P osamezne Mw8S»* Navadne Din ■—'75* ob nedeljah Din 1*—•
.TABOR* i*b*i« wak d*n, rairen
nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom nnzlednu« dno ter done meaer.no po pošti D 10—, za mo-zematvo D18' -, doatavljea n« dom D 11*—, na izkaznice D 10^ inaerati po dogovoru* :^..
Naroča se pri opravi »TABORA** MARIBOR Jurčičeva ulksa štor. *•
»»osmina piajana wgoiowm»
cena današnje stav.i sina.
TABOR
Pesamezne SlevSket Navadne Din —-m7St ob nedeljah Din l*—\
UREDNIŠTVO ao nahaja v Mark bovu, Jurčičeva uL at. d, L nad* 6trop]'e. Telefon inttrurb- SL 278. OPRAVA ae nahaja v Jurčičevi ulici at. 4, pritličje, desno. Telo-foa št- 24. — SHS postnoČokoval račun štev. 11.787.
Na naročila bres denarja še m Odira. ««■» Rokopisi se se vračajo*
Naslov
Maribor, torek 14. oktobra 1924.
Leto: V. — Številka: 235.
Tit.
L j v. bi j,
ANATOLE FRANCE MRTEV.
TOURS, 13* oktober. Anatole France | je včeraj cel dan ležal v nezavesti. Nocoj je umrl.
Burna skupiti nska sela.
St«
cana pismenim potom.
todi med črtanjem ponavljali hrupni
BEOGRAD, 13. oktobra. Tekom današnje skupščinske seje, ki se je začela sele 5 minut pred 11. uro, je prišlo do raznili »Popadiov in 'burnih prizorov tako da je Predsednik le s težavo pomiril razburjene duhove.
Po reštvi raznih formalnosti je povzel besedo posl. Dimitrije Vujič in je vprašal predsednika, čemu odsek za razlastitev veleposestev še ne deluje. Predsednik Jovanovič je izjavil, da odbori med počitnicami sploh niso delovali, vrhu tega je 'bil minister agrarne refor-Ime Vesenjak bolan, tako. da ni bilo mogoče stopiti z njim v ožje stike. Vujič je nato repliciral in je podvrgel omenjeni odbor najstrožji kritiki, ki pa JO brnela močno strankarsko obeležje. Napadal je zlasti samostojne demokmte in jim očital, da so nekateri njihovi poslanci skupno z advokati in veleposestniki namenoma preprečili delovanje tega odbora, da »o označevali rodovitno zemljo v Vojvodini za nerodovitno pusti njo itd. Ti očitki so izzvali pri samostojnih demokratih energičen odpor. V zadevo so se vmešali tudi radidevci, ki jim je Vujičev napad nudil zaželjeno priliko, da »o lahko iztresli svojo jezo nad Pribičevičem in hrvatskimi demokrati. Ljuba Jovanovič- jo dolgo zvonil in delal mir .naposled pa je dal prebrati imena poslancev, ki so bili izvoljeni v parlamentarni odbor za razlastitev veleposestniške zemlje. Vendar pa so se
prizori, zlasti ker je prav tisti hip stopil v dvorano notranji minister Petrovič. Opozicija ga jo pozdravila z vzkliki: »To je Nastas, morilec, krvavi Nastas!« Petrovič je nato v kratkem govoru polemiziral s samostojnimi demokrati, nakar so se duhovi nekoliko pomirili.
Nato je skupščina prešla k vol it vi odbora za zakonski osnutek o boju zoper korupcijo in za osnutek invalidskega zakona. 0'b prehodu k 3. točki dnevnega reda je izpregovoril finančni minister Spaho. Tudi njegov nastop je vzbudil o-pozicijski vihar tako, da so ga slišali samo stenografi. Prosil je skupščino v imenu vlade, da 3. točko — poročilo odbora za prošnje in pritožbe — ukine z dnevnega reda. V imenu radikalov je izjavil Milašinovič, da ne bodo glasovali za ukinjenje te točke in prepuščajo odgovornost vladnim strankam. Nato je predsednik zaključil sejo in izjavil, da bo prihodnja sklicana pismenim potem. Kolikor je znano, bo sklicana šele • na soboto.
Takoj po seji se je konstituiral izvoljeni odbor za korupcijski zakon, predsednik je demokrat Agatonov.id, podpredsednik klerikalec Gostinčar in tajnik ra-dičevec Krnjevič. Odbor za invalidski za bon pa je sestavljen sledeče: predsednik Timotijevid (dom.), podpreds. dr. Hoh-njoo Ckler.) in tajnik dr. Košutič (radi-čevec).
Kako skrbe Avstrijo za obmejne postojanke
in kako mi!
Opazovanja In ntisi s severne meje med Košen jakom in Kaplo.
Na tretji oblmejni točki, na Radeljskem sedlu (670 m) in sicer na okrajni' cesti Marenberg-Ivnik so si Nemci tudi postavili tako obmejno trdnjavo (videl
Raditevo zborovanje v Vrhpollu.
Radič je govoril v zmernem tonu. — Pravi, da so republikanci spoznali potrebo, da imamo kralja. — Radidevci bodo preporodili« Srbe! — Oster napad na
Pašiča.
država. Nacionalizem pomeni humanost, »Živela republika!« znači pri nas toliko kot; »Živel mir, živeli kmetje!« ne pa: »Boli z monarhijo, doli s kraljem!* V
Sisku sem dejal pred nekaj leti na nekem zborovanju: »Bog vami 'blagoslovi vašega kralja!«, zato sera1 bil 23 mesecev v zaporu. Na ta način so v prejšnjih časih širili monarhizem. Treba je, da se sedaj sporazumemo z monarhijo.
Končno jc Radič bahavo zagrozil, da bo poslala njegova stranka .v kratkem 10.000 agitatorjev v. Srbijo, ki bodo pro-budili srbsko ljudstv-o, da bo radikalna stranka popolnoma izginila.
Na to je govoril voditelj romunske kmečke stranke dr. Lupu v francoskem jeziku, kar je Radič takoj raztolmačil v hrvaščini. Primerjal je razmere v Romuniji z onimi v Jugoslaviji. V imenu bosanskih muslimanov je govoril poslanec Ba-116, v imenu davidovlčevskih demokratov poslanec Popovič in v imenu Turkov Fe-rad Beg Draga- Zborovanje je zaključil Radič, ki jc še izvajal: Evropa ne bo trpela, da bi se Hrvatska pretvorila v Ma-cedonijo. Radič ima v rokah dokaze, da se je Pašič pogajal z Italijo in Madžarsko o razdelitvi Hrvatske. (Ven z dokazi, g. Radič!) Ta govor je Radič zaključil z besedama: »Mi Hrvati lahko veliko tega odpustimo, vendar pa samo srbskemu ljudstvu, posameznikom pa nikoli!«
r BEOGRAD, 13. okt. Radičeva zborovanje v Vrhpolju, katerega se je baje udeležilo 13. do 18.000 kmetov je prineslo napovedane in pričakovane Radičeve izjave. Radiča so njegovi pristaši slovesno sprejemali in pozdravljali na vsej poti oid Broda v Vrhpolje; stara Radičeva sla: bost je, da sl rad daje kaditi in se s pomtpom sprejemati. Radič jo govoril o-koli poldneva. Dejal je med drugim::
—Vendar smo dobili pošteno vlado, vlado sporazuma. Nekateri krogi skušajo vladin položaj naslikati tako, kakor da z radičevci zbog njihovega repnbli-kanstva ni sporazuma. Tako so radikalci napotili generala Hadžiča, ki je pošten in hraber mož, ki pa je v politiki strahovit nevednež, da jo nastopil proti radi če veki stranki. Hrvatsko kmečko ljudstvo jo politično prebujeno. —
V Srbiji pa še vidijo v kmetu — in to je zagrešil celo Protič — nekako živinče. Vendar pa jo tudi tam? opaziti, da se narodna inteligenca vedno bolj približuje kmetom1.
Nato jc Radič omenil nekatere slučaje zlostavljanja ljudi s strani orožništva in je dejal, da so to bile metode prejšnjega režimu, ki pa jih ne smemo več uporabljati. S hrvatokim ljudstvom je treba govoriti talko kot govori Davidovih. Mi hočemo resničen bratski sporazum' i'n Rmo vse storili, da ga omogočimo. Nam j« — o tem smo se preverili — naroden kralj potreben. Centralizma pa ne maramo, ker se znoj ne ogreva ven
-o-
KRVAV SPOPAD V STARI PAZOVI.
Radlčevec nbll radikalskcga kmeta.
BEOGRAD, 13. oktobra. Včeraj bi se Imelo v Stari Pazovi vršiti zborovanje Radičeve stranke. Došlo pa je do spopadov med Radičevci ter orjuoaši In sr-naovci tn je bil neki kmet — radikalec — ubit, dva pa sta bila ranjena. Ubiti se piše Kočijašftvič. Govorijo, da ga je ustre-
lil neki radlčevec v trenutku, ko niu 3e hotel iztrgati iz rok hrvatsko zastavo.
Borza.
CUR1H, 13. oktobra. (Sklepni tečaji). Parič 27.30, Beograd 7.45, London 23.40, Praga 13.475, Milan 22.77, Newyork 521.—, Dunaj 0.00734, Budimpešta 0.0675, Sofija 3. 80, Bukarešta 2. 80,
Poglejmo nekoliko našo državno mejo od Košenjaka (1522 m) v prevaljskem sodnem okraju, naprej do Sv. Urbana (1330 m) in od tukaj v marenberškem sodnem okraju. Skrajne obmejne občine so (počenil od bivše štajersko - koroške meje); Pernico, Sv. Primož nad Muto (župna cerkev Sv. Jerneja (1044 m) v tej občini je še naša), Gornja Viži n g a, Remšnik in K a p 1 j a. Od teh občin imamo po definitivni državni meji samo 80—85% njih površine in prebivalstva, kakor so ga imele pred prevratom. Meja bi morala glasom1 senžermenske mirovne pogodbe iti od Košenjaka črez Sv. Urban’ do kote 017 (Sv. Lovrenc, spadajoč svoj čas k občini Gornja Vižinga), toda. v teni sektorju jo je naša delegacija sLabo odrezala. Mi smo kljub jasnemu besedilu mirovne pogodbe zgubili Sv. Lovrenc (lep in boigat kraj) i,n meja gre tukaj povsod tako, da imajo dominujoče točke v naravi v svojih rokah Nemci.
Bil sem na, več krajih osebno in večkrat na državni meji sami od Košenjaka do Sv. Urbana sem' jo prehodil letos peš; reči moram, da mi je težko, ko vidim; da je pri prveml močnejšem' navalu s severa (od strani Košenjaka) vsa naša Dravska in Mislinjska dolina zgubljena dol do Hudeluknje. Pa kako tol Na Košenjaku imajo Nemci svojo veliko Ross-hiitte, imiajo vso planoto in ravno na vrhu, ki strmo pada proti Dravogradu, je obmejna piramida. Iz Košenjaka vidiš vso mežiško dolino do Prevalj irf vso Mislinjsko dolino do Hudeluknje; Dravsko dolino pa, če se ne motim; skoraj do Fale. Nemtei imajo na Košenjak lep položen dostop iz Labudske doline in na njegovi planoti krasen prostor za razvijanje, zraven (za pivi hip) tudi dobro zavetišče* v Rosshiitti. Z noše strani je dostop jako strm (od Dravograda, drugega mi), na hrib pa ne moreš drugače, kakor da. greš po tej cesti, ki pelje mimo Rosshiitte naprej, v Labudsko dolino, tik do državne meje im poteni po strmi preseki o'b mejnikih z zadnjo strani na vrh.
Ko sem si ogledal Košenjak sam; sem prišel do prepričanja, da je Koše« mijak ključ in vrata v naše slovensko ozemlje, da ga jc treba ščititi, da nam mora postati obmejna kula, ki se ne sme premakniti (do tuikaj in no več), ker v nasprotnem1 slučaju agobimo takoj ta del Slovenije do Celja. Na Košenjaku je treba postaviti vsaj planinsko zavetišče, ki bi služilo v miru našim ljudem za spoznavanje naše meje in naše zemlje, v morebitni vojni pa za prvo oporo vojski.
Druga skeleča točka je Sv. Lovpenc, ki dominira naše ozemlje do Sv. Primoža nad Muto. Nemci so na hribu, naša meja, gre v dolini in tam! so si napravili Nemci velikansko poslopje za obmejne straže in finance. Je zidano in obširno tako, da spraviš vanj do 300 ljudi brez skrbi in to z orožjem in opremo. V o-zadju so Nemlci kriti dobro s strani Iv-ni'ka (Eibiswald).
sem- jo sam in šel krog nje od vseh strani) in sicer tako, da ti obvladajo že iz oken prvega nadstropja ven vso dolin«* do Mareniberga (6—7 km).
Od tukaj gre mej.a še precej ugodni za nas po grebenu Kozjaka do maribdr* skega sodnega okraja.	j	>
Od naše strani se za osiguranje meje, še manj pa za naše obmejne straže no zgodi ničesar. Našo finančne straže stanujejo v Pernicah v Bistriškem) grabnu (za rajon Pernice in Sv. Primož nad Muto), v Marenbergu za rajon Gornja Vižinga in deloma Remšnik, v Kaplji za ostali del Remšnika in za Kapljo. —> Vse stanujejo v nadlego domačega prebivalstva v privatnih hišah; iz Maren-berga hodi dnevno finančna patrolja ptf okr. cesti do Radeljskega sedla; seveda tu kaj nima niti stražarnice in leži po letu. ob cesti za kakšnim drevesom; ob slabem vremenu pa se poslužuje stražarnice avstrijskih finaffcarjeV, ki jim! to seveda iz kolegijabiosti dovolijo.
Na Kaplji stanuje naša finančna! straža v privatnih stanovanjih in kolikokrat sem bil na Kaplji, Vsakikrat «0 se mi tožili (oženjeni), da ne morej$ do< biti stanovanj, ali pa da so ista tako slaba, da niso za stanovanja primerna. Se« veda tipi s tem- tudi Interes za službo.
Orožniške postaje so vse v Dravski dolini: Muta, Marenberg in Sv. Ožbalt (občina, Brezno), oddaljene od državn« meje 10—12 km; Kako to vršijo službo ob svoji slabi plači in ko je treba o slabeml vremenu iti z doline v hribe do 800—1000 m: in še več, si lahko predstavljamo,
Nemci so od Ivnika na. Radeljsko! sedlo okrajno cesto (Marenberg—Tvnik)! pojačili, napravili iz nje državno cestol in do Ivnika nameravajo iz Travnika' (Wies-a) podaljšati celo železnico. —* Poleg obmejnih financarjev, za: katere' so napravili velikanske prostore, kakor že omenjeno v Sv. Lovrencu in na Radeljskem' sedlu, imajo Nemci tudi orožniške postaje tik za mejo t. j. v Sv. Lovrencu in v Ivniku (t. j. nasproti območju1' marenberškega sodnega okraja) ter v Arvežu (Arnfels) t. j. skoraj za polovico bližje državni moji, kakor so na<še.
Nujno je potrebno, da se pomaknejo naše obmejne straže (financa in orožniki) bližje državni meji, postavijo tam' za) nje primerna stanovanja, in se jih, da uh bo služba v moralnem oziru trpela; tud'* dobro plača.
Nemci imajo tudi proti Libeličami n« desnem' bregu Drave že enako obmejne trdnjavo, kakor v Sv. Lovrencu in H* Radeljskem sedlu.
Pred vsem bi bilo potrebno dati obmejnim varnostnim' organom posebni nagrade, da bi vršili z veseljem irt zadovoljstvom svojo službo. Samto zadovoljstvo državljanov dela državo močno in krepko.
Pred obSinskGmi volitvami v Ptuju.
Ptuj, 12. okt.
Kakor smo že poročali, nima ptujske nemška lista niti Nemcev, še manj pa domačine in je naslov domača direktno potvorjen. Izmed vseh kandidatov ,ie le 5 res Nemcev in to Steudte, Fiirthner, Sohwab, Blanke in Strohmayer, vsi o-stali so rojeni Slovenci s Ptujskega polja ali naših lepih Haloz. Dr. Fieibtenau na primer nosi to ime neopravičeno in protizakonito, ker se je še njegov oče pisal Jelovšek von Fichtenau, njegov sin, sedanji kandidat pa je obdržal zakonito prepovedan predikat, da »briše s temi svojo slovensko pokoienjo. Sprtt-schina jo bil vpisan §e celo v tukajšnji nemški Šoli od nemških Učiteljev Spru-žina, njegova mati jo Haložanka iz Sn-kušaka, ki šo danes ne zna besedico nem-
ški, žena pa iz Orešja; vkljub temu je ravno ta očitni renegat najhujši in naj-struipenejšl nemški agitator. Saisohegg, Ernst, Milosohitsch, Petrovič, Wogschai-der, itd. so pristni Haložani, Hojnik, oba Murko, Kukovec, Rojko pristni Polanci; Ribič, Omulee iz Brega liri Ptuju, dr. Ralb iz Brežic, Murschetz od sv. Lenarta v Sl. gor., Kersche iz Celjsko okolic^ Slawitsch iz Kamenšaka pri Ljutomeru, dr. Sadnik iz Savinske dolino in istota-ko Jelov ;-k von Flchtenau, ostali pa) privandranci iz vseh delov sveta.
Ce še vzamemo k tem' Prekmurca Zse-lezna, Cehe Nekola, Wessely, Hrvata Vrečiča, pa. imamo celo listo »'domače gospodarske stranke«, ki je domača^ me ud«) radi tega, kor ni nobeden domačin, gospodarska pa zato, ker so si nagrabili našega slovenskega premoženja.
Vsi ti kandidati in če ne sami, panjih predniki so privandrali v Ptuj s pinkel-
IttMfe ©	f	»H	D	O	E<š	V	Mariboru,	dno	14;	is&L*ra	lSlL
Samozaetopstvo računskega stroja „Triumphator“, ANT. RUD. LEGAT, Maribor; samo Slovenska ul ica 7, telefon 100
nomi in si buikaj pridobili lepo premoženj© z izžemanjem! našega slovenskega ljudstva, nekateri 'celo na tak način, da so sedeli radi tega po ječah, kakor pričajo to sodni spisi.
Drugi zopet si je pridobil premoženje na ta način, da je oženil kako staro, pač pa bogato slovensko vdovo; obče pa je znana ptujiska šnopsarija, s katero seje hotelo moralno in gospodarsko ubiti naše ljudstvo in radi teiga ne smejo manjkati med kandidati sorodniki znanih firmi Hntter-Straechill.
Ne moremo se tukaj pečati z vsakim posameznikom! — mogoče še to storimo. Kako pa se gospodarsko in socialno u-dejstvujejo v praksi ti kandidati, !>i lahko na primer povedal bivši Ob mn, n n des .Vereines der Vorposten der Germanen, kako se skrbi za vdove, drugi zopet kako se ščiti nedolžnost deklet, tretji kako se rešuje viničarslko vprašanje, četrti, kako se s krido pride do premoženja, naslednji, kaki vir dohodkov je muzika, prihodnja bi rešila vprašanje bolnic in norišnic, drugi zopet, kako se na eno vrv obesi vse Slovence —• po našem skromnem mnenju pa bi bilo boljše, če bi se ti vsi umaknili iz pozorišča radi njih lepih čednosti, kakor če se radi čednosti zapira kako deklico na podstrešje.
Svojo ljubezen do našega naroda pa izkazujejo ti ljudje ob vsaki priložnosti, zlasti pa je večina njih to dokumentirala ob znanih dogodkih leta 1903, ko so učili Slovence svoje kulture z gorjačo ,v roki ali po vojih hlapcih ali pa sami; ali zahrbtno z gnilimi jajci ali iz višine S črnilom in če drugače ne, pa s svojim prispevkom za guljaš in Freibier podivjani dr uh ali.
Ker tega danes ni mogoče izvajati več na ta način, skušata na pr. Schwaib in dr. Sadnik vzgojiti vredne potomce bivših pangermanov s tem, da se vabi nedolžno deco k predavanjem, gledališkim predstavam in druge zopet £. družabnim večerom; kjer se jim vliva pan-germanski strup.
Na zunaj vsak priliznjen, ljubezniv in lojalen do skrajnosti, ki nikoli ni skrivil lasu nobenemu Slovencu, v svoji družbi nežna windi»ch, drugače pa »očka kaj hote kupili, mamica imamo lepe robce, pridite si vsaj pogledat«, in če pro-etovoljno noče v trgovino, pa se ga zagrabi za roko in s silo potegne noter, [prigovarja tako dolgo naijelajše, da se izvabi tudi zadnji krajcar.
To je majhna slika teh nemških kandidatov in njih domače in gospodarsko delo, naše ljudstvo pa vendar enkrat odpri oči, poglej, koga podpiraš in stori 'to, da poznaš v bodoče res le domačega, slovenskega trgovca J n obrtnika ter so izogiblji vsake nemške in uemškutarske trgovine, ker si drugače gojiš gada na lastnih prsih.
#
Mestni tajnik Zelenko je stopil zopet na plan. Ne bi se bavili s to malenkostno osebo, ako ne bi ta človek ob uri, ko se vrši volilni boj in hočejo zmagati Slovenci, intrigiral proti- narodnemu bloku. [V slovenski družbi ga ni nikjer, pač pa ga vidimo pomenkovati se vedno in povsod z nemškutarji, od magistrata noisi .pošte za nemško listo in na drugi strani Pa spet agitira za socijaldemokrate. — [Bog ve, kaj je v tem človeku, da m-u žilica ne da miru. Sfrčal je iz državne službe, sedaj še hoče doseči, da dobi- slovo itudi na magistratu. Ker že sluti svoj odhod, katerega si je sam pripravil, hoče pomagati nemškutarski in soeijaldemo-kratični listi do zmage, da bi se na ta način še obdržal na svojem mestu, misleč si, če zmagajo nemškutarji, ostane v službi, če pa zmagajo socijaldemokra-ti, pa tudi, blok pa me bo pognal itak, ker si drugega ne zaslužim1.
Pa je res že zadnji čas, da izgine iz magistrata. V svoji sobi tarna in zabavlja čez vse slovenske stranke, ter jih imenuje goljufe, korupcijoniste, falote itd. Mož najibrže ni pri zdravi pameti, k©r bi drugače kaj takega ne delal. Saj V svoji domišljiji ne uboga več niti župana, njegovim ukazom se roga ter jih ne izvršuje, proti svojim kolegom pa postopa tako zahrbtno in ogabno, da se ga vsi izogibljejo, -ker jim že sedaj grozi, da če ga bodo prosili na kolenih za službo, ker upa imeti gavno besedo, če zmagajo naši nasprotniki.
Mnogo se govori, kako jo spravil neko gospodično uradnico na magistratu ob kruh, mnogo Pa se tudi govori o tem, zakaj je to storil. Mogočo bi znala povedati 4» temna noč in doltična gospodična sa-jnta, ki jo postala žrtev njegovih intrig.
Zakaj ima župan usmiljenje s takim! človekom, je neumlljivo. Saj bi se našel tudi kdo drugi, ki bi opravljal tajniške posle, osobito ker je mnogo dobrih in poštenih uradnikov brez kruha, ne pa, ete tet tegat-šlOHclka-podpira, ki ne,, "asluži —-- -	•*	...	•»
nobenega obzira, temmanj, ker nima trdne, moralne in narodne hrbtenice. Da bo-demO imeli slovenski volilci več zaupa n ja v narodni blok, zahtevamo, da se tega človeka takoj odstrani iz magistrata ter sc jniu odvzame vse agende.
Več volilcev.
Fantovska bfftka w CSf-
srn	polju,
4 mrtvi, 24 ranjenih.
Včera j je po vesteh, ki so danes došle v Maribor, v Cirkovcih na Dr. polju tekla človeška kri kar na veliko. V neki gostilni se je vršila veselica s plesom. Kakor je že navada, so se fantje ob tej priliki radi deklet sporekli. Iz prepira se je razvila prava pravcata bitka, v kateri so se ostro spoprijeli fantje iz raznih vasi. Po prvih vesteh so bili 4 takoj mrtvi, dočim jih je 24 odneslo z bojišča večje ali manjše rane.
Takih fantovskih bitk ni bilo že dolgo celo v krajih, kjer fantje čislajo ncže skoraj tako kot dekleta. Informirali smo so o tem' dogodku v Pragerskem, kjer so vesti, ki se danes širijo po Mariboru, potrdili, toda podrobnosti niso nikomur znane; dočim Cirkovci niso zvezani telo-fonično in ni megoče dobiti od tam nobenih natančnejših vesti.
Velik požar ¥ ICssn-
Zg. Kungota, 13. okt.
Včeraj krog 4. uro zjutraj je izbruhnil požar v mlinu posestnika Lebariča, ki je v kratkem uničil mlin in žago ter velik del ostalih poslopij. Ogenj je moral nastati tekom noči pri strojih. Na kak način, še ni natanko dognano. Mariborska požarna hramba, ki je bila ic-lofonično pozvana na mesto požara, je mogla le še lokalizirati požar na goreče Lebaričeve objekte. Skoda se ceni na krog 500.000 din., ki je pa — kakor čujo-mo — krita i zavarovalnino/ — Je to tekom! zadnjih let že četrti požar pri Lebar iču.
m p©
— Imenovanja. Za predstojnika ckr. sodišča v Slov. Bistrici je imenovan viš. sod. svetnik dr. Doljan, doslej v frevd-
ljah; za predstojnika okrajnega' sodišča v Prevaljah okrajni sodnik dr. Blaž Reichmanu. Sodnika Jv. Trinkans in Emil Krainer v Mariboru sta imenovana, za -okrajna sodnika, sitega društva se je dne 5. trn. ustanovila v Murski Soboti.
— Železničarji s fesi. Prometni minister je zopet dovolil, da smejo naš: železničarji, ki so muslimansko vere, nositi tudi v službi fese.
• — Neve srednje šole. V Bosni je v zadnjih letih čutiti živahno gibanje narodnih in gospodarskih sil, odtod tudi večja potreba šol, zlasti rrerlnjih in-meščanskih. Ker pa je naša vlada odredila, da se novi srednješolski zavodi ne bedo otvarjali, se B-o-sanci trudijo, da dosežejo izjemo. Zlasti se trudi za srednješolski zavod trg Zenica, ki se razvija v industrijski center.
— Izseljevanje v Avstralijo. V zadnjih treh mesecih se je izselilo iz naše države v Avstralijo 493 jugoJov. državljanov.
— Zaradi redukcije v smrt. V soboto so našli v Zagrebu na neki klopi v Tu-škancu nezavestno damo, ki je v samomorilnem namenu izpila lizol. Damo so takoj prepeljali v bolnico. Takojšnji zdravniški pomoči gre hvala, da je osta-
rilka so piše Antonija Vardič in je bila nameščena kot poštna uradnica. Vsled redukcije pa je ostala brez službe in jo je beda pognala v smrt. Javna skr p jo je sicer spravila nazaj k življenju, ali pa ji bo tudi preskrbela zadostnih življenjskih pogojev, to je seve drugo vprašanje.
— Načrte zakona proti korupciji sta
predložila v prvi seji skupščine v soboto bivši pravosodni minister dr. Grisogono v imenu kluba samostalnik demokratov in sedaj ni pravosodni minister. Obema predlogoma je skupščina priznala nujnost..
— Zakon o invalidih je predložil v soboto skupščini minister 'za soc. politiko. Zakonu je skupščina priznala nujnost.
— Zgradba železnice Murska Sobota— Ormož sc zadnji čas nadaljuje s tako vnemo,'da je računati s tem1, da steče že
— Prekmurska podružnica Slov. lov-tokom meseca dni prvi vlak.
— Anketa za pospeševanje živinoreje. Ministrstvo za poljedelstvo im vode je sklicalo za 1. novembra sestanek živinorejskih strokovnjakov. Na anketo je pozvano okrog 20 naših znanih strokovnjakov, ki bodo razpravljali o vseli problemih, ki se tičejo pospeševanja živinoreje. Dalje se bo razpravljalo tudi o edinstvenem zakonskem načrtu za pospeševanje živinoreje.
Mariborske vesti.
Maribor, 13. oktobra 19*4
Najemniki demonstrirajo zoper nov stanovanjski zakon.
Povišanje najemnine je izzvalo v Mariboru, tipičnem uradni-ško-delavskem mestu, kjer je najemniško vprašanje že od nekdaj jako važno, veliko vznemirjenje. Po pregovoru: »Kuj železo, dokler je vroče!« se jo tega razpoloženja lotila socialno-demokratska stranka, kar jo navsezadnje njena poglavitna dolžnost, saj na problemu kruha in strehe isloni današnje delavsko gibanje. Lahko bi se bila najemniška demonstracija izvršila tudi na nepolitični podlagi; menda bi bila v tem’ primeru bolj učinkovita.
Včeraj okoli 9. ure se je zbrala pri Delavskemi domu povorka, v kateri je stopalo največ 1000 ljudi, kar jo pravzaprav malt, če pomislimo, koliko najemnikov bo občutilo v Mariboru trdote novega povišanja najemnin. Opaziti je bilo, da so demonstranitje korakali preveč mrtvo, ko da gredo za pogrebom. Zato tudi tokrat ni bilo pravega efekta — tako kot ga ni bilo nedavno povodom1 pacifističnega obhoda po mestu. S* tem pa nikakor nočemo oslabiti stvari same; v kolikor je demonstracija zastopala resnične interese najemnikov, v toliko so bili za njo tudi tisti tisoči najemnikov, ki se ji niso pridružili. Napisi, ki so jih nosili demonstrantje, so bili zelo kričeči: »Doli z vlado hišnih gospodarjev!« — »Doli z zlato najemnino!« — »Vlada naj zida!« Povorka je potekla v popolnem' redu in miru, kakor je bilo že v naprej pričakovati.
Nato se je vršil v Gamlbrinovi dvorani shod. Otvoril ga je v imenu socialistične stranko g. Pete jan, nakar sta govorila g. Eržen slovenski in g. Ošlak nemški. — Zborovanje je imelo soeialistično-agita-čijski značaj; g. Bahun je na koncu zagovarjal delovanje socialistov v mariborskem občinskem svetu in je prah iz socialističnih sukenj k/krtačil na črne klerikalne suknje, kar ni bilo ravno ne-zabavno.
Nato je bila sprejeta resolucija. V nj:i zahtevajo mariborski najemniki, da naj ostane sedanja najemniškazaščita še na-
dalje, v veljavi ter se naj razširi še nal podnajemnike, male trgovce in obrtnike. Država'na j ustanovi poseben sklad za zidanje hiš, Razkošna stanovanja naj se posebej obdavčijo.
Po sprejetju resolucije je g. Petejan shod zaključil in napovedal več podobnih demonstracij, katerih bi se naj udeležili tudi vsi drugi najemniki.
• ", * '
m Plebiscitni spominski shod v Narodnem domu, ki ga je za soboto zvečer sklicala: Orjuna v spomin na nesrečni koroški plebiscit, je bil lepa, tiha manifestacija za naše zasužnjene brate. Govorili so dr. Vauhnik, dr. Cazafura; dr. Žnuderl; dr. Irgolič in bila je sprejeta r osolil ci ja.
m Mariborsko učiteljsko društvo zboruje v četrtek dne 13. okt. ob 9. uri v III. deški os. šoli na. Ruški cesti.
m Glasbene Matice v Mariboru VI. redni občni zbor se vrši dne 20. oktobra 1924 ob 20. uri v društvenih prostorih pri Gotzu na Aleksandrovi cesti (TIT. nadstropje) z običajnim dnevnim redom.
m Radio-klub. Ustanovni občni zbor mariborskega Radio-kluba sc vrši v soboto dne 18. okt. 1924 ob 20. uri v dvorani hotela »Pri zamorcu« v Gosposki ulici. Dnevni red; 1. Poročilo Pripravljalnega odbora. 2. Volitve društvenega odbora. 3. Sklepanje o najetju posojila. 4. Slučajnosti. Vabijo se vsi dosedaj prijavljeni člani in novi interesenti k obilni udeležbi.— Pripravljalni odbor.
m Vlom v Lajterbcrgu. Začetkom okt. so neznani tatovi vlomili v stanovanje Jurija Peterlina v Lajterbergu št. 189 in odnesli za 1150 din. obleke in perila. Pred naik n pom1 ukradenega blaga se svari!
m Griža napreduje. Tz najnovejšega tedenskega izkaza o nalezljivih boleznih mariborskem mestnem okolišu posnemamo, da so sc pojavila 3 nova obolenja za grižo, 5 jih je ostalo od prejšnjega tedna, dva pa sta ozdravela. Tudi škrlatin-ka beleži 1 novo obolenje, dočim sta 2 ozdravljena, 2 pa, bolna izza prejšnjega tedna. Trebušni legar je za sedaj odpravljen, ker je edini bolnik za njimi ozdravel.
m Iz policijsko kronike. V nedeljo 3® policija aretirala, 3 osebe in sicer 1 ram prepovedanega povratka, 1 radi kaljenja nočnega miru in X radi poškodovanja tujega imetja. V minuli noči je bil aretiran neki_ pijanec. Vrhu tega so- bile vložene prijave, ki sc tičejo raznih manjših deliktov.
m Vel izbctlel živinskega gonjača. —*
Včeraj zjutraj j© živinski gonjač Robert Pirkovič krmil vole, ki so bili že privezani v vagonu in pripravljeni, za transport. Ko .ie hotel enemu izmed njih položiti seno, ga jo bojeviti rogovilež vrgel na tla in mu zadal z rogovi težko rano na zatiljku. Na pomagačevo vpitje so prihiteli železničarji tor ga rešili iz nevarnega položaja, ki bi mu utegnil biti usoden za življenje. Pirkoviča so takoj ptepeljali v bolnico.
m Železničarski shod. Udružorije jugoslovanskih narodnih železničarjev sklicuje za torek dne 14. okt. javen društveni shod, ki se vrši v vestibulu Narodnega doma.
Gasilno društvo v Pobrežju zahvaljuje vse, ki so na. ta ali oni način sodelovali pri zadnji vinski trgatvi. Posebej pa zahvaljuje vse darovalce grozdja, posebno g. Lorbera od Sv. Petra, preplač-nike g. Balona, Renčelj. Fischer, Tončič, Urban, Revija tor Jelenca za podarjeno štruco. Vinska trgatev je prav lepo uspela kljub temu, da se' je tudi tokrat niso udeležili ljudje, ki nimajo svoje glave. Žalostno je le, da so med temi bili tudi nekateri domači trgovci, katerim1 pa bomo tudi mi znali obisk vrniti. Hvala lepa!
m Kavarna »Jadran«. Dnevno koncert. Solidna in točna postrežba. Ceno zmerne.	   2885
o Milodari za pogorclce v Strumici.
Na poziv starešinstva JSS prosi odbor I sokolskega društva vse brate in sestre, da po možnosti darujejo posamezne predmete ali pa gotovino za pogorele brate članstvo im sestre v Strumici. — Milodare sprejema odbor v sokolski pisarni v Narodnem doittu ob uradnih u-rah v nedeljo od 10,—11. ure. Bratjo in sestre, priskočimo nesrečnim1 članom na pomoč!
o Plesne vaje sokolskega društva % Mariboru. Odbor sokolskega društva jo sklenil na svoji seji prirediti za svoje članstvo iplesne vaje v dveh odelkih, t. j* za one, ki ne znajo še nobenega plesa in! za one, ki posamezne plese že poznajo*
Za naraščaj bodo posebne plesne vaje. Čas aa prijavo ?c bo pravočasno nazua-
živa in da se bo, popravila. Samomo-
dkolsko društvo v Mariboru naznanja razpored sokolske telo-
Oddelek	telovadi v	od	v telovadnici	vaditelji
moš. deca od 8—14. leta	pondeljek in petek	17—V»19	Realki	Lavrenčič Iv.
moš. narašč. od 14—16. leta	torek in četrtek	»/„19—20	n	Novak JulČe
moš. narašč. od 16—18. leta	pondeljek in petek	*/, 19-20	w	Dr. Pivko
žen. narašč. od 16—18. leta	sreda in sobota	0 M 1 N. T—4	m	Kranjc Mačus, narnest.
žen. narašč. obrtni	sreda jn sobota	y219—20	n	Mačas
moš. narašč obrtni	torek in četrtek	20—22	9	Coter
Članice dijakinje	torek in četrtek	17—V, 19	ti	Lavrenčič
fcem urnikom se zaSno s IS. t. meseca, je še nemogoče, Ker niso rciovaumcu rugi oddelki pa zhrflo jpoaooje, aadajl raratej^ene. Zdravo! Lavrenčič, nač. nar.
nih
v Mariboru, dne 14 oktobra 1924
iIABU U*.
..Arla°“trtTel*l acmori^oavaitJe Mt7wJD. LEGAT, Marffcor, šaro Siororofr« uJžcg_A teie/on 100.
t
Joško Rajh
Tragična smrt odličnega narodnega delavca in borca.
Iz Ljutomera je v nedeljo zjutraj prišla tužna vest o nenadni tragični smrti našega dobrega prijatelja g- Joška Rajha, veleposestnika in gostilničarja na Moti pri Ljutomeru, ki je v narodnem in gospodarskem1 življenju celega okraja pomenil neizmerno panogo.
V soboto zvečer se je peljal danes pokojni Joško Rajh z ljutomerskim to-Var nar 3 ©ni' IVI artin ujšIcgtit v a vitornobilu. iz Gor. Radgone v Ljutomer. Na lokavskem polju, tiik pred progo nove železnice, je Martinušič, ki je šofiral, zadel ob nekega kolesarja, ki je padel v obcestni jarek. Pri tem je tudi Ma/tinušič zavozil malo od ceste stran. Ko je opazil, da je v jarku, je naglo zaokrenil na cesto, pri tem pa se je avto dvakrat prevrnil. Joško Rajh je padel iz avta, ayto pa je z vso silo treščil nanj, mu prizadjal na. glavi težko poškodbo in mu prelomil nogo na treh mestih. Poškodba na glavi je bila smrtnonevarna in je Joško Rajh ob ‘A23. uri na licu mesta izdihnil. Na mesto nesreče prihiteli zdravniki in ko 'misija so mogli ugotoviti samo se njegovo smrt. Martinušič je dobil samo lahko
poškodbo.
Pokojni Joško je stal v 52. letu starosti in zapušča ženo in sedmero otrok, ki bridko plakajo ob truplu svojega dragega ljubečega očeta. To bo razumel vsakdo, kdor je le enkrat videl nad vse prisrčne, idealne rodbinske razmere v Joškovi hiši.
Za njim^ pa ne žaluje samo njegova globoko nesrečna družina, za njim pla-ka ves okraj, kateremu je bil pokojnik Vzor izvrstnega gospodarja in dobrega narodnjaka. Daleč naokoli znan kot gospodarski strokovnjak je bil elan neštetih gospodarskih organizacij v okraju in izven Okraja, je bil načelnik zadruge za rejo žrebet, je bil odbornik konjerej-
iz um Mama društev.
Pri Sv. Križu nad Mariborom se je v
n e dl jo 12. tm. Po dolgih letih vršilo prvikrat zopet zborovanje, tokrat sklicano od Zveze kulturnih društev. Predaval je g. učitelj Skala iz Maribora iz zgodovine kmečkih bojev za staro pravdo. V predavanju se je dotaknil tudi današnjih razmer in pokazal na smernice, ki SO potrebne, da tudi danes pride kmečko ljudstvo do stare pravde, to je do izboljšanja sedanjih težkih razmer. K besedi se je oglasil tudi g. nadučitelj Robnik od Sv. Jurija ob Pesnici, ki je svoj čas 12 let učiteljeval pri Sv. Križu, ter je 'Vzpodbujal svoje prijatelje pri Sv. Kri-'šu k samostojnemu mišljenju in pa k izobraževanju. Urednik g. Špindler iz ;Mari b or a je isto tako povdarjal potrebo Izobraževanja in je predlagal ustanovi-tev javne ljudske knjižnice pri Sv. Križu, kar ro navzoči z veseljem sprejeli ter izvolili petčlanski pripravljalni odbor. Zborovanje jo lepo vodil g. šolski Vodja Hlebec. V doglednem času pri-tredi ZKD pri Sv. Križu zopet predavanje. Nedeljskega zborovanja se je udeležil tudi g. dr. Pipuš, ki je tam rojak in ima gori vzorno urejeno posestvo. — Izleta k Sv. Križu se je udeležilo iz Maribora še nekaj drugih (Slovencev, ki so občudovali krasote kraja Žal da večina [mariborskih Slovencev ne pozna in noče »poznavati naših najlepših izletnih točk, hodi nedeljo za nedeljo vedno v eni smeri — Nemci pa pridno obiskujejo in še danes okužujejo druge naše kraje, posebno tudi Sv. Križ, ki je obmejna točka.
Louis Conpems:
ZaUabUenl osel.
Roman.	(52)
Zategadelj sem dirjal na vso moč. Tega dne se ni hotelo zdaniti. Zdelo se je, da je na samo solnce pritisnila neznana moč. Na hrbtu mi je visela Cha-ris in se trdno oklepala vratu. Nekaj me je gnalo naprej; čutil sem, da so mi bile noge vzlic dolgemu in naglemu diru nenavadno lahke. Še nikoli mi mi viselo na repu takšno težilo ‘kot je bil topot Davus. Trpel seml hude bolečine, ki so skoraj prekašale muke, ki sem jih imel v onih dneh, ko semi obračal mlinske kamne. Za miemoj pa »o bežali trije prašiči, krulili, cepetali in sopeli, večno v strahu, da bodo zaostali za svojim dolgonogim rešiteljem. Čez nekaj časa_ je i jelo deževati. Nič nas ni oviralo. Dirjali j smo dalje in dalje, dokler nismo dospeli [do nekega sedla, 'kjer smo se ustaviti. Trenutek jo bil mučen. Zdaj smo stoprav občutili, koliko smo pretrpeli na tej Poti. Charis se je onesvestila im je ležala/ na njojon\ brbtuikot mrlič. Začel-sem
skega društva za mariborsko oblast itd. Delj časa je bil tudi načelnik okrajnega zastopa, tudi zadnji čas še član okrajnega odbora. V svoji domači občini je bil mnogo let oibč. odbornik.
Z največjo vrfmo pa se je posvetil funkciji kot starosta Sokola v Ljutomeru, kojega ustanovnih je bil in kjer je pred 15 leti prevzel dedščino po prvem starosti dr. Chloupeku in s krepko rolko držal vajeti društva v rok ali. Z mladeniško energijo se je zadnji čas vrgel na delo za zgradbo Sokolskega doma in žarečega lica je pripovedoval baš zadnje čase z veseljem in navdušenjem, da seže vozi materijal za stavbo.
Zato je pa danes ‘tudi ves Ljutomer v črnih zastavah, saj plaka za enim najboljših sinov Jugoslavije.
Da, Jugoslavije! Zakaj kot brezpogojni nacionalist in Jugoslovan, kot stari nacionalni borec s predvojno tiem-škutarsko kliko v Ljutomeru in okraju, je bil pokojni Joško z drugimi žrtvami avstrijske tiranije začetkom svetovne vojne kot srtbofil v graških zaporih. Kolikokrat se je na te čase s ponosom spominjal, s ponosom, ker so mu ti težki časi dali sijajno spričevalo njegove nacij oiialne zavesti.
In danes ga ni več med nami. Težko bo pogrešala raizžaloščena rodbina blagega moža in očeta, težko obilna in ves okraj izkušenega in modrega svetovalca in vzornega delavca na gospodarskem polju, težko ves naš narod iskrenega in velikega jugo/slovenskega nacionalnega delavca.
Njegova ljubezen, do rodne grude, njegova ljubezen do kmečkega stanu, njegova ljubezen do naroda in domovine nam, bodi. in ostani vzor!
Slava pokojniku!
nosno partijah na novo angažirani člani, ki so že s svojim prvim nastopom v operi »Zrinskij« pokazali simpatičen nastop.	_ ,
Bližnje premijere v drami. Kot prihodnja premijera v drami j® predvidena Molnerjeva. legenda v 7 slikah »Lilion«, ki jo bo režiral g. Kovic, kot naslednja pa Bahrovi »Otroci« v režiji g. Železnika.	_________________
Kultura sn uftietnotti
x Nova Evropa. Deseta številka, znane zagrebške revije je prinesla sledeče prispevke: Uloga Srba (L); Otvoreno pismo na adresu Orjune (I. M. Petrovič); Vlada g. Davidoviča (C); Nova carinska politika (I. Belini); Druga ruska revolucija (Al. Jelačič). Beleške. — Prihodna številka bo posvečena Južni Srbiji. — »Nova Evropa« se naroča v Zagrebu, Preradovičev trg 9 III.
x Mam zelle Nitouch®. Kot prva opereta v tej sezoni se je uprizorila v torek, 7. trni stara in vendar vedno še nova Her-vejeva Mam zelle Nittouche. Glavne vloge so bili v lanski zasedbi in imeli smo le v nekaterih manjših vlogah priliko spoznavati nekatere prav uporabljive nove moči. Proizvajanje je bilo isto tako na lanskem višku, zabave in smeha obilo. Muzikalno vodstvo je bilo v spretnih rokah g. Parmo. — H. D.
Narodno gtedaSlife.
REPERTOAR.
Pondeljek, 13. okt. Koncert tenorista g. Josipa Rijavca, stalnega gosta Narodnega gledališča v Zagrebu. Torek, 14 okt. Zaprto.
Sreda, 15. okt. ob IS 'A. »Carmen«. Ah. E Četrtek, 16. okt. »Pohujšanje v dolini šantflorjanski«. Ab. A.
Opozarjamo občinstvo na današnji koncert g. Josipa Rijavca. G. Josip Rijavec, ki je znan kot prvovrsten pevec-tenorist v Jugoslaviji, odhaja na pevsko turnejo na Čeholslovaško tir se med potjo ustavi v Mariboru.
»Carmen«. V sredo 15. okt. se ponovi iz lanske sezone krasna Bizetova opera »Carmen«. V naslovni vlogi nastopi tudi letos ga Mitrovičeva, v Micaeli pa gdč. Vladimirovna. Pač Pa So spremembe v zasedbi moških vlog odnosno partij. Don Hosea poje g. Petrovski, častnika Zunigo g. Okisanski. Tihotapca sta gg. Janko in Urvalek, toreador Escamillo je g. Govorov. Dirigent A. Mitrovič.
Začetek predstav »Carmen«. Ker je »Carmen« zelo dolga opera, se vrše vse predstave za »Carmen« oib 19 Vi. in ne ob 20. kot se vrše običajno druge predstave.
Bližnja operna predstava. V najkrajšem času se ponovi izza lanske sezone dobro znana in priljubljena opera »Carmen« v režiji g. Backmanna. Dirigent g. A. Mitrovič. Predstava bo z ozirom na letošnjo vprizoritev še posebno zanimiva, ker nttetoipijo v nekaterih vlogah od-
msssmsm
Speri,
: Državno nogometno prvenstvo SK. Jugoslavija, Beograd : SK Hajduk, Split 2 : 1.
: Prvenstvene tekme minule nedelje so na celi črti končale 7,a mariborske klube nepovoljno. »Maribor« je proti slabšemu »Jadranu« izgubil z 1:2, »Ra-pid« v Ljubljani istotako proti »Primorju« 1:3, tudi v drugem razredu »Merkur« v izredno ostri igri ni mogel premagati »Ptuj«, rezultat je osital neodločen z 2:2,
Kato le £ najemnino!
Važne določbe novega stanovanjskega zakona. — Kako se bo najemnina odrejala pri nas? — Nekatera dopolnila.
Naš list se je ponovno bavil z načrtom stanovanjskega zakona, zato smatramo, da je potrebno, dopolniti naša izvajanja, ki so se naslanjala zgolj na časopisne izjave ministra za socialno politiko. Po objavi osnutka samega Pa vidimo, da so določbe o povišanju najemnine na nekaterih mestih ublažene, dasi ne toliko, da bi se izpremenile osnovne misli naše kritike.
Člen 3. prvega dela zasnovanega stanovanjskega zakona določa, da se najemnine določajo na podlagi predvojnih cen. Najemnina, ki jo je plačeval najemnik predmetnega stanovanja v juliju 1914 se pomnoži l&kratno v dinarjih. — To je osnovno pravilo. Vendar pa bo 15-kratno povišanje veljalo le za imovi-tejše najemnike. — Za naše kraje prihaja v poštev še važna določba, da se dinarsko povišanje ne bo računalo po faktičnem odnosu dinarja' in krono (1:4) temveč po izjemnem (1:2). To se pravi: osnovna cena se pomnoži tokratno v dinarje, od tega zmnožka Pa velja kot najemnina le polovica. Primer: Cena stanovanja, ki je stalo v juliju 1. 1914 3(( K, se pomnoži s 15, kar iznaša 450 dinarjev. Kot faktična najemnina velja tedaj polovica 225 din.
Kakor že rečeno, velja lSkraitno povišanje le za imovitejše najemnike. Člen 4. namreč določa:
Kadar gre za vojne vdove, invalide, obitelji padlih, upokojence, državne u-radnike in nameščence, častnike, delavca, novinarje, privatne nameščence, u--metnike, kakor sploh za ekonomsko splošno slabše, se bo osnovna cena pomnožila osemkrat. V kolikor posamezne navedenih oseb prejemajo večje stalne dohodke, se osnovna najemnina pomnoži desetkrat.
O določbah’, ki veljajo takrat, če ekonomiko močni zakupniki stanujejo pri slabših lastnikih (vpofcojencih, drž. u-radnikih, vojnih žrtvah in pod.), in ko se osnovna najemnina pomnoži 20krato, smo že poročali.
Ne smemo pa prezreti, da je ves stanovanjski zakon še v osnutku in da ga utegne narodna skupščina v nekaterih določbah še izpremeniti.
Strahote taksnega zakona.
Gospodje Žebot in tovariši, hic Rhodus!
Nešteto slučajev že je obravnavalo časopisje, ki so v vsej nagoti kazali nepremišljenost, s katero so poslanci pripustili sprejetje sedanjega taksnega rakoma. Korektura trdot tega zakona bi morala biti ena prvih nalog sedajlevlade, saj so baš poslanci klerikalne stranke, Žebot in drUgi, ki je sedaj na vladi, poprej v časopisju, na shodih in v interpelacijah neprestano ropotali proti temu zakonu. Danes seveda nimajo za taka vprašanja časa, ker se morajo klati za to, da bi Radiča po vsej sili potegnili v vlado — in so gospodarska vprašanja zopet v ozadju.
Ena glavnih hib novega taks. zak. iz 1. 1923 je kazensko postopanje. Kazni so v največ slučajih veliko previsoke iu' ne stoje v nikakem razmerju z učinjenim! prestopkom. Predaleč bi vedlo, če bi hoteli tukaj razpravljati vse posamezne kazni pri različnih tar. postavkah. Omiliti bi se moral pred vsem čl. 46 taks. zak., ki se glasi: Kazni, izročene po zak. o taksah, se ne smejo ne zniževati ne milostno odpuščati. To nasprotuje splošnemu prinosu kazenskih določb v vseh drugih kaz. zakonih; celo pri kaznih za hudodelstva po sploš. kaz. zakonu je mogoče znižanje, tudi po dohodarstvenem! baz. zakonu je milostno znižanje kazni predvideno.
Da se vidi prav jasno krutost taksnih kazni, hočemo ilustrirati to z enim primerom: A. kupi hišo za 1,000.000 din., pa odpada joče 6% takse v znesku 60,000 D ne plača tekom 15 dni ka/kor to zahteva, čl. 51. Davčni urad ga obsodi vsled tega na 3-kratno kazen v znesku 180.000 din.; poleg tega še mora stranka plačati za obsodbo 5560 din. v kolekih!! Stranki je dana sicer možnost, da plača te zneske prostovoljno 'brez razsodbe; vsak razsoden človek bi mislil, da plača v temi slučaju manj; toda ne, plačati mora ravno toliko. Seveda ne bo pri teh okol&činah nikdo prostovoljno položil kazni, tudi če bi imel denar in če je prepričam da bo razsodba davč. urada držala pred višjo inštamco. Stranka je še mnogo na boljšem, če se pusti obsoditi, ker profilira na obrestih, kajti razsodba je šele po pravomočnesti izvršena, kar lahko traja tudi 2 leti, ker ima stranka možnost pritožbe na 2 inštanoi!! Vsak 'bi torej bil naravnost norec, če bi plačal prostovoljno ravno toliko, kakor pa potom razsodbe, oziroma če upoštevamo izgubo obresti, še mnogo več. Da pa te kazni ni-
rigati in dajati Davosu znamenja, da naj jo sname. Mož me je k sreči kmalu razumel in je odnesel dekle v votlino, ki je bila blizu poti. Tu ji je položil glavo na mehka tla, jo pokril s širokim listjem, počenil k njenim nogam in se — sam onesvestil. Tudi jaz sem legel pred dupljo, da bi si odpočil. Bil sem tako utrujen, da se mi je zdelo: ta hip bo moja človeška duša zapustila oslovsko telo. Tudi prašiči-senatorji so si poiskali varen prostorček, kjer so se lahko izsopeli in pomirili. V tej duplini smo počivali ves dan in naslednjo noč. Bilo je to blizu državne ceste, ki vodi v Larisso.
XIV.
Mislim, da smo ves dan in vso noč prespali. Zdajci sem se predramil iz globokega sna. Prva misel mi je bila Charis. Vse je bilo mirno. Charis, Davus in senatorji so mirno spali. Lepo jo bilo videti mil devojkin obraz v poltemmi špi-Iji, med širokim listjem! ki je pokrivalo njen život in jo ščitilo od pretrdega hladu. Počivala je mirno kot v domači hiša.
Začel seml si ogledovati okolico. Sedlo se, je. simšč^.^loibbkn jnavadoi in -'■»
bilo ohraščeno z bdečim grmovjem. Narasli potoki so se penili in šumeli čez pečine v dolino, kjer se je pravkar trgala noč. Prebujal se je dan; bil je čaroben in rožnat ko mladi bog. Ko sem se tako oziral okoli sebe, sem začul nekak hrušč. Prihajal je z one strani sedla; podoben je bil brnenju strun, poln čistih zvokov in čudne radosti, kakor tiha pesem', ki pravi o nadejah in obljubah. Ta pesem me 'je vsega prevzela in napolnila s čioio človeško slastjo, ki je nisem že zdavnaj občutil. Kmalu sem bil opazil belo procesijo, ki je prihajata čez sedlo. Možje in žene so prihajali na vrh, prepevajo pozdrav mlademu, lepemu dnevu. Polagoma so postajali glasovi boljinbolj razločni. Zdaj nisem več dvomil, da so se bližali sveti ljudje, kremi jih pošiljajo nasproti sami elevzijski bogovi. Veselo sem zarigal, da bi vzbudil svoje tovariše v nesreči.
Najprej se je predramil Davus. Za njim je tudi Charis odprla oči in vprašala osuplo:
»Oharmides! Charmides! Kje sem?«
Dasiravno sem se bil že privadil, da se .na razne-načine sporazumevali z ""jč-
je Davus občutil potrebo, da ji pojasni namesto mene:
»Na varnem smo, devica. Ne bojte se! Mi smo vas zvesto varovali. Charmides, odlični vaš zaročenec, je čuval pred vhodom in nas je pravkar vzbudil iz spanja.«
Nato je Davus vstal in vzkliknil: »Hej, gospodje prašiči ali senatorji! Vstanite! Zdanilo se je že in solace se sprehaja nad dolinami.«
Prašiči so se vzbudili in' so jeli kruliti. Jaz sem rigal, a v zraku pa so žvr-goleli škrjančki. Tedaj sta tudi Charis in Davus opazila procesijo, ki se je bližala iz rožnatih daljav.
»To so Irisini svečeniki!« je vzkliknil Davus. »Dobro znamenje, da prav sedaj prihajajo v našo bližino. Nemara nam bodo lahko pomagali z dejanji in nasveti.«	.
Sveti možje so resnično prihajali v smeri proti nam'. Pred njimi so šle svete device in prepevale. Sredi procesije pa je stopal višji svečenik, ki je nosil okoli glave srebrn obroč. Ko so se nam približali za nekaj korakov, sem' pohitel prednjih !n p,oklekfiil na sprednji boiffL
ta'ke kazni vsakega Kazen pa vendar ne
Velika soba z eno ali dve po
Naznanjamo tužno vest, da je naš nepozabni gospod
Joško Rajh
veleposestnik na Moti pri Ljutomeru
starosta »Sokola* v Ljutomeru, član okrajnega odbora, odbornik konjerejskega društva, načelnik zadruge za rejo žrebet itd. itd. v soboto, 11. oktobra 1924 ob l/3 23. uri na lokavškem polju preminul.
Pogreb v torek 14. oktobra 1924 ob 11. uri dopoldan od župnijske cerkve v Ljutomeru. Mota—Ljutomer, dne 12. oktobra 1924.
Žalujoči ostali
naznanja, da je njegov velezaslužni član, gospod
z Mote pri Ljutomeru, dne 11. oktobra 1924 preminul
Ohranimo mu časten spomin!
maši!
Novo zidana enonadstropna hiša
■a prometnem kraju v Ljutomeru, pripravna za trgovino ali obrt, se po ugodni coni proda. Ponudbe na stavbenika Jandl v Ljutomeru.	2321	3—1
Svojo bogato zalogo novodošlega suk-na za dame in gospode priporoča tvrdka
MUSTEK S SMUČIH
Glavni trff.
,	2171
„Sokol“ v Ljutomeru
javlja tužno vest, da je njegov mnogoletni strarosta, brat
Joško Rajh
j ve veleposestnik na Moti
v soboto ob pol 23. uri preminul. Pogreb v torek 14. oktobra 1924, ob 11. uri do-
Odbor.
Lovsko društvo Cven
javlja, da je njegov priljubljeni načelnik, gospod
Dotični gospod, kateri je včeraj v noči okoli t. ure prišel zGrajskega trga skozi Grajsko ulico ter na potu
pobral roji rečen tarMa z večin vsoto de-
narja se naproša isto proti nagradi takoj nazaj pri-umsju negtj) ker je Sp0i!nan- j\jra upravo ,Tabora*.
2327
Joško Rajh II Joško Rajh
z Mote pri Ljutomeru, dne 11. oktobra 1924 preminul.
2323 Dragemu tovarišu trajen spomini
M odsvem* svectefefe:	Spt*dVor.	—	S&bIk*	W«d*«Ta!i»	4.	d.
Bfevg 1	     sT	A	B'	6	It«	V	MirtflSOrtf,	Wn« 14. oMoKra 1924
ANT. HOD. LEGAT, MARIBOR, samo Slovenska ulica 7, telefon 100, samoprodaja pisalnega stroja „Continnenta
Dalje 'bi se moral omogočiti strankam
bo samo tna potpirju, za to je že bilo več slučajev. Kmet Jakob Kolednik iz Ptuj-efkega okraja je bil obsojen na ta način Ka ogromno kazen 37.500 din. ter je vsi e d tega gospodarsko .uničen. Josip Krajnc iz Ptuja na 93.750 din.!! Te številke govor© dosti jasno.
Na drugi strani je pa v dohodninsko-kazenskem! postopanju n’, pr. pri zalaj-bah kupnine itd. praksa, da višje dohodninsko sodišče obsojenimi strankam'skoraj vedno kazen zniža in1 to ne le na njih prošnjo, ampak celo ex offo brez strankine prošnje. In v teh slučajih gre vendar za očividini dol us, med tem! ko v naših slučajih ni niti o O u 1 p i govora. Znano je, kako težko je denar dobiti ob gotovem terminu n. pr. za plačilo deset-ka. Včasih ga še banka nirmi. Torej na eni strani se kaznuje stranka ki je imela namen državo goljufati, veliko milejše, na drugi strani se materi jelno ruinira stranko, ki države ni oškodovala in tudi Jii imela namena oškodovati. To je največ ja ironija in satira na‘postavo, obenem' Pa največja krivica, ki se mora goditi kaki stranki. Pošteno stranko sc po krivici uničuje materi jelno, nepošteni stranki pa višja oblast ex offo znižuje zasluženo kazen.
Odlog ali rok za plačilo taks in pristojbin, vsaj v obzira vrednih slučajih, kakor ee dovoljuje n. pr. pri davkih. Po današnjih predpisih taks. zak. pa se ne sme v nobenem slučaju dovoliti roka. — Obratno Pa čakajo stranke večkrat po 2—3 leta na povračilo taks in pristojbin, ki so jih vsled pogreša© odmere ali drugače preveč plačale.
Jako želeti bi bilo, da bi se dala — vsaj višji instanci možnost, da bi strankam' smela spregledati zamujeni rok pri prošnjah in pritožbah (rekurzih).
Omeniti foi še bilo tar. post. 193, ki določa takse za kazensko postopanje za prestopke in hudodelstva, ki jih preiskujejo in sodijo sodnije. Skrajno krivična je tukaj določba, da morajo kolke plačati tndi osebe, ki so bile kazni oproščene ali ki jih je sodišče s sodbo proglasilo za nedolžne ali glede katerih Se je preiskava sploh ustavila. Veliko previsoke so tudi kazni pri' posameznih tarifnih postavkah, tako n. pr. SOkratni pri računih (t. p. 34). Pri posameznem nekolkovanem' računu sicer znaša skupna kazen v najnižjem slučaju s tak 10 za obsodbo vred samo 35 din.; če pa n. pr..
šalne takse za račune, ki znaša mesečno lahko par sto dinarjev, znaša kazen tisoče dinarjev. N. pr. gostilničar je za-' ostal s plačilom pavš. takse 200 din. mesečno za 7 mesecev; v tenu sluča ju znaša kazen 50krat 1400 din. = 70.000 din.!! Poleg te že itak ogromne kazni bi rnoral plačati še za tak primer v tar. post. posebej določeno denarno globo 100—1000 din., razven tega seveda še takso za razsodbo nad 2000 diin.! Jasno je, da morajo i vsakega gospodarsko uničiti.
smo imeti tega na-1
mena. Možnost bi morala biti dana, se stranki kazen zniža, če že ne s vsaj za prvi prestopek!
Končno še nekaj; glede vseh tev, tudi v najbagatelnejših slučaj odloča danes generalna direkcija v gradu. Seveda leže vslcd lega cele gorel aktov po cele mesece v Beogradu. Sajj je samo iz območja okr. fin. ravnatelj-1 stva mariborskega spodaj nad 20.000 aktov radi prestopkov točilne takse, stranke čakajo na rešitve že od marca! meseca.
stelji se odda pove upiava.
takoj, nasiov 2283 3-3
Največle vrtnarsko podlet-Je v Jugoslaviji „VRT“, D ž n m o n j a In drugovl, družba z o. z., Maribor.-
Naireeii izbor plemenitih sadnih dreves (čepov) v najple-menitejsih vrstah in v vseh o blikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tndi cepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno okrasno grmovje ...	.	ter drevje imamo	cr o l^to!
gostiinuoair m poravnal takozvane pav-1 Zahtevajte eenike! 2 5 10-6
Lepi prostori za zidanje hiš
so na prodaj na Pobrežju. Vpraša se pri trgovcu Lešnik na
Tezna
2279 3—2
io
ipler MM pridelke
na debelo nudi po n a J n i ž j i ceni
Miloš Oset, Maribor
Glavni trg 1619
Grissdje Izabela na prodaj. Naslov v upravi.	2324
Napolitanke
Adria narezki
Keksi
Bonboni
čokolada
Malinovec
vsaka množina najceneje v glavni zalogi
tmm a Mitov
Maribor, Stolna ul. 4.
TOMŠIČEV DREVORED, Torek 14. oktobra 1924
VELIKA NOVA GALA PREDSTAVA
Vsak večer ob 8. ure. ©to nedeljah in praznikih popoldne ob 4. uri in zvečer ob 8. urt. cene. Lože D 24-—, zaklopni sedeži Din 20-—, 1. prostor Din 16-—, 2. prostor 12-—, stojišče 6-—