bog plati!
Gročeva pri Sv. Rupertu v Slov. gor., dne 7. aprila 1901.
212 1—1
Žalujoči domači.
I I M I I I i 1 M 11+11 8 i I I 1 I II I
J	Slovo ii ci!
darujte za
J družbo Sv. Cirila in Metoda!
-	_ _ __n HM ata« «M
Izdajatelj in zaloinik kit. tisk. druitvo
Odgovorni nredoik: Ferdo Leskavar.
Tisk tiskarne »t. Cirila.