Na ročni nu mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/III
SCOVENEC
Ček. račun: Ljub-Ijanu št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Pruga-Dunuj 24.797
U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. - nočna 2996 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
lzkaju vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Prva dva dneva
Evharističnega kongresa
Zagreb, 16. avg. p. Včerajšnji dan evhari-BtiSnega kongresa je potekel nad vse slovesno. Ob 8 zjatraj je bila velika pontifikalna maša z asistenco v prisotnosti nuncija in vsega episkopata v stolni cerkvi. Na koru je pel pojačen zbor zagrebške katedrale.
Kongres v dvorani zagrebškega zbora
Kongres sam se je pričel ob 10 v dvorani zagrebškega zbora, ki je bila nabito polna. Episkopat se je razvrstil v prvih vrstah. V sredi je bil papežev delegat, na desni je bil nadškof dr. Bauer, na levi vrhbosanski škof dr. Šarič.
Kongres je otvoril predsednik pripravljalnega odbora škof dr. Premuš. V pozdravnem nagovoru je naglašal pravi pomen današnjega kongresa in se spominjal pokojnega škofa Langa, ki je pred 7 leti otvoril prvi evharistični kongres. Nato je pozdravil vse prisotne. V sporazumu z zagrebškim nadšfkofom je predlagal za predsednika kongresa Pranja Kukuljeviča, velikega župana v pokoju, za podpredsednika dr. Viktorja Korošca, vseučiliš-kega profesorja iz Ljubljane, Stjepana Markulina, profesorja iz Zagreba, za tajnika pa prof. Mate ITjeviča.
Pozdrav sv. Očetu.
Novo predsedstvo je zavzelo svoje mesto. Predsednik Kukuljevič je imel nagovor, v katerem se je zahvalil za odlikovanje, s katerim je bil počaščen. Pozdravil je nuncija msgr. Pelegrinettija, nato pa posamezne goste, predvsem brate iz Amerike, Avstrije, Gradiške in Istre, Čehoslovake, Poljake, Francoze, Ukrajince. V svojem govoru je predlagal, da se pošlje pozdravni brzojav Nj. svetosti papežu Piju XI. Brzojav se glasi:
»Nj. svetosti papežu Piju XI. Vatikansko mesto. — Hrvati, Slovenci in ostali verniki katoliSke cerkve v Jugoslaviji, zbrani na veličastnem evhari-stičnem kongresu v Zagrebu, se zahvaljujejo Vaši Svetosti, da ste blagovolili počastiti ta kongres z imenovanjem svojega legata in namestnika v osebi apostolskega nuncija, prevzvišenega gospoda Her-menegilda Pelegrinettija in sle s tem vzeli pod svojo visoko zaščito ta evharistični kongres. Izražajoč vernost in vdanost rimski apostolski stolici in Vaši Svetosti kot namestniku onega Jezusa Kristusa, čegar prisotnosti v presveti Evharistiji hoče ta kongres dati spoštovanje, čast in slavo, in uverjeni, da je vsa njihova narodna bodočnost v ljubezni do katoliške cerkve in njenega vidnega glavarja na zemlji, prosijo Vašo Svetost za blagoslov pri svojem delu in tem zborovanju, ki ima za cilj, da pre-sveta Evharistija prerodi duhovno življenje vseh vernikov in povede naše javno življenje v duhu Evharističnega kongresa.«
Pozdrav Nj. Vel. kralju.
Brzojav je bil sprejet z velikim ploskanjem. Nato je predlagal predsednik pozdravni brzojav Nj. Vel. kralju. Ta brzojav se glasi takole:
»Nad 100.000 Hrvatov, Slovencev in drugih katoličanov iz vseh krajev Jugoslavije se je zbralo te dni na veličastnem evharističnem kongresu v Zagrebu, da se pod vodstvom svojih škofov posvetujejo o preporodu verskega in narodnega življenja. S tega kongresa izražamo Vašemu Veličanstvu in kraljevskemu domu svojo vdanost in zvestobo.«
Pozdravi delegatov in zastopnikov.
Nato se je prešlo na pozdrave delegatov. Prvi Je govoril v imenu Gradiščanskih Hrvatov Ignacij Horvat, duhovnik in pisatelj. V imenu češkoslovaških delegatov je govoril Vladimir Z a m y -kal, duhovnik in urednik »Našinca« v Olomucu. V imenu češkoslovaških žen je govorila F r a -jova. Nato je govoril francoski narodni poslanec iz Bordeauxa abe Berger, ki je s svojim lepim govorom fasciniral prisotne. Njegov govor so poslušalci večkrat prekinili s frenetičnim ploska-
njem. Njegov govor je prevedel o. dr. Rabadam. V imenu Poljakov je govoril msgr. Leopold B i 1 -k o. V imenu Slovakov škof J a n t a u š. Za njim je govoril v imenu Ukrajincev podkarpatski škof dr. G o j d ič.
V	angleščini je govoril škof Noll, ki je izrazil svoje simpatije za katoličane v naši državi, ki jih pozna po naših izseljencih v Ameriki. Škof dr. Dobrečič je prevedel njegove besede in obenem poudarjal, kako velik ugled uživa škof Noll v katoliškem svetu.
Govora.
Nato je govoril dr. Stjepan B o s a n a c, rektor visoke pedagoške šole, o verskem pouku v šoli. Njegovo predavanje je bilo zelo obširno. Poslušalci so ga poslušali z velikim zanimanjem. Predavatelj je poudarjal važnost katoliške vzgoje v šolah, ki imajo zelo važno nalogo za vzgojo bodočih državljanov.
Za njim je govoril dr. Josip Srebrnifi, škof krški, predsednik stalnega odbora za prireditev evharističnega kongresa. Govoril je o splošnem pomenu Evharistije. S tem je bilo zborovanje končano.
Za tuje goste in zastopnike tiska je bil prirejen poseben banket v veliki dvorani zagrebškega Novinarskega doma. Na banketu je bilo veliko govorov, v katerih se je naglasila potreba češčih lakih sestankov in značaj evharističnega kongresa.
Razna zborovanja.
Popoldne so bila razna zborovanja. Ob Ireh je bil v cerkvi sv. Frančiška na Kaptolu sestanek III. reda sv. Frančiška. Govoril je dr. Teofil Ha-r a p i n, provincijal frančiškanske provincije, o ciljih in značaju III. reda. V jezuitski cerkvi je bila pridiga za Marijine kongregacije. V katoliškem kazinu je bila konferenca, na kateri se je obravnavalo vprašanje bele kuge. Enak sestanek so imele katoliške žene iz posameznih društev.
Današnji dan
Govori dr. Belobrkn, dr. V. Korošca in don Bulicc.
Današnji dan evharističnega kongresa je bil izpolnjen z zborovanji kakor včerajšnji. Udeleženci so že pred 10. uro napolnili veliko dvorano zagrebškega velesejma. Ko je ob 10 prišel v dvorano nuncij msgr. Pelegriinetti v spremstvu zagrebškega nadškofa dr. Bauerja in barskega nadškofa dr. Dobrečiča, jc v vsej dvorani nastalo frenetično ploskanje. Franjo Kokuljevič je otvoril zborovanje. Pozdravil je vse navzoče, v prvi vrsti cerkvene dostojanstvenike, nato pa Albance iz Jugoslavije.
Rektor vseučilišča dr. Belobrk je imel predavanje o znanosti in veri. Vseučiliški profesor iz Ljubljane dr. Viktor Korošec je predaval o temi Evharistjia in svetovni mir. Govoril je v slovenskem jeziku. Orisal je prizadevanje sv. Cerkve, da zagotovi svetovni mir. D. Franjo Bulic jc govoril o temi: O evharističnih spomenikih v hrvatskih krajih.
Po predavanjih je imel govor v imenu Albancev frančiškan Mario P r e 1 a. Njegov govor je prevedel škof dr. Dobrečič.
Nato je govoril šolski nadzornik iz Broda P r a c i n y , za njim je govoril Vojtech M e -dek iz Olomuca. S tem je bilo zborovanje zaključeno.
V	Zagreb še vedno prihajajo novi romarji, posebno iz bližine Zagreba. Prihajajo v procesijah, pojoč pobožne pesmi. Te skupine na-pravljajo lep vtis, ker so večinoma v narodnih nošah. Vreme ni najugodnejše, ker često-krat dežuje.
Zvečer je bil prirejen velik ognjemet.
Slava Poljski, slava junaku Jozeiu Pilsudskemu!
V spomin velike zmage sinov katoliške Poljske nad krdeli
azijalskega boljševizma
Pred največjim nacionalnim praznikom naše države
Belgrad, 10. avg. m. Današnja »Pravda« piše: 6e 20 dni nas loči od 6. septembra, sedmega rojstnega dneva Nj. V. prestolonaslednika Petra, ki se bo letos proslavil na najveličastnejši način. To bo obenem tudi ena najbolj značilnih vojaških in narodnih svečanosti, ki se je vršila v naši državi v poslednjem času. Po vsej državi se bodo ta dan vršile razne svečanosti. Največja svečanost pa bo v Belgradu. V prisotnosti delegacij polkov iz cele države se bo na Banjici priredila veličastna revija čet in se bo izvršila zamenjava starih, zgodovinskih srbskih vojnih zastav vseh naših polkov z novimi jugoslovanskimi zastavami. Vse stare zastave naših slavnih polkov, ki so se tolikokrat odlikovale in ki so simboli naših največjih vojnih uspehov, ki so okrašene z avreolo junaštva in slave, vse te naše slavne zastave, ki so v najbolj kritičnih trenutkih zmagoslavno vihrale, ki »o preživele našo Golgoto in osvoboditev našega naroda in nas vodile tz zmage v zmago, bodo nastopile 6. sept. na Banjici in bodo lam visele in doživele svojo najvišjo tast. Vsi polki naše vojske bodo 0. septembra poslali svoje delegacije v Belgrad. Delegacije bodo
prinesle v Belgrad zgodovinske zastave, v delegacijah pa bodo poveljniki polkov, adjutanti in poveljniki stotnij. Po svečanem zborovanju bodo vse zgodovinske zastave prenesene v kraljevski mavzolej v Topoli v smislu načela: »En narod in eno nacionalno čutenje; spoštovanje plemenskih imen in tradicij je vsem vzvišeno, vedno pa naj služi razvijanju nacionalne sinteze in edinosti. Plemenske zastave naj s pijeteto pridejo v častno preteklost, kajti nacionalna bodočnost hoče samo jugoslovansko narodno trobojnioo.
Na tej proslavi bo prisotna tudi celokupna generaliteta in admiraliteta. Istotako tudi vsi rezervni častniki iz vse države z vsemi pododbori. Računa se, da bo samo rezervnih častnikov več tisoč. Istotako pridejo te dni v Belgrad zastopniki vseh oblasti, humanitarnih in kulturnih društev. Vsi rezervni Lastniki bodo imeli brezplačno vožnjo in vozni listek bo veljal 6 dni. Državni uradniki bodo dobili potreben dopust. Komandant te parade bo general g. Djura Dokič. Na ta zgodovinski dan bo kralj prvič odlikoval z novim redom Jugoslovanske krone.
Vršava, 16. avg. Dne 14. t. m. so se začete slavnosti v spomin velikega poraza, katerega je maršal Pilsudski prizadel boljševiški armadi 1.1920. pred vrati Varšave, katere padec naj bi bil boljševizmu odprl vrata v Evropo. Listi primerjajo Pilsudskega po pravici kralju Janu Sobieskemu, ki jo svojčas na enak način Zapad rešil, da se ni potopil pod valom iz Azije. Ves izomikani svet bi v teh dneh moral izkazati zahvalo Poljski, vekovni predstraži krščanske zapadne kulture, mesto tega pa Nemčija skuša razvneti proti njej grdo kampanjo, da hi jo oropala zasluženih sadov zmage zapadnih držav nad pruskim militarizmom, ki so Poljsko fpostavile v njenih naravnih narodnih mejah. Ta gesta povojnega nemškega nacionalizma pa more le povečati simpatije kulturnega človeštva do junaške Poljske!
Pred desetimi leti.
Komaj je Poljska po zlomu carske Rusije in centralnih držav zopet dobila svobodo, že se je zdelo, da bo poljska neodvisnost samo muha enodnevnica, ustvarjena le zato, da bi vzbujala Poljakom tembolj mučne težnje po izgubljeni lastni državi. Z evangelijem svobode vsem narodom so poslali sovjeti svojo vojsko zavzemat Poljsko. Toda ne zato, da bi dokazali resničnost svojih naukov. S pohodom na Poljsko so hoteli utrditi svojo notranjo moč, obenem pa zabiti klin v srce Evrope.
Boljševiški voditelji so si pridobili vojake in delavce, katerim so vsaj navidez dali oblast in usmrtili carja, ki so ga delali odgovornega za vse zlo. Tudi kmetje so pristali na boljševizem, ko so dobili zemljo, ker so mislili, da je sedaj njihova. Če se je hotel boljševizem utrditi, jih je bilo treba obdržati v stalni napetosti in bojevitosti. Strah pred izgubo dobljenih pravic in stoletna mržnja do Poljakov sta bila izborno sredstvo za učvrstitev boljševizma v Rusiji in za ekspanzijo na zunaj. Ruski komunisti so namreč računali, da bodo preko Slovanov najlažje odprli vrata boljševizmu v Evropo. Odtod ravno pohod na Poljsko, ki bi naj dala naraščajočemu komunističnemu gibanju v Češkoslovaški, Jugoslaviji in Bolgariji moralne in materijalne podpore. Na Madjarskem so bila tla za komunizem tudi ugodna, ker vlada ni kazala razumevanja za pereče vprašanje agrarne reforme. Zmaga boljševizma v vzhodni in srednji Evropi bi pognala v boljševizem tudi avstrijske in nemške socialne demokrate, a v Italiji so razmere itak dozorevale za nastop komunizma. Vse je bilo odvisno samo od Poljske. Zato ni čudno, če so boljševiki že v zimi 1.1919. do 1920. začeli borbo s Poljsko.
Položaj je bil za Poljake izredno težaven. Možje, ki so bili toliko let v vojni, katera je razrušila njihova domovja in često razkropila njihove družine, so komaj čakali, da zagledajo svojce in domačo zemljo. Razpad ruske, avstrijske in nemške armade je škodoval tudi vojnemu duhu mlade Poljske. Komaj so se možje vrnili in začeli popravljati svoje domove ter čistiti polja bodeče žice in granal, naj gredo zopet v vojno? Ali ni to pretežka preizkušnja? Ali ni boljše prisluhniti tajnim boljše-viškim agitatorjem, češ da more poljski kmet iti v vojno šele takrat, ko bo dobil zemljo od razkosanih veleposestev. Vendar pa se je energičnemu vrhovnemu poveljniku Jožefu Pilsudskemu posrečilo v kratkem organizirati državni aparat in močno vojsko. Tako so se Poljaki celo pomlad in poletje 1.1919. borili za osvobojenje svojih vzhodnih mej, dokler niso v jeseni rdeče armade popolnoma potisnili iz Poljske.
Ali boljševiki se s tem stanjem niso mogli sprijazniti. Zato sta se črez zimo na 1.1920. obe slrani vneto pripravljali na končni obračun. Poljska vojska pa je medlem osvojila Dinaburg in pomagala Latviji, da se je osvobodila boljševikov.
Pilsudski jc hotel sovražnika prehiteti in ga potolči na njegovem ozemlju. Obenem pa je mislil osvoboditi Ukrajino boljševikov. Zato je začel ofenzivo v Ukrajino. Ta načrt Pilsudskega je bil lem bolj upravičen, ker je sklenil prijateljsko zvezo s poljsko vlado ukrajinski ataman Petljura, ki se je
boril proti boljševikom /.a svobodo svoje domovine. Petljura je imel nekoliko divizij, ki so se borile ramo ob rami s Poljaki in z njimi osvobodile veliki del Ukrajine z njeno prestolico Kijevom.
Ruski boljševiki so v tem času zlomili armade Denikina, Kolčaka in drugih, ki so se v sami Rusiji borili proti njim. Tako so mogli vreči vse svoje sile proti zmagujoči poljski armadi na Ukrajini. Poleg prejšnjih rdečih čet se je pojavila konjeniška armada gen. Budjenega, a vojskovodja severne fronte Tukačevskij je začel ofenzivo s petimi novimi močnimi armadami.
Pilsudski je ukazal počasen umik, hoteč s tem uničiti armado gen. Budjenega. Tudi prvi napad gen. Tukačevskega so Poljaki odbili, ali od 4. julija 1920 poljske sile niso bile več kos ogromni sovražni premoči. Niso mogle zadržati črte, kjer bi se naj poljska vojska zaustavila in zbrala svoje sile. 2. avgusta je padel celo Brest, kjer je nameraval Pilsudski začeti protiofenzivo. Boljševiki se naglo bližajo Varšavi. V celi Poljski nastane jianika. Zdi se, da bo komaj dobljena svoboda izgubljena. Kar ni bilo na bojnem polju, je hitelo v čenstohovo, kjer so obupno proseče klicali: Kraljica Poljske, reši nas!« Ko je bila nevarnost največja, je poljski patriotizem, poljska požrtvovalnost in nezlomljivos! poljskega karakterja izbruhnila in vzplamtela v obupni moči. Pilsudski se sedaj odloči za protiofenzivo ob Visli. Ali boljševiška armada začne že 13. avgusta silovit napad, prodre prvo črto in je še samo 15 km od Varšave. Druga boljševiška armada skuša odrezati Poljake od Udanska, od koder dobivajo orožje in municijo. Vse je prepričano o gotovi boljševiški zmagi. Komunistični in socialistični tisk je že predčasno sporočil Evropi pad Varšave.
Ali poljska preslolica se drži. Iz dobro skritega položaja se vrže poljska vojska 16. avgusta pod osebnim vodstvom maršala Pilsudskega na rdečo armado, jo potisne na stran, ji preseka zveze in uničuje njene zveze. Ostanki beže v popolnem neredu na vse strani. Ena cela boljševiška armada se mora umakniti v Nemčijo. Tako je Pilsudski rešil Varšavo. V naslednjih dneh, med 17. in 25. avgustom so poljske čete osvobodile vso svojo domovino in ji priborile teko sijajno zmago, kakor jih jc malo v zgodovini. Kak vtis je napravila poljsku zmaga na bodeči razvoj boljševizma, se vidi iz tega, da se je samo pod vplivom boljševiškega poraza pri Varšavi ponesrečila izredno dobro pripravljena komunistična revolucija v Češkoslovaški. Kakor je Poljska žc večkrat poprej reševala Evropo pred Ta-tari in Turki, tako je 1. 1920. s krvjo svojih sinov in z napenjanjem prav vseh svojih sil z zmago nad ruskimi boljševiki osvobodila vso Evropo boljševiškega navala.
Zapadni svet ni znal ceniti poljskih žrtev. Ni bilo dovolj, da je samo poljska kri tekla za vso Evropo. Poljska je kakor za kazen še morala izgubiti Varmsko in Ma/.ovr.ko pokrajino. Zavezniki so odredili v teh poljskih krajih plebiscit med Nemčijo in Poljsko, a upravo so izročili — Nemcem. Njihove privatne vojne organizacije so s požigi in pokolji onemogočile poljsko agitacijo, ki je bila tem polrebnejša, ker so Mazuri in Kašubi protestanti
*
in nimajo dovolj razvile narodne zavesti. Armada nemških agitatorjev, ki je uživala popolno svobodo, jo imela lahek posel, ker zavezniki, izvzemši Francijo, niso hoteli pristati na odlaganje pleblaclta na mirno dobo, ampak se je vršil v dobi največje poljske stiske v juliju 1. 1920. Nemci so lahko prestrašili ljudi s trditvijo, da bodo morali v vojno zoper boljševike, Je glasujejo za Poljsko. Tako je bil ple-
biscit za Poljake porazen.
Ce se na Zapadu javljajo glasovi, da treba Poljski preprečiti dostop k morju, potem je to slab dokaz hvaležnosti za poljske žrtve. Ce je 6® v »vetu kaj morale, potem se bodo ob 10 letnici mnollll glasovi, naj rajSl NemSija odstopi Poljski skoraj mlljon Poljakov v Slezijl, Prusiji, v Mazurih in Pomorju.
Šedlv?.
Nehvaležna Evropa
Od našega poljskega poročevalca
Varšava, ID. avgusta, rr. Varšava se pripravlja na desetletnico svoje zmage nud bolj-ševiškimi armadami. Svečanosti bodo tako obsežne, da bodo v resnici vredne tega prvega junaškega čina novoustanovljene poljske republike. Pričakujejo se odposlanstva iz vseh dežel sveta, da počastijo zgodovinski dogodek, ki je pred desetimi leti tako radikalno pre-okreuil zgodovino Evrope, ki bi tnkrnt brez poljske zmage nad sovjeti utonila v bol.jSe-vizmu. Naznanjen jc tudi prihod generalu Wcy-ganda, načelniku francoskega generalnega štaba, ki je vodil operacije poljskih armad, ki so zapodile boljševi'Ska krdela iz domovine.
Bilo je pričakovati, <lu bo Evropa slavila s Poljsko vred znamenito zmago. Mislilo se je sprva, da bo poljski praznik tudi evropski praznik, ker spada zmaga nad boljševiki v kategorijo zmag nad Turki ali frankovske zmage nad Arabci pri Poitiersu.
Ta pričakovanja so izpuhtela v iluzijo. Mesto tega se v Evropi pripravlja predrzna ofenziva proti Poljski in njenim mejam, dasi imajo Nemci vrniti Poljakom ozemlje, ki jim je pripadlo po krivičnem plebiscitu.
Začetek je napravilo nemško časopisje že pred tedni. Pridružili so se mu najprej posamezni člani franuisouskega društva »Lige člo-večanskih pravic« v Parizu, nato pa je stoipilo na plan tudi društvo samo z izjavo, da je za svetovni mir potrebno, da se poljsko-nemški spor reši v smislu »človečanskih pravic«. Nemško časopisje je seveda zgrabilo za roko, ki mu jo tako nepričakovano nudi evropsko frama-sonstvo in je stopilo na plan s konkretno za-litcvo, da mora tukoimenovani koridor, ki veže državo s 30 milijoni prebivalcev z morjem, kratkomalo izginiti. Dopisnik sTeinpsac v Nemčiji, grof d'Ormesson, ki se je do sedaj vedno odlikoval po svojem objektivnem presojanju evropskih problemov in je vedno strogo zastopal načelo, da se ne smejo odpreti vrata- za revizijo mirovnih pogodb, je naenkrat podaril začudenemu javnemu mnenju to, kar imenuje »edino mogočo rešitev vprašanja poljskega koridorja«. On predlaga, nuj Poljska ohrani zve-ao z morjem. Po tem velikodušnem priznanju pa konstatira. da mora tudi Nemčija imeti zvezo z vzhodno Prusijo. Nazadnje predlaga rešitev, ki je podobna oni, da bo volk sit, ovca pa cela. Poljska naj dovoli, cla se v koridorju napravi mala zareza, neka kilometer široka pot, katera bi sc vrnila Nemčiji, tako da bi slednja mogla po svoji zemlji v Kdnigsberg. Z drugimi besedami, koridor v koridorju! Po
pisarnah zunanjih ministrstev so se tako
otročjemu predlogu seveda smejali, a vendar razkriva, du obstojajo celo tudi v olicijelnih krogih, kojih glasnik je čestokrat »Temps«, mnenja, da mora Poljska nekaj žrtvovati za pomnjenje užaljenega nemškega leva.
Ni čuda potem, če naenkrat slkšimo ministra Treviranusa, ki po starem načelu vilje-movskih državnikov udari po mizi in javno zahteva revizijo verzajske pogodbe!
Otlmev na grožnjo nemškega ministra ni bil tak, kot bi moral biti. Poljska vlada je žalibog bila suma, ki je poslala v Berlin protestno noto. Drugi narodi v Evropi, ki so nu nedotakljivosti meja interesirnnl še bolj kot pa Poljska, so se omejili na neiskreno polemiko po listih. Poljska še vedno čaka, da se bo oglasil angleški z u nau ji minister, ki inm nalogo ščititi nedotakljivost meja po kolonijah v južno-vzhodni in jttžno-zapudni Afriki. Poljska še vedno čaka nastopa Brianda, ki jc čuvar bivših nemških provinc Alzacije in Lota-ringije, du se ne bi iztegnila po njih zopet nemška roka. Tudi Mussolini, ki je svoje dni na nedvoumen način zavrnil Stresenianna, ko je hotel intervenirati v prilog južno-tirolskih Nemcev, še ni protestiral proti naslednikom veliikegu nemškega zunanjega ministra, ki pu niso tako veliki kot je bil on, in ki sedaj ruz-dirujo meje nu vzhodnem delu Evrope.
V tukajšnjih političnih krogih je zavladalo ' malodušje. Nastop Treviitanusa in odmev, ki '' ntu je sledil v Evropi, je prepričal tudi največje poljske optimiste, dn število njihovih prijateljev ni veliko. Eno je skoroda jasno. Poljska jc velika katoliška država. Kot taka je napoti gotovim svobodomiselnim krogom. Od tod to sprva tiho, potem pa vedno bolj javno rovurenje proti njej. To se mora povedati, ker je tu pojav integralen del sodobne evropske zunanje politike, in bi zunanjepolitična raz-motrivanja, ki bi hotela razumeti današnji položaj Poljske brez faktorja prostozidarskih intrig, bil nepopolen. Seveda pa je Poljska tudi slovanska država, kar marsikateremu državniku zapadne Evrope tudi ni prav.
Poljska bo torej suma praznovala spomin na bitko, s katero ni samo sebe, ampak vso nehtaležho Evropo rešil« -navala'i-/ Aiije^Ck--šila jo bo še v bodoče. Rešila bo tudj sama sebe. Samo to želijo njeni prijatelji, katerih je meti slovanskimi narodi veliko, da bd Poljska izprevidela, da v zunanji politiki prijateljstvo nekaj manjših držav, če je iskreno, odtehta prijateljstvo velikih, kii je dostikrat sebično.
Grof Sforza o lojalnosti francoske politike
Grof Sforza |e optimist
Odločen nastop Raym. Poincare-a proli nemškim motivcem miru
Pariz, 16. avg. rs. Bivši predsednik republike in dolgoletni ministrski predsednik Ray-mond Poincare se je nenadoma zopet pojavil nu politični areni. Značilno je za njega, da izstopa iz zatišja vedno ob trenotkih, ko je francoska zunanja politika potrebovala jasnih načelnih direktiv.
Topot si je izbral dnevnik »Excelsior« za svoje torišče. Napisal je že celo serijo člankov, med katerimi je pa zadnji najbolj značilen, ker je po tonu najstrožji. Prezident Poincare piše, kako zadnje čase s strahom opazuje naraščanje revizijonističnih stremljenj v Nemčiji. Ni je stranke, in ni ga državnika v Nemčiji, piše Poincare, ki bi ne zahteval isto, kar je izgovoril brutalno Treviranus. Francija in narodi, ki so kot ona na tem zainteresirani, da se čuvajo meje, ki jih je postavila mirovna pogodba, bodo morali računati s tem duševnim razpoloženjem nemškegu naroda. Če se enkrat izgovori beseda revizija, potem to ne more pomeniti samo kakšno nemško-poljsko mejo, ninpak pomeni logično, da se mora ce.ln Evropa, ki je konstruirana na mirovnih pogodbah, nanovo porazdeliti, ker v vojski
poraženi narodi ne bodo nobene meje priznali za pravične, dokler se jim ne vrne vse, kar so s porazom v vojski zgubili.
Nemška taktika je usmerjena tako, da Nemci nc bodo nikdar zadovoljiti, u.inpak du bodo takoj zahtevali kuj novega, kakor hitro bodo dobili prvo. Nemčija tudi potem ne bo zadovoljna, ko bo arondirala svoje meje po črtali predvojnega cesarstvu, ker potem bo šla iskat kolonije in se vmešavala še v notranje zadeve držav, ki imnjo nemške manjšine v svoji sredi.
Zato se Evropa sedaj ne sme pustiti »plašiti. Niiti Treviranus niti Ilittlerjevi borci, ne bodo vztrajali, če bo Evropa na energičen način poveduln, da si za enkrat tako govorjenje prepoveduje in du bi rada enkrat vsaj za pur let imela mir pred novimi nemškimi zahtevami.
Politični krogi Poincarejev članek zelo komentirajo. Sodeč po tem, da sta Poincare in predsednik vlade Tardieu osebna prijatelja, bi bilo mnenje upravičeno, da se za tem člankom skriva mnenje francoske vlade, kateri vedno nove nemške zahteve že presedajo. Energičnej-ši kurz proti obrenskotnu sosedu bi nemara vse stranke odobravale.
Desetletnica smrti kralja Petra Vel. Osvoboditelja
Belgrad, 16. avgusta. AA. Davi ob 11 je bilo v Saborni cerkvi bogoslužno opravilo v spomin desetletnice smrti blagopokojnega kralja Petra Velikega Osvoboditelja. Cclebriral je bltoljski škof Josip ob asistenci 14 duhovnikov in 2 dijakonov. Ektenije je pelo Prvo belgrajsko pevsko društvo Cerkvenemu opravilu je prisostvoval predsednik ministrskega sveta in minister zn notranje zadeve general Peter Živkovič s člani kraljevske vlade Uzunovičcm, dr. Srskičetn, dr. Kumanudijcm, dr. Svrljugo, Maksimovičem, dr. šibenikom in dr. Sveglom. Nadaljo so bili pri pomenu zastopnik Nj. Vel. kralja Aleksandrn I. Častni adjutant divizijski ' general Stojanovič z maršalom dvora brlgadnim generalom A. Dimitrijevičem in upravnikom dvora generalom Vukovičem. Nadalje so bili prisotni načelnik glavnega generalnega štaba armijski general M. Mllovanovič s prvim pomočnikom divizijskim generalom N. Maričem, komandantom mosta Bel-grada, divizijskim generalom V. Tomičean s »vojim
pomočnikom brigadnini generalom Petrom Radi-vojevičem; potem je bil prisoten komandant žan-darmerije divizijski general Dušan Markovič, vr-Silec dolžnosti komandanta kraljevske garde general Maksimovič, polom guverner Narodne banke Ignat Bajloni, predsednik belgrajske občine Inž. Nesiff, predsednik državnega sveta dr. Poličevlč, prodsednik kasacijskegn sodišča dr. Dušan Sub.i-tič, predsednik apelacijskpga sodišča Ninkovlč,' predsednik glavne kontrole Srečko Tesič, rektor belgrajske univerze dr. Č. Milrovič, vrhovna inšpektorja pri predsedništvu vlade Milan Nlkolič in Kosta Jovanovič, potem direktorji oddelkov v zunanjem ministrstvu, kakor tudi številni meščani ter aktivni in rezervni oficirji belgrajske garnizije. Sveto opravilo je trajalo do poi 12., nakar je imc-l škof Joeip prigoden nagovor, ki je v njem poveličeval blagopokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja.
Parfa, 15. avgusta, AA. Razpravljajoč o razmerju med Francijo in Italijo ugotavlja bivši italijanski minister za zunanje zadeve Sforza v »Re-vue de Pariš« med drugim to-le: Ne najdem nepoštenosti v metodah francoske vlade, Briand je Mussolfniju dal dovolj Saša, da spravi s poti ne-sporazumljenje z Jugoslavijo, takrat, ko je Briand poldrugi mesec pred podpisom konvencije z Jugoslavijo 11. novembra 1927 javil rimski vladi pogodbo in pogoje, ki je bila pod njimi sklenjena. Če bi tisk ▼ Italiji mogel svobodno povedati prebivalstvu, kaj vse je Briand storil, da omogoči Italiji ohranitev položaja, do katerega ima pravico, bi sa videlo, da je g. Briand govoril resnico, in sicer na nedvoumen način.
V nadaljnjih izvajanjih glede francosko-itali-janskih odnošajev prehaja grof Sforza na meritorne točke spora in tozadevno pravi, da je Francija dolžna Italiji ugoditi v dveh točkah: 1. Dosedanje spremembe mej med Tunisom in Tripolisom se ni-
kakor ne morejo smatrati za izpolnitev francoskih
obveznosti iz čl. 13 londonske pogodbe od 26. aprila 1925, ker so vse dosedanje koncesije še mnogo manjše kakor odstopitve Anglije v somal-ski deželi. 2. Bila je velika diplomatična napaka Francije, da je takoj po vojni odpovedala staro konvencijo o pravici naseljevanja Italijanov v Tunisu.
Če se obe ti dve točki popravita, bo lahko urediti spor radi pomorske paritete. Če se je pod fašizmom razmerje med Italijo in Jugoslavijo zelo poslabšalo in če so se pod fašizmom pojavila stremljenja za vpostavitev habsburške monarhije, so to sicer težke napake italijanske zunanje politike, toda so samo prehodne narave. Diktatura, kakršna je Mussolinijeva, ni poklicana za to, da ustvari nekaj končno veljavnega, temveč živi samo iz rok v usta. Zato smo lahko radi ureditve fran-cosko-italijanskih diferenc optimistični
Anglija za svobodo Kurdov
Anglija je edini najmočnejši jez proti pritisku boljševizma
London, 16. avgusta, os. Iz Istambula poroča Reuter, da je turška vlada demontirala vesti, ki so jih prinesli evropski časopisi, češ, da so turške čete vkorakale v Perzijo, Turške čete da se še vedno nahajajo na svojem teritoriju.
Ta dementi je podoben vsem turškim demen-tijem, na katere smo bili že izza svetovne vojne navajeni. Sedaj je pričakovati še samo oficijel-nega komunikeja, ki bo ugotovil resnico, da je v Kurdistanu povsod najlepši mir, kar bo v toliko odgovarjalo resnici, ker ne bo nobenega Kurda več pri življenju.
V tukajšnjih krogih, ki stoje blizu ministrstva za zunanje zadeve, je zbudilo stališče, ki ga je zavzel v tem vprašanju nemški tisk, upravičeno ogorčenje. Zanimivo bi bilo zvedeti, zakaj je nemški tisk sploh tako interesiran na tej oddaljeni točki Male Azije. Tako so nekateri nemški listi poročali, da namerava sedaj Anglija ustanoviti severno od iraškega kraljestva, kateremu je dala svobodo in ki bo kmalu član Društva Narodov, malo kurdistansko državico, ki bi kraljevala na osrednji točki, kjer se shajajo meje Turčije, Perzije in sovjetov, in kjer je baje zelo veliko petroleja.
Na to odgovarja tukaj, da morda ima Anglija take namene. Anglija ima pravico voditi v teh krajih svojo politiko, kot imajo druge evropske države pravico voditi svoje. Navsezadnje, četudi bi očitek bil resničen, se ji ne sme šteti v zlo, da podpira mal narodič, ki se bojuje za svoj obstanek in katerega hoče Turčija iztrebiti lz sveta, kot j* iztrebila Armcnce. Angleški vpliv bi v kulturnem smislu gotovo ne bil slabši recimo od vpliva turške »kulture«, ali od sovjetske' »kulture«. Evropa se premalo zaveda, da je prav za prav danes Anglija edina velika opora, edini velik zid, ki drži proti sovjetom na celi liniji od Kitajske pa do Črnega morja. Napadalec Anglija ni. Ona se brani, brani pa tudi druge. Kadar bi ta zid padel, kadar bi sovjeti kraljevali v Kitaju in se svobodno ; sprehajali po Indiji, kadar bi se njihov val raz-Iil svobodno doli od kavkaških gora v dolino Ev-frata in Tigrisa, potem bi se civilizirani svet zavedal, kakšno kulturno misijo je Anglija vršila v teh krajih, čeravno in četudi se je pri tem morebiti tudi nekoliko okoristila. Sicer pa v Angliji, ki je veliko močnejša, nego njeni odkriti in prikriti sovražniki mislijo, vlada popolna sigurnost, da se , bo boljševiški val ob njej prej ali slej razbil, ka-I kor se je svoj čas turški.
Nesoglasje nacionalističnega pokreta v Indiji
Huda gverilska vojna z Afridi
London, 16. avg. os. Reuter poroča iz Pune v Indiji, da se je konferenca indijskih voditeljev končala. Ta konferenca je imela nalog, da defini-tivno odloči, če se naj indijski kongres po svojih zastopnikih udeleži sestanka, katerega je britanska vlada sklicala v Londonu, da reši najtežavnejše probleme indijske ustave.
Puna je ime mestu, kjer so zaprti indijski voditelji, in sicer Ghandi, Nehru, pisateljica Naidu in bivši predsednik indijskega kongresa Patel. Vsi so prisostvovali konferenci, ki je sestavila spomenico in v njej obrazložila pogoje, pod katerimi bi se eventuelno udeležila razgovorov v Londonu. Spomenica se bo poslala podkralju lordu Irvvingu.
Reuter je izvedel tudi iz Bombaya, da se tam zborujoči Indijski kongres ne strinja z besedilom spomenice, ki jo je poslal podkralju Ghandi. Kongres bo prej ko slej vztrajal na prvotni zahtevi po popolni neodvisnosti Indije.
Javnost je bila zelo presenečena, ko je zvedela, da obstojajo stiki med Afridi in vseindijskim pokrotom Ghandija. Vjetniki, katere so Afridi izpustili, so po vesteh »Daily Maila« prinesli seboj pismo vrhovnega poveljnika Afridov, v katerem zahteva takojšnjo osvoboditev Ghandija in drugih vjetih indijskih voditeljev.
Položaj v okolici Pešavarja je še vedno zelo
resen. PeSavarski guverner je proglasi! obsedno stanje. Večina afridskih čet je bila potisnjena nazaj v gore, vendar je bilo mogoče zaslediti še manjše oddelke, ki se skrivajo v malih skupinah in ki od časa do časa napadajo transporte, ki gredo v mesto.
V Pešavar so došla ojačenja in velike množine zračne municije, tako da vlada upanje, da se bodo v bodo airidski napadi mogli preprečiti.
Glede vpliva, ki bi ga mogel imeti oborožen nastop Afridov proti Britaniji, se v dobro poučenih londonskih političnih krogih izjavlja, da bo šanse indskih nacionalistov Ie poslabšal, ker Anglija na oborožene akcije ni vajena odgovarjati s konvencijami. Slučaj v južni Afriki je bil čisto drugačen, ker se je tam uprl ves narod, Afridi so pa le v službi radikalne manjšine kongresa in boljševiške Rusije.
London, 16. avg. as. Indijska vlada je izdala komunike, v katerem označuje položaj pri Peša-varju za resen in kritičen. V severozapadne obmejne kraje jc vlada poslala še trinajst bataljonov pehote, dve gorski formaciji in oddelek letal. Afridi, katerih število cenijo na 1200 mož, se skrivajo v skupinah po 50 do 200 mož po vaseh in gorskih kotlinah okoli Pešavarja, kjer jih prehranjuje in podpira tamošnje prebivalstvo. Sicer se je res del Afridov vrnil v Tirah, vendar pa prihajajo v okolico Pešavarja vedno novo skupine.
v«««
Istambul 16. avg. or. Iz Ankare poročajo, da je nova stranka, katero je ustanovil pariški po-slunik Folhy Boy, že predložila svoje statute državnim oblastem in formulirala svoj program v turški notranji in zunanji politiki. Tujezemski di-plomali so z velikim zadoščenjem vzeli na znanje, da želi stranka Fethy Boja, ki se nazivlja liberalna republikanska stranka, stopiti v najožjo stike z Društvom Narodov, lz tega bi sp sklepalo, da bo nova stranka napravila pritisk nn vlado s ciljem, da se Turčiji dovoli sprejem v Društvo Narodov. Fethy Bej Istotako zagotavlja, da bo deloval na to, ria se ustvarijo najboljši odnošaji med Turčijo in vsemi njenimi sosedami. Istotako se bo boril tudi za močan dotok inozemskega kapitala v Turčijo, ker je le na ta način podana možnost, da se Turčija gospodarsko opomore.
Med druge prograinatične točke nove stranke spada tudi zahteva po ženski volivni pravici. Ghazi Kemal Paša je ugodno razpoložen napram novi stranki, kar Je garancija za njen uspeh.
V gospodarskih krogih se pojav Fethv Beja različno komentira. Nekateri trdijo, da je vladna
v im
stranka vse preveč simpatizirala z Nemčijo in tudi povzročila, da se je nemški kapital ugnezdil v tako močni meri v Turčiji. Felhy Bej, ki je prišel iz Pariza, pa bi imel nalog nemškofilno strujo stare vladno stranke paralizirafi, ter odpreti vrata za dotok francoskega kapitala, ki bi se zelo rad udeleževal pri gradbi železnic in pri elektrifikaciji Turčije.
To poročilo dajem z vsemi rezervami, ker 80 to zaenkrat le domnevanja. Sicer je res, dn je Nemčija zadnje čase investirala veliko denarja v Turčiji, in res je ludi, da je nekaj francoskih kapitalistov bilo odslovljenih, vendar se mora še počakati, predno ho mogoče z gotovostjo povedati, če Fetliy Boj pomenja v Turčiji ojačitev francoskega vpliva.
ZagrcMka vremenska napoved: Pretežno
oblačno, zmerno, hladno, še nestalno.
Dunajska vremenska napoved: Tzpremen-ljivi znnčuj vremenu bo za enkrat še trajal, vendar se bo vrcuie vedno bolj pomirilo in bo postalo prijaznejše.
Velik diplomatski	<
sprejem na Bledu
Bled, 16. avgusta, p. Danes opoldne je bil f vili »Thaler« v pisarni zunanjega ministrstva velik diplomatski sprejem, ki se spravlja v zvezo z izvajanjem sklepov sinajske konference. Po vrsti | bo zunanjega ministra obiskali madžarski poslanik ' Alt, avstrijski poslanik Ploenies, francoski poslanik Dard, poljski poslanik Babinski, ameriški po- j slanik Prince, Popoldne se je zunanji minister dr. Marinkovič z avtomobilom vrnil v Poljče, kjer prebiva,
Za izvršitev
9
si
Belgrad, 16. avgusta, z. Glede prvega sestanka jugoslovansko romunske mešane komisije, ki ima izdelati vse, kar je potrebno za izvršitev j sinajskih sklepov — med katere spada ludi skle- j nitev končne trgovske pogodbe med obema so- j sednjima državama — se pričakuje prihodnje dni j prihod vseh ministrov, ki so se udeležili konfe- ! renče v Sinaju. Mešana komisija sama bo delala po navodilih trgovinskega ministra. Trgovinski minister, ki se nahaja še na dopustu, pride v Belgrad v pričetku prihodnjega tedna, tako da bo po nje- | govem prihodu izvršeno vse, kar je potrebno za i pripravljalna dela komisije. Romunski delegat Po-pescu bo prišel v sredi prihodnjega tedna.
Vprašanje stabilizacije
dinarja	|
Belgrad, 16. avgusta, m. Uradno se objav- J Ija: »Poslednje dni je bilo v belgrajskem časopisju [ objavljenih več člankov, v katerih se je razprav- ' ljalo o stabilizaciji dinarja in o odnosih države i napram Narodni banki. V zvezi s temi članki se raznaSajo glasovi, češ, da so ti članki bili inspi- j rirani, oziroma odobreni od nekih merodajnih mest. | Pooblaščeni smo izjaviti, da so ti glasovi neute- . meljeni in z ozirom na to popolnoma netočni in izmišljeni. Predlog Zakona o stabilizaciji dinarja, kakor tudi predlogi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Narodni banki se izdelujejo sporazumno z Narodno banko in edino s temi zakoni bo omenjeno vpraianje deiinitivno rešeno.«
Krošnjarenje
prepovedano
Belgrad, 16. avgusta. AA. Na prošnjo gospodarskih organizacij je ministrstvo za trgovino in industrijo danes izdalo odlok, ki se ž njim prepoveduje krošnjarenje na podlagi čl. 24. zak. j o obratih.
Od te prepovedi je i/.-zeta prodaja teh-le predmetov:
1.	jestvin in brezalkoholnih pijač;
2.	predmetov domače hišne industrije, ki se izgotavljajo na način 2. odstavka 2. čl. zakona o obratih, in
3.	knjig, časopisov, srečk itd.
Za časa nalezljivih bolezni se lahko prepove prodaja tudi teh predmetov po ulicah in cestah.
Vprašanje posojila belgrajshe
fl vi
občine	y
Belgrad, 16. avg. m. 2e svoječasno smo poročali o namenu belgrajske občine, da bi dobila 75 milijonov Din posojila od belgrajskih bank. Na vprašanje belgrajske občine ali bi banke hotele dati to posojilo proti letnim obrestim 8.50%, je konzorcij bank odgovoril, da ostaja pri svoji prejšnji ponudbi, to je 9%. Občina se je nato obrnila na Državno hipotekarno banko in na Poštno hranilnico. Ta dva državna zavoda sta ponudila posojilo 50 milij. Din za	letnih obresti. Občinski od-
bor bo na prihodnji seji o teh ponudbah sklepal.
Priseljevanje v Kanado bo prepovedano
Newyork, 16. avg. as. Novi kanadski konservativni minister za priseljevanje Garden hoče prepovedati vsako priseljevanje iz Evrope. Samo oni, ki lahko dokažejo potrebna sredstva in kolomizatorične skušnje in ki že imajo sorodnike v Kanadi, se bodo v bodoče pustili v deželo. Šele potem, ko bo v Kanadi prenehala brezposelnost, se bo zopet dovolilo priseljevanje v omejenem številu.
Pred sejo osrednjega tarifnega odbora
Belgrad, 16. avg. z. V ponedeljek se bo v Belgradu sestal osrednji tarifni odbor, ki bo razpravljal o važnih prometnih vprašanjih v zvezi z raznimi vlogami gospodarskih korpo-racij. Posebno bo važen odlok tarifnega odbora glede prometnotehničnih ukrepov za pospe-ševanje izvoza in priprave osnov za novi železniški tarif z ozirom nu sedanje gospodarske potrebe. Važni bodo tudi načelni odloki, ki bi se imeli napraviti glede ustanovitve mednarodnih tarifnih zvez. V tem pogledu so gospodarske organizacije žc pripravile razne predloge.
Avdijenca grškega poslanika pri kralju
Belgrad, IG. avg. m. Novi grški,poslanik na naSe mdvoru g. Melas je danes dopoldne prišel v Belgrad z Bleda, kjer je bil včeraj sprejet v svečani nastopni avdijenci od kralja. Pri tej priliki je g. Melas izročil svoja akreditivna pisma. G. Melas je danes popoldne sprejel predstavnike belgrajskega časopisja in jim izrazil svoje izredno lepe vtise iz avdijence pri Nj. V. kralju. Na novega grškega poslanika je sprejem napravil globok in prisrčen vtis. G. Melas je naglašal, da bo v svojem bodočem delu gledal in delal na to, da se jugoslovansko-grško prijateljstvo še poglobi.
Posojila PAB
Belgrad, 15. avg. AA. Na svoji seji dne 11. t. ines. je izvršilni odbor privilegirane agrarne banke podelil 124 kreditnih posojil v znesku 3,490.000 Din in 350 zadružnih posojil v znesku 2,830.340 dinarjev.
Novi romunski poslanih
Bled, 16. avgusta, p. Snoči je romunski poslanik na našem dvoru Filodor na Bledu izročil v svečani avdijenci nova akreditivna pisma v svoj-stvu polnomčonega ministra kralja Karla II. na našem dvoru. Dosedanja akreditivna pismo so se glasila na dosedanjega kralja in sedanjega prestolonaslednika Mihaela.
Spopad s komunisti v Zagrebu
Belgrad, 16. avgustu. AA. Upravu policije v Zagrebu je 14. t. m. dopoldne zasedla Goljek in pripravila zasedo, da prime nekatere komunistične ugitatorje, ki so se tam skrivali. Ob 11 je padel v zasedo policijskih organov eden izmed agitatorjev, ki je policiji znan pod skrivnim imenom S tu n ko, ne daleč od njega pa je policija dobila njegovega drugu, ki ji je bil znan pod imenom A g a. V trenutku, ko so policijski organi stopili k Stanku, da ga primejo, sta oba komunistična agitatorja začela streljati, na kar so policijski organi odgovorili z ognjem. Pri tem je Stanko našel smrt, Aga pa je bil hudo ranjen.
Odredba glede borz dela
Belgrad, 16. avg. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je na predlog odseka za posredovanje dela in v skladu s čl. 105. zakona o zaščiti delavcev in čl. 23/11. naredbe o privatnih profesionalnih borzah dela sklenil, da se kot dan ustanovitve posameznih borz mora smatrati 1. za javne borze dela in njihove podružnice ter ekspoziture, ustanovljene do 1. januarja 1930, dan 1. julija 1930, 2. za javne borze dela, njihove podružnice in ekspoziture, ki bi bile ustanovljene po tem dnevu, prvi dan prihodnjega meseca, računajoč G mesecev od dneva ustanovitve dotične javne borze dela. V roku leta dni po naprej določenem dnevu se morajo zapreti brez vsake odškodnine vse obstoječe privatne profesionalne borze dela v dotičnih mestih.
Rožne gospodarske odredbe
Belgrad, 15. avgusta. AA Po odloku generalne direkcije državnih železnic je vnesena v direktne tarife med našo kraljevino in Grčijo nova tarifa št. 10-A, ki se nanaša na prevažanje lesa za kurjavo. Po novih postavkah tarife za les za kurjavo so dovoljene olajšave 15 do 20% z veljavo do dne 30. septembra t. 1. Olajšave veljajo za les za kurjavo v dolžini 1.20 metra, dalje za okrogla polena prereza 12 cm, za štore in korenine lesa vseh vrst, veje, ivere, odpadke pri žaganju in pri deskah, okrške pri žaganju in starem lesu, ki je bil že v rabi. Vagoni s pošiljkami se morajo dirigirati čez postajo Djevdjelija.
Belgrad, 16. avg. AA. Z odlokom generalne direkcije državnih železnic je odobren popust prevozne tarife za les za kurjavo, namenjen izvozu. Glasom tega odloka še morajo pošiljke predati v prevoz kot brzovozno blago z direktnim tovornim listom za inozemstvo. Računa se najmanj 10.000 kg na tovorni list in vagon po tabeli oddaljenosti. Ta popust (okoli 15% dosedanjih tarif) bo veljal do 30. decembra 1930.
Belgrad, 16. avg. AA. Na predlog jugoslovanske zveze mlinarjev je minister za socialno politiko in narodno zdravje izdal odlok, ki se z njim razveljavlja člen 81. pravilnika o podrobnejših odredbah za izvršitev zakona o nadzorstvu nad živ-ljenskimi potreščinami.
Prepovedana knjiga
Belgrad, 16. avg. AA. Ministrstvo za notranje zadeve je prepovedalo uvoz in razširjanje v naši državi knjige »Dic Diktatur in Jugoslavvien. Dokumente und Tatsachenc. Knjiga je izšla v nemškem jeziku v Berlinu, a izdalo jo je združenje :>Die fe-derative Balkanunnionc. Napisana je v komunističnem duhu.
Dubrovnišhe tekme
Dubrovnik, 16. avg. 15C0 m prosto Bonačič (Jadran) 20:3,2 min.; 100 m hrbtno 1. Žirovnik (Ilirija), 2. Matkovič (Viktorija) 1:26,4 min., 3. Mir-kovič Vladko (Jadran) 1:27,4 min. Druga skupina:
1.	Mini Oktavio (Viktorija) 1:23,2 min., 2. Drobnič Niko (Jug) 1:23,6, 3. Esih Jule (Ilirija) 1:23,33 min. Tretja skupina: 1. Gerbič Marijo (Jug) 1:22,3 min.,
2.	Katarič Savko (Jug) 1:29,6, 3. Pirkovič. 100 m prosto seniorke — semifinale: 1. Roje Olga 1:21,4 min., 4. Volkar Iva (Ilirija). Druga skupina: 1. Go-dina Nevenka (Jadran) 1:28 min., 2. Mijanovič. — 600 m prsno — semifinale. Prva skupina: 1. Šaklo-vič (Konkordija) 3:9,8 min., 2. Ogrin Vinko 3:11,7 min. _ 1000 m prosto: 1. Bonačič (Jadran) 20:3!/a min. Stari rekord je bil 22:22 min., 2. Roje (Jadran) 24:53,31 min., 3. Paunkovič (Viktorija) 25:30.2 min., 4. Cilič (Jug) 25:30,4 min., 5. ptruba (Ilirija) 27:24 min., 6. Turnšek (Ilirija), brez časa. — Popoldne je bila tekma 400 m prosto, katere se ni udeležil noben Slovenec. — Dame 1C0 m hrbtno — semifinale: 1. Bulak Leva (Belgrad) 1:26,9 min. Ona je za 11 sekund boljša od dosedanjega jugoslovan-
I	skega rekorda. 2. Vika Prekuh (Primorje 1:33,2 min., 3. Wolfart Iva (Ilirija) 1:40,5 min. Bulakovo
i	so 18 krat fotografirali. — Druga skupina: 100 m
i	hrbtno: t. Kalin Erna (Sombor, Jadran) 1:40,3
,	min., 2. Šurič Mila (Jadran) 1:45,3 min., 3. Pože-
1	novič Berta, brez časa, 4. Baumgarten (Ilirija), brez
|	časa.
i	Časnikar ubit
l Pariz, 16. avgusta. AA. Havas poroča iz Ha-vane na Kubi, da je skupina neznanih ljudi iz av-i lomobila streljala z revolverji na urednika tamoš-njega nacionalističnega lis'* "> t.i noarodila z osmimi streli.
Ne moreta se dobiti
Pariz, 16. avg. as. Senzacionalna poroka princa Ferdinanda Orleans-Bourbon s 73-Ietno prince-zinjo de Brogie bi se imela včeraj bvršiti na tihem v Ventimigliji. Nevesta je prihitela iz Pariza. Na kolodvoru pa jo jc sprejel ženin in ji objasnil, da se mora poroka preložiti, ker je španski kralj odrekel svoj pristanek in zntn španski konzul ni izdal potrebnih papirjev. »Matin« poroča, da je bil nato na kolodvoru videti prav obupen prizor. Nato se jc ; ženin odpeljal v Madrid, da pade pred kraljem na | kolena, nevesla pa se je odpeljala v San Remo,

Velika nesreča v Zagrebu
5 mrtvih - 12 težko ranjenih
Zagreb, 16. avg. as. Na igrišču Concordie, kjer se je nocoj ptirejal velik umetniški ogenj ob priliki evharističnega kongresa v Zagrebu, se je zvečer ob 9 pripetila velika nesreča. V bližini igrišča Concordie leče železniški nasip, na katerem se je zbrala velika množica ljudi, da bi bcljše videla umetni ogenj. Naenkrat je pridrvel brzovlak iz Belgrada, ljudje pa so bili tako zamaknjeni, da vlaka niso opazili, ki je zavozil v množico. Pet ljudi je bilo ubitih, 12 pa težko ranjenih, med njimi več otrok.
22 oseb utonilo v Dravi
Zagreb, 16. avgusta. AA. Včeraj se je na i Dravi v djurdjevaškem okraju pripetila strahovita ! nesreča. Med 5 in 6 popoldne se je vračalo od pop. službe v Molvah mnogo ljudi, tako da so pre-napolnili čoln, ki je na tem mestu prevažal ljudi preko Drave. Ker je bila reka radi sedanjih nalivov hudo deroča, se je čoln prevrnil. V hladnih valovili Drave je našlo strašno smrt 22 oseb, življenje pa si je moglo rešiti le nekoliko ljudi. Ponesrečile so se skoro seme žene. Pri 21 ponesre-čenkah so že ugotovili identiteto. Nesrečne žene so bile iz vasi Repa v djurdjevaškem okraju in iz vasi Ždale v koprivniškem okraju. Katastrofa je napravila na vse okoliško prebivalstvo pretre-sujoč vtis.
Pogumna vojaška letalca
Pariz, 16. avg. as. Včeraj sta pri vežbanju pokazala velik pogum dva vojaška letalca v Roche-fortu. Ko sta letela v višini -1(K10 m, je nastal v mo-torju požar. Pilo* je hitro zagrabil gasilni aparat, pri čemer pa sc jc hudo opekel in so ga strupeni plini skoro omamili. Končno sta on in opazovalec skl- iila. da skočita t letala s padobranom. Ravno, ko sta hotela skočiti, sta opazila, da je požar ponehal. Zato sta sklenila, rešiti aparat. Kljub temu, da sc jc zlomilo višinsko krmilo, sta pristala gladko. Pilota so nezavestnega odnesli, vendar poškodbe niso nevarne. Oba so predlagali za hra-brostno medaljo.
Brezposelni v Italiji
Rim, 16. avgusta. A A. število brezposelnih je znašalo julija meseca 342.003, napram 322.287 junija meseca.
Mednarodne ženske tekme v Pragi
Praga, 16. avg. AA. V kratkem bodo končane priprave za 3. svetovne ženske tekme v Pragi. Igrišče, kjer bodo te tekme, ie že dograjeno. Prihodnje dni bodo postavljene tribune. Vse gradnje se izvršujejo v podvizanem tempu, tako da bodo priprave za teden dni gotove. Doslej so prijavile svoje tekmovalke naslednje države, članice mednarodnega ženskega saveza: Japonska 6 atletk, Estonska 4, Jugoslavija 15, Poljska 24, Belgija 3, Velika Britanija 23, Nemčija 21, Letonska 3, Avstrija 24, Francija 4, Italija 12, Švedska 10 in Švica 2. Prijave manjkajo še iz Nizozemske, Irske, Združenih držav severne Amerike in iz Češkoslovaške V poslednjem trenutku je tudi Madjarska prijavila svoje «fkin<>-valke, vendar Madjarska še ni izpolnila nekih po-gojev. Prva skupina tekmovalk je že v Pragi, v ponedeljek so prispele v Prago Japonke, ki so odpotovale iz domovine 26. julija. Njihov pot je vodil ! preko Sibirije, Moskve in Varšave in ;e trajal 10 i dni. Koj po prihodu v Prago so japonske tekmo-j valke začele trenirati na novem igrišču. Japonske tekmovalke so dejale, da bo igrišče izborno. Njihova voditeljica gdč. Kiune Sitone, ki je postavila tri svetovne rekorde, je vrgla v začetku praškega treninga kopje 41 m daleč, kar pomeni nov svetovni rekord. V Pragi se nadalje mudi prcdscdnica med-I narodnega ženskega saveza ga. Miliard, da nadzira t zadnie oriprave za ta tekmovanja.
iz Ljubljane na evharističen kongres
Ljubljana, 16. avg.
Nocoj, ob 10 jo odšel iz Ljubljane posebni vlak slovenskih udeležencev Evharističnega kongresa v Zagrebu. Čeprav že dva dni sem neprestano potujejo Slovenci z vsemi mogočimi vlaki \ Zagreb, se je za ta vlak zbralo na kolodvoru šc vedno nad 500 potnikov, povečini Ljubljančanov in okoličanov, pa tudi Gorenjcev, Notranjcev in Dolenjcev. Med potniki je bilo več duhovnikov, precej je bilo tudi potnikov' v lepih, pristnih narodnih nošah tudi fantovskih. Potniki so zasedli vse razpoložljive kujieje, tako, da so sprevodniki komaj rezervirali izmed 15 vagonov dva za one, ki bodo prisedli med progo. Računajo, da bo posebni vlak pripeljal okrog 900 Slovencev, čeprav imajo kraji od Zidanega mostu dalje še ugodnejšo zvezo z Zagrebom s poznejšim jutranjim vlakom. Vlak spremlja uradnik železniške direkcije g. Ciril Po-nikvar. Med potniki vlada izvrstno, radostno razpoloženje.
Triglavski ponesrečenec
prepeljan v Ljubljano
Ljubljana, 16. uvgusta.
Prvo verzijo, ki se je včeraj črez dan razširila v Ljubljani o nesreči na Triglavu, pri-občujemo na drugem mestu. Točno smo izvedel: o vsej nesreči šele ob 9 zvečer, ko so ponesrečenca pripeljali v Ljubljano.
Na praznik, dne 15. t. m., stu naskočila severno steno Triglava dva že izurjena turista: 20 letni študent tehnike Vojislav Vakumo-vič iz Zetnuna in Ljubljančan Josip Bati s. Plezati sta pričela v »slovenski« smeri, pri takoz vanih >belih« stenah. Priplezala sta komaj 25 metrov od tal, ko je Vakumoviču zmanjkalo oprijema in je odletcl nekaj metrov nazaj ter obležul v steni s težkimi jjoškod-baini. Nesreča se jc pripetila med 2 in 3 popoldne.
O nesreči jc Torkarjev sin proti večeru obvestil mojstranske turiste, med tem, ko jc poncsrcčcnccv tovariš ostal ves čas. to jc vso noč, pri njem v steni. Trpela sta silno, zakaj jiogosto se je vlila ploha in ju prala..
Iz Mojstrane jc ob 7 zvečer odšla reševalna ekspedicija pod vodstvom vodnika Gregorja Lalia iz Mojstrane. Uazen njega so bili v ekspedioiji še znani turisti Ivan F rdi h, Miha in Josip Čop z Jesenic. Reševalna ekspedi-cija je imela jiojioln uspeh Danes <>!» 10 jc dospela do ponesrečenca in ga prenesla v Mojstrano. Tam jo je žc čakal jeseniški zdravnik dr. Kogoj, ki je ponesrečencu nudil prvo pomoč in ga obvezal.
Vakitmovič ima nalomljcno dos.no nogo, jc močno [x>toIčen po ->brazu in ima tudi druge poškodbe po telesu.
Zatem so naložili Vakumoviču na avto in ga odpeljali do Jesenic, da so šc ujeli potniški vlak v Ljubljano. Zvečer ob 9 jc prišel vlak z ranjencem v Ljubljano. Vnkumovič jc silne bolečine prenašal čudovito mirno in stoično. Ko so časnikarji vpraševali njegovega tovarišu Batisa o podrobnosti nesrečo, io šc celo sam pomagal pojasnjevati r. nosilnice.
Reševalni avto jc nuto Vakumovlča prepeljal i' bolnišnico
Povrateh „R 100" v Anglijo
London, 16. avgusta. AA. Zrakoplov »R 100« je davi pristal na letališču v Cardingtonu. Opazo-j valci letališča so zrakoplov zagledali ob 9.40. Iz ; Montreala do Cardingtona je »R 100« potreboval ( 57 ur. Južnozapadno obal Irske je zrakoplov pa-j siral ob 2.15. Zrakoplov so pričakovali na lela-| lišču minister za letalstvo in drugi visoki letalski ' dostojanstveniki. Po opravljeni formalnosti so zrakoplov zapustili potniki, ki so bili s poletom zrakoplova prav zadovoljni. Lord Thomson se je nato zahvalil oficirjem in posadki za izvrstno in brezhibno nlovhn. ki ip nnnpsln cloves angleškega letalstva po vsem svetu.
London, 16. avg. as. Po zadnjih uradnih računih je trajal polet zrakoplova »R 100« 57 ur.
Marijin dan za Dolenjsko
Zborovanje Marijinih družb v Šmarju
Šmarje pod Ljubljano, 16. avg.
Za Veliki šmaren napovedane slovesnosti so nadvse lepo uspele. Vsa dolina, od Škofljice pa do št. Vida pri Stični, živi pod njihovim vtisom, ki bo v resnici ostal živ, saj uspelih Marijinih prireditev ni lahko pozabiti.
Že proti 2 so se začela zbirali dekleta iz sosednih fitra, peš, na vozeh, z vlaki. Zvesto so s svojimi voditelji sledile klicu dekanijskega voditelja, da doživijo, kako prijotno je, če živijo sestre skupaj pri Materi. Ob pol 3 jo bila prelepo ozaljšana cerkev žo premajhna. Oči vseh so se uprle v nov kip Brezmadežne, ki so ga ob pričetku cerkvene slovesnosti prinesli fantje na cvetličnem tronu pred oltar.
G. kanonik dr. Tomaž K 1 i n a r je zaslutil prisrčno marjansko razpoloženje, ki jo vladalo v cerkvi in izven nje, in ni mu bilo težko slaviti z vsem govorniškim zanosom Marijo-Vzornico, Marijo čisto in ponižno, Gospo, Zavetnico in Mater.
Nato je bil slovesen sprejem novih družbenic. Ker je bil dan namenjen tudi proslavi 100 letnico Marijinih prikazovanj v Parizu, je bilo ob tej priliki razdeljenih nad 700 »čudodelnih« svetinjic. S kakimi čuvstvi so jih blagoslovljene pritiskali na ustne Marijini otroci... Pri petih litanijah se je vsa cerkev zlivala v eno samo prošnjo in hvalnico
božji Materi. Po blagoslovu kipa, ki ga je izvršil stolni župnik dr. Klinar ob asislenci številne duhovščine, se je razvil sprevod po Šmarju do nove kapelico. Zastave drvtt) so spremljale okrog 500 družbenic, za njimi pa se je pomikala Marija, obdana z otroki in venci, z lilijami in svečami, Koža skrivnostna med — cvetjem. Prekrasen pogled. »Kakor na Rakovniku,« si lahko čul šepetanje ...
Kip je bil potom postavljen v znamenje. In ko so v tem trenutku zažarele lučice okrog glave Brezmadežne, ko se je vsa velika množica ljudstva z duhovščino pobožno združila v spovu Ti, o Marija ..., so se v ginjenju zalesketale tudi — solze v očeh ...
Takoj nato se je pod predsedstvom g. dekana Pešca vršilo zborovanje družb. Zopet je moralo mnogo družbenic zunaj dvorane poslušati pozdrave predsednika, domače prednice, govor g. stolnega vikarja K o š m e r 1 j a. Marijina družba v katol. akciji, to je bila vsebina mojstersko izpeljanega in apostolsko navdušenega govora, v katerem ni bilo nobene besede prazne. Po kratkih besedah gosp. dr. Klinarja je predsednik zaključil zborovanje, katerega sadovi bodo bogati.
S skioptičnim predavanjem o Lurdu je zopet neumorni g. Košmerlj s čudovito ljubeznijo govoril o čudežni ljubezni lurške Marije. Marijinega dne v Marijinem Šmarju ne pozabimo.
Od solnca icdavelo zdravo ho/o dobite-
'j^j___ako Vaše telo pred zračno in solnčno kopeljo nadrgnete z
NlVIA-CRENil
Proizvaja v Jugoslaviji; Jugosl. P. Belersdori & Co., d. s o Maribor, Mcljska cesta 56
tudi pri oblačnem nebu, kajti tudi veter In zrak ožjgeta lelo. Toda telo mora hiti suho, ko je direktno ooie-vano po soinčnih žarkih. Poprei pa se treba dobro nadrgniti z Nivea-Creme. S tem si znatno zmanjšate nevarnost pekoče solnčarice, Vsled samo v mci vaebujočega Eucerita prodre Nevea-Creine z lahkoto v kožo in iele pronikla krema more popolnoma uveljaviti svoi blagodejni učinek.
Doze po Din 3, 5, 10 in 22, tube po 9 in 14
Škoda po povodnji
Nalivi v številkah — Zdivjani hudourniki — Huda toča
Ljubljana, 10. avg.
Kako ogromno mase vodo so padle ob zadnjih nalivih nad Ljubljano, pričajo tudi številke, ki beležijo padavine. Umevno nam je potem, zakaj so vode tako zelo narastle Od prvega avgusta pa do danes je padlo v Ljubljani 180.9 nun dežja, največ pa dne 13. t. m. in sicer (58.1 mm. Koliko je to vode, si lahko predstavljamo, če pomislimo, da da samo ena desotinka milimetra padavin na en kvadratni kilometer 100.000 litrov vode.
Ce računamo obseg Ljubljane in najbližje okolice 100 kvadratnih kilometrov, to je ploskev, široko in dolgo po 10 km, je padlo ta mesec v Ljubljani 180.0 milijonov lilrov vode, samo dne 13. t. m. pa 68.1 milijonov. Torej ni čudno, da sla Ljubljanica in Sava toliko narastli, posebno, ko se steka v nji še voda iz najmanj 100 krat tako velikega ozemlja, ki je vse trpelo zaradi neviht.
Iz Litije nam poročajo, da je Sava tam šo danes 2.5 metra nad nermalo. Ljubljanica pa je pričela počasi padati, kljub veliki nevihti, spremljani s silnim grmenjem, ki je divjala nocoj in danes zjutraj zopet nad Ljubljuno. V četrtek, petek in še danes sta bila Ljubljanica iu Gruberjev prekop prava veletoka. Ob vročih dnevih imajo kopalci na primer na drugi strani pravcato nogometno igrišče. To je bilo pod vodo. Prav tako tudi del Trnovskega pristana. Opeka, ki so jo naložili poprej čolnarji ob bregu Ljubljanice, je stala sedaj v kupih skoro sredi loka.
Mali barjanski jarki in potočki so zrastli v pravcato reke ter se razlili po polju. Celo potok (jialjevica ob novi naselbini so je razlila do novih hišic. Mestna občina bi naseljencem na Galjevici napravila veliko uslugo, ko bi dala ta krotki potoček ki je po navadi skoraj suh. očistiti vodnega rastlinstva in nekoliko poglobili, da ne bo ob vsakem dežju silila voda v hiše.
Smlednik, 16. avg.
Neurje. Na praznik, dne 15. t. m. popoldne mod 2—3 smo imeli tu strašno neurje, med katerim je padala toča debela kot oreh. Polje ter vsi pridelki so popolnoma uničeni. Škoda je cenjena na poldrug milijon Din.
Ratcče-Planica, 15. avg.
Potok Trebiža, ki teče skozi Rateče, je ob zadnjih neurjih silno narasel in poplavil vso ravnino južno od vasi, tako da je kar čez noč nastalo krasno naravno kopališče v obliki jezera z okrog 7 ha površine. Močni hudourniki drvijo od Male Ponce doli, odkoder prinašajo s seboj ogromne množine grušča in debelega kamenja, tako da je posuto že več njiv in travnikov onkraj državne incjc in s tem prizadejana ogromna škoda nekaterim ra-teškim gospodarjem, ki so lastniki teh zemljišč. Ako bi še naprej deževalo, bi bila vsa ravan od kolodvora pa do Jelenove žage eno samo veliko jezero. Toda proti koncu tedna se je vreme spremenilo in nastopili so lepi dnevi, katerih so veseli vaščani, zlasti pa letoviščarji, da se jim ni treba dolgočasiti v sobah.
Rimske loplice, 14. avg.
Deževja pa le noče biti konec. Ni skoraj dneva brez dežja. Včeraj je zopet ves dan nepretrgoma deževalo; ko sc je pa na večer malo zjasnilo, smo že mislili na zboljšanje, loda poneči so iz smeri iz Celja se pripodili težki oblaki in kmalu jo pričelo nalahno deževati, pozneje pa se je vlila močna ploha, ki je trajala vseskozi do jutra. K nalivu pa sc je pridružil še silen veler in treskalo ler grmelo je, da je bilo jojl Šele zjutraj se je deževje uieielo, Savinja pa je močno narasla.
Tudi v zgornji Savinjski dolini je moralo močno deževati, ker je Savinja prestopila svoje bregove in se razlila po dolini. Dosegla je več metrov nad normalo in še vedno narašča S seboj pa nosi hlodo in drugi les ter poljske pridelke, ki jih grabi z obvodnih poplavljenih njiv. Obeta se nam še prav slaba letina in, kakor kaže, tudi jesenske povodnji ne bodo prizanašale. Temperatura je znatno padla. Tudi število tujcev pojema in nastopili so zares za ta čas že čudno hladni dnevi, vendar izboljšanja vremena ni pričakovati.
Naraslla voda jc prinesla lep šporlni čoln in ga zamotala med grmovje, odkoder ga je izvlekel g, Dobovičnik, slugu na Toplici pri Rimskih toplicah. Lastnik čolna naj se zglasi pri njem, kjer ga bo tudi dobil. Čoln je prevlečen z gumljem.
Konjice, 14. avgusta.
Po par soparnih dnevih so dne 13. I. m. znovič prijadrali težki oblaki nad gornjo Dravinjsko dolino. Ve« dan je naliv sledil nalivu in okrog 10 »večer se jc liad Pohorjem utrgal oblak. Z velikansko silo SO prihrumele vodnr> mase. in valile sohoi drevje, hlode itd. naprej po dolini. Pri jezu štajerska industrijske družbe v Zrečah, ki je bil zaprt, pa je voda udarila čez levi in desni breg ler drla naprej po okrajni cesti do župnlšča pol kilometra
daleč. Razdiralno delo mokrega elementa je temeljito. Spon oproščeni valovi Dravinje so odnesli z okrajne ceste vso vrhnjo plast, razjedli cesto prav do temelja in pokvarili še obrežje. Tudi jez sam je mečno poškodovan, tako da obrat v tej tovarni trenulno sloji.
Voda je udrla ludi v hišo poleg jeza, kjer je stala do poi metra visoko, nanosila vanjo zemlje in peska. Slanovalci so morali, boječ se najhujšega, iz poslelj v lemno viharno noč.
PoljČane, 14. avgusla.
Sporočani Vam žalostno novico, ki nas je doletela dne 13. avgusta popoldne okoli 4. Ves dan je po malem deževalo, popoldne pa se je začelo bliskati in grmeli in deževali, kakor bi iz Skala vlival. Naenkrat je zopet zabriskalo in zagrmelo, da je bilo groza, nato se je pa vsula teča. debela kakor orehi, čez lepe vinske gorice in polja. Bilo je veselje gledali lepe vinograde, Id so zdaj po štirih letih enkrat lepo kazali. Bilo je že tretjino grozdja mehkega, zdaj je pa vse uničeno in stoji golo kolje v vinogradu in vsa razjedena zemlja. Ajda je čisto poteptana, koruza okleščena. To malo oiave, kar je je zrastlo, jo zdaj vsa v zemljo zbila in po ravnini teče preko nje gosta voda. Ljudje so čisto splaSeni, ker krme je lclos tako malo, Edino iz vinogradov dobijo kakšen denar, da si dolgove poravnajo. Tq je zdaj vse uničeno. Da bi inerodajne oblasti ubogim ponesrečencem pristopile na pomoč. Ubogi vinogradniki so vsled pomladnega mraza trpeli dye leti. Tretje leto vsled hudo zime, tako da je bilo veliko trsja uničenega. Zdaj, ko se je malo zagro-balo, zasadilo in zarasllo, se je mislilo, da bo letos se to delo malo poravnalo z dobro vinsko letino. Pa Je zopet toča uničila v pol uri ves up in veselje.
v Cerknici
Cerknica, 15 avg. 1930.
Jctika, zahrbtna pa zato toliko hujša in slra-šnejša sovražnica človeškega rodu si zlasti v zadnjem času izbira vedno več žrtev, zlasti med revnejšimi sloji našega naroda. Mnogo se je že naredilo od najrazličnejših strani, da bi se to zlo omejilo, če bi bilo mogoče, da bi sc jetika sploh odpravila. Tudi v Sloveniji so se začela snovati društva v boju zoper jetiko. Maja mescca se je ustanovila tudi v Cerknici krajevna protitubrku-lczna liga, kateri stoje na čelu mnogi odlični javni delavci, tako č. g. dekan Juvanec, zdravnik g. dr. Pušenjak, šolski vodja g. Hladnik in še mnogi drugi. Agilni odbor je prišel že takoj v začetku na idejo, da bi priredil javno tombolo ob 3 pop. na 2umrovem dvorišču v Cerknici. Dobitki so: pohištvo, moško kolo, vredno 2.500 Din otroški voziček, vreča moke, zaboj sladkorja. Poleg teh največjih je še nad sto manjših dobitkov. Tablici so povečini prodane. Prodajali so jih domači dijaki in pa nekaj gospodičen iz Cerknice. Bilo je treba precej truda, da se je ljudem dopovedalo, kaj je to, za kaj gre ta denar itd., toda trdnja volja in spodbuda »posle vodečih« je vse premagala. Z gmotnim kot z moralnim uspeiiom so prireditelji popolnoma zadovoljni. Tablic jc še nekaj na razpolago, danes jih bodo prodajali v taboru, kjer so glavni dobitki tudi izpostavljeni. Popoldne ob treh bo po tomboli tudi veselica, sodeluje godba tukajšnjega gasilnega društva. Pridite pogledat in podprite društvo, ki z ozirom na svoj humanitarni značaj zasluži obče podpore v še večji meri kot so mu jo mnogoštevilni člani in prijatelji izkazali in mu jo je izkazujejo.
Odhod mariborskih skavtinj iz Planice
Rateče—Planica.
V četrtek, 14. avgusta so se poslovile mariborske skavtinje-dijakinje od romantične Planice, kjer so pol drugi mesec pile lepoto te gorske pokrajine in rade bi bile ostale tukaj do konca avg., pa jim je vreme malo ponagajalo, zalo so se odpravile domov, pa kljub temu je ostri alpski zrak vlil moči njihovim organizmom, tako da bodo v šoli z pomnoženimi silami zgrabile za naporno duševno delo. V teku njihovega bivanja v Planici smo se čudili vojaški disciplini, ki jo predpisujejo njih pravila in občudovali izredno gostoljubnost in prijaznost, ki so jo Študentke izkazovale obiskovalcem Planice. Drugo leto zopet na svidenje Še v večjem številu kot letos!
Zanimivosti mesta Ormož
Ormož, 14. avgusta.
Mesini obe. odbor je sklenil, da na laslne stroške razširi državno cesto med parkom pri cerkvi in hišo g. Kuliariča ter da postavi na zid cementno ograjo. Ker je cerkev brezplačno prepustila za to potrebno zemljišče, so je odbor na predlog g. župnika Lekšana kot obč. odbornika odločil, da dfi zid podaljšati in izpeljali stopnice proti cerkvi. Tam so se dosedaj pozimi otroci sankali in marsikateri obiskovalec cerkve je neusmiljeno spodrsnil, padel in se poškodoval. Tam so tudi sej-marji razstavljali svoje blago. Sedaj bo konec teh nerednosli na tem pašniku sredi mesla, vse pa bo, zdi se, cerkvi in mestu v okras. — Pri kopanju so delavci izkopali za več zabojev člov.ških kosti. Blizu zakristije na pešpoti so našli 30 cm pod zemljo celo človeško okostje. Še nekaj let in dež in hoja bi spravila okostje sama na dan. Da je še dosti človeških kosti na tem kraju, je razumljivo, ker je bilo še pred 143 leti okrog cerkve pokopališče. Ko je cesar Jožef II. leta 1782 s posebnim sanitetnim ediktem prepovedal pokopališča okrog cerkev in sploh blizu človeških prebivališč, se je pet let pozneje (1787) opustilo staro pokopališče in se napravilo novo tam, kjer stoji sedaj Hanžellčev križ ob cesti v Ljutomer in Središče. Na tem pokopališču ;e bila prva pokopana Marija Križanič, viničarka iz Lešniškega vrha. Toda črez 10 let se je ta prostor opustil in prodni nekemu Andreju jlolmaču, klobučarjuv Ormožu. Dne 17. julija 1797 je našel kot prvi svoj grob na sedanjem pokopališču ob cesti k sv. Tomažu neki Jurij Kovačič. delavec na Hardeku. Tako je sedanje pokopališče staro že 133 let. Zanimivo je tudi to, da so iz materi.ala opuščene stare pokopališčne ograje okrog cerkve sezidali lela 1803 na cerkvenem zemljišču poleg cerkve šolo, ki je služila svojemu namenu do leta 1906. Na mestu šole je sedaj park, ki ga oskrbuje občina, zemljišče pa je cerkvena last. Že pri podiranju šole so izkopali mnogo človeških kosti. Upamo, da bodo naši predniki vsaj nekaj let zopet mirno počivali.
Žrtev avtomobila
Avtomobilisti — vozite previdno!
Višnja gora, 15. avg.
Strašna avtomobilska nesreča se je dogodila v četrtek proti večeru na državni cesti Stari trg — Draga. Mlad delavec Anton Gorš* iz Spd. Brezovega se jc peljal s kolesom domov. Za njim pa je pripvozil g. Bošnak, založnik piva v Ivančni gorici, s svojim tovornim avtomobilom. Neprevidnost ali pa nesreča je hotela, da je na ovinku avtomobil zavozil v kolesarja, kolo zbil v stran, fanta pa povozil ter mu prizadejal zlasti na glavi težke poškodbe O. Bošnak je ponesrečenca urno peljal do bližnjega zdravnika, ta ga je za silo obvezal ter takoj odredil prevoz v ljubljansko bolnico. Poškodbe so bile tako velike, da se nesrečni Goršo ni več zavedel in jc na praznik popoldan, ravno na domače žegnanje, podlegel — umrl. Kdo je nesrečo zakrivil, bo dognala preiskava. Vsekakor pa naj bo ponovno svarilo kolesarjem in pa avto-mobilistom! Prvi naj vozijo bolj previdno, drugi naj si pa vendar dajo že enkrat dopovedati, da svojo dirkaško vožnjo za kak km na uro zmanjšajo! Nesrečni žrtvi pa bodi lahka žemljica, ki jo je tako nepričakovano zapustil v cvetju let, — duša pokojnega naj uživa milost pri usmiljenem Bogu, -— preostalim domačim pa naše sožalje!
Podobna nesreča bi se kmalu zgodila pretekli torek na »mali cesti« v bližini hiše g. Omahen str. Znano je, da je ta res mala cesta za avtomobile prepovedana; saj se na njej s težavo komaj srečata dva navadila voza, kaj šele da bi se n pr. voz ognil avtomobilu, last neke ljubljanske ali pa viške mesne tvrdke, ki izgleda kakor cela barka — avtomobil namreč, —■ ki je vozil takrat po tej za avtomobile prepovedani poli. Le previdnosti voznika se ima šofer zahvaliti, da ni prišlo do nesrečel Naj vendar pristojno županstvo ponovno prepove to cesto za avtomobilski promet, nabije naj tozadevne napise, nepokorneže pa naj oblast strogo kaznuje!
Vlak povozil voz
Celje, 16 avg.
Potnikom vlaka, ki prihaja iz Savinjske doline v Celje okoli pol 15, se je med Polzelo in ši. Petrom v Savinjski dolini nudil razburljiv prizor. Pri prevozu preko ceste v vasi LoČica je vlak zadel ob onovprežni s hmeljem naloženi voz posestnika in mesarja Andreja Serdonerja iz Ločice, voz zagrabil in ga s konjem vred vlekel precej daleč s seboj, preden je mogel strojevodja vlak ustaviti. Konj se je po srečnem naključju oprosti) In zbežal, prav tako je še nekam pravočasno na vozu ležeči hlapec odskočil ter odšel brez hujših posledci. Ko se je vlak ustavil, so potniki pomagali izpod vlaka izvleči popolnoma razdrobljeni voz, nakar je vlak nadaljeval pot. Le srečnemu slučaju se je zahvaliti, da ni postal žrtev nesreče i hlapec 1 konj
SmrS post vozom
Sv. Jurij ob juž. žel., 14 avg.
Grozna nesreča se je dogodila v sredo 13. t. m. Posestnik Miha Gorjup, na Gornjem vrhu pri Grobelnem, je naložil v gozdu voz okroglega lesa, namenjenega v št. Jur na žago. Ker Je cesta visela, je držal voz, ki se je prevrgel nanj. Stisnilo mu jo vrat, polomilo ude. Bil je takoj na mestu mrtev. V bližini so nahajajoči železniški delavci so potegnili mrtvega izpod v mu. Star ie bil komaj 30 let. Lansko lelo se je poročil ter zapušča ženo in pol letn starega otroka. Človek pnč ne ve, kje i ga čaka smrt.
Zopet nesreča na Triglavu
Ljubljana, 16 avg.
Po vesteh, ki so v petek zvečer ln danes prišle v Ljubljnno, se je v petek pripetila na Triglavu zopet večja nesreča. Po nekaterih vesteh se je na Triglavu bnje ponesrečilo več turistov, od leh eden smrtno; po drugih vesteh pa, ki so bolj verjetne, gre samo za enega ponesrečenega turista, ki se je v severni steni hudo pobil in si zlomil desno roko. O tem je obvestil mojstranske turiste v petek zvečer sim upravitelja Aljaževega doma v Vratih Torkar. Mojslranskl turisti so takoj organizirali reševalno ekspedleijo, ki jo vodi znani vodnik Gregor Lah, sodelujeta pa tudi odlična turista brata Copa in drugi znani plezalci, ki so odšli že v petek zvečer. Reševalna ekspedicija je imela hude ovire zaradi neviht, ki so ponoči div;ale v triglavskem pogorju. Do večera ni bilo v Ljubljano še nobenega obvestila, če je reševalni ekspediciji uspelo priti do ponesrečenca in ga prenesti v dolino.
Mesreee na deželi
Ljubljana', 16. avgusla.
Padec pod vlak.
Na postaji Mlačevo pri Grosupljem se je danes zjutraj pripetila težka nesreča. Ko je privozil prvi dolenjski vlak v smeri proti Ljubljani, je hotel nanj skočiti 28-letnl delavec na postaji Žalna Janez F e r j a n , stanujoč v Zagradcu št. 12 Ferjan je skočil tako nesrečno, da je padel pod vlak in udaril z glavo ob tračnico. Ljudje so ga mogli še ob pravem času potegniti izpod vlaka in ga naložiti na vlak, ki ga je prepeljal v Ljubljano. S kolodvora ga je prepeljal v bolnišnico reševalni avto. Ferjan ima prebito črepinjo ob desni strani glave, ima pa tudi druge nevarne notranje poškodbe.
Zastrupljenjc z gobami.
39-letni brezposelni delavec Maks Zupan na Jcsenicah si je na praznik privoščil gob, ki jih je najbrže sam nabral v gozdu ali pa kdo od njegovih. Popoldne pa je naenkrat čutil v želodcu težave in pojavili so se na njem vsi znaki zaslrupljcnja z gobami. Z večernim vlakom ob pol 8 je bil Zupane prepeljan v Ljubljano, v bolnišnico pa ga je prepeljal reševalni avto. Upati je, da bodo zdravniki Zupanu rešili življenje
Nesreča božjastnika.
Ivan Strgar, 17 letni brezposelni mizarski vajenec iz Zagorja trpi za napadi božjastnosti. Na praznik je prišel v Ljubljnno in prosil za sprejem v bolnišnico. Tam pa so ga odklonili, ker ne smejo sprejemali božjastnikov brez odredbe zdravnika. Slrgar jc nalo odšel obiskal svojo sorodnike na Galjevico. Tam pa ga je prijel božjastni napad ln Slrgar so je med napadom zaletel tako nesrečno v neko železo, da je dobil na glavi veliko, vendar no nevarno rano. Prišel je ponj reševalni voz, ki ga je prepeljal v bolnišnico. Tam so ga na attibu-lanci obvezali in poslali nato nazaj v Zagorje.
Nesreča kolesarke.
22-Ietna posestnikova hči Marija Škufca lz Stranske vasi št. 8 pri Stični, se je v pelek dopoldne peljala s kolesom po cesti. Na cesti v vas! Iludo je padla s kolesa in si zlomila desno nogo. Bila je popoldne prepeljana v ljubljansko bolnišnico.
Patrona eksplodirala.
Danes ob 11 dopoldne se je pripetila težka nesreča v Horjulu. 20-letni posestnikov sin Valentin Lavriša iz Horjula št. 18 je našel na polju slaro patrono. Pričel je razbijati po njej, dokler nI eksplodirala. Eksplozija je nesrečnemu in neprevidnemu fantu odlrgala dva prsta na desni roki, to je kazalec in palec, levo roko pa mu jo zelo razme-sarila. Lavriša je bil popoldne pripeljan v ljubljansko bolnišnico.
Pretep radi pipe
M. Sobota, 15. avg.
V tukajšnji bolnišnici se zdravi cigan, ki Je postal žrtev pretepa, do katerega je prišlo med cigani radi neke pipe. Kako se je dogodek odigral« se ne ve natančno. Po ranjenčevem pripovedovanju je stvar v splošnem sledeča:
Ranjeni cigan in tovariši muzikantarl so Igrali na plesni veselici v Gornji Bistrici. Vse je bilo dobro, dokler so niso pojavili v gostilni »vlaškl« cigani, ki »korita kopajo«. Muzikantarl in »vlašlc!« so se takoj sovražno spogledali. Neki cigan je vstal in je očital »vlaškim«, da so mu ukradli pipo, ko so pri Muri skupaj delali. Vlaški so se tega očitka branili. To jim ni pomagalo. Beseda je dala besedo, naslal je prepir in iz tega se je razvil pretep. Zabliskali so se noži. Ko je Š. videl, da Je položaj kritičen, je hotel zapustiti sobo. Previdno se je bližal proti vratom. Ko jc obrnil pretepačem hrbet, je hippma začutil v hrblu bolečino in toploto. Preden se je zavedel, kaj se je zgodilo, ja vidol na tleh kri. Sedaj mu je postalo vse jasno. Zaječal je. Moč ga je začela zapuščati. Pretepa je bilo konec In oslali so priskočili ranjencu na pomoč. Kolikor je bilo mogoče, so storili, potem pa so ga spravili v bolnišnico. Pri pregledu se je ugotovilo, da jo dobil cigan globoko rano z nožem Prebodena ima celo pljuča.
Kdo je cigana zabodel, ni gotovo. Ranjenec sumi nekoga, ki mu Je baje radi neke zadeve žo prej obljubil, da se bo maščeval.